NOVI TEDNIK Št. 7 - leto XLVI - Celje, 20. II. '92 Cena 50 tolarjev Direktor in glavni urednik Jože Cerovšek. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Stranke, politiki, vla- da... še za župana jim je vseeno. Javnomnenjska raziskava v temi tedna. Stran 6. Politika Ceijanov ne zanima stran 11 četrti kupon za 1100 kmečkih žensk V krempljih mamil Od kakšnega jointa med odmorom do opijske zasvo- jenosti. Celjski narkoman- ski krogi. Stran 16. Po umoru v umirajočih Kresnikah Datum na napotnici za Vojnik je bil prepozen. Stran 17. iz VSEBINE Stran 8 Dnevi komedije zbudili Celie stran 13 J Kaj počnejo I novinarji na i Rogll? stran 3 | Ministrstvo ruši bolnišnico stran 12 Peter Ritonja, I legionar zaradi t kupona stran 20 Množični pretep v konjiški diskoteki oiran 15, 18, 19 Pisma bralcev: ovirana denacionalizacija Včasih sem mislil, da o ekonomiji nekaj vem Pogovor z dr. Jožetom Mencingerjem o lastninjenju, delu sedanje vlade, obetih za prihodnost. Stran 7. 2 z UREDNIKOVE MIZE Kai je pomembno Ko odpreš časopis, ko vključiš radio ali televizijo, vedno so na prvih mestih politiki in politika. Še iz pisem bralcev, ki so se nekoč pritoževali nad slabimi cestami in grdimi sosedi, pljuska pohtika. Kot da je to najpomembnejša stvar v življenju, se prepirajo naše mlade stranke, pravo življenje pa teče naprej, svojo pot. V tem pravem življenju stopa v ospredje revščina. Saj ni čudno. Samo na celjskem območju se je lani proizvodnja zmanjšala za skoraj 15 odstotkov, število podjetij z blokiranimi računi letos narašča, nezaposle- nost se povečuje. To je tisti grob okvir, v katerem moramo živeti in preživeti. Na prihodnost si večina ne upa več misliti. Predaleč je in preveč negotova. Ravno zanjo pa bi morali spet najti prostor in čas. Če ne za nas - za naše otroke. V tej številki Novega tednika smo namenili precej prostora problematiki odvisnosti. Resda govorimo le o drogah in tokrat zane- marjamo alkohol in cigarete, a ravno droge se med mladimi izredno hitro širijo. Ti^eganje, da bo mladost- nik v svojih stiskah segel po njih, je vedno večje. Ne gre le za preobčutljivo in negotovo čustvovanje mla- dih, za pri nas izrazito avtosgresivnost mladih, ki se poleg z uživanjem drog izraža tudi s samomori, ne gre le brezbrižnost ali pomanjkanja časa staršev, ki ne naučijo otroka reči »Ne, hvala!« Gre tudi za resnične, tako imenovane objektivne okoliščine, ki povzročajo hude krize identitete pri mladih. Kako si naj oblikujejo življenjske cilje, kako izberejo pokUc, ki bi ga radi opravijah, če pa je to tako hudo odvisno od denarja? Prejšnji teden smo lahko brali, da bo v jeseni predvi- doma ostalo na cesti za sedem razredov otrok, ki bodo končali osnovno šolo. Med iskalci zaposlitve je iz dneva v dan več mlajših od 25 let... In za obzorjem se še prav nič ne svetlika. Mi pa se gremo politiko. Politični veljsiki očitno ne vedo, da je to ljudem ena figa. V raziskavi, ki jo je naredil SPEM o priljubljenosti celjskih politikov, je najbolj značilen odgovor, koga bi ljudje volih za župana. Absulutna večina vprašanih, kar 85 odstot- kov, tega preprosto ne ve. Pa še čisto vseeno jim je, katera stranka je ali bo na oblasti. Da bi le zaustavila revščino. Ampak takole je ~ to bo še trajalo, otroci pa nič ne čakajo. Kar rastejo. MILENA B. POKLIC Velenjska vlada nI padla Več bo morala storiti za obveščanje Velenjska vlada, na čelu s predsedni- kom Pranjem Bartolacem, bo še naprej opravljala svoje dolžnosti. Tako so se v torek na seji odločili poslanci velenjske občinske skupščine. K delu te vlade je bilo v zadnjem času slišati veliko pripomb. Skupina delega- tov občinske skupščine, med katerimi je bil tudi Vane Gošnik, sicer tudi podpred- sednik Skupščine republike Slovenije, je vladi očitala med drugim tudi kršenje zakonodaje, nepravočasno poročanje skupščini, poskus utaje neupravičene porabe proračunskih sredstev in še bi lahko naštevali. Po nrnenju predlagateljev je občinski izvršni svet kršil zakon o financiranju javne porabe. Premalo sredstev naj bi namreč bilo namenjenih za delo krajev- nih skupnosti, vzdrževanje lokalnih cest, pa za šolstvo, zdravstvo, kulturo in teles- no kulturo. Po drugi strani pa je bilo dosti denarja za obnovo občinske stavbe. V skupščini ni bilo sprejeto poročilo o porabi proračuna v obdobju od januar- ja do konca septembra lanskega leta. Za- radi nepravočasnega poročanja skupšči- ni o prerazporejanju višine odhodkov skupščina tudi ni mogla pravočasno pre- prečiti potratnega trošenja denarja, so med drugim dejali tisti, ki so zahtevali naj poslanci glasujejo o nezaupnici ve- lenjski vladi in seveda tisti, ki so se stri- njali s to pobudo. Po drugi strani pa je bilo slišati tudi mnogo pohval na račun dela velenjskega izvršnega sveta. Če že vladi očitajo nek;, tere štrajke, potem je treba vedeti, da s bili to štrajki, ki so potekali po vsej Slo veniji. Pri tem so mislili na učitelje, de lavce v zdravstvu in delavce v elektrogo. spodarstvu. Ne nazadnje ima velenjski vlada zasluge, so menili nekateri, ker go spodarstvo v tej občini v zadnjem času n utrpelo nobene škode. Ni bilo tudi večji) socialnih in drugih pretresov, vladi pa S( izrekli pohvalo za njeno pragmatičiu ravnanje. Res pa je, da bi morala vej storiti za obveščanje poslancev skupščiJ ne. Na zasedanju zborov občinske skupi čine so ji namreč nekateri očitali tud stvari, za katere se je izkazalo, da jih j( vlada opravila, poslanci pa tega niso ve- deli. JANEZ VEDENIK S pravo mero do preteklosti V Celiu botio še premisliii o spremembi imen uiic Poslanci celjske občinske skupščine so se med torkovim zasedanjem spopadli tudi s trdim orehom preimenovanja ne- katerih ulic in trgov v celjski občini. Me- nili so, da se je problema potrebno lotiti - a postopoma in z najprej v skupščin- skih klopeh sprejetimi kriteriji za delo Komisije za imenovanje ulic in naselij v občini Celje. Z večino glasov so podprli predlog skupščinskega predsedstva, da Komisija za imenovanje ulic in naselij v občini Celje pri svojem nadaljnjem delu upošte- va kriterije: historičnosti, ekonomično- sti, racionalnosti, neprenašanja uličnih imen iz enega v drug predel mesta, po- imenovanja tudi po nosilcih NOB, sode- lovanje s strokovnjaki izven komisije ter nenazadnje tudi voljo stanovalcev v po- sameznih ulicah. Kot osnutek pa so spre- jeli tudi predlog za preimenovanje treh trgov in štirih ulic v krajevnih skupno- stih Center, Dolgo polje in Gaberje. Gre za Tomšičev trg (po novem Glavni trg), Trg V. kongresa (Minoritski trg), Trg Ok- tobrske revolucije (podaljšek Kocbekove ulice), Čuprijsko (Razlagova), Ulico 29. novembra (Kosovelova ali Novačanova), Ulico Moše Pijade (Ob stadionu ali Stri- tarjeva) in Ulico VIII. črnogorske briga- de (Stara Dečkova ulica). Ob tem pa je predsednik Komisije za imenovanje ulic in naselij v občini Celj( Ivan Pfeifer pojasnil, da si je komisija ol svojem imenovanju zastavila delovne kriterije, saj je bil njihov cilj izdelati strokoven in ne političen predlog. 01 preimenovanju ulic v starem mestnem jedru so upoštevali načelo historičnosti za ostale krajevne skupnosti z uvedenim uličnim sistemom pa je bilo težje, saj sc v Celju doslej ulice poimenovali zelo ne- sistemsko in brez kakršnegakoli koncep- ta. K svojemu predlogu, ki naj bi ga kot osnutek odloka obravnavali poslanci, je v času javne razprave v okviru občinske vlade Komisija dobila 38 pripomb. Le-te pa kažejo, da nekateri občani podpirajo, drugi pa spet odločno zavračajo preime- novanje ulic. IVANA STAMEJČIČ Na samem skupščinskem zasedanju so v imenu krajanov odločno nasprotovali preimenovanju ulic poslanci iz krajevnih skupnosti Vojnik, Štore in Ljubečna, po- slanci pa so opozarjali predvsem na za- konsko določilo, da v preimenovanju ulic upoštevajo voljo stanovalcev. Kal čaka Gaberje? Poslanci celjske občinske skupščine so v torek ponovno obravnavali predlog odloka o zazidalnem načrtu Gaberje. Predlagatelj, občinska vlada, je tokrat v pripravi gradiva upošteval predhodne razprave in »sporno« Aškerčevo ulico vTuil v stare meje zazidalnega načrta Staro mestno jedro, vendar poslanci odloka vseeno niso sprejeli. Brez sprejema zazidalnega načrta pa posegi v prostor (od urejanja prometa do komunalnih posegov) v tem predelu niso mogoči. Mnenja poslancev so se kre- sala ob amandmanu Socialde- mokratske stranke in Zelenih, ki so sprejem odloka pogoje- vali z vključitvijo določila, da magistralna cesta (M-10) se- ver-jug poteka po trasi pri- marne mestne razbremenilne ceste. Pojasnjevanje strokov- njakov, da trasa od Teharske ceste preko novega mostu čez Voglajno in s podvozom pod prvo glavno železniško progo ter navezavo na obstoječe kri- žišče na magistrali vzhod-za- hod ne zadošča niti najosnov- nejšim prometnim standar- dom, ni zadoščalo. Poslanci so sicer amandma zavrnili, do sprejema odloka pa je manjkal en poslanski glas potrebne ve- čine, saj je za glasovalo 37 po- slancev. IS Vse stranke za Čakša Šmarska občina je po od- stopu Franca Potočnika že tri mesece brez župana, vendar pa vse kaže, da bo parlamentarna kriza po dveh neuspelih poskusih izvohtve župana končana. Vodje poslanskih klubov vseh petih strank, ki so za- stopane v šmarskem parla- mentu, so namreč enoglas- no podprle kandidaturo dosedanjega podpredsed- nika skupščine Jožeta Čak- ša, ki jo je s podpisi podpr- lo deset poslancev. To je bi- la edina kandidatura za novega župana in jo je v ponedeljek potrdila tudi občinska volilna komisija. Jože Čakš je član krščan- skih demokratov, njegovo kandidaturo pa podpirajo tudi vse izvenparlamentar- ne stranke v šmarski ob- čini. Ž. Z. Vlada naj odgovori Pred dnevi so se celjski borci obrnili na predsednika repu- bliškega parlamenta in vlade dr. Franceta Bučarja in Lojze- ta Peterleta ter obema zastavi- li še nekaj dodatnih vprašanj. Zaskrbljeni zaradi vse slabše- ga socialnega in gospodarske- ga položaja v Sloveniji, so na- mreč najodgovornejšim v re- publiki že v januarju poslali posebno izjavo. Z vsebino pisma, s katerim znova opozarjajo na slabšanje življenjskih pogojev, so sezna- nili tudi klube republiških po- slancev, Demokratsko stranko upokojencev, republiški odbor borčevske organizacije in Svo- bodne sindikate Slovenije. V celjski borčevski organi- zaciji opozarjajo, da je nedav- na obdavčitev vseh za življenje nujno potrebnih izdelkov še dodatno prizadela najrevnejše sloje prebivalstva. Če je vlada nameravala z uvedbo promet- nega davka na osnovna živila bogatim ukiniti »privilegije« neplačevanja davščin, potem naj čimprej pripravi in skupš- čini ponudi v. sprejem ustrezne ukrepe za razbremenitev plač in gospodarstva. Tako bi se vsaj deloma zvišal zaslužek iz dela in ublažil cenovni udar. Drugo vprašanje, ki ' ga v svojem pismu odpira celjska borčevska organizacija, pa je republiški proračun. Borci pravijo, da ne nasprotujejo proračun, če je le-ta uteme- ljen. Vendar pa še niso pozab- ljene predvolilne obljube in osamosvojitvena zagotovila o tem, da bo življenje v samo- stojni Sloveniji cenejše. Borci ne trdijo, da so zdajšnji izdatki gospodarstva in davkoplače- valcev oziroma proračunski prihodki višji, enaki ali pa manjši od nekdanjih - od vla- de pa zahtevajo primerjalni izračun proračunskih in iz- venproračunskih izdatkov za bivšo federalno in zdajšnjo sa- mostojno državo. IS Zaustavimo revščino Prejšnji teden so šentjur- ski socialdemokrati pri- pravili javno tribuno z na- slovom Zaustavimo revšči- no. Povabili so predstavni- ke Zavoda za zaposlovanje. Centra za socialno delo. Rdečega križa, območne gospodarske zbornice Ce- lje, šentjurske vlade, sindi- katov in podjetij iz Šent- jurja. V celjski regiji je proiz- vodnja v primerjavi z lan- skim letom padla za 14,6 odstotkov, zmanjšuje se število zaposlenih, vedno več podjetij ima blokirane žiro račune in ker se precej delavcev iz Šentjurja vozi na delo v Celje, jih bo pri- zadel val brezposelnosti, ki bo posledica prenehanja moratorija na stečaje. Na Zavodu za zaposlovanje je bilo v januarju prijavljenih 773 iskalcev zaposlitve, od katerih je 95 odstotkov nekvalificiranih delavcev in dve tretjini mlajših od 25 let. Na teden je objavljenih 5 do 10 potreb po delavcih, prevladuje sklenitev delov- nega razmerja za določen čas. Denarno pomoč preje- ma 2600 družin, kar je 42 odstotkov vseh družin, šte- vilo prošenj za začasno po- moč se povečuje, trenutno jo prejema 300 družin. V razpravi smo slišali mnogo različnih stališč in mnenj, a malo predlogov, kako premagati težave. Tu- di predstavnika vodstva socialdemokratske stranke sta povedala nekaj podat- kov in primerjav z drugimi državami, a predlogov za rešitev obstoječega stanja je bilo bolj malo. MIŠA GAJŠEK Slovenija še ni turistična Posvet o možnostih za razvoj turizma v Lašitem »Laško še ni zdraviliški kraj v pravem pomenu,« je dejal v torek na posvetovanju Turi- zem in zdra\je v občini Laško ugledni evropski strokovnjak za turizem in managment dr. Werner Siegert iz Nemčije. Večdnevno posvetovanje je or- ganiziralo Zdravilišče Laško. Lani so v občini ustanovili delniško družbo Terme, da bi pospešili kakovostni razvoj zdraviliške dejavnosti in tiste danosti občine, tradicije kraja in okolice, kulture in prebival- cev, ki s svojim izročilom in delom zaokrožijo celovito po- nudbo zdraviliškega kraja. Dr. Siegert je menil, da mnogi Slovenci pravzaprav še ne ve- do, kako lepa je njihova deže- la. Vse preveč je raznih odla- gališč smeti in odpadkov in to velja tudi za Laško. V mestu samem je prec« industrije in raznih obrtnih dejavnosti, ki pa so žal premalo vključene v turistično ponudbo. Dr. Wer- ner Siegert se ne navdušuje nad gradnjo novega hotela. Bolj se zavzema za tako ime- novan projekt polne hiše. Veli- ko je namreč v okolici lepih hiš, ki bi lahko gostom ponu- dile marsikaj, pozabiti pa ne gre tudi na kmečki turizem. Seveda pa je za koncept polne hiše potrebnega precej dela in časa in za to mora imeti posluh tudi družba. Najmanj dve leti bi trajalo, preden bi lahko raz- vili te stvari in potem še nekaj časa, da bi jih lahko propagi- rali v prospektih po vsej Evro- pi. Na sploh bo treba več stori- ti za propagando, kajti dejstvo je, da Slovenija kot turistični pojem v Evropi še ni uveljav- ljena, saj jo mnogi zamenjujejo s Slavonijo in Slovaško, neka- teri še vedno menijo, da je Slo- venija nevarna in dokler ne bo porušen zid dezinformacij in strahu, se bodo tujci pač raje odločali za tisoče drugih mož- nosti drugod v svetu. Poleg dr. Siegerta so na po- svetu sodelovali še mnogi dru- gi ugledni strokovnjaki, med njimi Nikolaus Schvvartz z Dunaja, direktor mnogih ho- telov ter ustanovitelj inštituta za animacijo in napredovanje v komunikativnosti, med gosti pa je bil tudi slovenski mini- ster za gostinstvo in turizem, Ingo Paš. JANEZ VEDENIK O plačali vzgojiteljev Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti na območju Velenja je na zadnji seji pretekli teden razpravljal o predlogu zakona o plačah delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih. Njihovo stališče je, da ta zakon ne more nadomestiti kolektiv- nih pogodb za posamezne dejavnosti in naj zato predstavlja le prehodno obliko. Zahtevali so, da se naj uskladijo koeficienti med tipičnimi delovnimi mesti in uredijo plačila za nadomešča- nje odsotnih delavcev, plačajo ure dela sindikalnemu zaupniku in poenotijo povračila stroškov v zvezi z delom. Govorili so tudi o presežkih delavcev med čistilkami, ki se bodo pojavili ob novi sistemizaciji delovnih mest. Ob sprejetju novega sklepa o dolo- čitvi kalkulativnih osnov za plače v zavodih so predlagali, da se pri določitvi koeficienta ravnatelja v vrtcu vrednoti dejanska izobrazba kot v osnovni šoli. MIŠA GAJŠEK Še 126 lini ao pričetlia gradnje avtoceste št. 7- 20. februar 1992 31 IVlinistrstvo ruši holnišnico y CeUu boao tvegali In nadaljevali z Izgradnlo brez soglasja Do aprila bi morali v celj- ski bolnišnici urediti trans- fuzijski oddelek, centralni laboratorij in centralno ste- rilizacijo, ki so bili uničeni v novembrski poplavi leta 1990. K že sklenjeni pogodbi z Lesnino Inženiring Ljub- ljana za nabavo medicinske in nemedicinske opreme pa Ministrstvo za finance ni da- lo soglasja. Zdravstveni cen- ter od podpisane pogodbe ne odstopa in tvega, da bo ostal brez denarja za redno dejav- nost. Ministrstvo za finance, ki ni dalo soglasja za pogodbo med Zdravstvenim centrom in Lesnino Inženiring v vrednosti 45 milijonov to- larjev in milijon 550 tisoč nemških mark plačljivih v tolarjih, to utemeljujejo z nesprejetjem proračuna za leto 1992. V začasnem finan- ciranju menda ni toliko de- narja za odpravo posledic poplave. Poleg tega ministr- stvo ugotavlja, da Zdrav- stveni center Celje še ni po- slal zahtevka za sredstva iz republiškega proračuna za leto 1992 ter da ministrstvo za zdravstvo tudi še ni pri- pravilo koncepta republiške zdravstvene oskrbe, na osno- vi katerega bi Zdravstveni center lahko izdelal svoj raz- vojni koncept in program odprave škode po poplavah. Po oceni Zdravstvenega centra je utemeljitev nesmi- selna, to pa potrjuje tudi kronologija dogodkov. Zdravstveni center je po po- plavi izdelal sanacijski pro- gram, ki razmejuje sanacijo na tri leta. Obravnaval jo je republiški izvršni svet in po- trdil zbor združena dela na svoji seji 12. 6. 1991. V njem je bilo predvideno za sanaci- jo v letu 1991 190 milijonov tolarjev, za leto 1992 200 mi- lijonov tolarjev in za leto 1993 121 milijonov tolarjev. Lani so obljubljeno iz repu- bliškega proračuna tudi do- bili, vendar šele ob koncu le- ta, tako da ni bilo mogoče narediti vsega predvidenega. Novembra in decembra la- ni so Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora zaprosili za revalorizacijo odobrenih sredstev, ministr- stvo za zdravstvo pa obvesti- li o poteku del. Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora je decembra dobilo tudi vso dokumentacijo za sanacijo medicinske in ne- medicinske opreme za vse tri oddelke. Izvajalsko pogodbo z Lesnino Inženiring so pod- pisali 24. januarja po zago- tovilu g. Mencinija z ministr- stva za varstvo okolja, ki je dejal, da bodo za odpravo posledic poplave v prvem tromesečju dobili 62,5 mili- jona tolarjev. 3. februarja je to potrdil tudi g.Vojnovič z ministrstva za finance. Vsemu navkljub pa so 10. fe- bruarja dobili pismeno spo- ročilo, da ministrstvo za fi- nance ne daje soglasja. Za zavarovanje vračila kredita v višini 41 milijonov tolarjev je Zdravstveni cen- ter Lesnini izročili bianco akceptne naloge. Če torej ne bodo dobili namenskega de- narja za pogodbena dela, lahko Služba družbenega knjigovodstva zaseže redna sredstva. Teh pa že tako ni- majo dovolj. Konec leta 1991 je imel Zdravstveni center 152 milijonov tolarjev za- padlih in neporavnanih ob- veznosti za redno dejavnost, 27. januarja pa 150 milijo- nov tolarjev. Za izplačilo osebnih dohodkov so si ta mesec izposodili 25 milijo- nov tolarjev, saj denar iz re- publike ne priteka normal- no. Nelikvidnost lahko tako resno ogrozi redno dejavnost in osebne dohodke. MILENA B. POKLIC Direktor javnega zavoda Zdravstveni center Celje mag- . Marjan Hrušovar: »Kronolo- l^ja dogodkov in sklepov naj- višjih forumov republiške skupščine v celoti demantira razloge, ki so pogojevali nega- tiven odgovor svetovalca Mi- nistrstva za finance. Sprašu- jem se, na osnovi česa sploh še lahko bazira naše delo, če so sklepi najvišjih forumov nični, če ljudem ni mar, da je ogrože- na strokovna varnost pacien- tov ob bistveno višjih stroških poslovanja, v katere nas silijo improvizacije, če posamezni- kom ni mar, da lahko kolektiv z nekaj manj kot 3 tisoč zapo- slenimi ostane brez plač? Zavedam se vseh posledic trdnega sklepa, da od podpisa- ne pogodbe ne odstopim, saj sem le eden izmed členov ures- ničevanja odločitev. Odgovore za posledice bodo pač morali dati tudi tisti, ki nas v take odločitve silijo.« Konjice nič več Siovensice? Konjiška skupščina je pred tednom dni v paketu sprejela drugo in tretjo renominacijo občinskega pro- računa, v nadaljevanju pa je bilo zasedanje v zboru združenega dela nesklepčno. Pri proračunu se je zapletlo na zadnjem zasedanju skupščine zaradi najetja posojila za gradnjo nove športne dvorane, s katero bo upravljal Zavod za šport, Id pa pred tednom dni v enofaznem postopku ni bil ustanovljen. Osnutek namreč predvideva le upravlja- nje s štirimi večjimi centri v Slovenskih Konjicah (Dobrava, Park, Blato, dvorana), posamezna manjša igrišča pa so izvzeta, kar je poglavitni razlog, da bodo gradivo kot osnutek obravnavale posamezne krajevne skupnosti. Dva zbora sta tudi sprejela osnutek o občinskem grbu in zastavi, ki temelji na pečatniku trga Konjice iz konca 16. stoletja, ugodno pa je bila sprejeta tudi pobuda o preimenovanju mesta Slovenske Konjice, oziroma o vrnitvi starega imena Konjice, ki je bilo v veljavi vse do leta 1934. O pobudi bo zdaj odločal svet konjiške krajevne skupnosti. Ž. Z. Brez zamrznitve v Celju so te dni dobili od- govor Ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora, v katerem minister Miha Jaz- binšek zavrača možnost za- mrznitve VTednosti točke za odkup stanovanj z dnem, ko nosilec stanovanjske pravice vloži zahtevek za odkup. Poslansko pobudo je na lan- skem novembrskem skupščin- skem zasedanju podal član celjskega odbora Socialdemo- kratske stranke Mirko Kranjc. V negativnem odgovoru mini- strstvo pojasnjuje, da je v sta- novanjskem zakonu že doslej vgrajenih dovolj socialno na- ravnanih argumentov, ob tem pa zdajšnja metodologija za izračun vrednosti točke zago- tavlja kupcem enakopravne možnosti odkupa. Točka je na- mreč vezana na tolarsko proti- vrednost nemške marke in kljub mesečnemu spreminja- nju njene vrednosti ostaja vrednost stanovanja preraču- nana v nemške marke po me- njalniškem tečaju ista. IS Pomoč učencem srednjili šol Na pobudo sveta osnovne šole Šentjur so se sestali člani iniciativnega odbora za usta- novitev sklada, katerega sred- stva bodo uporabili za pomoč učencev pri šolanju. Člani od- bora so Mirjan Bevc iz Alposa, Ivan Jager iz Tola, Ervin To- vornik iz obrtnega združenja, Marjan Gradišnik, ravnatelj osnovne šole, šentjurski župan Jure Malovrh in Oto Pungart- nik. Sredstva bodo pričeli zbi- rati naslednji mesec kot člana- rino, ki bo za posameznike 100 tolarjev, za obrtnike 500 in za podjetja 1000 tolarjev, kot kri- terij za pridobitev denarne po- moči bodo upoštevali šolski uspeh in socialni položaj učen- cev, ki se bodo prijavili na raz- pis. Prvi razpis bodo objavili meseca junija, učenci pa bodo dobili denarno pomoč na za- četku novega šolskega leta. M. G. Sodelovanje z Vrbovcem Pri Občinskem odboru Rde- čega križa v Laškem je bila na delovnem obisku delegacija RK Vrbovec. Ob pogovoru o nadaljnem sodelovanju, ki je v tem trenutku še posebej ve- zano na begunce in njihovo problematiko, so Laščani Vr- bovčanom ponovno izročili dobrodelni paket, tokrat v vrednosti blizu 100 tisoč SLT. TV REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINSKI SODNIK ZA PREKRŠKE ŠENTJUR RAZPISUJE prosta dela in naloge administrativno tehnične delavice -strojepisite Kandidati morajo poleg posebnih pogojev iz 4. člena Zakona o delavcih v državni upravi (Uradni list RS, št. 15/90 in 5/91) izpolnjevati še naslednje zahtevane po- goje: - 4 letna upravno-administrativna šola - znanje strojepisja in poznavanje dela z računalnikom - 2 leti delovnih izkušenj. - preizkus znanja iz strojepisja. