iMued dali7 . suadajs and Holklajs. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški ta uprsvnlAki prostori 1657 South Lavmdale Av« Office ot Public«tion M67 South LswndsW Av« T«l«phnnr Ročk w»|l 4*04 Cona lista Je 16.00 VS^VS^Z^Sl oiS«!2 £ SLSVS? CHICAGO 23. ILL.. TOREK. 24. OKTOBRA (OCTOBER 14). 1144 Sul-crtpuon I« 00 Y«art) ŠTEV.—NUMBER 208 Acceptance (or mailing at special rate of poataf« provtdod (Or In aecUon 1103. Act of Oct S, 1917. auU>«rised on Jun« 4. 101« Španski partizani v akciji; ameriške čete okupirale mesto Palo na Leytu OBRAVNAVA PROTI FRANCOSKIM Oddelki šeste ameriške armade drobe odpor — japonske sile. General MacArthur razvelja- Ogrska armada vil zakone lutkarske filipinske vlade na osvo- 3 bojenem ozemlju. Kitajci ustavili prodiranje japonskih čet.—Zavezniške armade v ofenzivi na zapadni fronti. Britske čete se izkrcale na grškem otoku.—Rusi vrgli Nemce čez norveško mejo v prodiranju proti Kir-kenesu, mornarični bazi, in zasedli rudnike nikla. Sovjetske čete in partizani prekoračili reko Savo J rednih nacl jem naklonjenega lieta pred LONDON. 23. okt.—I* Barcelone. Španija, jo dano« prišlo po-ročilo. da ao ipanakl partizani prodrli 10 milj dalo* čei franco-glco mejo v Španijo. Okupirali w 10 vasi v Pirenejih v bojih , regularno armado diktatorja Franca. Večino španakili partizanov tvorijo begunci, ki ao prlbešall v Francijo po padcu apanake republike. Španakl partizani ao Yeč let čakali v Franciji na priliko, da udarijo po fašistični oboroženi sili. Ta >e Jim sedaj nudi. ko bija sadnja ura oslščnlm »ilam. . LEYTE, FILIPINI. 23. okt^-Ameriške četo prodirajo vsdrše-ma v notranjoat tega otoka na 20 milj dolgi frontL Dane« »o okupirale meato Palo. drugo največje meato na otoku. Leyte. Filipini. 23. okt.—Oddelki šeste ameriške armade, ki so invadirali ta otok, drobe odpor japonske sile. Poveljnik te armade je general Walter Krue-ger ča topniškega bombardiranja. Kanadske in britske čete so v ofenzivi v južnozapadni Holan-diji. Kanadske so okupirale Es-schen in Breskens, nemški trdnjavi ob reki Scheldi, britske pa Opheusden in Doodewaard. Nemška sila pri Rosendaalu je v pasti in nevarnosti uničenja. Rim. 23. okt.—Oklopne kolone osme britske armade so udrle v dolino ob reki Po severno od Ce-sene, Italija, pravi uradni komunike. Cesena, nemška vojaška trdnjava, je padla zadnjo soboto. Britske ih novozelandske "čete so zasedle več strategičnih krajev v bližini Bologne, komunikacijskega centra v severni Ita-liji. Danes je bilo naznanjeno, da so se britske čete izkrcale na Lemnosu, grškem otoku na Egej-skem morju, ki ščiti dostope do Dardanel. Ta otok obsega 150 kvadratnih milj in je bil prvi med onimi, katere so okupirali Nemci 1. 1941. pirajo enote ameriške bojne mornarice pod poveljstvom pod-admirala Thomasa C. Kinkaida in bombniki z bombardiranjem japonskih pozicij in vojaških naprav. Japonska letala, ki so se pojavila v zraku nad otokom, so bila razpršena. Transporti stalno dovažajo orožje, strelivo in drugi bojni material ameriški invazijski sili, ki je že zasedla japonska letališča v bližini Taclobana. Ameriški bombniki bombardirajo otoke v Filipinski grupi. Samo na japonske letalske baze in vojaške objekte na otoku Mindanao-ju, so vrgli čez 90 ton razstrelilnih in zažigalnih bomb. Ameriške bombe so padale na japonsko brodovje pri otoku Vi-sayenu v centralnih Filipinih, ki so potopile in poškodovale enajst parnikov in ladij. Davao, japonska mornarična baza, je bi tudi tnrca bombardiranja iz zra- kiflB General Douglas MacArthur Jt v poslanici filipinskemu ljudstvu najela,sil, da je izkrcanje anu mkih čet na otokih uvod v osvoboditev Filipinov. On je tudi razveljavil vse zakone lutkarje filipinske vlade n® osvobojenem ozemlju, zaeno pa je apeliral na ljudstvo, naj pomaga «nenski invazijski sili ln sode-toje z njo v vseh ozirih. Cungking. Kitajska. 23. okt. ^Poveljstvo kitajskih armad je naznanilo ustavitev prodiranja 1 Japonskih čet proti Kvveipingu 'n Liuchowu. Japonci so bili porazom v bitki s Kitajci pri Nig-uar^u in Cangši. jo/aj kitajske sile v bližini na. provinca Kwangsi, se •jsal. Ta je odbila japon "i* napade na svoje pozicije in vrgla >vražnika nazaj z veliki-•ztfujjami v borbi proti vladi Nemški poslanik izvršil samomor Ženeva. Švica. 23. okt.—Resna kriza se razvija v Budimpešti, glavnem ogrskem mestu, kjer se lutkarska vlada premier-ja Ferenza Szalasija skuša vzdržati na krmilu s pomočjo nemške oborožene sile, ki uporablja tanke v bitkah proti rebelnim vojaškim enotam. Revolta proti lutkarski vladi se širi. Deset divizij prve ogrske armade, ki so ostale lojalne admiralu Horthyju, odstavljenemu regentu, se bliža Budimpešti. V tem in drugih ogrskih mestih se bitke med fašističnimi četami in rebeli nadaljujejo. Radio Moskva poroča, da je Edmund Veesenmayer, nemški poslanik v Budimpešti, ki je skoval zaroto proti Horthyju, izvršil samomor. Prej je Moskva poročala, da se je več ogrskih generalov pridružilo sovjetskim četam. __ Senator Bali se uprl stranki Podpiral bo predsednika Roosevelta »a. % « - — — ------- Operacije čet na kopnem London, 23. okt.—Runi ao vrgli Nemce čez norveško mejo v severni Finski in zasedli kraje, kjer so bogati rudniki nikla. So- j vjetske čete se vale proti Kirke-nesu, norveški mornarični bazi, ki je pod kontrolo nemške sile.' Ruska armada prodira naprej v Vzhodni Prusiji. Prvi oddelki so prodrli 23 milj daleč v notra- ( njost. t Druge sovjatske čete so v pro-diranju proti Budimpešti okupirale Nyiregyhazo v vzhodnem delu Ogrske. To je važno železniško središče, 27 milj severno od Debrecena, tretjega največjega mesta, ki je padlo zadnji ( petek. V Jugoslaviji so Rusi in partizani okupirali Sombor in j prekoračili reko Savo pod Bel-gradu v zasledovanju Nemcev, ki beže pred njimi. Peter čestital Titovi armadi je razi r i ar P Kvu je izbr mi Londo ru>*a 8en«.r rr.il i, hku Jer.ih n. 23. okt.—Tretja ame-rmada pod poveljstvom •'» 1'attona je prodrla dve •aieč v smeri Nancyja, * pognala Nemce z utr '">j in jih zasedla. Z je zavzela Bezange la '« Moncourt. K1 prve ameriške arma-' "*dla Aachen, nemško bližajo Durenu in • « Obe mesti sta tar- Okupacija Belgrada velika zmaga VVasktngton. D. C.. 23. okt.— Senator Bali, republikanec iz Minnesote, je obrnil hrbet svoj stranki in naznanil, da bo agiti-ral za ponovno izvolitev Roosevelta za predsednika Združenih držav. On je dejal, da imi Roo sevelt večje sposobnosti in iz kušnje nego governer Thomas E. Dewey, predsedniški kandidat republikanske stranke, in bo kot tak lahko vodil Ameriko po poti v trajni mir. Bali je dejal, da se popolnoma strinja z govorom predsednika Roosevelta, ki ga je ime" zadnjo soboto na banketu Ameriške zveze za zunanjo politiko v hotelu VValdorf-Astoria v New Yorku. V tem je Roosevelt ori sal cunanjo politiko svoje admi nistracija. Politični učinek Ballove odločitve je stvar ugibanja. On Je priljubljen v svoji državi. Pri volitvah pred dvema letoma Je kot kandidat za zveznega senatorja porazil Elmerja A. Benso-na. farmer-laborita, z vsčino čez 100,000 glasov. Dewey bo govoril v Minnea-polisu, Minn., v torek. On ie ni (omentiral Roosevcltovega govora v New Vorku. London. 23. okt.-Kralj Peter čestital osvobodilni armadi "maršala Tita in ruskim četam, d so izvojevali veliko zmago z okupacijo Belgrada, glavnega ugoslovanskega mesta. V govoru po radiu, katerega je naslovil Srbom. Hrvatom in Slovencem, Je Peter napovedal zgraditev nove, svobodne, de mokratične in federalne Jugo slavije v bližnji bodočnosti. "Neizrečeno sem hvaležen ju naški osvobodilni armadi maršala Tita in braUki ruski sili, ki sta zasedli Belgrad," Je rekel kralj. "Prav tako sem hvaležen maršalu Stalinu in vsem juna kom ter žrtvam, ki so padle > bitkah za osvoboditev Jugosla vije." _ Biva načelnih fašistične policije ustreljen Rim. 23 okt. - Vest iz pod talnih virov pravi, da 00 italijanski rodoljubi ustrelili P>"tra Ko-cha. bivšega načelnika fanatične tajne policije. Koch je bU na paden in ustreljen v nekem kra ju severne Italije. Domače vesti Prva vest o katastrofi Cleveland.