Posamezna številka siane 2 kroni.
Naročnina listu: Celo leto 35 din., pol leta 18 din., četrt leta 9 din. Izven Jugoslavije: Celo leto 65 din. Inserati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem fnseriranju primeren popust Upravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Telefon interurban štev. 113.
S3, štev.
Poštnina v državi SHS pavšaliran«
„Straža“ izhaja v pondeljekj sredo in petak Uredništvo in upravništvo je v Maribora, Koroška cesta štev. 5. - Z uredništvom se more govoriti vsak dan samo od 11. d« 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon inferurban štev. 113.
Letnik XIV.

Spomenica Jugoslovan, škofov.
Jugoslovanski katoliški škofje, zbrani na skupni seji v Zagrebu v drugi polovici preteklega mesca, so sklenili poslati kralju, ministrskemu predsedniku in ministru vere spomenico o položaju katoliške cerkve v naši državi. Da svet zve, kakšen uspeh so rodili vsi dosedanji koraki, napori in trudi katoliških škofov za zboljšanje cerkveno-političnih in tudi državno političnih razmer v jugoslovanski naši državi, je škofovski zbor sklenil, da to spomenico objavi. S tem je katoliški episkopat našo in evropsko javnost storil sebi za zaveznico v težki borbi za pravice katoliške cerkve in katoliškega ljudstva.
Besede jugoslovanskih škofov o našem vladnem režimu so odkrite, jasne in odločne. Kakor udarci s kladivom padajo te besede po tistih, ki so krivi žalostnih razmer v naši državi.
Spomenica se glasi takole:
Ko smo s tolikim veseljem in navdušenjem pozdravili
ustanovitev naše nove, zedinjene domovine, smo mislili, da se bodo v njej kot ravnopravni bratje enako prijetno in zadovoljno počutili kakor Srbi, tako tudi Hrvatje in Slovenci. Posebej smo bili mnenja, da katoliška cerkev nikdar ne bo imela razloga za pritožbo, da se zapostavlja ali celo ■ogrožava svoboda njenega življenja in delovanja. To so Ham tudi sporočali od najuglednejših osebnosti in z najvišjih mest. a vsi smo to tem raje Verjeli, ker smo vedeli, da je samo enakost in ravnopravnost — in samo to ustvarja zadovoljnost vseh državljanov v državi — edini zanesljivi temelj napredka in sreče in ker smo mislili, da to vedo tudi tisti, ki vodijo usodo naše države.
A prišlo je drugače!
Ni naš posel, da bi se pečali s politiko kot tako; toda kot očetje in pastirji svojih katoliških vernikov ne moremo drugače, nego da damo duška težki boli svojega srca, ki jo čutimo, videči, kako se državna - politika vodi tako, da se enokrvni bratje čimdalje bolj odtujujejo, ločijo in mrze, tako, da se jez med njimi čimdalje bolj širi ter se vedno češće ponavljajo usodne besede o amputaciji, separaciji. Tega nismo smeli zamolčati, kajti, kakor so sploh cerkveno-politična vprašanja in državno-politične razmere v kaki državi v medsebojni zvezi in odvisnosti, tako je po našem mnenju današnje bedno stanje katoliške cerkve v naši državi nezrel plod nezdravih splošnih političnih razmer v dé-Èeli. In kdorkoli iskreno ljubi našo zedinjeno domovino, se ne sme zadovoljiti samo z bolestjo v srcu, ampak mora ludi delati, da se te razmere popravijo. Mi škofje, od Boga postavljeni pastirji svoje črede, nismo nehali opozarjati kraljevo vlado na žalitve in krivice, prizadete katoliški cerkvi, ki so ob enem eden bistvenih razlogov za nezadovoljnost Hrvatov in Slovencev. Priče naše skrbi in prizadevanja so mnoge naše vloge, ki so skoraj vse ostale brez uspeha in velika večina vrhu tega tudi brez vsakega odgovora. Ljubezen do domovine in naroda nas vendar sili, da v tej resni spomenici ponovimo naša dosedanja prizadevanja za ozdravljenje cerkveno-političnih razmer v državi, ki so očividno sovražne katoliški cerkvi, kar bi bistveno pripomoglo tudi do ozdravljenja državno-političnih razmer V domovini. Dodajmo samo nekaj novih stvari.
1. Kulturni program kraljeve vlade gre, kakor se zdi, naravnost za tem, da se krščanski značaj šolskega pouka naravnost uničk To se je najprej jasno pokazalo v Bački, Banatu in Baranji, kjer so se katoliške verske šole po vrsti zapirale, zgradbe odvzemale ter se celo zasebne zgradbe katoliških redov uporabile za državne šole, siromašne redovnice pa iz njih izgnale; duhovščini se je vstop v šole popolnoma prepovedal, to je šole so se v polnem smislu lajicizirale.
Zagrebški nadškof in drugi škofje so ponovno odločno nastopili za to, da se te krivice odpravijo. Tudi jugoslovanski episkopat je s svoje skupne seje dne 4. maja 1921, št. 5 poslal energično vlogo, istotako ožji odbor episkopata s seje dne 23. septembra 1921, št. 33, potem 13. januarja 1922, kjer so navedeni konkretni predlogi, kako bi se mogla stvar sporazumno s katoliškim episkopatom urediti, dokler se ne sklene nov šolski zakon.
Na vse to nam je došla edino rešitev ministrstva za prosveto dne 18. oktobra 1921, št. 47.056, ki nam pove, da se je vse izvršilo temeljem zakona o ljudskih šolah z dne 19. aprila 1914, kraljevine Srbije, ki je s sklepom ministrskega sveta dne 20. avgusta 1920, št. 10.030 razširil tpdi na Bačko, Banat in Baranjo. Nočemo vprašati je li bilo potrebno, da se šolski zakon kraljevine Srbije vporabi za nove kraje, v katerih so povsem druge razmere, a zakoni morajo odgovarjati potrebam in razmeram, marveč hočemo samo eno naglasiti: Tudi po tem zakonu so dovoljene zasebne šole, kakor omenja tudi ministrski odlok, in vse katoliške zasebne šole bi bile gotovo pripravljene zadostiti vsem zakonskim predpisom, ako bi se bile na to opozorile. Sestre v Vel. Bečkereku so dejansko prosile za dovoljenje, da smejo za 14.000 katoličanov obdržati svojo šolo, ki jo vodijo ondi že 42 let, ter so izjavile, da so pripravljene izpolniti vse pogoje, ki jih določi ministrstvo. Na to prošnjo pa so lobile od ministrstva odgovor: »Mi-. ; nistrstvo za prosveto ne sniatrà potrébnim, da izda dovoljenje za nadaljnji obstoj tej katoliški šoli, ker je v Vel. Bečkereku državna šola, a načelo ministrstva je, da ne dovoljuje ne verskih ne narodnih šol.« Kljub temu je pa prav to ministrstvo v prav tem mestu dovolilo za 1200 Židov feonfesionelno židovsko šolo.
Pri vsem tem nam je pa ta izkušnja jako dragocena za presojanje noVega šolskega zakona za ljudske šole, ki ga je izdelal odbor. Tu se proglaša kot vrhovno načelo, da je ves šolski pouk državen (čl. 2.) ter mòra Vse predmete in tudi veronauk predavati samo državno učiteljstvo (čl. 51.); knjige za veronauk odobruje minister za vere (čl. 53.); za-
sebne šole se morejo snovali samo tam, kjer ni državne šole. Pričakovati nam je torej v celi kraljevini istega, kar se sedaj dogaja v Bački, Banatu in Baranji. Proti tem načelom zakonskega načrta so v imenu katoliškega episkopata dne 14. januarja 1922 v Beogradu osebno in s posebno vlogo najodločneje protestirali predsednik ožjega odbora s članom dr. Jegličem in msgr. Akšamovičem. Odgovora nismo dobili nikakega, zato pa poročajo listi, da pru.e ta zakonski načrt v kratkem na dnevni red v skupščini. Mi ne moremo drugega, nego da ponovimo, kar naglasa ta vloga: «Katoliška cerkev in katoliški starši se ne morejo nikdar odreči svojim pravicam ter bodo morali v najodloč, nejši in najostrejši boj za svobodo pouka . . . Da-li nam je tak boj potreben, in da-li je za našo mlado držaVo koristen, o tem ni treba govoriti«.
Toda neprijateljska roka državne oblasti posega tudi v samo notranje življenje katoliške cerkve. To se vidi iz preganjanja Marijinih kongregacij, ki so čisto pastoralna uredba katoliške cerkve, priznane in dovoljene po celem svetu. Tu je napravila začetek pokrajinska vlada v Bosni in Hercegovini, ki z naredbo z dne 17. januarja 1921, pod pret-njo izključenja prepovedala vsem učencem biti člani take kongregacije. Pokrajinska vlada v Hrvatski in Slavoniji ni tako drakonična, a zahteva z naredbo dne 8. novembra 1921, št. 17.267, popolno oblast nad njimi ,in to potem, ko je katoliški episkopat iz svoje skupne seje z vlogo dne 5. maj i 1921 jasno in glasno izjavil, da Marijine kongregacije kot verska udruženja in pastoralne uredbe cerkve sp;. samo pod cerkveno oblast. Niti tukaj ni protest episkopata in celokupne katoliške javnosti do danes nič koristil, zato se pa dovoljujejo ne samo udruženja svobodne misli, marveč tudi zveza takih udruženj srednješolskih dijakov, kjer ni nikakega šolskega nadzorstva.
