¿«lj in prn«u«ev<
j ^ily
gosdsyi and Holiday».
PROSVETA
CM5/IO SLOVENSKE tlAltODNE PQAAnpvr JEDNOTE
tm Mttar January t|, iMa u ^ ^^^	* " ~ |(| --------------—---—■ «
m» <* Ow « Ma^ a. un. tnicag^ ^ četrtek, SO. avgusta (August 30), 1934.
I Urodniikl In upramllkl y roa tori i MOT S. Lawndalo Ava.
Of flea of Publication i 2667 South Lawndalo Avo. Telephon«. Hockwell 4004
(Comenta^
Letošnji I^bor day
v. protest društva Naprej a 5 sNPJ v Clevelandu proti m komedijam a Can-kipom se je oglasilo ¿Rilcev škofa Barage, med i tudi dva Grdine, ki pa ao p to afero še bolj pomečkali in , le bolj zapletli v absurdnosti. Anton Grdina piše v Ameriški hpovini, da je Cankarjev kip gel v Cleveland po posredo-nju narodnjaka Marijana tferja — ki je danes zaprt v utm kraju zaradi nekih delnih sleparij! —in da je cilj burnih vrtnarjev", da po-,rijo tamkaj v Rockefeller-wm parku dva spomenika: ina Cankarja in škofa Bara-i Iz polemične poplave v o-mjenem listu o tej aferi je Šrati, da so socialisti jezni, r mislijo, da hočejo "kulturni (Barji" zamenjati Cankarja z
PfO.
To je prosto zavijanje. Soliti in vsi oni,, ki ljubijo ukarja, zahtevajo: Roke proč Cankarja! Ne bomo trpeli benega poniža vanj a Cankar-ivaše strani! Da bi Cankar, protnik katoliške cerkve v ijih spisih, stal poleg škofa nge, bi bilo zanj ponižanje! pomnite si: Cankar ni vaš! to ne spada med Baragove ča-Hee. Dokler je Cankar živel, i ga sovražili in ljubljanski i je sežgal njegovo pesniško Krko, a zdaj bi mu postavili
nenik! Kje je vaša dosled-tf?
fikof Baraga je vaš, zato je Ifiino, da mu postavite apo-■ik — sto spomenikov kjer-I hočete; to je vaša zadeva in
Hifpomenika Barage ne bo-
bčrhnili niti besedice. Nikdar ine bomo trpeli, da bi zraven we stal tudi Cankar, ki se [Bikdar brigal za to,* da je ne-( iekstistiral Baraga! Saj o-m ga ni nikdar. To -bi bilo ! ne ljubitelje Cankarja naj-ft razžaljenje in norčevanje njih!-
Zahtevamo od elevelandskih gikalcev, da se drže prlporo-Jpatra Hugona Brena, ki je Iprto - v A mer. Slovencu 19. p™ t. 1. — povedal, da ne Cankarja in nazval ga je "to (po Fr. Levcu). Pater 5° je v tej zadevi iskren — «rte ie vi!
Aoooptanco for nulling nt idmui JU 7 '
"Ir	i	of P"**- ProTlded for la noctlon 1108, Act of Oct. 8, 1017, authoring on Juno 14, 1011.
Bubtcrlptloa $0.00 Yoarly
ÄTEV.—NUMBER 170
CERKVENJAKI SC SKEPTIČNI « KAPITALIZMU
Kriza jim je omajala zaupRUije v sedanji družabni red. To je rasvidno iz delavske poslanice združenih cerkva
kWnji "delavski praznik", 1» je ameriško delavstvo J toi dobilo na lepem krož-■ od zgoraj, bo komplicirana
Ameriška delavska federaci-j® Btvidno na Labor day »'no Predata via ameriško citirano delavstvo, bo mo-
JiiPitriotičnirnI P«r»dami 0fKlamaeijami pokazati, da »meriška in z vsemi «ti-
1 za «vete ameriške tnstitu-
d k«terimi je tudi "open
[*p*ijs, če je dosledna, bo . *rn°n»trirala, da so njeni : '0,JtIni vladi, dočim so ka-*tl Jsjvečji postavolomci, ^»iljeno KWEij0 wfcd ■v«*konu Nira.
"Irani ima federa-L*'. ki bodo povab-»J dHavnke *hode in tam-\7*> Povedali, da zdaj ni i	in lojalni de-
Javkajo, kadar gori hi-kl i0 lojalno početje de-¿omunisti in druga rde-
Nhlik*. primer m'°°°
¡1 klavcev, ki no vsi
MkfM; i i
d' .avci, ki bodo vse ,	»rabili za la-
Nift,'1 T Uk,° vpraševali,
lh»J? Ubor
H*	ne bo.
It
V
k«
niMi?
' -^"hannen 8WI.
í'ublicint. ki j# bil ¿ vladni službi, V.,ik Pontu, da
New York. — (FP) — Delavska poslanica federalnega sveta Kristusovih cerkva, ki ima biti prečitana v pridruženih prote stantovskih cerkvah v nedeljo pred delavskim praznikom, je polna skeptičnosti o kapitaliz mu.
V tej poslanici pravi združe ni cerkveni svet, da je ameriški biznis na vagi. Protestantovski učenjaki, ki so več ali manj liberalni, smatrajo, da je namen Rooseveltove administracije privesti deželo do bolj poštene re-distribucije bogastva.
Odvisno je pa predvsem oc "ekonomskih voditeljev", koliko bo vlada uspela v teh prizadevanjih. Ce se "odpovedo nagonu po osebni moči in profitu in se posvetijo produkciji potrebščin za rabo" (od kapitalistov je to naivno pričakovati), je le v tem slučaju mogoče pričakovati lepših dni za deželo in blagostanja za prebivalstvo. Ce kapitalist to store, pravi poslanica, teda. se bodo pokazali za resnične voditelje v krizi.
O kaki reformaciji med kapitalisti ni niti najmanjšega znamenja. Polno je pa znamenj med njimi je ustanovitev American Liberty lige najnovejši pojav — da se ameriški Burbonci niso prav ničesar naučili, marveč nimajo najmanjše volje "odpovedati se nagonu po osebni moči in profitu in se posvetiti produkciji dobrin za potrebe."
O delavstvu pravi poslanica, da ima "priliko združiti se v narodni federaciji za medsebojno lojalnost in pomoč" kljub opoziciji in raznim težkočam ter promovirati tiste vezi, ki bodo stabilizirale industrijo in prinesle delavskemu ljudstvu gene-rozno plačilo za pridno delo, istočasno pa protektirale pravične interese industrije (lastnikov) in javnosti."
Največ skeptike v sedanji sistem je cerkveni svet pokazal pa v zaključnem delu poslanice, kjer pravi, naj se cerkvenjaki ne ukvarjajo toliko z raznimi ekonomskimi skemami, marveč je njih dplžnost, da "sodijo rezultate vsake socialne uredbe. Dognattamoramo aktualno število brezposelnih, kako daleč je napredovala organizacija delavcev in konzumentov v primeri z organiziranjem delodajalcev in koliko je bilo doseženega v re-distribuciji dohodkov in kupne sile..."
Cerkvenjaki se morajo vprašati, "če je odtegovanje zemlje iz produkcije krščanski odgovor v svetu polnem pomanjkanja? Ali sistem, ki je zgrajen okrog profita, omogoča posamezniku razvoj svojih talentov in osebnosti? Ali naj razumen človek smatra velikanske vojne izdatke kot prispevek za svetovni mir?
"Mi moramo insistirati, da' se nadaljuje z ekonomskim ekspe-rimentiranjem toliko čass, dokler se ne doseže taka socislna uredba, v kateri bodo možje in žene vsepovsod imeli resnično priliko do lepega življenja", zaključuj«1 poslanice.
Stavka v Kohlerjevl tovsml pred delavskim odborom
VVsshington, D. C.—Federalni delavski odbor je prejel pritožbo od stavkujočih delavcev v Kohlerjevl tovarni v Kohlerju, Wis., da je družba prekršila zakon Nire. Odbor je pozval družbo k zaališanju, ki se prične 30. avgusta.
Dollhissov krvnik na Dunaju znorel!
Preveč "dela" ga le zm«alo ta poslali «T »a { noriiaico.-Hajmerovei aretirani na Dunaju
Dunaj, 29. avg. — Johann
Ung, dunajski rabelj, ki je pod Dollfussom v zadnjem februarju obesil devet socialistov in e-nega v juliju, kasneje pa dvanajst nacijev, je bil zadnje dni poslan v norišnico. Prevelika zaposlenost mu je zlomila živoe tn v glavi je zdaj nekaj narobe. Tako pripovedujejo.