—V petkovi katastrofi v slovenski naselbini na St. Clairju je društvo 5 SNPJ ludo prizadeto. Resno opečena sta člana Anton Kenik, 982 E. 63 st., ki se nahaja v bolnišnici sodili em PETAINOVA PISMA NAJDENA Paria, 23. okt.—Danes se prične pred posebnim sodiščem obravnava proti francoskim izdajalcem in onim, ki so sodelovali Nemci v času dkupacije Francije. Sodišče je ustanovila začasna francosks vlada, katere predsednik je gsneral Charles de Gaulle. V taboriščih v pariškem dis-triktu se nahaja okrog 15,000 "kolaboratorjev" in izmed teh e 1451 že obtoženih. Pričakuje se, da bodo obravnave trajale več tednov. Istočasno se bodo vršile obravnave proti izdajal cem in kvizlingfon v glavnih mestih drugih francoskih provinc. Vladi je zavzela stališče, da bo čistka med onimi, ki so pomagali ali sodelovali z Nemci v ča su okupacije, pospešila gibanje, čigar cilj je narodna enotnost. Gotovo je, da bodp sodišča obsodila mnogo obtožencev v smrt. Kot prvi obtoženec pride pred posebno sodišče Oeorges Suarez, bivši urednik in izdajatelj lista Aujourdhui, ki js bil v službi nemške okupacijske sile. Obtožnica mu med drugim očita, da je prejemal od Nsmoev 35,000 frankov mesečno zs širjenje naetjake propagandi. Susrezu bo sledi! Stephen Lauzanne, bivši ured nik lista Ls Matin in svak dr. Edmunda L. Orosa, direktorja ameriške bolnišnice v Parizu. Obrsvnsvi proti Susrezu predsedovsl sodnik Auguste Le doux. Ce bo spoznsn zs krive-gs, bo obsojen v smrt in ustreljen. On trdi, da ni izdajalec Potem pride pred sodišče Rus Boris Teodošenko. On je obto žen špionaže kot ugent Gestapa nacijske tajne policije. Važna evidenca^ katero bo rabilo tožiteljstvo, tvorijo pisma maršala Petaina, bivšega načelnika francoske države.. Ta so bila najdena v železni shrambi. Med tsml so ptsms, katera je Pstsin dobivsl od Hitlerjs, nemškega poslanika Abetza v Parizu, in politična poročila ter vojaške tajnosti. Pepper okrcal NAGJSKO IZKORI-governerja Deweyja SČANJE SATEU- ■■■■tov razkrito Dejalje, da je orodje Wall Streeta Chicago. 23. oktobra — Sena t or Lakeside, in Frank Pohar, ki se ciaude Pepper, demokrat iz zdravi doma na 1271 E. 58 st. Floride, je v svojem govoru na Lažje opečen je bil Mike Zupan-|8hodu v stadionu udrihal po čič, ko je obiskoval bolnega člana Franka Kapla na 61. cesti. V trenutku, ko je stopil v hišo, je nastala eksplozija pri Kast Ohio Gas Co. in goreči plin, ki se je razlil po okolici, je zažgal tudi to hišo. Pogrešana (zgorela) pa nta člana Napreja br. Anton Cernič, 1441 E. 47 st., ki Je delal pri East Ohio Gas Co„ in triletna Jesica Klaužer, hčerka člana Joaepha Klaužerja z 1272 Addison rd., katero je mati vzela s sabo, Ijo je šla na obisk k sestri na 61. cesto. Kot se doznava, so vae tri zgorele. Prizadetim naše so-žalje!—Ludvik Medvešek. Oblak Chicago.—Glavni urad jedno-te in uredništvo Prosvete jo obiskal 20. okt. Pfc. George Vrtnar, član društva 75 v Roalynu, Wash. Zadnji dve leti je služIl na Aleutskih otokih in v Alaski, zdaj pa je bil na poti v Ft Ben-nington, Ga. V skrbeh Je rsdi svojega mlajšega brata, ki je pri tankovnih četah v Franciji. Zanima se tudi za jednoto ln si je radi tega ogledal glavni stan. Thomasu E. Deweyju, predsedniškemu kandidatu republikanske stranke. Dejal je med drugim, da Je orodje Wall Streeta. Shoda se jo udeležilo čez 30,-000 ljudi. Sklical ga Je odbor Illinoiske delavske federacije, ki vodi kampanjo za ponovno izvolitev Roosevelta za predsednika, , Pepper je dejal, da je stara garda spet dobila kontrolo mid republikansko stranko. Ta napada Roosevelta, ker je razkril njeno lažnjlvo in zavajalno propagando. V tej kampanji si spot stojita nasproti Wal! Street in Main Street. Governer Dewey Je kandidat Wall Streeta, ne pa delavcev in farmarjev, kakor se kaže v javnosti v tej volilni kampanji. Is Wlndeor Helghtaa VVindsor Heights, W. Va.—Pri družini Walter Gistman se Je nedavno oglasila teta Štorklja ln pustila sinčka, ki je že postal član društva 407 SNPJ, kakor sta tudi oče in mati.—Rudy Hribar Je bil pri delu v msjnl pobit na nogi. Bil Je že ves pripravljen zs dslo na proslavi SNPJ, ki se vrši v soboto zvsčer na Boydsvillu, zdaj pa mora pesto-ti nogo doma pri peči. Nov grob v Pennl Cliff Mine, Pa.—Tu je umrl Joseph Dolinsr, stsr 30 let. Pod Padec izvoza angleškega blaga Kampanja za tržišča v povojni dobi London. 23. okt.—Številke o izvozu angleškega blaga, ki so bile dršane v tajnosti od 1. 1940, so bile zdaj objavljano. Te raz krivajb katastrofalni padoc an gleškega izvoza v vojnih Istih. Izvoz angleškega blsgs js ps-del zs 40 odsVutkav v prstsklom letu. Detajli o izvozu v tem le tu niso rszkriti, toda ursdni kro gi so namignili, d« «« položaj ni izboljšal. Vojna Je vzrok za izgubo sve tovnih tržišč. Vse angleško In dustrljs io udeležene v produk ciji materiala za oborožsnosilo Vlada Js naznanila, da bo vodila smotreno kampanjo v povoj- legel Je zastrupljenju krvi šesti ni dobi za svetovna tržišča, dan po operaciji. Zapušča ženo, I Anglija Je pred vojno pošilja s katero je bil poročen 15 mese- la Industrijska produkte na sve očeta tri brate (dva pri tovna tržišča v zameno za živila Berlin postal središče ipehulantov z blagom MREŽE RAZTEGNJENE CEZ EVROPO Waahlngton. D. C.. 23. okt.— "Berlin je postal ogromen pajek ln razpredel je svoje mreže čez vso Evropo," Je rekel govornik na radlopostaji v Sofiji, Bol-garija. Govor je preatregel urad za vojne Informacije (OWJ). Z brezobzirnim Izkoriščanjem satelltnih ln okupiranih držav je Hitler vzdrževal svojo vojno ma-šino in vodil imperialistično vojno. Berlin ju bil središče špekulantov z naropanim blagom. Nacijske ekonomske misije so dobivale zaloge blaga po nizkih cenah v eni državi in ga prodajale po visokih cenah v drugih in tako grmadile profits. Berlin je bil mešetar pri vseh kupčijah ln pognal v dolgove vse svoje satelite. Finančni "čudež" Nemčije je razgalil drugo stran. Okupirana država so morale prevzeti in nositi vsa vojna bremena in vzdrževati osvajalca. Poražena Francija je morala plačevati štiristo milijonov frankov dnsvno zs vzdrževanje nemško okupacijske sile. Ruske pokrajina so posta-le polja orgsnizirsnega nacijske-gs ropanjs. PoljsNt, Jugoslavija, Belgija, Holandija, Norveška in druge držsvs so žrtve nemškega imperislisms. SateHti Nemčije so postali opazovalci odvratne komedije, katero so sranlirsll nsmški gospodarji ln njihovi hlapci. Nemški vojaki so dobili vsa v sste-litnih državah. Denar, ki ni lmsl nobens vrsdnosti, js postsl logslsn v Bojgsriji, Rumuniji in na Ograksm. Namški vojaki so žrli na račun kmetov in delavcev v aatelitnih državah. cev, vojakih), dve sestri in več ožjih in druge potrebščine. Načrti, J " - ------ 'da ae poveča zunanja trgovina, Moskva za francosko kooperacijo Catniška agentura zanika nasprotne vesti Moakva. 23. okt. — Časniška agrntura Taaa Je odločno zanikala vesti katere so objavili nekateri hati, da Je Rusija proti udeležbi in sodelovanju Francije v zavezniški vojaški okupaciji Nemčije po porazu slednje države . ' "Rusija Je za kooperacijo Francije in vaeh drugih držav v okviru Združenih narodov pri okupaciji Nemčije," pravi Taaa • Ona smatra Francijo kot veliko državo, ki mora kot taka zavzeti mesto v zboru velesil Časniška agentura dalje pravi. da je Kusija za to, da vse za-vezniške države drže svoje čete v okupiram Nemčiji po zdrobi-tvi nac!J»ke vojm- mašine. To »tališče m zavzeli tud« vplivni jbritaki m ameiiški kiogi. Stavka v letalski tovarni končana Vojaki in mornarji napadli pikete Kanaaa Clty. Kana.. 23. okt.