NOVIC 4 Izliajajo 1, in 15. vsacega meseca. Cena jim je a poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Nai'očaina za Nemčiji), Boííno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K, — Dopise sprejema urednik, narotnino in oziiaiiila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Gospodarske stvari. Nekoliko o letošnji trgatvi. Vsled ugodnega spomladnega in v drugi polovici julija, v ceiem avgustu in začetkoma septembra vrofega vremena obeta letošnja vineka trta gledé dobrote lepe uade. Ako ne bode zadnji čas pred trgatvijo deževje preveč nagajalo, bode letos dobra vinska letina. Kaj to pomeni za našo vinogradništvo, vé dobro tisti, ki sam skuša, s kakim trndora in gmotnimi žrtvami delujemo na preosnovanje vinogradov! To ugodno letošnjo priliko moramo pa znati i prav izkoristiti, t, j. trgatev izvršiti tako, da bodemo pridelali z umnim ravnanjem dobra, stanovitna, po mogočnosti kvalitetna vina, katera bodo vinski trgovci in krčmarji dobro plačevali, konsiimenti pa radi pili. V ta namen je treba. 1.) Sedaj, k« se bliža čas, da bo grozdje dozorelo, skrbi vsak vinogradnik, da bode imel vso posodo in sploli vso pripravo, ki je za branje in prešanje potrebno, kakor : kadi, sode, škafe, brente, lakomnice, prešo in na njej krnico i. t. d., čiste in snažne ter v najlepšem redu. Ozirati se je na to, da za popravo kletarske posode, orodja in priprav vešči sodarji ne morejo na enkrat vsem potrebam ustreči, vinogradniki sami pa si ne moremo vselej pomagati in tako se le prerado zgodi, da kdor na zadnji teden odlaša, je mnogokrat prisiljen, devati svoj vinski pridelek v slabo, plesnivo posodo, ki je največji sovražnik tej kapljici. 2.) Čas trgatve naj se odlaga po vremenu, če le mogoče, do arede oktobra, do tedaj, ko je grozdje popolnoma zrelo. Popolno zrelost grozdja poznamo na tem, da so jagode mehke, da se lupince na jagodah začnó gnbančiti, da postanejo pcclji trdi in snlii. Jagode belega grozdja postanejo rumenkaste ter rjavkaste in peske je lahko ločiti od plodnega mesa. Ako se grozdje potrga zeleno, tedaj isto več ne dozoreva in ne dobiva več slaje, kakor opazujemo to pri drugem sadju, u, pr. jabolkih, liruškah, katere imajo v sebi škrob, ki se tudi kasneje, ko je sadje že potrgano, še vedno izpreminja v sladkor. Grozdje potrgano zeleno, ostane torej zato kislo, ker jagode iz listja, petljik in mladik ne morejo dobivati več škroba, ki je za tvoritev sladkorja potreben. Množina škroba pa v listju in v dnigili zgoraj omenjenih trtnili delih pojema' tem bolj, čim bolj^ trta dozoreva. V vpovHcm zrelili delih ta nedostaja ali manjka škroba popolnoma. Ker pa razne trtne vrste o različnem času zore, ker nimamo po največkrat le po eno sorto v celem vinogradu zasajeno, nekateri grozdi se Že osipljajo, gnijo, dočim so drugi še nezreli, zeleni, zato naj se s pred trgat vij o skrbi, da se vse prezrelo, gnilo ali nagnito grozdje pobere, dočim se z glavno trgatvijo do popolne zrelosti počaka. Pa tudi ob tej priliki se pusti po mogočnosti na trtah one vrste, ki niso še zrele, n. pr. zeleniko in se čaka, da dozori. 3.) Neobhodno potrebno je, da se pred mastenjem loči vsakikrat zrelo in zdravo grozdje od nezrelega, nagnilega in plesnivega grozdja. To je pri vsakem drugem poljskem pridelku samo ob sebi umevna zahteva; kaj bi rekli n, pr. o kmetovalcu, ki bi gnil ali nagnit krompir, zelje, repo i. t. d. bodisi iz gole nevednosti, zanikrnosti iii skoposti spravljal v zimske zaloge, rogalo bi se mu staro in mlado in pri tem bi doživel sam najobčutnejo škodo. Pri vinskem pridelku pa naj bi bilo to dovoljeno? 4.) Pri trgatvi, ki se naj vrsi po mogočnosti ob suhem vremenu, ločimo belo grozdje od črnega ter pri-delujmo v večji množini bela vina, le malo cvička. Cena belemu vinu je viřja od cvička, tudi se ga lažje proda. 5.) Ker je letos upati, da bode grozdje popolnoma dozorelo, priporočati je zlasti onim vinogradnikom, ki imajo na novo z žlahtnimi trtnimi nasadi zasajene vinograde, da s prav skrbnim odbiranjem najboljših vinskih sort si nabavijo most, s katerim bodo z [[uinim kletarstvom dosegli fina in najiinejša namizna vina ter da ne gledajo na množino vinskega pridelka, ampak le na njega dobroto, kvaliteto. V interesu tega našega glavnega pridelka na Dolenjskem je želeti, da bi se vsi vinogradniki potrudili pridobiti s skrbno in umno izvršeno trgatvijo temu našemu dohodku največjo vrednost in popolnost ter da bi pozneje z umnim kletarjenjem pospeševali njega dobroto in stanovitnost ! Politični pregled. Kandidat katoliško-narodne stranke, dvorni svetidk g. FrancŠuklje je bil izvoljen državnozborskim poslancem z 2492 glasovi od ÍG33 oddanih glasov. <'e pomislimo, da se je vršila volitev ob času, ko je obilo dela na polju, dalje, dani bilo nikakegapravega volivnega boja, ker liberalna stranka ni postavila nikakega [protikandidata, smemo udeležbo imenovati prav dobro in izvolitev sijajno. Gr. kandidat je dobil trikrat več glasov, ko pri zadnji volitvi liberalni kandidat. Pomagalo torej ni nič vse pisareiije in zasramovanje liberaliiili listov ; dvorni svetnik Sulilje je izvoljen na veliko jezo liberalcev. Novi poslanec je bil izvoljen podpredsednikom vodstva katolisko-narodiie stranke. Vtada je kar iiaf^loma in nepričakovano sklicala deželne zbore. Kranjski je sklican za 22. t. ra. Vlada ni marala sklicati državnega zbora, dasi se je to od raznih stranij zalitevalo. Boji se pač viharja, ki bi nastal v zbornici radi se vedno nenrejenili razmer na Ogrskem, osobito radi podaljšanja vojaške službe tretje-letnikov. Seveda tudi deželni zbori ne bodo kar molčali k tem krivicam, marveč zavzeli najostrejse stališče in pričakovati je prav burnih zborovanj. Naši poslanci nikakor ne smejo pustiti, da bi se zlasti nižjim itak tlačenim slojem ljudstva godile se večje krivice, in to samo prevzetnim Ogrom na lju!)0, katere bi vlada tudi lahko kaj liitro ukrotila, samo da bi je bila volja. — Nas pa posebej še zanima, da je sklican kranjski deželni zbor, v katerem v medsebojnem objemu združeni liberalci in Nemci vendar niso nič mogli opraviti radi obstritkcije nase stranke. Nekdo je tu odnehal; naSi gotovo ne, ker gre se za pravice ljudstva. — One 22. t. ni. bode blagoslovljen novi deželni dvorec, potem pa se snide deželni zbor. Na Ogerskem vozel se vedno ni razvozljan. Trmasti Ogri necejo odnehati, cesar pa ne more odjenjati in privoliti v to, kar bi škodilo celi državi. Izjavil je celo (kar pa še ni dokazano), da rajši odstopi, ko pa da bi dovolil še kaj veČ. Obiski vladarjev se kar vrste. Angleški kralj je bil na Diinaju kaj slovesno vsprejet. Našega cesarja je imenoval feldniaršalom angleške vojske. 