Lang je pri vsaki ekaekuciji nastopil ceremonialno. Oblečen v črnem frakp, z visokim svilenim cilindrom na glavi in roko v črnih rokavicah je šel sam po vsakega obsojenca v celico in se mu predstavil: "Jaz sem Johann Lang, državni krvnik, tu ata moja dva pomočnika, t al mi je, da vas moram obesiti, toda sodba je taka. Obveščam vas, da hoste živeli le še nekaj minut In če imate kaj sporočiti svojcem, storite takoj". Nato ga je odpeljal na dvorišče zaporov, kjer obe» šajo.
Lang je prejel za vsako ekse-kucijo 133.60 in polovico tefl Jo moral dati svojima pomočnike»-
ma.
I Dunaj, 29. avg. — Včeraj j« izbruhnila kratka bitka v Floris-dorfu, socialističnem predmestju Dunaja, med policijo in—hajm-verovci, privatnimi četnikl kneza Starhemberga. Po kriitkem spopadu, pri katerem ni bilo dosti krvi, je policija aretirala šeat hajmverovcev in jih odvlekla V zapor. Ta afera je izzvala veliko senzacijo, kajti dunajski nefm-wehr je pod kontrolo majorja Feya, ministra za domobrahatvo. Policija stalno dolžl hajmveror-ce, da je med njimi vse polno rjavih fašistov—Wtlerjevcev.
Policijski terorizem taval protest v Chicagi
Državni pravdnik obtožen Izvajanja zatiralnUt aktivnosti proti unijam
Chicago. — Cikaška delavska federacija je formalno proteatl-rala proti aktivnostim državnega pravdnika Courtneyja in po-icijskega department* in ju obtožila teroriziranja več delavskih unij v tem mestu.
Unija kuharjev !n natakarjev poudarja, da je policija po navodilu državnega pravdnika že večkrat vdrla v njen urad in razbila ve£ kosov pohištva in druge opreme. Mnogo članov je )ilo tudi aretiranih brez formalne obtožbe in vrženih v Ječe.
Unija pekovskih delavcev se .e tudi pritožila proti Courtney-] u, ker so WH njeht člani aretirani, ko so mirno plketirali podjetje, v katerem je Izbruhnila stavka.
Sovražno stališč«» proti organiziranemu delavstvu, katerega zavzel Courtney, datira od takrat, ko se je njegov poskus, da spravi v zapor grupo unij-akrh uradnikov, med njimi O. F. Nelsona, podpredsednika čAaške delavske federacije, Izjalovil. Sodnik je namreč ustavil obravnavo in zavrgel obtožnice proti i uradnikom na podlagi pomanjk-jive evidence. Edwin Räber, po j sebni jirosekutor, katerega je izbral Courtney, Je bil pravni zastopnik Asociacije čikaških de-
PROTESn PROTI GREENOVENU tiSčENjir
Proti "rdečemu" strašilu v unijah protestirajo unije In radikalni elementi
New York. — William Given, predsednik Ameriške delavske federacije, je baje presenečen nad številnimi protesti, ki jih prejema radi navodil unijam, "naj počistijo s komunisti" in skrbe za "ohranitev ameriških institucij."
Protesti prihajajo od različnih elementov, ki vidijo v Gree-novi izjavi pridružitev Ameriške delavske federacije torijem in drugim fašistom, ki so pričeli s kampanjo proti "rdeči nevarnosti."
Krajevna postojanka št. 22 International Ladies Garment Workers unije, ki šteje okrog 80,000 članov, je poslala Gree-nu protest - proti tej antirdeč-karski kampanji, ker vidi v nji veliko nevarnost za unije ln delavsko gibanje sploh.
Številni protesti prihajajo tudi iz socialističnih vrst. Urednik delavske sekcije New Lea-derja, socialističnega glasila, •vari pred to kampanjo, prav tako Norman Thomas, neki vodilni unionist in socialist pa poliva članstvo, naj se upre tej Greenovi kampanji.
Urednik Reading Ubor Ad-vocata (Pa ), glasila reading-ških socialistov in unij, pa sarkastično vprašuje Greena, Čo misli s sugestijo "za ohranitev ameriških institucij" profitnl sistem in privatno lastovanje •industrij. Green je namreč par dni prej "zahteval", da vlada prevzame industrije, Če jih ne morejo obratovati privatni lastniki tako, da bi ameriškim delavcem zagotovili delo in dostojen obstanek.
Reading I*bor Advocate ur-gira socialiste, naj ne poslušajo Greena, temveč podvoje svoje aktivnosti v unijah in jih pre-poje s širjenjem uporništva proti dvema glavnima "ameviškima institucijama" —'proti Instituciji privatne svojine in privatnega profita.
Hitlerjevcl umorili «00 nasprotnikov
Berlin. — Odkar Je Hitler prišel na krmilo, je njegov režim pomoril okrog 600 komunistov, socialistov, rebelnlh štur-marjev ln delavcev, ki niso pripadali k nobeni stavki. Socialistov je bilo umorjenih nad sto, še več pa komunistov.
V teh številkah niso zapopa-deni umori dne 30. junija, ko je HiUer zatrl v kali "drugo revolucijo", o kateri ni bilo nobenega sluha. Dal je |K>morltl več sto vodilnih nacijev, med njimi nekatere svoje najoftje prijatelje.
Največ socialistov in komuni: •tov je bilo umorjenih "na begu", kar je nacijska pretveza za hladnokrvni umor, ki ga ne morejo zatajiti. Koliko marksistov je bilo umorjenih skrivaj, v fašističnih mučilnicah pri "zaslišanjih", ne ve nihče.
Upton Sinclair zmagal pri primarnih volitvah
Socialiatitni pisatelj je zdaj oficielni kandidat demokrat-ake stranke za governerja Californlje. Dobil je tes 300,000 glasov—le enkrat toliko ko njegov najmočnejši nasprotnik Creel. Njegov program je MEpicH ali "proč z revščino v CaliforniJI!"
Miaaesotska federacij za zaaaibo praznih tovarn
Prevzame naj jih vlada la upo-sli broaposelne, jo zaključek konvencije. Governor Olson bil glavni govornik
Interaatkmal Falls, Mlnn. —
Konvencija Minnesotake delavske federacije je zaključila, naj vlada prevzame vse prasne tovarne in pa take, ki obratujejo nestanovitno ter v njih Uposll brezposelne, i*>djetja pš sama obratujo.
Resolucijo za "podržavljanje" industrij je predložil osrednji svet Amalgamated C I o t h i n g Workers unije iz Minneapollaa in St Paula- Bila je sprejeta soglasno. Državni federaciji nalaga, naj poskrbi, da bo v prihodnjem zasedanju sprejela potrebno zakonodajo državna loglsla-tura.
Delegat federacije G. W. Uw-son je bil pa Inatrulran, naj prinese to stvar pred konvencijo A-merlške delavske federacijo, ki
v San Franciscu v začetku oktobra. Državna federacija Je zborovala, tri dni.
Glavni govornik na konvenciji je bil governer Olaon. V avo* jem govoru je bičal torija ln poudarjal, da Je za sedanjo krizo in razmere odgovoren obstoječi družabni sistem. Unije Je pozival, naj se ne bore h* za skrajšanje delovnlka in višje plače, neg<» se morajo posvetiti tudi bolj fundamcntalnemu vprašanju: problemu pravične distribucije.
O stavkah je rekel, da niso "protiamerlške", kakor tuli reakcija, pač pa so v skladu z najboljšimi ameriškimi tradicijami in povsem "ameriške". Tega stavkovnega vala bi sploh ne bilo, če bi bili podjetniki navdahnjeni z neko mero pravičnosti. Stavke se sploh ne vrle za kaj drugega kot za dosego delavskih pravic, je Izvajal Olson v svojem milltantnem govoru.
lika stavka v kaznilnici v Pennsylvania
2700 jetnikov ja ustavile delo v znak protests proti kaznovanju voditeljev upore
lodajalcev, ki je po*nana kot za skrajšanje delovnlka Jih Je največja sovratnidk onraoéfira podpirala državna aaoclsrijs bolnega delavstva v tem mestu. ! ničark. Narodna aaociacija bol-
—-----j ničark ne Je že na lannkl konven-
Hitler bo dekretlral obleko Iz ; f|jj ixrt.kla za skrajšanje delov-less	nih ur.