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s pol- nim delovnim časom. Kandidati naj vložijo pisne prijave v roku 8 dni od objave OBČINSKEMU SODNIKU ZA PREKRŠKE ŠENTJUR, o izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po razpisu. Aprilski Celjski sejem Na razstavišču celjskega Golovca se nam med 7. in 11. aprilom obeta letošnji prvi Celjski sejem. Organizatorji pripravljajo novo sejemsko prireditev - 1. sejem ekologije in komunale EKO 92. Namen novega sejma je pri- kazati dosežke domačega in tujega znanja, predvsem znan- stvene in tehnološke novosti s področja ekologije in komu- nale. Osrednji sejemski sklopi bodo: najnovejša ekološka in komunalna tehnika ter opre- ma, načini in oblike zbiranja odpadkov, informatika, soft- ware s področja ekologije in komunale, tehnične izboljšave v komunalni tehniki in organi- zaciji ter predstavitev ekolo- ško prijazne tehnologije. V ča- su sejma pričakujejo organiza- torji približno 10 tisoč poslov- nih obiskovalcev, z organizi- ranimi šolskimi obiski pa naj bi si sejem ogledalo tudi blizu 3 tisoč šolarjev. IS Opozorilna stavka delavcev energetike Torkova opozorilna stavka zaposlenih v slovenski energe- tiki je trajala od 6. do 24. ure, vendar v vsakem podjetju iz- menično po dve uri. V tem ča- su je bila Slovenija brez petine električne energije. Na celjskem območju je stavka trajala od 7. ure do 9. ure. V tem času ni bilo motenj v preskrbi z električno energi- jo, delavci Elektra pa niso od- govarjali na telefonske pozive in sprejemali strank. M. G. 400 milijonov dolarjev za mir Zobozdravniku iz Knina dr. Milanu Babiču so konč- no polomili zobe. Ne Zbor narodne garde, marveč kar njegovi iz Krajine, ki so ga razrešili, mu odpustili vla- do in preprečili, da bi pri- pravil referendum o odlo- čanju ali naj pridejo modre čelade ali ne. Še prej pa se je končno zmehčal posebni odposlanec generalnega se- kretarja OZN Cyrus Vance in priporočil Buthrosu Galliju, da ta priporoči varnostnemu svetu napoti- tev modrih čelad na krizna območja na Hrvaškem. Mi- rovna operacija bo predvi- doma ena najtežjih v zgo- dovini svetovne organiza- cije doslej in tudi ena naj- dražjih, saj naj bi umirja- nje kriznih hrvaških obmo- čij stalo svetovno organiza- cijo letno 400 milijonov do- larjev. »Operacija Vance«: te- meljno načelo mirovne operacije Združenih naro- dov je, da gre za »prehodni aranžma, ki bo ustvarjal pogoje za mir in varnost ter da bi se našla politična re- šitev za razplet krize in trajno stabilnost na tem območju«. Mirovne sile pa ne bodo prejudicirale re- zultatov političnih poga- janj med sprtimi stranmi. Kakšnih 12 tisoč vojakov in 1000 policistov in po- možnega osebja bo pod operativnim poveljstvom generalnega sekretarja in ne bo smelo sprejemati no- benih ukazov nacionalnih oblasti, ampak bodo mora- le biti popolnoma nepri- stranske. Kontingenti mi- rovnih sil, ki bodo oborože- ni, bodo lahko orožje upo- rabili samo v samoobram- bi. Mirovne sile bodo ko- lektivno financirale članice OZN, od raznih »jugoslo- vanskih« strani pa se pri- čakuje, da bodo modrim čeladam brezplačno nudile bivanje, hrano in gorivo ter da bodo z Združenimi na- rodi sklenile sporazum o privilegijih in imuniteti. Okoli temeljnih načel med hrvaško in srbsko stranjo ni nobenih nejasno- stif začenjajo pa se pri ope- rativnih točkah Vancovega načrta in interpretaciji. Hrvati so dolgo nasproto- vali prihodu modrih čelad zato, ker niso natančno ve- deli, kaj bo z njihovo juris- dikcijo na okupiranih ozemljih. Mirovni načrt predvideva »pravni red, ki ga vzpostavljajo lokalne oblasti«, težko pa je pri tem definirati ali gre za »jugo- slovanski pravni red«. Končno so v interpretaciji naredili kompromis s for- mulo »lokalne jurisdikcije ob upoštevanju, da se ta iz- vaja na ozemlju Republike Hrvaške«. Lokalno oblast, ki bo sestavljena proporci- onalno nacionalni sestavi na kriznih območjih, bodo nadzirale policijske in vo- jaške enote Združenih na- rodov. Krizna območja so po Vancovem načrtu tako imenovana »Področja pod protektoratom OZN« (Uni- ted Nations Protected Area Croatia) in sicer gre za tri območja: Vzhodno Slavo- nijo, v katero Vance vklju- čuje Beli Manastir, območ- ja vzhodno od Osijeka, Vu- kovar in posamezne vasi v vzhodnem delu občine Vinkovci, Zahodno Slavo- nijo (Grubišno Polje, Daru- var, Pakrac, zahodni deli občine Nova Gradiška in vzhodni del občine Nov- ska) ter Krajina (Kostajni- ca, Petrinja, Dvor, Glina, Vrgirmiost, Vojnič, Slunj, Titova Korenica, Donji La- pac, Gračac, Obrovac, Ben- kovac in Knin). Demilitarizacija: najpo- membnejši element Vanco- vega načrta je umik jugo- slovanske armade in Zbora narodne garde iz kriznih območij (čemur je Milan Babic najbolj nasprotoval) in razorožitev vseh paravo- jaških enot. Če bo prvo z metamorfozo jugoslovan- skih generalskih jastrebov v golobe to mogoče doseči, da je veliko vprašanje, kdo bo razorožil razne teritori- alne obrambe, vojske va- ških skupnosti in razne va- nj ante četniških formacij. Dokaj stabilno zadnje, 15. premirje pa je vendarle dokaz, da JA ima povelj- stvo nad četniškimi skupi- nami, katerih bojna moč je pravzaprav odvisna od do- bav orožja in goriva s stra- ni JA. Vseeno pa je priča- kovati »incidente«, ki se lahko razvijejo tudi v lo- kalne spopade z modrimi čeladami. Kaj hujšega pa ni pričakovati, saj zgodo- vinske izkušnje kažejo, da so bile mirovne sile na ob- močjih kamor so prišle po vzpostavitvi premirij zelo učinkovite. Seveda pa bi večji in resnejši napadi na mirovne sile lahko sprožili tudi vojaško intervencijo mednarodnih sil, s čimer bi se operacija »Peace ke- eping« spremenila v opera- cijo »Peace making«, po vzorcu iz Iraka. Prva naloga demilitari- zacije je vrnitev pregnanih ljudi na svoje domove ozi- roma kot piše v Vancovem načrtu, »tistih, ki to želijo«. Tudi ta »operacija« vzbuja precej skepse, kajti v naj- bolj razdejanih območjih, kot na primer v Vukovarju, si je težko predstavljati, kako bodo Hrvati in Srbi lahko še naprej živeli sku- paj, kljub nadzoru mirov- nih sil. Težko je namreč predvideti, kako bodo tiste, ki so se nasilno vselili, pre- pričali, da zapustijo »nova stanovanja«. Poleg tega ni mogoče predvideti raznih šikaniranj, lobiranj in spletk, ki bi se jih utegnili | iti ena in druga stran v pre- \ pričevanju za naklonjenost i modrih čelad in mednarod- i nih opazovalcev. ' 6 mesecev ali 20 let: Ka- korkoli se od modrih čelad in monitorjev zahteva nev- tralnost in objektivnost, pa so samo ljudje, ki slabo poznajo zgodovino in et- nične posebnosti skupno- sti, med katerim bodo skr- beli, da se sovražnosti ne bodo nadaljevale in da bo- do nekoč lahko živele v mi- ru. S prihodom modrih če- lad, ki imajo formalni mandat 6 mesecev, se na- mreč začenja zagrizen di- plomatski boj, v katerega Hrvaška starta s ciljem, da okupirana ozemlja osvobo- di, Srbija pa, da ubrani to, kar si je priborila z vojno, j Piše: Robert Gorjanc Št. 7 - 20. februar 1992 V gnojni jami ni zlata komentiramo Glede na to, da je kotiček, ki ga pravkar prebirate, namenjen predvsem finančnim komentarjem, si ne morem kaj, da ne bi vanj vmešal še kanček politike. V Sloveniji žal še nismo uspeli ločiti ekonomske poli- tike od tiste uradne, državniške. To je na svoji koži takoj občutil novopredlagani mandatar za sestavo slovenske vlade mag. Marko Voljč. Na prvi tiskovni konferenci je dobil kup novi- narskih \'prašanj, ki pa so zadevala predvsem njegovo politično (ne)opredeljenost - torej nagibanja v levo ali desno, manj je bilo pravih ekonomskih ugank. Sicer tudi programa ni predstavil, omenil pa je nekaj gospo- darskih lukenj, ki jih je takoj opazil oziroma bil z njimi seznanjen poprej. Pokomentirati velja njegova razmišljanja o lastni- njenju, saj je lastnina hrbtenica močne ekonomije. Mag. Marko Voljč daje tudi velik poudarek sami sestavi slovenskih podjetij, izobrazbeni strukturi stro- kovnih kadrov, fiskalni politiki in delovanju novousta- novljenih podjetij. Pri nas so na tem področju dokaj neurejene razmere, v sklopu pa se navezujejo na makromonetarno politiko, pri kateri ne velja uporab- ljati nepriljubljenih in skoraj vedno neuspešnih omeje- valnih metod. Predvsem naj vlada pri sebi razčisti, v kolikšni meri je potrebno in lahko financira javno porabo, ki zdaj zajema 55 odstotkov družbenega bruto proizvoda, pri čem seveda trpi industrijska proizvod- nja. Pereč problem je tudi finančna nedisciplina, ker že zakoni na tem področju niso dovolj definirani, oziroma sploh še niso sprejeti Vsekakor novega mandatarja (pa naj bo kdorkoli že) čaka nehvaležno delo. Nihče ne more biti čudežni zdravnik ah celo čarovnik, kot nekateri morda priča- kujejo, temveč se takšne stvari zdravijo pri temeljih in ne na strehi. Kdor misU, da bo v jami, ki smo jo pol stoletja gnojili našel zlato, se krepko moti. PRIMOŽ ŠKERL Nove Terme i do maja 1994 Dvanajst delničarjev v delniški družbi Terme Laško je doslej kupilo 150 obveznic v skupni \Tednosti 553 tisoč SLT. Največ obveznic so kupili občina Laško, 30, ter Center za razvoj Ljubljana in HIT, hoteli, igralnica, turi- zem Nova Gorica, vsak po 25. Vloga za vpis družbe v register podjetij je bila podana v začetku januarja, konec januarja pa so dobili soglasje Agencije Republike Slovenije za pospeševanje prestruktu- riranja gospodarstva in spodbujanje prenove podjetij Ljubljana k ustanovitvi družbe, tako da zdaj ni več ovir za registracijo. V torek popoldne je bila v Zdravilišču Laško ustanovna skupščina Terme d.d. Za predsednika Upravnega odbora so imenovali direktorja HIT Nova Gorica Danila Kova- čiča. Terme Laško d.d. v obliki, kot so ustanovljene, želijo izpeljati predvideno naložbo na levem bregu Savinje (nasproti sedanjega zdravilišča) po naslednjem termin- skem roku: investicijski program s tržno študijo in idej- nimi projekti naj bi bil izdelan do letošnjega maja, do julija bodo odkupili zemljišča in pridobili lokacijska dovoljenja, do februarja 1993 pa bodo razpisali dela in začeli gradnjo. Marca 1994 bodo izbrali kadre in jih stro- kovno usposobili za delo v novih Termah, ki jih bodo predvidoma odprli 1. maja 1994. Z novimi Termami bo prišlo do potrebne delitve dela. Tako se bo obstoječe Zdravilišče Laško razvijalo v smeri kvalitetnih zdravstvenih uslug in zdravstvenega turizma, novi objekti na levem bregu Savinje pa bodo namenjeni pretežno ohranitvi zdravja ter v povezavi z mestnim jedrom tudi kulturi in zabavi. Hkrati naj bi se razvijalo tudi zdravilišče v Rimskih Toplicah, kjer nameravajo ponuditi vse za oddih, možen pa bo tudi zdravstveni in izobraževalni turizem. TONE VRABL po čem so devize? Tečaji deviznih valut na dan 19. 2. 1992 Banka Valuta Enota Nakupni Prodajni Ljubljanska DEM 1 51,50 53,50 banka d.d. ATS 1 7,30 7,60 Celje USD 1 80,10 83,30 ITL 100 6,30 6,80 A banka DEM 1 51,90 53,10 Celje ATS 1 7,35 7,53 USD 1 80,40 84,50 ITL 100 6,55 6,90 Stanovanjsko DEM 1 52,10 53,80 Komunalna ATS 1 7,40 7,64 banka Žalec USD 1 84,60 87,36 ITL 100 6,94 7,16 Slovenska DEM 1 51,65 53,25 Investicijska ATS 1 7,33 7,56 banka Žalec USD 1 79,80 87,19 ITL 100 6,71 7,10 Štajerska banka DEM 1 51,65 53,25 obrti in podjetništva ATS 1 7,33 7,56 d.d. Celje USD 1 79,80 87,19 ITL 100 6,71 7,10 Velenjska DEM 1 51,50 53,50 banka ATS 1 7,35 7,59 USD 1 83,80 86,60 ITL 100 6,90 7,10 Zasebna DEM 1 53,00 54,10 menjalnica ATS 1 7,40 7,70 ATKA Celje Menjalnica DEM 1 52,50 53,60 Miran Jovan ATS 1 7,40 7,60 Celje Skupaj bomo močnejši Triaeset let žalsliega Mmezada »V zadnjem času ni moderno oziranje v preteklost, nam pa se zdi prav, da na skromen na- čin obeležimo tridesetletnico delovanja Hmezada in pregle- damo skupno prehojeno pot.« S temi besedami je direktor Poslovnega sistema Franc Žu- žej v petek v Žalcu začel kraj- šo slovesnost ob jubileju tega kolektiva. V nadaljevanju je ocenil, da je bilo leto 1962 mejnik v raz- voju Hmezada, takrat se je v Kmetijski kombinat združilo 11 delovnih organizacij, za- metki pa segajo leta nazaj v ustanovitev hmeljarske za- druge. Razvoju v naslednjih letih so sledile mnoge neposre- čene reorganizacije in prisilna tozdiranja, sledila je ustanovi- tev sestavljene organizacije in pred tremi leti oblikovanje Po- slovnega sistema Hmezad. Vanj je danes vključenih 28 članic. Na razvoj tega poslovnega sistema bo v prihodnje vpliva- la zlasti nova zakonodaja in paket lastninskih zakonov. Članice Poslovnega sistema, je ocenil Žužej, danes preživljajo močno gospodarsko krizo, izhod pa vidijo v preoblikova- nju sedanjih velikih podjetij v manjše družbe z omejeno od- govornostjo, delniške, privat- ne ali mešane družbe. Pod skupno streho Poslovnega si- stema pa naj bi obdržali ugled Hmezada, izpeljali reorgani- zacijo, razvijali globalno raz- vojno strategijo ter sodelovali pri sanacijskih programih čla- nic. Ena glavnih nalog sistema bo v prihodnje ustanovitev Hmezadove poslovne banke. Ta naj bi bila konkurenčna in poslovna banka, ki bo finanč- no spremljala članice sistema, pozneje pa prerasla v mešano banko z zunanjimi partnerji. IB Na slovesnosti ob 30 letnici so podelili priznanji za uspeš- no delo in sodelovanje s Po- slovnim sistemom. Kipec hme- ljarja so dobili delavci kolekti- va Export Import ter predsed- nik svetovnega združenja za hmeljarstvo Jože Breznik. HAMURABI ODGOVARJA Bogdan Oblak - Hamurabi Kaj menite o najnovejšem predlaganem kandidatu za no- vega mandatarja slovenske vlade Marku Voljču? Skrajni čas je že, da dobimo novega mandatarja, da se bo vlada končno začela ukvarjati z gospodarskimi vprašanji. Magistra Voljča poznam le po njegovih nastopih v javnosti. Po tistem, kar je povedal na zadnji predstavitvi, pa menim, da bo s svojimi bogatimi iz- kušnjami lahko pomagal vsaj pri začetku reševanja gospo- darske krize. Na novega man- datarja zato gledam z optimiz- mom. Sicer pa se bodo, če ga bo skupščina potrdila, rezul- tati njegovega dela pokazali nekje sredi leta. Vsaj dva me- seca bo namreč potreboval, da se bo podrobno seznanil z raz- merami. V zadnjih dneh smo doživeli tiho naraščanje uradnega de- viznega tečaja. Uradni srednji tečaj marke je danes (torek, 18. 2.) 46,28 tolarja. Ali to po- meni, da je Banka Slovenije začela uresničevati obljubo o drsečem deviznem tečaju? Uradni tečaj je administra- tiven in služi le za obračuna- vanje carin in nominiranje vrednostnih papirjev. Trenut- no je za 15 odstotkov nižji od menjalniškega tečaja. Central- na banka ga bo umetno držala navzdol vse dokler bodo za- mrznjene devize varčevalcev. Če bi namreč uradni tečaj pre- več približala menjalniškemu, bi občani prodali zamrznjene devize in dvigali tolarje, to pa bi povzročilo dodatno infla- cijo. Štefan iz Celja: Ali je varno ustanavljati mešano podjetje na Hrvaškem glede na razmere v sosednji republiki in glede na slovensko-hrvaške odnose, ki še vedno niso najboljši? Gospodarski odnosi med Slovenijo in Hrvaško se počasi vendarle obnavljajo, plačilni promet poteka vsaj po oseb- nih, »stranskih« kanalih. Pravna varnost na jugu pa je še vedno zelo slaba, zlasti v Srbiji in na zasedenih ob- močjih na Hrvaškem. Zato vam ne morem svetovati glede ustanovitve mešanega podjet- ja. To je stvar poslovnega ri- zika! gospodarski barometer Zaživela zlata borza Minuli teden je v okviru Ljubljanske borze začela delo- vati tako imenovana zlata bor- za. Na prvem trgovanju je bila končna cena grama zlata 1206 tolarjev, unča je veljala 37.506 tolarjev, gram srebra 38 tolar- jev, celoten promet zlate borze pa je znašal pol milijona tolar- jev. Po uradnem borznem se- stanku so na Ljubljanski borzi ocenili, da je potekal pr\'i dan trgovanja s plemenitimi kovi- nami po pričakovanjih, ob koncu leta pa pričakujejo po- zitivno bilanco. Precej ilegalnih prehodov Območna gospodarska zbornica Celje je pred dnevi skupaj s carinarnico pripravi- la posvet za gospodarstvenike, na katerem so govorili o izvo- zu ter uvozu iz sosednje Hrva- ške. Po informacijah carinikov je po vzpostavitvi meje precej ilegalnih prehodov, zasebniki, vozniki in fizične osebe pa po- skušajo ilegalno spraviti čez mejo različno blago. Predmet prekrškov so predvsem praši- či, oblačila, umetna gnojila, koruza, repromaterial ter pija- če. Manj je primerov, ko ljudje na meji ne prijavijo blaga. Precej težav se pojavlja pri prevozih blaga od mejne k no- tranji carinarnici, na carinar- nici pa opažajo tudi poškodbe carinskih obeležij. Še dva nova programa V Gorenju Servis nadaljuje- jo z ustanavljanjem tako ime- novanih hčerinskih podjetij. Prvima takšnima podjetjema Toplotne črpalke in Velcom se je v začetku leta pridružilo 8 mešanih podjetij na področ- ju Bosne in Hercegovine, te dni pa poteka registracija 10 novih mešanih podjetij na Hr- vaškem. V Gorenju Servis oblikujejo še dva nova pro- dukcijska programa kot zame- tek hčerinskih podjetij. Gre za sisteme varovanja oseb in pre- moženja ter klimatske na- prave. A banka rešuje devizne prihranke v prihodnjih dneh bodo pro- blem starih deviznih prihran- kov začeli reševati tudi v A banki. V ponedeljek, 24. februarja, bodo začeli izplače- vati devizne prihranke svojim varčevalcem. Dvigovali bodo lahko do 500 nemških mark, vsem, ki imajo na devizni knji- žici višje zneske, pa bodo po- nudili tri možnosti. Še vedno pa bodo tolarsko protivred- nost izplačevali vsem, ki ku- pujejo stanovanja. Največ brezposelnih v Celju Po podatkih območne enote republiškega zavoda za zapo- slovanje je bilo v šestih ohči-l nah na Celjskem konec leta preko 16 tisoč iskalcev zapo- slitve. V primerjavi s prejšnjim letom se je število povečalo za 64 odstotkov, največ ljudi in sicer 5390 pa je delo iskalo v celjski občini. Jeklenke iz Ema v Sloveniji smo doslej kupo- vali plinske jeklenke za potre- be gospodinjstev v drugih re- publikah. V kratkem jih bodo začeli izdelovati doma in sicer so se za proizvodnjo pliaskih jeklenk odločili v Emovi druž- bi Kontejner. Proizvodnja naj bi stekla še ta mesec. S polno paro v Elkroju v mozirskem Elkroju name- ravajo letos povečati proiz- vodnjo moških hlač za domače tržišče za dobrih 19 odstotkov, za prodajo na tuje pa za 15 odstotkov. Zastavljene cilje nameravajo uresničiti z uved- bo nove linije v Nazarjah ter dveh linij v Šoštanju. IB ponudba in povpraševanje Ponudba: - Indijsko podjetje nudi ročna orodja, orodja za razrez pločevine, pnevmatska orodja in dele diesel orodij. Informa- cije - Al-Saif Supplies, Bom- bay India, g. Mufaddal T. Ma- ila, tel. 91 22 862270 ali CIS GZ; - Indijsko podjetje nudi sveže sadje in zelenjavo, oble- ke ter izdelke iz svile. Infor- macije - Ahmed Rice Products Limited, Lucknow India, tel. 232360 ali CIS GZ; - Špansko podjetje nudi medicinsko sanitarno opremo. Informacije - Laboratorios Wicam S.S.Ajalvir (Madrid) Špania, D. Fernando Lopez, tel. 91 864 3521; Povpraševanje: - Italijansko podjetje po- vprašuje po proizvajalcih raz- nih vrst bakrenih cevi. Infor- macije - CIS GZ; - Belgijsko podjetje po- vprašuje po koncentratu hme- lja. Informacije - CIS GZ; informacije: - Inventivno keramiko ter najnovejše domače in tuje in- ventivne izdelke iz keramike, porcelana in stekla za darila, okrasno in dekorativno opre- mo in celostne podobe, si lah- ko ogledate in naročite pri stu- diu SIK v Zbiljah in Kamniku v prostorih Ideje. Informacije - CIS GZ. Center za informacijski sistem Gospodarske zbomice Slovenije Vse podrobnejše informacije dobite pri Centru za informa- cijski sistem Gospodarske zbomice Slovenije, telefon (061) 150122, 215 631, interno 290, 292, 293 (Tanja Lončar). Št. 7 - 20. februar 1992 51 Preimenovanje uiic v Mozirju Mozirska skupščina je na skupni seji zborov sprejela odlok o preimenovanju ulic v Mozirju. Ulica II. grupe odredov se preimenuje v Orožnovo ulico, Venišnikova se po novem imenuje Ob Trnovi, Ulica Vladimira Levstika je sedaj Levstikova, Ulica Zidanškove brigade pa Golični- kova. Nekaterim ulicam so spremenili poleg imena še potek. Dosedanje Harkova, Goličnikova, Ulica partizan- skih kurirjev, Berložnikova in Lipoldova ulica se združijo in preimenujejo v Podvrh. Praprotnikova ulica se združi in preimenuje v ulico Na Gradišču, dosedanja Pokopali- ška pot se preimenuje in združi s Hribemikovo, Trg osvo- bodilne fronte se preimenuje in združi s Savinjsko cesto, ulici Šlandrove brigade in Frana Kocbeka se združita in odslej imenujeta Praprotnikova ulica. Ulica dr. Jožeta Goričarja se preimenuje in združi z Aškerčevo, Ulica Tomšičeve brigade in Dobroveljska ulica se združita in preimenujeta v Nove Loke. Potek se spremeni tudi Hofba- uerjevi ulici, začne se pri Hotelu Turist in konča pri mozirski obvoznici, in cesti v Loke, ki se pri obvoznici začne in konča na meji naselja Loke pri Mozirju. MIŠA GAJŠEK Klobčič Rimsifih Toplic se odpleta v ponedeljek popoldne je končno le prišlo do srečanja med namestnikom slovenske- ga obrambnega ministra Mira- na Bogataja in predstavniko- ma izvršnega sveta občine La- ško Romanom Matkom in Bo- škom Šrotom. Pogovorili so se o predlogu, ki ga je ministstr- stvu posredoval laški izvršni svet o nadaljni usodi zdraviliš- ča v Rimskih Toplicah. Načel- no so se dogovorili, da je laški predlog primerna rešitev za nadaljno usodo zdravilišča v Rimskih Toplicah, ob tem pa je treba rešiti še štiri pomemb- na vprašanja. Opraviti je treba testiranje denacionalizacije in ugotoviti, kakšne pravice ima do objekta prejšnji lastnik. Potrebno je oceniti premoženje premičnin, pridobiti soglasje republiške- ga javnega pravobranilca ter pojasniti nekatere manjše tek- stovne formulacije. Za vse štiri točke se je obvezal namestnik ministra Miran Bogataj, celo- ten problem pa naj bi bil rešen v teku enega tedna in rešitev posredovana laškemu izvršne- mu svetu. Naloga Laščanov pa je tudi, da takoj prosijo za mnenje ministrstvo za pravo- sodje, ki mora primer proučiti in ponuditi rešitve. TONE VRABL Dan kislega zelja in repe Pod tem naslovom je prete- kli teden odbor za \Ttnarstvo pri Ministrstvu za kmetijstvo pripravil v šentjurski Kmetij- sko-vrtnarski šoli posvet slo- venskih proizvajalcev kislega zelja in repe. Posveta se je udeležilo blizu 70 proizvajalcev kislega zelja in repe, tako družbenih podje- tij kot kmetov iz Slovenije. V teoretičnem delu so strokov- njaki predavali o vrstah zelja in repe, ki jih pridelujemo pri^ nas, novosti pri biološkem ki- sanju vrtnin, kvaliteti vzorcev kislega zelja ter o odpadnih vodah, ki nastajajo pri kisanju in predstavljajo ekološki pro- blem. Učenci Srednje kmetij- sko-vrtnarske šole so pripra- vili in razstavili več jedi iz ze- lja in repe. Vzorce zelja in re- pe, ki so jih prinesli udeležen- ci, je posebna komisija ocenila in pri tem upoštevala okus, barvo, vonj, konsistenco, vi- dez, količino kisline in odsto- tek soli. Udeleženci so dali po- budo za oblikovanje blagovne znamke, s katero bi se lahko slovenski proizvajalci pred- stavili na domačem in tujem trgu. Udeleženka posveta, pred- stavnica Blagovnega centra Celje Irma Gračnar, je pove- dala, da v kisami v Šempetru proizvedejo v sezoni od 300 do 400 ton kislega zelja in 20 ton kisle repe. Prodajajo ga preko trgovske mreže Blagovnega centra na Koroškem, v Zgor- njesavinjski dolini in na po- dročju Žalca. Na tržišču lahko kupimo kisano zelje, ribano zelje, zelje za sarmo in kisle zeljne glavice. mIŠA GAJŠEK V novem gostinskem lokalu v centru Celja redno zaposlimo 4 natakarice, 2 kuharici In čistilko. Informacije dobite na telefo- nu (063) 24-911. Schvvabova priznanja v petek, 14. 2. 1992 smo se zobozdravstveni delavci, združeni v DZDC že 45. se- stali na tradicionalnem družabnem srečanju »PO- LONI,« to pot v hotelu »ŽALEC,« v Žalcu. Po kon- čanem občnem zboru dru- štva so bila vročena zasluž- nim zobozdravstvenim de- lavcem Schwabova priz- nanja. Letos so prejemniki v. dent. Danica Osole in Jože Čeh, stomatološki sestri Olga Jane in Majda Koželj, višja zobotehnika Cvetko Konec in Milan Bavdek ter ravnatelj tehničnega muze- ja Slovenije profesor Mar- jan Vidmar. F.