Omeniti hočemo še en odlok ministrstva za prosveto z dne 19. januarja 1920, s katerim se odreja, da se mora srednješolska mladina priključiti jugoslovanskemu Sokolu in se vzgajati v sokolski ideji — a ta je po pisanju sokolskih prvakov samih protikrščanska in proticerkvena — in to zopet brez šolskega nadzorstva. Tudi proti temu je nastopil katoliški' episkopat z .vlogo in okrožnico, nastopila je celokupna katoliška javnost in katoliški poslanci v parlamentu. V tej stvari je na predsednika episkopata od ministrstva za prosveto došel odgovor, v katerem brani Sokola, vendar pa dopušča možnost zlorabe po posameznikih in poziva episkopat, naj posamezne slučaje prijavi,' — Tak odgovor je došel tudi na pritožbo proti zlorabam nekih la-jiških učiteljev-katehetov v Bački in v Banatu; toda ko so se navedli popolnoma točni konkretni slučaji, so ostali clo-tičniki na svojih mestih ali pa so bili povišani.
Samo še dva - trije primeri! Od katoliške cerkve odpadli duhovniki, ki dvigajo formalni odpor v katoliški cerkvi, so uživali na Hrvatskem čisto očito podporo pokrajinske vlade. To se more umeti samo tako, da ima vlada na tem gibanju svoj interes, a to zopet znači, da pričakuje vlada zase neke koristi, ako se v katoliški cerkvi podpirajo zmede, ako se cerkev oslabi. Radi priznamo resnico, da smo od centralne vlade v Beogradu že ponovno prejeli nasprotna zagotovila in celo tudi nasprotne odredbe, posebno v najnovejšem času. Toda v praksi se do danes ne opaža nič od tega in ako še dalje tako ostane,, moramo priti do prepričanja, da je nekomu več do deset odpadlih duhovnikov brez vsake religiozne ideje nego do katoliške cerkve. To pa ne more biti na resnično korist države SHS.
Najnovejšega datuma sta dve dejstvi. Pokrajinska vlada v Zagrebu je na svojo roko, brez vsakega sporazuma z duhovno oblastjo, izdala naredbo o šolskih praznikih. Po tej naredbi se mora po vseh šolah, pa naj ne bo v njih niti enega pravoslavnega učenca, obhajati več pravoslavnih praznikov, dočim se za katoliško mladino ukinja praznik njenega nebeškega zaščitnika, a čas za spoved in duhovne vaje je določen tako, da se sploh fizično ne bodo mogle opravljati. Sedaj je viadi težko menjati svojo naredbo, toda končno jo bo vendarle morala izpremeniti; mi pa vprašamo: ali je bilo to potrebno? Ali so taka izzivanja v korist naši državi? — Drugo dejstvo je naredba ministra za vojsko in mornarico z dne 23. marca 1922 o vojni dolžnosti bogoslovcev in duhovnikov. Tudi tu gre za raztegnitev srbskega zakona na celo ozemlje kraljevine, ne da bi se bilo vprašalo, da-li je politično razborito brez parlamenta in zakona po segati v odnošaje, ki so doslej brez vsake škode za državo veljali v korist vseh konfesij. Ako se pa pomisli, da se prav sedaj dela po eni strani za razorožitev, za znižanje vojske, za tako potreben mir med narodi in po drugi strani vpošteva naravnost obupno stanje in pomanjkanje klera, potem se mora ta naredba kar najostreje obsoditi. V zagrebški nadškofiji na primer je že nekoliko župnij brez župnikov in kaplanov, torej brez vsakega duhovnika, da niti ne omenimo velikih župnij, na katerih se starček župnik muči brez pomočnika. Letos pa dovršita nauke cela dva bogoslovca!, a še ta dva morata brez vsake potrebe najprej v 12 mesečno vojaško službo, a duhovno pastirstvo jih tako krvavo potrebuje! Ako se ta naredba ne izpremeni, kaj poreko na to toliki verniki, ki ne nehajo prositi za duhovnike, pa zvedo za to dejstvo?
Kaj naj rečemo na vsa ta dejstva? Kakor da se je v naši državi vse zarotilo, da-seHistvari čimveč nezadovoljnežev. Jako lahko je vse te, po državni upravi ustvarjene (nezadovoljneže proglasiti za nezanesljive •elemente, separatiste, defetiste, ali kakor že hočete, toda drugo vprašanje je: ali je to državništvo modro ali se tako utrjujejo temelji naše države? Mi si usojamo to zanikati tem odločneje, čim močneje ljubimo to državo in čim bolj želimo, ra bi bila srečna in močna in spoštovana.
2. Ako obrnemo pogled na materijalno stanje kato-liske cerkve v naši domovini, potem nam oko najprej obstane na izvajanju agrarne reforme. Kolikokrat je katoliški episkopat pri kralj, vladi ustmeno in pismeno zahteval lek a proti krivici, ki se prizadeva katoliški cerkvi, nazadnje^, obširno vlogo s skupne seje episkopata dne 6. maja 1921, at 12. Ko »iti na to ni bilo nikakega odgovora, a se je za go-
tovo zvedelo, da se je pravoslavnemu patrijarhu še a-Četkom septembra izdal odlok, s katerim se mu vrač« daljsko veleposestvo, se je obrnil predsednik ožjega odbora episkopata na ministrski svet z novo vlogo z dn. 6. maja 1921. Niti na to vlogo še do danes nismo pršeli no benega odgovora, zato pa smo lahko čitali v «Ilriščanskent životu«, listu skupščinskega tajnika dr. V. Janiča, kjer se z. veseljem ugotavlja, da se bodo pravoslavnim samostanom 1. oktobra 1922 vrnila z agrarno reformo vzeta zemljišča. (Zv. I. str. 58.).
Ko se je zvedelo za proračunski načrt finančnega ministra za leto 1922, smo se vsi presenečeno vprašali, odkod i nekomu tolika smelost, da si upa s tako očito in strašno krivico na dan ? Za pravoslavne približno šestkrat toliko kakor za katoličane. Vsi naši cerkveni prosvetni zavodi so prezadolženi, katoliška duhovščina strada in trpi vsakoršno pomanjkanje — pa tolika krivica v proračunu! Zdi se, da je nekomu v resnici do tega, da nas reši vsakega dvoma o bojazni, izrečene v vlogi dne 26. januarja: «da se v nas ne ubije vere, da je v kraljevini SHS pravičnost in enakost za vse državljane in za vse (veroizpovedi) cerkve«.
Tako postopanje proti katoliški cerkvi od zgoraj, nerazumevanje katoliških institucij in življenja in vsled tega najneosnovanejše in najneumnejše denuncijacije od zdolaj, potem pa napadi in sumničenja od strani — vse lo ustvarja atmosfero, vsled katere se porajajo v nekatoliškem delu naroda nemili pojavi sovraštva in mržnje proti katoliški cerkvi in njeni duhovščini. A vendar je samo katoliška cerkev in njena duhovščina z največjim samozatajevanje« in žrtvami rešila našo narodnost v vseh ogroženih krajih, povsodi pa je najintenzivnejše sodelovala za kulturni in gospodarski napredek naroda.
Kdo pomore, da se izpolnijo besede današnjega ministra Pribičeviča, izrečene na zgodovinski seji hrvatskega
sabora dne 28. oktobra 1918: «.......da morajo biti v tej
skupni državi Slovenci, Hrvati in Srbi popolnoma enak faktor. Ne gre za tem in ne more in ne sme se iti za tena, da se v tem edinstvenem narodu posamezni deli majorizi-rajo ali nulificirajo. Kajti, visoki sabor, ako bi se mogla le v en sam, četudi najmanjše del našega naroda zajesti bojazen ali sumnja, da v tej skupni državi ne bi imel vsak del našega naroda bodisi enakega varstva bodisi enake suverenitete, ko bi se taka sumnja mogla vgnezditi v enem delu tega naroda, potem bi ta sumnja izzvala stanje, ki M značilo slabost naše nove države in v tej slabosti bi našli tuji narodi, ki nas bodo obdajali in ki bodo proti nam gojili imperijalistične težnje, moč za se.«
Kdo, kličemo, naj to izvede?! Mi smo pripravljeni pomagati, ker vemo, da bo naša država še le tedaj močna in spoštovana ter bo tudi katoliška cerkev v njej nemoteno vršila svojo nad vse vzvišeno nalogo.
V Zagrebu, 29. aprila 1922.
Za jugoslovanski katoliški episkopat:
Dr. Anton Bauer,	Dr. Jeronim Mileta,
nadškof.	škof šibenišKi.
Psšić—Hincraa politika.
Teden za tednom smo , čitali, kako se dr. Ninčič razgovarja z Italijani o izvršitvi rapalske pogodbe in kako pisari in brojavlja v Beograd po vladne instrukcije. Naenkrat se je pa začelo pisati po vladnih listih, da Ninčič instrukcij ne upošteva in da. dela na svojo roko. Graja je bila vedno večja in razglašalo se je celo, da bo moral gospod Ninčič odstopiti. Naenkrat je bil Ninčič na potu iz Genove v Beograd. Listi so pisali: gre, gre, Ninčič je pa naročal novinarjem: «Prosim vas, pribijte v vaših listih, da je vse izmišljeno in da vlada med menoj in vlado najpopolnejše soglasje!« — Ali so njegove besede toliko zalegle, ali se je pa vlada premislila — naenkrat smo zopet čuli, da je najtočnejše izpolnjeval navodila in da se pripravlja v najlepši slogi vseh beograjskih politikov najostrejši protest, aka Italija ne izpolni in ne izvrši pogodbe.