Berlin, 29. avg. — Hitlerjevi | isti poročajo, da bodo Nemci
Philadelphis, Pa., 29. svg
Vsi jetniki, 2700 po številu, v dvema jetnUnicsma v Cherry Hlllu In Gratefordu v vzhodnem delu PerinnylvanlJe no včeraj "zastavkall." Uprli ao ne delu in straže so jih odgnale nazaj v celice. .Oddelki s celicami so močno zastraženi in pred vnemi vhodi no strojnice.
Jetniki ao zastavkali prvič Iz no, protesta in v znak solidarnosti davek do tridenrtlh odntot-
________________[n petnajstimi viidlteljl upora v kov, dočim bodo nižji dohodki
Bolničarke Izvojevale o»emuraik kaznilnici Graterford. Upor je	$6000 in v na majhna po-
Colorsdo Hpringn, Colo.-Bol- l«bruhnll zsdnjosolKjto In štirje n.ntvaj.1 ne presegajo vrsdno-nlčarke, ki no uponlene v belnlš-1 ^znjencl no ušli, tods bil je hl-|.t| $SOOO, prosi« v.ake„a d«v-nlcah v okrožju Piken Pe«k«, so izvojevele onem urni k. V boju
San Francisco, Calif.. 29. avg. —Novejša vast s« glasi, da bo število glasov, ki Jih Je dobil Upton Sinclair, preseglo 300,000. Z njim vred Je bil nominiran tudi kandidat za podgovernerja Sheridan Downey, ki je indor-■Iral "Kpic", Kako stoje Sin-clairjevi kandidatje la državno zbornico, nI i« znano.
Han Francisco, Calif.. 29. avg. —Upton Sinclair, socialistični pisatelj, ki je bil okrog 30 let— s kratkim presledkom med vojno —aktiven v socialistični stranki, je bil pri včerajšnjih primarnih volitvah nominiran kot oficielni kandidat sa governorja državo Californlje na demokratski listi t veČino dveh proti enemu.
Natančen reaultat še ni znan, toda računa se, da bo Sinclalr-jeva večina nad vsemi ostalimi kandidati inašala okrog 150,000 glasov. Njegov najmočnejši nasprotnik jo bil George Creel, zagovornik "now deala" In bival direktor propagande sa Časa Wil-sona mod vojno; poleg teh dveh sta bila še dva kandidata na demokratski Uiti.
Na republikanski Usti jo imagei sedanji governer Frank Mer-rlam. On se bo meril s Sinclair-jem pri volitvah v prihodnjem novembru.
Blnclairjava imaga j« soniacl-Ja prve vr«to za vso Amorlko. Sinclair Je lansko Isto sklenil, da spremeni stranko In namanil jo svojo kandidaturo zs guvernerja na demokratski listi. Izdal Je brošuro z naslovom "Jsz, governer države Californlje," v kateri Je razložil svoj program, kako bo odpravil brezposelnost In revščino v CsllfornIJI. Z« bojni klic si je postavil: "Proč z revščino v CsllfornIJI I" ali v «ngle-ščlnl "End Poverty In Califor-nia" in začetnice teh Iwned "Kpic" no značile Sinclalrjev program.
Program "Epic" določa, da dr-žava zaseže z nakupom, nsjemom ali konfiskscijo vso počivajoč« zemlj« in vse počivajoče tovarna in uposll tamkaj brezposelne delavce, Projekt Ju preračunan na .120 milijonov dolarjev in za to vsoto državna uprava izda bonde v več denominscijah, v najmanjši po $10. Brezpoaelnl, ki bodo delali na farmah In v tovarnah, bodo med neboj n posredovanjem državne uprave zamenjavali produkte In na ta način Ima odpantl jay ni ter privatni rellf! U po® lene I na državnih farmah in v tovarnah bodo plačani od državne uprave n |>oaeb-nlm "akrlpom," ki bo dober I« za nje. -
Druge točke "Kpica" no: Prodajni davek se isipravi in name-nto tega ne naloži M'}t davka na vne dedščine čez $ft0,000; na do. hodke, ki prsnega jo $60,000 let-naloži državni dohodnin-
davkov na do-
)e bile dva tisoč moških in žensk masakriranih v Nemčiji od M). junija mi Med temi je bilo najmanj šest bivših minintrov.
najbrž dobili novo tvarino za Izdelovanje obleke, ko primanjkuje volne in drugih slrovin zs sukno In plstno, denarja pa nI, da bi to blago importirall is tuji-ne. Nemški kemiki se bavljo z "volno iz len«." Iz len« nameravajo izdelovati neke vmte tkanino, ki nadomesti volno.
kaznj
tro zadušen in jietnajntlm viall- fcg, Zvišanj leljem je bila naložena poostrs- Mk*.
ris kazen. Drugič pa jetniki ta-	jf. r«la vmU «ruglh
htevajo vsč plače /m nvoje d««U>;, rsdlkslnlh reform, med temi tu-zd«j imajo deset centov n« dan.l^j	pokojnin« meaeč-
Uradnlkl obeh kaznilnic noče- no M vtwklf ,„,lrr|)f,o «meh«, ki Jo do*tl jioročatl o tej ntsvkl. |*|K>lnlla let starosti, ki Je M-——■■	val« v državi najmanj tri let« in
Nooftetelt zvišal plačo JoHsimisu katera Je nenponobna za dalo. itd $4000 na $ I S.000 letno Vdove z mladoletnimi otroci bi Washington. D. i",—Sele zdaj prejemale h jnmebeJ $26 mensč-J« prišlo na dan, da general no zs vsftegs otroka, «taregs Johnnon, administrator NBA, čez dve let oseb ns relifu ko v Juniju, J* j |ifl.),»ma $16,000 letne plače od Razume dlstriktn« rellfna admlnlntracl- | jaslšjss t I. Prej je imel $6000 ne more nl<^«ar doneči, Iz toga ja potrošil« z« njih vzdržrv«nje |*tno. PI«čo mu je vi-č ko po- razlog« J« 19'* manj. Julija J« Mlo v «fvojil sam predsednik R^nevelt, zveznem dintriktu 21.*74 družin j<() Johnnon rebelirsl. ds ims in poasmeznikov na relifu. | —pn malo in ne more izftfcjsti,
Brerponelni ai zategujejo pa»m*
Wsnhlngton. — Kljub temu, ds Je bilo v District of Çolum-bis v Juliju denet odnMkov več
• la governer nam ir doneč Minclsirjev program podprla celi vrata demokratov,
ki no kandidirali (h.l>. no I.
za
P on tale •irnaL)
dr-

Četrtek, 30.
Glasovi iz
PROS VETA
THE ENLIGHTENMENT
uiu> in LAmrrwA
nabodne rouroam jedncth
MalteMi iu««fn «MlHr ,
KaroJalaa: m	J1'"*
____ U lUnadu $6 00 n» Wto, l»H U
WU. I1M aWrtku; - Cki~*o 1. Cl~ro
r.M M «•»» Uto. »« - IN4 tato; « U»-
""»Sllrtiiil rata*' r<" <«»c«ft ChkH«! and Caaa4* *.M par GMuf, M4 CU*r® II .M P*»	«•»*«»
«•uatrU. fM| |Mfc
CMM avUawr pa iwoioru.—•• »•
fniaju.