— Stavka v tovarni North American Aviation Co je bila končana Okllcala Jo je avtna unija, .včlanjena v Kongresu induatrij-skih organizacij, v znak proU*ata proti premeščanju delavcev Stavkarji so a< izrekli za vrnitev na delo na »i odu. ki ga je aklicals unija Z istavkalo jc o- j krog 1500 delavcev, toda obrat je bil zavrt v vaeh tovarnah' kompanije. Sodi ae, da je bilo j do 18.000 drugih delavcev prizadetih zaradi stavke. Vojski ln mornsrji so zadnjo soboto navalili na stavkarje, ki piketirali Uivsrne Iztrgali jim napis«', katere ao noalli. sorodnikov. Bil Je član SNPJ in ABZ. Is Clevelanda Cleveland. — Dne 18. okt je umrl v bolnišnici Marko Živko-vlč iz Euclida, star 49 let in doma iz vasi BoviČ na Hrvatakem, odkoder Je prišel v Ameriko pred 34 leti. Bil je član arbake-ga društva in IWO. Zapušča že-no,—Frank Zigman in žena sta prejela pismo od svojega sfnS Hcnryja od nekje s Psciflka, v katerem poroča, da Je bil ranjen ln se nahaja v bolnišnici. Služi pri rnarlnlh in Je poročen.-Pvt Frank Placar, sin družine Frank Placar, je pogrešan v Franciji od 19 asptembrs.—Betty Sešt k Je prejela obvestilo, da Je bil njen mož Sgt. Vincent Bešek ranjen Franciji 9. avg. Služil Je pri ao sestavljeni In pričeli ae bodo izvajati, ko b«) vojna končana. Govornik je dejal, da so Nemci najprsj uveljavili denarni sistem v Bolgariji in ga potom razširili na vae druge države v južnovzhodni Evropi. \Zavezniki svare Premier Churchill "Zlt u. .b-Tr.ml.r\nemško ljudstvo VVinston Churchill se Je vrnil vf London Iz Moskvo, kjer Je kon-feriral z maršalom Stalinom in| drugimi ruskimi voditelji. Pričakuje se, da bo poročal n rej Lotxdon 2;, oM __ Zavezniki zultatu razgovorov v avojem go-l v »sdlooddsjsh posvaril! voru v parlamentu. Zunanji lu,m|ko |jud-tv0 ^ bi bil minister Anthony Eden je ostal L^ jinit| ^vozniškim armadam v Moakvl I samomor Hval ilo Je odgovor Odpor proti vojaški sili je samomor Chaplinov film v rimskem gledaiMu Rim. 23. oktobra.—Klim "The Great Dlctator", v katerem ima okl opni aili in zdsj se zdravi v • chsrlte Chaplln glavno vlogo, ae bolnišnici let. v Angliji. Star Je 31 | so i so in nekatere pretepli. V konflikt Je posegel vojni delavaki odbor in izailil preklic etavk*. ki Je začasno ustavila produkcijo bombnikov tipa B-25 Odbor bo odločil glede ponovno upoalltve voditeljev etav-kc " _ Nov grob v Akronu Akron, O.—Dne 18 okt. Je lu kaj umrl John Gruden. Ril J«' namaki in doma iz vsai Raitica pri Velikih l^iščsh V Clevelan. du zapušča dva brata Nova vlada na krmilu V Cuatemali Gvatemala Clty,. Gvstemsls, 23 okt,—Dvs vojsšks častnika ln ede« civilist vladajo to državo po atrmoglavljenju režima podpredsednika Manuels Ponceja. Ta je bil strmoglavljen v revoltl, ki Je Izbruhnila v glavnem me-•tu. Cez tiaoč ljudi Je Mlo ubitih in ranjenih Vlado tvorijo major Arana, stotnik Jacobo Ar-beiu ui Jorge Torfcllo. na Hitlerjevo proklamacijo o formi ran ju domohranake armade za obrambo Nemčijo, v kateri bodo morali alužlti vsi moški v starosti 16 do 60 let. "Nemčija bo okupirana," se glasi svarilo "Zavezniki bodo ali pa si utrli pot v s htieljsnjcm. Ako bodo vsi moški, ženske In otroci v borbi, bodo žrtve toliko večje." fttevllo Nemcev v omenjeni Ntarostl, ki bodo tvorili domobransko armsdo, je mords pet Psrl/ 23 okt —Enote ameii*| milijonov. V Londonu previs-ške liojne mornarica m, bile pre- duj« mnenje, d« Hitlerjeva pro- • . nu nriiHUimilil* IuiIh. predvaja v rimskem gledališču vkorakali Dobiček bo šel v sklad Italijan-1 Nemčijo skegs Rdečega križa. Ameriške bojne ladje v francoskih bazah meščene v frsncoake mornarlčne baze ob Rokavakem prelivu, Iz katerih bodo operirale, dokler bo trajala vojna v Evropi. Prej so operirale iz snglešklh luk Pet ubitih v eksploziji na pomiku J>* Angel«*, Cal, 23 okt Pet oseb J« bilo ubitih, če/ 50 pa rsnjtmlh v eksploziji na parni-ku, ki Je bil zasldrsn pri otoku Terminal. Kkaplozija je zaneti-Is požar v lesnem akladišču v bližini pomols. k I si i taci j a je propaganda, poteza, ki naj bi preatrašlla zaveznike. Domobranska a t meda ne mote preprečiti poraza Nemčije. Neznatne zavezniške | izgube na morju VVsahlngton, D. C., 23. okt — Uradna izjava, objavljena tu in v I,ondpnu, pravi, ds ao bile smei like Ugube na morju neznatne v zadnjih dveh mesecih. Nemške podmornice so potopile le prt ameriških ln anglsšklh pomikov. HTftf1*1"* ui PROSVETA THE ENUGHTEMMEHT lastnima slo voske majlodirc podpomm1 JEDNOTE — - — —*■ IGlasoii oi Md publkbad Naročala« m Zdnišens dršave (Isrsa iMD n 9ol " »14ett*4 srtlslss will not *to M,|čne stranke VVendell VVillkie je imel to lastnost, da nI bil obdan a slepoto Bil j« »voje vrste Don Kihot Wall streeta. ki Je zadnja leta začel ■poznavati tudi socialne in gospodarske probleme in ae povzpel do svetovnega nazora. Ta nazor je najbolje pokazal v svoji knjigi •One Wot ld,M v kateri Jc podal svoje vtise in opazovanja, ki Jih Je dobil na svoji dramatični misiji okrog sveta. j i4 Dasi »e b.l VVillkie v marsičem naiven, je mož zadnja leta raste irttelektualn«, in t»ostul nekak republikanski "newdealovec To ga je letos tudi pokopalo, kot ,e tudi Henr^ja VVallaca prt demo-krstih ko je zooet iskal predsedniško nominacijo. Političn m. v starih strankah Je že več let deftnltivno antincwdealska Kapitalistično usmerjana Amerka bo \Villkieja vsekakor pogre-šala ker ne bo več delal lekctj njenim zakrknjenim političnim predstavnikom. Stsr Je bil šele M let. Industriji ra umetne noge .n roke ae obeta velika prosper.teta Kot poročajo »z njenih krogov, bi samo Rusija rsda dobila la Ame-t tke dvs milijona umetnih m* ^ večji trg zs umeine ude pa ee obeta v Evropi, na Kitajskem »n še marsiku- drugje. Naročila te vrste bodo velika tudi za am*.iške vojake Sadovi vojne ao vse- strsnski . . Od julijs lm do juliia IM4 je Amenks potrošila za vojno $1W 900,000000- skoraj 200 milijard dolarjev Ko je senator l.a Pollette p«Ki Hoover Jem predlani *ri milnarde dolarjev za pobijanje bre/poaetn4*ll in lečanje bede. so buibond zagnali krit, da bi lo bankrotiralo Ameriko .. PREPIRA O STAREM NA-SELJENCU ŠE NI KONEC Naw Čast le. Pa^-Dasi ravno mi časa ne preostaja, se hočem potruditi in napisati nekaj vrst. V Prosveti z dne 5. oktobra sem čitala dopis Franka Gerzeticha, v katerem me kritizira. Čudno se mi vidi, da tudi nekateri moški delajo spletke. Čemu vedno pisati eno in isto o starem naseljencu, ko je že stvar pozabljena? Ako se je staremu naseljencu zgodila krivica, čemu se sam ne oglasi? Gerzetich opominja, da sem zapazila njegovo ime. Naj mi pove, kaj mi ima služiti njegovo ime, ki mi je bilo do danes popolnoma nepoznano. Pravi, da je dotični rojak zredil več otrok. Mar misli, da so naši otroci takoj po rojstvu postali vojaki, kateri se danes bojujejo na boji ušla s Sicilije. Ona je sedaj v Se-žajii pri tašči. Njen mož pa je skupaj s Francetom na Sardiniji. Janez pa je doma, toda jutri morda ne bo več med živimi, Ža odbor JPO-SS št 33 in št. 104 SANSa: Anton Rednak, tajnik. NEKOLIKO RAZMOTRIVANJA > Bollingham. Waah—-Ne vem, koliko Slovencev oziroma Jugoslovanov dobiva "Information Bulletin", ki ga izdaja poslaništvo Zveze sovjetskih socialističnih republik v Waahingtonu. Ako ga ne prejemate, pošljite ponj in vam ne bo žal, ker se kajti Nemci nikomur ne prizane-1 bogtp gaj seznanili kaj in kako sejo, ne razločujejo med krivi- delajo sovjeti. Sovjetska Rusija mi in nedolžnimi. Njim ni nič, I hoče, da svet izve, kaj delajo v ako je eno bitje več ali