Š. Pojasnilo v zadnji številki je bil ob- javljen pogovor z mano, h ka- teremu se mi zdi potrebno po- dati naslednjo obrazložitev: S pojasnjevanjem stališč Ob- činskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov do ra- zreštive g. Kovača se nikakor nisem želel distancirati od na- še pobude, ki smo jo jasno izrazili in predložili skupščini. ^ odgovoru smo želeli pouda- riti le to, da nismo bili edina stranka, ki je zavzela takšno stališče, in da glasovanja o ne- zaupnici nismo predlagali brez naše poprej izražene vo- lje. Kasneje so nam to pripi- sali. To pojasnilo dajem, ker ne želim in se nimam pravice ograjevati od odločitev, ki smo jih odborniki slovenskih krš- čanskih demokratov odgovor- no sprejeli. SIMON ZDOLŠEK O Sloveniki v sredo Iniciativna skupina za pripravo okrogle mize o Iz- gradnji Slovenike, razvoj- ne osi Slovenije, je za vče- raj napovedano srečanje strokovnjakov in odgovor- nih z ministrstva za promet in zveze ter republiške uprave za ceste, preložila na prihodnjo sredo, 26. fe- bruarja. Za nov termin so se odločili zaradi zasedanja republiške skupščine. Okrogla miza se bo v veliki dvorani celjskega Narod- nega doma začela ob 10. uri, svojo udeležbo pa so ob zdajšnjem ministru za pro- met in zveze Marjanu Krajncu napovedali tudi župani vseh slovenskih ob- čin, skozi katere naj bi po- tekala trasa Slovenike. Člani iniciativne skupine (ob dveh Celjanih Željku Ciglerju in Jožeti Zimšku še Mariborčan Boris Sovič) poudarjajo omen gradnje integracijske osi od sloven- skega morja do Maribora in Šentilja ter preko prek- murskih polj do madžarske meje, katere gradnja je bila uzakonjena že pred več kot 20 leti. IS PREJELI SHO Slovenika - pot v Evropo^ Dinamična družba zahteva razvojno vlogo države. Njena pasivna drža pri nastajajočih problemih je nesprejemljiva. Država je dolžna oblikovati in voditi ustrezno razvojno poli- tiko, s tem pa tudi primarno odgovornost ustvariti pogoje za uresničevanje pravice do razvoja. Ob lanski uveljavitvi polne suverenosti Republike Slovenije nad svojim življe- njem, razvojem in možnostmi za to, je v prvi plan poudarje- no izstopila geoprometna lega tega srednjeevropskega pro- stora. Zgodovina ter aktualni notranji in mednarodni proce- si dokazujejo, da se prav na vprašanju dokončanja trans- slovenske avtoceste od Jadra- na do Šentilja in madžarske meje-SLOVENIKE, pred dr- žavljanke in državljane Slove- nije postavlja vprašanje »do- brega gospodarja«: podjetni- ka, ki si s svojim premoženjem zna in je sposoben zagotoviti razvoj ter večji kos kruha. Prometni položaj Slovenije izstopa v procesih evropske integracije in gospodarskega povezovanja. Preko nje gre najkrajša povezava od Padske do panonske nižine ter naprej proti vzhodu, pot proti Grčiji, Turčiji in Bližnjemu vzhodu, tu je luka Koper, odprto okno v svet za mnoge. V zgodovini so rimske vojske prav po slo- venskem ozemlju odhajale proti vzhodu, za časa avstro- ogrske pa furmani od Trsta proti Dimaju. Neenakopravna in neenako- merna razvitost med regijami v republiki, ko slabe ceste pra- viloma omenijo tudi zaostalost in blokiranost razvoja turiz- ma, trgovine, gospodarstva in ostalih dejavnosti, jasno izpo- stavljajo dejstvo, da času po- polnoma neprimerna cestna struktura ne le preprečuje go- spodarski, kulturni in socialni razvoj, temveč mu obrača celo smer. Rezultati počasnega, ne- ekonomičnega ekološko in energetsko zahtevnega in ne- varnega cestnega prometa do- seženi stopnji razvoja že dolgo ne ustrezajo več. Kot opozarja študija o cestnem prometu, id ji je uvod napisal prometni mi- nister Krajnc, se bodo promet- ni tokovi v tem evropskem prostoru začeli preusmerjati, če se stanje prometne infra- strukture ne prične takoj spre- ininjati. Slovenija bo promet- no izolirana. Aktualne zahteve po cestnih koridorjih med Tr- stom in Reko, Hrvaško in Av- strijo, cesta, ki bo Srbijo preko Madžarske povezala z razvito Evropo, ministrova opozorila le utemeljujejo. Še več: v koli- kor ta razvojno gospodarska hrbtenica Slovenije ne bo zgrajena, v kolikor ne bo so- dobne avtocestne povezave med najbolj naseljenimi in na- jaktivnejšimi predeli republi- ke, se bo ta še intenzivneje razcepljala na dva civilizacij- ska dela, od katerih bo vzhod- ni od Trojan gravitiral proti Zagrebu in Dunaju, zahodni od Trojan pa proti Rimu oz. Miinchnu. Odločitev, ki je v tem tre- nutku pred parlamentom, je jasna. Nosilno slovensko avto- cesto SLOVENIKO je potreb- no začeti graditi takoj. Stro- kovno utemeljen ter demokra- tično podprt zakon o Sloveni- ki, s katerim je bila ta cesta dogovorjena že leta 1969, pa končno uresničiti. Ob tem je jasno, da to po- djetje narodnogospodarskega značaja lahko vodi in izpelje le menežersko tehnična skupina, ki diha s časom. Predlog seda- nje prometne politike pa SLO- VENIKO obljublja z letom 2005. Izvedbenih projektov, ki jih zahtevajo močni prometni tokovi v tej smeri, pa še očitno ni nobenih. Prometni minister je to dolžan doseči četudi z grožnjo svojega odstopa. Uresničitev nacionalno pred- nostne naloge SLOVENIKE je odvisna od sposobnosti vodil- nih ljudi. Prav zato je SLOVENIKI nujno dati primarno mesto v prometni strategiji Sloveni- je, ki je zaenkrat še ni. Prak- tično v državi nimamo nobe- nega nacionalno podprtega koncepta oz. priorite izgradenj cest, ki jih zahtevata čas in prostor. V prometni strategiji mora jasno stati, da se bo pri- ložnost, ki jo Sloveniji daje njena lega v evropskem pro- storu izkoristila in kapitalizi- rala. Izstopiti mora nacionalni interes po kvalitetni povezavi celotnega republiškega po- dročja z mednarodnim oko- ljem. Integracija v evropske razvojne tokove pa pomeni najprej prostorsko vključitev tj. prometno dostopnost in od- prtost. Izhajajoč iz trditev promet- nega ministra Ej-ajnca (interv- ju 7. februarja), da bi lahko sfinancirali vse potrebne seg- mente prometa, če bi promet dobival vsa namensko zbrana sredstva, dalje minister ome- nja možnost pridobitve ugod- nega in velikega tujega kredita in nenazadnje, da bo Slovenija ob prehodu v samostojnost in razvito tržno gospodarstvo de- ležna tuje finančne podpore, kot strateški pomen izstopa uporaba tega neto deviznega priliva. Direktna investicija države v avtocesto preko Slo- venije - SLOVENIKO, lahko v tem pogledu postane eden od močnih vzvodov za začetek že- Ijenega razvojnega cikla. Tak- šen pristop zagovarja tudi prometno ministarstvo z usmeritvijo za »liberalizacijo prometnega sistema«, po kate- ri mora država prevzeti odgo- vornost za financiranje in raz- voj prometne infrastrukture. Slo-atka, začetek del na SLO- VENIKI bi z multiphkativnim učinkom vključil in razgibal v nov gospodarski zagon tudi mnoga druga gospodarska po- dročja. Torej, ali smo dober go- spodar?! ! . ____________:^j;iJKQ aGLEB. SENCE na sončni strani alp TVEGANA NAPOVED - V trenutku, ko boste, spo- štovani bralci, dobili na dom Novi tednik, bo že jasno, ali ima slovenska država novega vladnega mandatarja. Štiri- indvajset ur prej pa lahko le ugibamo, čeravno so napove- di od sila nehvaležne. Potem ko smo neuradno prešteli možne glasove poslancev, ki bi bili pripravljeni - v dobro Slovenije in zlasti njenega gospodarstva - spodnesti Lojzeta Peterleta in glasova- ti za magistra Marka Voljča, smo jih našteli 123. Za izvo- litev novega mandatarja je potrebna večina glasov vseh poslancev, torej 121 »za<- pri 240 poslancih. Odločilni bodo glasovi De- mokratov, ki bodo pomenili jeziček na tehtnici. Če bodo tudi ti za Marka Voljča - po besedah vodstva stranke pa je moč slutiti, da je za Bav^ carjeve Demokrate vsaka re- šitev boljša, kot če bi Lojze Peterle ostal predsednik vla- de še do novih volitev (juni- ja?-jeseni?-decembra?) - po- tem bi moral kandidat 12 ne- odvisnih poslancev v sloven- skem parlamentu dobiti za- dostno število glasov. Seveda , vsaka posamična odsotnost ■ na odločilni seji, tistih, na- '. mreč, ki podpirajo Marka ] Voljča, že lahko pomeni pro- pad obupnega poskusa, kako š premagati sedanje nevzdržne i razmere. Marko Voljč, 42-letni ma- ^ gister ekonomije, ki je šele v nedeljo priletel iz Srednje Amerike, kjer je direktor Svetovne banke (sedež ima v Washingtonu) za to območ- je, v javnih nastopih ni ob- ljubljal mane lačnim Slo- vencem. »Nisem stric iz Amerike, ne nosim prgišča denarja, pač pa veliko dobre volje, da bi se zadeve obrnile na bo- lje,« je pojasnil zadnje dni najbolj napadan Slovenec. Skrajni desničarji mu na- mreč očitajo: češ da je »Popi- tov človek«, čemur se na ves glas smejejo Američani; da je »iz generacije revolucionar- skih sinov«, ker je bil oče dolga leta župan ljubljanske občine Vič in partizan; da je »poročen s Srbkinjo«, kot da gre za kužno osebo in ne za žensko, ki ni nič kriva, da ni bila:' rojena v Sloveniji; skratka, najvnetejši pristaši Lojzeta Peterleta so odigrali v teh dneh tako umazane igrice, da so njihovi klerikal- ni predniki pravi smrkavci v primerjavi s sedanjo des- nico). Stave stoje torej 132:117 za Marka Voljča. Ker pa je glasovanje o novem manda- tarju tajno, je vse mogoče... EN GRK, ŠTIRJE TURKI, 3323 »NEZNANCEV« - Ce- lje sodi v tisto kategorijo slo- venskih občin, v katerih seje število prebivalcev v zadnjih desetih letih zmanjšalo (Hrastnik, Idrija, Ljubljana- Center, Ormož, Sevnica itd.). S 64.545 prebivalci po popi- su 1991 je Celje 7. največja občina v državi. Pred njim so Maribor (150.616), Ljublja- na-Šiška (82.751), Ljublja- na-Vič (80.044), Kranj (72.299), Ljubljana - Moste- Polje (71,903), in Ptuj (68.820). Med zanimivostmi naj na- vedemo, da žive v Celju po 1 Grk, Poljak in Žid, po 4 Turki in Slovaki, 2 Rusina, 14 Vlahov. Med Neslovenci (Slovencev je 55.095 ah 85,36 odstotka) je daleč največ Sr- bov, in sicer 1993 ah 3,09 od- stotka. Od tod morda tudi zaskrbljenost nekaterih Ce- ljanov, češ da nam, Sloven- cem, »grozi nevarnost z ju- ga«. Res pa je, da take »kon- centracije« Srbov, kot je v Celju - če izvzamemo ljub- ljanske občine, med katerimi je slovenski rekorder Moste- Polje z 8,10-odstotnim dele- žem Srbov med prebival- stvom, sta pred Celjem le še Jesenice (5,77 odstotka Sr- bov) in Koper (4,25 od- stotka). Presenetljivo visoko četrto mesto zavzema Celje po od- stotku »neznancev«, ki jih je kar 5,15 odstotka (Ljublja- na-Center 6,88, Metlika 6,11 in Piran 6,35). Med »neznan- ce« sodijo tisti, pri katerih so v popisnih listih dobili nejas- ne odgovore. To je za resen popis skoraj nerazumljivo, saj so imeli lani državljani Slovenije neskončne možno- sti, da so se opredelili. Lahko tudi kot Jugoslovani, kot Go- renjci ali Štajerci (regional- no opredeljenih je v Celju natanko 100), ustava Repu- blike Slovenije (214. člen) jim je celo omogočila, da se narodnostno niso opredelili. So pa Celjani zelo verni prebivalci, saj se jih je 46.091 izreklo za katoliško veroiz- poved; tistih, ki niso verni, je le 2.965; 2.081 jih ni želelo odgovoriti na to vprašanje, zelo močna kategorija pa je »neznanih« pri veroizpovedi, saj je takih kar 10.300. Po veroizpovedih so v Celju še: islamska s 705 verniki, ju- dovska s 16, pravoslavna z 2.061, protestantska s 184 verniki; 11 Celjanov obožuje proorientalske kulte, 127 pa je vernih, vendar ne pripada- jo nobeni veroizpovedi. ALI JE 183 DEM PLAČA? - Ne glede na to, kdo je Slo- venec, kdo Srb, kdo Turk ali Vlah, kdo je katoličan ali oboževalec proorientalskega kulta, za večino je značilno, da tako malo že dolgo niso zaslužili. Slovenski zavod za stati- stiko je namreč izračunal, da je bila lanska povprečna pla- ča na Slovenskem (v gospo- darstvu) 9.906 tolarjev oziro- ma YU din; po včerajšnjem realnem tečaju je to le 183 DEM. Kje so tisti zlati časi, ko so se ljudje pridušali, ka- ko so slabo plačani, če je bila vsebina njihove kuverte ena- ka 500 ali 700 DEM? Zdaj se približujemo mezdam neraz- vitih držav v Afriki in Južni Ameriki. Seveda ni vse tako črno, če upoštevamo samo tolarske plače. Kot vemo, smo tolarje oziroma bone v obliki tolar- jev dobili 8. oktobra lani, v treh mesecih pa je bila pov- prečna plača v Sloveniji po 14.836 tolarjev ah 275 DEM. Še bolje se je godilo zaposle- nim v negospodarstvu, saj so dobivali omenjene tri mesece celo po 329 DEM. Še lepšo sliko pa dobimo, če decembr- ska plače primerjamo z no- vembrskimi, saj so se v nego- spodarstvu povečale celo za 28,8 odstotka (na 21.573 to- larjev), bistveno manj pa v gospodarstvu - za 8,8 od- stotka (na 15.488 tolarjev). Če bomo res dobili še vla- do, ki bo sposobna gospodar- stvo vsaj začeti postavljati na noge (potem ko je doseda- nja, kot se rad pohvali Lojze Peterle, zaslužna za samo- stojnost Slovenije in njeno mednarodno priznanje), se bomo počasi le začeli dvigati z dna. Najhuje je takrat, kadar na koncu predora ne vidimo žarka svetlobe. Tega potre- bujemo zdaj bolj kot kdaj prej... Št. 7-20. februar 1992 6 Politika Ceilanov ne zanima Mariborski SPEM Je konec tedna opravil telefonsko Javnomnenjsko raziskavo - Polovica voliicev še neopreiJelJenlh v mariborskem Studiu za politični in ekonomski marke- ting so minuli petek in soboto opravili telefonsko javno- mnenjsko sondažo političnega trga v Celju. Da bi dobili s po- nujenimi odgovori kar najbolj neobremenjene rezultate, smo se v uredništvu odločili zasta- viti med petimi kar tri odprta \'prašanja. In prav pri teh se je pokazalo, da Celjanov politika pretirano ne zanima. V časih, kakršne živimo, je to po eni strani povsem ra- zumljivo, po dmgi pa nekoliko zaskrbljujoče. Človeka, ki ne ve ali bo jutri še imel zaposli- tev in ali bo z delom zaslužil za preživetje meseca, politika prav gotovo ne zanima preveč. Po drugi strani pa je za večin- sko politično nezainteresira- nost volilnih upravičencev prav zaradi tega še prezgodaj. Politika je namreč tista, ki da- nes v veliki meri kroji tudi vse ostalo - od gospodarstva, soci- ale in preživetja do nekje v prihodnosti vendarle boljše- ga življenja. Raziskavo so v SPEM-u opravili na slučajnostnem vzoi-cu 360 telefonskih naroč- nikov iz občine Celje. Anketi- rani so bili samo poklicani z volilno pravico, med 710 po- klicanimi telefonskimi naroč- niki pa jih v času anketiranja 232 ni bilo dosegljivih, 118 pa jih ni želelo sodelovati. V končno analizo je bilo zaje- tih 296 anketirancev. Več kot polovica vprašanih v raziskavi je bilo žensk, pre- vladovali pa so anketiranci med 30. in 50. letom starosti. Podatki o izobrazbeni struk- turi kažejo, da je SPEM v razi- skavo zajel 87 telefonskih na- ročnikov z osnovno ali poklic- no šolo, 147 občanov z dokon- čano srednjo šolo in 62 z višjo ali visokošolsko izobrazbo. Kako so se odločili Celjani? v Celju je bilo konec tedna med vprašanimi približno po- lovica neopredeljenih volilnih upravičencev, kar pomeni, da ne vedo, kateri stranki bi v primeru nedeljskih volitev dali svoj glas. Še večji, kar 85- odstotni pa je delež tistih, ki ne bi znali izbrati svojega žu- pana. Ob polovični neopredeljeno- sti volilnih upravičencev bi se v celjski občini na volitvah trenutno najbolje odrezala SDP, ki bi jo volilo kar 12,5 odstotka anketiranih. Po dele- žu voUlnih glasov naših anke- tirancev ji je najbližja pred ne- davnim ustanovljena Demo- kratska stranka Slovenije, ki pa bi jo volilo skoraj pol manj anketiranih. Vprašanje smo zastavili kot odprto - odgovori pa kažejo, da se kljub veUke- mu številu političnih strank v našem političnem življenju (v Celju jili deluje več kot 10) na seznamu voljenih strank pojavlja manj kot polovica vseh slovenskih strank. Zani- mivo je, da so se nekateri odlo- čali tudi za že samoukinjeno koalicijo Demos, slab desetina Celjanov pa sploh ne bi šla na Volitve. Večina ne vidi svojega župana Kar dobra polovica vpraša- nih ni znala odgovoriti na vprašanje, kdo med celjskimi politiki se je v zdajšnjem man- datu najslabše odrezal. Tisti, ki so vendarle odgovarjali, pa niso bili preveč v zadregi. Svo- je glasove so porazdelili med celjskega premiera Mirka Krajnca (petina odgovorov) in občinskega podžupana ter do- nedavnega tudi republiškega ministra za trg in splošne go- spodarske zadeve Maksa Bast- la (16 odstotkov vprašanih). Znatno manj grehov pripisuje- jo volilni upravičenci v celjski občini županu Antonu Rojcu (3,7 odstotka) in Silvestru Drevenšku (2,7 odstotka), 1 odstotek negativnih glasov pa si je prislužil tudi predsed- nik republiškega zbora zdru- ženega dela Jože Zupančič. In kako je z županom? V Ce- lju se trditev, da bi moral biti župan prezentativna osebnost v občini, prav gotovo ne potr- juje. Več kot 85 odstotkov se ob vprašanju, koga bi volili za svojega župana, preprosto ni znalo odločiti. Med ostalimi, nekaj manj kot 15 odstotkov tistih, ki so na vprašanje odgo- vorili, pa se je s skoraj 7 od- stotki najbolje odrezal zdajš- nji župan Anton Roječ. Celjani pa bi si za župana izbrali še Edvarda Stepišnika (3 odstot- ki), Jožeta Zimska, Francka Knafelca ali Petra Privška. Zadovoljni ali nezadovoljni? Ko so anketirani ocenjevali delo zdajšnje vlade v Celju se je delež neopredeljenih močno zmanjšal. Nikakor ni mogoče reči, da so anketirani z delom vlade zelo zadovoljni, kajti nihče njenega dela ni ocenil s takšno oceno. Največji delež vprašanih se je strnil okoli dveh možnih odgovorov - za- dovoljivo in slabo (obakrat po 33,4 odstotka vprašanih), 15,5 odstotka vprašanih pa je vladi premiera Mirka Krajnca pri- sodilo oceno zelo slabo. Le sla- ba desetina vprašanih se do dela zdajšnje celjske vlade ni opredelila, vendar pa relativ- no visok delež anketiranih, ki je vladi prisodil oceno zelo sla- bo, splošno oceno njenega dela nagiba v negativno smer. Med anketiranimi, ki so delo vlade ocenili kot dobro, pre- vladujejo srednješolsko izo- bražene ženske, starejše od 55 let. Med tistimi, ki so dali za- dovoljivo oceno, je struktura podobna splošni, le da je neko- liko večji delež moških, med anketiranimi, ki slabo ocenju- jejo delo vlade pa prevladujejo moški z višjo ali visokošolsko izobrazbo. In še zadnji odgo- vor (ki je najbržda pogojen tu- di z odgovori na naslednje vprašanje) kot zelo slabo oce- njujejo delo celjske vlade an- ketirani med 30. in 54. letom starosti z osnovnošolsko in po- klicno izobrazbo, med njimi pa je največ žensk. Politika da, sociala ne? Največji delež anketiranih je menilo, da je zdajšnja oblast v Celju največ pokazala na po- dročju političnega življenja. Petina anketiranih ji pripisuje dobro delo na področju kultu- re, dobrih 22 odstotkov pa je prepričanih, da vlada v celjski občini doslej ni ničesar storila. Po podatkih iz raziskave celjska vlada na obrobje svoje uspešnosti odriva področji go- spodarstva in sociale. Dobro delo za gospodarsko področje ji pripisuje 4,4 odstotka vpra- šanih, niti 2 odstotka v raz- iskavo zajetih volilnih upravi- čencev občine Celje pa ji ne pripisuje uspešnega in učinko- vitega dela v socialni politiki. IVANA STAMEJČIČ komentiramo Se ni čas v urejenih družbah s trdno parlamentarno demokracijo si ljudje lahko privoščijo politič- no nezainteresiranost in volil- no abstinenco. Pri nas smo, žal, od teh časov še precej od- maknjeni. Današnja javno- mnenjska raziskava maribor- skega SPEM-a pa kaže, da Ce- ljanov politika vendarle ne za- nima preveč. Zakaj? Najbrž zato, ker ima večina občanov preveč skrbi s tem, kako ohraniti svoje de- lovno mesto ali morda spet najti vsaj priložnostno zapo- slitev, kako preživeti mesec in kako se obleči, obuti ter po- skrbeti za šolanje svojih otrok... Za razmišljanje o po- litiki ne ostaja niti časa niti volje, morda le kanček razoča- ranja zaradi bede, v katero to- nemo in katero krojijo naši po- litiki. Morda kdo ob tem, bolj ali manj vdan v usodo, še pomisli, da je politika pač tista stvar, ki se je ne da kaj dosti spremi- njati. Odloča ozek krog ljudi. Tisti, ki se v javnosti še najbolj izpostavljajo, so ponavadi naj- bolj oddaljeni od škarij in platna - zato vse skupaj tako ni \redno truda. Kanček truda in volje, ki ju volilni upravi- čenci še pokažejo, pa je hitro treba prekanalizirati v obrob- na, a zaradi spolitiziranosti še kako »pomembna« vprašanja. A razmere, v katerih živimo Slovenci in ob današnjem raz- mišljanju prav Celjani, žal, še niso zrele za takšno distanco. Politika, pa naj bo še tako oz- ka, zaprta in mogočna, potre- buje nadzor. In kdo - če ne volilci - ji bo gledal pod prste in jo ocenjeval ob vsakih na- slednjih volitvah? rVANA STAMEJČIČ Št. 7 - 20. februar 1992 7 Včasih sem misiii, da o eifonomiji neicajvem pogovor z tir. Jožetom Mencigerjem, nekdanllm pot/predsednikom slovenske vlade In članom Bajtoveaa Inštituta Ob imenovanju Peterletove vlade je dr. Jože Mencinger veljal za enega njenih naj- uglednejših članov. Osnova njegove gospo- darske politike je bila prilagajanje spre- menljivim okoliščinam potapljajoče se bar- ke, veljal je za nasprotnika radikalizma in obenem za strpnega, šegavega in tudi za- jedljivega sogovornika. Svojih nasprotni- kov se je za dalj časa rešil z opazko, da je vedno mislil, da o ekonomiji nekaj ve, po- tem pa so mu psihiatri in pisatelji govorili, kaj mu je storiti. Era Mencingerjevega podpredsednikeva- nja se je končala aprila lani. Njegov odstop oziroma bolje rečeno razrešitev so povzro- čile privatizacijske zdrahe. Njegove ideje o tem, da se privatizacija dela le enkrat v tisočletju, zagovarjanje postopnosti, od- plačnosti in avtononmosti pač niso ustreza- le modelu, ki ga je vladi ponujal dr. Jeffrey Sachs. Ameriškemu konceptu privatizacije smo se po novem odrekU, Mencingerjeve rešitve pa so znova našle svoje mesto v naj- novejšem vladinem predlogu. Tudi sicer je bivši podpredsednik prepričan, da bi s svo- jo gospodarsko politiko postopoma pre- okrenil slovenski gospodarski voz navzgor. Ko smo v Sloveniji ob koncu lanskega leta razmišljali o naši gospodarski prihod- nosti, ste zapisali, da nas letos čaka še kakšnega pol leta hoje navzdol. Ste svojo oceno v tem času že kaj spremenili? Mencinger: »Na vsak način še danes vztrajam pri svojem mnenju. Slovensko go- spodarstvo je naenkrat izgubilo četrtino tr- žišča, v industriji kar tretjino. Kdor misli, da se je mogoče v trenutku prestrukturirati, ^ se po moje krepko moti. V nekaterih tovar- Tfih je lahko priti na zahodna tržišča ali povečati povpraševanje doma, v drugih pa to ni mogoče. Danes kar tri četrtine podjetij ugotavlja, da ima težave pri prodaji, polo- vica ima težave z reprodukcijskimi materi- ali. Lahko dobimo še tako genialno vlado. pa tega stanja ne more spremeniti. Nisem v vladi, niti nisem navdušen privrženec nje- ne politike, vendar je nekaj stvari, ki se jih preprosto in v kratkem času ne da spreme- niti.« Veliko je ugibanj o tem, ali smo oziroma kdaj bomo dosegli dno gospodarske recesi- je. Kakšno je vaše stališče? Mencinger: »Sam sem ocenjeval, da bi pri optimalni gospodarski politiki in če ne bi bilo velikih političnih zapletov, dosegli dno nekje v drugi polovici letošnjega leta. Tež- ko je ocenjevati, ker smo ekonomisti zgubili vse možnosti predvidevanj. Slovensko go- spodarstvo je postalo neko drugo gospodar- stvo z drugačnimi značilnostmi. Postali smo majhno gospodarstvo, ki mora izvažati velik del družbenega produkta. Natančno se sicer ve, kakšna je količina denarja v ob- toku, ampak ob tem ne poznamo hitrosti kroženja denarja, ki je bila prej drugačna. Včasih smo veliko izvažali, bili smo tako imenovani reeksporterji, uvažali smo veli- ko stvari, ki so šle v druge dele Jugoslavije. Tudi dogajanja v svetu niso vzpodbudna. Razpadlo je jugoslovansko tržišče, razpad- lo je vzhodnoevropsko tržišče, vsa gospo- darstva se poskušajo zapirati in omejujejo uvoz. Slovenija ima pri tem določeno pred- nost. Če se pojaviš na nekem tržišču, si tako majhen, da te praktično ne opazijo. Povsem drugače je, če se na tržišču pojavi japonska tovarna, ki se je vsak boji. Nam ne preosta- ne drugega, kot prilagajanje. Niti enega proizvoda nimamo, s katerim bi lahko vpli- vali na svetovne cene, torej nimamo drugih možnosti, kot sprejeti pogoje, ki jih diktira svet.« Statistični podatki v tem trenutku niso ravno vzpodbudni. Samo decembra je pro- izvodnja upadla za 19 odstotkov, v letošnje leto smo prenesli 88 odstotno inflacijo, ar- mada brezposelnih se približuje številu 100 tisoč. Kaj bi po vašem mnenju morala stori- ti vlada, da bi ta gospodarski voz vendarle krenil navzgor? Mencinger: »Pri decembrskem padcu proizvodnje je treba upoštevati, da smo imeli dolge praznike, po moje je proizvod- nja upadla za kakšnih 15 odstotkov. Ne glede na te praznike december res ne vzbu- ja optimizma. Sam sem takšne razmere pri- čakoval. Slovenci so se po moje pravilno odločili za samostojno pot in dolgoročno imamo možnosti, da se stvari izboljšajo. Konkretno bi rekel takole: inflacija se je odslej gibala relativno dobro, oktobra je bila 21,4 odstotkov, januarja 10,2 odstotka. Skrbi me, da je vlada z davčno reformo naredila napako. Sistem novih prometnih davkov je sicer dober, vendar je uveljavljen v nepravem času. Znižanju davčnih stopenj ni sledilo znižanje cen, takoj pa so se povi- šale tam, kjer je bilo mogoče. Rezultat je nesimetričen, navzgor je šlo, navzdol pa ne in to bo povečalo inflacijo. Po moje bi mo- rali zakon sprejeti in ga uveljaviti kasneje. »Če bi rekel, da sem vesel, ker nisem več v vladi, bi se zlagal. Ne zato, ker bi me pri- vlačila moč. Za ekonomista je to velik izziv. Stalno nekaj pi- šemo, samo enkrat v tisočletju pa imaš priložnost, da resnično sodeluješ pri uvedbi denarja.« Dr. Jože Mencinger je danes profesor na Prav- ni fakulteti in član Bajtovega inštituta. Ta ustanova, uradno imenovana Ekonomski inšti- tut pravne fakultete, je bila ustanovljena leta 1963 in je med drugim znana po tekočem spremljanju in napovedih gospodarskih tokov. V Bajtovem inštitutu pravijo, da bomo dno gospodarske recesije dosegli v drugi polovici letošnjega leta. »Socialni pakt razumem kot orožje v boju proti inflaciji. Skrbi pa me, da poskuša vsaka stran izboljšati svoj izhodiščni položaj. S tem popravljanjem lahko naredimo več škode kot koristi.« Kar se tiče vlade: če bomo Slovenci samo čakali na to, kaj bo storila, potem bomo čakali do neskončnosti. Moj osnovni prigo- vor vladi je, da vleče zelo nekonsistentne poteze. Včasih imam občutek, da enostavno ne vedo, kam gredo, da so poteze med seboj neusklajene in iz njih ni mogoče ugotoviti ekonomskih razlogov. Zadnji primer so da- jatve pri uvozu hrane. Nič nimam proti zaščiti kmetijstva. Tam se pač kažejo posledice 40 letne na- pačne zernljiške politike in preprečevanja nastajanja učinkovitih kmetij. Toda daja- tve na uvoz hrane so povsem zgrešena po- teza.« Vi ste vedno trdili, da bi morali ukrepati pri treh inflacijskih impulzih: cenah elek- trike, naftnih derivatov in hrane. Glede na zadnje ukrepe vlade torej lahko pričakuje- mo porast inflacije? Mencinger: »Normalno bi naj inflacija upadla na 6 odstotkov, kako bodo zdaj vplivale cene in novi davki, še nisem raču- nal. Mislim pa, da so prizadevanja za zmanjšanje inflacije s temi ukrepi precej izničena. Gre preprosto za to: spet smo na- redili skok navzgor in spet se bomo trudili, da vse skupaj spravimo na neko nižjo raven.