18. t. ra, pride nemški cesar in bo vsprejet z velikimi vojaškimi Častmi. Dne 30, septembra pa pride ruski (lar, da obišče našega cesarja. Ta obisk bo pač največjega pomena, ker sešla se bosta vladarja, ki imata prvo in zadnjo besedo na Balkanu In da bosta govorila tudi o tem, se ume. Opazovati pa je, da zlasti nemški Časopisi obisk nemškega cesarja pričakujejo z veliko večjim veseljem in oduševljenjem ko ruskega cara. Italijanska armadaje imela letos velike vojaške vaje na Beneškem ob meji Avstrije. Igrali so se ,,vojsko z Avstrijo'^ ! Pa to ae ni taka reč. Prišel je tja pogledat tndi kralj s kraljico Jeleno, hčerko črQogorskega kneza. Nad 800 Kaliovje šlo samo iz Gorice v Videm pozdravit laškega kralja! In kako puntarsko so govorili zoper Avstrijo, a nič se jim ne zgodi, Uecimo, da bi se dne 30. semptembra znašli Slovenci iz cele Avstrije na Dunaju in pozdravili gosta in prijatelja našega cesarja, mogočnega ruskega cara : zapro nas, tako da smo Črni! Drugi narodi smejo vse uganjati, tudi veleizdajo, vlada si tišči oČi in ušesa. A Slovani — to je kaj drugega! Francoska vlada iŠe vedno junaško preganja redovnike, jih zapira in jim krade premoženje. Par škofom je ustavila plačo, ker so bili tako možati in povedali resnice, da je tako ravnanje vse prej ko pošteno in svobodomiselno. Tudi naši liberalci bi najrajši tako svobodo, da bi se govorilo, samo kar je njim všeč, resnico pa gotovo ne ! Zraven pa treba pomesti z vsemi samostani in duliovniki, potem bi bili srečni. Pa še ne bo jutri to ! V Macedoniji ravnajo Turki grobno neusmiljeno s krščanskim prebivalstvom, ker vstaškim četam ne morejo ničesar storiti. Koder hodijo turške čete, je vse po-žgano in opustošeno, da preti prebivalstvu lakota. Strašne grozovitosti se pripovedujejo o zavzetju mesta Smilovo po Turkih. Bašlbozuki (izredni turski vojaki) in redni vojaki so obkolili mesto ter ga zažgali in ustrelili vsakega, kdor je hotel pobeghiti. Bašibozuki so nato plenili po mestu, vojaki so pa morili prebivalce. Otroke so metali v ogenj, odraslih so pa pomorili nad 200. Mnogo žensk so zaprli v neko hišo, ki so jo polili z petrolejem in zažgali. Ženske bi bile vse zgorele, a rešili so jih bašibozuki, katerim je bilo že preveč grozovitosti. — Bolgarski knez Ferdinand, ki se je vendarle povrnil domu, a ne prebiva v stolnem mestu, marveč v nekem gradu, je baje sprejel v avdijenci tri Člane macedon-skega odbora. Predložili so mu zadnjo zalitevo, da naj pomaga Macedoncem ali pa nîtj odstopi. Med Srbijo in Bolgarijo se vrŠe pogajanja glede skupnega postopanja v Macedoniji. — Ni nemogoče, da se vname med Bolgarijo in Turčijo vojska. Bolgarija ne bo sama, ampak ji bo Rusija gotovo priskočila na pomoč. No, čas bi že bilo, da poženo Turka iz Evrope, koder je samo po krivici. V Srbiji so zaprli več častnikov, kateri so podpisali zalitevo, naj se iz vojske odstranijo izvršitelji umora Aleksandra, ker srbski častniki ne bodo nikoli pripoznani častivredni pri nobenih sodrugih, dokler bodo v srbski vojski nekaznovano službovali sodelovatelji pri umoru od 10. junija t. L Sestavitelji te izjave so bili zaprti, a vendar se še zmiraj pojavljajo novi slučaji nezadovoljnosti med častniki srbske vojske. Kralj Peter ima marsikatero nemirno noč in ne ve, kako bi si pomagal iz te zagate. Premalo moža pa je, da bi kaznoval castnike-morilce. A dokler tega ne stori, tako-rekoč odobrnje umor. Pa se utegne tudi njemu tako zgoditi. V Srbiji to ne bi bilo nič nenavadnega. LISTEK. V RIM! Asizi. PiisreČilo se mi je z dobnmi in tudi manj dobrimi beaedumi zbrati vse Slovence 111. rHZieda. Raztreseni sicer B[in» ae kar p^iguoili med Nemci in nihče bi nas ne bil iiiti poglr-dul. Ud pa smo vkup, vendar m mogoče nas kar Uk« prezreti in iie vpuštevati našili žtiljá, Pot^iti pa tudi: kako prijutni» je v liiiiin bivati med sorojaki. To smo videli precej ta vt-itir in poslej v Rimu vse dni. Spočetka je ta ali oui g-idruial, da dela, kar hoče, a poĆasi so vendarle uvideli, da je moč v slogi iti edinosti. Spet ena nož v iielezui^nem vozu! Ko je vlak (idhiijal iz Tjnrete, smo M^iriji v sluvo zapeli še par Marijinih pesem, (Klttiolili sv. niKui venec za večerao molitev in potem poskušali sptiti. Nekaterim se je posrečilo, drugim ne: kar zavidali so le-ti zadnji nje, ki ao spali kakor ubiti in smrčali za stavo. Da pa onim, ki jih spanec ni objel, ni bilo predolgías, je prav izborno poskrbel naš „dulitar". Imel je s selioj nekaj pravih zdramil, kakor se sicer jemljejo iia pot, a še bolj so mursiknga ozdravili njegovi dobri, pristni dovtipi. Kdor hoče biti na potu liolan, aeld in drugim v nadlego, naj najprvo neredno živi, potem pa čmerikav in domotoiieii naj bo. Prav gotovo bo bohn Vesí^lo srce in Šaljiva beseda pa nam pomaga pozabiti vse nadloge potovanja, zlasti dolge, večdnevne oziroma večnočne viii.nje. Naš „dohtar" sicer nima nobenega diploma, ki bi um opravičeval to nazivniije, a za nas je bil ves čas na píiti tja in nazaj in je še „naš dohtar" pri vseh v dobrem spominu. Kar naenkrat 3(i ustavi vlak, „Asizi," kliĎe sprevddnik. Vsa zaspanost naa mine in brž zleztjiiio v temno ni»Č, pustiv« prtljago v yozovili. Bilo je nekaj ćez 4. uro zjutraj. Kje je Aaizi? Par liiš tam, a to ni, marveč eno um daleč na lirii>u je mesto, ki je svetu dalu ene^a najsvetejših in najzvestejših posne-niflvcev Kristusovili. Kateri katoliiîan bi ne puznal imena in vsuj nekaj malega o sv. Fianéišku Serafiiiskem, iz Asizija duma ť V temni noÉi pač ni kazalo peš hoditi, zato se skobacamo na vozove. Dobil sem prostor prav visuko gori nad omnibusom, še nad voznikovim prosturom. Eaji sem na prostem zunaj ko znotraj v omnibusu v gnjeći. Pa to pot se mi ni obneslo. Najprvo bril je siloviti» mrzel veter od gora sem: bo pa6 preče snja zaloga snega tam gori, sem si mislil, in v jutro smu videli, da je res. Bilo je zares pošteuo mraz, A to še ni nii, saj smo IZ mrzlih krajev priĚli, in kar uoiil ne boš radi malo vetra. Toda: voznik podi uboge pare kHk jo tudi z držajem dubé po suhih rebrih. In vedno gi'e v diru voz, naj je ra\no ali klanec. Vsak kamen, ki pride pod kolo, obOutim tu zgoraj bolj ko je treba. Cesta je obrobljena z vrstami dreves, njih veje segajo tja iia cesto in mi ne posebno prijazno dajo (Uihat Vonj prvega cvetja ravno pod nos. A najhuje pride. Cesta se dviguje pruti mestu, kojega luči že vidimo, v ustrib zavojih. In tu obrača voznik ne samo neprevidno, ne samo hitro, marveč drzno in po bliskovo. Samo malo naj konji stttpijo napak in pt'skuSal bom leteti brez peruti p<> laškem zraku, seveda samu enkrat, Kai' oddahnem se, ko zlezem z visokega sedeža na trgu pred cerkvijo, ki se je kazala v mogočniii obrisih na jutranjem nebit. Piostor pred cerkvijo je obdan z zidanimi lopami, ki nudijo mnogoštevilnim romarjem brezplačno prenočišče. Skozi vrata, v gotskem slog« izvršena, stopimo v srednjo cerkev Kajti tu so tri cerkve ena nad drugo; pa ne take tri cerkvice kakor so na Malem Gradn v Kamniku, marveč tri res ceikve, ena večja in lepša ko di'uga. Ker je še tema, ni mogoče \sega natanko razločiti. Tudi električna luč ne daje toliko svetlobe, da bi mogel kaj prida videti to Čudovito grobišče velicega svetnika, o katerem sem bií toliko bral. Poiščem torej zakristijo in počakam, da pridem na vrsto za sv. daritev. Potem pa si grem ogledat cerkev in opravit svojo pobožnost. Že dve leti po smrti sv. Frančiška (1228) začeli so nad njegovim grobom zidati cerkev. Ta kraj je bil kedaj zunaj mesta in morišče hudodelcev. A sv. Frančišek je hotel v svoji ponižnosti biti tii pokopan. Ko se je šlo za načrte, zmagal je Jakob Nemški, in tako je nastala spodnja cerkev v nekoliko poitalijaiičeni gotiki, in nad njo druga zgornja, še veliko lepša in bolj dovršena v svojih oblikah. Najimenitnejša slikarja tedanjih Časov sta se tu ovekovečila: Ciniabue in Giotto, Spodnja cerkev, bolj mrsčna in temna, naj bi pomenjala zemsko življenje, zgornja, svetla, nad vse veličastna, pa nebeško. Ko so leta 18J8 našli do tedaj pozabljeni grob sv. očaka, napravili so pod spodnjo cerkvijo še eno precej prostorno kapelo, tako da so sedaj tri cerkve, druga nad drugo. Slike so neprecenljive vrednosti, zlasti v zgurnji cerkvi, a ravno tu so napredni Italijani mnogo slik pokvarili; kajti leta 1870 so to ceikev kar meni nič, tebi nič zaprli, jo