manj naj Rusiji, zato ga pošiljajo brez- svetu. Tu smo se smrti že tako privadili, da nam ena smrt ne stori nič. Mama in ata sta se zelo postarala. Posebno ata ni dobregs zdravja. Delati mora sedaj bol; trdo kot poprej. Seveda, mu če-stokrat priskočimo na pomoč. Teta v HruŠevju je živa, ampak vedno bolna. Naša mati tudi še živi. Ima 88 let in ne vid in ne sliši. Draga sestra, o drugih podrobnostih ti ne morem pi sati. Sicer pa nisem bo to pismo srečno dospelo plačno. Vem, politike ste vsi siti—tudi jaz. V teh buletinih ni politike, je delo. Naslov je: Embassjr, of the Union of Soviet Socialist Re-publics, VVashington, D. C, Pi-j Ke ja Hitler prUal na krmilo Nemčija, Ja ukazal sežgnnje n* Jite: "Please, send me free of jtvnih kresovih vseh knjig demokratičnih in revolucionarnih ten zharge Information Bulletin." | aanc-^vee najboljše namaka literatura. Po izgonu nacijev lz Mar- seillesa pa ao Francozi znašli skupaj vso nacijsko propagandistično literaturo" in jo zaigall na javnem trgu in pri tem imeli veliko sadoščenie. Navedite ime in naslov. To jej vse, kar je treba in dobivali ga boste dvakrat na teden. Kajpada, črnogledi bodo za- ščih' Nadalje piše^ da ni vedel i tvoje roke. Pismo bo poslal To naseljenec, da sem mačeha. On ni po Angležih in Američanih me ni prav nič užalil, kajti meni kateri pridejo tudi k nam. Kon-godi bolje kot marsikateri ma- čam in te iskreno pozdravljam prav tako ostali in mama in ata Tvoja sestra Zlata, p. S.—Iskren pozdrav od brat t morem pi-1 gnali svoj krik—propaganda! Te Ce(|tokrat gliglmo 0 Angležih, da ' glede na barvo kože, potem ne gotova, ai i in njim enake pUstimo, naj kri- imperialisti, osvojevalci. Da' bo vzroka za konflikte in če bo, dosoeio v l imamrpravilno sodbo o naro- kot prodlaga Bevin, na podlagi dih, moramo vedeti, da so v vsa- stalne cene. Nekdaj so bili roki državi različne skupine, kakor parji in piratje—a kaj je danes? tudi državljani različnih.idej, pa Bili so pritlikavci v primeri z naj bodo to Angleži ali kateri | današnjimi drugi. Seve, sovjeti so izjema. Povedal sem že, kaj pravi anr ttjo . . . Rusija, sovjeti, so po-cazali v tej vojni, kaj zmorejo,] n kdo bo tako naiven, da jim bi I idrekal zmožnost v mirnem ča-i? Sedaj se vrši v Moskvi konferenca. O čem razpravljajo? Ali 3U: George Gornik. nje. Naj bi raje pomislila, kaj | narodu, se godi onstran morja, kjer nam pobijajo in morijo naše drage ro- Živeli naši zavezniki Toni. lahko vidimo O VOLITVAH Ballaira. O.—Bližamo se1 državnim in zveznim volitvah, za- Iz tega pisma ditelje, brate, sestre in sorodni- kje se nahajajo naši ameriški vo ke. Pozdrav vsem čitateljem jaki in kako trpe naši dragi \ Prosvete! Tončka Skufca. PISMO IZ STARE DOMOVINE Bedford, O.—Na moje veliko stari domovini. Oni so v vecnenr strahu za življenje. Kako željne in težko pričakujejo osvobodi tve! Mt v težko d mejah med posameznimi na- delavski minister. Ne- rodi, ali o skupnem delu za pre- J umi med narodi nastane 1 prečitev bodočih vojn ali 0 Mj^ se kosajo med ^boj, ka Nemčiji m kaj bodo z njo storili bQ na-yeč pograbil) kateri I to se zadnje čase kandidat je obeh ?o porazu? Težko je ^atagčno I ^ ^ mon0pole. Oni. strank, republikanske in demo- igotoviti, ker oni sami, ki raz- w iagtuje, diktira cene. Pokojni Uratske, obdelavajo in po stari pravljajo o teh delikatnih vpra- j^jj Aleksander je lastoval sol, j navadi drug drugemu očitajo ianjih, najbrže ne vedo, katero kmetje niso mogli dovolj Vse mogoče in nemogoče reči. vprašanje je najbolj važno. To svoje je(Ji in tQ kljub tCr pa za to, ker sta pred njimi dve Republikanci tudi razpošilja-da je soli veliko na svetu I Vajo razna pisma in neke vrste in začudenje sem prejela pismo iz I morije. Da bi se naši sinovi čin Človek se pi- PreJ povrnili. A veliko se jih nc A ., . . j, v ..__ I ------ - —., » . . • mu. aa ie SOll VCimu ua avci« va U ruma pisiim «1 »cm viaw , Ameriki tudi želimc iasprotni ideji. Na eni *tr*nije\ ' Jy mQrju Citaj knjigo časopis na osmih straneh, v ka- pričakujemo konca t( /prašanje statusa quo, da osta-1 ^ Native>s Return". terem so navedeni vsi republi- stare domovine, sma iz domovine zelo razveseli, toda žalostne novice ga užaloste. bo nikoli več povrnilo. Moje globoko sožalje vsem materam, k Pismo je datirano 4. aprila 1944 so izgubile svoje sinove v vojni . Senodolah, pošta Senožeče. Po- Razumem njih za os t. 2elim tu šilja ga Pepca Franetič, poročena di, da bi kaj kmalu korakali za-Gerželj, pri hiši pa se je reklo yezni^ki voja i P° \ l ie delničarski, monopolistični iistem, na drugi pa govore o spremembah, ki bi prinesla res-lično blaginjo ljudstvu. Bevin naglaša v svoji knjigi Atlantski čarter in citira točko | za točko. In če bo čarter spre- cno blaginjo ljudstvu. 'jet na mednarodni konferenci in Nasprotniki splošne ljudske išel'v močt bo to veliko korak __: -i: i« Ulitmnia nocnrntnilri " _ ... ,. »L i: agreeing to bring plača. Za tiste milijone, ki so , . materials under Pa- nike in premogovnike. Rudnike ternational body to regulate the in premogovnike bi lahko iir"11 žine: Martin Pupič, John Pete-1 kot kooperative. Kakor smo vzeji Sardinijo Američani, nas tolaži. Toni pa je v bližini. Gozd mu je dom in kasarna. On e bojevnik v osvobodilni vojski. I in Frank Dolinar. Ga večkrat vidimo. Vem, da so naše razmere znane. Povsod so he ill upamo"da nas bodo kmalu I John Cvetan (Rankin, Pa ), Matt I vodja, neče da bi rešili tega suženjstva, ki smo ga | Junko in Jakob Petrovič. I oDeraciie. nece "komunizma , e do grla siti. Predraga sestra* Po $5 so darovale sledeče dru-| in premogovnike bi lahko imeli expi0itation of such raw mate-1 bodo sprevideli, koliko dobrot Morlin Punie John Pete-1 kot kooDerative. Kakor smo či-1 rials^ with an agreement that|3mo bili deležni v času republi- ' nation desiring industrial | kanskega vladanja. Delavstvo smo še vsi živi in zdravi razen I lin, George Simčič, Frances Zim-1 tali v Prosveti, se kooperative ši ranča Kje je on, ne vemo. Do hnerman, John Baraga, John Red-1 rijo v Ameriki. Torej zakaj ne poloma Italije je bil na Sardini- nak, Rudolf Čeligoj, Louis Ka- bi mogli prodreti s kooperativa-Potem smo slišali, da so za- rish, John Cvetan, Anton Red-1 mi tudi na splošno industrijsko To I nak, Matt Puž, Maks Copic, An-1 polje? ton Rožanec, John J. Schwerha I Ne morem in ne moi^m razu-in Joe Suša. Po $4: Anton Česnik| meti, zakaj se delavci ne pre- dramijo. Plačati z denarjem za Po $2: Mary Wallace, Mike I delo je nekaj nesigurnega. Vsa-Knafelc, Peter Marinčič, Joe I kdo bi moral vedeti, da oni, ki ^ji"" kamor se obrneš" je bitka. I Barbic, Fred Tratar, Joe Košir, plača, ne plača iz svojega, tem-Ti naši fantje imajo velike uspe- Frances Martahus, Helen Baran, več tvojega dela. Vaš gospodar, * - 1 - * - — • • - k " vodja, neče da bi lastovali ko- operacije, neče kajti to je "neameriško", kooperacija pa je "ameriška" beseda. In vendar, če je vaš voditelj v resnici za vaš dobrobit, za vašo bodočnost, zakaj ne dela v tisti smeri? Toda dovolj o tem! Bob se stene ne bo prijel. Zadnjič sem omenil Ernesta Bevina. angleškega delavskega ministra. Zdaj hočem omeniti nekaj stavkov iz njegove knjige 'The Balance Sheet of Future". Po $1: John Žetko, Andy Zu-Vojna traja I pančič, Joe Hudale, Angela Jak-ie celo večnost in komaj čakamo | setic, Marv Rajžer, Mary Perni-| urt in dneva, ko je bo konec, šek, Andy Slabe, Mary Baran, Nam se do sedaj Še ne godi sla- Joe Stember^er in Janko Kern. any ----------------_ . _ p™^™™ developments shajl have accessjnaj primerja dvanajstletne doto the available sources of raw | brote demokratske s t r a n k e z materias on due payments. Also, that output shall be so organized as to meet the legiti-mate world requirements and maintain a stable priče level."