Adrartialng rata. 0» agr.lWl -M—y tcrlpta will nut ba rrturnad.
|f a, If aa rar. kar ima ft Ik ■ I latum 1
PROSVETA 1IST M k UmM Ara> CM—». BM—«a.
tnatal* okrug $26.000
Hkatta riBUtti Mafcinki paviljon
pBTEK
30. AVGUSTA.
P R O 8 X E T A I
avije
-hovuah spet gla
STRAJK POD w zemljo
. Trbov. premogokopna l «trajala «a zniža«*« iB deputata, so rudarji v ELrtjah načeli glad*vb \ rudniku. Enako v iku, v Zagorju pa ao ^MHtražili—Strajk naj-11« bo usoel
„do poročali o prvem gla p »trajku trboveljskih ru-- pod zemljo, smo zapisali domnevo, da je Trbovelj-premogokopna družba ta-pod vtiskom solidarnega i gicer preklicala svoje a najbrže le začasno! ii mesecev—tako smo lobodo skušali gospodje -ji zahteve znova uveija-
ml Takrat je družba sa-jkiniia pogajanja, ta te-je spet sklicala zastopni-darjev, organizacij, Delav-lornice in oblasti ter predava svoje zahteve: zni-plače za 6 odstotkov, ena-nje akorda in znižanje iga premoga! pogajanjih je zastopnik silno jadikoval, da je po-podjetja silno slab in da si nora na kakršenkoli na pati. Najbolj prikladen te ji zdi kajpak znižanje duh mezd. Po daljših poljih. na katerih so delavski nastopali proti kakrš-toli znižanju mezd, je za-družbe izjavil: če ne do kompromisa, je družba ivljena, da umakne vse «hteve, toda odpustila bo sto rudarjev ter si tako
kritje za izgubo! tej strašni grožnji so de-uupniki dejali, da nima-btotila, da podpišejo kak-«razum, pač pa so pristali ■promisen predlog sporaz-hterega je sprejela tudi
« predlogu naj bi se pla-jev in akord znižal za sej za 50 do 100 par na tok pa se tudi deputat-»f na 6 ton na leto. Dra-
e družba umakne, hpniki delavcev so odgo-d» pogodbe ne morejo •ti poprej, preden ne dobe «i» za to od rudarjev. •> delavske strokovne or-rije «klicale shode v ru-» revirjih, ki naj bi se Soboto in nedeljo 11. in ■Uta.
** n- avgusta pa je že ' Jutru" članek tajnika Helavike zbornice P tratnika, ki pravi med P- je tak kompromis J**10' ¡n nadaljuje: "Novak* (,)ač Delavska J'.ra je smatral pred-"Mja * tako zadovolju-'/ izjavil, da je s tem P ^ovalna misija * Ak<» |M, delavstvo zdaj odklonilo, sporazuma
Vedeti
P» Je pri tem tre-
I	►*.„, n
J r Lzna^,(» delavstvo v v Mj osamlje-
F j* napisan očitno z na-* « vPliva na rudarje,
(O tem Ihl ine moremo u, da je "zado-
tu/ ^0 rudarii i« n* mesec ter za-*	Po 400 do r>00
KV;N;: ujetje
^	plače in Ae
^ J«1»>- tat nega premo-k takem predlogu P J* ^«dovoljujoč.) -- '»mi strok ov-Delavski zastopnikom.
nikakt
drjt
strani. Toda ravnali ste napačno. Branili ste se, toda iz obrambe bi morali preiti v protinapad. Sestavite zahteve, da se vam plače zvišajo in začnite borbo 1"
Ne gre tajiti, da so te besede sprejemale rudarske množice z navdušenjem, le tistemu, ki je to govoril, niso hotele popolnoma verjeti. Rudarji pač dobro poznajo nacionaliste. Vedo pa tudi, da z borbo za zvišanjem plač ne bi uspeli v teh časih, ker bi ostalo vsako gibanje lokalno in bi ga skušali nasilno zadušiti.
Toda za kompromis, za znižanje plač rudarji niso. Istega dne, ko je izšel v "Jutru" Urat-nikov članek, so rudarji v Trbovljah stopili spet v gladovno stavko pod zemljo. Vse tretjine so v Trbovljah odšle že dopoldne v rudnik ter ostale i njem. V Zagorju so orožnik zasedli rudnik ter niso pustili rudarjem v jamo. Kako je v Hrastniku, ne vemo. Iz Ljub-jane so poslali v revirje že orožnike in policiste.
V Trbovljah in menda tudi v Hrastniku je štrajk, v Zagorju so rudarji ostali zunaj jam in ne morejo vanj«. Strajk je torej delen. Radarske socialistične organizacije so sklicale ta nedeljo shode, toda stavka je shode prehitela. Vršil se je shod le v Zagorju (v soboto), a je težko reči, ali so delavci pristali tamkaj na znižanje ali ne. Poročila si nasprotujejo. Nekateri pravijo, da je delavstvo nastopilo proti govornikom, ki so se zavzemali za kompromis, in da jim sploh niso pustili dalje do base de, drugi spet trdijo, da so delavci kompromisni predlog sprejeli.
Ze sobotni popoldanski ljubljanski tisk je hotel objaviti, da je v Trbovljah spet gladovna stavka, a tega niso smeli storiti.
Kakšen je zdaj položaj? Del rudarskega delavstva se nahaja pod zemljo v gladovni stavki, drugi so doma, javnost o tem ne ve nič, ker ni listom dovoljeno pisati o tem, strokovne organizacije se zavzemajo za kompromis, levičarski rudarji se zavzemajo za borbo ter so v tem osamljeni, svoj lonček pa so k ognju pristavili nacionalisti, ki izrabljajo obupano, revolucionarno razpoloženje rudarjev v svoje namene—
Rudarji pa »e zavedajo svojega bridkega položaja, ko jih je v tej borbi vse pustilo na cedilu, toda vsi so iste misli: rajši pod-leči v borbi, kakor pa brez bojev podpisovati leto za letom same slabe kompromise, ki pomenijo zmerom le poslabšanje rudarskega položaja.
Se ponarejevalci.—V domžalski okoHci so se pojavili falzifi-cirani kovanci po SO Din. Aretiran je bil zaradi tega 22-letni kmečki fant Jakob Skrlep is Pod-boršta pri Domžalah. Osumljen je, da je spravljal falzifikate v promet. V afero pa Je zapletenih tudi nekaj gostilničarjev, posestnikov in nekaj deklet.
Umrli so: V Mariboru 19-let-na vzgojiteljica Mela Fetrisiče-va, v NiŠu pri vojakih je umrl 21-letni Celjan Kanzian, v I>es-kovcu pri Krškem posestnik in upokojeni poštar Ivan Pfelfer, v Rupertu na Dolenjskem Pavel Knez, v Zagorju ob Savi 92-letnl rudniški upokojenec, kovač Janko Prosen, v Ljubljani poštni uradnik Anton Cuček in eks-peditor Anton Debeljak.
Stvaritelj Cankarjevega spomenika na Vrhniki umrl.—Po kratki, hudi bolezni je v ljubljanski bolnišnici umrl akadem» ski kipar Ivan Jurkovič, stvari* telj Cankarjevega spomenika na Vrhniki, ki je bil postavljen s pretežno podporo ameriških rojakov. Jurkovič je 2. avgusta moral saradi težke obolelosti
na kiparsko akademijo na Dunaj. kjer j« študiral 7 let. 2e za časa študija je napravil več stvari ter se sam preživljal. V Ljubljani je bil nameščen sa honorarnega učitelja na «¿braj imenovani šoli. Izdelal je več a»pov, najbolj znan je pač Can-[jarjev spomenik na Vrhniki, katerega osnutek je pripravljalnemu odboru najbolj ugajal iz-med vseh poslanih načrtov. Iz-
Z'1 }e imenik vojnim * an? v &kofji Loki, dve dekorativni f^uri na palači poštne hranilnice v Ljubljani, osnutek za tiskarski emblem leva na ljubljanski palači "Grafika" (po Jurkovičevem aačrtu ga je iz (bakrene pločevine izdelal klepar Smerkolj) in drugi. Jurkoviča »o pokopali v nedeljo 12. avgu sia.
Požar r Šiški.—Blizu stare šišenske cerkve je pogorela precej velika stara hiša, v kateri so imeli svoje delavnice čevljar nvar, moderni mizar in ključavničar. Okrog pol petih zjutraj 10. avgusta se je hiša vnela. Nevarnost je obstajala slasti še za blizu stoječe sosedne hiše in gospodarska poslopja, a kmalu so dospeli gasilci ter začeli dušiti in lokalizirati požar. V dveh urah m P01 »o gasilci požar pogasili, a poslopje ja popolnoma uničeno. Škodo cenijo na 200.000 Din, vsem obrtnikom, ki so imeli v niii svoje delavnice, pa je pogorelo tudi orodje, pohištvo itd., take da znaša vsa škoda okrojr 300.000 Din.
Bivši klerikalni miniater Suš-
sik umrl»—Ljubljanski profesor Anton Sušnik, nekdanji dolgoletni klerikalni poslanec in bivši minister, je že dolgo bolehal na želodcu. Letos se mu je bolezen tako poslabšala, da je iskal pomoči z operacijo v ljubljanski bolnišnici. Operacijo je prestal, ni ?a prenesel nastalih komplikacij in 10. avgusta zvečer je profesor Sušnik umrl, star 64 let. Minister je bil leta 1924 od julija do novembra, poslanec pa ves čas Jugoslavija do nastopa diktature 9. januarja 1929, ko je bil parlament razpuščen. Profesorja Sušnika so pokopali" v nedeljo 12. avgusta.