Čudna in zamotana igra je naša zunanja politika. Niti to ne vemo, kedo jo prav za prav vodi: ali Pašič ali Ninčič, ali oba skupaj ali pa vsak na svojo roko in na poseben način in tudi to ni znano, ali je Pašič odgovoren za to, kar dela Ninčič ali obratno. Prej označeno manevriranje po listih je imelo očividca namen, pokazati, kako odločna je vlada in kako s Pa-šičem na čelu ni soglasna in zadovoljna z Ninčičevim delom. Naenkrat zopet popolno soglasje. Ali se je Ninčič približal in uklonil vladi, ali pa vlada Ninčiču? Taka zakulisna igra se kaže tudi v beograjski proti -ruski politiki. Z Wrangelom se paktira — to je gotovo, Angležem pa, ki po lem poprašujejo ter zahtevajo odgovor, — zunanji minister Ninčič vse taji. Dela ig. spletkari se v enomer, samo vloge so razdeljene, desnica ne ve, kaj dela levica, eden taji in zanika to, kaj? drugi dela. Ninčičeve izjave glede Wranglove pustolovščine so pesek v oči javnosti in enak pesek trosi tudi cela igra okrog rapalske pogodbe in okrog razgovorov v St. Margherite
Beograjski politiki s Pašičem in NinčičeiU vred' imajo pri vseh svojih korakih vedno svoje centralistične in hegemonistične interese pred očmi. S sosedi iit tudi z Italijo vodijo samo tako politiko, ki služi njibo** vim ciljem in nakanam pri notranji ureditvi države, napram Italiji so vedno naglašali: Vzemite Reko, dajte nam Skadar, pograbite Istro, pustite nam Albanijo in še danes so proti končni rešitvi severno-jadranskega vpra—
šanja, ki bi imelo še betvico dobrega za zapadni dei naroda. Povoljno rešitev hočejo na vsak način prepre- j čili, da ne bi se Hrvati še bolj osamosvojili, da ne bi postali gospodarsko in s tem tudi politično krepkejši proti koncepciji notranje politike beograjskih krogov.
S tem hotenjem je vezan tudi beograjski načrt jadranske železnice. Prečanin — posebno pa Hrvat ne sme priti do morja, železnica na j teče po samih srbskih tleh in iz Beograda naj se vodi njen promet in njena trgovina.
Igra po listih, napadi na Ninčiča, predstave raznih sporov in zopetnih sporazumov vse to ima namen, polagoma ubiti javnosti vsako nado na kolikor toliko ugodno rešitev jadranskega vprašanja, vlado pa predstavljali kot dobro in vestno zastopnico narodnih interesov, ki stori, kar je le mogoče in celo svojega dobrega ministra priganja in graja, de se da javnost v tem smislu prepričati, je dobro, če ne, pa bo vlada že našla človeka, ki bi za dober denar prevzel tudi nekako krivdo in odgovornost na svoja pleča. Pašič te uloge ne mara, Ninčič bi jo pa v skrajnem slučaju tudi prevzel. Tako so vloge tudi razdeljene. Pašič je ostal doma, da ne pade pod kako odgovornost in da ne igra igre «odločnosti« sedaj, ko je odločnost sama komedija in ko je cela naša stvar s prejšnjimi dogovori $e davno zaigrana. .
Italijanski predlog skupnega pristaniškega konzorcija za izrabo reške in baroške luke je beograjskim gospodom prav po volji, ker bodo v njem samo ljudje beograjskih krogov in ne primorski in hrvatski neodvisni podjetni svet. Beograjska porodica hoče sama u-pravljati z jadransko železnico in tudi v pristaniškem konzorciju hoče imeti popolnoma proste roke.
To igro in te nakane Pašič-Ninčičeve politike razkriva tudi «Slobodna Tribuna« v štev. 174 in sploh je to pošteno glasilo iskrenega jugoslovanskega nacijona-lizma že večkrat opozarjalo na šuši janje in skrite dogovore beograjskih oblastnikov z Italijani. Ta list je že pred genovsko konferenco odkril, da rappalski dogovor ni registriran ter opozarjal, da bi se bil moral registrirati že davno po predpisih Lige narodov, kar pa je bilo od strani beograjskih politikov nalašč ustavljeno. Od italijanske strani je izšla, od naše se je pa poprijela ideja, da bi se dal rappalski dogovor revidirati samo zato, da se prepreči njegova registracija in pa naša zahteva o njegovi izvršitvi takoj ob početku genovske konference.
Jasna je cela igra beograjskih oblastnikov, ki se plete med posamezniki, da prikrije sramotno in narodu škodljivo paktiranje Beograda z Italijani. Jasno je več kot dovolj, pa vendar se bodo še našli ljudje, ki bodo vse to tajili in oporekali. Kakor se za denar in druge nagrade dobijo ljudje za vse mogoče vloge in komedije v raznih panogah režimske politike, tako se najdejo tudi taki, ki hvalijo in zagovarjajo pogubonösno delo celega režima.
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS.
Najvažnejše dogodke zadnjih dni skupščine bi lahko raz delili na dvoje poglavij. Prvo: boj za provizije ah zunanje posojilo, drugo: največji izdatki za vojsko ali vojska nad vsemi. — Finančni minister Kumanudi sklepa posojila, oziroma išče provizije na eni strani, njegov namestnik Marinkovič in vlada pa na drugi strani, skupščini pa ostane ena in druga mešetarija tajna. Najprej se je govorilo o dveh a-merikanskih ponudbah, sedaj pa, ko se govori, da je vlada od teh dveh eno že sprejela, in ko se Kumanudi brani podpisati se je pojavila že tretja in sicer od belgijske privatno-kapitalistične strani. Radikali odločno protestirajo proti temu, da bi Kumanudi na lastno pest «proturalc kako posojilo in pobasal provizije, zadovoljni bi pa bili, če se to enemu ah večim izmed njih posreči. — O neznosnih razmerah v vojski in o strašnem vojaškem bremenu je govorilo več poslancev. Zemljoradnik Lažič, socijalist Divač, od Jugoslov. kluba dr. Duhbič in Žebot. Naglašali so se ogromni redni in izredni izdatki za vojsko, od katere pa narod nima drugega kot trpljenje in škodo. Denar sé troši in razsiplje brez kontrole in korupcija vojne uprave je pripeljala državo na rob gospodarskega prepada. Zlasti polanec g. Žebot je dobro označil nerazmerje med razkošnimi vojaškimi mogotci in med raztrganim vojaštvom, zanemarjenimi bolnišnicami, delavstvu in sirotami, izročenimi gladu in obupu. Vladni ljudje so kakor po navadi psovali, kričali ter na druge nasilne načine zagovarjali svoje nasilne metode. — Interpelacije na vojnega ministra so se nanašale na sledeča dejstva: nedelavnost in veliki izdatki vojne mornarice, ovi ranje morskega prometa in ribolova po vojaštvu v Dalmaciji, na ogromne svote, ki jih požira vojaška uprava brez vsake kontrole in na hitoljsko nesrečo, ki izvira iz zaniker -nosti vojne uprave.
GENOVSKA KONFERENCA.
Italijanski listi poročajo, da so juridični strokovnjaki izjavili, da nemško-ruska pogodba v nobenem oziru ne krši versaillske pogodbe, sicer so pa bili italijanski in angleški delegati že od prvega početka na tem stališču in je bilo celo proučevanje samo francoska zavlačevalna nakana. Francozi so angažirali Belgijo, da stavlja posebne dodatne točke za dnevni red ruskega vprašanja. Francozi skušajo na vsait način izsiliti kar se le da, skrajnega koraka: zapustiti konferenco si pa le ne upajo storiti. — Rusija ne bo popustila. Zinovjev je na moskovskem kongresu naglašal veliki zgodovinski pomen čičerinovih zahtev in ako se genovska onferenca tudi razbije, bi to na ruske finance sicer ne vplivalo ugodno, vendar bi to Rusiji ne škodilo toliko, kakor to menijo antantne sile. — Sklenjen je italijansko-ruski dogovor, podpisan bo pa po zaključku gospodarske konference. — Grška je izrazila po svojih delegatih željo za pristop k mah antanti. Pravijo, da bo tudi sprejeta. Seveda, S-HS delegati jo bodo podpirali, Bolgare pa odklanjajo iz — nacijonalnih ozirov po beograjskem pojmovauju.
Poljska.
Načelnik poljskega generalštaba je izjavil, da je zah-: teva Zveze narodov, naj bi poljska vojska štela samo 150 tisoč mož redne vojske, popolnoma nesprejemljiva. Onerai j meni, da potrebuje Poljska najmanj 375 tisoč vojakov, da ! brani svoje meje pred Rusijo. — Tako si upa govoriti polj-; ski imperijalizem iz francoske šole! — Poljska, ki je Rusijo zavratno branila, se mora kar naenkrat «branili.«
Italijansko-turški dogovor.
Angleški politiki se hudujejo, ker je Italija sklenila po seben dogovor s turško vlado, kateri obljublja precej več, j kot pa dajejo zaklučki zavezniške konference v Parizu. — Turška vlada daje Italiji razne trgovske koncesije. Angleški I listi imenujejo to pogodbo akt nelojalnosti od strani Italije, ki je vendar sama pomagala v Parizu reševati turško vprašanje. — Lepi odnošaji vladajo med «zavezniki«, ko gre e-den za drugim za svojim profitom če treba tudi proti vsemu kar so poprej skupno skovali.
