O novi šoli v Slov. Bistrici. Že nekaj let si prizadeva posebno naše učiteljstvo, da bi se v Slov. Bistrici zidalo za ljudsko deško in dekliško šolo novo šolsko poslopje. Dne 12. julija si je ogledala posebna komisija staro šolsko poslopje, ki se je seveda odločila tudi za novo šolo. In zdaj je krajevni šolski odbor že izdelal program za stavbo novega šolskega poslopja. Ta program je bil razpoložen do 6. oktobra na vpogled pri krajevnem šolskem odboru in so bile vse všolane občine bistriške župnije pozvane, da si program pregledajo in da lahko vložijo proti programu rekurz ali protest. Občine šolskega okoliša stojijo na stališču, da davkoplačevalci vsled velikanske gospodarske krize nikakor ne morejo prevzeti velikanskih plačil za novo šolsko poslopje in da je nova šola v Slov. Bistrici tudi popolnoma nepotrebna, ker se lahko popravi stara šola, ki bo potem še dolgo služila svojemu namenu. Da obvarujejo občane pred neznosnimi in nepotrebnimi bremeni, zato so občine vložile proti zidanju nove šole oster priziv na krajevni šolski odbor, katerega tukaj prinašamo, da iz njega davkoplačevalci slovenjbistriškega šolskega okoliša spoznajo nevarnost, ki jim preti ter vsak po svoji moči vpliva na merodajne faktorje, da odstranijo to nevarnost in jih obvarujejo težkih in usodepolnih posledic, ki bi jih Imelo zidanje nove šole za naše kmete in obrtnike. Ta rekurz se glasi takole: Rekurz občin. »Podpisane občine ugotavljajo predvsem, da niso nasprotnice šole, temveč upoštevajo v polni meri potrebo šol za Ijudsko izobraz- bo ter hočejo dati šoli, kar ji gre. Na drugi strani pa pribijejo, da je treba, kakor povsod, tako tudi pri izdatkih za šole štediti, da se je treba omejiti tudi tukaj le na stroške za to, kar je nujno potrebno in kar se ne da odložiti na boljše čase in na boljše gmotne razmere davkoplačevalcev, kakor pa so današnje. Danes tlači vse sloje, najsibodo kmetje, obrtniki, trgovci ali industrijalci, splošna gospodarska kriza, kakor je Se nismo imeli. Gospodarski krogi s strahom razmišljajo na mnogih enketah, kako odpraviti to krizo, in ni se jim še posrečilo najti medicine za povzdigo gospodarstva. Nikjer ni videti konca te krize, temveč položaj postaja vedno hujši po celi državi. In tako je tudi pri nas. V bistriškem šolskem okolišu smo povečini kmetje, ki ne zmoremo denarja niti za najpotrebnejše izdatke. Ko je treba plačati davke, ga ne spravimo skupaj. obleke si ne moremo kupiti, gospodarsko orodje je polomljeno in ne moremo si ga dosti popraviti — kratko: stiska je grozna in splošna. Nedeljo za nedeljo poje boben po mestnih ulicah in cestah, kjer se javno naznanja, da se bo prisilno in sodnijsko prodalo na dražbi enemu živina, drugemu poljski pridelki, tretjemu posestvo i. t. d. In v tem obupnem položaju, ko že boben na vse strani razglaša naš gospodarski propad, se nas naj obremeni še z milijonskimi dolgovi za novo šolo! In to breme naj nosimo 25 do 30 let? Ali so merodajni faktorji že izračunili in prevdarili, kaj se pravi davkoplačevalcu, ki je že preobremenjen, da komaj drži, naložiti še tako grozno in dolgotrajno breme? Ali nas res hočete tirati v obup? Pri komisijskem ogledu dne 12. julija 1.1. je eden izmed članov komisije skušal potolažiti obupane župane, ki so bili navzoči, s tem, da jim je obljubil državno podporo, če se odločijo za novo stavbo. Mislimo, da je bil dotični gospod v svojem srcu mnogo bolj kot mi prepričani, da nas taka podpora ne bo rešila, saj mu je moralo biti znano, kako »izdatne« so državne podpore za šolske zgradbe, ko se je dalo za letošnje leto za celo mariborsko oblast, ki ima nad 500 osnovnih šol, celih 100.000, reci: enstotisoč dinarjev podpore! S podporo torej nič ni! Vse stroške bomo morali plačati mi davkoplačevalci! In kakšni bodo ti tisočaki? Koliko bl šola stala? Ako se izvrši celi stavbni program, nas bo stalo to najmanj 4 milljone dinarjevl To pa ni malenkost. Ako si izposodimo 4 milijone dinarjev po 8 odstotkov tako, da jih vrnemo v 25 letih, potem moramo plačati skozi 25 let vsako leto na obrestih in kapitalu ogromni znesek 368.000 Din, ali z drugimi besedami: plačevali bomo skoz 25 let vsako leto od vseh direktnih davkov 1150% doklad samo za šolo. Kdor ima n. pr. letos 50 Din čistega direktnega državnega davka, bo plačeval skoz 25 let vsako leto nič več in nič manj kakor 575 dlnarjev samo Na vsako osebo bistriške župnije, tudi na vsakega hlap ca in deklo in na vsakega novorojenčka, ko zagleda luč sveta, pride torej letno 100 Din tega plačila. Gospodje, ki pritiskate na stavbo nove šole, ali Vam je bilo do zdaj jasno, kako breme hočete naložiti davkoplačevalcem? Seveda govori se, da bi se zaenkrat izvršila le polovica programa, kar bi stalo samo 2 milijona dinarjev. Pa tudi tega skoz 25 let ne moremo zdaj zdržati in nositi, ker tudi 575% za šolo poleg drugih ogromnih izdatkov ne moremo plačati, ne da bi gospoiarsko propadli. Da si torej davkoplačevalci v tej splošni krizi ohranijo svoj obstanek in ne propadejo vsled velikanskih dajatev, zato podpisane občine najodločnejše protestirajo piotl razpoloženemu gradbenemu programu osnovne šole tei zahtevajo, da sa ta program za zdaj opustl in slcei za to, ker ]a zidava nove šola še nepotrebna ln se lahko z razmeroma malimi stroškl še adaptira In uredi staio poslopje, da bo služilo svojemn namenn. 