proglasili kot „narodni spo-nienik" in jo porabili — za skladišče. Mnogo slik je zabri-Sanib in obledelih radi tacega uprav barbarskega ravnanja. Slavni Leon XIII. pa jo je po dolgi pravdi dobil nazaj I 1895. Natančneje opisovati cerkev in nje umetnine ni mogoče. Le eno rečemo: res je. da se je tudi nad sv. Frančiškom izpolnila beseda Davida: „Njegov grob bo častitljiv." Hrani se v srednji cerkvi tndi oglavno ogrinjalo presv. Device Marije. Nekaj prav posebnega je samostan poleg cerkve. Ker je liilo tu hriba, na katerem stoji Asizi, konec, in ni bilo mogoče samostana drugam zidati, postavili so ga na velikanske oboke in podstave, ki «e vspenjajo prav iz podnožja hriba. To napravi zares čaroben utis, zlasti od daleč. A v prostornem samostanu je le toliko menihov, kolikor jih treba za oskrbovanje službe Božje, vse druge je slavna — po gi^abežljivosti namreč — laška vlada postavila pred prag. Tu je zares „liberalno", Kolikrát smo na ta način videli na Laškem vpo-dobljeno basen o ježu in lisici. Od leta 1866 je v samostanu nek zavod, menda odgojevališče za sinove učiteljev, če sem prav slišal. A teknilo Italiji cerkveno premoženj« [ii in ji ne bo . In take razmere bi mogle človeku skaliti vse veselje, ki bi je sicer užival nad svetišči in njih znamenito lepoto. (Koiie«.J Piše ne nam: Dopis iz Dolenjskega. — Našim javnim obiastvum v vinorodnih krajih v blagohotno uvaževanje! — Sedaj v jesenskem času vidimo povsod po mestih in trgih ne le na Sluvenskem, ampak daleč gori v nemških knmuvinah, da se s prodajo dozorelega grozdja pečajo razne osebe, Kakor je to prav m se s tem povzdiguje promet in konsum grozdja, ki je duzurelu in namizne vrste prav dobro, slastno in pnljuldieiiu sadje, koje množina porabe naj se pospešuje, tako pa ni prav, da poleg teh kot z obrtom so pedajočih in davek plačujooih pre-kupcev grozdja, prodajajo še druge osebe, navadno ženske in nedorastla mladina, grozdje, bodisi na javnih trgili ali pa da ga nosijo po hišah ponujat, katero grozdje največkrat ni ne lasten in ne plačan pridelek prodajalčev, ampak je bilo najčešče ukradeno po noči pri drugih v i n o g r a d n i h posestnikih, ki ne morejo iz rannih vzrokov dovolj paziti in stražiti svoj zoieči vinski pridelek. Skoda, ki se takim posestnikom pripeti, je dvojna. Ukrade se jim najlepše, največ vrednosti imajoče grozdje, poškoduje se jim pri tem, ker se dela v noči, trtne nasade in poleg tega 1'ogajo se jim ti uzmoviči ter jim jemljejo veselje do nad^lj-nega skrbnega obdelovanja. Ako se upošteva, koliko veliko množino gn zdja se sedaj v jesenskem času pri nas in na Nemškem spravi na ta način v promet in kdor razmere pozna in lé, koliko malo grozdja pa naši vinogradniki v resnici v ta namen tem prekupcem in prodajalcem grozdja prodadó, tedaj je očividuo in dokazano, ne oziraje se na to, koliko tacega grozdja se doma pojé in v mošt spieša, kar največ delajo takozvani vsebenkarji, kakšna Škoda in krivica se našim vinogradnikom godi. V interesu povzdtge novudôbnega vinarstva in da HO pride tem vinograduim tatovom do živega, je občna želja vseh vinogradnikov, da bi poklicane javne oblasti in županstva v vinordravišfe je odprto celo leto. Za zimo se jih je ogla.silo že sedaj prilično. J. J. DomaČe vesti. (Osebne vesti.) 9, t, na. se je pripeljal v Novo mesto general usmiljenih bratov prec. g. Kasjjan G-aaaer ua vizi-tacijo. — Za diišnegtt pastirja v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji je prišel P. Ciril Vrana. — V soboto 12. t. m. je bil novi opat zatiški mil. g. P. Gerard Maier pri mil. g. proàtu v gosteh. (Šolake vesti.) Gdô. Albina Saik, učiteljica na novomeški dfkliiki Boli, je dobilti ućnu mesto na dekliški osem-raziednici pri av. Jakobu v Ljubljani. — Bivši okrajni šolaki nadzornik g. Antmi Jertiinovec je dobil naslov ravnatelja. (Velikodušen dar.) Blag. gospa Joiefina HoŽevar v Krškem je darovala 60.000 kron za raz-íirjenje meščanske šole na «tiri raxrede, 16.000 kron za preiiovljenje posliipja mtSianske šole in 4000 kron za šolsko zgradbo v Cerkljah pri Krškem, (Umrla) je 9, t. m. blagorod. gospa Ana Škerlj, soproga C. kr, de/., sod. svetnika. Na vrtu sedečo jo je prehitela smrt in v par trenutkih je končala svoje trpljenja polno blago življenje. Odkar ji je preminol sin medicinec, je vidno pešala, dokler je ni smrt rešila neprestanega žalovanja. Obilna in vsesplošna udeležba je pokazala, kako je naše njesto piikojnico visoko čislalo. To iskreno sožalje je žalujoči rodbini gotovo v veliko tolažbo. Svetila ji večna hič 1 (Umrla) je v Semiču gospa M, P eČ j a k, roj. 8ušteršič, vlovela Stepic. (Umrl) je na Hrvatskem v naših krajih dobroznaui podjetnik g. Anton L o n č a r i ć. (Akademična veselica.) Kakor vsako leto pri-redé novomeški visokošolci tudi letos svojo veselico in sicer dué 19, t. m. v prostorih Nar, Čitalnice v Kndolfovem. Vspo-red obsega nekaj glasbenih točk in veseloigro, nakar sledi plesna zabava. Upati je, da se rodoljubno občinstvo te vese lice tem mnognbrojninjše udeleži, ker se vrši ista v dobrodelen namen; Čisti dohodek Je odmenjen podpornim društvom za slovanske viaokošolca. Želimo pa tudi in upamo, da bo i občinstvo zadov.djno ter se dobro zabavalo. Goati iz dežele so dobrodošli. (Izredni občni zbor dol. kletarskega društva v Novem mestu) je preložen na četrtek dne 24. t. m, ob 3, piipoludne, in aicer zaraditega, ker ni bil zadnjič sklepčen. Ker je treba za premembo pravil, da je polovico Članov navzočih, opozarjajo se p. n. člani, da se v lastnem interesu udeleže zborovanja, na katerem .se ima sklepati o premembi dosedanjih pravil. (Kmetijska podružnica v Novemmestu,) ki je imela dnsedaj svoj prostor v liiši rokodelskih pomfičnikov, se je preselila v hišo g. Jakíeta v Novemmest» (gostilna „pri Slonn"). Sedanji prostor se nahaja nasproti gostilniške sobe, je velik in priprave ne samo za društvene seje, ampak tudi za občne zbore. Ravno tam ima sedaj tudi dolenjsko kletarsko društvo svojo pisarno in svoj uradni prostor, ki je odprt zii stranke vsako nedeljo od 9. do 10. opohiđne. Da je dobila kmetijska podružnica kakor tudi dolenjsko kletarsko društvo tako ngoden prostor, se je zahvaliti g. Jaksetu iz Kandije, ki je iz prijaznosti iu vnetosti za d<»bro stvar prepu-stil omenjeno sobo v prezplačno porabo, čast možu, ki tako rad pospešuje namene naŠih kmetijskih društev ! (Zirjski nedeljski tečaj za kmetske mladeniče novomeške okolice) namerava ustanoviti kmetijska podružnica v Novemmestu. V tem tečaju se bo poučevalo mládenče v najvažnejših vprašanjih naprednega kmetijstva, in sicer ob nedeljah od 9. do 10. dopoiudne. Već o tem prihodnjič, (Dolenjska vinarska zadruga) v Novem mestu sklicuje na dan Í14. t. m, (četrtek) nov izvanreden občni zbor, ker oni 10, t, m. ni bil sklepčen. Čudno, tako malo brige in zanimanja za tako važno stvar! ( V b o 1 n i 8 n i C o n s m. b r a t o v v K a n d i j i p r i N oveni mestu) se je sprejelo meseca avgusta 140 bolnikov, koncem julija jih je ostalo 91, skupaj 231. Od teh se jih je ozdravilo 109, zboljsalo 22, neozdravljenih je bilo tí. Umrlo 'jih je 7 in sicer: 2 vsled srčne hibe, 1 vsled zrnatih jeter, 1 vsled poškodbe lobanje in pretresa možganov (že umirajoč priveden), 1 vsled jetike, 1 vsled vnetja črev, 1 vsled poškodbe in pretresa živcev (že umirajcič priveden), V oskrbovanji ostalo jih je 87. Oskrbovalnih' dnij se je nabralo tekom preteklega meseca 2723, (Mestna hranilnica y Novem mestu). V meseca avgustu 1903 je 233 strank vhjžilo 85.068 