Beležke.
Italijani in mi. Italijanska delegacija v Genovi je povabila iz naše Dalmacije nekaj Italijanov k sebi, da ji svetujejo, kaj naj zahteva od SHS vlade v varstvo italijanskih narodnih manjšin. Povabljenci so odpotovali na stroške Italije, naša delegacija pa ni nikogar pozvala in trije Dalmatinci, ki so odšli na svoje stroške, da ji svetujejo in predočijo potrebe Slovanov pod Italijo, bodo najbrž pot in denar zastonj žrtvovali. Beograjska «Tribuna« jih že sedaj ostro napada, češ, kaj imajo iskati v Genovi in če Bašičev list tako o njih piše ter jih psuje celo s separatisti, se tudi Pašičevi delegati v Genovi za ta požrtvovalni patrijotizem ne bodo zmenili. Kako tudi! Saj so vendar ljudje iz Beograda «strokovnjaki« za vse in tudi to ne gre, da bi pravi narodnjaki pogledali v njihovo mešetarenje z Italijani.
Fašistovska pohvala.- V članku o Pašič-Ninčičevi politiki smo označili zvezo Beograda z Italijo in po italijanskih listih se najde dovolj dokazov za vse te trditve. Tako prinašajo tržaški listi govor italijanskega fašistovskega poslanca Giunta, ki je govoril o rapalski pogodbi, povdarial ugodno stališče Italije v pristaniškem konzorciju ter v svoj govor vpletel tudi tole pohvalo beograjske vlade: «Posebno hvalo pa dolgujemo Pašič-Ninčičevi vladi, ki ni hotela upoštevati javnega mnenja v svoji državi in zahtev, da se o pogodbi ne razpravlja več, temveč, da se zahteva njena izvršitev še pred genovsko konferencof — «. Večje sramote in več-jego ponižanja res nismo mogli doživeti in ta fašistovska pohvala in hvaležnost je najboljše označilo beograjske vlade.
Kedaj je nedolžnost veljavna? V Kumanovem so za prli 46 muslimanov,, češ, da so stali v protidržavnih stikih z Bolgari. Dolgo so sedeli ti, ljudje v zaporu brez pre iška ve, brez obtožbe, kakor je že v političnih stvareh pri nas navada in bogzna, kako dolgo bi še tekla nema in tajna policijska «iztraga« da sp nista muslimanska mini stia zopet pobotala z vlado ter za prosila, poličajmirii-stra, daj izpusti te ljudi, ko vendar ni proti njim nobenih dokazov. Minister Marinkovič je takoj odvrnil, da je pri enainštiridesetih že dognana nedolžnost, samo petorica še mora ostati v zaporu. Tako torej, nedolžnost je dognana, stopi pa še le tedaj v veljavo, ko pride intervencija in politična koncesija, Ge bi te ne bilo, bi toliko nedolžnih ljudi še dalje trpelo v zaporu. Policaj-demokracija je uvedla zares lepo tolmačenje pravic in zakonov.
O redukciji. Listi so objavili tako približne in izmišljene številke o redukciji uradništva. — V ministrstvu zunanjih zadev ni redukcije. Ali pomeni to, da ostane današnji število službenih mest, ali pa današnji ljudje na svojih današnjih mestih?'— To vprašanje stavlja tudi vsakdo, ki vidi, da je v vojski izbrisano samo 91 neukazanih nameščencev, vsa masa improviziranih višjih oficirjev iz nekdanjih mobilnih magacinov in vsa masa takozvanih ukaznih vojaških uradnikov iz trume rezervnih podnarednikov, ki hočejo nazaj v svoje vasi, pa ostane. — Kot staro municijo jih nihče ne more premakniti z mesta, dokler ne nastane kaka eksplozija vesti in stvarne ekonomije v narodnem predstavništvu. Danes ima vojno ministrstvo še neoporeč-ljivo pravico, da po svoji mili volji upravlja z milijardami in glavami naroda — po pameti kakih žečevičev, ki se vedno ponavljajo. («Nedeljni Glasnik« št. 14).
Čuvaji grobov. — Spomin na umrle v našem narodu vedno bedi še bolj pa pijeteta do grobov junakov. In vse, kar dela naša vlada z vojaškimi grobovi izven države, bi bilo pohvale vredno, če ne bi se vse te stvari eksploatirale od sebičnikov ali pa od norcev. — Za čuvaja vojaškega pokopališča na Krfu se poteguje in od gotove strani tudi protežira neka duhovniška oseba, ki zahteva za to službo čin generalnega konzula. Navaden kaludjer (pravoslavni menih) pristojnega obnašanja torej ne zadostuje. Ko je toliko denarja za ustvarjanje duhovniške birokracije, ga ni za invalide. — Oni pa, ki počivajo pod krfsko rušo, bi gotovo rajši videli preskrbljene svoje zapuščene sirote, kot pa čuvaja na svojih grobovih v svilenem plašču. («Nedeljni Glasnik« št. 14.)
Korupcija in spletke okrog beograjske brezžične postaje. V Beogradu pripravljajo brezžično postajo mednarodnega prometa. Vladi se je za to delo ponudila pariška agencija za brezžično telegrafijo v zvezi z Marko-nijevo družbo v Londonu, po posredovanju našega londonskega konzula Jovanoviča, ki je znan kot dober mešetar v službi angleških bank, ki so hotele lani pri nekem posojilu oskubiti našo državo. To ponudbo je podprlo tudi nekaj narodnih poslancev in beograjskih politikov in advokatov, ki hočejo na vsak način družbi izposlovati koncesijo pri ministrstvu pošte in brzojava. Sestala se je komisija, ki prouči ponudbo. Izrek komisije ponudbo odbija ter jo označuje kot škodljivo za
našo državo, visoki posredovalci pa seveda nočejo odnehati, napenjajo vse sile, da jo uveljavijo in da njim ne uidejo mastne provizije. Treba pristaviti še to, da ponuja reparacijska komisija ves potrebni in mnogo boljši materijal za to postajo na račun voine odškodnine, francoski materijal je pa slab, zelo drag in povrh bi Francozi še za sebe monopolizirali naše brezžične postaje in službe.
Dnevne novice.
Župnijski izpit so napravili sledeči gospodje kaplani: Kratijo Rop, Feliks Vršič, Franjo Rakun in Anton Lass-bacher.
Na Gomilskem je bil preteklo nedeljo prav dobro obiskan shod SLS in Kmečke zveze. Poročal je poslanec dr. H o h n j e c. Zbor je enoglasno izrekel zaupanje poslancem Jugoslovanskega kluba. Sprejete resolucije zahtevajo izenačenje davkov v celi državi; zmanjšanje števila vojakov, skrajšanje vojaške službe, premeščenje slovenskih vojakov v domače kraje in pošteno ravnanje z vojaki; šolski zakon, ki bo zajamčil za katoliško mladino vzgojo po načelih katoliške vere; obrtne olajšave za deželo; regulacijo Boljske. Zborovalci so tudi od ločno zahtevali, naj se takoj letos začne z gradnjo novega Tnosta preko Savinje pri št. Petru.
Skupen nastop opozicije proti proračunu vojnega ministra, vojno ministrstvo je reduciralo svoj proračun samo fiktivno in predalo izdatke za žandarmerijo na drugo postavko. Opozicija je ta račun ostro obsodila, na seji finančnega odbora 5. t. m. Za zemljoradnike ga je ostro kritiziral poslanec Lazič, za socijaliste Divac v imenu Jugoslovanskega kluba pa sta govorila dr. Dubbie in Žebot.
Za koliko je fiktivno reduciran proračun, vojnega ministrstva? Finančni odbor je ugotovil, da znaša ja redni izdatki vojnega ministrstva 1.029,420.239 dinarjev, izredni pa 459,136.413 dinarjev. Redukcije tega ministrstva znašajo 22 milijonov dinarjev.
Luksijozni avtomobili v armadi. Pri seji finančnega odbora 5. t. m. so prišli v pretres tudi luksijozni avtomobili naše armade, ki služijo samo privatnim zabavam oficirjev. To nepotrebnost in razsipnost z luksi-joznimi avtomobili je očital vojnemu ministru generalu Vasiču naš poslanec Žebot.
Zrinsko-Frankopanska proslava v Bihaču zadnjega aprila je dala radikaliji in policajdemokraciji povod za razna nasilja. Hrvatskega naroda, katolikov in muslimanov se je zbralo do pet tisoč, vršil se je veličasten obhod in shod, govoril je narodni poslanec Džefar Ku-lenovič in študent Hasan Saračevič. Nekaj šovinistov se je nateplo, vpala so: Dolje Radič, dolje Hrvati, dolje Kulenovič, iu nekaj zborovalcev so tudi dejansko napadli. Ljudje so se seveda branili, policija je pa gledala in končno je zaprla dva Hrvata, ki sta se odzvala s klici: živel hrvatski blok, živel Radič, živel Kulenovič! — Narod je ogorčen, cblast, policija, napadalci in razgrajači pa so veseli svoje solidarnosti v duhu radikalije in poti-cajdemokracije.
SHS konzulati v Nem. Avstriji. Naše zunanje ministrstvo je porazdelilo delokrog naših avstrijskih konzulatov oa sledeči način: K dunajskemu generalnemu konzulata spadate Gornja- in Nižjeavstrijska, Solnograška in Burgenland,, v območju štajerskega konzulata v Gradcu spadata Nem. Štajerska, pod konzulat v Celovcu pa Koroška in Tirolska.