| Na strani 207 pa pravi: "We must end the reign of the "King Johns" of finance, remove this autocracy and bring finance under proper public control. There I is no mistery about this money| problem to those who know. It I zijo v avtomobilih in busih, vr-is made a mistery deliberately.l hu tega pa v njih iepih /venk-For psychological and practical I lja denar, tako da ni treba dru- dvanajstletnimi dobrotami republikanske stranke. Še nismo pozabili Hooverjevih "dveh kokoši v vsakem loncu" in "dveh avtomobilov v vsaki garaži" ... Da. namesto dveh avtomobilov v garaži so morali delavci gladni korakati v Washington, D. C., da bi dobili dela in jela. To si naj zapomnijo oni ameriški delavci, kateri se danes vo- bo. Lačni še nismo bili. Jaz Društvo Danica je imam pet fantov. Tvojega se še $10, št. 300 SNPJ $5 in darovalo št. 35 vedno spominjam. Gotovo je sedaj tudi on pri vojakih. Zelo bi bili veseli, ko bi kaj zvedeli vas. SNPJ $5. Vsega skupaj je 132.75. V imenu odbora se vsem darovalcem najlepše zahvaljujemo. Rojake, ki jihle nismo obiskali, Malka Je prav ob pravem času I jih obiščemo v kratkem. reasons I vvould invite the na-tions to give a laad to the world; žini stradati. Dne 13. in 14. oktobra jc v to cut clear of the controversy Bridgeportu in Bellaireju rovo-of Sterling, the doliar, the frank ril elevelandski župau Krank and yen; and to divide the cur-rencies of the world into two Lausche. Na shodu je bilo približno 500 oseb. Med drugim je separate categories—the, inter- tudi dejal, ako bo izvoljen * national, and the other for inter- govemerja države Ohio. bo za- nal use—" To sem napisal zato, ker se mi vidi, da je dobra podlaga za svetovno kooperacijo. Z drugo besedo: Oni narodi, ki še nimajo modernega orodja, tako zvane kolonije, naj se jih ne oropa za dobrine, kakor se je to počenjalo do sedaj, ampak naj se jim pla- hteval drastične varnostne naprave v premogovnikih, da se ne bodo dogajale v toliki men nesreče kot se dogajajo sedaj- Dne 29. oktobra ob dveh popoldne bo v Powhatan P<»»ntu odkrit velik spbmenik žrtvam, ki so izgubile svoja življenja v premogovniku Povvhatan P»'nt UU »VTIUj, «111 (jun nuj ov J.... r— ■ f---—rt........— - . . 1 ra ča. Zadnji pohod Italije v Afri- Danes, ko to pišem, 19 oKtoDr ko je roparstvo in nič drugega. | še vedno kopljejo, da pridejo ^ Seve. vsi tako delali poprej. Kaj pa današnja vojna, ko se tako zvani civilizirani narodi , ubijajo med seboj? Zato mi ni vseeno, kaj kdo predlaga ali piše ali uči in dokazuje. Dokaza no je. da bi lahko vsi narodi ži- pet ponesrečenih rudarjev. lp»* jo, da bodo vsi na površju do omenjenega dne. Voditelj etre-bo Adolf Pacifico, pod* monij predsednik šestega distrikts U.M.VV.A. of A. Govorili bnd° tudi drugi govorniki te organi- no je, um ui mi im/ »»i — i-------= ... . j ■ «(>. veli v miru in bi ne bilo treba zacije. Povabijo K b,1.,U,' Aaaarlikt vojaki mastjo po bl»*u v ia ladja (ronla k vclaškl kuhinji. Dašavno vratna ln valiko blato je salo ssustsvtlo vojna operacija anglo amortških sil as lapadnl fronti. ropati in ubijati drug drugega Avtor omenjene knjige pravi da revščina ni potrebna nikjer na tej zemlji. Revščina je umet no ustvarjena — ustvarjajo jo monopolisti. Moja pripomba: govore o med narodni policiji, ki naj bi vzdr-| prvič od 1 ževsls red . . Koga naj ta poli dja protektlrs? če bi bile dobrine last ljudstva, onega ljudstva, ki iivi na isti zemlje, ne r*> o#H) verner John Bricker, r govoril, da se nahaja n« niški tudi za repubhksna«' stranko, zato se ne bo udeležiti ceremonij. C»o\ bo navzočih okoli 10 ti* L. Lewis bo v teh krajih 1920. ko je , pri otvoritvi rudarske^ temP v Bellaireju. To je pred 24jn Pozdrav čitatlejem Pr«^ L^la Pavli«**. John LnprK 24. OKTOBRA PROSVETA Trr-mr-R*- Domača fronta rabi strelnega orožja v gozdovih \ kler ni bil ime I Office of War Information \Vashington, D. ..djedelnicb POTREBU-«000 DELAVCEV Washington.-War Manpower LSiia poroča, da potrebujejo Sefnice in popravljalnice ^ i na zahodni obali 25,000 do Sh delavcev iz vseh delov Idežele. Poleg tega pa je 2000 delavcev za po-v Pearl Har-fcHFNačelnik Paul V. Me-v t jc dejal, da je nujno po-trebiio, da se prijavi to število tre^ posie prl poprav- Bisše treba se Lvljalnice adij L' nT »/mini k ielavcev za nujne novih ladij in gradnji Ijanju starih. rjmanjkanje železničarjev Washington. - Polkovnik J. lonroe Johnson, ravnatelj ura-rta za vojaške transporte, je iz-1 poziv železniškim delavcem mm dežele, da odpomorejo ritičnem pomanjkanju železm- r]ev v zalivu San Francisco, kjer zalajajo tovori na Železnikih postajah radi pomanjkanja [ok in ovirajo transport mate-Lala potrebnega za vojno. Po-[iljatve v prekomorske kraje, ki norajo skozi pristanišče v San Francisco, in material, potreben tovarne vojnega materiala, so nevarnosti, da zaostanejo. avnatelj ODT pravi, da izhaja poročil, da manjka najmanj 01) železniških, delavcev na pa-[ifiški obali. Najbolj primanjku-železniearjev na premičnicah, kurilcCv in izvedencev za za- ore. mora biti ralnega vremenskega urada, tajništva za trgovino, administracije za trda goriva v vojnem času, tajništva za notranje zadeve, da naj ugotove za vsako občino najbolj primerni dan za začetek redne kurjave s centralnimi pečmi. Zahteva je bila stavljena zaradi nedavnega poziva Harolda L. Ickesa, administratorja za trda goriva, ki je nujno pozval gospodarje v krajih, v katerih vlada pomanjkanje goriva, da počakajo tako dolgo kot le mogoče, predno zakurijo svoje centralne peči. * čuvajte SE gozdnih požarov Washington. — Urad Forest Servica Zedinjenih držav je zopet naslovil poziv gozdnim delavcem, drvarjem, lovcem, izletnikom in drugim osebam, ki prihajajo v gozdove, naj se čuvajo gozdnih požarov, posebno v onih krajih, kjer je radi dolge poletne suše nevarnost za razvoj požarov posebno velika. Tudi velike množine dračja in suhega lesa, ki leži v gozdovih radi intenzivne vojne eksploataci-je, povečuje nevarnost požarov. Forest Service priporoča v svojem zadnjem pozivu največjo previdnost pri kajenju, pri og-njih v taborišču in tudi pri upo- l za vso dobo letošnje jeseni. KONFERENCA ZA KON-TROLO SPOLNIH BOLEZNI VVashington.—Federalna Sec-urity Agency poroča, da je bil glav ni predmet druge konference narodnega odbora za sjsolne bolezni, ki se je sestala v Wash-ingtonu, problem širjenja spolnih bolezni in potrebe poostrenja kontrole v dobi demobiliza-eije. Konferenca je bila sklicana, da proučuje umestne mere, da se zmanjša število civilnih slučajev spolnih bolezni, katere cenijo na 5.000,000 in da se tudi še nadalje zniža število infekcij med moštvom oboroženih sil. ■ . * PRIORITETE ZA VETERANE Washington.—Wai Production Board in Nutional Housing Agency naznanjata, da bodo dobili odpuščeni veterani iz sedanje vojne ugodnosti v pogledu prioritet za takojšnje zidanje ali preureditev hiš. V skladu s temi novimi določbami je dovoljeno odobriti prošnje za zidanje, spremembo ali popravila, oziroma izboljšanje hiš, ki so last in stanovanje veteranov, ki so bili častno odpuščeni iz vojske, mornarice, marinov ali obalne straže od 31. decembra sem, 1940, ki ne morejo najti drugega primernega stanovanja. UUTREK 5BILEN Washin^ton.—War Food Ad-mnihtration pravi, da skodelica ave ni zadosti za moške in že-e. ki delajo, ter priporoča do-er, obilen zajutrek za začetek ežkega delavnega dneva. Do-er zajutrek je približno nasledki: Pomaranče ali slično sadje, Jok paradižnikov ali pa drugo adje, ki daje vitamin C. Črn kruh. oziroma cereal. Slanina, iobase ali slično zaradi vitamina KI, ki je važen za dobro pre-avo. Ako boste zauživali tako lobro hrano, boste popravili tuji splošno stanje svojega zdrav-m svoje živce. Jajca, ki ima-mno^o protina, vam dobavljajo tudi železa, vitaminov A, in C. * 2JEMA ZA zadnji rok )SILJANJA božičnih IVOJEV Washington.