1. Pred vsem je nepotrebno razširjenje osnovne šole na šest razredov, posebno odkar obstoji v Bistrici meščanska šola, v katero zahaja veliko otrok, ki bi drugače obiskovali peti in šesti razred osnovne šole. Dokaz temu je dejstvo, da n. pr. peti razred deške kakor dekliške šole navadno nima dosti nad 20 otrok vpisanih, od katerih pa je še potem mnogo oproščenih. Znano je tudi, da ima šesti razred na dekliški šoli komaj 15 otrok, ali še tega ne. Znano je tudi, da so n. pr. učitelji sami potegnili za pouk dva razreda skupaj v eno sobo, ker se ni izplačalo za malo število 6 ali 7 učencev imeti pouka. Zahtevamo, da višja oblast to vestno preišče in da potem, če se to izkaže kot resnica, tudi odpravi take le na papirju obstoječe, v resnici pa prazne razrede, da ne bodo občine in država po nepotrebnem nosile stroškov za prazne razrede. Potem tudi občinam morebiti ne bo potrebno oskrbeti prostore za take nepotrebne razrede. Btara lola sa naj popravl! 2. Stara sedaj dekliška šola, na kateri s« tako grozno pohujšujejo nekaterniki, še tudi ni popolnoma za nič. Gradbeni izvedenec pri komisijonelnem ogledu dne 12. jul. 1928 jo je klasificiral za »srednje dobro«, dasi je pri komisiji prevladala tendenca za novo poslopje. Ta šola se naj temeljito popravi, pe še bo dolgo služila svojemu namenu. 3. Če zdravniški referent v šoli ne najde za dosti ventilacije, se ista lahko napravi posebno zdaj, ko imamo elektriko in se morejo inštalirati električni ventilatorji. 4. Tudi stranisča se morejo popraviti, da ne bo higijeničnih pomislekov. To se je že pri mnogih starih stavbah z velikim uspehom napravilo in ni bilo radi tega treba zidati novih poslopij. 5. G. sanitetni referent je dal na zapisnik brez vsakega dokaza tudi trditev, da se je leta 1927 širila nalezljiva bolezen škrlatinka »vsled neodgovarjajočega razporeda prostorov«. Kolikor je znano, so se lani ugotovili 3 slučaji te bolezni na bistriški šoli. Le čudno je samo to, da je lani neodgovarjajoč razpored prostorov širil škrlatinko, da pa celih 60 do 70 let, odkar je v dotičnem poslopju že nameščena šola, te nalezljive bolezni ni bilo, četudi je bil razpored prostorov vsa prejšnja leta ravno tak, kakor je bil lani in je letos. V Mariboru, kjer imajo moderna poslopja za osnovne, meščanske in srednje šole, vkljub temu izbruhnejo skoro vsako leto nalezljive bolezni. Ali je tudi v Mariboru razpored prostorov kriv? 6. Da stoji šola ob prometni cesti, še tudi ni vzrok, da se jo prestavi drugam. Prvič cesta iz Tinja v mesto ni bogve kako prometna. Drugič pa omenimo, da imajo drugi kraji šole ob bolj prometnih cestah kakor Slov. Bistrica in jih vendar še niso prestavill drugam, temveč so jib. ob takih cestah v novejšem času postavili. V Mariboruu leži III. deška osnovna šola ob Ruški cesti, o koji se res lahko reče, da ima velik promet, posebno kar vozi tam vsake četrt ure avtobus. Istotako leži v Mariboru ob prometni cesti gimnazija, ob« nčiteljiSčl, faalka, II. dekliška meščanska šola, I. in II. deška osnovna šola. Te šole v Mariboru ležijo ob cestah, ki imajo pač drugačen promet, kakor ga ima ccsta, ob kateri leži osnovna šola v Slov. Bistrici. 7. V slučaju, da bl bilo vendarle treba novih prostorov za šolske sobe, se pa naj na šolskem vrtu poleg osnovne šole postavijo še potrebni prostori. Kajti sedaj nikakor niso več moderne šolske kasarne, kjer so vsi razredi pod eno streho, ampak se daje prednost paviljonom okoli centralne stavbe, v katerih se nastanijo posamezni razredi ali oddelki. To so torej razlogi, s katerimi utemeljujemo svoj priziv, in prosimo, da se ti razlogi uvažujejo ter se zidava novega šolskega poslopja opusti in se mesto tega naj popravijo prostori v dosedanjih šolskih poslopjih.« Občine so torej storile svojo dolžnost, da branijo občane. Svojo dolžnost morajo pa storiti tudi še od občin izvoljeni člani krajevnega šolskega odbora. Ti naj se v seji krajevnega šolskega odbora ne ustrašijo tistih, ki so za novo šolo, ampak naj z vso odločnostjo zastopajo koristi svojih volilcev, ki so jih poslali v krajevni šolski odbor, ter naj z vso ostrostjo protestirajo proti novi šolski stavbi. Ako s svojim protestom pomagajo preprečiti novo šolo, bodo prihranili davkoplačevalcem najmanj 4 milijone dinarjev ali 16 milijonov kron, in to nikakor niso mačkinje solze. Stojte torej na — straži I