« V tem času so med gospodarstveniki zelo aktualne razprave o uvedbi deviznih raču- nov. Zainteresirana javnost se je razdelila na dva dela, kakšno je vaše nmenje? Mencinger: »Uvajanje deviznih račvmov je po moje spet uvajanje jugoslovanskih norm in teh razprav sploh ne raziimem. S takšnim veseljem smo začeli uvajati svojo valuto, zdaj pa nenadoma isti ljudje zače- njajo to isto valuto zaničevati in jo rušiti. Uvajanje deviznih računov ne pomeni nič drugega kot to, da lastno valuto začneš izrivati iz denarnega sistema. Z njo bomo hodili v pekarne in trgovine, ne pa jo uprabljati tako kot se normalno uporablja denar. Če pogledamo sestavo denarja: ena četrtina je gotovine, drugo je denar na žiro računih. In zdaj bi radi tri četrtine denarja nadomestili s tujim denarjem. Ideje o de- viznih račimih so privlečene iz osemdesetih let, takrat so bile čisto pametne, ker se je bilo treba izogniti še bolj neumni tireditvi. Podobno kot je bila v začetku leta 1991 pametna uvedba fleksibilnega tečaja s po- močjo deviznih pravic, ki so se prodajale na borzi. Še danes trdim, da je takratni sistem prodaje deviznih pravic bil dober, dokler se ni spridil.« Izvozniki bodo takšnemu razmišljanju oporekali. Mencinger: »To mi je pa povsem jasno. Predvsem veliki izvozniki podpirajo uved- bo deviznih računov. Sam se bojim še neče- sa: slovensko devizno tržišče je relativno majhno. Pred nekaj tedni so špekulacije dvignile tečaj s 40 na 50. Šlo je za špekula- cije majhnega obsega, dnevno mogoče pre- sežek 200 tisoč mark, kar lahko povzroči 10 špekulantov z 20 tisoč markami. Za stabil- nost so devizni računi lahko zelo nevarni, ni več sprotnih poslov temveč gre za neke posle v prihodnosti.« Samo privatizacija ni rešitev Vlada naj bi javnosti v kratkem predsta- vila nov predlog privatizacijskega zakona. Slišati je, da so v tem predlogu pobrane prednosti Ribnikarjevega in vašega mode- la. Nam lahko poveste kaj več o teh najno- vejših obetih Slovencem? Mencinger: »Nekoč sem o teh stvareh de- jal, da ne vem, kaj se bo izcimilo, ali bodo vile ali bo lopata. Sam imam o privatizaciji zelo jasna stališča, čedalje bolj sem prepri- čan v pravilnost svojih rešitev. Vedno se mi je zdelo, da moramo najti dovolj specifično rešitev, upoštevati, da smo že imeh decen- tralizirano odločanje, upoštevati strukturo slovenskega gospodarstva in razpršenost industrije. Privatizacije, kakršno je predvi- devala vlada, tehnično ni mogoče izpeljati, koristna bi bila morda v Rusiji, v Mongoliji, na Poljskem, popolnoma zgrešena pa v Slo- veniji. Vedno se mi je upirala delitev na mala, srednja in velika podjetja, še danes ne razumem, zakaj bi bilo podjetje s 501 delavcem drugačno od tistega z 499 delavci. Planerskih pristopov ne razumem, še bolj smešno pa se mi je zdelo, da nam te planer- ske pristope prinašajo Američani. Oni bi še trg ali pa demokracijo uvajali z dekretom.« Privatizacija samo po sebi ne pomeni re- šitev problemov. Ob tem se postavlja tudi vprašanje, koliko podjetij je v Sloveniji sploh sposobnih za preživetje. Imamo izde- lano kakšno analizo? Mencinger: »Preživetje je zelo relativna stvar. So podjetja, kjer lahko pride do težav zaradi makroekonomskih vzrokov. Vzemi- mo leto 90 s fiksnim tečajem dinarja, ko so dobri izvozniki prihajali na rob bankrota. Ali pa iraško krizo, ko so podjetja čez noč postala nesposobna. Temeljni cilj privati- zacije je po moje omogočiti preživetje. To preživetje pa se ne omogoča z razdelitvijo delnic, edini način je dokapitalizacija, torej nova sredstva. Ob tem pa bodo preživela podjetja, ki imajo dobro organizacijo in proizvajajo tisto, po čemer tržišče povpra- šuje. Če se nekomu čez noč zapre tržišče, potem tudi privatizacija ne bo pomagala. Mislim, da se z učinki privatizacije močno pretirava, pričakovanja so pretirana. Mi se vedno primerjamo s sosedi z Evropo. To so gospodarstva, ki imajo urejen tržni sistem z urejenimi tržnimi institucijami in takšna so lahko učinkovita. Če imate tržni sistem brez institucij, je pa en sam kaos.« Še talco debei led se stali Če se malce prilagodiva sedanjemu času: zimi sledi pomlad in še tako debel led se slej ko prej začne taliti. Verjamete, da te narav- ne zakonitosti veljajo tudi za gospodarske odnose med Slovenijo in nekdanjo Jugosla- vijo? Mencinger: »Ja, na vsak način sem o tem prepričan. Slovenci smo vedno govorih, ka- ko nas jug izkorišča, kar je z ekonomskega stališča čista neumnost. Kdor se na tistem tržišču ni počutil dobro, ga je še vedno lahko zapustil. Menim, da bomo vezi morali ohraniti. Vedeti pa je treba, da so ta gospo- darstva na robu zloma in četudi vse politič- ne neumnosti odpraviš, težko trguješ. Nalo- go politikov vidim v tem, da poskušajo zmanjševati ovire, gospodarstvenike pa naj pustijo. Ti bodo že našli luknje, ker so veli- ko bolj racionalni ljudje in se ne prepirajo o tem, kdo. je bil kje izdajalec in kdo je zmagal v bitki na Kosovu.« Zanimivo je vaše razmišljanje o tem, da sta slovensko in hrvaško gospodarstvo na- cionalno konkurenčni, slovensko in srbsko gospodarstvo pa se po vaše dopolnjujeta. Mencinger: »To drži. Poglejte samo strukturo: mi imamo luko Koper, Hrvati imajo Reko in vsaka poskuša dobiti tovor. Podobne primerjave najdemo pri vseh pa- nogah, zato ne pričakujem, da bomo imeli lahke gospodarske odnose s Hrvaško. To se potrjuje. Struktura srbskega gospodarstva pa kaže na ugodne možnosti za medsebojno menjavo. Ko bomo nehali razpravljati o tem, »ko je v Cankarjevem domu nešto izdao«, bodo odnosi s srbskim gospodar- stvom dokaj enostavni.« Se je dr. Jože Mencinger dokončno poslo- vil od visoke politike? Nekajkrat se je vaše ime pojavljalo v zvezi z Drnovškovo kandi- daturo za mandatarja, zdaj naj bi se v tej vlogi pojavil magister Marko Voljč. Mencinger: »V enem letu sem postal toli- ko politika, da nikoli nič ne rečem. Trenut- no sem se poslovil od politike, če me bo kdo potreboval, me bo že poklical.« IRENA BAŠA »Po poreklu sem krščanski demokrat, po prepričanju soci- aldem okra t, simpa tiziram pa z Bavčarjevo stranko, ker je najbolj pragmatična. Socialde- mokrati so preveč revoluci- onarni, krščanski demokrati pa preveč podeželanskL« »Tega, da me Slovenci uvrš- čajo na lestvico priljubljenosti, ni treba jemati preveč resno. Ko enkrat prideš nanjo, si tam še kakšno leto po smrti, potem šele opazijo, da te ni več.« Št. 7 - 20. februar 1992 8 Celje vstala od mrtvih Dnevi komedije so pritegnili ljudi čeprav so se Dnevi komedije v Celju šele dobro pričeli, lahko zapišemo, da so v SLG Celje s to zamislijo zadeli v polno. Očitno je smeh tisto, kar lju- dje potrebujemo in za kar nam ni žal odšteti denarja. Celje vstaja z Dnevi komedije od mrtvih, celjski teater pa postaja znova zbirališče ljubiteljev gledališča, ki jih je, sodeč po številu obiskovalcev prvih dveh predstav Dnevov komedije, še veliko. Če ljudem postrežemo z umetnostjo, ki jim je blizu, ki jo razumejo in ki ne zahteva kdo ve kako visokega pozna- vanja, so kriznim časom navkljub za- njo še pripravljeni odšteti tolarje. To priča razprodana dvorana v soboto, ko je gostoval Cankarjev dom s predstavo Leticija in luštrek, ter 101 prodani abonma za Dneve komedije. Komedija Leticija in luštrek je bila že zaradi igralske zasedbe (Polona Ve- trih, Milena Zupančič in Iztok Valič) privlačna in ni bilo bojazni, da ne bi bila po okusu občinstva. Žal je bila igralka Polona Vetrih v soboto precej nerazpoložena, kar se je odražalo v njeni igri, ljub temu pa je občinstvo predstavo nagradilo z gromkim aplav- zom. Organizatorji so zagrešili spodr- sljaj, ko so ob koncu predstave šopek poklonili le Mileni Zupančič, vendar se je direktor gledališča, Borut Aluje- vič, kasneje igralki opravičil in skoraj z gotovostjo lahko trdimo, da se jim kaj podobnega v prihodnje ne bo več primerilo. Ljubiteljem smeha in gledališke umetnosti pa je lahko žal, da niso za- polnili tistih nekaj sedežev, ki so v dvorani ostali prazni na predstavi v petek. Fevdeaujeva komedija Do-re- mi-Fey-deau, v izvedbi Prešernovega gledališča iz Kranja, je bila namreč izjenmo zabavna in za povprečnega gledalca morda celo privlačnejša od Shafferjeve Leticije in luštreka. Zato se v prihodnje za ogled predstav ne velja odločati le glede na zveneča igralska imena, temveč vas lahko pri- jetno preseneti tudi predstava, ki me- dijsko ni razvpita. Razveseljivo je, da je že razprodana predstava SLG Celje Črna komedija, medtem ko je za ostale nekaj vstopnic še naprodaj. Lepo bi bilo, da bi ob vsaki predstavi pošle vse. NATAŠA GERKEŠ Tine Oman iz Prešernovega gledališča Kranj je gledalce v petek nasmejal do solz. gledališki drobir Judita Zidar, igralka Pre- šernovega gledališča iz Kra- nja: - Mislim, da so Dnevi komedije dobra zamisel. Fe- stival komedije bo morda tu- di vzpodbuda gledališčem, da bi v prihodnje pripravili več komedij. Gledalci so očitno Dneve komedije do- bro sprejeli, vstopnice bodo verjetno ves čas razprodane in videli boste, da bo veselje ves čas v hiši.« Slavko Deržek, predsen- dik žirije, ki bo podeljevala nagradi Žlahtni komedijant in Žlahtna komedijantka: »Zelo sem bil vesel, ko mi je gospod Alujevič sporočil, da so se odločili za Dneve ko- medije. V teh časih ni po- trebno, da bi bili vsi festivali na strogo visoki umetniški ravni, da bi bilo vse resno. Sicer pa menim, da je nare- diti dobro komedijo zelo tež- ko. Veliko komedij sem si ogledal v Parizu in ko tiste primerjam s slovenskimi predstavami, sem vedno zelo ponosen, da imamo tudi mi dobre igralce in režiserje.« Jože Zupančič, ravnatelj celjske Gimnazije in pred- sednik republiškega Zbora združenega dela: »Z Dnevi komedije je v Celju storjen velik korak naprej. Pozdra- viti in podpreti je treba po- budo SLG Celje in pokrovi- telje. Kaže, da bi se v Celju dalo marsikaj narediti, samo ljudje moramo stopiti skupaj.« Blaž Lukan, umetniški vo- dja SLG Celje: »Z Dnevi ko- medije smo želeli celjskemu občinstvu omogočiti strnjen ogled komedij v produkciji gledaliških hiš, s katerimi naš teater tudi sicer sodelu- je. Eden od namenov prire- ditve, ki želi prerasti v festi- val, pa je tudi, da bi vzpod- budili slovenske avtorje k pisanju komedij.« Bernarda Oman, igralka Prešernovega gledališča Kranj: »Če smo včasih igral- ci prihajali v Celje zaradi fil- ma, bomo pa poslej zaradi gledališča. Veseli nas, da se je rodil festival komedije, saj ljudem v teh časih smeh še kako prav pride. Komedija je bila nekaj časa potisnjena v ozadje. Ta prireditev jo po- novno oživlja.« Marjan Bačko, igralec SLG Celje: »Komedij nam v naši nekomični družbi res manjka. V teatru smo se po- govarjali, da je treba ljudi pritegniti v gledališče, jih zabavati in nasmejati. Tako se je ob neki takšni priložno- sti rodila zamisel: pripravi- mo dneve komedije! Od ideje smo šli na uresničevanje za- misli in vsak nadaljni korak je zahteval več, tako da se je potem rodil kar pravi festi- val, z nagradami in drugimi obeležji vred. Veseli me, da so Dnevi komedije med ob- činstvom in slovenskimi gle- dališči zelo odmevni. Tine Oman, igralec Prešer- novega gledališča iz Kra- nja:« Odlična zamisel! Ko- medijo bomo tako potegnili iz naftalina, občinstvo pa je dobre volje. Kranjčani radi gostujemo v Celju in na nek način smo, ker je bila naša predstava prva na sporedu, doživeli krst, zdaj pa si samo želimo, da bi festival imel še veliko otrok!« MATEJA PODJED • NATAŠA GERKEŠ Iztok Valič in Polona Vetrih v zakulisju. Čemu se bomo smejali v petek in soboto? v petek se bo v okviru Dnevov komedije predsta- vilo SLG Celje z delom Schisgala Murraya Lube- zen. Delo je režiral Dušan Mlakar. Komedija pripove- duje o nezvestem možu Miltu (Bojan Umek), ki ho- če zapustiti ženo Ellen (Darja Reichman) in jo zato podtakne bivšemu sošolcu Harr>'u (Zvone Agrež). Milt in Ellen sta v novi ljubezni razočarana, zato se vrneta drug k drugemu. V soboto pa prihaja na oder celjskega teatra Mest- no gledališče ljubljansko s predstavo Ephraima Kis- hona Bil je škrjanec. Pred- stavo je režiral Boris Ko- bal, v njej pa nastopajo Ja- nez Hočevar-Rifle, Maja Boh in Evgen Car. Živela komedija! Milena Zupančič je v vlogi Leticije ponovno razkrila svoje nove igralske dimenzije. Gledal- ci je niso vajeni gledati v komediji, čeprav je težko reči, da je bila predstava Leticija in luštrek kot žanr res prava komedija. Prej bi ji lahko rekli neke vrste psihološka drama, s pri- mesjo humorja. Predstava je v Celju vžgala, sicer pa so Milena Zupančič, Polona Vetrih in Iztok Valič tega vajeni. »Ta predstava povsod uspe, le da jo mi raje igramo na odru, kjer je nastala, torej v Cankarjevem domu, ker ima tamkajšnji oder posebnosti, ki jih težko prene- semo drugam. Predstavo je režiser Dušan Jo- vanovič postavil na okroglo prizorišče, zato jo težko prenesemo drugam in jo moramo na go- stovanjih vselej sproti prilagajati,« je povedala Milena Zupančič. Ko si je Milena Zupančič v garderobi, nad katero je Polona Vetrih bentila, kako mračna je, češ, da se še našminkati ni mogoče, brisala pot in šminko z obraza, je pripovedovala: »Ze- lo težko je igrati, karkoli, komedijo pa še pose- bej, če si za nekoga, ki ti je zelo blizu v skrbeh, kako je z njegovim zdravjem«, je dejala, za- skrbljena za zdravje svoje hudo bolne mame. Sicer pa je Mileni Zupančič všeč, da so se v Celju rodili Dnevi komedije. »Če je film tako klavrno propadel, naj živi vsaj komedija«, je dodala. Potožila je tudi, da ne pri filmu ne na televiziji ni snemala že več kot štiri leta. To pripisuje krizi te umetnosti, zato pa toliko bolj ostaja zvesta gledališču. MATEJA PODJED Foto: EDI MASNEC IŠČEMO strokovnjaka za računovodstvo, pravnika in novinarja. Delo je honorarno. »BOROVO TRADE« CELJE, Tomšičev trg 18 Republika Slovenija OBČINA ŠENTJUR SEKRETARIAT ZA GOSPODARSTVO IN FINANCE RAZPISUJE prosta dela in naloge inšpektorja za delo Kandidati morajo poleg posebnih pogojev iz 4. člena Zakona o delavcih v državni upravi (Ur. list SR, št. 15/90 in 5/91) izpolnjevati še naslednje pogoje: - visoka izobrazba tehnične smeri in 3 leta delovnih izkušenj, opravljen strokovni izpit - ali višja strokovna izobrazba ustrezne tehnične smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj ter opravljen strokovni izpit. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s pol- nim delovnim časom. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev dostavijo v 8 dneh po objavi tega razpisa. SEKRETARIATU ZA GOSPODARSTVO IN FINANCE OBČINE ŠENTJUR. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po poteku razpisa. SVET DOMA UČENCEV KARLA DESTOVNIKA-KAJUHA CELJE, Ljubljanska 21 Na osnovi statuta Doma učencev KDK razpisuje prosta dela in naloge RAVNATELJA DOMA UČENCEV »KAREL DESTOVNIK-KAJUH« CELJE Skladno s 147. členom Zakona o usmerjenem izobraževanju morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: - da ima najmanj višjo šolsko izobrazbo pedagoške smeri z opravljenim strokovnim izpitom - 5 let delovnih izkušenj na vzgojno-izobraževalnem po- dročju - obvladovanje sodobne organizacije dela in poslovanja ter metod dela z ljudmi - poznavanje problematike vzgoje in izobraževanja v domo- vih za učence - da predloži program dela Doma učencev. Kandidat bo izbran za štiriletno mandatno obdobje. Vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema tajništvo doma osem dni po objavi razpisa. O imenovanju ravnatelja bodo vsi kandidati obveščeni v roku 8 dni po sprejemu sklepa o imenovanju. Št. 7 - 20. februar 1992 9 Mi za Hrvašifo v galeriji Mozaik v Zidan- škovi ulici v Celju so minuli petek zvečer odprli mednarod- no avkcijsko likovno razstavo, Id jo je pod naslovom Mi za Hrvaško pripravila skupina Ljudje dobre volje, kot celjski Odbor za humanitarno pomoč Hrvaški vse pogosteje imenu- jejo. Na ogled je 92 likovnih del, ki jih je prispevalo 67 avtorjev iz Slovenije, Hrvaške in Av- strije, izbor najboljših pa bodo organizatorji prodali na avk- ciji v petek, 28. februarja ob 18. uri. V uvod priložnostnega kataloga ob razstavi je likovna kritičarka prof.Marlen Prem- šak med drugim zapisala, da so se organizatorji »lotili do- slej nedvomno najobsežnejše in najkvalitetnejše ponudbe li- kovnih izdelkov vseh vrst umetniškega izražanja z ime- nitnimi likovnimi imeni v slo- venskem in hrvaškem prosto- ru, v široki paleti likovnih izrazov in stilov avtorjev vseh generacij, od predavateljev na likovnih akademijah do obe- tavnih absolventov likovnih smeri, nekaj pa je tudi samo- ukov, ki so znali zgraditi svoj avtorski besednjak«. Čeprav gre ob avkcijski raz- stavi Mi za Hrvaško predvsem za himianitamo prireditev - ves izkupiček prodanih imietniških del bo namenjen pomoči ljudem v sosednji Hr- vaški - pa je to hkrati tudi pomemben mednarodni kul- turni dogodek za Celje, Števihum gostom ob otvori- tvi razstave je mag. dr. Željko Vrankič v imenue organizator- jev predstavil delo odbora, hkrati pa izrazil želje, da bi humanitarne avkcijske razsta- ve likovnih del v mestu ob Sa-' vinji postale tradicija: »Letos je pomoč potrebna Hrvaška, prihodnja leta pa bi s tako zbranim denarjem pomagali tistim, ki bodo pomoč najbolj potrebovaU.« I. STAMEJČIČ Likovna dela v galeriji Mo- zaik si lahko posamezniki in podjetja rezervirajo že v času razstave. Organizatorji so se odločili za prodajo na tri nači- ne: s plačilom v gotovini ali na 3 čeke, podjetja pa lahko pla- čajo tudi z materialom. Nekaj izbranih del bo prodanih na avkciji, ki jo bo vodil Oliver Mlakar, v kulturnem delu pri- reditve pa bosta predvidoma nastopila Celjanka Vita Ma- vrič-Ruič in Arsen Dedič. Pust na Karnevaisicem trgu Prvi veliki povojni pustni karneval na celjskih ulicah bo zvabil na svetlo staro in mlado, zato ne smete manjkati. Na trgu V. kongresa, ki se bo tisti dan ime- noval Karnevalski trg, se dobimo 3. marca. Lahko že navsezgodaj! Sicer pa vabimo vrtce in šole na sladko pustno čajanko od 10. ure dalje. Karnevalska parada z godbo na pihala iz Ema, Štor in Ljubečne, od koder bodo tudi brhke mažoretke, se bo pričela ob 15. uri. Vsi bomo tam, zato tudi vi ne smete manj- kati. Če so vas zgrešili na podarim - do- bim, vas pa morda velespoštovana ko- misija, ki bo ocenjevala pustne maske, ne bo. Najboljšo skupino, najbolj origi- nalno masko, in sploh »naj« demokra- tično prepuščamo ocenjevalcem: ma- dam Vidi Bekčič-Zupan, akademski sli- karki in kostumografinji in gospodoma novinarju Juretu Krašovcu in profesor- ju Nenadu Firštu. Smeha ne bo manjkalo, Karnevalski trg pa bo spet zbližal žlahtno gospodo Celjsko. Pridite, saj boste sicer v domači ulici čisto sami, ker bomo vsi, s humori- sti in muzikanti vred, na trgu. Obljubljamo bogate nagrade, pijača se bo cedila v potokih, kurenti se bodo vrteli okoli mladih deklet, pokali bodo orači, kakšno pikro pa si bo Pust privoš- čil z balkona nad muzejem na Karneval- skem trgu na račun celjske politike. Če imate tudi vi kakšno idejo, jo ne- mudoma zavijte v mastno ovojnico in pošljite na naslov: Zveza kulturnih or- ganizacij, Gregorčičeva 6, Celje, telefon 24-516, ali na Novi tednik in Radio Ce- lje, s pripisom: za prvi povojni pustni karneval. Prireditev bo neposredno prenašala tudi naša radijska hiša. PUST Zarjanl so zborovali Hoteli smo nekoliko dru- tačno proslavljanje PRE- ERNOVEGA DNEVA kot SLOVENSKEGA KUL- TURNEGA PRAZNIKA - V MLADI SLOVENIJI. Priprave so sicer stekle že po novem letu, spodbudila pa jih je »imenitna celjska proslava«, ki bi bolj sodila v IClub kulturnih delavcev kot na veliki oder Sloven- skega gledališča. Pihalni orkester štorskih železarjev pod vodstvom prof. Franca Zupanca je igral znane simpatične ameriške melodije. Skrom- 1 ni in »garaški« muzikantje I so vzeli tudi ta koncert \ jkrajno resno - kot vse ' druge. Tradicija je postala vrlina, ki jo je vredno gojiti tudi naprej: Trnovlje imajo predvsem gledališko ob- činstvo, ki pa zna ceniti tu- di kakovostno muziciranje vseh zvrsti - tudi pihalnega orkestra. Pogrnjene mize so bile brez božične ali velikonoč- ne potice, kot prispodoba za ugotovitve o stanju v kulturi. V slavnostnem govoru so poudarili ideje dr. Franceta Prešerna in belo krizantemo I. Cankar- ja, ki se naj v prihodnje bo- hoti na svečani obleki in ne na oguljenem fraku. Za- hvalili so se vsem, tudi se- bi, kajti toliko entuziazma, predanosti, ljubezni, tova- rištva in kolegialnosti red- ko najdemo v gledaliških skupinah. Prav zato to dru- štvo tudi uspeva! Zborova- nje, ki bi mu lahko rekli tudi OBČNI ZBOR PO ZARJINO, je minilo brez uradnega poročila, pa ven->i dar smo o 10-letnem delo- \ vanju izvedeli skoraj vse. ; Doajen Tmoveljskega odra • Tone Zorko je iz resničnega fotospomina natresel toli- j ko podatkov, da so skoraj ' vsi mlajši od začudenja onemeli. Srečko Centrih in Cvetka Videč - oba Sever- jeva nagrajenca - sta izre- kla svojo zvestobo še za na- prej. Naj navedem še nekaj najbolj izpostavljenih imen: Živko Beškovnik, Nada Agrež, Slavica Sev- nik... vseh tako ne more- mo našteti! Nekdo je ta večer imeno- val: informativni klubsko- debatni večer s cvetjem, skronmimi besedami in ve- liko dozo pripadnosti ali stranka, ki je zapisala na svoj prapor »EDEN DRUG'MU OGENJ DAJ- MO«. In res je bilo tako. ŠTEFAN ŽVIŽEJ Oliranjanje stariii običajev Odbor za stare ljudske obi- čaje pri Zvezi kulturnih orga- nizacij Laško je pripravil in sprejel delovni program prire- ditev in ostalih aktivnosti za letošnje leto. Znano je, da prav ohranjanju starih ljudskih šeg in običajev že skoraj deset let v laški občini oziroma posa- meznih krajih posvečajo veli- ko pozornost. Tako jim je doslej že uspelo raziskati in ustrezno zabeleži- tiokoli 60 običajev, ki so zna- čilni za laško območje. Mnogi običaji so že lepo obdelani, mnogim pa še do tega precej manjka. To bodo poskušali po- storiti letos, kajti prihodnje le- to bo deset let, kar se s tem ukvarjajo. Po besedah Vlada Marota bi takrat radi vse obi- čaje izdali v posebni knjižici ter jih tako ohranili kasnejšim generacijam. Bogat bo tudi letošnji pro- gram prireditev, ki jih bodo začeli 24. aprila s tradicional- nim prikazom Jurjevanja po laških ulicah. Prvič se bodo lo- tili prikaza Florjevanja, ki je pri njih še aktivno v Jurklo- štru. Fantje hodijo po vasi, po- jejo pesmi in zbirajo jajca. 23. junija bodo pripravili kreso- vanje in sicer pri Sv. Trojici blizu Jurkloštra. 