Utopljenec. — V Zagrebu so potegnili iz Save mrtvega 25-letnega pleskarja Jožeta Goriška s Senovega pri Rajhenburgu. Utonil je, ko se je kopal v Savi pri Rajhenburgu in Sava ga je šele čez štiri dni naplavila v Zagrebu na breg.
Smrt pod vlakom.—Med postajama Moškanjci In Ptuj so našli v soboto 11. avgusta zju traj mrtvo 22-letno Lizo Cuševo iz Mezgovcev. Ležala je mrtva sredi proge. Ker imajo Cuševi njive na obeh straneh proge, je verjetno, da gre za nesrečo. Dekle je prišlo zjutraj na njivo, hotelo čez progo, a ni opazila vlaka, ki jo je podrl ter ji prizadejal tako težke notranje poškodbe, da jim Je takoj podlegla.
Hitlerjevako taborliče v Va raždiMi.—Hltlerjevce emigrante iz Avstrije so naše oblasti poslale deloma v Varaždin, deloma v Požego, deloma v Bjelovar. Samo v Varaždinu jih je okrog 770, pa še vedno pribeži čez mejo kdo, zasledovan od avstrijskih oblasti. Ko je umrl Himtenburg, so hitlerjevci v varaždlnskem taborišču posta vi H visoke drogove ter nanje na pol droga obesili hltlerjevske zastave s kljukastim križem. Na zahtevo naših oblasti so Jih seveda morali s|*»t odstraniti.
Hitler
namerava niiiH levičarja
Načrt predviduje aretacije vseh in funkcionarjev, ki ao hili v prejšnjih časih aktivni v socialističasm in delavakwn gibanju
Berlin. — (Tik) - Da sa Hitlerjev režim pripravlja na novo gonjo, da uniči vae levičarske in antinacijske elemente, kažejo zaupne informacije it vseh krajev Nemčije. Da gonja še ni v Polnem zamahu, je iskati vzroka v raznih okolnostih, ki so prisilile Hitlerja, da je skušal pdka-
naj ¡»odprejo izredni davek v rellfne namene. Ta davek bo znašal pol odatotka na koamate dohodke trgovin.
Tega davka se je LaUuafdi-jeva administracija poslužila, ker je isčrpala relifni fond. Zadostoval je le ta U mesec, september bo pa videl prašno blaga j no
odobrila ta eno leto iegislatura, bo mestu omogočano uajetje posojila. Prinesel bo letno okrog 60 milijonov, kar je mestni ds-lei za vzdrževanje brezposelnih v New Yorku.
Ostalo vaoto — 26% — prispeva država in svetna relifna administracija 60 »,
«ti v javnih Itjavah, da^Hoče fr^gffij* v 8VojT .a Nemčii* mir T» i.iutt. r^iogovoru. da ni druge poti v
zvezi z reševanjem tega problema kot tvetno zavarovanj« pro-
njegova Nemčija mir. Te isjave Je objavil z namenom, da omili ogorčenost v Angliji, Kranciji in drugih evropskih državah, kat?-ro je izzval s svojimi prejšnji mi terorističnimi akcijami. Nevarnost novega vala terorizma ni minila, pač pa se je )>ovečala, Ito je Hitler postal absolutni vladar nemškega naroda.
Cilj navala, ki se pripravlja, je uničenje vseh elementov,, ki se zde nevarni nacijskemu rt&i-mu v slučaju masnega odpora. Drugi vodilni raslog je želja, da rjavosrajčniki pozabijo na udarec, katerega jim je zadal Hitler na "krvavo soboto", a tetn, da usmeri njih jezo pioti levičarjem. Načrt predviduje aretacije vseh oseb, ki so bile' kdaj aktivne v delavskih in socialističnih vrstah. Ti ljudje so pod stalnim policijskim nadzorstvom in Hitler bo lahko našel zadostne vzroke za njih likvidacijo v interesu svojega majajo-Čega se režima. Pui bo izvedla GESTAPO, tajna državna policija, s pomočjo Črnih huzarjev, >red katerimi nemško ljudstvo urepeče.
iDrugl, katere si j« Hitlerjev režim izbral za žrtve, so pacifisti, centristi, liberalci in vsi o-atali, ki so v prejšnjih letih 1-meli ozke zveze z demokratičnimi organizacijami. Bojazen obstoja, da bo prihajajoči masa-k-ifr prekosil krvave dogodke 30. junija. 2ivljenja desettisočev j«t"pikov, ki se nahajajo v koncentracijskih taboriščih in jet-nišnicah, so v nevarnosti.
Da režim opraviči nov val te rorizma, je že pričel fabric!rati inkriminatorične dokumente, ki bodo služili kot pretveza za masne moritve in persekuclje levičarskih elementov in "veleizda-jalcev".
Kampanja Antriik« 4*
_!L lavskt ftliratijt
Zvišanje mead in uponlltev bres-poaelnUl je «jen cilj * -
WashlnKtou, D. C. — Ekaeku-jb ^	i t,vni «vet Ameriške delavake fe-
.. .	,k! i* jf «Racije s« ja na svoji ssji Ure-
k«lt sa kampanjo, katere cilj Je avišanje mesd v vseh industrijah in skrajšanj« delovnih ur, da ae tako zmanjša število brezposelnih delavcev. Dalj« je itja-vil, da se bo federacija borila s vsemi silami proti poskusu re-organisiranja NRA na način, ki bi dal privatnim industrijam še v«čjo besedo v upravi nego jo imajo sedaj.
Predsednik Gr««n j« dejal, da imajo privatne industrije preveliko oblast pri isvajanju pravil-nlkov. Ako bi se Še pov«čala, bi bilo delavatvo in komumentje potisnjeni v neznosni položaj.
Eksekutivnl svet je obširno razpravljal o problemu brezposelnosti in zaključil, da se pošlje apel predsedniku Rooseveltu, naj oživi CWA na široki podlagi, kar naj bi končno odpravilo direktni r«lif,
To je bila ena najžlvahnejših sej eksekutlvnega sveta v Igo-dovini federacije. Poleg drugega dela je pripravil tudi obširno poročilo, ki bo predloženo na konvenciji federacije, ki se otvo-rl v oktobru y San Franciseu. To poročilo uključuje med drugim oceno "new deala" in mož-ne učinke njegovega programa v bodočnosti.
ti brezposelnosti. On pričakuje, da pride to vprašanje na dnevni red kmalu, ko se anide prihodnji kongres po novem letu, oziroma da bo kongres tak takon sprejel. Dostaviti je pa treba, da bo preteklo več časa, predno bi tak zakon pričel funkcionirati in da bo država prisiljena s« pečati t dolo za nedoločen Čas.
Delavski odbor za prot* keoljo Mollona '
Proaefcucljo priporoča tudi no. tranjl tajnik. Zadeva pr«d jest Ičnim depart m«ntom
Žipan La Bianlit ište sredstev u reHf
Mesto naložilo poaeben davek za podpiranj« brezposelnih. 400,-000 družin na rdifu v najin» gat«JA«m mestu na svetu
New York. — (KP) — Izdatki za borno vzdrževanje 400,000 brezposelnih družin v New Yorku so dosegli višek v Juliju, ko je mesto porabilo za r«*!if $15,-910,327. In ako si» prišteje «e relifno delo, so izdatki znašali okrog 18 milijonov.
Vsaka šesta oseba v najbogatejšem mestu na svetu Je na re-lifu. Kljub ogromnim izdatkom, ki so za prihodnje leto pro-računani na 200 milijonov, Je podpora vse kaj drugegs kot za-dostns. To je prizna) tudi župan LaGiiardia v govoru po radiu, ko je apeliral na meščane,
Wa*hlngton. — (FP) — De-lavskl odbor petrolejske industrije je spoznal Mellonovo Oulf Refining kompanijo krivo kršenja točke 7a NIRA in Jo Izročil justičnemu departmentu a priporočilom, da jo prosekutlra. Stališče delavskega odbora je odobril tudi notranji tajnik Ickea, "car" oljne industrije.
Ta Mellonova družba je kršila točko 7a v zvezi s stavko v refinerijl v Phlladelphlji. Stav-ka je nastala v juniju za priznanje organizacije. Gulf Refining kompanija je odklonila ae pogajati z unijo oljnih delavcev ln j« 17. julija pridela obratovati n skebf, ki dolnjo "daleč preko pravHnlškega de-lovnika," pravi delavski odbor te industrije.
