VESTNIK Poštni urad 9020 Ceiovec = Veriagsposfamt 9020 Kiagenfurt = = = izhaja v Ceiovcu Er:cheinung:ort Kiagenfurf =* E Posamezni izvod 3 šiiinge E mesečna naročnina 12 šiiingov E Š ceioieina naročnina 120 šiiingov = P. b. b. Ti.mmmmnmHHtmnnummumHummummmmHmmmttr LETNiK XXX)ii. CELOVEC, PETEK, 27. APRtL 1979 ŠTEV. 17 [1914) ONetnica OF in praznik deia M<><><><><><> <5 <><*<> <$<><><>'O 3*3 <><>^<><>^ 27.apri! - praznik občine Ljubijana Vič-Rudnik Ljubljanska občina Vič-Rudnik vsake; telo p oslavlja svoj občinski praznik 27. aprila, torej na datn, ko je bila lela 1941 na pobudo; Komunistična partije Slovenije v Vidmarjevi vili pod Rožnikom (prav na območju te občine) ustanovljena Osvobodilna (ronta slovenskega skih brigad Šercerjeve in Tomšičeve, nemi pomniki revolucije (več kot 150 spominskih obeležij priča o krvavih trenutkih polpretekle zgodovine) kot so ilegalna tiskarna Podmornica, Gaugarjeva hiša v 2i-rovnikevem grabnu (tu je bil sedež glavnega odbora OF), partizanska Vidmarjeva hiša vRoinidoiini, kjer je bit 27. apriia1941 ustanovni sestanek Osvobodiine fronte siovenskega naroda naroda ket vseljudska; organizacija), ki je predstavljala posebne;' v zgodovini narodnoosvobodilnega gibanja jugoslovanskih narodov. Program Osvobodilne fronte je temeljil na mobilizaciji vseh naprednih si! v boju proti okupatorju in enotnosti te vseljudske politične organizacije je bila še posebej podčrtana z Dolomitsko izjavo. Odbori OF so zagotavljati s svojim gibanjem neukrotljivi cilj z enim samim ciljem — osvoboditi domovino okupatorjev in domačih izdajalcev. Kako jasen in neomajen je bil ta cilj, potrjujejo' tudi razmah in odpor sovražniku, ki sc ga nudili prebivalci, ki sc; žive'i na območju te največje ljubljansko občine. V vasicah pod Krimom in Mckrcem so vzniknile koli prvih udarnih stoven- bolnico Krvavice, v Kozlarjevi gošči postavljen spomenik padlim talcem . . ., potrjujejo sedanjim generacijam in številnim obiskovalcem, da je bila pot do svobode prav tu, na obronkih z žico okupirane Ljubljane, trpka a zmagovita. Revolucionarne obdobje Osvobodilne (rente, katere ustanovitev je- torej še posebno vezana na ta de! glavnega slovenskega) mesta — mestai heroja — se je pc osvoboditvi nadaljevalo v boju za. izgradnjo porušenega, v izpopo'njevanju in razvijanju delavskega samo-up cvljcnja ter se še danes nadaljuje v njeni naslednici — Socialistični zvezi delovnega ljudstva; pri uveljavljanju samoupravne socialistične družbene ureditve. Občina Ljubljana Vič-Rudnik me- čunski center. Tej številčni podobi občine pa velja dodati še nekaj podatkov o komunalni organiziranosti, saj tvori občino danes 29 krajevnih skupno- sti-temeljnih celic samoupravnega odločanja v prizadevanjih nadalj-njega razvoja). Sam razvoj občine pa je v sedanjem trenutku usmerjen predvsem v izgradnjo industrijskih zmogljivosti, k sodobnejšemu urejanju kmetijstva, k izgradnji stanovanjskih objektov, pa tudi k boljšim prometnim povezavam (zapadna in južna obveznica mesta) in pestrejši turistični ponudbi, pa tudi izgradnji velikega športnorekreacijskega parka Svoboda. Celotno področje je izredno slikovito — od pogorja Polhograjskih dolomitov do Rakitne, Krima in Mo-kerca pa vse da Velikih Lašč, Golovca in Rožnika — in s pestrostjo kulturnih spomenikov ter izrednimi možnostmi vsakodnevne pa tudi organizirane rekreacije in oddiha nudi obiskovalcem vrsto sproščujočih trenutkov. Pogtod na novo tndU!tri)*ko tono, kjer imajo tvojo ptoitvodne prostore mnoge detovne organiiatije ri 54.357 hektarov, kar pomeni, da je za 18.395 hektarov večja od ostalih štirih ljubljanskih občin skupaj. Na njenem območju živi 72.376 prebivalcev, od tega 51.192 vo il-cev, povprečna starost prebivalstva v občini pat je 33 let. Aktivnih je od skupnega prebivalstva 32.960 ljudi, od tega pa se na delo V sosednje občine vozi 19 tisoč ljudi. V skoraj stotih delovnih organizacijah iz področja gospodarstva ustvarijo letno; blizu 12 milijonov dinarjev celotnega prihodka. Med panogami je za industrijo močno zastopana še trgovina, obrt in kmetijstvo. Naj pevema, da občina Ljubljana Vič-Rudnik razpolaga s 24.570 hektari kmetijskih površin, ki jih poleg treh kmelijskih zadrug obdeluje še okrog 