28. junija se bodo udeležili proslave v nem- škem mestu Plittshausnu ob njegovi 900 letnici. V posebni prireditvi bodo prikazali svoje običaje in sodelovaU v prilož- nostni povorki. Julija bo tradi- cionalna prireditev Pivo - cvetje, kjer bodo prikazali kmečko ohcet na star način. Zaključek pripravljajo 30. av- gusta v Sedražu, ko bo 9. pri- kaz starih šeg in opravil. So- delovala bodo vsa društva in skupine iz občine, ki se s tem ukvarjajo. Da v občini znajo ceniti takšno dejavnost, potrjuje tudi občinsko priznanje, imenova- no Zlati možnar, ki so ga ob slovenskem kultiunem prazni- ku letos podelili že tretjič. To- krat so ga dobili člani kultur- nega društva Trobni dol. TONE VRABL Uspešnih štirinajst selccij Med uspešnejša kulturna dru- štva v žalski občini nedvomno sodi DPD Svoboda Polzela. Združuje kar štirinajst različnih sekcij in skrbi za kulturo in živ- ljenje v kraju, za izobraževanje in zabavo. Kako so bili uspešni lani in kakšne načrte imajo, so govorili na nedavnem občnem zboru. Kot so poudarili, je dejav- nost društva ostala na ravni prejšnjih let. Vse pevske skupine in tamburaški orkester so se udeležili občinskih revij, nasto- pili so doma in na gostovanjih. Člani likovne sekcije so skupaj s šaleškimi kolegi pripravili gra-' fično razstavo v Žalcu in celo- dnevno slikarsko kolonijo. K uspešnosti društva so svoj de- lež pripravili tudi knjižnica, dva ansambla, plesna skupina in šol- sko kulturno društvo. Na Polzeli pa so lani gostovali tudi drugi ansambli in zbori. Delo v dru- štvu bo letos v precejšnji meri odvisno nH finanfaiih nn^tt-v. Obeta se koncertno leto. Celove- černe nastope pripravljajo meša- ni pevski zbor ob 15-letnici ob- stoja, tamburaški orkester za 10 let skupnega dela,^ kvintet La- stovka in oktet Adoramus, raz- mišljajo celo o skupnem koncer- tu vseh pevskih skupin. Vidno mesto bo še naprej na- menjeno izobraževanju. Predvi- deni so občinski seminarji za pe- vovodie, likovnike in gledališč- nike. Zelja imajo na Polzeli veli- ko, v načrte pa so zapisali tudi obnovo kulturnega doma. T.TAVČAR Savlnova odilčja v Žaicu v soboto so v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu podelili Savinova odličja za kulturne dosežke v lanskem letu. Priložnostni govor je imel predsednik skupščine občine Žalec prof. Milan Dobnik, nato pa sta odličja podelila predsednik komisije za podeljevanje Savinovih odličij prof. Zoran Razbor- šek in predsednik izvršnega sveta občine Žalec dipl. oeC. Boris Kranjc. Nastopil je oktet ADORAMUS s Polzele. Priznanja so prejeli: Franc Kukovnik iz Prebolda, Hilda Javornik iz Gotovelj, Marko Slokar, Marija Novak, Stane Pod- bregar in Rozika Puckmaister s Polzele ter Breda Veber iz Griž. i Savinove plakete so prejeh Feliks Srebrot iz Liboj, Jožica Ocvirk iz Žalca in Anton Farčnik iz Prebolda. Savinove nagrade so prejeli Jože Jančič iz Migojnic, Lojze Rak iz Tabora in Kulturno društvo Goto vi je. Na sliki: Predsednik IS občine Žalec Boris Kranjc podeljuje Savinovo nagrado Lojzetu Raku iz Tabora. T.TAVČAR Unilcati oblilcovanla na sviii v sredo, 26. februarja, ob 19. uri bodo v celjskem »Kompasu« odprU novo razstavo, na kateri bo svoje unikatne izdelke obli- kovanja na naravni svili razstavila arhitektka Amalija Hribar iz Matk. Polnih 30 let se že ukvarja s to dejavnostjo, poleg tega pa grafično oblikuje tudi reklamna sporočila, embalažo, kataloge in podobno. Razstavljala je na številnih samostojnih in skupin- skih razstavah Društva oblikovalcev Slovenije tako doma kot tudi v tujini (Italiji, ZDA, Rusiji, Indiji). Oblikovanje na svili je njen osebni likovni odraz podob iz narave, ki dobe na svileni podlagi svojstven odsev. Razstava bo v celjskem Kompasu na ogled do 18. marca. Ž. BEŠKOVNIK Miinšicovo berilo v Velenju so letošnji kultur- ni praznik proslavili z gledali- ško predstavitvijo Mlinškove- ga berila, avtorjev Jožeta Hu- dalesa in Iva Stropnika. Vsi nastopajoči so govorili domač, naravni jezik. Sodelovali so folkloristi in Rudarski oktet, vsi pa so ustvarili vzdušje, v katerem je tudi gost Matjaž Kmecl svoj svečani nagovor povedal v domačem jeziku, kakršnega je uporabljal Mlinšek. M. G. Uspešna »Vdova Rošlinica« Kulturno društvo v Pivovarni Laško je pred meseci uprizorilo dramsko delo Cvetka Golarja »Vdova Rošlinka« v režiji članice Slovenskega ljudskega gleda- lišča iz Celja Ljerke Belak. Premiero so imeli v Marija Gradcu, do danes pa so to zanimivo ljudsko dramsko delo ponovili že devetkrat. Gostovali bodo tudi v tem tednu, saj se bodo danes, 20. februarja, predstavili v avli osnovne šole v Laškem, jutri pa še v Zadružnem domu na Ljubečni. Obakrat bosta predstavi ob 19. uri. Kulturno društvo v Pivovarni Laško je bilo ustanovljeno pred desetimi leti in bo koncem februarja prejelo občinsko priznanje za dramsko dejavnost poimenovano po Milošu Pešcu. Priz- nanje bodo dobdi na prireditvi ob otvoritvi glasbene sobe v Radečah.___________________ TV Mažoretke napredujejo Ko so konec leta 1990 na Lju- bečni ustanovili mažoretno sku- pino, ki je edina v občini in jo vodi pedagoginja Majda Marguč, so se dekleta sramežljivo in ne- gotovo vključevala vanjo. Po nekaj mesecih so se prvič predstavila in presenetila obi- skovalce z dobro naštudiranima »slikama« v koreografiji Majde Marguč. Obiskovalci pa so bili presenečeni tudi nad domiselno in skladno oblikovanimi kostu- mi, ki jih je kreirala Vida Zupan, akademska slikarka iz Celja. Skladnost so mažoretke lahko pokazale tudi na šestih javnih nastopih v Celju, na Dobrni in v Zrečah. Prvi skupini se je pri- družila še ena, tako da zdaj vadi že trideset deklet. M.B. Žabji ples Celjski plesni orkester »ŽA- BE« bo pod vodstvom dirigen- ta Tomaža Grintala pripravil na pustno soboto 29. februarja ob 20. uri »Žabji gala ples« v Narodnem domu v Celju. Vstopnice so naprodaj v studiu »Fonda« (pri poročni dvorani) in uro pred pričetkom plesa v Narodnem domu. Pela bo Alenka Godec. CELJSKI SEJMI-ZAVODŠRCGOLOVEC Zavod ŠRC »Golovec« organizira v soboto, 29. 2. od 20.-04. ure VELIKO PUSTOVANJE Zabaval vas bo ansambel »VETER« Izvirne maske vstop prost Maske nagrajene Predprodaja vstopnic pri blagajni bazena Golovec vsak dan od 8. do 21. ure. Vse ljubitelje športa vabimo vsak dan na ogled zimskih! olimpijskih iger na velikem platnu v restavraciji Golovca. št. 7 - 20. februar 1992 10 če ozdravi bolečine, ni drago SamoplačnišM sistem se le v ortopetskih ambulantah dobro obnesel_ v zobozdravstveni službi v celj- skem Zdravstvenem domu so se lani jeseni odločili za uvedbo samoplač- niškega sistema zdravljenja, pred tremi tedni pa so se jim pridružili tudi v ortopedski ambulanti v bol- nišnici. Samoplačniški sistem ima mnoge prednosti pred participacij- skim: čakalna doba je mnogo kraj- ša, bolniki lahko zdravnika sami iz- berejo, zdravniki pa imajo tudi več časa, da se posvetijo pacientom. Kaj pa o samoplačniškem sistemu menijo zdravniki in pacienti, ki so se odločili zanj? Prim. dr. Danica Homan, vodja zobozdravstvene službe v Zdrav- stvenem domu Celje: »Samoplačni- ški sistem smo v zobozdravstvu uvedli prvega novembra lani. Z njim imajo vsi bolniki, ki so pri- pravljeni seči v svoj žep, možnost dobiti vso zobozdravstveno oskrbo po zahodnoevropski kakovosti in to v najkrajšem možnem času. Za uvedbo takšnega sistema smo se od- ločili, ker dobimo od republiške Uprave za zdravstveno varstvo pre- malo denarja. Ni veliko bolnikov, ki bi se odločali za takšen tretma, ven- dar pa je tako tudi povsod drugje; če ima pacient posebne želje, če bi rad takoj prišel na vrsto, če bi rad zobozdravnika izbral sam, potem je jasno, da mu to možnost tudi ponu- dimo.« Vinko Marolt, pacient v ortoped- ski ambulanti: »Za samoplačniški sistem zdravljenja sem izvedel, ko sem prišel sem na pregled z napot- nico. Če se ne bi odločil za zdravlje- nje po tem sistemu, bi moral čakati vsaj štiri mesece. Tega pa si ne mo- rem privoščiti; prehude bolečine imam. Povsod sem praskal denar, rekli so, da bo stalo okoli dva tisoč tolarjev, pa vendar: zdravje je prvo. Če imaš bolečine in se jih lahko znebiš z denarjem, to ne stane ve- liko.« Jožica Frece, pacientka v orto- pedski ambulanti: »Imam hude bo- lečine, dobila sem napotnico za or- topeda in ko sem prišla sem, so re- kli, da bom morala čakati vsaj pol leta. Jaz pa ne morem, prehude bo- lečine imam; operirana sem bila na kolenih, zdaj pa me bolijo tudi kol- ki. Zato sem se odločila za samo- plačniški sistem. Zdi se mi, da je samoplačniški sistem zdravljenja dobra ideja; v to ni nihče prisiljen, vsak se odloča sam...« Prim. dr. Vili Vengust, ortoped: S samoplačniško ortopedsko ambu- lanto smo začeli v začetku februar- ja. Nekaj pacientov smo pregledali že prej, tako da ni bilo potrebno predolgo čakati. Pacienti kažejo za- nimanje za samoplačniško ambu- lanto predvsem zaradi dolgih ča- kalnih dob. Menim, da je osnovna prednost samoplačniške ambulante predvsem v tem, da je časa na pre- tek; zdravnik se lahko pacientu po- polnoma posveti. Pacient se lahko glede svojih težav in o načinu zdravljenja s svojim terapevtom po- govori. V tem sistemu v eni uri obravnavamo največ štiri bolnike, kar v sistemu zdravstvenega zava- rovanja žal ni mogoče.« NINA-MARUŠKA SEDLAR Foto: EDO EINSPEILER Danica Homan Vinko Marolt Jožica Frece Vili Vengust Občni zbori turističnih društev Ta mesec se bodo pričeli vsakoletni občni zbori turi- stičnih društev. Na celj- skem območju jih je 39; va- nje je vključenih okoli šest tisoč članov, poleg tega pa so v regiji še štiri občinske turistične zveze. F*ri Celjski turistični zvezi so z delom društev kar zadovoljni, saj jih je 16 uspešnih in 17 do- brih. Od občinskih zvez do- bro delata le velenjska in mozirska, zvezi v Žalcu in Slovenskih Konjicah pa žal obstajata le na papirju. V preteklem letu so se društva ukvarjala pred- vsem z urejanjem krajev in s turistično vzgojo, skrbela so za propagando svojih krajev, pa tudi uspešno upravljala turistične ob- jekte. Se posebej veliko so društva naredila pri orga- nizaciji različnih priredi- tev, ki jih je lani obiskalo kar okrog 150 tisoč ljudi, če pa k temu dodamo še iz- jemno veliko kakovostnih prireditev, ki so jih organi- zirali v Rogaški Slatini, po- tem se število obiskovalcev približuje številki 200 ti- soč. Ob vsem tem ne gre prezreti, da je delo v dru- štvih povsem ljubiteljsko. ZORAN VUDLER Zlata Jelena s Polzele v soboto sta na Polzeli praznovala zlato poroka Frančiška in Avgust Jelen. Oba izhajata iz številnih kmečkih družin. Av- gust je bil rojen v Andražu pred 78 leti v kmečki družini z devetimi otroki, žena Frančiška pa pred 70 leti na Ponikvi v dru- žini s sedmimi otroki. Avgust se je izučil za mizarja, Frančiška pa za šiviljo. Po poroki 1942. sta se po nekaj letih preselila v Založe pri Polzeli, kjer sta si zgradila dom in imela tudi manjše posestvo. Po nekaj letih sta si v Orli vasi zgradila nov dom, vendar tudi tu sta bila le nekaj let, nakar sta si zopet na Polzeli postavila nov dom z gospodarskim poslopjem. Avgust je bil nekaj časa tudi zaposlen, upokojil pa se je pri celjski Opre- mi. Kljub letom sta zakonca Jelen še čila in zdrava in gospodarita na kmetiji. V zakonu se jima je rodilo osem otrok, danes pa je družina Jelen večja še za 13 vnukov. Obred zlate poroke je v polzelski farni cerkvi opravil polzelski župnik Jože Kovačec. Na sliki: S slovesnosti ob zlati poroki. T. TAVČAR Čebelar Iz Čače vasi čebelarstvo spada med tiste kmetijske panoge, o katerih se najmanj sliši, čeprav so čebe- larji največji zaščitniki in lju- bitelji zdrave in čiste narave. Po drugi strani pa tudi med kot izredno zdrava hrana pre- malokrat najde prostor na na- ših mizah. V zadnjem času se v zdrav- stvu vse bolj uveljavlja pre- ventivno zdravljenje z narav- nimi zdravili iz čebeljih pri- delkov. Največji proizvajalec teh izdelkov in zdravil v Slo- veniji je Medex, pa tudi posa- mezni čebelarji so že osvojili tehnologijo izdelave teh pre- paratov. Mednje spada tudi Silvo Posel in Čaše vasi pri Podplatu. Čebele pase v zdravem oko- lju v dolini pod Bočem, spo- mladi na travniški paši, poz- neje pa na kostanju. Ob medu, ki je osnovni proizvod čebel, pridobiva še matični mleček, cvetni prah in propolis ter iz vseh sestavin izdeluje prepa- rat apisnarava. O svojih začetkih je povedal: »Čebelariti sem začel že zelo zgodaj, v četrtem razredu os- novne šole, na priporočilo do- bre sosede. Kot otrok sem imel zelo močno sklepno revmo. Soseda je nekje izvedela, da čebelji piki, ki vsebujejo veli- ko mravljinčne kisline, od- pravljajo te težave. Lahko se pohvalim, da to res drži. Da- nes ne čutim nobenih bolečin.« Silvo čebelari z 80 čebeljimi družinami. Nekaj časa je sode- loval z Medexom, pa ni bilo pravih poslovnih odnosov, za- to je začel sam proizvajati apisnaravo. To je izdelek iz matičnega mlečka, medu, pro- polisa in cvetnega prahu. Vsa- ka substanca ima svoj namen, najpomembnejši pa je matični mleček, ki je naravno biološko spodbudilo in vsebuje vitami- ne Al, BI, B2, B6, D, E in K. Apisnaravo priporoča pred- vsem starejšim ljudem, ker po- večuje odpornost organizma proti boleznim. Blaži tudi te- žave pred in med meno, poma- ga pri težavah s srcem, jetri in želodcem. Krepi predvsen splošno odpornost. Za izdela vo tega proizvoda ima tud uradno dovoljenje, njegov; kakovost pa se stalno nadzira Pri delu s čebelami mu po maga vsa družina. V letni se zoni se njegov delovni dai začne zgodaj zjutraj in konč< pozno zvečer, ko se vrača oi čebel ali iz službe. Največkrat ni časa niti za nekaj dni dopu- sta. Pozimi, ko čebele počiva- jo, se izobražuje na seminarjil in posvetih. Čebelarstvo se v zadnjen času vedno bolj razvija. Svojf bogato znanje Silvo Posel pre- naša na mlajše rodove, saj vod čebelarski krožek v osnovn šoli v Rogaški Slatini. FRANC-BRANKO JANŽEI MašIcarada na iašicem gradu Tudi za letos so se gostinci na laškem gradu odločili, da pripravijo zanimivo in prijetno pustovanje. Pustovanje bo 29. februarja, organizatorji pa so se odločili, da bodo posebne pozornosti deležni gostje, ki se bodo pojavili maskirani v srednjeveške osebnosti, mitološka bitja in podobno, kar sodi sredi grajskih zidov. Za najboj izvirne maske so pripravljene lepe nagrade, tako je prva 7-dnevno bivanje v počitniških hišicah Pivovarne Laško v Čatežu za dve osebi. Pet nagrad bo praktičnih iz kolekcije proizvo- dov pivovarne. Za ples in zabavo bo poskrbel Duo Yockej. Rezervacije že sprejemajo (tel. 063/731-600). ................ fanika wiegele Ocenili bodo delo Gasilci na Ljubečni bodo 22. februarja ob 19. uri v prostorih svojega novega doma pripravili redni obč- ni zbor. Na njem bodo oce- nili lansko delo in sprejeli letošnji delovni načrt. Or- ganom društva bodo po- daljšali mandat za eno leto. To bodo naredili v skladu z navodili pristojne zveze. Podelili bodo tudi prizna- nje za uspešno društveno delo. Lansko leto je bilo za ga- silce na Ljubečni eno naj- uspešnejših. Dokončali so dom in ga slovesno izročili namenu. Dobili so novo motorno brizgalno. Letos računajo še na dokup opre- me. Razmišljajo pa tudi o nakupu novega avta. M. B. Mladi kuharji iz vrtca Šmarje pri Jelšah »ITo bom velika, bom kuharica,« še modrovala KaUa ob lupljenju Jabolk Vzgojiteljica Silva Mešiček, ki vodi skupino otrok, starih od 5 do 6 let, je pri vzgojnem delu načrtovala zanimi- vo vsebino »kuhamo in pokušamo«. Starši so jo z navdušenjem sprejeli in obljubili, da bodo sodelovali pri zbi- ranju gradiva: (recepti, kuharske knjige, slike) in organizaciji ogledov kuhinj, jedilnic ter pogrinjkov. Vse se je začelo z zgodbo Lonček Balonček, ki je bila otrokom všeč, zato so jo tudi narisali in naslikali. Ogleda- li so si kuhinji v vrtcu in v restavraciji ter ju primerjali s tistimi doma. Ob tem so se urili v štetju, razvrščanju materialov, primerjanju... Zapeli so pesmico o predpasniku in ga skupaj z deščico za rezanje tudi prinesli od doma. Zbirali so slike kuhinj, se pogo- varjali in porodila se jim je želja, da bi tudi sami kaj pripravili ali skuhali. Radi so pomagali kuharici pri luplje- nju in rezanju krompirja in jabolk ter čiščenje solate. Ko so si sami pripravili malico, jajč- ni namaz (pomagala je kuharica), se ji niso mogU odpovedati niti tisti otroci, ki namaza sicer niso marali. Aranži- rali so ga z drobnjakom iz dišavnega kotička, ki so ga zasejali kar v igralni- ci. Svoje sposobnosti so preizkusili še pri cvrtju jabolčnih rezin in kuhanju kompota za otroke mlajših skupin. Najlepše pa je bilo takrat, ko so pripravili slavnostno kosilo: s pomoč- jo cvetličarke so izdelali namizne cvetlične aranžmaje, z natakarico so j pripravili pogrinjke (zgubali prtičke, i postavili jedilni pribor in kozarce), s kuharico so iz jabolčnih kolobarjev j s omočjo modelov za kekse oblikovali različne okraske, jih pomočili v viš- njev sok in jih uporabili za dekoracijo jedi. Pred kosilom so se vsi uredili v lepotilnem kotičku (počesali, zave- zali pentlje, uredili obleko). Tako ure- jene je ob prihodu v slovesno urejeno igrlanico sprejela natakarica. In kakšno je bilo rdeče kosilo, ki so ga izbrali otroci? Rdeč skutin namaz s prepečencem, rdeča paradižnikova juha, rdeče nadevane palačinke z me- som, rdeč radič in pesa kot solata, rdeča sadna kupa, rdeč jagodni sok. Otroci so kulturno sedeli za mizo in čakali na hrano. Natakarica jim je po- stregla. Kosila so se spretno lotili z vi- licami in nožem. Potek slavnostnega kosila so posne- li na video kamero in navdušenje otrok, ko so se ogledovali, je bilo veli- ko, posnetek pa bodo pokazali tudi staršem. Vzgojiteljica zadovoljna ugotavlja: Z vztrajnostjo, doslednostjo in števil- nimi dejavnostmi sem dosegla, da znajo otroci samostojno urejati sveča- ne pogrinjke, pravilno uporabljajo ves jedilni pribor, se kulturno vedejo, so manj izbirčni, zanimajo se z vsako jed, kako je pripravljena. Otroci si popol- noma samostojno pripravljajo malice, zajtrke in kosila ter pospravijo za se- boj. Starši kar ne morejo verjeti, da jim otroci doma sedaj tako »strokov- no« pomagajo. Otroci radovedno sprašujejo, kdaj bodo spet lahko ku- hali, saj je bilo tako lepo, da ne morejo pozabiti, želijo pa si, da bi bili k slav- nemu kosilu povabljeni tudi starši. • Št. 7 - 20. februar 1992 11 Kam po toaletni papir, papirnate brisače, robce? Tokrat smo na policah trgo- vin iskali papirnate higienske pripomočke in izbrali za pri- merjavo toaletni papir, brisa- če, higienske vložke ter dru- žinski zavitek robcev. Toaletni papir v roh boste najceneje kupili v trgovini Pri- ma za 29,90 tolarjev, drugod boste zanj odšteli 31,50 tolar- jev. Papir v zavitkih stane v tr- govini Prima 23,80, v samopo- strežbi Petrovče 25,70 tolar- jev, trgovini Dobrina 26,34 in samopostrežbi Skofja vas 30,10 tolarjev. Papirnate bri- sače prodajajo po najnižji ceni v samopostrežbi Petrovče, za- nje boste odšteli 133,90 tolar- jev, v Dobrini 158,83 in samo- postrežbi v Škofji vasi 158,80 tolarjev. Za higienske vložke boste najmanj odšteli v trgovi- ni Dobrina, kjer lahko tudi iz- birate med različnimi vrstami. Za tiste, ki ste prehlajeni, je najbolje, da zavijete v samo- postrežbo v Škofji vasi in si za 143,70 tolarjev kupite družin- ski zavitek robcev, saj stanejo drugod precej več: v Dobrini 171,15, samopostrežbi Petrov- če 177,00 in v Primi kar 183,10 tolarjev. Kljub zmanjšani stopnji prometnega davka za približ- no 13 odstotkov, marsikje pre- črtani stari ceni in novi nalep- ki z nižjo ceno je bolje pogle- dati še v sosednji trgovini in se potem odločiti za nakup. Mar- sikateri izdelek je tam cenejši in prihranjeni denar lahko po- rabite za kaj drugega. MIŠA GAJŠEK Sprehod po razstavah v času, ko primanjkuje de- narja za obisk različnih sve- tovnih razstav, vas bodo člani celjskega Hortikultumega društva popeljali po cvetličnih razstavah v zadnjih letih. Sprehod po evropskih cvetlič- nih razstavah je namreč na- slov predavanja, ki se ga lahko udeležite danes, 20. februarja, v stranski dvorani Narodnega doma v Celju. Predavala bo Jagljenka Leban - Markulj, začelo pa se bo ob sedemnaj- stih. Vstopnine ni. Počastili franicolovsice žrtve Tudi letos, 47 let po enem najhujših zločinov, kar jih je zagrešil nemški okupator ob koncu 2. svetovne svojne na slovenskih tleh, ko je v Grabnu pri Stranicah obesil sto nedolžnih ljudi, so pripravili dostojno spominsko sloves- nost. 12. februarja so se ob grobovih spet zbrali številni svojci in znanci žrtev ter predstavniki občin Slovenske Konjice in Celje. Za program je poskrbela občinska organizacija ZZU NOB Slovenske Konjice, pripravila in vodila pa ga je Olga Kangler. Zbrane je nagovoril predsednik IS občine Slovenske Konjice Rudi Petan. Poudaril je, da so bile te žrtve veUk prispevek za svobodno in samostojno Slove- nijo, saj so ti ljudje zanjo žrtvovali največ, kar so lahko - svoja življenja. V programu so sodelovali moški pevski zbor Ivo Štruc iz Slovenskih Konjic, mladinski pevski zbor OŠ Slovenske Konjice ter recitatorji iz osnovnih šol Stranice in Franko- lovo. Učitelji so skrbno izbrali pesmi in vzorno pripravili recitatorje. Oddelek vojakov medobčinskega štaba TO iz Slovenskih Konjic pa je žrtvam v spomin izstrelil častno salvo. FRANJO MAROŠEK Fiori za mladost v celjski diskoteki Jungle so na Valentinovo zaključeni družbi trgovcev in proizvajal- cev predstavili novo kolekcijo oblačil za mlade, ki so jih za bližnjo pomlad in poletje ustvarili v podjetju Fiori. Videli smo lahko preproste in zahtevnejše modele iz pliša in bombaža, ki omogočajo ve- liko medsebojnih kombinacij, detajli pa vsakemu dajejo in- dividualno noto. Ker so obla- čila narejena in oblikovana ta- ko, da jih lahko obleče prav vsako dekle, jih tudi na modni reviji niso predstavljale profe- sionalne manekenke, ampak običajna dekleta. Veliko po- zornosti so poželi izdelki iz la- kiranega usnja, iz katerega so pri Fiori ju ukrojili prikupna krilca, hlačke, j akne, plaščke in celo kopalke. Fiori je že s prvo modno revijo pokazal, da se namerava resno lotii proizvodnje, ki bo temeljila na formiranju večjega razvoja manjših obratovalnic. Ali kot je dejal direktor Dušan Flor- jane: »Ko sem se lotil posla, sem želel uspeti v konkurenci, ne brez nje.« Povedati je treba še to, da je predstavitev Fiori j a pripravilo podjetje Spektra, s katerim so- delujejo od začetka. Spektra jim pomaga predvsem pri uve- ljavljanju na slovenskem in tujih tržiščih. Petkova revija je bila le ena od stopničk na tej poti. NK Foto: EDI MASNEC Danes četrti kupon za Izlet Hitro je minil mesec in da- nes objavljamo četrti kupon, ki je potreben, da se vključite v našo akcijo za sodelovanje v žrebanju, ki bo izbral 100 srečnih potnic za 20. izlet 100 kmečkih žensk na morje. Kot vsa zadnja leta prve dopisnice z vsemj štirimi kuponi v ured- ništvu pričakujemo že danes, veliko več pa v prihodnjih dneh. Tiste kmečke ženske, ki jim manjka ena izmed številk od 1 do 4 pa morajo počakati še teden dni, ko bomo objavili rezervnega jollyja, s katerim bo možno nadomestiti eno iz- med manjkajočih številk. Ku- pone s potrebnimi podatki bo- mo sprejemali do petka, 6. marca. V nedeljo, 8. marca pa bo že prvo javno žrebanje v dvorani Zdravilišča v La- škem. Na tej prireditvi bomo izžrebali prvih 25 potnic, ki bodo 10. in 11. aprila naše gostje na jubilejnem izletu v lepem Portorožu. Tistim, ki ne bodo izžrebane v Laškem, pa ostane upanje na naslednja tri žrebanja, ki bodo ob nede- ljah ob 10. uri še na Ljubečni, v Atomskih toplicah in za zak- ljuček v Vinski gori. Ob žrebanju z neposrednim radijskim prenosom pa še in- formacija o kaseti, ki jo pri- pravljamo za to priložnost. Kaseti smo dali naslov Poz- drav z morja, na njej pa bo devet ansamblov in vokalna skupina, ki so nam lepšali dru- žabne večere na vseh doseda- njih izletih. Celotno gradivo za kaseto je že zbrano, kajti dobi- li smo tudi zadnjo, povsem no- vo vižo, ki jo je prispeval Alfi Nipič s svojimi muzkanti. Zdaj ima izdelavo kasete v rokah Igor Podpečan v svojem studiu Zlati zvoki v Kisovcu, manjšo promocijo pa bomo pripravili v petek, 6. marca. Kasete s pri- jetnimi vižami bo mogoče ku- piti že na prvem žrebanju v Laškem, poslušali pa jih bo- ste lahko tudi v našem radij- skem programu. Pričakujemo vaše kupone, potrpeti pa bo treba še dober mesec, da bo po vseh žrebanjih znanih 100 potnic. TONE VRABL Kuponi z ustreznimi podat- ki morajo biti nalepljeni na dopisnico z našim naslovom: NT-RC, Trg V, kongresa 3 a, 63000 Celje. Št. 7 - 20. februar 1992 12 Legionar zaradi Icupona Men pionirji v nogometni reprezentanci, pri kaUetih v košarki, kot mlaUlnec proti Kukoču In RaUžI, tlanes prvi skakalec SKL: Peter RItonJa Peter Ritonja je pred osmimi leti sku- paj s Florjančičem (jeseni je za milijon mark prestopil k italijanskemu prvoliga- šu Cremonese) igral za pionirsko nogo- metno reprezentanco Slovenije. Nato se je odločil za košarko in se uvrstil v ka- detsko reprezentanco. Na mladinskem prvenstvu Jugoslavije je igral proti Ku- koču in Radži, danes pa je steber Roga- ške ter prvi skakalec in osmi strelec SKL. »Po prehodu iz osnovne v srednjo šolo sem nogomet zamenjal s košarko. Zaradi višine so me zvabili k igranju v šolski ligi, sošolec me je odpeljal h Cometu, sam pa sem se javil na akcijo »Iščemo visoke košarkarje«, ki je bila v Anteni. Po odho- du na košarkarski tabor v Postojno in uvrstitvi v kadetsko reprezentanco je bil nogomet le še preteklost, čeprav sem lani v Poljčanah spet treniral za Boč, ki je igral v območni ligi,« se spominja 23- letni in 198 cm visoki Peter Ritonja, ki je pravi košarkarski legionar, saj je zame- njal že štiri klube. Comet, Maribor, Bistrica in Rogaška so bili doslej tvoji klubi. Kako bi jih primerjal? »Pri Cometu sem začel relativno mlad. Imel sem 17 let, bili smo prava »klapa« in na Slovenske Konjice me vežejo najlepši spomini. Tudi pri Bistrici ni bilo slabo, toda zaradi izpada smo se razšli. Daleč najslabše je bilo v Mariboru, kjer prave priložnosti nisem dobil. Skoraj sem že obupal in začel razmišljati, da bi vse skupaj pustil, ah pa se vrnil k igranju nogometa. Potem je spet postala aktual- na ponudba Rogaška in ob uspehih sem dobil nov polet.« Rogaška igra v republiški ligi šest let in je v tem obdobju pripeljala več kot deset okrepitev. Kako se legionar počuti v ekipi, ki je še najbolj podobna - legiji? »Dve leti smo se dogovarjali za prestop in v tem obdobju sem dobro spoznal bo- doče soigralce. Obenem so pred letošnjo sezono poleg mene v Rogaško prišli še Cerar, Sušin in Kalinger, zato sem se še toliko lažje vključil v ekipo. Podpisal sem za dve leti, toda že letos lahko odi- dem, kajti vse ni tako kot smo se dogovo- rili.« Maribor je ob tvojem prestopu plačal komplet trenerk, Bistrica dva. Rogaška pa štiri tisoč mark. Kakšna je realna ce- na Petra Ritonje in kje je tvoje igralno mesto: na krilu, postu ali pod košem? »Ocenjevanje prepuščam drugim. Ne igram za denar, marveč je najbolj po- membna ljubezen do košarke. Igro prila- gajam nasprotniku, veliko pa je tudi od- visno od razpoloženja. Najpogosteje kro- žim med vsemi tremi igralnimi mesti. Najmanj mi ustreza igra centra, kjer ni- mam dovolj manevrskega prostora. Naj- močnejši sem v skok igri.