"Stališča družl>o v tej zadevi Je, da Je nastalo izredno stsnje, ki zahteva daljši delovnik, kar se niso hoteli vrniti na delo stav-kujoči delavci pod družblniml pogoji."
Petrolejski delavski dobor je pa odredil, da družblna želja za poraz stavkarjev Ae ne pomeni "izredne situacijo", ki bi opravičevala podaljšanje delovnlka in kršitve delavskih določb pra vilnika.
Odbor priporoča Justičnemu departmentu "takojšnjo prose kucljo"« ampak Is» najbrž preteklo it' dosti vode predno pride do sodnega postopanja. 'Takojšnja" akcija pomeni za ju« stični department v takih «lučajih več mesecev,
Heara-Kosbuek takaaejs velike profite
Chlcago. — Sears, Roebuck A Co. poroča, da je njen promet naras«! na $Hl.*4H,l*10 od ¿V), januarja do 16. Julija 1.1., aa 29. odstotkov v primeri t Isto dobo lanskega leta.
Dobiček ae j« v istem času povečal (si $1,619,811 na |6^08,-1H0, okrog štiriato odstotkov.
Na drugi strani pa poroča državni delavski deoartnumt; da »t je uposUmost znižala ta 1.4% v mesecu juliju v primeru s prejšnjim meaecam, skupna mezdna Izplačila pa ca 2.8%, Vse kaže, da Je velebiznls Ishko zadovoljni s prosperiteto, ki mu Jo Je prinesel "new deal". -
POTENJ K
Davkoplačevalci zagrozili a stavko
Williamsport, Pa,—Tukajšnja organizacija davkoplačevalcev je zagrozila s stavko z namenom, da prisili državno zakonodajo na sprejetje zakona, ki bi prepovedoval prodajanje (»oseatev zaradi neplačanja davkov, Organizacija zahteva, naj Iegislatura naloži višje davke na velike dohodke.
________________ ________M v
predlo* in so, bolnišnico, dne 10. avgusta zju-1 in avgU. traj pa je bolezni ledvic podle-r-nZm' naj g* *eL R^dl"4 vrst« alovenakih ki-mrei nastopili parjev so izgubile enega svojih 'Proti «prejetju delavcev, Srednja tehniška #ola JH ';rHJo*a. ki V LJubljani pa svojega Učitelji ""-•J rudarjev. Jurkovič s« J« rodil v Ljubljani '•¡''-»ne. ljubljen-'4. novembra 1893 in je dosegel ;;!T:r na- torej starost 41 let. Zaradi v«-"hodih aelja do risanja, kar j« p< kazat ,M»m juM- ie v mladosti, Je M najprej v , , • «-m *ttaj. obrtno umetnostno šolo v LJub-t M	Ijani. pot#m pa Je dovršil sploš-
' ila na vaši,ne kiparsko šolo. Nato J« odš«l
Cikaška razstava: l'Ar a vasi pet na Jat lh narode«
Znoj J« najvažnejša In nej-obilnejša med izločnlnami Sestoji v glavnem is vod« ln se-Io majhnih količin navadne soli, t<4šč in tolščnlh kislin. Ns 24 ur izloči človek običajno 600 do 800 g znoja, a v visoki temperaturi, po velikih količinah vode v krvi, po močnem pitju, pospešenemu srčnem delovanju in hudem telesnem naporu tudi dosti več. So tudi zdravila, ki povečujejo znojenje.
Basen znoja izločuje kola še neke snovi, ki ji dajejo poseben duh. Ta je pri različnih človeških plemenih, a tudi pri poedin-cih različen. Psi imajo čudovito sposobnost za rasllkovanje teh duhov, kar izkorišča ž« dolgo (Hrlicijska praksa. Preostri in hudi duh, ki ga imajo neki ljudje, se da onoetwvno odpraviti s čestim umivanjem a hlper-manganatom ali formalinovo vodo,
KOPANJ K IN PftKHLAD
Dr. Kckert Moebiua piše o nevarnosti kopanja ss uho In dihala. Kdor Je nagnjen k prehladu, se mors pri kopa ju posebno pasiti, z vlažno kožo ne snuf ostajaM predolg«» na prepihu. Preden od lot i obleko, ae mora s počasnim gibanjem ohladiti. Potem naj si obleko hitro dobro otrre t brisačo in dobro giblje
Ko oatavl vodo, naj zlasti v vetrovnem in hladnem vreme, nu telo odrgne In (»osuši s fro-lirko in toplo odene. sli vaaj energično giblje, da ae ogreje.
V vodi n« smeš «»tati tedaj, če te prične zebsti ln tresti, to velja zlsatl zs neplsvsče. Pl*. va^l s preluknjeno uš^ano mreno nsj al uho pred kope nJem akrtiiio zarrisšljo s nameščeno vato, kar ae drugec« izpostavijo nevarnosti notranjih ušeenlh vnetij le drugegs sls.
Ali st« A« naročili PreeveU aM Mladinski |Uf sto)ea* pHJrie-Iju «II eo'edntfce v SowsvleaT Te je edini dar trajne rrl—ktl. ki ga s« »al denar lahke pošlje U »vojcea t
PROSTET2tfT
' Ko je ila mimo cerkve, je zapazila bežečo senco. Upanje jo je podžgalo, da je pohitela, ko je »poznala montaoujskega župnika, abbeja Joire-a, ki je ob nedeljah maševal v koloniji: gotovo je prihajal iz lagrada, kjer je imel kaj opraviti. Ukrivil je hrbet in hitel kot blag debel ušček, ki hoče živeti z vnem svetom v miru. del je po opravku gotovo zato ponoči, da ne bi prišel med rudarji v kako zadrego. Govorili bo, da je bil pravkar povišan, in sprehajal se je celo že s svojim naslednikom, suhim duhovnikom, čigar oči so bile kakor žareča žerjavica.
^r Dober večer, gospod župnik, je zajecljala Maheujka.
A on ae ni ustavil.
—	Bog ga daj, Bog ga daj, ljuba žena.
Prišla je do doma. Noge je niso več nosile,
vstopila je.
Nihče se ni ganil. Maheu je še zmerom sedel pobit kraj mize. Stari Bonnemort in otroci so se stiskali na klopi, da jih ni tako zeblo. Niti besede niso spregovorili, samo sveča je še gorela, a je bHa že tako kratka, da jim bo zdaj pa zdaj pošla luč. Ko so vrata zaškripala, so se otroci ozrli; a ko so videli, da ni mati ničesarJ prinesla, so M povesili, oči v tla in le s težavo dušili j6k, ker Jih je biTo strah, da ne bodo kre-gani. Maheujka se je zrušila na svoje mesto kraj umirajočega ognja. Nihče Je ni vpraševal, spet je bilo vse tiho. Vsi so razumdi in se jim je zdelo odveč, da bi se trapili z vprašanji ; samo s strahom in obupom so še pričakovali zadnjo pomoč, ki jim jo bo morda prinesel Štefan. Minute so potekale, nihče Jih ni več prešteval.
Ko se je Štefan vrnil, je prinesel v cunji kakih dvajset kuhanih in ohlajenih krompirjev.
—	To je vse, kar sem dobil, je rekel.
Tudi Mouquetki je pošel kruh: to je bila njena večeja, ki mu jo je po sili zavija v cunjo, in ga poljubila iz vsega srca. ''
—	Hvala, je odgovoril Maheujki, ki mu je ponudila njegov del. Jaz sem že tam jedel.
Zlagal se je, mrko je gledal otreke, ki so planili na jed. Tudi oče in mati sta se vzdrževala, da bi pustila več otrokom; a starec je požrešno goltad vase. Morali so mu vzeti en krompir za Alziro.
" Nato je Štefan pripovedoval, da je izvedel novice. Družba, razdražena zavoljo trdoglavo-eti atavkujočih, je obljubljala, da bo vrnila delavske knjižice rudarjem, ki so pri tem prizadeti. Očitno se je videlo, da se hoče boriti. A krožila je še hujša vest: družba se hvali, da je pridobila veliko število delavcev, da pojdejo v Jamo: jutri bosta Victoire in Feutry-Cantel spet popolnoma obratovala; celo v Madeleine in Mirou bo prišla tretjina delavcev. Maheujevi so bili vsi divji.
—	iPri moji duši, je vzkliknil oče, če je res kaj Izdajalcev, potem bo pa treba ž njimi obračunati.