K 43 h, 77 strank vzdignilo 58.211 K 36 h, torej več vložilo 26 847 K 08 b, 3 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 6660 K — h, 92 menic se je eskomptovalo za 23.310 K — h. Stanje vh»g 2,372.463 K — h, Denarni promet 266.314 K 21 h. Vseh strank bilo je 752. (Vojaško veteransko društvo za Dolenjsko v Rndolfovem.) Z odlokom z dne 11. avg. 1903, ŠL 3366 spoznalo je dež, predsedništvo v Ljubljani, da v smislu diušt-venega zakona z dne 15. novembra 1867 št. 134 d. z. ne pre-)ove ustancjvitve društva „vojaško veteransko društvo za Do-enjsko" s sedežem v Rudolfovem i>o vsebini predloženih pravil. — Vsled te naredbe imajo k istemu pristop kakor jiravi udje osebe, katere so častno služile v c. kr. armadi ali domobranstvu in kateri se morajo ponašati z neoniadeževanim življenjem v meščanskem stanu. — Vspi'ejem je mogoč do šestdesetega leta starosti; po določitvi odbora se sprejemajo tudi stařeji, — Udje se sprejemajo vsako nedeljo od 10 do 12, ure dopohidne pri gospodu Možina v Eudolfovem do 30. sept, 1903. — Vsakdo, kateri namerava vstopiti kakor pravi ud, se ima pri sprejemu izkazati z vojaško knjigo ali „Abscliied, Militiir-Pasa". — Natančna pravila se bodo razglasila pri občnem zboru, kateri se bode vršil dne 4. oktobra 1903 popo-ludne ob 2. uri v gostilni pri „Slonu" v Eudolfovem. Kot podporni udje zamorejo pristopiti k društvu tudi isti, ki niso bili vojaki. (Olepšava našega mesta) vrlo naprednje. Na sv. Florijana trgu so posekali že precej oslabela drevesa in bodo trg lepo zravnali. Bo jako pripraven prostor za kako tržišče. Kanal „mej vrti" proti Krki je dogotovljen, gradi se sedaj kanal pt» „cerkvenih ulicnh". Ko bode dodelan, se bodo ulice lepo nasule. Hiša g. Jaka z a poleg čitalnice je že precej dogotovljena, kazi samo tisto malo „poslopje" poleg hiše, katero pa, kakor čujemo, ni bilo za nobeno ceno na prodaj. (Žagt)), kojo ima go^p. Seidl v najemu, namerava oskrbništvo Ruperčvrha temeljito popraviti in prenoviti ter bolje porabiti yodoo moč za nov dinamostroj, ki bi gonil vse druge stroje. (Pohlevno vprašanje.) V Ljubljani je nže od početka t. m. sladkor po 80 h, dočim ga novomeški trgovci še vedno po 96 h prodajajo. Ugovor, da imajo še starega po višji ceni v zalogi, je uže naprej ničen, kajti ako cena poskoči, poskoči v.-ielej tudi cena blaga v založbi pri nas, (Vojaški novinci.) Letos ni treba k vojakom 1 Vsak za vojaka odbran mladenič lahko ostane doma, Če hoče, nihče ga ne bo pozval, da odide v vojašnico, služit cesarja. Kako je to prišlo? Na Ogrskem delajo pristaši znanega pie-kucuha iz 1, 184tí Lajoša Košuta v državnem zboru obainikcijo. Oni hočejo imeti, da se ogrskim vojakom v madiarskeni jeziku poveljuje in ne y nemškem. Ker pa jim tega nočejo dovoliti, ne pripuste v državnem zhoi'u nobenega dela, in za letos vsled te obstrnkeije še ogrski dr zavni zbor iii luogtil dííFolitij dft se smejo nabirati novi vojaki, V avstrijskem državneiti zboru pa se je sklenilo, da nřiše novince smejo le takrat pozvati k vojakom, če se to zgodi tudi na Ogrskem. Ker pa se to ni zgodilo, za to tudi avstrijskim novincem ni treba v vojašnice. Pač pa je izdala vojaška oblast poziv na vse vojake, naj se prostovoljno javijo za službo. Kaj na) storijo sedaj naši slovenski mladeniči, ki so bili letos pri naboru potrjeni za vojake? Za nje same je dobro, ako se javijo, da hočejo nastopiti službo. Služiti itak morajo, in če prej začnejo, so pač prej gotovi. Bati se pa je tudi, da bodo pri vojakih one jezili, ki bodo pozneje prišli služit. Dobro bo tudi za oni*, ki bi letos že doslužili vojaško dolžnost. Sicer morajo ti ostati do novega leta v službi, ako novinci ne pridejo. Odpuščenih bo ie toliko tretjeletnikov, kolikor novincev pride. S političnih ozirov pa je dobi'0, ako se naši novinci ne javijo za službo. Zakaj bi mi Slovani morali pomagati državi tamkaj iz zagate, kjer so to Ogri zakrivili. Vlada je nam Slovanom vedno nenaklonjena, vedno nas zatira, naših pravic nam noče dati, zakaj bi ji torej mi izkazovali sedaj v zadregi ljubezni, katere ni vredna in katere si ni zaslužila. Ne prigovarjamo našim mladeničem, naj gredo ali ne greilo v službo! Sami se naj odločijo ! Vsaki mladenič živi v posebnih razmerah, katere so nam neznane, in katere mu takorekoč že narekujejo ta ali oni sklep. Mi smo povedali razloge, ki govore za službo in ki govore proti fllnř-bi, mladeniči jih naj poučujejo ter potem store svoj sklep ! „Naš Dom." (Letos potrjeni novinci) ne dobijo se poziva za nastop dejanske vojne službe tekom meseca oktobra t. 1., vendar pa jim je prosto, da prosijo za dovoljenje prostovoljnega nastopa dejanske vojne službe in sicer ustmeno pri C. in kr.nadopolnilnem poveljstvu, katero je najbljižje njihovega bivališča. Hamonmevno pa morajo dotičniki prinesti se seboj namenilnico (Widmungssehein). Prostovoljni nastop dejanske vojne službe ni le onim, kateri so se zanj bodisi vsled katerih okiilisČin kuli pripravili, v korist, temveč ima posledek, da bodo oni, kateri so 3. leto dejansko odslužili odpuščeni na trajen odpust, ako ustopijo letos potrjeni mnogoštevilno in prostovoljno v dejansko slnžbo. (Izpred novomeškega porotnegaKodisča.) Pri zadnjem zasedanji so stali pred sodiščem ter bili obsojeni sledeče: Jožefa Lakner iz Aržiš, radi zavratnega umora, je bila oproščena. Sleparije in goljufij pri prodaji prašičev obtoženi Matija Tome iz Primosteka je dobil 13 mesecev težke ječe, Martin Žugelj iz Dobravce 18, Janez I^ugťlj iz Dobravce pa 6 mesecev. Kadi tatvine so bili obsojeni: Janez Gregorčič iz Brežic 5 let, Anton Jerele iz Studenca 3 leta, Mart. Dekalič 3 leta, Franc Koritnik 3 leta, Franc Gtažar iz Orle pri Krškem 4 mesece, Franc Gregorčič iz Brežic 14 dni, Jernej Herček 5 let. Pniiga obdolženi Janez Toniitz iz Sel je bil oproščen. Radi težke telesne poškodbe so bili obsojeni: Franc Planinšek iz Zagorice 7 in pol meseca, Matija Struna iz Za-gorice 7 mesecev, Anton Boldin iz Zagorice 8 mesecev. Franc Kovač iz Gor. Orle radi požiga 13 mesecev. (Svaril 0.) G. Fr. Sakser piše iz Nov. Yorka : Zvedel sem, da namerava naselniski urad strogo postopati proti izseljencem s Kranjskega. Povod temu je, ker je neka tvrdka na Dunaju skozi več let pošiljala direktno in indirektno Slovence in Hrvate, ki znajo delati dogo. Vsi ti so iz čabarske okolice. Nekaj teli so uradniki v gozdu zasačili in zvedeli, da jih je poslal trgovec z dogami K, Sedaj so dognali, da jih pride sem vsako leto po več sto s kontraktom. Zato naj pazijo rojaki iz čabarska okolice, ki hodijo doge delat, da jih ne pošljejo nazaj in se obvarujejo škode. Zvedel sem tudi od komisarja, da nek! bivši gostilničar v South Chicagi, sedaj bivajočv litijskem okraju, pošilja sem ljudi. Naaelmški urad bode posebno pazil na izseljence iz litijskega okraja. Zato naj so ljudje previdni. Biilelini ljudje, posebno na cčesiii, katei'i nimajo v Ameriki sorodnikov, malo denarja ali nobenega cilja, ki so nad 40 let stavi, naj iie hodijo v Ameriko, najmanj pa ženske same. Dovoljeno pa je, iti ženi k možu, sinovimi in hčeram k očetu, bratu in sestri k bratu, sploli pa k bližnjim sorodnikom. Na slabi poti pa je, ako se kdo misli tu naseliti z neresničnimi izpovedbami. Nase; Ijavanje hočejo omejiti, s časom preprečiti. Torej pozor, da se ljudje obvarujejo škode. To naj merodajni faktorji pojasnijo ljudstvu. (Tatovi sadja.) Oim bolj dozoreva sadje in grozdje, tem bolj ae množe tatvine. Vsekrižem se toži po našem mestu, da so tatovi ukradli te in one