« Po vseh statističnih podatkih si med najboljšo deseterico igralcev slovenskega prvenstva, a na nobenem reprezentanč- nem seznamu. »Na začetku sezone o reprezentanci ni- sem razmišljal, toda po prvih tekmah in seriji zmag ter dobrih iger se je vse spre- menilo. V klubu so zatrjevali, da bom prišel vsaj na širši seznam potem pa... Sprva sem bil res razočaran, a sem že vse pozabil. Statistika tudi ni najboljše me- rilo. Vse je pač odvisno od trenerja Saga- dina.« Rogaški tudi v zeleni skupini kaže zelo dobro. Ali je dosegljiva tudi končnica štirih najboljših, ki se bodo potegovali za naslov? »Po zmagi proti Unicomu v gosteh imamo spet lepe možnosti za uvrstitev v končnico. V Rogaški Slatini moramo dobiti vse tri tekme: s Koprčani, Heli- osom in Unicomom ter eno v gosteh. Pro- ti Medvodam nam v soboto ni uspelo, torej bo vse odvisno od gostovanja pri Triglavu, kajti s Postojno in Olimpijo smo že doma ostali praznih rok.« ŽELJKO ZULE Foto: EDI MESNEC Prvaicinja v soizaii »Afari narava ie tako hotela,*^ pravi Urška Hrovat, ki se v clllu po slabem smučanju zloče Mladinska svetovna prva- kinja v slalomu Urška Hro- vat je v torek praznovala 18. rojstni dan, v Albertvillu bo v današnjem slalomu iz oza- dja napadala visoko uvrsti- tev, prihodnji teden pa bo na Pohorju med udeleženkami mladinskega svetovnega pr- venstva v alpskem smu- čanju. »V najboljši reprezentanci sem tri leta in še lani me je na potovanjih spremljal oče Sašo, ki je bil član strokov- nega vodstva, a ga je zaradi nesporazumov zapustil. Za- radi očetove prisotnosti mi je bilo seveda precej lažje,« pravi mlada Ljubljančanka, ki po slabi vožnji vselej po- toči solzo. »Mati narava je tako hotela. Neuspehe si pač preveč ženem k srcu.« Lani je bila enako uspešna v obeh tehničnih disciplinah. v tej zimi pa ji gre bolje viju- ganje med slalomskimi ko- lički: na tekmah za svetovni pokal v Mariboru in Grin- delwaldu je bila šesta, dobila je tudi tekmo za evropski po- kal in postala najboljša slo- venska smučarka. »Vzpon sem pričakovala, a ne ravno v slalomski vrh. Z olimpiado se ne obremenjujem. Odsmu- čala bom tako kot znam. Nič drugače in kar bo, pač bo. Bolj pomemben bo nastop na MSP.« In kdaj bo Urška postala Urša? »Saj sem že stalno Ur- ša, a me še vedno kličejo Ur- ška. Tudi na smučeh sem Urša.« ŽELJKO ZULE Spored MSP: Nedelja, 23. 2.: supervele- slalom za mladinke in mla- dince. Sreda, 26. 2.: smuk za mla- dinke in mladince. Četrtek, 27. 2.: veleslalom za mladinke in mladince. Sobota, 29. 2.: slalom za mladinke. Nedelja, 1. 3.: slalom za mladince. Judoisti v Interligi Celjski judoisti so se le- tos okrepili z bivšima čla- noma zagrebške Mladosti Miroslavom Novkovičem (do 71 kg) in Vitomirjem Spasovičem (do 95 kg), zato so tekmovalne načrte tudi zastavili bolj optimistično. V 1. kolu slovenske lige so na domačih blazinah pre- magali ljubljanski Golovec z 12:2 (60:10), prvenstvo pa bo letos trajalo vse do poz- ne jeseni, saj se bo osem ekip z vsako pomerilo po dvakrat. Vzporedno Celja- ni nastopajo v Interligi, kjer tekmuje po šest klubov iz Slovenije in koroško- štajerskega konca Avstrije. Na startu so premagali Go- rišnico s 6:1 (57:10) in eki- po avstrijskega Leodinga s 6:1 (60:10). Nova zamenjava pri Konjičanili Nogometni drugoligaši bodo štartali šele 23. marca, v minu- lih dneh pa je prišlo do nove zamenjave na klopi Dravinje. Trener (že tretji v tej sezoni) je Tomo Penič, ki je konjiško mo- štvo vodil še v lanskih kvalifi- kacijah za popolnitev SNL. Penič je bil po odhodu Prašni- karja tudi kandidat za trener- sko klop Publikuma. Košaricarsifi spelftalcel v Konjicaii Za olimpijske kvalifika- cije v košarki se bosta re- prezentanci Slovenije in Hrvaške pripravljali na Rogli ter v novi športni dvorani v Slovenskih Ko- njicah, kjer se bosta 17. maja tudi pomerili v prija- teljski tekmi. Spektakel bodo pripravili košarkarji Cometa, ki so se po prven- stveni zmagi proti Jezici že preselili v novo dvorano. Nogometaši za polcal v torek se bo s četrlf inal- nimi tekmami pokalnega tekmovanja MNZ Celje tu- di uradno začela nova no- gometna sezona. Pari so naslednji: Svoboda - Ste- klar, P. Hmezad - Rudar (V), Papirničar - Fhablikum in E. Šmartno - Dravinja. Vse tekme so ob 15.30, v primeru neodločenega re- zultata pa bodo moštva ta- koj streljala 11-metrovke. V mladinski konkurenci je Papirničar prost, tekmi Kovinar - Publikimi in P. Hmezad - Rudar (V) pa bosta 29. februarja. sp@rtni koledar Petek, 21, 2. Košarka Velenje: Elektra-Comet (9. kolo moške SKL, 18.30). Streljanje S. Šlander-Maribor, Celje- Večer, K. Flisar-KoNinar (zad- nje kolo I. lige-sever z zračno puško). Sobota, 22. 2,_ Kegljanje Ankaran: Adria-Emo (17. kolo A ženske lige, 14). Košarka Celje: Celje-Maribor (19), Rogaška Slatina: Rogaška- M. Marcus (9. kolo moške SKL, 20); K. Afrodita-Odeja (18), Slovenske Konjice: Co- met-Jezica ml. (1. kolo končni- ce ženske SKL, 18); Šentjur Alpos-P. Laško (18.30), Mari- bor: Miklavž-Polzela (21. kolo II. moške SKL, 18). Namizni tenis Celje: Ingrad-Potrošnik (9. kolo moške super lige, srednja šola za trgovinsko dejavnost, 16). Rokomet Celje: CPL-Preddvor (18), SI. Gradec: SI. Gradec-Velenje (12. kolo moške super lige); Velenje: Velenje-Branik (14. kolo ženske super lige). Celje: turnir pionirskih ekip, od 9. ure v Golovcu. Nedelja, 23, 2. Kegljanje Celje: Emo II - SL. Gradec (16. kolo I. ženske lige, 10). Rokomet Celje: Eurodas-Izola (14. kolo I. moške lige, 11). pian^rama Košarka Slovenska liga Moški - 8. kolo, zelena skupi- na: Medvode - Rogaška 77:74 (27:34), strelci: Ritonja 19, Cerar 11, Volarič 10, Sušin 9, Kidrič 8, Tišma 7, KaUnger 6, Tabak, Pe- tovar 2. Vrstni red: S. Olimpija (s tekmo manj), Postojna 14, Helios (s tekmo manj) 12, M. Marcus, Medvode, Rogaška 11, Triglav, Unicom 10. Rdeča skupina: Comet - Jezica 75:70 (32:34), strelci: Šmid 32, Železnikar 24, Perkič, Kožar 7, Nerat 4, Šrot 1; Elektra - Olim- pija ml. 83:88 (47:46), strelci: Gole 32, Pipan 25, Kitak 13, Pe- co vnik 6, Mrzel 4, Lipnik 3; Slo- van - Celje 105:77 (52:39), strel- ci: Kahvedžič 26, Starovasnik 18, Pucko 8, Hochkraut 7, Drob- nič, Stropnik, Kitek 4, Jerič, Herman 2. Vrstni red: Jezica, Comet 14, Slovan, Elektra 13, Olimpija ml. 12, Podbočje 11, Maribor 10, Celje 9. li. Slovenska liga Moški - 20. kolo: Polzela - Al- pos 95:67, P. Laško - Bistrica 78:69. Vrstni red: Polzela 40, Mi- klavž 38, P. Laško 36, Bistrica 34, Alpos 32 itd. Območna liga Moški - 4. kolo končnice: Starše - Prebold 97:106, Jelša - Kočevje 87:80. Vrstni red: Pre- bold 8, Črnuče, Kočevje, Jelša 6, Janče, Starše 5. Super liga ženske - 11. kolo: YU STIP - Bled 3:2 (-12, -9, 4, 15, 13). Vrstni red: Paloma 18, YU STIP 14, Bled, Koper 12, Kočevje 6, Tabor, Gorica 2. Slovenska liga Moški - 13. kolo: Črnuče - Vi- zura 3:1, Izola - Šempeter 3:2, Vileda ml. - Topolšica 3:1. Vrst- ni red: Brezovica, Pomurje 22, Šempeter 18, Topolšica, Bled, Žirovnica 12, Emona 14, Vileda ml. 11, Črnuče 8, Vizura, Izola 4, Mislinja 2. Ženske - 13. kolo: Pionir - Ljubno 1:3, Topolšica - Misli- nja 3:1. Vrstni red: Krim 24, Ljubno, Paloma ml., Topolšica 16, Mežica 12, Mislinja, Rogoza, Prevalje 10, Šentvid, Pionir 8, Tabor ml. 9 Atletika Prvenstvo Slovenije Dvoransko prvenstvo (Ljub- ljana): člani - 60 m ovire: 2. Ko- cuvan 8,21, daljava: 2. Kocuvan 723, 3. Rozman 707, palica: 1. Kranjc 483, 3. Dimitrijevič 440; st. mladinci - 60 m: 1. Rojšek (vsi KI) 7,14, 3. Štor (Vel) 7,25, dalja- va: 1. Cankar 716 - drž. rek. za ml. mlad., troskok: 1. Cankar 14,67; st. mladinke - 60m ovire: 3. Bezjak 9,24, daljava: 2. Bezjak (KI) 577. Kegljanje Slovenske lige A liga - ženske, 15. kolo: Emo - SCT 2595:2547 (Šeško 424, Grobelnik 410, Tkalčič 428, Go- bec 414, Kardinar 453, Petak 466); 16. kolo: Emo - Konstruk- tor 2691:2363 (Šeško 464, Gro- belnik 423, Tkalčič 437, Gobec 432, Kardinar 479, Petak 465). L liga - moški, 13. kolo: Žalec - SCT 4902:4718; ženske - 14. kolo: Emo II - Tekstina 2351:2377 (Grivič 441, Zimšek 397, Verdnik 378, Filipčič 367, Lesjak 418, Ledinek 380). II. liga - moški, 10. kolo: Emo - Ingrad 5230:5132; 11. kolo: Emo - Korotan 5300:5011, In- grad - MIT 5210:4988. Vrstni red: Emo, Radenska 18, Branik 14, Hrastnik 12, Ingrad, MTT 10, Korotan 6, Krško 0. Območna liga Moški - 11. kolo: Kovinar - Rogaška 4895:4781, Konus - RŠD Emo 4872:4902, Šoštanj - Izletnik 4863:4465, Ljubno - Dobrna 4849:4864; 12. kolo: Dobrna - Šoštanj 4971:4834, Izletnik - Konus 4910:4928, RŠD Emo - Metka 4773:4773, Emo II - Kovinar 5019:5020. Vrstni red: Šoštanj 22, Kovinar, Dobrna 18, Konus 14, Metka 13, Ljubno 10, Emo II, Rogaška 6, RŠD Emo 5, Izletnik 4. Namizni tenis Super liga Moški - 8. kolo: Ingrad - Ko- vina 1:8 (Maras 1, Bezjak, Štrljič 0). Vrstni red: Olimpija 16, Po- trošnik 14, Strojna 12, Ingrad, Merkur 6, novotehna, Radgona 4, Ilirija 2. Rokomet Super liga ženske - 13. kolo: Krim - Ve- lenje 25:17 (12:10), strelke: Oder 7, Zidar 3, Topič, Fale 2, Katic, Draganovič, Delič 1. Vrstni red: Olimpija 24, Velenje 23, Mlino- test 19, Krim, Oprema 15, Kranj 13, Primož 8, Burja 7, Branik 4, N. mesto 2. Slovenska liga Moški - 13. kolo: Krško - Eurodas 20:21, strelci: Ocvirk 8, Novak, Begovič, Leskovšek 4, Lubej 1. Streljanje Slovenska liga Zračna puška - 10. kolo: NTU - Celje 1083:1089 (Ravnikar 372, Dobovičnik 359, Malec 358), Ve- čer - S. Šlander 1072:1074 (Smr- kolj 372, Zagoričnik 361, Ošep 351), Kovinar - D.Poženel 1032:1033 (Kovinar: Česnik 347, Kočevar 344, Petrovič 341; D.Poženel: Matek 362, Gorišek 351, Dular 320). Občinska liga Žalec - ekipno: 1. Žalec 39, 2. S. Šlander 33, 3. Braslovče 27, 4. Jutex I 26, 5. B.Hrvatin 22, 6. Jutex II 21, 7. Griže 18; posa- mezno: 1. Ošep (SŠ) 1563, 2. Me- lanšek 1557, 3. Kotnik (oba Žal) 1534............ ...... . Hokej Slovenska liga A-2 8. kolo: Cinkarna - Olimpija ml. 1:3 (0:0,1:3) prekinjeno v 35. minuti; strelec: Bulatovič. Vrstni red: Zagreb 12, Triglav, Olimpi- ja ml.. Cinkarna 8, Medveščak, Slavija 0. Judo nuj 92 Ml. mladinci - 1. mesto: Holer (do 31 kg), Petrak (51); 2. mesto: P. Ferjan (28), Lakner-Bevc (52); 3. mesto: K. Ferjan (42), Mlina- revič (70); 5. mesto: Škrabl (46), Podvornik (52), Kolenc (70); ekipno: 3. Ivo Reya. Umetnostno drsanje Zmajček 92 Zalog - cicibani: 1. Meža, 2. Viz- jak; cicibanke: 3. Vizjak, 4. Ger- madnik, 5. Soline, 7. Piki, 13. Beškovnik, 14. Feldin, 24. Gori- šek (vsi Ce). Št. 7 - 20. februar 1992 13 Pijemo nič bolj Icot drugi Novinarji o svojem ztJravJu brez dlake na Jeziku Zreče. Večina jih je bila ob uri v bazenu in večina ob uri tudi na degustacijah v vinski kleti. Novinarji so disciplini- rani v rokih, kot da bi šlo za oddajo materialov. Zgoraj, na Rogli, podobna slika na smučiščih in na tenisu. In potem zabava do jutra. Na- porno in tradicionalno kot na vseh dosedanjih 24. sre- čanjih. Razlika je samo ta, da tokrat ni prišlo veliko ko- legov iz nekdanjih jugoslo- vanskih republik, na primer nobenega ni bilo iz Srbije. Slovenski novinarji so jih povabili in jih pogrešajo. Po- litika je storila svoje. Svoje pa vseeno morajo narediti slovenski novinarji sami, po- skrbeti za svoje zdravje, takšno ali drugačno. Pod nenehnimi pritiski če nič drugega se novinar- ji ne morejo ravno pritoževa- ti, da jim ljudje drugih po- klicev ne priznavajo, da je njihovo delo težko. Čeprav novinarjem morda zavidajo, ker veliko potujejo, spozna- vajo več ljudi kot drugi, da skratka živijo bolj razgiba- no, pa mnoge druge »profesi- je« ne bi zamenjale urejeno- sti in brezbrižnosti osemur- nega delavnika za novinarje- vo potrebo in dolžnost, da se vržejo iz postelje, če se kaj zgodi ob treh zjutraj ali da ob enem sendviču podaljšajo delavnik, če stvari ne gredo po vseh načrtih. Za prave novinarje bolj ali manj velja to, kar je zapisal nemški novinar Erich Hel- mensdorfer: »Čeprav se stari novinarski mački pritožujejo nad svojim težkim poklicem, ga le nočejo zamenjati.« Ali si novinar sploh lahko na- pravi nek red? »To je mogoče samo v določenih novinar- skih zvrsteh, recimo, da si kulturni kritik. Reporterji, tisti, ki so veliko na terenu, ki se nenehno spoznavajo z novimi ljudmi, skupščinski poročevalci, katerim včasih namesto pet seja traja 15 ur, si enostavno ne morejo nare- diti reda, ker je novinarstvo način življenja«, pravi Jože Jerman, novinar Kaja. Luka Škoberne, nekdanji zunanjepolitični novinar na RTV-ju, danes pa urednik časopisa Slovenija se strinja, da je za novinarje naporno tudi to, ker so kar naprej na očeh javnosti in da nekateri to breme težje prenašajo ali pa sploh ne zdržijo. Toda ne preostane jim nič drugega, kot da se s tem sprijaznijo. Ko pa pravi »prizadene me, če so ljudje krivični, do naše- ga dela« pa začenja že drugo in še bolj vsakdanjo zgodbo v novinarstvu. Kajti z novi- narji je najtežje biti zadovo- ljen: eni te hvalijo, drugi grajajo, o vseh pač, če želiš da te berejo, ne moreš pisati lepo, ker ima tudi resnica svetlo in temno plat. Potem res ne preostane drugega, kot da za svoj poklic rečeš, da je nervozen in napet, kot to misli Vlado Krejač, pred- sednik organizacijskega od- bora letošnjega srečanja no- vinarjev na Rogli, sicer pa novinar mariborskega do- pisništva TV Slovenija. Alkotiolizem v novinarstvu in »novi frajerji« Ali zaradi vseh teh pritiskov novinarji bolj pijejo kot v ostalih poklicih? Ali je res večina novinarjev pijancev, kot to misli veliko ljudi. »Mi- slim, da ga mi nič manj in nič bolj ne pijemo kot ostala slo- venska populacija«, pravi Jan- ko Sopar, novinar celjskega dopisništva TV Slovenija. Jože Jerman pa meni nekoliko dru- gače: »Pije se skoraj preveč. Vendar to pride spontano. Ta naš poklic je res malo .smešen. Kamorkoli prideš, ti hočejo nekaj ponuditi in težko jim dopoveš, da si v službi in da moraš imeti popolnoma jasno glavo. Pa ti rečejo, da en ko- zarček ne škodi, pa ga popiješ, in tako naprej pri šestem, sed- mem in se ti naberejo kozarč- ki. Albina Podbevšek, novi- narka Jane pa opaža, da »ti- stega grobega alkoholizma«, ki ga je čutila med kolegi in zaradi česar je v tujini tudi zardevala in je potem sama morala reševati čast, kot sama pravi, zadnje čase ni več. »Včasih si izpadel frajer, če si rekel »mater smo se ga nažga- li«. Zdaj so drugi trendi, druge vrednote.« Seveda pa prizna, da tudi sama kdaj z veseljem zvrne dvojni whiskey z ledom. In koliko popijejo na Rogli, ko so na sprostitvi? »Na tem srečanju se tudi veliko popije, vendar bistveno manj, kot se je včasih. Ne vem ali so temu kri- vi plitki žepi novinarjev ali pa splošna klima, ki ni naklonje- na zabavam, saj smo konec koncev preživeli vojno, na Hr- vaškem pa ta še traja.« Zdravje je odvisno od plače Srečanje novinarjev na Rogli je ena od možnosti, da novinarji kaj storijo za svoje zdravje. Poleg smučanja no- vinarji igrajo tenis in se ko- pajo v termah. »En teden na leto novinarji smučarji zelo zdravo živimo. Nabiramo moči. To je priprava na vse tisto hudo, kar nas čaka. Vem, da to ni dovolj, ampak za kaj več ni časa,« dodaja Janko Sopar. Seveda pa si je treba vzeti čas za rekreacijo. Albina Podbevšek pravi, da je tudi glede tega mala izjema med novinarji: »Kadar sem v no- vinarski krizi, oblečem tre- nirko in če nimam druge pri- ložnosti, tečem okoli bloka, čeprav me malo čudno gle- dajo. Poleti se obvezno po mestu vozim s kolesom in vsaj enkrat na teden igram tenis in pozimi tudi smučam.« »Za fizično sprostitev mo- ra v prvi vrsti vsak poskrbeti sam, enako pa velja za ureje- no prehrano«, pravi Vlado Krejač. »Toda novinarji lah- ko za svoje zdravje oskrbi j o toliko kolikor jim to omogo- ča »firma«. Zdravje in rekre- acija sta danes draga in naše plače so nizke.« »Ko odvržemo jermene« Sicer pa predsednik Vlado Krejač meni, da so takšna srečanja namenjena pred- vsem psihični sprostitvi, saj novinarji najbolj pogrešajo trenutke, ko spustijo možga- ne na pašo. Poleg rekreacije so takšne priložnosti tudi za- bave. »To je tisto, ko rečemo, da vržemo jermen dol. Zaba- va je zdrava, to trdijo tudi zdravniki. Zabavamo se toli- ko, kolikor smo v celem letu zabav zamudili«. »Ampak zaradi tega ne zanemarjamo smučanja, plavanja in teni- sa«, pravi Janko Sopar. In kaj pomeni, če se novi- narji zabavajo? Da zabave trajajo pozno v jutro, da so vesele, polne zafrkancije in smeha. »Morali bomo imeti srečanja, ki bodo trajala 28 ur, da bomo lahko vsaj nekaj ur spali«, razmišlja Jože Jerman. Sedma sila. ROBERT GORJANC Foto: EDI MASNEC Luka Škoberne in Janko Sopar: »Kdo si upa reči, da smo mi največji pijanci? Ker se nismo mogli zmeniti, kdo od nas bo »Platini«, vsi zadnji nosimo novinarski ogeid. »Ampak Šoparja in Stamejčiča bom zašil, ker bom prvi prižgal plamenico,« je odločen Luka Skobrne. »Izjema« med novinarji Albina Podbevšek prepričuje Borisai Cipota, dopisnika TV Slovenije iz Murske Sobote, da bi tudi on? lahko vsako jutro tekal za kondicijo. Jože Jerman pa: »Če greši pa zdajle preplavat Muro, ti objavimo poster v Kaju.* HMEZAD »HRAM« ŠMARJE p.o. Šmarje pri Jelšah 154, 63240 razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta javno dražbo za prodajo naslednje nepremičnine: Avtoservis Šmarje v velikosti 676 m^, s pripadajočim gradbenim zemljiščem ter parkovne površine v izmeri 264 Izklicna cena za objekt s pripadajočim gradbenim zemljiščem je 620DEM/m2. Izklicna cena za parkirne površine je 33 DEM/m^. Plačljivo v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slo- venije na dan plačila. Prednost pri nakupu 192m^ Avtoservisa Šmarje imajo doseda- nji najemniki, prednost pri nakupu pa imajo tudi kupci, ki nudijo delovna razmerja zaposlenim delavcem. Pravico do udeležbe na dražbi imajo fizične in pravne osebe, ki pred začetkom javne dražbe vplačajo varščino v višini 10% izklicne cene na žiro račun prodajalca št. 50750-601-20028, s pripisom »Za javno dražbo«. Plačano varščino bomo kupcu šteli v kupnino, drugim udeležencem pa vrnili v treh dneh po opravljeni javni dražbi. Vplačana varščina se ne obrestuje. Kupec mora skleniti kupno pogodbo v osmih dneh po končani javni dražbi in plačati kupnino - mogoč dogovor, sicer varščina zapade. Prometni davek in ostale stroške plača kupec. Prostori so sedaj delno zasedeni in bodo izpraznjeni najkasne- je 50 dni po podpisu pogodbe. Prodaja bo po načelu »videno - kupljeno«. Javna dražba bo 28. 2. 1992 ob 14. uri, v sejni sobi na sedežu Hmezad Hram Šmarje. Interesenti dobijo informacije telefonu: 063/821-045, pri g. Svetelšku. Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana Območna enota Celje objavlja naslednja prosta delovna mesta 1. Zavarovalnega zastopnika za zastop Šmartno pri Velenju 2. Zavarovalnega zastopnika za zastop Šentjur - Stopče 3. Zavarovalnega zastopnika za zastop Slovenske Konjice-Gabrovnik Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - da imajo srednjo strokovno izobraztx) (V. stopnja) in - najmanj 1 leto delovnih izkušenj. Prednost imajo kandidati s stalnim prebivališčem na področju zastopa. Za delovno mesto je določeno 3-mesečno poskusno delo. Lastnoročno napisane prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana Območna enota Celje, Mariborska cesta 1, Celje. Št. 7 - 20. februar 1992 14 Zamenjava RTV-monopola za državnega? Radijski lokalcl načelno podprli Kacinov zakon v slovenski javnosti je osnutek tako imenovanega Kacinovega zakona doživel nemalo polemičnih odmevov. Zlasti ostaja v spominu »dopisovanje« med glavnim direktorjem RTV Slovenija dr. Janezom Jerovškom in ministrom za informiranje Jelkom Kacinom, zadnji čas pa so se o tem zakonskem osnutku izjasnila tudi vodstva posameznih strank. Do zaključka redakcije te številke No- vega tednika bo znano tudi stališče skupščinske komisije za informiranje, ki jo vodi Franček Rudolf, sicer glavni urednik Radia Slovenija. No, resnici na ljubo, skupščinsko komisijo za informi- ranje je vodil že prej, predno je postal vodilni na slovenskem radiu. Pomislekov, da država Slovenija sploh hoče urejati javnih glasil s posebnim za- konom, je veliko, pa naj gre za politične, profesionalne novinarske, strokovno teo- retične, splošno družboslovne in druge. Je pač tako, da gre za izjemno občutljivo področje »natikanja medijskega jarma za državljane«, če si sposodim naslov član- ka dr. Slavka Splichala v zadnji Sobotni prilogi Dela. Tudi v omenjenem članku je naš priznani komunikolog razgrnil veli- ko pomislekov glede zakonskega ureja- nja področja medijev, češ da nam ne tako davna zgodovina po razsulu političnega Vzhoda ponuja s tem v zvezi preveč sla- bih, nepremišljenih posegov. Na primer: divja privatizacija časopisja na Madžar- skem, ki se ga je polastil povrh še tuji (nemški) kapital; strankarsko-državno polaščanje nacionalnih radijskih in predvsem televizijskih postaj s strani no- vih vzhodno-evropskih vlad in parla- mentov; Jelcinovi maščevalni ukrepi s prepovedjo izhajanja kar nekaj časopi- sov po neuspelem državnem udaru. Naš primer oziroma poskus urejanja medijskega področja s pomočjo zakonske državne regulative sicer ne sodi povsem v drugo skupino slabih zgledov, čeprav mu je blizu. Stranke pač dnevno in tudi na lokalni ravni »tipajo« teren, predvsem z vprašanji tipa »čigavi so mediji«? Bi- stveno manj zastavljajo vprašanja v slo- gu »kakšni so mediji«? Na lokalni in regionalni radiodifuzni ravni ga ni, ki ne bi v instituciji RTV, sedaj Slovenija, prej Ljubljana, videl monopolista. Povsem logičen se nam tudi zdi »izpad« šefa RTV institucije g. Jerov- ška glede na osnutek zakona, ki dejansko hoče v imenu države precejšen del mono- pola odškrniti zase, seveda na škodo RTV. Prav zato radijski lokalci in regionalci z večjimi simpatijami gledajo na osnutek Kacinovega zakona, ker jih le-ta sploh priznava oziroma jim daje možnosti par- ticipacije na nacionalnem programu. Po domače povedano: državni monopol se jim ta hip zdi manjše zlo, kot monopol institucije RTV. Pri tem seveda upajo, da jih zaradi takšnih pragmatičnih pogle- dov ne bodo imeli za nenačelne kruho- borce, češ, monopol je monopol, pa naj gre za državnega ali rtvjevskega. Predstavniki lokalnih in regionalnih radijskih postaj vidijo v osnutku tako imenovanega Kacinovega zakona pred- vsem tri bistvene prednosti v primerjavi s sedanjimi predpisi. Gre za dejstvo, da jim osnutek novega zakona ponuja ena- kopravnejša izhodišča za udeležbo v slo- venskem informacijskem radiodifuznem prostoru, prav tako jim priznava večji nacionalni pomen, vlogo in mesto v siste- mu javnega obveščanja. Radijski regi- onalci in lokalci se prav tako strinjajo z določili, da se na nacionalni radijski ravni povsem ločita programski in distri- bucijski del slovenske radiodifuzije. Drugače povedano: so proti temu, da Od- dajniki in zveze še naprej tičijo v okviru institucije RTV. V zvezi z osnutkom Kacinovega zako- na so posebej opozorili tudi na nekatere pomanjkljivosti. Tako niso dovolj na- tančno opredeljena merila, kaj je naci- onalno, kaj komercialno in kaj nekomer- cialno. Prav to utegne povzročiti različno tolmačenje v osnutku predvidene držav- ne komisije za vrednotenje radijskih pro- gramov in za dodeljevanje frekvenc. Ra- dijski regionalci in lokalci so se tudi zav- zeli za široko javno razpravo še pred oblikovanjem predloga zakona. MITJA UMNIK Radllski festival bo v Slovenj Gradcu Minuli petek je v Me- dijskih toplicah končno padla odločitev: tretji fe- stival radijskih postaj v Sloveniji bo oktobra v Slovenj Gradcu. Orga- nizator bo Koroški radio, katerega direktor Franjo Murko, kar ni mogel ver- jeti rezultatu glasovanja 8 proti 6 za Koroški ra- dio. Povedati je treba tu- di to, da so bili favoriti Mureki, Radio Murska Sobota, ki je na dveh fe- stivalih pobral glavni lo- voriki. Mogoče se je prav zato - zaradi slovenske »fovšije« — tehtnica nag- nila v korist Korošcev. Njihov predstavnik Mur- ko je obljubil, da se bodo potrudili in festival pri- pravili tako kot lanskega Mureki v Moravskih To- plicah - zgledno in na vi- soki profesionalni in dru- žabni ravni. UM revizija rumenega ce Sladke laži Ekonomsko propagandne spo- te je treba jemati s takšno žlico, da se nam ne zatakne v grlu. Torej, povsem racionalno, brez pretirane evforije: kdo kaj ponu- "ja in kakšna je cena. Elektronsld mediji, predvsem pa TV, dopuš- čajo bolj domišlijsko obliko pro- pagandnega spročila. Seveda pa je vse odvisno od tehničnih zmožnosti dotičnega medija in namena samega oglaševalca: ko- liko je sploh pripravljen vložiti v reklamni spot. To slednje je namreč zelo pomembno, saj so dragi in dobri spoti praviloma bolje sprejeti med tistimi, ki so jim nenazadnje namenjeni. Kar pa ne pomeni, da zaželenega efekta ne more doseči tudi poce- ni narejen projekt. Vprašanje je le, komu je namenjen in kaj je za koga poceni. Ker je propagandna industrija preveč širok pojem, da bi jo na- tančno seciral na tem odmerje- nem koščku