Nemška vojna odškodnina Srbiji. Od 9000 vagonov, katere dobi naša država na račun vojne odškodnine iz Nemčije, smo že prejeli 1000; drugi tisoč vagonov je že odposlan in je že na potu. Stare lokomotive za normal-* notime železnice so že tudi gotove in pripravljene za eksport, 30 ozkotirnih (76 cm) je tudi izgotovljenih in odposlanih za uporabo v rudnikih. Tri ozkotirne lokomotive so prispele na beograjsko postajo. Na račun vojne odškodnine nam mora Nemčija dati 400 normalno-tirnih lokomotiv in sicer 100 za brzovlake, 300 za to-: vorne, 50 normalnotirnih lokomotiv za manevriranje. 30 ozkotirnih lokomotiv za rudnike. Razven tega so nam poslali Nemci decembra lanskega leta tri kompletne delavnice za popravo železniških potrebščin in sicer: ena za popravo normalnotirnih lokomotiv, drugo za popravo normalnotirnih vagonov in tretjo za ozkotirne lokomotive. Te delavnice še pa do danes niso inštalirane ampak je železniško ministrstvo se doslej zadovoljilo s sklepom, da bo postavilo eno tako delavnico nekje v okolici Čačka, drugi dve pa nekje med Paračinom ir» Staličem. Škoda za dragocen nemški materijal, ki že rjavi in ho rjavel po srbijanskih postajah, dokler ga ne bo konèc.
Višjemu šolskemu svetu v Ljubljani! Ugledni davkoplačevalci, ki morajo za šole plačevati ogromne davke, se pritožujejo nad nepostavnimi razmerami, ki vladajo v narodni ljudski dvorazrednici v Zagorju pri Kozjem. Naravnost sramotne in uničujoče so za tamošnjega nadučitelja. Ni reda v šoli in ne zunaj šole. Za vse je šolovodja, samo za učitelja ni. Otroci vedno man| znajo in ni čuda, da se srednješolski učitelji kar zgražajo nad slabim znanjem ljudskošolskih učencev. Višji šolski svet naj v Ljubljani bolj pazno pogleda na zagorsko šolo, posebno pri pouku, da ne bo analfabetov v župniji. Upošteva naj se naša skromna pritožba, da ne ostanemo «sredi pola.« Za sedaj samo ta odgovor na-tolcljivemu dopisimu v «Kmetijskem listu«, v drugič pa mogoče več, ker predali so polni.
Gospa čičerin. Kakor poroča «Hrvatska Obrana«, je bil Beograd kot znani privesek caristične Rusije ^ veliki napetosti. Dognalo se je, da'živi v Beogradu medi ruskimi emigranti neka Nadežda Andrej evna- čičerin., To je užalilo beograjski ponos in pognali so se za to gospo, dokler niso v veliko zadovoljstvo ugotovili, dai ni v nobeni rodbinski zvezi z ruskim sovjetskim komi-*
•sax j em čičerinom. Bogzna, kaj bi napravili, če bi bila slučajno z njim v sorodu? Proglasili bi jo stalno za komunistinjo ali pa vzeli za talca, da ostrašijo komisarja Ćičerina, ki je beograjskim diplomatom tako neljub na genovski konferenci.
Bankirski posli ministra Marinkoviča in namestnika Hribarja v Gorskem Kotarju. «Slob. Tribuna« št. 176 ima dopis čabar, 2. maja. Tu čitamo: «Čabarski vele posestnik Ghyczy, Madžar iz Pešte, doslej izgnan iz Jugoslavije, je prijavil svoj prihod Semkaj. Posrečilo se mu je osebno pri ministru Marinkoviču dobiti dovoljenje za to in pa za nacionalizacijo svoje gozdne posesti z Marinkovič—vračarsko banko v Beogradu in Hribar—kreditno banko v Ljubljani. Ker se ta «patri-jotični« bankirski posel naših ministrov očitno kosa s čl. 41 SHS-ustave, odobravamo postopanje hrvatskih oblasti, ki so hotele odpraviti Ghyczy-ja iz Zagreba v Ljubljano, od tod pa v inozemstvo. No, v Ljubljani ga je pustil na svobodo njegov kompanjon kr. namestnik Hribar. Čast mu!«
«Država mora biti čisto militaristična«, pravi general Vasič. Polslužbeni list radikalske vladne polovice «Tribuna« v Beogradu pa kopiči porogljive besede na «prečane«, češ, da iz samih separatističnih nakan rušijo ugled vojske. Pravi, da smo se v Avstriji klanjali lajtnantu, tu pa da rušimo generale in vojsko, ki še edina drži narodno edinstvo. Generali se rušijo in trgajo sami med seboj, bele in črne roke se bijejo, in ome-tavajo z blatom, kar se pa edinstva tiče, smo hvaležni visoki radikalni izjavi, po kateri tvorijo edinstvo samo bajoneti! Tudi Kaiser Wilhelm je zidal svoje carstvo na militarizmu. Carstvo mu je propadlo, narod in država pa je ostala in ne s pomočjo bajonetov, temve čs pomočjo in voljo naroda, na katero beograjski politiki prav nič ne dajo. Tudi to ne smemo pozabiti, da nemški mili -iarizpm ni bil enak beograjskemu, da ni imel ne bele ne ;črne roke, pa je le razpadel.
Mada zopet preganja pristaše komunistične ideje. V Genovi krožijo brošure, ki opisujejo policijske in politične metode v Jugoslaviji. Brošure so tiskane v veliki množini in v raznih jezikih, po vsebini se pa ne da trditi, da so baš komunističnega izvora, saj obravnavajo stvari, ki so vsem prečanom znane, in katere občutijo vsi sloji, ki nočejo iz hlapčevstva in koristoljubja v vladne tabore: Brošure bi lahko spisali raznovrstni jugoslovanski emigranti brez ozira na stranke, ki so v velikem številu razkropljeni po celem svetu, podatke bi doma lahko potrdili tisoči in tisoči iz raznih opozicijonalnih strank, celo angleškemu novinarju, ki je naše razmere v «Times«-u opisal, take stvari niso neznane, vlada pa vendarle to izrablja v pretvezo komunističnih pogromov. V Zagrebu je zaprla policija novinarja Cvijiča, Horvatina in pisatelja Cesarea. Izvršilo se je tudi veliko število hišnih preiskav, seveda brez uspeha, vlada pač noče razumeti, da za brošure v Genovi ljudje v Zagrebu niso potrebni, ker je drugih dovolj, ki registrirajo vsa početja te vrste.
Generalnih konzulatov smo imeli 12, sedaj jih dobimo še pet. Kreditna iri proračunska mogočnost za to je že ustvarjena naglo in brez zaprek iz enostavnega razloga, ker je nemogoče, da ne bi se našel denar za nova porodičarska mesta. — Ko so govorili o tej proračunski mogočnosti ter jo tako lepo pokazali, so se spomnili tudi «presbiroja« ter mu odobrili vse kredite, ki jih je zahteval. Nekoliko so grajali poročevalce, ki so bili poslani v inozemstvo in niso posebno plodoviti v svojem poročanju. Nekaterim se je namreč pripetila ta nezgoda, da zapadni svet ni hotel tako gledati na razne mešetarske kvartaške, ženske in druge afere, kot gleda Beograd in da so imeli neprijetne opravke z zakoni tujih držav.
Kršitev policijske ure. Od Sv. Trojice v Slov. gor. nam pišejo: Redkokedaj izve širša javnost kaj iz našega trga, smo pač bolj zase. Toda vkljub temu nismo äkar tako nič meni, nič tebi. Vsak dan nam prinese kaj novega, posebno nedelja, ko nas posečajo divni demokratski šentlenartčani. Človek bi mislil, da v našem trgu prebiva rajski mir, a temu je malo drugače. Večkrat, posebno zadnjo nedeljo, smo bili priče tragi-
komičnega dejanja. Nek lenartski liberalni uradnik, menda nima doma poguma, da bi po gostilnah steklenice in kupice pobijal, zato si je za svoj posel izvolil Sv. Trojico. V večji družbi se je nahajal v eni tukajšnjih znanih krčem s svojimi trojiškimi somišljeniki, ki so si pa segli v lase, ko zaradi policijske ure niso dobili več pijače. Svojo jezo je torej dični Šentlenart-čan izlil nad 'ubogimi steklenicami, kar ga je pa stalo, da ga je gostilničar postavil na hladno ter tudi drugim dal «Laufpass«. Seveda je bil ogenj v strehi radi tega, hoteli so še dalje močiti suha grla, zato so se podali v senarsko krčmo pri lipi, ter čez polnoč tolažili pekočo žejo. Vračajoč se oh rani jutranji uri nazaj v trg so kričali in prepevali ter dražili mirno speče tržane. Kdor se je zbudil je mislil, češ, so pač kaki navadni pijani ponočnjaki, a se je bridko varal. Bili so člani Sokola, ki so na ta način praktično izvajali nauke sokolskega evangelija. Pa je med temi znabiti manjkalo našega gospoda dr.? Kaj še! Akademično izobražen človek se brati s takimi ljudmi, no, dober tek. Vi gospod doktor, ste občinski svetovalec, stavite vendar pri prihodnji seji predlog za izpolnjevanje policijske ure, pa jo izpolnjujte tudi vi, in je ne kršite v mirni noči. črna zemlja naj pogrezne.