sadeže, ali jih pa tndi zlovoljno pokončali. Posrečilo se je na enem in drugem vi'tu tatove dobiti, bili so vedno isti pobiči, otroci istih brezvestnih sta-rišev, ki znajo za to, da njili otroci kradejo, a so premehki, da bi jili kaznovali. Za danes Še ne objavimo imena; ako pa ta tatinska svojad še kedaj pride krast na tuje posestvo, bomo brez vse piizanesljivoati povedali njih imen. da vedo meščani, kakšne sosede imajo. Casnikarjeva dolžnost ni samo, da bilježi in naznanja razne dogodke, marveč mora biti včasih tudi javna vest, da zabrani večje hudo. Zato upam, da bo slavno uredništvo ustreglo vsem, če objavi te vrstice, in v prvem slučaju tatvine, bom navedel imena, da jih naznani, —e. Opomba uredništva: Ne bo sicer častno za naše mesto, pa bomo že ugodili Vaši želji. (Lastovke) so na svoji poti proti jugu v soboto 13, t. m. počivale v Novem mestu. Ena tropa je na gosto posedla vse nazidke „Narodnega doma", druga obletavala je kapiteljsko cerkev in tam posedevala, tretja pa je letala nad živinskim sejmiščem. Od daleč jih je bilo videti kakor roj bučel. Ene so odletele dalje krog polu 8 ure, druge krog polu 9. ure. Bil je to prav zanimiv prizor. Odhod teh prijaznih ptic po-menja že jesen, ki se 8 cer prav hitro pomika v naravo, ue želimo drobnim lastovkam srečno pot, ni nič pretirano, ker na Laškem se že pripravljajo na splošen lov teli, za naše kraje prekoristnili ptic. (Navod za oskrbovanje malih gozdnih posestev na Kranjskem in Primorskem.) Spisal Avgust Guzelj, C. kr. gozdarski komisar v Novem mestu. Izdalo in založilo gozdarsko društvo za Kranjsko in Primorsko v Ljubljani. V 4-112 stranij, — Jako pregledno in preinišljeno ter razumlji\o spisana knjižica razjasnuje, kako mogoče zdatno zboljsati pri nras precej zelo zanemarjeno gozdno gospodarstvo, ter s tem privesti ljudstvo k posebnemu pospeševanju deželne kulture. Branja vešči kmetovalci dobijo to knjižico brezplačno pri vodstvu omenjenega društva v Ljubljani (Turjaški trg Št. 3, I. nadstropje) ali pa pri c. kr, okrajnih gozdnih nadzorstvih. Tako je preskrbljeno, da piide knjiga res med ljudstvo, katero naj tudi seže po nji. naj jo pridno in s preudarkom prebere in tako ravna v svojo lastno korist. V knjigarnah se dobiva vezana proti odškodnini 1 K. (Današnji list) obsega dvanajst strani. Razne stvari. * (Kronanje sv. Očeta Pija X.) V nedeljo dne 9. avgusta se je vršilo v baziliki sv. Petra v Rimu slovesno kronanje sv. Očeta ob zaprtih vratih. V cerkvi se je zbralo nad 50.000 ljudi, ki so dobili posebne vstopnice. Diplomatični zastopniki so bili v polnem šteulu navzoči. V jako velikem številu st» se udeležili slovesnega kronanja Benečani in papeževi sorodniki, V klementinski kapeli so piisegli kardinali, patrijarhi. Škofje in drugi cerkveni dostojanstveniki papežu pokorščino. Na to so kardinali papežu poljubili nogo, koleno in obraz, škofje nogo in koleno, dntgi duhovniki pa le nogo. Pití je kardinal Rampolla poljubil nogo pape/n. Ko mu je hotel poljubiti koleno, se je papež teimi branil, ga objel in mu ponudil obraz v poljub. Po dokončani sv. maši je najstarejši kardinal dijakon sv- očeta kronat s papežko tiaro. Predno se je sv. oče podal iz cerkve v svoje prostore, odprla so se vrata sv, Petra in od tam je blagoslovil italijanske vojake, ki so bili postavljeni na trgu pred cerkvijo. * (Podgane so mu uho o grizle.) Prošle dni s« je zgodil ta čudni slučaj v Gorici. V ulici AscoH so v pritličju neke hiše spečemu Ivanu Malniču i'azjedle podgane srajco na prsib in se potem lotile dednega ušesa, kar je pa Malniča le prebudilo, da je vstal in podgane nagnal. Pač trdno spanje ! *(Grozna nesreča) se je prigodila na pariški mestni podzemski električni železnici. Med vožnjo je nastal ogenj, ki so ga opazili in tudi hitro pogasili. Natančnejše pa voza niso preiskali. Kar naenkrat se je vlak ustavil in potniki so morali izstopiti. Vse je hitelo proti izhodu tunela. K nesreči se je pripeljal od nasprotne strani d)'ug vlak. Železnica je sicer dotirna, a ljudje so bili tolikanj zbega ni, da je nastala grozna gnječa. Užgal se je tudi drugi vlak. Električna zveza se je preti'gala in vse je bilo v temi. V tem pride še tretji vlak, da je bila nesreča še večja, Ljudje so bežali, kolikor so mogli ali vzlic temu jih je zgorelo ali pa se zadušilo čez osemdeset. Nesreča se je zgodila zvečer, ko se delavci vračajo z dela, zato so ponesrečeni večinoma delavci. Razburjenje zaradi te nesreče je v Parizu velikansko, * (Židovsko in katoliško premoženje,) Nedavno so liberajni listi priobčili vest, da ima Vatikan 50 milijonov lir premoženja in so to prav slastno in hudobno povdarjali. 50 milijonov lir je približno 33 miljonov goldinarjev. Iz tega premoženja, ako je vest sploh resnična, vzdržuje pa Vatikan veliko Človekoljubnih naprav in ustanov splošne prosvete. Zdaj pa poglejmo, koliko premoženja ima n. pr. Žid VanderViildt v Ameriki. Ta jud premore 300 milijonov mark denarja, kar je toliko ko 120 milijonov goldinarjev (1 marka = 60 kr.), to je nad petkrat veČ nego je „vatikansko premoženje". Pa Čujino za kake „dobrodelne namene" žrtvuje žid svoje »lilijone. Od teh 200 mil., kiiterih oliresti nesú osem milijonov mark na leto jmrabi 400.000 mark za svoje razkošje doma v New-Yoiku; l,SiOO.OOO msrk požre njegovo ladijevje, katero vzdržiije za svojo Zřitiavo; 400 000 maik porabi za svoje konje, 1,600.000 mark dobi njegova hči omožena vojvodinja Marlborough za doto, 800 000 itiai'k starejsi njegov sin, 200.000 mark najmlajši sin, en milijon pa njegova žena, katero je spodil, da se je uKtgel oženiti z drugo. Torej vse le za privatno porabo in uživHiiJe Vanderbiltov, nikjer ni novéida za človekoljubne namene! In židje si drznejo s^oje ostudne jezike vtikati v „cerkveno premoženje" ! Seveda Cerkev jih sploh bode v oči, ker bi se radi polastili cerkvenega premoženja, da bi se Cerkev ne mogla već gibati pntti sovražniku človeštva židovstvu. To so židje najbolje dokazali v Franciji. In oni milijoni, katere trosi londonski Rotschild za nabavo tropičnili — bolh? (Glej spodaj!) Ti gredo pač za „Človekoljubne" uamene, kaj neť Pa kaj ! Kdo bi smel kritizirati potrato iidov ! Oni mečejo denar v blato, pri tem se rogajo v obraz človeški bedi in odvračajo pozornost javnosti na — katoliško cerkev, češ, glejte kaj ima denarja, vi reveř-í pa nič. * (Za eno boiho 24.000 kron.) V Londonu zbira EotŠild bolhe. Doseduj ima že lepo zbirko nekaj nad tisoč bolli raznih čyeteronožcev in ptic vseh delov sveta. Toda bolhe iz stkiajnega severa še nima! Po njegovem mnenju je to kaj žulo-Hno za njegov tolhiii muzej. Najrajši bi namreé imel bolho severne lisice; kajti ta živalica je za ljubitelja bolh to, kar je jajce velikega alka za nabiratelje ptičjih jajec. Da odpravi to pomanjkljivost, pripravil je g. liotšild posebno ladijo in najel najb^iljšili lovcev, da inu vendar njamejo bolho polarne lisice. Ta zabava ne bode stala nič več kakor 24,000 krou. Toliko gorja je na svetu, toliko solza in rev — toda za bollio severne lisice 24.000 kron! 8iiieŠnic;i. (Pretežko,) Kmet oddaja na pošti pismo. „Očka, pretežko je," pravi uradnik. „Morate se eno znamko gor pri-ti.snit." „Svela nebesa, saj potlej bode še težje," EekUinacije ali ugovori ee imajo v gori doloČeuein ruku jioilati jiig-meno ali ustmeno iiri 7,uiiaiietvu, ter se pa jireteku tega ruka ua duSle reklamacije ns bode več OKirdo. Poživljajo se vse Htrnnke vzailiijič, ila blag'ovolé zaostali dolg za (naj marin ski noviiči gostHŠůino, fçlùbe