Planil je in izbruhnil v svojem trpljenju:
—	Jutri zvečer, v gozd! . . . Ce nam branijo, da bi se zbirali "Pri dobrovoljčku", bomo pa v gozdu med sabo.
Ta vzklik je predramil starega Bonnemor-ta, ki ga je požrešnost uspavala. To je bilo slaro znamenje za sestanek na kraju, kjer so že od nekdaj rudarji kovali zarote zoper kraljeve vojake.
—	Da, da, v Vandame! Tudi jaz pridem, če poj dete tja!
Maheujka je odločno zamahnila.
—	Vsi pojdemo. Da bo konce teh krivic in izdajstev.
Štefan je sklenil, da se razglasi po vseh kolonijah sestanek za naslednji večer. Toda ogenj je dogorel kakor pri lievaque-ovih, tudi
sveča je nenadoma ugasnila. Niso imeli ne premoga ne petroleja, oprijemši se in v mrazu, ki jim Je šel do kosti, so morali iti spat. Malčki so jokali.
VI
JeanHn je ozdravel in je zdaj spet hodil; a noge so se mu tako slabo zacelrle, da je šepal na desno in levo, in Mudi je racal. Je tekal kakor poprej in bil spreten kakor kaka zlobna in tatinska žival.
Nocoj je v ffianu stal s svojima neločljivima tovarišema^Sebertom in Lidijo, in opreaal na requillartaki cesti. Potuhnil se je v tej pusti pokrajini za pflot nasproti trgovinice, ki je stala povprek na ovinku neke steze. Napol slepa starka je tam razpostavila tri ali štiri vreče, ki so bile vse črne od prahu ter polne leče in fižola; na vratih pa je visela stara polenov-ka, ki je bila vsa pokrita z mušjim blatom in je privabljala Jeaniinove male oči. 2e dvakrat je naganjal Beberta, naj jo sname, a vsaki-krat je kdo prišel izza ovinka. Zmerom jih je kdo zmotil, da niso mogli opraviti svojega po-
frjr Prihajal je mimo gospod; in otroci so se stisnili za ograjo, ko so spoznaj gospoda flen-nebeauja. Odkar je trajal* stavka, so ga večkrat videli tako na cesti, ko Je jahal čisto sam mimo spuntanih kolonij-in t mirnim pogumom sam pregledovafl položaj v dežel L In nikoli mu ni kak kamen zažvižgal mimo ušes, srečava I je le mirne ljudi, ki so mu počasi odkrivali, največkrat je zadel ob zaljubljence,, ki se ne
menijo za politiko, ampak se naslajajo po kotih. Kobila je tekla v dirku, on pa je gledal naravnost, ne da bi koga motil, a srce mu je podrhtevalo od neutešenega poželenja sredi tega hlastanja svobodne ljubezni. Natanko je videl te paglavce, fantiče na dekletih po tleh, 2e takšen otročaj uživa, da pozablja na siro-maščino. Oči so se mu orosile, izginil je, pjkoncl sedeč v sedlu in oblečen v suknjič, ki je bil po vojaško zapet.
—	Prekleta reč, je dejal Jeanlin, kaj še ne bo konca ... Tak pojdi nu, Bebert, in jo potegni za rep!
Toda spet sta prišla dva moška, in Jeanlin je vnovič pogoltnil kletvico, ko je zaslišal glas svojega brata Caharije, ki je pravkar pripovedoval Mouquetu, kako je odkril novec za štirideset soujev, ki je bil zašit v ženini obleki. Oba sta se zadovoljno režala in trepljala drug drugega po ramah. Mouquet je predlagal za jutri svinj kanje: prišel bo ob dveh pred gostilno "Pri dobri kaplji", potehi pa jo bosta foah-ntla proti Marchiennesu v Montoire. CahArija je bil zadovoljen. Cemu bi se dala trapiti s stavko? Cemu se ne bi neki veselila, ko jim pa ni treba delatL Pravkar sta prišla na ovinek, ko ju Je ustavil Štefan, ki je prišel od prekopa, in ju nagovoril.
—	Ali bodo kar tukaj spali? je vprašal Jeanlin ves obupan. Noč je že, starka bo spravila svoje vreče.
Neki drug rudar je šel dol proti Requillar-tu. Štefan je odšel i njim in ko sta šla mimo plota, ju je deček slišal govoriti o hosti: sestanek so morali preložiti na naslednji dan, ker ne bo mogoče v enem dnevu obvestiti vseh kolonij.
—	Kajne, je pošepnil svojima tovarišema, jutri bo velika reč. Tam bomo morali biti. A? Popoldne jo bomo ubrali.
Naposled je bHa cesta prazna, pahnil je Beberta.
—	Naprej! Primi jo za rep! . . . Samo pazi se, starka ima gorjačo.
(Dalja prihodnjič.)
jfbvacs ... Igra usode je hotela, i la se je ravno danes .. ."
Generalni ravnatelj ga je začudeno pogledal:
*1Ni naš Jožef Kovača? Ali zanesljivo veste?" Tajnik^je veselo odv-nil: "Seveda. Živi dokaz za to pa sedi zunaj v predsobju .,. in ča-ca gospoda generalnega ravnatelja . .
"Ce Je tako ... pa recite temu Kovacsu . .."
Potem pa se je iznenada premislil:	'
'«Ne, ničesar nvu ne boste rekli . . f "> Tajniku so se zasvetile oči. "Ali naj ga pokličem?" Generalni ravnatelj je skrčil pesti. V tem trenutku je bil spet samo bančnik.
"Pustite me s to rečjo pri miru! . . ." Tajnik ga je široko pogledal. "Kaj naj mu rečem?" Generalni ravnatelj je udaril s pestjo po mizi: "Vrzite ga skozi vrata . . ."
Mihael Krdttdy:
Samomorilec Kovaes
Joief Kovaes se je opotekel skozi vrata. &» zmeraj mu je zvenel v ušesih hripavi glas generalnega ravnatelja:
"Na žalost vas moram odpustiti. O odpravnini seveda ne more biti niti govora . . ."
To je bilo vse. S temi kratkimi )>esedami so mu dali razumeti, da banka ne more več plačevati odvišnih uradnikov.
Jožef Kovaes ne je z nemim stiskom roke poslovil od svojih tovarišev. Njihovi sočutni pogledi so razodevali, da vidijo v njegovem odhodu migljaj, kakšna usoda čaka prej ali slej tudi nje.
"Kaj boate tdaj začeli?" ga vpraša eden izmed tovarišev, katerim je delal za Uto mizo.
Kovaes je akomizgnil z rameni in »repo zastrmet predse:
"Ostane mi samo še Donava. •
Ta obupna fcjava odpuščenega uradnika Je prišla general nemu ravnatelju do ušes, ko je ravno pregledoval jutranjike in primerjal tečaje. Nemirno, ako* raj • atrahom je preletel liat in pretekel rubriko dnevnih novic. Zdajci je prebledel. V »etnamu samomorilcev j« zagledal kratko
vest, da si je neki Jožef Kovača skušal vzeti življenje.
Generalni ravnatelj je slabo-voljno vstal In stopil k oknu, da bi prepodil te misli. Toda neprestano ga je podzavestno glodal očitek, da je on kriv Kovacseve-ga obupnega dejanja. Vzel je klobuk in neopaženo odšel iz pi-aarne:
Na cesti se je oddahnil. Pomislil je:
"Zakaj sem prav za prav zapustil urad?"
Na misel mu je prišla javna bolnica, kjer se Jožef Kovaes bori s smrtjo. Spet se je vest ogla-aila v njem. Kakor bi jo hotel pregnati, je napel prsi, odprl dozo in si prižgal cigareto. Ko je prišla mimo njega lepa dama. se je celo ozrl za njo.
Pomignil je bližnjemu tak siju.
"V Au . . ." je rekel šoferju.
Hotel al Je ogledati vilo. ki si jo js najel čez poletje.
S tem je bila za generalnega ravnatelja zadeva Jožefa Kova-caa pri kraju. Toda ko je avto privozil do mosta in je zagledal iHjnavo, ga je zbodlo. Nagnil se je k šoferju:
Obrnite! V splošno bolnišnico . .
Na hodniku mu je logel na prsi težki duh po zdravilih. S
svinčenimi nogami je šel po stop-
nicah in kakor v sanjah poiskal številko osem in štirideset. ■Potrkal je. Usmiljenka mu je odprla. "Iščem ... gospoda . . . Jožefa Kovacsa . . ."