Povsod sami štrajki. V Dubrovniku štrajkajo profesorji trgovske akademije, ker jim erar noče izplačati nagrade za nadure. Mestno delavstvo v Novem Sadu že stavka dalje časa in zahteva na uro 6 do 7 dinarjev. V cementni tovarni v Beočinu štrajka delavstvo 1.400 po številu. Štrajk vodi beograjski delavski Savez. V premogovniku Konjščina stavkajo rudarji; že 18. minulega meseca je zahtevalo de lavstvo od ravnateljstva rudnika, da to odstrani nadegledni-ka Mojsteny-ja. To se je zgodilo. Na to so zahtevali rudarji, da se odstrani tudi nadglednik Levskovšek, tej zahtevi se ravnateljstvo ni udalo in rudarji že štrajkajo od 20. aprila naprej.
Krvava« nasilja v Črnigori. Republikanski poslanec iz črnegore g. Gjonovič je interpeliral policajministra radi napada na nekega svojega somišljenika. Stvar se je odigrala blizu Nikšiča. Napad so izvršili uradniki o-krožnega načelstva pod vodstvom kapetana Vukotiča, žrtev pa leži ranjena v bolnišnici. Interpelacija končuje s sledečimi pozivi in vprašanji na ministra: Ta slučaj ne spada v vrsto osebnih spopadov, temveč vam kaže način in metode, ki so ustvarile že toliko hajdukov ali odmetnikov v Črnigori .Izvolite mi pismeno odgovoriti: Hočete li uvesti preiskavo, kaj mislite ukreniti proti napadalcem, ali nameravate sploh enkrat zapovedati in za bičati svojim organom v Črnigori, da prenehajo s preganjanjem političnih nasprotnikov. Z nespametnim in slabim postopanjem Vaših organov je že dosti krivic storjenih v Črnigori in bil bi že skrajni čas, da to preneha,
Radi bifoljske nesreče grozi mestu malarija. Načelnik zdravstvenega ministrstva Dobrivoj Popovič se je vrnil iz Bitolja v ministrstvo, da tamkaj poroča o bi-toljski eksplozivni katastrofi. Dr. Popovič izjavlja, da eksplozija ni zahtevala bogzna koliko mrtvih in ranjenih (zakaj ne pove natančnega števila. Op. ured n.), a bo imela za zdravstveno stanje mesta zelo slabe posledice za bodočnost. Bitolj je mestp malarije, a bo nevarnost malarije postala še večja, ker je eksplozija znatno pokvarila regulacijo reke, Ju leče skozi mesto. Kako je razvita v Bitolju malarija, nam najbolj pojasnjuje dejstvo, da je obolel lansko leto v bitoljski garniziji vsak drugi vojak na malariji.
Obstrelil ga je. Iz Bistrice pri Zagorju nam poročajo: Pred kratkem je Mihael Teržan, po domače Ko-, runov Mihec, ustrelil v noge Janeza Mančeka, ko sta se srečala na potu ljubosumnosti v vasovanje. V trenutku sta si bila izza preže kot dva srnjaka v laseh. Mihec je zmagal z revolverjem. Obstreljeni se je zdravil v.bolnišnici v Celju. Miha Teržan je vročekrven samostojnež in je tam enkrat oskrbel koruzo za slabostojne, pa ni gladko šla kupčija. Mihec se je nato jezil na onega, ki ga je zapeljal v to razprodajo. Je že tako: Miha skup štriha, če pa ne, pa zgliha.
-----—... -i ....	--;■-- --------------■—------—--------—
✓
Požarna nesreča v Sarajevu. V noči od 1. na 2. maja je nastal požar v sarajevski pekarni Rasima Čajde. Ogenj je izbruhnil Vsled nepazljivosti pekarskih učencev, ki so spali v sobi, ki je imela izhod samo skozi pekarno. Pekar-niški vajenci so zapazili ogenj in se- prebudili še le tedaj, ko je bila cela pekarna v ognju in bi se bili lahko rešili samo skozi okno, ki pa je bilo zamreženo. Ko so gasilci vlomili okho, so potegnili iz sobe dva težko ranjena vajenca od katerih je eden od opeklin umrl, tretjega pa so našli že v sobi mrtvega in je bil pogled na mrliča strašen, ker mn je zgorela vsa koža.
Gozdni požari v Bosni in Srbiji. Dne 2. t. m. je izbruhnil požar v državnih šiunah v Zvijezdi nedaleč od Vareša v Bosni. Požar je zavzel ogromen obseg. Žandarmerija i» prebivalstvo Zvijezde in Vareša se trudita, da lokalizirata požar, a brez pravega uspeha. Dne 2. t. m. se je zažgal državni gozd Šargan v srezu zlatiborskem v Srbiji. Požar se vedno bolj širi radi neprestanega vetra. Pri lokalizaciji požara sta zaposlena žandarmerija in vojaštvo.
Petnajstič obsojen. Rudolf Zagoršek iz M^tclja pri Krapini, star 38 let, pekarski pomočnik je bil doslej že 14 krat obsojen pri raznih sodiščih pri nas, v Nemčiji ter v Avstriji. Predstavljal se je pod več nego 20 imeni ter igral vloga barona in grofa Siegersterna. Imel je celo vrsto ljubic Id zaročenk in je v dobi vojne varal ženski spol kot baron ir» grof poročnik pri trenu. Zadnjič so ga obsodili v Zagreba radi prevare nil pet let ječe in so ga zaprli v Lepoglavi. V ječi je presedel samo nekaj dni, nakar je pobegnil in okradel v Zagrebu dva pekarska pomočnika ter prišel zopet v roke pravice. Te dni se je vršila v Zagrebu glavna razprava proti Zagoršeku, ki je radi neštetih lopovščin in lahkoživlja duševno in fizično izmozgan. Pred sodnijo je vse priznal, češ, saj bi mu vsi izgovori nič ne koristili, ker leži na razpravni mizi 9 kg obtežilnega materijala v peterih jezikih, ki dokazujejo njegovo krivdo. Sodnikom je priznal: Ako bo prestal to novo kazen in če kot tolikrat kaznovan ne ba dobil zaslužka, bo zopet goljufal in kradel. Ko je slišal Zt-goršek obsodbo, je bil mnenja: Ta obsodba je zame poslednja, ker predno odcedim kazen, bom že davno mrtev.
Na osješkem kolodvoru so pokradli 304 kg sladkorja V vrednosti 22.000 K in 116 kg masti v vrednosti 10.000 K.
Kaj vse nam pošilja inozemstvo. Naša reparacijska komisija v Wiesbadenu obvešča poljedelsko ministrstvo, da dobimo v najkrajšem času od Nemcev na račun vojne odškodnine 80Ó0 plugov. Madžarska nam popravlja raz&lo-potane lokomotive in ministrstvo saobraćaja je že prejela -te dni prvo partijo teh v Budimpešti popravljenih lokomotiv.	, :
Centralna banka v Beogradu bo začela skoro graditi svojo beograjsko palačo, ki‘ bo visoka deset nadstropij in-jo naziva jo hrvatski listi kot pravi «oblakoder« v Beogradu
Radi prepii-a glede prestolice krvavi poulični boji. V albanski prestolici Tirana je prišlo do velikih prepirov in krvavih pouličnih spopadov med dvema strankama, od katerih zahteva ena, da postane prestolica Albanije Skader^ druga pa za Tirano.
Bomba v žepu. Na uprav peklenski način ubijajo laški fašisti naše narodno zavedne primorske Slovence. Fašisti primejo kar na ulici Slovenca, ga spremljajo do naše meje in mu tam zagrozijo: «Izgubi se v Jugoslavijo gorje ti, če se zopet vrneš«! V več slučajih so se pa taki Vendarle vrnili nazaj. Toda glej! Fašisti ga primejo,, ga odvedejo pod to ali ono pretvezo na samoten kraj, na potu mu je smuknil fašist majhno bombo, ki je bila tempirana na primer pa 10 minut, v žep in na tem kraju so mu zagrozili, da mora počakati deset minut. Fašisti spremljevalci se na to odstranijo in v določenem času eksplodira bomba, podtaknjena v žep nesrečneža in ga sigurno ubije. Seveda naša vlada o teh mukah naših primorskih Slovencev ne ve ničesar!
Kmetski mladeniči iz češke v Sloveniji. Češka Kmet. družba v Pragi je započela akcijo, ki ima namen sinove kmetovalcev iz češke; ki so kmetijsko že izobraženi, poslati v inozemstvo v prakso in namesto njih sprejeti mlade kmetovalce iz drugih držav na ondotna kmetijska posestva. Taka akcija je započeta tudi že s Holandsko, Dansko in Italijo. Kmetijska družba za Slovenije je prevzela posredovanje pri tej akciji in poživlja vse one kmetovalce, ki žele svoje sinove, najrajše absolvente kmetijskih šol, poslati na kako posestvo nà Češko ter ‘istočasno prevzeti po enega češkega mladeniča v nadomestilo za svojega sina, in sicer za približno dobo enega leta ,da se priglase. Posestniki
LISTEK.
Gladiatorji.
T'	Druga knjiga. — Anteros.
(97. nadaljevanje).
»Ka§ praviš — ?« jo je dekle hlastno vprašalo. »Kako mi ga boš pokazala? Kaj veš o njem? Ali je na var-siem? Ali je srečen?«
Neznanka se je nasmehnila. Ptičica je slepo zletela T zanko. Zagrabi človeka pri njegovih čuvstvih in ìzlahka ga boš ujel!