in iiasji davek kakar tudi obresti raKnili meetnih zakiailov prav gotovo v tekn 14 ilni [tri mestni blagajni plaúati, sicer ee bodo ti ine^ki s politiúna eksekncijo iztirjali. Onim biSniu) posestnikou, kateri do konca meseca septembra t, I. ne boiln imeli streâne žlebove izpeljane v podzemeljske kanale, bode mestna obúiiia Iste v podzemeljske kanale izpeljati dala in struške tudi eveatiielao eksekutivnim potom iïtirjata. Ker se na živinskem in praííĚjem sejmišču večkrat pripeti, ila se sejmarjl ne pokoré iiakazjm sejmskili rediteljev ter a tem ne povKročujejo samti tiered, temnú tuili prumet zadržujejo, se tem pjtom je enkrat opu-Karja; Vsak «ejuiar — bodisi si kupec ali prodijalec — mora ae iia aej-miíĚn ukaKuin aejiiiskili rediteljev in m-istnili stražnikov pjkoriti, ker se bode driiiïaie proti prestopniku najstrožje kazensko pjstupalo in ga tndi za isti dan od trga izključilo iu tu v amislti § 17. tržnega reda z dne 1Í). dec, 1902 za mesto Kndolfovo. Mestno županstvo Rudolfovo, dne 12. sept, ITO. Umrli so: 9. septembra: Ana Škerij, sjpruga kr. dež, sodn. svetnika, 53 let, mrtvuud, h, ât. 2íi8a. 11. «eptembra: Fran Turk, kaznjenec c, kr. okrajnega sodišča, 59 let, vodenica. TRST. GRADEC, 12 Loterijske številke. h. septembra 70 78 5 14 40 15 7 50 62. 9. Tržne cene dne 14. septembra 1903 v Rudolfovem. Imenovanje Hektl. po Imenovanje Hektl, po K h K h âenica ...... 12 36 Jječa...... 11 «1 líi....... 11 71 Hob...... 10 40 Kortiisa..... 11 04 Ajda...... It 04 Oves...... fi 20 . ['ruso...... 11 04 10 40 SorSiia...... 12 36 Krompir..... Ď SO Lan...... ; 96 Fižol ...... U 04 Jajca po 'J za 40 vinarj ev. (i rail...... n 04 Viiziiîinilii mestnega iiiagistrata. Seja obÍ iuskeii; a odbora v Rndolfovem) z dne 11. sejit^mbra HI03. NavzoiSi: žu))aii ((. jd. SladoviS; svetiivalca gg, Bosman, Panser jm>.; odbitniki: gK. Harborič, Briiner, Ferlii Janez, Uidia, Uustiii, Mogolič, Mramor, lir. řo/nik, Skale; virilni glas g. Ugureiitz; zapisnikar tajnik Stuketj, " (iospoil župun kunStiituje sklepijnust odbora, otvori cejo, imenuje jint overovfttelja Kupisiiika današnje sej« g. dr. Poznika in g. Mra-morji, ter preide k dnevnemu redu. — 1.) Citaiije zadnjei^a zapisnika z dnč 14. avgustu 1H03, flt. 1Ď1G, — ftd 1,) Zapisnik se preňita ter odobri, i— g."! ['oručilo županstva v Kadevi dražbe za 500 hoj ali smrek iz mestne bi)Bte. — Ali 2.) Gospod župan imroúa, da se je za prodajo 600 hoj ali Btnrek iz mestne lioste razpisala dražba na U). septemlua liiOS, katera je bila razglašena na običajni način pu meetii, v „Do!, Novieali" in v „Slov. Nariidn''. ter da je prišel k tej dražbi en sam zdražitelj, kateri je ponudil za kumaii 13 K. l'o daljái debati, pri kateri se je ud strani rainib gg. odbornikov povdarjalo, da je pimudna cena veliko prenizka, predlaga g. Gu-stiii, da se ta dražba ne odobri. Ta predlog ne sprejiue. — 3,1 Poroiilu znjianst.va o prošnji Janeza Kastelioa v Rudollovem, li. St. 83, za odpust glúbe Ad 3.) Sklene se, da se Janezu Kastelicu glůba zniža na 4 K. — 4.) Volitev vodovodnega odseka. — Ad 4. Sklene se suKlasno, da se voli vodovodni odsek fi udov in sicer se izvolijo gospodje: župan ]d Sla-dovič kot naielnik tfr Adulf GuHtin, Jusip Offoreutï, Adolf l'auser jun., in Karol Kozman, — ň,) Poročilo županstva o prošnji Janeza ï'nca za podaljšanje roka v stavbeni zadevi njei^ove Snpe. — Ad 6.) daljši debati se sklene, da se prošnja kot uentemeljena odkloni ter županstvu naroči, da avojeĚasno odredbo izvrSi. — fi.l Slučajnosti, — a) G. Rosinan predlaga, da se naj voli odsek za premeščeDje pokopališča. — Po daljši debati se izvoli odsek dveb članov, v katerega se izvolyo g, župan in g. Rosman, z iiaročiliini, da stopijo v tej zailevi v dogovor z župnim nradoni. — b) Radi si-ečauostne otvoritve vodovoda se z oiirom na kasni čas in stroške sklene, lia se ista naj opusti, vodovodnemu odseku pa se naroča, da pri kolavda-ciji iu jirejemanju vodovoda z vso opreznostjo iiostopa, ker je treba na mnogo nedostatkov opozoriti in iste odstraniti. — Ker je dnevni red končan, gospod župan sejo zaključi, _ Mestno županstvo v Rudolfovem naznanja vsem bištum posestnikom, Yl O TI Î da so se vsa v najem neoddana stanovanja zaradi določitva plačila viso- KjUUiJ.l.'L' T tXJ kosti vodarine cenila, oziroma je visokost stanarine določila in stoji dotični eenílni zapisnik skozi U dni in sioer (io 26. septembra 1903 pri mestnem uradu vsaki dan od 11. do 12. ure dopoldne na npogled. tc^ lariietla na tri vrste glasov je na prodaj. — Kje, pové iz prijaznosti uredništvo „Dul. Novic," (83a—l) f flll^ 'Z spodnje gimnazije se sprejme v stanovanje in lirano. — Kje, pove upravništvo „Dol. Novic". Zaradi starosti se odda SJti:" dobro urejena — prsdaji s papirjem, pisalnim orodjem itd., z blagom vred v Novem mestu št. 95 na glavnem trgu. í^sj^ Natančneje se izvé ravno tam. (233-1) ~~ WSr POSESTYO * obstojecSe iz treh parcel njiv v obsegu tSez Šest oralov ob stari državni^ cesti proti giadu Grm nad Kandijo, pripravno za stavbiSca, blizo novega sejmskega prostora se zaradi starosti posestnika iz proste i'oke pod ugodnimi pogoji prodá.. — Več Y liiši št. 13 v Kandiji. (22S_i) obstojeia iz dveh sob, kuhinje, kleti in drvarnice, je za oddati pri Jane2u Košaku št. 263 v Novem mestu s 1. oktobrom ali pa s {.novembrom. (240-i) t (235) Globoko užaljeni javljamo, da je po Božjem sklepu lianes po 6 «rî puiioludiie umrla uaša ljubljeua Bojircga, odnosno mati, gj^pa v Alla Skeiij roj. Trdinu prejemki ziikrameiit hv. poslediijei^fa olja, »tara 53 let. Pogreb b(> II, sept. 1903 ob polu C. uri popoluiluo. Sv. HiaSa zadušnica ee bode alnžila dué 11. septembra ob polu 8, uri T kapiteljski oerkvi. NOVO MKSTO, due 'J. aeytembra 1903. Ivan Škerlj, (! kr. ilož, aod. Bveti>valec, Hoprog^. — Dr, Milan Škerlj, (j. kr.siiđ.adjuiikt.— Ljubi voj Šlíorlj, c ^kr. eimu. proftiaiir.— Ana Škerlj, tvan Škerlj, «tud, pljil., Stanko Škerlj, gimuazijco, otroci. Zahvala. Ne najdemo beaed, da bi se mogli zadoetuo zahvaliti ïft vse nam izkazano aučutje povodom emrti naSe ljube 80-ptoge, odnosnu matere, gospe iiio škerlj. I Bog plaiinj zinuti dragim tiiâuim eoaediujaui in sosedom ter zvestim prijnteljicam bla^e pokojnice, ki so nam »tale e dejituiemin sfétom naKiraulvbritkilinrHlina.^e nepopisne nesreče! — Zahvaljujemo prefiastito duliovšeino, ič. oo. franéiškane in usmiljene brate, upoStovflne dame iti vse [j. n uraiinike in, mešĚaiiHtvo za mtiof{obrojuo udeležbo pri Siirevodo. Ljubeznivim gospem it) ^uspodiûiiam, ki so, ne oziraje se na na^o hvaležno odklonitev, polastile pokojuico s krasnimi Teuti in Šopki, naša iskrena zalivala. Ravuo tako gg. pevcem, ki so s kraKtiima ;!borotu>i povzdii^uili žaluo slovesnost. Nadalje priznavamo s hvaležnoHtjo trud gg svetilcev in gi;. nosilcev. V/semogofni povrni vsetu, ki so se blage pokojnice apo-uiiujall v molitvi pri S7, mai^i zaduKtiiui iu pri žalen sprevodu. Žalujoči soprog in otroci. Oklic. Daje ae v obče znanje, da jemlje v zal(oi rudar Anton Hočevar, slflnuinťSvOsteifeldu, Kurzeslrasse Nr. 7, sin zakonskili Antona Hočevarja, kmetovalca in Neže, rojene Trebše, stanujoča v Brezovaki Gori v Avstriji, brezposelno Ano Levičar, stannjočo v Ođterfeld«, Hoffnunga-sti'nsse Nr. 6, liťSi zakonskih Marka Levićarja, kmetovalca in Helene roj. Ladkovie, stanujoča v Gori v Avstriji. — IlazE;las tega oklica ima se izvrSiti v občini Oaterfeld in po v Kurtolfoveni v Av,stnji izhajajočih „Dol. Novicah", Osterfeld, dné 9. septembra 1903. (238) Kr. pruski