—Poštni urad voj-kc je naznanil, da bo naprav-lena izjema za zadnji rok poši-pinja božičnih zavojev, name-ijenih osebam v vojaški službi »stran morja, edinole v pogle-onih vojakov, ki bodo odšli Amenkc kratko pred, ali pa fitko po l.r). oktobru. Božična |anla za te vojake bodo sprejeli poštni uradi še po 15. ok-Dbru Vse do 10. decembra. Od-Mjatelj bo moral pokazati na stt nbvrstilrt spremembe naliva dotičnega vojaka (War Dednem A. G. O. Form 204 ali '»vredno obvestilo), prejeto od ^ I"' 30. septembru 1944. * Manjkanje rudarjev ^ashineton, D. C.—Dr. Chas. Pottei namestnik administrator za trdo kurivo, poroča, da V' premogokopi za antracit-biturninozni premog, katerega ako pomanjkuje, | ' m rudarjev premalo, nakopati dovolj pre-na e potrebe v sezoni I ' številke potrjuje-■'t lene podatke o po-11 |>rerno<;a, ki je priča-to, ki se bo krnčalo " a. |>omanikanje, ka • na 6,000,000 ton an-dornačo uporabo in J še kakovosti bitu-' Piemoga. "Vsi kon-""m domači, bodisi morajo štediti s prejeti one vrste '"'t* so na« ponudbo, '•'kali na one ks-1 imajo najraje," 't ter. Poročnik J. A. Krug Z imenovanjem poveljnega poročnika J. A. Kruga kot namest-nega načelnika urada za vojno produkcijo (War Production Board) za časa odsotnosti Donal-da M. Nelsona, ki je bil med tem na Kitajskem, je predsednik Roosevelt privedel nazaj v izvajanje programa vojne produkcije dežele moža, katerega delovanje v javnosti je bilo čislano od strani liberalcev in konservativcev. Poveljnik Krug je užival zaupnost mr. Nelsona že dolgo časal in njegovo imenovanje ni prišlo^ kot presenečenje—kot ni bilo ne-" pričakovano njegovo imenovanje na Nelsonovo mesto, ko je ta pred kratkim resigniral kot načelnik odbora za vojno produkcijo. Poveljnik Krug, ki je zdaj načelnik odbora za vojno produkcijo, se ie nedavno vrnil iz Francije, kjer je bil v akciji tekom mornariških operacij v francoskih obrežnih vodah. V vojaški uniformi je bil tedaj komaj pet mesecev. Krug je dovršil svoje formalno šolanje v svojem rojstnem kraju, Madisonu, Wis., kjer je bil rojen 23. nov. 1907 in kjer je ma-turiral na univerzi Wisconsin leta 1929. Študiral je v glavnem ekonomijo ter je ostal po maturi še nadalnje leto dni na univerzi v svrho študij javnih naprav (public Utilities). Poveljnik Krug je zdaj eden najmlajših visokih uradnikov v uradu za,vojno produkcijo dežele. Ker si je ustanovil družinsko življenje še preden je dovršil šole, je moral podpirati svojo družino s postranskim zaslužkom v svojih prostih urah. Po dovršenju študij pa je dobil svojo prvo službo pri Wisconsin Telephone Co., podružnici Bell Telephone družbe, kjer je bil uposlen kot raziskovalni statisti- novan za na mestnega geneialnega direktorja in načelnika urada za delitev v avgustu 1942. Kmalu zatem je bil imenovan za direktorja vojnih javnih naprav—to je bilo v začetku meseca februarja 1943—žo mesec dni pozneje pa je bil imenovan tudi kot pomožni načelnik programa za vojne javne naprave. V mesecu aprilu letos pa je pustil svoje mesto pri WPB in je sprejel mesto poveljnega poročnika v mornarici ter je bil dodeljen uradu mornariškega pod-tajnika. Italijani in Nemci Napisal Louis Adamič (Wai and Post-War Bulletin Soptcmber-October, 1944) V svoji, nedavno izdani iiv na široko diskuzirani knjigi "Nemčija in Evropa" (Random House, $1.25) stari italijanski filozof Be-nedetto Croce dela razliko med italijanskim fašizmom in nemškim nacizmom. On opisuje prvega kot nepotreben socialni razvoj, kateremu manjka korenin v italijanski preteklosti in ki nosi "nepobiten izgled komedijan-stva" sredi svoje grobosti in zločinov, medtem ko v Nemčiji (on tako trdi) izgleda, da je nacizem zadnje dejunje neizogibne zgodovinske tragedije. Nekoč je Croce v pogovoru z nekim nem-čar. Po poldrugem letu službo- fkim Prijateljem dejal, du so Ita-vanja je bil sprejet v službo prl ijka, ari neje. čeprav Je hll proglašen sa odprto mesto. Je bU neusmiljeno bombardiran od nemških bomb-nlkov-sirmoglavnikov. To ie oni Belgrsd. v katerem Je Tito ttčel narodno osvobodilno gibanje tn ts katerega bo tud! sedaj nadaljeval s borbo do končne smage nad okupatorji. Belgrrd Je sopet svobodenl Dan svobode sa vse Srbe, Hrvate. Slovence ln Macedonce. Osvobojeni Balgrad postane prestolnica nove JugoalavlJe. dršsve naroda, ki kllje ls plamena borbe, sdruiujoč vse Jušne Slovane v ono federativno, demokratično •noto, v kateri bo enakopravnost Jamčila njihovo svobodo. Amerlkancl Jušnoslovanskegs porekla posdravljajo osvobojenje Belgrsds kot aažetek boljfc bodočnosti sa vse Juftnoslovsnske In balkanske narode. LOUIS ADAMIČ. častni predsednik. ZLATKO BALOKOVIČ, predsednik. Rev. STRAHINJA MALETICH. glsvni tajnik ZOJSA. t ^thk kuhjenja • Sto enajst ame--kih uradov je na '••vah vzhodno od '' v Minnesoti, da 'a vi jeni od.fede- A-rik. p.d.lnl ».l.kl • P""»»><> —^ "" * Holandskem. neki vasi na Govor tajnika SANSa , ..».'I ' i. ki ga Je rekordival urad vojnih Informacij (OWI) sa oddajo preko kratkovalnega radia v Slovenijo, dne 12. oktobra 1944 Slovenci in Slovenke! V imenu Slovenskega amerl škega narodnega sveta vas naj prlsrčnejše pozdravljam. Ta or gunizacija že skoraj dve leti vodi uspešno akcijo za dosego tistih demokratičnih ciljev, zs katere vi doma prelivate kri, da se izpolnijo vaše uspiraclje po združenju, svobodi, miru ln človeškj pravičnosti, kot svobodnim državljanom Združene Slovenije, katera nuj postane osnovni del demokratične federativne Jugo-sluvlje. Zavedali smo se, du pot do vaše zmuge zastavljajo sile reakcije, ki so si pri/.udevule prikriti resnico o pravem (H)ložaju v Ju-gosluviji, du si osigurajo svoje lustne sebične interese. Toda ti elementi niso uspeli, Slovenski ameriški narodni svet nl jioslu-šal zvijačnih siren, temveč /. vso Sito delal na to, ds se take nepoštene mahmacije javno rsz-krinkajo. Povzeli smo iniciativne korake, ki m) porodili Združeni od bor južnoslovansklh Amerlkan-cev, in z našim vrlim Louisom Adamičem na čelu smo podali vsemu svetu, zlasti ameriškemu, resno sliko o herojski borbi ln nadčloveških žrtvah Osvobodilne fronte, o idealnem programu AVNOJu in o vseh panogah vu fcegu gibanja, kateremu se sedaj divi ves svet. Govorili srno v Imenu vas, dokler sumi niste spregovorili z besi do in dejanji. Danes se tu glus luzlega In odmeva tirom svetu ftuzodell ste vsemu človeštvu kdo so Slovenci ln kaj «o Sloven-Jp Mi smo poriosn! na vaše ogromne pridobitve, na vaše ugledne voditelje, na rojstno de-želu, ki je zibala take sinove ln hčere. Obljubljamo vam le nsdsljnjo pomoč, doklei ne bo vojna kon-čsns in bo položens trdna podlu gs za trajni mir. Pomagsli vam bomo tudi materialno, kolikor največ mogoče in v ta namen U-zbiiamo finančna in druga sred stvu im najnujnejšu zaplenila j»i vi top na Stajai ■kam. Vse glavne ceste ln strun *ke jioti so bile |H»siite z iiuAimi prvomajskimi letaki, lističi s pa {mitom, v samem Smaitnu |»n ttlovenjgi udetj so htll po hlšsii ttsbiti letuki, celo na zidovih nemškega orožnlštva, ln vse to kljub pojačani sovražnikovi cu-ječnosti. Nu eeikvl sv. Tomažu pri Klovenjgradeu Je ponosno vt-luala slovenska zustuvu s partizansko /ve/d o, Pil vseh teh akcijah je bila Uruka pivu med prvimi,- ves dan je bilu nu delu, nikdar nl mi-Mivalu, Drugi dan )e dobila na logo, du prenese važno pismo neki naši edlnicl. ' lončka, to pismo Je zelo va*-no in ne sme /a nobeno ceno pasti v roke okupatorja," JI Je bilo naročeno, Brez ugovora se je lončka s kolesom odpravila na |*>l prof Šmartno V