3000 zasebnih kmetijskih gospodarstev. Tu pa imajo sedež tudi nekatere pomembne delovne organizacije, kot so Tobačna tovarna Ljubljana, Tovarna kemičnih In kozmetičnih izdelkov ili-rija-Vedrc-g, Mercator, Hoja, Tovil, Elektraprojekt in druge. Blizu 11 tisoč učencev obiskuje pouk v 13 osnovnih šolah, v otroško varstvo pa je v šestih samostojnih in sedmih ločenih vrtcih vključenih Rakitna — inana izietniSka točka v neposredni btiiiniLjubijane nekaj več kot dva tisoč malčkov. V občini deluje tudi sedem srednjih šo', od tega pet tehničnih šol, omeniti pa velja tudi osrednjo republiško ustanovo Zavod za slepo in slabovidno mladino ter seveda fakultete (na naravoslovje, za gradbeništvo in arhitektura, elektro fakulteta in biotehnična fakulteta). Domala vsi vodilni raziskovalni inštituti (Inštitut Jožef Stefan, Elektro-inštitut Milan Vidmar, Kemijski inštitut Boris Kidrič . ..) imajo sedež v tem delu Ljubljane. V njihovi bližini pa deluje tudi Republiški ra- Prijavimo otroke k dvojezičnemu pouku! ..Koroška pota" nov vodnik po južni Koroški Tekom prihodnjega meseca bo na ljudskih šotah na Koroškem vpisovanje učencev. To je tudi čas zo prijave k dvojezičnemu pouku, kajti ..vzorna" manjšinsko zakonodaja v Avstriji nas siti, da moramo otroke posebej prijaviti, če jim hočemo zagotoviti pouk v materinem jeziku. Vendar namen teh vrstic ni v tem, da bi razpravijaii o očitnem diskriminacijskem značaju sedanjega zakona, marveč hočemo zapisati nekaj besed o važnosti učenja obeh dežeinih jezikov. Že večkrat smo opozarjati na pomen dvojezične vzgoje na narodnostna mešanem ozemtju. Poudarili smo, da je taka skupna vzgoja najboljša pcdicga za medsebojno spoznavanje in razumevanje, s tem Pa tudi jamstvo za mirno sožitje in Pdjateijsko sodeiovanje obeh narodov v dežeii. To spoznanje, zgrajeno na izkušnjah, s) uspešno utira pot že v števiinih državah, kjer Vedno botj uvajajo in razvijajo skupno vzgojo vseh otrok. Na Koroškem o taki duhovni zrelosti žai še ne moremo govoriti, ker :o še vse preveč žive site nacio-netnega mračnjaštva, ki bi rade iz-fuvete četo še sedanje minimatne možnosti dvojezične vzgoje. Zato je tembotj potrebno, da zastavimo vse $i)e ter poskrbimo, da bo čim več otrok prijavtjenih k dvojezičnemu pouku. V okviru šotske reforme bodo te-*os jeseni že v tjudski šoti začeti "vajah pouk tujega jezika — an-9teščine. Na Koroškem bi bito gotovo dosti botj koristno, če bi ta Pauk zajet jezik soseda — naša dežeta meji tako na Stcvenijo kot na ttatijo in bi učenje teh dveh jezikov tahko bistveno prispevato ** utrjevanju dobrososedskih odnosov. Siovenščina pa je predvsem tudi jezik enega od obeh narodov ba zagoto-na tej zem- Mistimo na vse to ztasti tetos, v Mednarodnem tetu otroka, ki nam nctaga dctžnost, da posvetimo vsestransko skrb otrokom, ki so naša bodočnost. Najbctje pa bomo za otroke poskrbeti, če jim bomo omogočiti, da se bodo tudi v šoti učit) svojega materinega jezika. Zato i'h bomo prihodnji mesec pri vpisovanju prijaviti k dvojezičnemu Pouku! " aezeti in ji je zato trr viti domovinsko pravico Mariborska založba Obzorja je pred kratkim (sicer še z letnico 1978) izdala vodnik po južni koroški z naslovom „Koroška pota" in s tem nadaljuje svojo pot med koroške Slovence, začeto leta 1970, ko je v isti založbi izšel turistični priročnik Blaža Singerja .Vodnik na poti med Slovenci na Koroškem." Zaradi popolnosti naj bo omenjeno, da je prav tako pri založbi Obzorja v Mariboru leta 1972 izšel tudi Klemenčičev seznam dvojezičnih krajevnih imen, opremljen s karto Koroške. In če še navedemo, da je založba Obzorja lani izdala tudi Remicevo knjigo .Koroška pričevanja", potem vidimo že v ogledalu ene same založbe res živo in stalno zanimanje matičnega 'naroda za svoje rojake v zamejstvu. Najnovejši vodnik po južni Koroški .Koroška pota", ki je nastal na pobudo Odbora koroških partizanov v Ljubljani in njegovega predsednika inž. Pavleta Zaucerja-Matjaža, znanega širom po naših krajih, je skupinsko Ljubljanska univerza imenovana po Edvardu Kardelju Na svečane??! z/?ora, so sc ga MJe/fžJ: f^JZ ?!ajvZfjZ preJ-SfavrJEZ s/0VfMS^fgg J?*KŽ/?fr?0-/7o/Zttč?!ega živ/jerzja, rektorji j!!goJot?a?!S^i/? HtJffrZ in JrrrgZ gostje, je /j;