"Gospod Kovaes je žal . , . že umrl . . . Pred pol ure so ga od-netfli dol v secirno dvorano . . Generalni ravnatelj je preble-
del. Pred očmi se mu je zvrtilo •
Pol dveh je bilo, ko se je vrnil v pisarno. Dal je poklicat svojega tajnika.
"Poslal bi vdovi Jožefa Kovacsa majhno podporo . .. Recimo tiaoč pengov . . ."
"Oprostite," je osuplo zajec Ijal tajnik. "Ce hočete gospod generalni ravnatelj pomagati Jožefu Kovacsu, bi ga vendar raj šl vzeli nazaj v službo . . ."
Generalni ravnatelj je nabra obrvi:
'Tega ... žal ... ne morem
več ..."
"Ubogi Kovaes pa še zmeraj
upa . .
MNe govorite neumnosti . .
"Oprostite . .
"Saj še ne veste, ds ..
Tajnikov obraz je zdajci sasi-jal.
"Ne zamerite, gospod jen*, ralni ravnatelj . . . tisti samo-morilec, ki so o nJem pisali današnji jutranjiki, ni naš Jušef
f KTRTO, 5* m
V gioMaah morja
Življenje r plasteh ^res svetjp-be. — Mikroskopska prehrana: ' ! plankton — glava kot
žoga, telo kakor ntt.
— K«Vr»u*| pl(tw
Graditev novega mostu v San Franciscu, ki bo eden na svetu.
MoTje je največji in najgloblji življenjski prostor na zemlji-Dočim je zemeljska površina obljudena le v nekoliko metrov debeli plasti, je morje s svojo povprečno globino 3800 m od vrha do tla polno življenja. Je pa zelo težko preiskati ga v tem pogledu, kajti tehnika še ni izu mila priprav, ki bi človeku omogočale dospeti do njegovih tal. Kakor znano, narase vodni tlak z vsakimi 10 m globine za eno atmosfero, tako da je celo z naj tnočnejšimi potapljaškimi opravami nemogoče priti globlje nego na 200 m. Samo ameriškemu biologu prof. Wi'lliamu Bee-beju je uspelo z veliko jekleno kroglo dospeti do globine 480 m, torej v tisto plast, kjer se zaradi pomanjkanja vidne svetlobe globoko morje šele pričenja.
Pomanjkanje svetlobe daje življenju v globinah morja poseben značaj in posebne prila-goditvene oblike. To je tudi krivda, da število živih bitij z globino pada. Prav za prav je globoko morje od življenja v zgornji, 100 do 200 m globoki plasti, kamor še prodira svetloba, odvisen življenjski prostor. V tej zgornji plasti iivi pretežna večina tistih mikroskopsko majhnih rastlinskih bitij, ki rabijo vsemu živalskemu svetu morja neposredno ali posredno za hrano in jih zato tudi imenujemo "prahrana" (plankton). Nemška južnoatlantska ekspedi-cija z ladjo "Meteor" je v letih 1926. — 1927. naj intenzivneje proučila ta plankton.
Z neštetimi raziskavami na licu mesta je ta ekspedicija u-gotovila, da prevladujejo v mrzlih antarktičnih delih Atlantika poleg protozoa kremenaste alge, ki ljubijo povsod hladnejša vodovja; v tropih pa prevladujejo kokoliteiforidi, enostanične alge, ki imajo v svojih plaščih koščke apna. t To si r*9Jagaj o tako, da vsebujejo tropsko morje za? radi visoke površinske temperature le malo raztopljene ogljikove kisline, zato pa je prenasi-čeno z apnom.
Z rastočo globino množina mikroskopskega planktona hitro nazaduje. V globini 100 m ga je komaj četrtina toliko, kolikor na površju, v globini 200 m komaj štirinajstina; potem nazadnje počasneje, tako da doseže pri kakšnih 3000 m minimum 10 do 20 organizmov na liter vode. Ta minimum ostane potem nespremenjen do najglobljih globin. VeČino tamkajšnjega planktona dajejo olivno zelene kroglice, ki jim bistva še niso dognali, vsekako pa ne zadostujejo več za preživljanje višjih ži-HH, ki se zato gnetejo največ v višjih 500 m. Z rastočo globino jim je življenje čedalje težje, zato so prisiljene k najbolj čudnim prilagoditvam. Manjkajočo sončno svetlobo nadomeščajo — seveda zelo nepopolno — s tvorbo svetilnih organov, ki rabijo menda najbolj za to, da se spols najdeta, in pri katerih no-delujejo najbrže neke vrste sv«t-likajočih se bakterij. Pri nekaterih vrstah giobokoroorskih-rib drže samice svoje samce kot ne-
ločljiv privesek na sebi. Krvni, obtok in prebavni sistem takšnih samcev sta tako popolna spojena s krvni obtokom in prebavnim sistemom samic, da govorimo lahko skoraj o nastanku dvospolnega organizma višje vrste.
V isti meri, kakor postaja oko globokomorskih živali, ki se s povečanjem leče (teleskopsko oko) in drugače prilagodeva mraku, nezadostno za spoznanje okolice, se drugi organi, kakor plavutni žarki, spreminjajo v tipalne in lovilne organe, ki včasi po večkrat prekašajo dol žino telesa, pri nekih ribah celo za dvajsetkrat. Pri ribah iz skupine stomiatidej se je zobov je za zgrabi te v večjih živali silno razvilo in je urejeno tako, da se med požiranjem vleže nazaj. Pri drugih vrstah je želodec tako raztezen, da sprejme lahko žival, ki je dvakrat, trikrat večja od požirajoče ribe same. Kakšnih 15 cm dolga riba gastropodon bairdi ima skoraj kakor nit tenko telo, a silno veliko glavo, ki se je v celoti spremenila v ogromno žrelo.
Kakor so pokazala nova raziskovanja, učinkuje nižja temperatura globokega morja na organizme dosti manj nego nedo-stajanje svetlobe. Le v toliko ima velik vpliv, da vsebuje morska voda potem manj raztopljenega apna in da so zato apneni skeleti živali zelo tenki in lomljivi. Neugodno učinkuje samo pri lovu teh živali hitra sprememba temperature od nižje k višji površinski. Te spremembe živali večinoma ne prenesejo. Visoki vodni tlak pa nima nobenega posebnega vpliva, kajti te živali večinoma nimajo zračnih prostorov v svojem telesu in voda se tudi pod zelo visokim pritiskom praktično ne stisne skupaj.
ITALIJA POZIV A K
VINA V septembru ostavj nov motorni vlak, da tromesečni vožnji vso izvede med prebivate pagando za pitje dom Velik lepak na njem t "Pijte več vina!" bo na to, da si more v nje za majhen denar privc boljših italijanskih vin Notranje in pol jedel strstvo sta »i izmislila propagande in dala zi vlak, ki ni nič drugega tujoča vinska klet. V vagonih niso samo shi vino z modernimi hladi pravami, temveč tudi čilnice, v katerih bo li kdo pokušal izbrani vrste.
AH sto naročeni na dnevnik ♦Prosrreto*? Podpirajte svoj listi
SLOVENEC,
ki zavoljo starosti težki lo v tovarni in bi bil \ lati na farmi, naj mi naslov: Chas. Kramer, 107, Menomime, Mich,
Br».—1:10 A. B. to I » Tal. Harrlaaa *TII
Conaistently Low M
32P* S TAT K
SLOVENSKA NAROD PORNA JEDNO izdaja svoje publikad posebno list Prosveti i ter potrebno agitacij društev in članstva i» gando svojih idej. M ne za propagando dri pornih organizacij. » ganizacija ima ob\M glasilo. Tprej agitaU>n in naznanila drugih I organizacij in njih dri .e ne pošiljajo^
TISKARNA S.N.P
SPREJEMA. VSA
v tiskarsko obrt spajgjogj
Tinka vabila za veaeilce in nhode. viiit" j knjige, koledarje, letake itd. v «lovaikem, ieikem. nemikem. an*!«'!"''" J
e
VODSTVO TISKARNE APELJRA ^
S.N.PJ. DA TISKOVINE NAROCŠ
V SVOJI TISKARM
Vta pojainila daj< n*"¡^jj On« «.n».	****
pilit« po laformaf
na
S.N.P.J. PRfNlf
2657-59 SO. LAWND*'-IJ Telefon «tort«" '
CHICAGO. «J- /
T.m M dob. n. «.«• «•«