»V nevarnosti jel« je odgovorila. »Pa rešiti ga moreš, ako bi le vedela, kako! Tudi srečen bi bil lahko, ako bi hotel. Pa z drugo —.«
Mariamna je čula le prvi stavek
»V nevarnosti —?« je ponavljala. »In rešila bi ga—? O, povej mi, kje je, kaj naj storim zanj?«
Modra starka je potegnila iz žepa majhno ogledalo.
»Povedati ti tega ne morem,« ji je rekla, »pa pokažem ti ga lahko! Ampak ne tukaj. Bi kdo prišel mimo in njegova senca bi uničila čar.— Pojdiva nekoliko v stran, tjale proti tistemu polomljenemu stebru, in videla boš obraz, ki ga ljubiš!«
Par korakov je bilo do stebra in samotno so stale Tazvaline, — pa če bi bilo tudi dvakrat tako daleč, in še »olj zapuščeno, brez pomisleka bi bila šla Mariamna za svojo novo znanko, da bi videla Esko in zvedela njegovo usodo.	j s
Ko se je približala polomljenemu stebru, ki se je nanj zanjo vezalo toliko ljubkih spominov, se ji je otožen I vzdih izvil iz prsi.	!
»Tukaj si ga srečala, tukaj si z njim govorila!« ji je šepetala starka, »tukaj boš zopet videla njegov obraz!«
Da je tako dobro poznala njeno preteklost, to je še bolj utrdilo v Mariamni mnenje, da ima nadnaravne moči, — četudi ni bilo treba prebrisani sleparki posebne bistroumnosti, da je prodrla v Mariamnine srčne skrivnosti . In še bolj se je zbudila radovednost neizkušenemu dekletu.
»Vzemi ogledalce v roke!« ji je šepnila starka, ko sta prišli do stebra, in njene oči so iskale po temi, »— zapri oči, jaz pa dom govorila čar, ki ga bo poklical, tri k rat ga bom ponovila, potem pa glej nepremično v ogledalo, dokler ne prištejem do sto .... «	„.
Mariamna uboga, vzame ogledalo v roke, zapre oci in poželjivo posluša slovesne, nerazumljive besede, ki jih je čarovnica govorila s poltihim pevajočim glasom .
Izza temne sence stebra pa se prikrade debela, ve iy,a postava Damasipova in dvanajsterica močnih, dobro ob-* oroženih sužnjev se pojavi v nočni temi med razvalinami.
Ni še starka dvakrat ponovila čara, ko pade široko ogrinjalo nesrečni deklici preko glave — -
V hipu jo zavije vanj Damasip tako skrbno in močno, da nobenega glasu ni bilo slišati. -— Krepke roke jo zagrabijo še preden se je mogla geniti, in sužnji jo naglo odnesejo na vòz s štirimi belimi konji, ki je čakal v bližnji
Starka pa vrže raz sebe svojo žensko obleko in — prikaže se prekanjeni obraz In suha, drobna postava
Oarsesova.	„ . „
Tiho se je nasmejal zlobni Egipčan.	■
»Moj načrt je bil najboljši!« je pravil Damasipu, ko sta hitela za sužnji. »Ampak kako neumne so ženske, prijatelj! — Ali je še kje kako bitje, ki bi šlo tako bedasto v zanke — ?	Košček ogledalca in obraz odsotnega
! ljubčka —I«
Pa Damasip ni imel časa, da bi bil odgovarjal. Skrbelo* ga je, da kakor hitro mogoče naloži svoj plen na voz. Koj ko je bilo to storjeno, je naročil Oarsesu in sužnjem, naj hitijo, kar se da tesno za vozom, sam pa se je naglo, odpeljal proti tribunovi hiši —.
Toda tista noč je bila nemirna in dasiravno je splošna zmeda zelo pospeševala tako nasilje, ni bilo lahko, s štiri-vprežnim vozom se preriti naglo in neopaženo skozi vrveče ulice.
Krik, ki sta ga čula oproščenča gori v svoji podstreš« ni sobi, je bil napoved bližajočega se viharja.
In vihar je izbruhnil in divjal z besno silo po ulicah.
Rim je bil tisto noč pozorišče krvave meščanske vojske —.
V iteli j je razpustil staro pretoriansko stražo in odslovil vojake brez običanih časti in daril, do katerih so pretorianci mislili, da imajo pravico. Sestavil si je nova stražo in jo je imenoval v- nasprotju s predniki nove pre— toriance.
Odredba je nosila v sebi kal krvoločnega sovraštva in poboja. Upajoč, da jih bo Vespazian zopet vpostavi! v prejšnje časti in službe, ako doseže cesarski škrlat, so se stari pretorianci iz lahka dali pridobiti od pristašev zma* govitega vojskovodje in bili pripravljeni za vsako, še tako drzno in krvavo podjetje, ki bi dvignilo Vespaziana na prestol.
Na to oboroženo; moč so stavili Vespazianovi privrženci svoje nade. Med njimi je bil tribun Julij °lacid eden najdelavnejših in najbrezvestnéjsih — čeravno se je hinavsko znal vkrasti v Vitelijevo zaupanje.	. .
Drzno so dvignili zarotniki uporniško zastavo in niso imeli nobenega strahu zaradi uspeha. Prevratni načrt je bil pripravljen in tisto noč so ga hoteli uresničiti.
. (Dalje prihodnjič).. _ j
lahke žudi sprejmejo kmetske sinove iz Češke ne da bi jih zamenjali za svoje sinove. Stanovanje in hrana mora biti vsakemu zagotovljena. Ce se izkaže posebno sposoben in marljiv, naj se mu da tudi kaka denarna nagrada. Ti mlade niči se obvežejo vršiti vsako delo v kmetijskem obratu, ravnati se pa mora ž njimi, kakor z rodbinskimi udi. Kdor želi zamenjati svojega kmetijsko izobraženega sina s češkim mladeničem, oziroma hoče prevzeti na svoje posestvo takega kmetovalca, naj to takoj javi Kmetijski družbi za Slovenijo, Ljubljana, Turjaški trg 5.
Brtsanski kmetski mladeniči v Sloveniji. Pokrajinska uprava za Bosno in Hercegovino namerava poslati po deset kmetskih sinov, ki so dovršili petmesečno zimsko kmetijsko šolo v Livna in .Modrici na kmetijska posestva v Slovenijo, da se tukaj praktično izuče v kmetijstvu. Ti kmetski mladeniči se morajo obvezati, da bodo vršili vsako delo. ki se jim bo odkazalo, vsled česar bodo nadome-stovalš dobro delovno moč na possetvu. Kdor želi dobiti takega mladeniča, se naj takoj priglasi pri Kmetijski družbi za Slovenijo, Ljubljana, Turjaški trg 3.
Iz Maribora.
Lopovščina časnikarskega poročanja. Dne 30. t. m. sta se stepla v .Cerkljah pri Krškem dva fantalina Jure-šič-Sokol ii> neki Jamnik. Sokol Jurešič je napadel z nožem Jamnika, ki pa je bil urnejši in je zabodel Jurečiča Ha smrt. Ta obsodbe vredni slučaj je demokratsko časopisje po vsoji znani lažnjivosti in kot revanžo za slovenjebistriško divjost uporabilo v politične namene in napravilo Jamnika za Orla. «Slovenec« in «Novi čas« sta lepo pojasnila, da Jamnik ni in in ni bil Orel, «Jutro« in «Narod« tudi ne pišeta več o Jamniku kol Orlu. le mariborski «Tabor« se je prebudil iz spanja in napisal cel članek o «Klerikalnem zločinu«, ki sc je doigraf v Cerkljah, kjer je Orel zaklal Sokola. «Tabo-rovo« poročilo že ni več brezvestnost časnikarskega poročanja. ampak je lopovščina enaka oni. ko je «Tabor« obdolžil žebota, da je hujskal ljudstvo pri obmejnem
Stavbena tvrdka
Karel Rojs v Ormožu
sprejme takoj zanesljivega in sjwAsega stavbenega potirja, aikllMj«,' delavce, učen«e, in žen-. »k® parti dobri plači. 192'
Več tesarjev preddelav'
C#ala¥o “ Pudel s šiPami> Jlcldcts pravno za vsakega
trgovca ali obrtnika na prodaj. Macun & Fabiani, Maribor, Šolska ulica.
Iščejo
cev Jiprsjme takoj Ivan Zakotnik, v» est ni tesarski mojster, parna žaga v Ljubljani, Dunajska resta 48.	1 — 6 186
ea za takojšnji na-.	56 stop 2 kovaška
vajenca in 1 pomočnik za izdelovanje orodja (motike, sekire in drugo). Ivan Močnik, kovaški mojiter. Loke, pošta Moziije.
19t
STAVBENO PODJETJE
ACCETTO IIT DEÜG0VI
DRUŽBA Z O. Z.
—- M-ÄlSIBOE	-
vogel : Frarčiškantke in Wi’denrainerjeve ulice.