stanovslii urad v (Osterfeld u), ITaznanilo. v torKk in sredo, dne 22. iu 23. septembra ae bode prodalo ~ na drobno — potoma prostovoljne javne dražbe 50 oralov gozda. Prodaja vršila se bode na licu mesta t. j. na Tratih pri Žabji vaai. 2řtčetck razprodaje ob 8. uri zjutraj. Grafien, dné 13. septembra 1903. (227-11 Rudolf Smola. iSP" Za umirovljence s soprogo brez otrok. v nt^ki vasi na Dolenjskem dobi se stanovanje, obstoječe iz dveh sob in kuhinje, proti temu, da se nadzoruje hišo, če gospode ni doma. Več pove upravništvo tega lista. (231—1) t Potrti oil najgloblje žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljetu in znancem žalimtuo vest, da je naša predraga nepozaliiia soproga, oiiroira lifi, mati iti sestra, guepa Marijil Pečjak roj. SušterSiČ dane« ob Vj 10. uri ^veřer, po dolgi težki bolemi, v 31. letu sviiie staroiti, previđena a sv. zakramenti z& umirajoče, mirno v Gospodu zaiipala. Truplo drage pokojnice se je v Ěetrtek, dtie 10. septembra, ob 7. uri v hiši žaloati v Semiiu št. 13. svećano bla-giisloTilo in potem na pokopaliSću pri sv. Duliu položilo k zadnjemu poiMtku. 8v. maâe zadnšnice se bodo brale v SetniĚu, v Vištiji gori in pri sv. Dnlin Predrago ranjko priporoĚamo v blag spomin in inolitef. V SeuiiSu, dne 7. septembra 1!)03. Adolf Pečjak,^ jjosestulk îa trgove« v Višnji pori, soprog. — Ivan in Neža Sušlcršií. KtaríSi. — Olga, Angola Stepic, Liieri. — Ivan Sušteršič ml., brat. Zahvala. (224) Vseni Horodoilioiii, prijateljem, ïnanceiii kakor ttidi preiast. duliovS^ini, gosp, učiteljem, pevoem, prost. gaBilnenm društvu, itg, dar (valuent vencev, kakor vsem, ki so se sprevoda vdeležili uaSe uejiozabljive sojiroge, matere, hčere, sestre in svakinje, gospe Marije Tecjak roj. Suštcršič izrekamo tem potom našo ualveèjo Eahvalo. Žalujoči ostali. Semič 10. Bej,temljra 1903. m Slavnemu občinstvu se uljudno naznanja, da se je začelo v Novem mestu Glavni trg št. 90. pDUčevati f* iasKf fe pod jako ugodnimi pogoji. via G (174-4) Josip Polila poduiuje godbo na vse inštrumente (na lok in pihalne) kakor tudi druge predmete, (230—1) Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da bodem otl 15, avgusta naprej peč kuril tudi za ^^ dQí»,api ícx-tib,- Vsajalo ae bod« ob polu deveti uri dopoludiie. Tudi bodem kiuli na vago prodajal. Spoštovanjem se pri poro čuje m Janez Mehora, (187—3) pekovski mojster v Rudolfovem. (22H-1) ki ima prijazno lego ob driavni ceati ter je obdano z Tečjiin vrtom, se proda v Metliki. Več se izvé pri lastniku te hiše pod naslovom : Emanuel Fux st., Metlika (Kranjsko) h. št. 129. Stanovanje (237—1) obstojeSe iz ene sobe, kuhinje, potem vrt in dva hleva se odda s 1. oktobrom v najem na BroQu št. 203 v Novem mestu. Hazpis ! Na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu, z dveletnim sluvťiisktiii poukom je odilaLi šest deželnih ustanov "WB za prihodnje Šolsko leto 1903/04, ki se prične dné 3. nov. 1903. Pravico dit tell ustanov imajo sinovi kranjsltili kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, Ćvrstfga zdiavja ter su L aobrim iispelioni dovršili ljudsko šolo. Prednost gre takim inlademôem, ki ostanejo po dovršeni šoli gotovo na svojem domu in sa bodo pedali s kmetijstvom, vinarstvom in sadjarstvom. Ućenci z ustanovami imajo brezplačno hrano, stanovanje in pouk v šolskem zavodu, ka olileko, životu« perilo, obuvalo ter šolske potrebščine pa si moraj«» sami skrbeti. V šolo se sprejemajo tudi placujoČi in zunanji učenci. Plačujoči učenci plačujejo za hrano po SO h iia dan in po 40 K Hiilnnie na leto ter stanujejo in se učé brezplačno v zavodu. Za vse druge potrebsĚine si morajo sami skrbeti. Zunanji učenci (eksternisti) stanujejo zunaj zavoda in plačujejo iH» 40 K šolnine na leto. Hrano je plačevati naprej v mesečnih obrokih, šolnino pa v dveh letnih obrokih in tudi naprej. Prošnje, svojeročno pisane in kolekovane s kolkom 1 K, je poslati at^ do 15, septembra 11. vodstvu kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Vsaki prošnji i- priložili rojstni list, izpričevalo o dovršeni ljudski ali kaki višji šoli, zdravniško potrdilo o trdnem zdravju in izpričevalo županstva in župnega urada o lepem nravnem vedenju prosilca. Prošnji za sprejem p'oti plačilu je pridejati obvezno pismo (i'everz) staršev oziroma varuha zaradi vzdrževanja učen Cíl. Vsak prosilec mora delati sjírejeinno iíkušnjo iz slovenskega jezika in priprostega računstva. Od vspeha te izkušnje je odvisen sprejem v šolo. Učenci, ki Grmsko šolo dovršé z dobrim uspehom, imajo pri vojaščini pogojno pravico do le dveletne prezentne sluitie. Ako namreč zadosté svojim vojaškim dolžnostim prvi dve leti brez graje ter dokažejo, da bodo po izstopu iz prezentne slu7.be kmetovali na svojem ali na syojih starĚev domu, smejo na podstavi odredbe visokega c. kr. vojnega ministerstva z dné 22. julija 1. 1895, štv. 4643, prositi proti koncu druzega vojaškega leta, da se jim odpusti tretje leto. Kedaj bo delati sprejemno izkušnjo na Grmu, naznani vodstvo vsakemu prosilcu posebej. Deželni odbor kranjski, Ljubljana, 25. avgusta 1903. {2tc—2) iepa mebtowfia soba (z razgledom na Glavni trg) 5: je oddati pri g^ospej pl. Fichtenau. Na prodaj je tudi večja množina (210-2) Oddaja se tudi od 56 litrov naprej. ^î^s Za častite gospode izšel je jako pripraven Naročila s Številom šolskih otrok najse blagovolijo takoj doposlati v tiskarno (211-2 J. Krajec nasi, v Novem mestu. D^ V najem se oddá ^ ka^ainle^ii. ^ z dîema ognjema in vsem kovaškim orodjem, stnnovanje, obstoječe iz treh sob in kuhinje, hleva, dveh kleti, svinjaka in vrta. P<» dogovoru tudi dve »jiii in kozolec. — Več se izve pri Franc Bobnarju, kovaču v Kandlji št. 4. (2ac-t) z razgledom na glavni trg, pripraven za pisarno,, delavnico ali sploh za kakšno ubrt, je takoj v najem oddati. — Ravno tniii je tudi piostoi'iio ^ sulio skladišče, «i«»* katero se tudi luhko posebej odda, — Natančneje pri gospoda Fr. Tandlerju v Rudolfovem. ti29~i) v S B kožo 1 glii., hrej; koze i)5 kr„ Urez kostí s kožo 1 10 kr., plčGeta brez konti 90 kr, Miho meso 78 kr., slaiiiiiit. 82. preíióevi jeiiki 1 kIi!.. eoveji 1 uld. aO kr., ^flaviiina. hrea koeti 45 kr. Dunajske sialaine 80 kr, prave, boljše 1 gliî., iz Šunk») 1 (îld, aO ir, ogrske 1 gM. 80 kr kilo, velka klobasa ena 20 kr. — Pošilja le dobro, puâteiio blago od 6 klg. caprej proti poTzetjn. Ci»8-3) Janko Ev. Sire v Kranju m 1 [i Pozor! {14^tG) Kupujem ženske lase, odrezane, izpadle In zmešane, Plačam po najvišji ceni. Izposojujem tudi vlasuîje (Baroke) po nizki ceni. Ivan Svetec, brivec (GHnvni ttg, nasproti mestne hiše.) Siia popolnoma v dobrem stanu, je po nizki ceni na prodaj. — Kje, pové uprav-J ništio tega lista. (ai9-2> BÍT kateri je dovršil vsaj drugi gimnazijski razred, se takoj sprejme Y tiskarni J. KRAJEC nasi. î Radolfovem, Al Hl i» takoj sprejme, kateri ima veselje 13Í ^ ^ tlo pekovsko olirti ter naj bode 15—111 let star. — Kje, pove upravniStvo „D Dva 1ÚL à O XkQ>& za mesarski obrt sc takoj sprejmeta pri (2Í0-2) Ljudevik-u FERLIČ-u v Novem mestu. ^I^Fg-oDski pojiaočnih in ucenec se takoj sprejmeta v trgovini gosp. J, Ogoreutz-a v Rudolfovem. {207-2) (218-2J sprejme se pri tvrdki A. Pauser ml, „zaloga špeceryskega blaga in železnine v Rudolfovem." B5E5g5B5H5E5B55gBSagE5gS asgSESESgSSSBSESESasas HSHEBSBSESHSaSHSSSZH E5HH25Z5H5H5E5ESH5fQ crca C-ÎD i € V rJ= O -M oS 4 CO o Ci 1-H oî fH ^ a Ph (U EO o a M (D « O CD "EL d I CD + Y 13 ci ai i> O Si E hc - s » TT ci » « .d jj — O ^ J _ 00 ^ u ci o tđ Sï o lÈ o „ C o tu S o ' a w "—s i., ; ^ t. .