Smartnem Jo je ustavila nemška policija, med katero Je bil ftidi gestnpov-ski hla|M i Wehrmsnn Zoreč Pepl i/ MarllHMS. ki Je takoj pristopil k lončki, jo pre)skal In našel pismo. "Ne smi- |>asti v roke sovrstniku'" je »titpilo pred <»čI lončki Tako) se je /našla ln Iz« do domovine in v nesmilno slavo in čast slovenskega nsrods, Ž 1 v r I s nunidna. osvobodilna vojska' Živela Slovenija? Živeli naši zavezniki? Živela Amerika' trgala pismo lz rok izdajalskegu lškuriota, ga v trenutku raitrgu-I a na drobne koščke in ga Uko uničila, da ni bilo mogoče ničesar več razbrati. Izdajalec jo ja skušal zgrabiti, toda Lenčka ga je podrla na tla, in drugega, ki ji je priskočil na pomuč, odrinila. &e trije policisti so morali priti, da se jim je posrečilo Lenčko zvezali ln odpeljati. Zvezano sts policist ln fte Imenovani VVehrmann odpeljala. Ko prispejo do neke hile v bližini, se je hotel policist informirati o Lcnčki in je stopil v hišo, Lanska pa je z VVehrmannom oatala sumu pred hišo. "Če si Slovenec, me izpusti!" reče Lenčka izdajalcu in se zvezana požene v beg, skoči v Misllnjo ln že doseže nasprotni breg, Videč, da je ne more ujeti, vzame izdajalski VVehr-munn brzostrelko, pomeri in uniči mludo žfvljcnje, kljub temu, tla /a svojim hrbtom silil policistove klice: "Nicht schies-»en! (Ne streljaj!)" Pudlu Je nova mlada žrtev za svobodo svojega naroda, mlado dekle, |>olno zdravju In mladosti, življenja, v maju, ko je oze-lenelo Pohorje, ko je vzklilo cvetje jmi livadah ln travnikih Mislinjske doline. Borba za svobodo, to je bila njena največja ljubezen, kateri Je posvetilu vse svoje misli, vse svoje delo in končno tudr svoje mlado življenje. Naslednji dan so jo |M)knpall, Ko so zučele padati prve grudi n nilje II.. njeno kislo, t»o se V nuj večji bližini pokopališču, sre. II okupatorske postojanke ogla* pilo tri častne salve—-zadnji po-xdrsv njenih zvestih tovarišev partizanov. Kukot ljudstvo s ponosom govori o junakinji Lencki, s toliko večjo iN snostju obsoja zločinska delu slovenskih izdajalcev, hlapcev, ki so se prodali nemškim zverem. Todu naj si /opomnijo izdajah i lastnega naroda; stral-no Imi maščevanje štajerskega ljudstvu, k< že tri leta prenaša najtežja nasilja, pa vendar ne klune. Dan sodbe nI več daleč. Junakinja grička naj bo svetel z.g|*d vsem tistim, ki danes le vedno omahujejo, ki le čakajo doma, ki se še nlao odločili za borbo, nu) bo svet sgled vsem našim Intreem psrtlvanom in vsej naši nlovenskt mladini. Jole Borlraar. politkonusar IV. operativne cone, NOV in POS (SANS|. io ili 5 angleško-slovenski besednjak Cen« $5.00 • poštnino vred j^.L. , t >»»»» » * m 0 »»»»» m V salogi Imamo tudi ajtgofo TISKARNA S.N.P.J. v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v # slovenskem, hrvatskem, alovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI . . . . Vaa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene smerne. unUsko delo prva Trtic Pišite po informacije na naslov: SNPJ P RIN T E RY 2857-59 S. Lawndale Avenue - • Chicago 23. Illlnob TEL. ROCKWELL 4104 Naročila peelema i **proletarec 2301 S. Lawndale Ave., Chicago 23* 111. GORNJE MESTO VRHNJA PLAST POVEST IZ ZAGREBŠKEGA ŽIVLJENJA spisal BOGOMIR M A O A J N A (Se nadaljuje.) "Takih oči nimajo tedenski otroci, tako Jasnih!" se je rs/-veselil Negoda "Morda je pa slep, ko tako strmi!" je rekel soaed, ki je stal pred durmi in gledal. "Čuk'" se je razsrdil Negoda "Pojdi čukat starim babam'" Kakor da se je bila topla spomladanska luč izlila v bajto, napolnila srca. Jih odrešila vseh hudih misli in vseh bridkosti. V resnici se ni bilo prav nič spremenilo, nI bilo vse nič drugače nego prej: mati Skrb Je kakor v pravljici aedela za pečjo in pred-la svojo sivo prejo. Vsi so vedeli. da je v izbi, videli ao jo dan In noč, še v »anjah ao slišali brnenje kolovrata, ali zmenili se niso več zanjo, ni jim bila več strašna, celo tih smehljaj je bil na njenih brezcobih ustnicah Ob najhujši uri jim je Bog po«lal svojega angel ja iz nebes, v ple- nice povitega, drobnega, nedolžnega, ki je gledal s tako jasnimi in veselimi očmi, kskor da vidi še zmirom samo nebeško glorijo. Kadar se je mati ozrla na druge otroke, je bila njena ljubezen vaa (Milna bolečine. Jo Je preeu-nila kakor noš in mnoga solza je kanila v naročje Lenartu se Je smehljala; s tistim mirnim smehljajem, ki je poln vernega zaupanja. Le nekaj jo je časih na tihem zabolelo, kakor nerazločna, daljna bojazen: otrok je premalo jokal, bil je tako maloiiv, kakor prvo noč. Nasmehnil se še celo ni, čeprav se smehljajo otroci še koj drugi teden, kadar ugledajo mater in jo spoznajo. Daleč ao šle njene muli, presladke, prevs* like, da bi si jih mogla razložiti, da bi vprašala, odkod ao v i raslo tako lepe in če bodo /area kdaj vteIHhrne in blagoslovljene. Podobe nezaslišano sijajne so vstajale iz njene ljubezni in nje- nega upanja. Držala ga je v na ročju, nebogljenega, tako šibkega, da bi ga lahko na svoji drobni dlani zibala. Ali videla ga je visokega; stal je tam nekje, v daljni solnčni luči, da je bila sama uboga in majhna pred njim. Stari Negoda ga je ogledaval z resnimi očmi. Njegove misli so šle še dalje, so bile vse bolj razločne in tudi bolj verne. "Zdravnik je norec, saj nikoli trezen ni!" je rekel. "Za lakotjo! Kar tako ne umirajo ljudja za lakotjo; saj so ie od trave in od listja živeli, pa jih ni bilo konec'" Vzdignil je Lenarta v naročje, narahlo in varno, da bi ga ne zvrniL Otrok je strmel nanj z velikimi očmi. kakor da bi vse razumel in občutil. HSe boš jedel štruklje in kola čt, I.enarček, Nartek, samo da sobkr dobiš? Ne bo U treba glodati storiev, ne muliti orehovega listja' Vse drugačen bo deleš tvoj! Kar je na svetu lepega in dobrega, kar je po mestih in gradovih. bo tvoje. Ni ga bogastva človeškega, da bi tebi ne bilo naklonjeno. Belo hišo boš imel, ne take črne bajte, kjer ti zdaj zibka stoji Pogrnjeno mizo boš imel. vaaki dan po trikrat, a samimi dišečimi rečmi in z vinom Razni mali oglasi HIŠNIK—JAN1TOR in pomočnik, 40 So. Clinton Stre Vprašajte^ Mr. Blackwell. Potrebujemo KOVAČE IN POMAGAČE za delo na Power Hammer in nakovalu. STENBERG FORGING C0, 3717 Milwaukee Avenue Phone Avenue 8290 Zvečer, ko so otroci spali, si je Negoda prižgal pipo, sunil je dim proti stropu ter je rekel: "Saj ni treba v Amerjko za srečo! Sreča Je povsod, le v Za-plazu je ni!" Žena ga je pogledala vsa plaha; slišala je njegove modre besede, občutila pa je tiho misel, (ki je bila v nji in ki se je skrivala, ker ni bila blaga. On je videl njen pogled in sram ga je bilo; ker ga je bilo sram, se jt- razsrdil. "Kakor misliš! Jaz sem pre-vdaril tako, da m šel pogledat, če so morda kj* drugod ljudje, ne pa klade in snopi. Ne bi šel zase; kaj bi zase, ko mi je sojeno, kakor je? Za tega bi šel!" Z očmi je pokazal na Lenarta, ki je v zibki spal "Kam?" Je vprašala žena. Pljunil je na tla in je bil v zadregi. Izšel je—izpopolnjeni DR. KERNOV naročite a dnevnik prosveto Pe sklepu IS. redne konvencije sa lahke naroči ns Ust Prosvato Lo prišto)e eden. dva. tri. štiri ali pet članov ls ene družine k eni nsiot-ninL Ust Prosveta stane sa vse enake. sa člane ali Milan« M 00 m ene letno naročnine. Kex ea člani še plačajo pri asesroentu $1.20 ss tednik, sa Jim to prišteje k nuočnlnL Torej seda) ni vsroks. rt«, da Ja list predre« aa člana SNPJ. Ust Prosveta Je vaša lastnine ia gotova Ja v vsaki družini nekdo, ki bi rad čital iist vsak dan Pefasnilet—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti * « SNPJ, aii če se preseli proč od druline in bo zahteval sam svoj im tednik, bode moral tisti član is dotične družine, ki Je Uko skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti uprsvniitvu luu, in obenem doplačsti dotično vsoto listu Prosvete. Ako tega j* stori, tedaj mora upravnižtvo znižati datum za to vsoto naročnini. Cena Oslu Prosveta Jet Za Združ. države ia Kanade SMS Za Chleapo in okolico !