Se priporoča. Cene zmerne. Postrežba točna in solidna.	io—12 I31
GALANTERIJO DROBNARIJO PARFUMERIJO PLETARSKE IZDELKE m DRUGO
PRIPOROČATA
NA DEBELO
NA DROBNO
BALOH & ROSINA
MARIBOR, GRAJSKI TRG ŠTEV. S. 3-101* 18
Stroji za obdelovanje lesa Turbine Transmisije Armature in sesalke Zvonovi
STROJNE TOVORNE IN LIVARNE
d it Ljublj aram...
obhodu na Wrang lovce. V žebotovi družbi je Ml gosp. okrajni glavar Lajnšič, ki je podal o celi zadevi «Taboru« popravek, a ga lažnjivec «Tabor« ni prinesel. G. glavar se je obrnil na g. namestnika, naj vendar ta zabrani tako nečuveno lopovščino demokratskih žurna-lističnih laži. Toliko v pojasnilo, da izve• javnost resnico reka: Kdor laže, ta tudi krade (če nima. kaj drugega pa — čast!)
Pedagogi Grajske kleti. Svoječasni ministrski predsednik in ata JDS Ljuba Davidovič je pokazal državnim uslužbencem z ozirom na njihovo že tedaj kritično gmot no stanje na Balkana, običajni — postranski zaslužek. Demokratskega recepta postranskih zaslužkov poleg državne službe se je oprijel v Mariboru z vso vnemo vadniškt učitelj gospod Marin.. Akoravnot imamo v Mariboru dobro državno trgovsko šolo, si je znal gospod Marin izposlovati dovoljenje za osnovanje privatnega knjigovodskega kurza za dekleta, da si, potom šolnine sladka starostno življenje. Gospod Marin; pa ne skrbi samo za strokovno izobrazbo svojih gojeni:,» ampak njegova šola je nekaka Elsafluid-vzgoja za celo življenje, ker se mladostne gospice v Marinovem kurzu vadijo v obisku gostiln, plesu, in prosti zabavi z moškimi gojenci državnega učiteljišča, katerega pedagoška moč je tudi gospod Marin. Resnomisleča javnost, ki vidi im sliši o Marinovi vzgoji, se čudi in povprašuje: Kako more kaj takega dovoliti sicer dokaj nepristranski Mark-nov predstojnik gospod ravnatelj Pirc. Pošteno vzgoje želeča javnost se tej brezbrižnosti gospoda Pirca ne fes» čudila, ako jej zaupamo: Demokratska kapelica Grajske kleti rodi JDS polilike-za Slovenijo» pa nam daje tudi napram javnemu zgražanju slepe pedagoge kol je na primer trifolij: Pirc—Voglar—Marin.	Od pedagogov
Grajske kleti še lahko doživimo večja presenečenja kot je opisana vzgoja gojenk v Marinovem knjigovodskem kurzu.
Da pribijemo! V soboto se je pobiralo v Mariboru za gladno Rusijo. Dve gospici pobiralki prostovoljnih darov ste prišli tudi k znanemu demokratu div Lasiču, ki ju je napodil med sledečimi besedami: «Ne dam nič! naj vsi Rusi pocrkajo, ker vzgajajo same boljševike!« Žalostno je tudi dejstvo, da so tudi srbijanski
oficirji v Mariboru odklanjali denarne prispevke za gladne Ruse. Torej oficir in demokrat-advokat sta si v brezsrčnosti brat in bral.
V sredo, dne 10. maja točno ob 8. uri zvečer običajni fantovski večer v Lekarniški ulici. Predaval bo gospod div Matko. K velezaminfivemu predavanju; se vabijo ne samo člani odseka, temveč tudi bratje Orli-dijaki, ter bratje studenškega Orla. Torej vsi bratje na svidenje.
Pasar Karl Tratnik je napravil po načrtu ljubljanskega arhitekta Vurnika orla za orlovsko zastavo v Št. Petru pri Ljubljani. Orel je mojstrsko izdelan v krogu, držeč v krempljih kačo in je dosedaj najlepši nastavek za orlovske zastave. Orlovskim odsekom, ki si nameravajo nabaviti novo zastavo, priporočamo, da si ogledajo nastavek za drog pri pasarju Tratniku.
Mariborski pol. komisarijat razglaša: Varstvene strehe pred prodajalnami in izložbenimi okni morajo biti najmanj 2 metra visoke in tako postavljene, da ne ovirajo splošnega cestnega prometa. Prestopek te uredbe se bo strogo kaznovalo in ima varnostna straža nalog, da vsak tozadevni nedostatek prijavi.
Rošpoh — Rossbach.
Na vprašanje, kako se je glasila prvotna slovenska ■oblika imena «Rošpoh—Rossbach (pri Mariboru) je težko odločilno odgovoriti, ker ni nikakih inačic na razpolago. V listini iz leta 1250 čitamo «am Rosspach zu Gawtschachi. Ker smo pa že pri mnogih imenih videli, da so Nemci sko ?ro povsod slovenski «a« spremenili v «o«, kakor na primer:: Radvanje—Rotwein, Razvaj—Rosswein itd. je zelo verjetno, da se je ta ozka dolina prvotno med Slovenci imenovala «Razpoka«, in dela klanec res vlis nekdaj razpoče-nega hribovja. Mislim toraj, da smemo to slovensko kakor nemško nesmiselno krajevno ime dalje brez vsakega nasilja in tudi uradno kol «Razpok« ali «Razpoka« pisati in rabiti.
Dragocenost vsake hiše je lekarnarja Feltera prijetno dišeči «Elsafluid«, najboljše sredstvo za drgnenje hrbta,, rok, nog in celega telesa, kot kosmetikum za negovanje zob, zobnega mesa, ust, glave itd. Močnejši in boljši, kakor francosko žganje. 3 dvojnate steklenice ali 1 specijalno steklenico skup z zamotom in poštnino za 72 kron, pošilja : Eugen V. Feller, Stubica donja, Elsatrg št. 341. Hrvatsko.	ce
TrtjOtfski vajenec se
takoj sprejme. — Ponudbe na tvrdko Makso I. Vizjak, Maribor, Frankopanova ulica 1.	182
Močan učenec
pri kovaškem ček, Maribor.
se takoj sprejme mojstru j. Nova-
194
14 letna deklica
velika in močna, zmožna slovenskega in nemškega jezika, tudi v pisarni, se odda kot učenka v boljšo trgovino z mešanim blagom. Naslov: F. K. Maribor, Koroška cesta 31, vr.
št. 5.	193
Veletrgovina z železnino
PINTER & LENIRÒ, MARIBOR
Traverze, cement, železo vseh vrst, pločevino, štedilnike, žica, žični ki, pumpe, razne cevi, kovanje za zgradbe in pohištvo, kuhinjsko poaodo, lito, črno in pločevinasto postekleno, kakor tudi kovaško, ključavničarsko in mizarsko orodje, kose, brusne kamne in Vse druge v ielezninsko stroko spadajoče predmete. Blagajne vseh vrst in verige domače tovarne.
Postrežba točna,	Cen« solidne.
Andrej Oset
Maribor, Aleksandrova cesta št. 57.	Telefon 88,
Trgovina sena, slame, krom -pirja, fižole, z drvami, žitom in drugimi deželnimi pridelki. Brzojavni naslov:	And ej
Oset. 2 10 185
!
Trapistovski SIR
vsakovrstno jažno sadje
prvovrstno pri
MATIJA LAH-U
Slami trg 4, Maribor.
POZOR!
Lincerplavotisk 1 m K 74, šifon la 1 m K 68 do K 84, pepita loo cm širok 1 m K 120, srajce gladke in pisane od K I40 do K 220, hlačevina 128 cm širok 1 m K 180, žičnate žimnice, velikost po meri po K 480 do K 700. vrvi za perilo 15, 20, 25, 30, 40 in 50 m dolge. Vrvi za seno, splave, kleti, zvonove vsake debelosti in dolgosti. Nogavice za moške, ženske in otroke. Glavni in žepni robci, molinos platno, modro platno, predpasnike, moške cajg-hlače, obleke za otroke, posteljne slamnjače, glavnike, krtače, biks, krema, milo za roke, britve, žepne nože plahte impregnirane za vozove, mlatilnice in konje v vsaki velikosti po 1* m K :oo---, pe-namaštof beli I80 cm širok 1 m K 26o-— i. t. d. vse po m jnižjih cenah v trgovini
j ALOJZIJ GNIUŠEK
Maribor, Glavni trg 6. no
Spodnještajerska ljudska posojilnica
v Mariboru, Stolna ulica štev. 6, r. z. z n. z.
obrestuje od Novega leta naprej navadne
▼loge po
In *e$e
P* P«
4U
: utxmmsnxmm&imAGM' m
13 €
vmflmmHwimoaau
I S
Macun & Fabiani
trgovina špecerijskega in knloiijalitga blaga nadebelo MARIBOR------------------------------- ŠOLSKA ULICA 4

Zaloga in zastopstvo tvrdk:
____šdorf, Banat, Jugoslavija,
tovarna salam, masti in mesnih izdelke v
FRAM
tovarna bučnega olja.
V
UCD7 I rill Karlsdorf, Banat, Jugoslavija, nCKt I rfili tovarna ’
IVAN BEZIRK FRAH
fitto AD • if ARID LJUBLJANA. — tovarna kemičnih izdelkov, vULUD 01 RUPU» Ilirija-krema, Cipulin, koloma*, modrilna esenca. x
Nadalje priporočamo svojo zalogo «ZLATOROG»-MILA, kave, riža, kristalne sode, grenke soli ter sploh vsakovrstnega špecerijskega in
kolonijalnega blaga.	1—2
m
m
3 €
mK.ratttWuwM’M-wu. \
fodsprtetj in lalotntk: Koomretj «Strel«.«
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Tleh Cirilove tiskam« v Mariboru,