îi,'^ , ^ o ci Q -. M I-I I C = „ o cfl u « »-N ^ ë „ i O oH • —'• C o O a> £= = (U o .a o. a .w « jo I ~ N œ ^ s U^» . CO o -o CJ o s o) o) V V v) rt .o a> ï > t_ ^ o ^ :s « — ^ 1 ^ii-- â c <» o faCíO = >eo o rt 3 f-^ II,' Ï « r S1 v CE g s-b: — Ěí o = .S o ^ ^ Z a ■ Cl, « u S « 03 ^ ^^ ^ « C ^ U j rt _ oS ClhSJCM O CLE (U CLi N ci ^ - đJ rQ ___ œ "o? ? iUO S ci m ^-r 5 M C ^ S! 3) Jaj OP 2 E s o o o - « rt p^ N ci • >CJ aj = "S. g .„ ci a N 9 > o o" 2 .-g o (_ -- oP a > «i -2 y ^ 5 oo ""i o (U O! ^ — 5 -M O .7: X! > ÍU > o Hj "CJ -t— — « O M "t3 ap rt io 'il o > «3 00« ë-C ^ - u C o Œ s " -g-.g a I - , = N - - ^■fïjgi-^ I o 09 CO ri Q 'q .S- ^ o ^ -- " ^ 3^ P fs „ ^ o aS i-O OJ « I § a -F i = .= ^ s katera je pripravna za dečke v starosti od 12 do 18 let, proda Franc vitez LANGER v Bršljinu. Prav lepa prilika hišo z lepim sadnim vrtom ležečo na Ufrodnem prostoru kupiti, nudi se v Stopičah blizu Novega mesta. Po dogovoru dobé se tudi njive. Natančneje pové g. Jožef i>iniec v Stopičab. (202-2> JaK it Kandiji oddá se s 1, oktobrom t. 1, pritlično stanovanje, obstoječe iz treh sob, z lepo kuhinio in dvema shrambama. Vodovod v hiši. Natančne pogoje pri lastniku: (1(17-4) Franc Šuklje. Za koncesijo v Avstriji vano francosko prekmorsko družbo „Compagnie generale ïraiisatlantique" Edina direktna in najkrajša črta poštnih brzcparnîkov, ki prevažajo zanesljivo, bres prelaganja, samo 6 dni la fflmwa ^ Iz Ljubljane se odpotuje vsak ponedeljek Zii. iOžnje tu- iu inozemskih železnic, za navadna in okroina potovanja in prireditev romarskih vlakov, daje pojasnila iti veljavne vozne liste edina oblastveno potrjena potovalna pisarna Id« Šmmwém - v LJubljani, Dunajska cesta št. 6 - Wizo znane gostilne „pri Figabirtu", (300-21) Padavica (božjast.) Kdor trpi na padavici, krčih in drugih nervoznih boleznih, zahteva naj zvezek o teh boleznih. Dobi sň zastonj in poStnine prosto pod naslovom Schwanen-Apolheke, Frankfurt a. M. (241—23) V graščini Pogance pri Novem mestu je za setev ^C^ oddati pésnica (ozinka) [Kolbcnweizcn]. (203-2) ♦ StaMfa P J Jk. obstoječe iz treli oziioma štirih soh in kuhinje je s 1, decembrom 1903 za oddati v Drgančevi hiši v Kandiji št. 37. (2oa-2) kakor tudi manjše za Šolske, bolniške in druge zavode ter večje delavnice, izvršujem najaolidiieje in najyestneje dobro in točuo idl^ee po najnižji ceni. Ure mojega izdelka prenesó lahko najhujši mraz. Priporočiiiu se prež, dnhovščiui in slav. obťSinstvu v blagohotna naroČila in bilježim z odliinim spoštovanjem Ivan Brunskole, Vrčiče Št. 18. p. Semič, Belokrajina. Spričevalo, S tem pisanjem iiftiuaiijim sloTeasliira žu))niktnn piniebiiu v no-Tem Bvetu ZeJitijeiiih držav v Ameriki, ki bi mora» tiatiieravali ai oskrbeti za BTi)ie uerkva Btoljme ure, ila je Jan.Brunskole iz Vrřií, poŠta Semii Kiaujako, Austria Xíiiroim, izvrsten urar. NareJil nam je lansko leto tnrnsko «ru, ki je celo isiino dobrj Sla m je ni ustavil najbujňi mraz. Vsi luea.-aui tii m Ely Minn, «m.i ž njo Badovoljni. Stala nas ja na pil ueneje, kakor bi jo mogb ilobiti tu. Dobro delo livali svojega mojstra. Ely, Minn. U. St, America, 2. maja 1903. (177-3) Msgr. Jos. F. Buh, župnik in vic. gen. (íj^sř-^ (ï)^'" za mlatit, žito čistit, slamo rezat, gepeljne, kllnje, trombe in cevi, žage, jermena in druge potrebščine se najbolje in najceneje kupi v zalogi m<® ©ïiS' Fran Zeman-a, Ljubljana, Poljanska cesta št. 24. (230-23) GLASOVIR v najboljšem stanu ter po najnovejšem sistemu narejen na 7 oktav z jako prijetnim iu močnim gksimi sh po primei'iio nizki ceni proda. Nutanónttje pové upravništvo „Dol. Novic" (ao;)—2) Brockhauser Konvei'sations-Lexikon, 16 zvezkov, od 1. 1894, dobro ohranjen, je na prodaj za 90 kron; — in Osterreiciiiscli-uny. Monarchie in Wort und Bild 20 zvezkov, z» 120 kron, torej vse pod polovico prvotne cene. Kje, pové uredništvo „Dol. Novic". (179-3) Kiiliariea izvežbana. za kuhinjo in gospodinjstvo išče službe v kakem župnišfn ali tudi dnigej pod primernimi pogoji. Več pové upravništo „Dni, Novic", (204-2) UCENCA sprejmem v syojo trgovino mešanega bla^a in deželnih pridelkov. Vešč mcjra biti računstva in pisave prav dobro ter poštenih starišev. (J93-2) Fr. Skušek, trgovec v Metliki. • • • • • Krasne nagrobne (Grabkranze) (2os-2) s trakovi in napisi dobiva se v velikanski izbiri pri Franc WokaČ-n, „trgovina pri škofu" — Novomesto. Slanje vlog 31. dec. 1902: čez 9 milijonov kron. I Ï Najbcljša in najsigurnejša ir prilika sa štedenje: ^ Preje: Gradišče št. 1, I Denarni promet v 1. 1902: I čez 32 milijonov kron. sedaj: KONGRESNI TRG št. 2, I. nadstropje sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po - O brez kakega odbitka, tako, da sprejme O vložnik od vsacih vloženih 100 K Čistih - 4 K 50 h na leto. stanje vlog 31. decembra 1902: 9,501.351 K 52 h. Denarni promet v letu 1902: 32,596.882 K 65 li. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne du bi aa «brestovauje kaj prekinilo. — Zit nalaganje po pošti so poštno-hraiiilnične položuice na razpolago. V Ljubljani, dné 1. januaiija 1903. Dr. Ivan Šusteršič, Josip Šiška, knezoskofijski kancelar, (136—7) predsednik. podpiedsednik. Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St., Vidu nad Ljubljano, — Josip Jarc, \eleposestnik v Mfdvod^li. — Dr. Andrej Karlin, stolni kanonik v Ljubljani, — Karo! Kauschegg, velepos. t Ljiniljani. — Matija Kolar, íuimik pn IJ. Al. v Polju. — Ivan Kregar, načelnik okr. bohi. blag. v Ljubljani. — Frančišek Leskovic, zasebuik in blagajnik „Ljiid. i^os". — Karol Pollak, tovarniir in pos. v Ljubljani. — Gregor Slibar, župnik na líudniku, — Dr. Aleš Ušeničnik, profesor bogoslovja v Ljuhljaiii. iJÎI Zahtevajte pri nakupu "^Baesa Varstvena znamka. Schiclit-OYO štedilno milo Otii) je zajamčeno Čislo ii» brei! vsake škodljive iirimesi. Pere izvratni), Kilor liiiie dobiti aares jamČeno pristno, perilu tieSkoilliivo »lilo, iiftj [mzi ilobrn, ila bo itiiel VBak kiiiuad ime „SCUKJHT- iit vurtit^enn ziianiku ,JELEN". (lG->—4) pini \ Dobiva se povsod! o iffiT" Otvorjcnje kleparske obrti! Slavtieim cibĚiiifltvu iii častiti dnlinvSčini lîOToljujem ei uljudiu) iisBiianjati, tla izdelujem vsa v to stroko anadíijoía ornamcntna, stavbena in galanterijska dela, ornanienina okna za strciio s kiniem, strešne špice in gciimse po najnovejšem modelu, uo uaročemh imiTtili' tudi modelirani t.aiii iii (klani ukion. (Jz ird na razpolai^u. ' ' Pokrivam iii prekrivani plofiaste Ijilehaste) streha na cerkvati, liišah ali vilah, kakor tudi stolpa (turne); iste tiuli barvam, popravljam in napravljam strelovode itd. Izdeluvanje raznovrstnih žleiiov In cevi za pod kap ali nad kap illiiugriiine'ii uud Sauniriuneni m snegelovo (aulmepíiiiníer). Nadalje izdelujem prav liSno palanterijsko blago iz razuili kovin, napravljntn bane za liopaiije vfiake vrute kotle za štedilnike (Sparlierd) liakrcne ali belega ploiia. Vfla kuhinjske in kletarske oprave itd, Pocinjanje bakrene posode, popravljanje zganjarskih kotlov in druge stvari Sprejemam vsakovrstna popravila proli primerni coni. (186—3) Za lUDotîubrujna narosila se uljuduo prijioroĚa Dobro in trpežno delo! Točno izdelovanje! Primerne cene! Ivaiî, Potxior ornamentni, stavbeni in galanterijski klepar, Rudolfovo, (Kranjsko), Ij j u U j an s k a cesta št. 236, (v nekdaj Polákovi hiši nasproti drevoredu.) Odgovorni urednik Fr. Sal, Watzl. Izdajatelj iu xaložuik Urban Horvat. Tisk J. Krajec nasi.