• ^ JJ I tednik ln.____4JS 1 tednik Ul---- - »•" S tednike In..................J-JJ I tednike tak------------J-JJ 4 tednika in . 2 in »*-.. .«— _____.. la »eonieov in Za Evrepo Je—-----SMS Ispolnlte spodnji kupon, priložite potrebne vsoto denarja ali > v pismu in si naročite Prosveto. lisL ki Je veža isstmns. PROSVETA SNPJ. IS5T So. Laemdale Ave. Chlceje 11 I1L Priloženo pošiljam naročnine sa list Prosveto vsoto S L lasa________________ČL društva ŠL Naslov______________ Ustavite tednik in «a pripišite k moji naročnin! ed sl*<""h članov aseje družine: l_____-Lt.____________ČL društva ..........' S.....................ČL društva ži*----— 4. _______________________Ci društva IL —-- (Nadaljevanja) Na desni strani je bilo nekaj lož, kjer so običajno posedali višji gostje in potujoči trgovci, ki se jim je zahotelo, df nemoteno tfožive nekaj posebnega, a brez skrbi, da bi prišlo v nevarnost njih dostojanstvo. V dvorani sami so se vrteli pari; moški pretirano lepo napravljeni, natakarji, komiji, šoferji in ženske v krilih zelo živih barv, natakarice, služkinje. Na divanu pa so sedele ženske, h katerim je poprej stopil natakar. Ena izmed njih je pozdrno motrila Simona, dasi U tega ni zapazil. Mehak izraz ji je legel v oči. Nekajkrat je že vstala, toda takoj zopet sedla, kakor da se boji. Ko pa je hotel nekdo posebno odurnega obraza iz lože k njej, je vstala in se približala Simonu. "Mi dovoliš, da prisedem k tebi?" "Videla si, da nisem naročil nič. Kaj hočeš?" Simon Jo je utrujeno gledal. "Da, videla sem in natakar se je ponorčeval radi tega; toda dovoli, da prisedem. Dovolj mi Je nocoj denarja in vsega. Naročila bom jaz za oba. Ves zelen si. Kaj si bolan? Kaj si lačen?" "Vsaj ti mi prizanesi s temi stvarmi! Obhajali smo sinoči god neke medicinke. Jedi je bilo na voljo. Tu imaš cigareto. Kadi, če se ti ljubi." Deklica tem besedam ni verjela in se je za-smejala. Odprla je svojo cigaretnico in si ročno prižgala sama. "Gotovo si študent. Večerjal pa nisi, tudi po-nočeval niai. Človek z vročino ne ponočuje. Ali te je vrgla gospodinja iz stanovanja?" • Simon ni odgovoril. Vstal je in segel po klobuku. Deklica ga je potegnila za roko nazaj. Sedel je, toda naenkrat je postal njegov obraz zelo prepal. Skrčil je prste v pest in zastrmel v deklico, potem je skoraj poltiho, toda z veliko jezo začel govoriti. "Vsi mi ponujate pomoč. Mancika, Regina, Krilan, ti . . . Jaz nočem vaše pomoči. Kaj ml hoče vaša pomoč? Bojim se vas vseh in strah me Je pred vami. Jaz bi hotel čisto nekaj dru-gegs. Jaz bi hotel, da bi vi vsi ..." Ni odmeknil oči od deklice. Naenkrat je stisnil obraz v dlani in ni končal stavka. Deklica ga je opazovala zamišljeno. Potem mu je pritegnila roko od obraza k sebi. "Ves svet, dragi moj, sloni na goljufiji. Vsi premišljajo, kako bi bilo mogoče kupiti ceneje pol kile mesa, ali kako bi bilo mogoče ugrabiti pol kile mesa, ti pa se celo daru bojiš in se bojiš, da W ti naročila skodelico čokolade. Študent si. Mnogi študentje dobivajo po tri in več tisoč dinarjev mesečno. Tisti denar jim pošiljajo starši. Mnogi starši ga ugrabljajo drugim ca svoje sinove, zato da ga bodo ti lahko nekoč grabili drugim. Niti staršev, niti študentov ne peče vest zato. A glej, to so Še najmilejše oblike goljufije. Poznala sem ljudi, ki so bili široki, da so komaj šli skozi vrata za menoj, in sem jim služila, a so mi potem zagrozili s policijo, ko sem jih vprašala po plačilu. Radi takih stvari sem se odvadila usmiljenja in tistega, ki ga morem, ga izrabim, da se trese v strahu kot ranjena žival. Ta svet ni lep, prijatelj moj. Toda ti si še premlad, da bi ga poznal." Deklica se je zasmejala, "Če bi bila jaz tvoja mati, oprosti, da jsz ('jaz' je poudarila) imenujem to ime . . ." Simon jo je prekinil z grohotom, dasi Je z velikim začudenjem poslušal vse njene besede. "Ponudila bi mi hrane svojih prsi, da bi spoznal, kako je mogoče prav živeti na tem svetu." "Ne," je nadaljevala deklica. "Če bi bila jaz tvoja mati, bi te vzela v naročje, nalila bi ti pijače v usta in pela nad teboj toliko časa, da bi za vselej zaprl oči in bi ne spoznal sveta nikdar, ti dobri, dobri Človek! Z menoj mati ni bila dobra. Poslala me je v svet najprej v trgovino. Od tam me je napodil gospodar. Vrnila sem se k ljubi materi in mati je rekla: 'Kaj hočeš, kaj naj delava obe v tej koči? Pojdi v tvorni-co.' Šla sem v tvornico. Vodja je bil zelo ljubezniv, dokler mu nisem povedala, da je moja dolžnost delati samo osem ur na dan. Potem sem se napotila bolj daleč iz domovine in sem bila služkinja, sedaj tu sedaj tam, dokler nisem obupala in si priznala, da je bolje iti na cesto in zaslužiti mnogo, kot pa biiti služkinja, in ne zaslužiti za isto vrednost ničesar. Tako pošiljam materi vsaj vsak mesec tisoč dinarjev, kljub temu, da je ona ponosna name in se hvali, da sem v službi v veletrgovini, kar sem si ji blagovolila v pismu zlagati se, in mi je dano ujtanje, da si bom sama nekoč zidala hišo na zelenem bregu. Ha, kot gradič bo in ob aspara-gusih bom pričakovala smrti. To mi bo mogoče, saj sem lepa, kajne, da sem lepa, Simon!" "Kako me poznaš?" je zajecljal ves zavzet. "O, ti si žalosten radi lepega dekleta s črnimi lasmi. Kaj te je pustila?" "Ti!" je vzkliknil Simon in ji presenečen zabodel prste v roko. "Ti, ali jo poznaš? Ali ti je kaj povedala?" Deklica se je zaamejala. "Žal, je ne poznam. Morda se boš spomnil. Čakaj!" Sklonila se je k njemu in mu poltiho zapela "Izaro". "Ti si tista služkinja, ki je na Ilici nesla drva po stopnicah?" ,, "Da. Tedaj sera tudi slišala, kako je ona imenovala tvoje ime in si ti rekel: 'Izaro poje'. Samo enkrat si me pogledal in so mi tvoje oči ostale v živem spominu.—Prosim te, ne preklinjaj me! Ne govori slovenski z menoj! Nočem, da bi gostje vedeli, da sem Slovenka; kajti potem bi ne žalili samo mene, ampak tudi moj dom.—Pozneje sam v tem prostoru spoznala Jelko, ki je služila pri tvoji gospodinji. Le nekajkrat je bila Jelka tu—saj jaz nisem dolgo časa na cesti—in Je velikokrat govorila o tebi. Se plesati ni hotela več. Zunaj pa sva se pogovarjali večkrat o tebi in pokazala te je meni, ko si šel zamišljen po cesti in naju nisi videl. Usmili se je in podari ji vsaj nekoliko ljubezni, kajti ti si niti ne predstavljaš, koliko te ona ljubi. 'Če bi mi vsaj nekaj lepih besed govoril, pa bi se upala upreti se vsemu svetu', mi je rekla. Moje tovarišice jo zelo ljubijo, samo to ji zamerijo, da ne pride večkrat k nam. Sicer pa je ona še otrok in ... Simon, katerega obraz je bil sedaj čisto bel, se je sklonil k deklici: "Ti, kako ti je ime?" "Lina sem." Se bolj se je sklonil k njej in ji zašepetal prav na uho. "Lina, Jelka ae je nocoj ubila." Lina je zaatrmela zavzeta vanj. Nisem Še ničesar bral. Toda gospodar jo je vrgel iz hiše, ker je bila noseča z njim. Včeraj sem jo srečal na cesti in mi je namignila, da se bo ubila, dasi ja* rekla, da se odpelje z vlakom domov. Na postaji pa so ml povedali, da ne vozi noben vlak takrat, ko bi ona morala iti. V noči pa se mi je prikazala, sredi ulice se mi je prikazala, prav ko je odhajala v nebesa, čuješ, Lina, z mojo sestro v nebesa!" Simon je govoril vse to Lini šepetaje ln ji opisoval sanje. Lina je poslušala besedo za besedo ln je tudi ona trdno verjela. Izpraševala ga je to in ono o Jelki čisto tiho, kakor da bi se sama nečesa bala. Pomignila Je dekletom, ki so se približala, in jim ponovila vse, kar je Simon povedal. Vse nieo verjele. Vendar je nekaj težkega leglo v njih