časopisne strani, si na primeru reklamnega sporoči- la »Nemogoče je mogoče« pri- voščimo odkriti tiste, ki stojijo pred in za njim. Zadaj je vedno oglaševalec (firma ali zasebnik, ki bodisi ponuja nekaj novega ali prodaja staro), zadaj je tudi po- srednik, ki je sklenil posel med oglaševalcem in medijem, ki bo vrtel spot (res pa je tudi, da ima velika večina medijskih hiš svojo propagandno službo), in v oza- dju je še specializirana ekipa umetnikov, ki spot izdela. Če preskočim zapletene kompenza- cije, kompromise, cene, vremen- ske obete in navzkrižne zaslužke v ozadju, pridemo nekje vmes, kar gledalčevo oko in poslušal- čevo uho že zaznava. Tisto vmes je torej sam medij, ki propa- gandni spot vrti, dvakrat, pet- krat, pedesetkrat, vsakič natan- ko toliko sekund, kolikor je pla- čanih. In potem so na vrsti po- trošniki, ki se mrzlično zaletijo po nakupih ali pa jih stvar sploh ne pretrese. Ali pa se zgodi nekaj vmes. Ko oglaševalec po določe- nem času ugotovi, da je reklamni spot zadel glavico na žebljičku, je O.K., če pa se projekt izjalovi, se predvajanje pač prekine in vsi so nesrečni oz. tuhtajo naprej. V vsakem primeru najmanj izgu- bi prav tisti, ki v imenu nekoga nekaj ponuja. Oglaševalec se potem vpraša, ali je problem v tem, da prodaja drek ali je kiks v načinu propa- giranja. Drži, da z dobro propa- gandno akcijo lahko zaslužiš tu- di z vodo, ki jo prodajaš kot kap- ljice proti impotenci. Da se do- bro blago samo hvali, je tudi res, toda šele v postprodukciji. Če je blago neke relativno nor- malne sorte, se ga da spraviti v promet predvsem z dobrim, po možnosti utrganim (drugačnim), kratkim in efektnim reklamnim spotom. Drugačnim zato, ker ve- čina oglaševalcev (predvsem na radiu) poudarja dva pridevnika: najboljši in najcenejši. Takšno oglaševanje je daleč od najbolj- šega, je pa poceni. Reklamna spota za West in Renault, ki sta nekako najbolj pri srcu odjemal- cem Rumenega CE, povesta svo- je, tudi to, da sta hudičevo dra- _,,ga.In_y tem je štos. Piše Bojan Krajnc vabimo k poslušanju četrtek, 20. februarja ob 11. uri: PRVENSTVO NOVINAR- JEV V SMUČANJU. Slovenski novinarji in tudi nekateri njihovi kolegi iz drugih dežel so ta teden zbrani na Rogli. V sredo in četrtek se bodo pomerili tudi v alpskem smučanju in tekih na smučeh. Četrtek pa bo tudi dan NT-RC na Rogli. Srečanje bo v živo spremljala naša terenska ekipa. Četrtek, 20. februarja ob 16. uri: MALI OGLASI. V malih oglasih se skriva marsikaj zanimivega tudi za tiste, ki jih tovrstne ponudbe pravzaprav ne zanimajo. Po teh, zelo branih časopisnih rubrikah je podrobneje pobrskala NATAŠA GER- KEŠ, v četrtkovi oddaji pa boste slišali, kaj je odkrila. Sobota, 22. februarja ob 9. uri: DNEVI KOMEDIJE. Minuli konec tedna so se v celjskem gledališču pričeli Dnevi komedije. Prejšnjo soboto in nedeljo smo že poslušali utrinke iz zakulisja dveh predstav, ki sta jih pripravili MATEJA PODJED in NATAŠA GERKEŠ. Prav tako bo tudi ta konec tedna, ko prihajata v Celje novi dve predstavi. Nedelja, 23. februarja ob 9. uri: ANDREJA RIHTER. Na nedeljski skodelici čaja bomo gostili ravnateljico Muzeja novejše zgodovine in letošnjo dobitnico bronastega grba mesta Celja. Z njo se bo pogovarjala MATEJA PODJED. Ponedeljek, 24. februarja ob 9. uri: ŠPORTNO DOPOLDNE. Tudi ta ponedeljek bo ŽELJKO ZULE s sodelavci pripravil vrsto zanimivih športnih utrinkov in predstavitev. V oddaji bodo še enkrat spregovorili o olimpijadi v Albertvillu, govora pa bo tudi že o poletnih olimpijskih igrah. Sreda, 26. februarja ob 11. uri: OKROGLA MIZA O AVTO- CESTI. Za ta dan je v Celju napovedana okrogla miza o avtoce- sti med Celjem in Ljubljano, na kateri naj bi sodelovali tudi predstavniki republiškega ministrstva. Iz dvorane Narodnega doma se bo neposredno v program oglašala IVANA STA- MEJČIČ. CD JAMES LAST - POP SVMPHONIES CD PAULA ABDUL - SPELL BOUND CD PRINCE AND THE N. P. G. - DIAMONDS AND PEARLS CD LENNY KRAVITZ - MAMA SAID Lestvice Radia Ceije Tuje zabavne melodije: 1. DONT LET THE SUN GO DOWN ON ME - ELTON JOHN & GEORGE MICHAEL (4) 2. JUSTIFIED & ANCIENT - KLF 5 3. THE FLY-U2 7 4. BLACK OR VVHITE - MICHAEL JACKSON (9) 5. EMOTIONS - MARIAH CAREV (6 6. MARTIKA'S KITCHEN - MARTIKA 7 7. DIAMONDS AND PEARLS - PRINCE & NPG (3) 8. REAL LOVE - LISA STANSFIELD (6) 9. NO SON OF MINE - GENESIS (10 10. SMELLS LIKE TEEN ŠPIRIT - NIRVANA (1 DomaČe zabavne melodije: 1. RDEČA MASNA - ČUKI (4) 2. VEM, DA DANES BO SREČEN DAN - TOMAŽ DOMICEU (7) 3. NOCOJ - HELENA BLAGNE (7) 4. TI - DUO REGINA (4) 5. PELJI ME STRAN - CONTINENT (6) 6. MISLIŠ, DA SEM SEKSI - AGROPOP (5) 7. NAJ TE NE BO SRAM - U'REDU (2) 8. NOVO JUTRO - 1 X BAND (3) 9. NASMEH POLETJA - DADA & MARKO (5) 10. MRTVA POMLAD - VERONIOUE (1) Narodnozabavne melodije: 1. FRANCEU, LUMP SI TI - STUDENČEK IN VIKI AŠIČ st. (6) 2. VSE ŽIVLJENJE SAME ŽEUE - AVSENIK (8) 3. LJUBEZEN NA PRVI POGLED - KARLI GRADIŠNIK (4) 4. DRUŽINSKA SREČA - KLAVŽAR (3) 5. SANJE NOVEGA LETA - MARELA IN BORIS KOPITAR (8) 6. KUHAR - OBZORJE (10) 7. SLOVO OD DOMA - KMETEC (7) 8. CIGANKA - SLAK (3) 9. NA POTEP - ISKRA (2) 10. VABIJO PLANINE - SLOVENSKI MUZIKANTJE (7) Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij: LIVE AND LET DIE - GUNS'N'ROSES VIDEOLOGV - PAULA ABDUL Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij: SEXOPATI - RDEČI BARON POLETNE SANJE - MOJCA ZORKO Predlogi za lestvico narodnozabavnih melodij: OSTAL BOM MUZIKANT - ALFI NIPIČ BODEČA NEŽA - JEVŠEK Nagrajenca: Darko Ocvirk, Slomškova 15, Šentjur Ana Bošnak, Poljče 10, Braslovče Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni Melodija v Cankarjevi ulici v Celju. KUPON lestvica tujih zabavnih melodij izvajalec- lestvica domačih zabavnih melodij. izvajalec_ lestvica narodnozabavnih melodij. izvajalec- ime in priimek: naslov;_ Št. 7 - 20. februar 1992 15 česar ne veste o Marjanu Pojavnilcu v času odločanja za novega ravnatelja v Vojniku in ob tem tudi pisanju v NT, smo se člani KUD France Prešeren Vojnik in še posebej moški zbor odlo- čili, da nekaj svojih misli in resnic dodamo k boljšemu poznavanju M. Pojavnika. Marjan Pojavnik, dosedanji ravnatelj, je po prevzemu dolžnosti (prej Miro Klančnik) začel spreminjati nekatere utečene dejavnosti in navade in s tem v dobršni meri preki- nil medsebojno dobro sodelo- vanje šole in društva. Skupnih prireditev in priza- devanj je bilo v teh osmih letih v primerjavi s predhodnikom, ki ga še danes zelo cenimo, za- nemarljivo malo, vsi poskusi po oživitvi le teh pa so naleteli na gluha ušesa. Največ težav je M. Pojavnik povzročil prav moškemu zbo- ru, ki ga je na vsak način hotel izgnati iz spodnje šole, kjer je zbor vadil dolga desetletja. Glavni razlog za čudna deja- nja so bili po njegovem nrme- nju materialni stroški, čeprav se prostor ni posebej kuril za vaje moškega zbora. Ob tem pa je šola imela vedno dostop v kulturni dom v Vojniku in ga kdaj pa kdaj tudi uporabljala brez vsakršnih težav. Ob reše- vanju tega spora, ki je trajalo skoraj leto dni, je nastalo pre- cej neljubih situacij, ki niso bile v ničemer vredne ravnate- Ijevega imena. Vsi sestanki, kamor je brez potrebe vpletal Svet starjšev in Svet šole, so bili na zelo nizkem nivoju, saj bi se ob minimalnem ravnate- Ijevem razumevanju lahko do- govorili brez kakršnihkoli te- žav, nepotrebnih sestankov in predvsem prepirov. Istočasno je enake težave povzročal tudi moškemu zboru iz Strmeča pri Vojniku in še posebej Tonetu Pešaku. Omenjeni zbor je za- radi njegovih neupravičenih napadov in nesoglasij tudi za- časno prenehal z delom. V Vojniku je bil kulturni dom v zelo slabem stanju. Za njegovo obnovo smo člani dru- štva vložili ogromne napore in šele v preteklem letu smo ob- novo z velikim razumevaniem občine pripeljali do konca. Obnovi dvorane je Marjan Po- javnik zelo nasprotoval, saj je ves čas zagovarjal teorijo o no- vem domu, ki pa ni bila na realnih tleh. S svojimi nepre- mišljenimi izjavami je zelo oviral vsa ta prizadevanja za obnovo, saj so v občini kot tudi v republiki smatrali, da v kra- ju ne vemo kaj hočemo. Zapisati želimo še to, da je posebej vztrajno nasprotoval sodelovanju skupin društva (predvsem godba na pihala) na verskih praznikih, čeprav je bilo to sodelovanje opravljeno izključno na zasebni iniciativi in kot znak dobrih medseboj- nih odnosov. Zaradi teh na- sprotovanj in neustreznih tol- mačenj je moralo društvo opraviti razgovore in po pra- vilni predstavitvi na bivši OK SZDL v Celju so bili problemi takoj rešeni in nesoglasja po- ravnana. Bilo je še več izpadov, ven- dar smatramo, da so bili na tako nizkem nivoju in nevred- ni ravnateljevega imena, da o njih ni bilo mogoče kulturno razpravljati. S temi dejanji je povzročal prepad med šolo in društvom in posredno tudi s kraj ni, ki so bili hote ali nehote povezani s temi primitivnostmi. Ob tem želimo poudariti, da pa smo nekaj stikov s šolo navezovali mimo njega, tudi z njegovo po- močnico in vedno našli dobro in pravo besedo. Kljub temu, da je storil nekatera dobra de- janja za kraj, pa vendar sma- tramo, da ni več primeren za ravnatelja! Mislimo namreč, da je bilo preveč prepirov in opravljanj, premalo pa posku- sov strpnega dialoga, kar bi kot ravnatelj moral znati. Kot krajani smo v vseh teh letih čutili, kako si neupravičeno lasti šolo in pri tem pozablja, da je del kraja in da je bila zgrajena s samoprispevkom. Ob koncu želimo izreči še tr- ditev: da če bi bil Marjan Po- javnik kot ravnatelj šole in kot funkcionar KS Vojnik v prvi vrsti človek in pripravljen za strpen dialog bi danes naše pi- sanje bilo popolnoma na- sprotno. 10 KUD VOJNIK MPZ FRANCE PREŠEREN VOJNIK Nova imena uiic Gospodu A. Rojcu! Na predlog sklepa, ki ga da- je o gornji zadevi zborom ob- činske skupščine Izvršni svet, svetujemo, da upoštevate na- slednje: Vsaj nekatera izhodišča, na katerih temelji strokovni predlog preimenovanja, so sporna. Depolitizacija: Bližnja zgo- dovina, mišljeno je obdobje NOB v letih 1941-1945, je sta- ra pol stoletja in je dokazana, ne le v slovenskem, temveč tu- di v mednarodnem vidiku. Skrajno nestrokovno je stališ- če komisije o »enostranskosti zaslug«, katerega posledica je popolna odstranitev absolutne večine poimenovanj iz te dobe - izjema sta Kajuh in Roš. Takšnemu pogledu je mogoče pripisati zgolj skrajni revanši- zem in nič drugega. Je pa tudi sicer nevaren, ker si utegnejo strokovnjaki te vrste izmisliti takšne poglede tudi na lansko- letno jimijsko 10-dnevno obrambno vojno. Demilitarizacija: Očitno je pri dodanih 20 let (k 50) dovolj dolga doba za priznanje abso- lutnih zaslug generalu Maistru in poročniku Malgaju, ki ju spoštujemo ob vsem zgodovin- skem spominu in bosta oba, prav kot vojaka - borca za svobodno Slovenijo ohranila poimenovani ulici. Njima ob bok, nikakor pa ne nad njiju, postavljamo legendarne oseb- nosti - heroje, padle partizane, ustreljene talce in pregnance, ki jim komisija povsem odreka njihov prispevek za svobodno Slovenijo in jim briše njihova imena iz ulic in trgov. Komisija v svojem predlogu ni upoštevala oziroma vključi- la niti enega predloga in nme- nja iz dosedanje javne razpra- ve ter številnih pisnih predlo- gov in pripomb, ki so jih obli- kovale poleg našega odbora, krajevne organizacije ZB NOV, stanovalci nekaterih ulic ter druge organizacije in posamezniki. Številni so bili objavljeni tudi v sredstvih jav- nega obveščanja, pri nekaterih pa je skupaj z našimi pred- stavniki prisostvoval s tehtni- mi poudarki, sam predsednik izvršnega sveta g. Kranjc (seja občinskega odbora ZZB, raz- prava s strokovno komisijo v Študijski knjižnici). Spoštovani g. predsednik! Upravičeno pričakujemo z va- še strani in od večine poslan- cev trezno presojo naših pri- pomb k predlogu sklepa. Očit- no pa si bo potrebno vzeti čas za oblikovanje predloga odlo- ka, o katerem naj bo v skladu z republišldmi priporočili, zla- sti povsod kjer to še ni bilo storjeno, opravljena javna raz- prava stanovalcev posameznih ulic oziroma trgov. Predsednik OO ZZB NOV, Celje RISTO GAJŠEK Nova imena ulic Upravni in nadzorni odbor Združenja udeležencev narod- noosvobodilne vojne v Vojniku sta na svoji 5. seji dne 13. fe- bruarja 1992 ponovno raz- pravljala o predvidenem pre- imenovanju desetih ulic v Voj- niku. Izjavljamo, da se s preime- novanjem ulic ne strinjamo iz naslednjih razlogov: Nikjer ni jasno obrazloženo, zakaj sedanja imena uhc, ki so pomenovana po vidnih dejav- nikih protifašističnega osvo- bodilnega boja - ne bi bila več dobra. Vprašujemo, koga je sram naše jvmaške preteklosti? Me- nimo, da se nihče ne more odreči zgodovinskemu pome- nu osvobodilnega boja Sloven- cev, ki ga priznava vsa na- predna Evropa! Nekatera predlagana imena bi zares zaslužila, da bi kdaj v prihodnje po njih poimeno- vali kakšno novo nastalo ulico. Nikakor pa ni mogoče trditi, da so vsi navedeni predniki bolj zaslužni za narodovo sa- mozavest in svobodo, kakor ti- sti, po katerih so uhce sedaj imenovane. Ugotavljamo, da nekatera od imen niso našla niti omembe v novi Enciklope- diji Slovenije, ah pa nimajo z Vojnikom nobene zveze. Za- nimivo bi bilo vedeti, kateri prišepetovalci iz Vojnika so sodelovali pri »izumljanju« novih imen. Kakor je žaljivo ukiniti ne- katera imena ulic in s tem de- gradirati pomen nosilcev teh imen, tako je tudi podcenje- valno, da bi na primer arhitek- tu in urbanistu Maksu Fabi- aniju, svetovalcu dunajskega dvora, ki je deloval na Dunaju, v Trstu, v Ljubljani in drugje, dodelih le neko vaško ulico v spomin. Ne strinjamo se s preimeno- vanjem ulic zgolj zato, ker se novim oblastnikom zdijo, seda- nja imena manj primerna (po katerih merilih), saj je to čisti ideološki revanšizem. Kmalu bodo spet (na zad- nje!) volitve in na oblast bo prišla drugačna, umirjenejša in upamo, bolj objektivna struktura oblastnikov, ki bo zopet predlagala spremembo imen ulic in trgov. Gospodje! Ali nimamo v teh kriznih, težkih časih res nobe- ne bolj pametne snovi za obravnavo? Ali se ne bi že ven- darle lotili načrtovanja gospo- darskega razvoja občine in prenehali brisati solze? Ne strinjamo se, da bi vse konkretne stroške za preime- novanje ulic (vse posledične spremembe napisov, hišnih številk, imenikov, dokimien- tov itd.) naprtili občanom na grbo. Prenehajte že končno z neprestanim vznemirjanjem občanov in ponudite jim boljšo življenjsko perspektivo. Predsedniku tivršnega sveta Sob Celje gospodu ing. Mirku Krajncu smo že 13. decembra 1991 napisali pismo z uteme- ljitvijo, zakaj se ne strinjamo s preimenovanjem ulic in zla- sti ne Prušnikove ulice v Voj- niku. Odgovora na to pismo nismo dobih niti v dveh mese- cih. Vendar vztrajamo pri na- šem stališču, da bi bilo ukinja- nje Prušnikovega imena ulice slovenska sramota in udarec slovenski manjšini na Koro- škem ter Zvezi koroških parti- zanov, s katero ima Vojnik sklenjeno listino o pobratenju. Morda boste kljub nasproto- vanju večine ljudi (zlasti pre- bivalcey prizadetih ulic) uspe- li izpeljati svoj načrt. Toda, če prej ne, takrat ko bo Vojnik zopet samostojna občina, bo- mo ulicam vrnili sedanje ime. Kar sedaj počenja ta sodobna oblast, nikakor ne bo koristilo njeni ponovni izvolitvi. JURIJ BOJANOVIČ Nova imena uiic star sem in mnogo sem iz- kusil. Od vseh prizadetosti ni najmanjša, da Celjani brišejo z ulic imena ljudi, kakršen je bil Franjo Vrunč. Žal marsik- do, ko mu snemajo tablico iz- nad vrat, niti ne ve za koga gre. Franjo Vrunč je bil pošten komunist in dober človek, vedno sam sebi zvest in sposo- ben skrajne požrtvovalnosti za druge. Bil je heroj, čeprav ni utegnil nositi puške in mitra- Ijeza, niti ni utegnil postati kak pomemben funkcionar. Že 11. 8. 1941 so ga gestapovci v Slivnici ranjenega ujeli, pre- stajal je mučenje v Starem pis- kru, ne da bi spregovoril. 24. 8. 1941 so ga v Mariboru ustrelili in potem v Gradcu upepelili. Doma je bil iz Slovenj Gradca. Mati, zgodaj ovdovela, ga je težko preživljala, vendar ga je dala šolat. Na mariborskem učiteljišču je maturiral leta 1929. Vsa dijaška leta je bil mladini priljubljen športnik in telovadni vaditelj. Skupaj z Milanom Apdiom je deloval v naprednem študentskem in delavskem gibanju. Učitelje- val je v krajih okrog Maribora, nekaj časa tudi v Dobju pri Planini. Leta 1934 so ga areti- rali in štiri leta mladosti so mu potem ukradli zapori. Spomladi leta 1938 je prišel z Milanom Apihom v mlin. Drugi, vsi bivši zaporniki iz Mitrovice, so prihajali za nji- ma. Živeli smo kot kmečka družina, takrat sem imel v mlinu še dosti dela, denarja pa nič, saj je bUa kriza, brez- poselni so se vrstili na hišnih vratih. Marksizem sem poznal, saj je pri nas v Gotovljah živel pesnik Fran Onič. Milan Apih (poznejši avtor Bilečanke!) pa je vodil pevski zbor. Mladi Go- to vi j ani smo sprejemali nove ideje z velikanskim zanima- njem pa z malo kmečke pre- vidnosti. Zdaj, v mlinu, raz- pravljanju ni bilo konca in ko se je vse razvnelo ob zagotav- ljanju, kako bo »potem«, sem le rekel: »Fantje, delat bo treba.« Kakor že, mlademu človeku ni lahko sedeti za tujo mizo, pa naj bo še tako prijazna. (Sam sem to občutil pozneje v izg- nanstvu v Srbiji). Fantje so v moji garaži po- stavili tkalske stroje (Hribar- jevi iz Prebolda so bili tkalci). Delah so vsi. Vnmču je slove- njegraški stric posodil 5000 dinarjev. Kulturbundovci so začeli mlinu praviti »die rote Miihle«, v Celjskem častniku pa je Škobeme zapisal, da se tu zbirajo podtalni elementi. »Poba, boš preklical«, sem mu telefoniral, »to so pošteni lju- dje, ki si s poštenim delom slu- žijo svoj kruh.« Je ubogal, saj sem bil vendar nekak kapita- hst. Potem je prišla vojna. Kul- turbundovci so imeli vse pri- pravljeno, že drugi dan po pri- hodu Nemcev je bil mlin obko- ljen, ves dan so trajale preiz- kave. Najbolj izpostavljen je bil Vrunč, partijski sekretar. Pa ni zbežal, ostal je v mlinu, ker se je bal za nas. Mlinarji so ga skrivali med stroji in vreča- mi. Nemci niso našli orožja, saj ga nikoli bilo ni, staknih pa so zavoj papirjev, kar je bil Vnmč sicril. Ne vem kaj je bilo, vsekakor je Vrunč tvegal živ- ljenje, ko je kljub gostim stra- žam paket izmaknil iz »mari- ce« na mostu. Med vojno so regulirali Ložnico in so pod tretjo vrbo našli ta paket za- kopan. V zapisniku je zapisa- no, da je to zakopal »ein Le- hrer Jost, spater zum Tode ver- urfeiet.« Ne, mi smo bili že davno izseljeni, učitelj je bil Franjo Vnmč, naš ljubeznivi Buzdo. Da, takrat, takoj po okupa- ciji je še skrivaj prihajal v mlin. V Vorančevo knjigo Samorastniki je zapisal: Veliki petek 1941. Na prvi maj pa je na mlin obesil rdečo delavsko zastavo. Marsikaj se je v desetletjih izpridilo, kot se pokvari dobro vino, če gospodar ne zna kleta- riti. Zgodovina pa mora biti pravična tistemu, kar je bilo pošteno. Med mnogimi takimi je prvi padel Franjo Vnmč- Buzdo. V svojo sramoto lahko Celje izbriše njegovo ime, nih- če ga ne bo zbrisal na spome- niku v Gradcu, kjer je z zlati- mi črkami vkleščeno med ime- ni tisočev borcev proti fašizmu iz vse Evrope. MELHIOR JOŠT Tovarišu delegatu Janezu Črneju Gospodu Šlambergerju - zad- njič. Po zadahu Vaših besed skle- pam, da ste zaužili sorazmerno veliko mojih pacientov. Zdravstveno varstvo jate Vaše poklicne simbolike »Novinar- skih rac« pa kljub Vašemu znanju o pseh in mačkah, raje zaupajte kakšnemu živinoz- dravniku. JANEZ ČRNEJ (diplomant zagrebške fakul- tete) VABILO Na podlagi 20. člena Statuta Ljubljanske banke - Splošne banke Celje d.d., Celje, vabim delničarje banke na 4. sejo zbora Ljubljanske banke - Splošne banke Celje d.d., Celje, ki bo v četrtek, dne 27. 2. 1992, ob 11. uri v Celju, v veliki dvorani Narodnega doma, Trg svobode 9. Za sejo zbora predlagam naslednji dnevni red: 1. otvoritev zbora in izvolitev delovnih teles: - tričlanskega delovnega predsedstva - zapisnikarja - tričlanske verifikacijske komisije - dveh overoviteljev zapisnika 2. Potrditev dnevnega reda 3. Pregled in potrditev sklepov 3. zbora z dne 27. 2. 1991 4. Poročilo verifikacijske komisije o sklepčnosti zbora 5. Poročilo nadzornega odbora banke 6. Poročilo o poslovanju Ljubljanske banke - Splošne banke Celje d.d., Celje z letnim obračunom za leto 1991 7. Poslovna politika Ljubljanske banke - Splošne banke Celje d.d., Celje za leto 1992 8. Spremembe in dopolnitve Statuta Ljubljanske banke - Splošne banke Celje d.d., Celje 9. Predlog za razrešitev in za imenovanje organov upravljanja Ljubljanske banke - Splošne banke Celje d.d.. Celje 9.1. upravnega odbora 9.2. nadzornega odbora. Gradivo, ki bo predloženo zboru v odločitev in predlogi skle- pov bo na razpolago v zadostnem številu izvodov pet delov- nih dni pred sejo zbora v splošnem sektorju - tajništvo, Celje, Vodnikova 2/IV. Direktor LB - Splošne banke Celje, d.d., Celje NIKO KAČ, I. r. Polzela tovarna nogavic, p.o., Polzela razpisuje JAVNO DRAŽBO na kateri bo prodajala naslednja izpraznjena stano- vanja: 1. enosobno stanovanje v stanovanjskem bloku Polzela 207 b, v velikosti 41,99 m^, izklicna cena 38.009 DEM v tolarski protivrednosti na dan plačila; 2. dvosobno stanovanje v stanovanjskem bloku Polzela 209 v velikosti 49,55 m^, izklicna cena 29.066 DEM v tolarski protivrednosti na dan plačila; 3. trisobno stanovanje v stanovanjskem bloku Polzela 210 v velikosti 72,69 m^, izklicna cena 31.690 DEM v tolarski protivrednosti na dan plačila; 4. dvosobno stanovanje v stanovanjski hiši Polzela 167 v velikosti 83,37 m^, izklicna cena 36.087 DEM v tolarski protivrednosti na dan plačila. Javna dražba bo v sredo, 26.2.1992, ob 10. url v sejni sobi podjetja. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije in fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom, da so državljani Republike Slovenije. Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pisno pooblastilo. Interesenti morajo pred začetkom javne dražbo vplačati varščino v višini 10% izklicne cene stanovanja na žiro račun 50750-720/ 1-19462 ali v blagajni podjetja. Kupec mora skleniti pogodbo v petih dneh po opravljeni javni dražbi. Kupec plača kupnino v celoti v 15 dneh po sklenitvi pogodbe. Prometni davek plača kupec. Stanovanje bomo kupcu izročili takoj po sklenitvi pogodbe in plačilu celotne kupnine. Drugim ponudnikom, ki na javni dražbi ne bodo uspeli, bomo varščino vrnili najkasneje v dveh dneh. Ogled stanovanj je možen po dogovoru. Dodatne informacije lahko interesenti dobijo po telefonu: 721- 211, int. 83. Št. 7 - 20. februar 1992 Temno območje konoplje Skozi Slovenijo spravijo po Ilegalnih poteh čez sto kilogramov heroina mesečno - Službe za boj proti mamilom zasežejo sami Po podatkih ameriške policije za boj proti mamilom uspe vsem svetovnim policijam za- seči samo deset odstotkov vse tiste droge, ki je ilegalno v obtoku. Kaj se dogaja z drugimi devetdesetimi odstotki, je seveda znano. Zna- no je tudi, da droga ne vodi samo k uživanju le-te, pač pa tudi k vsem drugim dejanjem, ki so jih uživalci pripravljeni narediti zato, da bi do mamila prišli... Na celjski Upravi za notranje zadeve je za problematiko z mamili zadolžen Miroslav Zi- danšek. Problem celjskih »borcev proti mami- lom« je predvsem v velikih nasadih indijske konoplje, ki na našem območju »lepo« uspeva- jo in pa v tem, da vedno več mamil oziroma preprodajanja mamil odkrijejo na celjskih srednjih šolah... Kaj bi rekli o razširjenosti narkomanije na Celjskem? Za območje Uprave za notranje zadeve Ce- lje lahko povem, da se narkomanija iz leta v leto širi, da je uživalcev iz leta v leto več. Kakšne so te številke, se ne da opredeliti; tu je namreč temno polje - povezava med storilcem oziroma trgovcem in oškodovancem-kupcem je izredno velika. Kaj pa narkomanija na celjskih srednjih šolah? Na celjskih srednjih šolah večkrat beležimo uživanje predvsem mehkih drog in tudi posa- mezne primere učencev oziroma dijakov, ka- terih namen je izključno trgovina z drogo. Nekaj primerov smo uspešno rešili, vendar pa je tega prav gotovo več. Splošno je znano, da se uživalci najpogosteje prvič srečajo z drogo oziroma jo začno uživati pri petnajstih letih. Kako preprečujete širjenje drog po srednjih šolah? Poleg tega, da smo obravnavali nekaj dija- kov srednjih šol, ki so drogo prodajali, smo ob pomoči Zdravstvenega centra Celje organizi- rali predavanje za pedagoge srednjih šol širše- ga celjskega območja. Zato pričakujemo, da bodo pedagogi sred- njih šol pravočasno zaznali droge in ustrezno reagirali. Po potrebi ali po željah lahko ta predavanja tudi ponovimo. Celje je znano predvsem po nasadih mari- huane oziroma indijske konoplje. Da, Celje je zelo poznano po nasadih indij- ske konoplje, imenovane marihuana. Zanimi- vo je, da tej rastlini ravno naši klimatski po- goji izredno ugajajo. Mi vsak zaseg te rastline zaradi dokaza pošljemo na strokovno analizo v laboratorij na Ministrstvo za notranje zade- ve in lahko povem, da imajo vsi primeri, ki jih zasežemo pozitivno vrednost količnika THC- ja, to je tetrahidrakalabinola, kar pomeni, da so rastline kanabisa na našem terenu kako- vostne, poleg tega pa naše, tako imenovane celjske marihuane, uživalci iz drugih področij ravno ne zavračajo... Najbrž pa odkrijete zelo malo teh nasadov? Dosti premalo. Menim pa, da bi lahko bili uspešnejši ob pomoči občanov, ki nasade mar- , sikdaj zaznajo, pa nam tega iz meni r^, razlogov ne sporočijo. Vsekakor bi 1) metno, da ne glede na to ali najdemo ] ali ga ne najdemo, uničimo vsaj nasati So ljudje, ki indijsko konopljo g« dealerji? Temu ne bi mogel reči tako. Zelo v« to rastlino goji za svoje potrebe, kai pomeni, da se ti ljudje potem med i počastijo, si marihuane ne ponudijo m žurkah. Vendar pa je prav gotovo namen j« »širši« uporabi? Vsekakor. Na našem terenu je izredi ko število teh nasadov, iz njih prihajj zelo veliko količine marihuane, ki se prodaja na ilegalnem trgu. V preteklih jih smo uspeli zaznati in potem uniči, nasade, pa tudi odkriti nekaj lastni) nasadov, zoper katere je potem stekel ski postopek. Skozi Slovenijo pretihotapijo mesec Kaj je droga? Droga je sredstvo, ki zaradi svoje posebne kemične sestave in delovanja na človeški organizem spreminja tako počutje kot mišljenje in vedenje tistega, ki jo uživa. Droge niso samo tablete, trava ali »beli prah«; droga so tudi cigarete in alkohol oziroma vsa tista sredstva, ki pripeljejo do telesne ali (in!) duševne odvisnosti, ki s svojim kemičnim učinkom pripeljejo uživalca v drug, lepši svet... Pa čeprav je ta lepši svet zanesljiva pot v smrt... Foto: EDO EINSPIELER Kako ugotoviti, ali se otrok drogira starši morajo biti predvsem pozorni na: - spremenjeno obnašanje, upad aktivnosti, zmanjšanje apetita, izguba telesne teže, nenavadne nenadne izbruhe smeha, potrtosti in joka pri otrokih; - neprimerno oblačenje; da bi narkomani prikrili pretirano ozke ali pretirano široke zenice, nosijo temna očala; tisti, ki si mamila vbadajo v žilo, pa nosijo tudi poleti majice z dolgimi rokavi: - če med otrokovimi šolskimi stvarmi, žepih ali kje drugje naj- demo različne praške, tablete, kapsule... - če v otrokovih laseh ali obleki zaduhajo vonj po zažgani vi-vi (kar je posledica kajenja marihuane); - če jim izginjajo stvari, ki »gredo dobro v prodajo«: nakit ipd., pa tudi denar. iz objema pelcla Pripovea ozaravljenega narkomana, ki se je tri leta ilroglral z opijem »Z mamili sem se prvič srečal v Ljubljani, na nekem festivalu. Poskusil sem pr- vič, bilo je lepo, krasen ob- čutek, seveda pa to še ni bila nikakršna odvisnost. Z ljud- mi, ki so mi drogo dali, sem se bolje spoznal in potem večkrat hodil v njihovo družbo. Drogo sem vedno dobil; cena takrat sploh ni bila problem. Bil sem še zelo mlad; hodil se v službo in sem zaslužil dovolj. Začel sem s surovim opijem. Vmes so bili sicer razni nadomest- ki, tako kot recimo hepta- non, petantin, kasneje tudi valoron... V glavnem pa je bil to surov opij, navadno heroin... Pa vendar tudi še leto po tistem, ko sem se za- čel drogirati, nisem bil odvi- sen. Potem pa, proti koncu, je šlo vse skupaj že tako da- leč, da sem si moral vbrizgati vsakih pet ur... Čisto prepi- kan sem že bil, nisem več ve- del, kam naj si zabadam...« Narko-kodeks »Pri nabavljanju se je več- krat tudi kaj zapletlo. Včasih do drog nismo prišli pravo- časno. Takrat smo si poma- gali na različne načine; tudi tako, da smo ponarejevali recepte ali pa kradli v bol- nišnicah. To sploh ni bilo težko; nekoč sem v neki am- bulanti ukradel celo škatlo, ki je bila tako velika, da je nisem mogel nikamor skriti. Čez celo bolnišnico sem jo nesel kar pod roko, pa ni nihče opazil, čeprav je na škatli na veliko pisalo »Pe- tantin«. Lahko bi rekel, da smo narkomani v klapi imeli ne- kakšen kodeks. Včasih so ti- stega, ki je drogo trenutno kupoval dobili, pa vendar ni nihče nikoli nikogar izdal. Med sabo smo bili dogovor- jeni, da če se komu kaj zgodi, ga enostavno pustimo, naj umre ali se zliže, če se lahko. Mi mu tako ne bi mogli po- magati. Na takšen način sta umrla dva moja prijatelja... Tudi meni se je to nekoč zgodilo. Vbrizgal sem si, pre- hitro je delovalo; oči mi je že kar obrnilo... Drugi so sicer videli, kaj se je zgodilo, ven- dar pa so slišali neke sumlji- ve korake, zato so pobegnili. Ko sem ležal tam, sam in či- sto blizu smrti, mi je po mi- slih kljuvala ena sama misel. »Kako krasno bi bilo zapu- stiti ta svet in najti nekega drugega, svet brez vseh skr- bi, brez boja za preživetje, brez pijače, brez droge...« V tistih trenutkih sem na- pravil obračun sam s sabo, potegnil črto pod določen. negativni del mojega živ- ljenja ... Nisem umrl, rešili so me in ker sem ravno v tistem času dobil hudo zlatenico in mi je tudi doktor tako svetoval, sem se odločil za zdrav- ljenje.« Zdravljenje »Zdravil sem se na Poljan- skem nasipu, skoraj leto dni. Ne vem, kako sem lahko zdr- žal. Še posebno prva dva me- seca sta bila grozna. Mislil sem že odnehati z zdravlje- njem, doživljal sem takšne abstinenčne krize, da sem bil prepričan, da bom umrl od tega. V bistvu sem, ko sem se zatrdno odločil za zdravlje- nje, bil pripravljen samo psi- hično; telo skoraj ni vzdrža- lo. Ko sem doživljal absti- nenčne krize, me je metalo, ničesar nisem mogel pojasni- ti, pa čeprav bij je bilo. Hotel s zdraviti, uiti i pa v začetku imel prostih izl krat sem se n tudi prekršil;!; alerji, te, sedaj be, so hodili p na vrt naše bol je ni bilo težk pa je treba p£ z mamili dvak te »vrgli« iz bi tem je šlo po z\j, Ijenje in najv« življenje... Kar nekajkrat val odnehati z i tako hudo mi je bilo vseeno že 2 Po drugi strani vedal, da je i v katerega se sam, trnova, uspelo mi jo j(| ponosen sem, redkih, ki so t dili.« Najhuje mi je bilo, ko me je prišla iz Celja obiskat mama, pa je nisem mogel sprejeti. »Ne morem se pogovarjati s tabo,« sem rekel. Si lahko zamislite člo- veka, ki zapade tako daleč, da v svoji bli- žini ne prenese več lastne matere? Za otroke je značilno, da so radovedni, in bolj ko so radovedni, več lah- ko od njih pričakujemo, si od njih obetamo. Da osnovnošolec ali srednje- šolec preizkusi, kakšen je učinek marihuane, je zato povsem normalen pojav, ki bi praviloma ne smel biti zaskrbljujoč. Marsik- daj je uživanje mehke droge le zgrešeno doka- zovanje »zrelosti«, po- dobno kot pri cigaretah. Pomemben je torej motiv. Če pa postane droga mla- dostniku edina pot iz sti- ske, občutka ničvrednosti in brezishodnosti, je prognoza zelo slaba. Dro- ga je v tem primeru mla- dostnikova potreba, ki postaja vse močnejša in vodi v propad. Zato se je z otroki treba veliko po- govarjati, da bi te njihove stiske zaznali in jim znali pomagati. Otrok ne bo sam stopil k nam, mi se mu moramo približati. M. A. Kakšen jG Pripoved celjske srednješolke, Obiskuje četrti letnik, šolo uspeš- no končuje. Z drogami se je sreče- vala predvsem na domačih zabavah in v diskih; ko so to odkrili starši, je prenehala. Od droge ni odvisna; uporabljala je predvsem »sadove« kanabisa, indijske konoplje. Je samo radovedna najstnica, ki si je želela nekaj več izkušenj... »Uau, zdej sem pa frajer!« »Ko sem se sama prvič srečala z drogo, je bilo to čisto slučajno. V bistvu sem padla v neko oštarijo, ful se je kadilo, pilo... Bila sem že malo vinjena, pa se tam obesi name nek tip, pa reče: »Haj, punčka, boš malo poskusila?« »Kaj pa imaš to?« »Nič takšnega ni; poskusi!« Pa sem naredila par dimov in ni se mi zdelo, da bi se ob tem kaj spremenila, počutila bolje... Pijana sem bila že tako od prej, tako da nisem občutila nobene spremem- be... Ampak vseeno se mi je zdelo: »Uau, zdaj sem pa frajer! Poskusila sem nekaj, kar marsikdo drug ni! Pa čeprav je do danes, vsaj zdi se mi tako, I drugi S p z man varjali takole »Ja, odgov la nič] sem n ra, v čl zadeni znala' daljev je bil( pijačfl dil en mivo, ZmešI vo in I tistim marih srečal je bil( til?« C blazn' še ma Dol sem s< v ToV Št.7-20. februar 1992 16,17 a Celjskem ^tHov vseh Ilegalnih arog eko sto kilogramov heroina. pa. To je izredno velika količina in velik del droge prav gotovo ostane tudi na našem [•enu, saj imamo tudi tukaj uživalce trdih •og- V Sloveniji droge zaenkrat še predeljuje Kazenski zakon fRJ. Neupravičena prodaja in romet z mamili ter omogočanje živanja mamil je prepovedano, ledtem ko samo uživanje mamil [kaznivo. _________ Znano je, da policija, ne samo pri nas, tem- č tudi v svetu, zaseže samo deset odstotkov eh drog, ki so ilegalno v obtoku. To je podatek, ki ga je posredovala ameri- ška služba za boj proti ilegalni trgovini z dro- gami. Policije sveta zasežejo do deset odstot- kov »robe«, ki je v obtoku. To se pravi, da devetdeset odstotkov mamil še vedno pride do uživalcev. To so zame velike številke in nad njimi se je vredno zamisliti. S kakšnimi metodami pa nameravate nekoč priti do boljših rezultatov kot je teh deset zaseženih odstotkov mamil? No... o metodah je težko govoriti. Vsekakor pa je cilj naše službe, da dosežemo boljše rezultate od sedanjih. Prav gotovo bo potreb- no povečati število ljudi, ki se ukvarjajo z bo- jem proti narkomaniji. Preprečevanje trgovi- ne z drogami je naša vsakodnevna naloga, žal pa je tako, da je prikritost teh kaznivih dejanj izredno velika in rezultati statističnih razi- skav tu niso edino merilo. NINA-MARUSKA SEDLAR Soseda kaze mesto, kjer so nasli truplo Marije j^imsek. Po umoru v umirajočih Kresnikali Datum na napotnici Je bil, žal, prepozen V Kresnikah, vasici nad Štorami, še vedno lebdi v zraku moreče vprašanje: Zakaj? V vsaki od osmih do- mačij iščejo razlage, ki pa se večinoma končajo z obsod- bo, ki je najbolj naravna in človeškemu razumu najbliž- ja. Ubiti svojo mater je zlo- čin, ki mu ni opravičila in odpuščenja. Pa vendar: Za- kaj je 39-letni Zimškov Ivan na tako gnusen način umoril svojo 67 let staro mater Ma- rijo, s katero sta od leta 1978, ko se je smrtno pone- srečil njun oče oziroma mož, živela sama? V ponedeljek, 10. februar- ja zvečer, so v Zimškovi gnojni jami našli truplo Ma- rije Zimšek, pokrito s slamo, naslednji dan pa še Ivanovo truplo, stisnjeno med ozke stene okoli 200 metrov odda- ljenega, opuščenega vaškega vodnega zbiralnika. V jašku zbiralnika so preiskovalci našh večji nož, s katerim naj bi si Ivan prerezal žile na rokah in se potem utopil. Pogled na notranjost hiše v Kresnikah številka 1 je bil grozljiv. Način razdejanja v hiši ponuja številna ugiba- nja, a nobenega pravega od- govora. Prič ni bilo. Mati in sin sta živela odmaknjeno, s sosedi tesnejših stikov ni- sta imela. Ko so tistega usodnega po- nedeljka preiskovalci na silo vstopili v zaklenjeno Zim- škovo hišo, so onemeli ob po- gledu na uničenje: nešteto kosov raztreščenega pohi- štva, razbita vrata, razsekan leseni opaž, odtrgana vrata hladilnika, odprta in obtol- čena zamrzovalna skrinja ter na tleh ležeči kosi mesa, klo- bas in drugega živeža. Odtr- gane vodovodne pipe, iz ka- terih je tekla voda in uničeni deli električne napeljave. Smrdelo je po nafti, politi vsepovsod po hiši. Na obron- ku gozda nedaleč od hiše so našli dva razbita traktorja in dve poškodovani motorni žagi. Zgodaj dopoldne se je Ivan Zimšek odpeljal od doma s prvim in čez nekaj časa še z drugim traktorjem ter ju nato spustil po pobočju. So- sedje so ga nazadnje videli, ko se je, okoli poldneva, z nenavadno hitrostjo na mopedu odpeljal mimo hiš in proti gozdu. Ko sosede Mari- je ali Mimike, kot so jo klica- li, vse do popoldneva ni bilo na spregled, kar pa je bilo zelo nenavadno, so poklicali na policijsko postajo. V tem času je prišel na svoj nekda- nji dom Ivanov starejši brat. Kako to, da sosedje niso bili pozorni na močne, nena- vadne" zvoke, ki so morali odmevati daleč naokrog? »Res smo slišali nekakšno tolčenje po kovini in trdem predmetu, a smo mislili, da sosed Ivan cepi drva ali kaj popravlja. Niti pomislili ni- smo, da bi šlo za kaj hudega. Spominjam se, da je tistega dne zavijal močan, mrzel veter.« Kakšna sta bila oba Zim- škova, smo še vprašali pri prvih sosedih, mejaših. »Vse je izgledalo v najlep- šem redu. Nikoli nista iskala pomoč pri vaščanih, vse sta opravila sama, saj je bilo kmetijskih strojev pri hiši veliko. Bila sta gospodarna, vse je bilo na svojem mestu, z deli nista bila nikoli v za- mudi. Mogoče sta preveč gle- dala na vsak dinar. Bila sta velika garača. Mislim, da je pokojna Mimika strašno gle- dala na svoj ugled, zato o morebitnih težavah ni z ni- komer govorila. Kako je mo- gel Ivan storiti nekaj tako strašnega! Ubil je mater, ko so pri hiši prašiča klali, pa je vedno poklical nekoga. Bil je umirjen fant, tudi Mimika je bila takšna, kaj več o njiju pa pri nas nismo vedeli.« Morilec je bil bolnik storiti kaj tako strašnega, je lahko le sad bolne duše. Ko smo se pogovarjali z eno od sosed, ki pa ne želi biti imenovana, smo dobih potr- ditev te domneve. Kaže, da je to edina oseba v vasi, kateri se je Ivan Zimek občasno za- upal in ji kaj potožil. Takole je pripovedovala: »Ivan ni imel prijateljev in večkrat mi je govoril, da ima moreče strahove, da ga tišči v prsih. Zdravil se je ambulantno, enkrat pa je bil tri mesece v Vojniku. Bil je izučen mi- zar, zaradi bolezni pa so ga v štorski Železarni premesti- li na lažje delo. To ga je zelo prizadelo. Potožil mi je tudi, da se sodelavci iz njega nor- čujejo, ker še ni oženjen. Prav to ga je najbolj mučilo. Od strahu, da bo ostal sam, če se mami kaj zgodi, je po- stal že prav obseden. Bil pa je pod nenehnim materinim nadzorom, kar je najbrž tudi težko prenašal. Mislim, da je to storil načrtno. Na steni v hiši so visele slike mnogih sorodnikov, a je udaril le po materini in očetovi fotogra- fiji. Po naravi pa ni bil agre- siven, imel je lep odnos do živine, zato je tudi hlev in svinjak pustil pri miru. Žal je mater ubil s težko macolo prav v svinjaku. Vem tudi, da si je enkrat že poskusil vzeti življenje.« Ivan Zimšek je imel napot- nico za pregled (sprejem) na nevropsihiatriji v Vojniku. Tam bi se bil moral zglasiti 13. februarja. Prejšnji četr- tek so oba pokopali. Ostali pa so sosedje, ki zdaj govorijo o Kresnikah kot o uročeni vasi, opustoše- ni in od vseh strani obdani z industrijskimi in komunal- nimi odpadki. »Se je res mo- ral zgoditi zločin, da se je sploh kdo spomnil na nas! Zdaj je tu vse polno novinar- jev, zato napišite še kaj o zločinu nad Kresnikami,« so nam ob slovesu rekli lju- dje, ki doma ne poznajo ne asfalta, ne telefona in še nmogočesa ne. MARJELA AGREŽ Foto: EDO EINSPIELER Ne zatisitajmo si oči Na celjskem območju droga je prisot- na. Vsakdo ve in vsi vemo, da se mladi omamljajo na zabavah, javnih priredi- tvah, v šolah, za zidovi dvorišč in v skri- tih ulicah. Vsi to vemo in obenem nihče nične ve. Pred problemom si zatiskamo, oči, ker smo kot družba nemočni, neor- ganizirani in veliko premalo osveščeni. In zgodilo se bo, da bo problem naen-: krat, in najbrž do takrat ni daleč, iz-g bruhnil s silovitostjo vulkana, ki ga nej bomo znali ustaviti. i Kdo pa naj bi bil tisti, ki naj bi sedaj, v eskalaciji problema, kaj ukrenil? V srednjih šolah sicer vedo, da učenci uživajo mehko dmgo, za javnost pa takšnih informacij ne dajejo radi. Ugled šole mora ostati neokrnjen. Tudi starši nekaj sumijo, a si tudi oni nočejo priz- nati, češ »moj otrok pa že ne«. Priznati nočejo, ker bi s tem priznali, da je v nji- hovi družini oziroma vzgoji nekaj na- robe. v mnogih naših družinah je v resnici veliko narobe. Mnogi otroci rastejo v hladu, v strašanski odtujenosti med člani družinske skupnosti. Boj za preži- vetje in na diugi strani pehanje za čim večjim standardom v duhu potrošništva in malomeščanske miselnosti ob sočas- nem zanemarjanju osnovnih človeških vrednosti, vse to so idealni pogoji, ki mladega človeka odvračajo od stvarno- sti in ga silijo v svet, kije lepši. Takšne- ga pa je mogoče najti le v omami. In če je naša družina odraz družbe, si kaj spod- budnega še lep čas ne moremo obetati. Sploh pa ne ob dejstvu, da si tisti, ki so poklicani, da vsaj zaznavajo problem zasvojenosti in vsaj v okviru možnosti ukrepajo, zatiskajo oči, prelagajo odgo- vornost na drugega. »Jaz ga imam, kaj pa ti?« Kako dolgo smo se ukvarjali s »težkim« problemom, dokler nismo zvedeli, da gre za reklami- ranje novih cigaret! Zdaj vemo: »Taste the West« In vsi kadilci so novo cigareto^ poskusili. Tiste reklame o dominah, ki' opozarjajo pred problemom aidsa, tako zelo povezanega tudi z narkomanijo, pa nikjer več. Nikjer reklamnih spotov, ki bi opozarjah pred grozljivimi posledica- mi uživanja drog. Koliko se v osnovnihi šolah pogovarjajo o zasvojenosti? Jc ros dovolj eno predavanje letno? Za tiskanje brošur, knjig, ki bi opozarjale, osvešča- le, vzgajale, v naših založbah ni denarja, ker ni interesa. Biznis je biznis. M. A.' iiidu odmorom... fUe v mjašklh narkomansklh krogih kadil travo vsak i je bila takrat "^eje o tem pogo- ober občutek, če kla. ^ ful fajn,« sem 3v nisem občuti- asneje, drug dan čem je sploh fo- 'stvo tega, da »se si na to nisem *dovednosti, na- ^ zakaj. V bistvu imel denarja za 'i'Volj, če si poka- la bilo zelo zani- 1^ imeli denarja. ^0 posušeno tra- ,potem prodajali ' prvič poskusiti ^0 jih naslednjič ■Vali: »Hej, kako ' sc dobro poču- 'Wjali: »Ja, to je 'tek, a mi prodaš vendar, sama f'''avočasno vzela »Nekaj hočem postati! Doseči hočem nek cilj?« Ta- ko sem popolnoma nehala kaditi travo. In bolj mi je všeč tako kot je sedaj.« Dobro ime naše šole... Ko travo enkrat poskusiš, se to potem prav gotovo ponovi. Prideš v disko, kadi se, ti pa ta vonj že poznaš. Tega je dosti predvsem na zasebnih žurkah, skratka, znajde se : povsod... Samo pozimi je glede te- 1 ga nekaj težav; spomladi in poleti I pa je tega dovolj, so ful tiste se- j zone... Vse več mamil je tudi na šolah, j Jasno je, da noben ravnatelj ne bo i hotel povedati, da je droga vedno bolj dominantna danes, saj nihče ne bo hotel umazati imena šole. Na šo- lah ... folk se zmeni, dosti stvari se da iz roke v roko... Dostikrat se gre med glavnim odmorom spuhat kak- šen joint, pa pride mimo ravnatelj, malo se mu »nakeziš«, on tudi, pa gre naprej in v bistvu ne ve, zakaj se gre. Mogoče pa tudi ve, pa noče priznati... Mislim, da je temu kriv predvsem slab kontakt med vod- stvom šole, profesorji in dijaki. Skratka, mamila so, predvsem na šolah, še tabu tema in dokler bo tako, se ne da nič narediti... Sedaj gledam svoje prijatelje, ki so hodili v šolo, imeli so cilje, bili so ambiciozni... Sedaj pa - propada- jo. Težko je opisati občutek, ko iz- veš, da je tvoj najbojši prijatelj na trdih drogah, da se počasi in načrt- no uničuje. Ko ti začne razlagati »To je ful dobro, od tega sploh nisi odvisen...«, ne veš, ali naj začneš pridgati ali bi ga dobro usekal... Takšnim ljudem ne moreš dopove- dati ničesar!« Policaji in kanabis Težko je verjeti, kako so policaji, ki se ukvarjajo z uničevanjem drog in racijami, neumni. Marsikaj se človeku zgodi, če kadi travo, vedno mora biti pripravljen, da se bo znal rešiti, se zlagati... Tako je nekoč k meni prišel nek policaj, imel je poln kovček kanabi- sa, pa je rekel: »Punčka, tole sem našel v nekem avtu, a ti slučajno veš, kaj bi to lahko bilo?« Poln kov- ček kanabisa je bil, jaz pa: »Seveda vem. Koprive.« Še vedno ne vem, ali se je zafrkaval ali je mislil resno, vsekakor pa je izpadel bedak. Št. 7-20. februar 1992 18 Prošnja uredništva Prosimo vse bralce, ki so nam poslali pisma, za ne- koliko potrpljenja. Pisem je toliko, da jih ne moreino objaviti sproti. Tudi zaradi tega prosimo vse bodoče avtorje, da se pri obsegu pisem omejijo na največ 45 vrstic. Ponovno pa vas opo- zarjamo, da objavljamo sa- mo pisma s polnim naslo- vom in podpisom. Nagrajevanje Icuiturniicov Občinski odbor Celjskih de- mokratov je na svoji zadnji se- ji 17. feb. 1992 razpravljal o problemu podeljevanja na- grad in priznanj za kulturne dosežke v Celju in se odločil, da obvesti javnost o svojih sta- liščih. V naši občini podeljuje od- slej nagrade in priznanja za pomembne dosežke na po- dročju kulture, inovatorstva, za sejemsko dejavnost itd. kot Bronasti, Srebrni in Zlati grb Celja, kot najvišje priznanje pa bo Skupščina občine vsakih nekaj let podelila naziv Čast- nega občana. Bronaste in Sre- brne grbe Celja bodo podelje- vali ob slovenskem kulturnem prazniku, Zlati grb Celja za kulturni dosežek pa 2 meseca kasneje ob občinskem prazni- ku. Ob razdelitvi letošnjih Bronastih in Srebrnih grbov so se pojavili trije pomisleki: • ni primemo enačiti kul- turniških nagrad z nagradami za dosežke na drugih področ- jih, kar ukinitev naziva Pre- šernove nagrade vsekakor je; • zakaj ločeno podeljevanje Bronastih in Srebrnih grbov za dosežke v kulturi na sloven- ski kulturni dan. Zlatih za kulturne dosežke pa na »ne- kulturni dan«? Ali pa so kultu- ri namenjene le bronaste in srebrne nagrade? • sedanji pravilnik o Bro- nastih in Srebrnih grbih nikjer ne omenja nagrade za življenj- sko delo, kar je krivično do številnih, zlasti amaterskih kulturnih delavcev, ki si ne za- služijo ravno naziva Častnega občana. Zato predlagamo, da kultur- ne nagrade ohranijo tudi na občinskem nivoju Prešernovo ime, da se vse nagrade podelijo na slovenski kulturni praznik ter da jih podelimo ločeno za pomembne kulturne dosežke v preteklem letu in kot nagra- do za življenjsko delo. Občinski odbor Celjskih demokratov Predsednik SLAVKO DERŽEK, prof. Gospod Kavšeic, zares, o tem govorijo knjige: vrani je težko izkljuvati oči, pametnejši odneha. Torej bom odnehal, ker pač nisem vrana in ker sem pamet- nejši od vas. Amen. TONE ŠEPETAVC, poslanec v SO Celje P. S. Baje sem res kar hiter, ampak tako, da bi zamujal ti- sto, česar še ni bilo, pa le ne. 19. seja občinske skupščine, na kateri me po vašem zlona- mernem štetju menda tudi ni bilo, bo šele 18. 2. 1992. Pogrešam Otrošici vrtiljalc! Pišem vam, ker sem razoča- rana nad Novim tednikom, pravzaprav nad sprememba- mi. Rubrika Otroški vrtiljak, ki je lani navduševala mene in moje sošolke, je opuščena. Po- sebno všeč mi je bila Prva lju- bezen. Sprašujem se, zakaj ste rubriko opustili. Prej sem ved- no komaj čakala, kdaj bo časo- pis izšel. Šla sem ga kupit ta- koj, ko so ga pripeljali v našo trafiko. Zdaj ga ne bom več kupovala. Vseeno pa upam, da je ta vaša odločitev začasna in da bom kmalu zopet zagledala v Novem tedniku vsaj pol stra- ni, ki bo namenjena nam, os- novnošolcem, saj verjetno ve- ste, koliko nam pomeni. BEATRIKA JERNEJC, 7. a. OŠ Frana Roša Celje Uredništvo: Vemo, vemo. Za spremembe se nismo odločili, ker bi nam bilo vseeno za mlade bralce. Ravno nasprotno. Vemo, da zrastejo in si želijo v časopisu »bolj odrasle« stvari, tega pa prej ni bilo. Tako je iz Otro- škega vrtiljaka zrasel Vrtiljak, v katerem skušamo dati nekaj tako najmlajšim kot že malce večjim bralcem. Saj razumeš? PREJELI SDM hrvaškim beguncem Socialdemokratska mladina Celje je v času od 27. januarja do 14. februarja organizirala akcijo zbiranja pomoči za hr- vaške begunce. Pomoč v obliki oblačil, igrač in drugih pri- spevkov smo zbirali po krajev- nih skupnostih in na sedežu stranke. Z odzivom Celjanov, zlasti po krajevnih skupnostih, smo bili zelo zadovoljni, nekaj ob- čanov pa je pomoč prineslo na sedež stranke. Posebej bi se radi zahvalili za prispevek s strani Občinskega odbora RK Laško. Tako smo zbrali za okoli 2 toni materiala, ki smo ga minulo nedeljo odpeljali v pobrateno mesto Sisak. Pri navezavi stikov z mestno upravo Sisak so nam pomagali člani Socialdemokratske rnla- deži Hrvatske. Ker smo želeli, da pride zbrana pomoč nepo- sredno v roke beguncev, nam je policijska uprava Sisak omogočila prevoz do vasi Pre- loščice, kjer se nahaja veliko beguncev z Bani je. Pomoči so bili zelo veseli, tako begunci kot tudi pred- stavniki mesta Sisak, ki so nam pripravili topel sprejem. Da bi za prispevek pobratene- ga mesta Celja in Socialdemo- kratske mladine izvedel čim širši krog ljudi, so nam omogo- čili predstavitev v njihovih medijih. Po uspešni izročitvi zbrane pomoči nam je policijska uprava Sisak omogočila ogled prvih frontnih linij hrvaške obrambe v vasi Moščenica pri Komarevu. Vso pot, tudi med obiskom vasi Preloščica in Moščenica, so nam nudili poli- cijsko spremstvo, ki je pazilo, da ne bi zašli v težave. Po vrnitvi v Zagreb smo se poslovili in zahvalili našemu prijatelju iz SDM Zagreb in novinarki, ki nas je spremljala vso pot po Hrvaškem. Ker smo pomoč izročili ne- posredno beguncem, smo se lahko prepričali, dakako so veseli pomoči, zato smo se od- ločili, da akcijo ponovimo. Predsednica SDM Celje BARBARA MEDVED Član SDM Celje MIRO KOŠUTNIK Praznile v Strmcu Prešernov praznik in kul- turni dan slovenskega naroda 8. februar so tudi v Strmcu proslavili po svoje. V soboto zvečer je bilo ži- vahno. Ljudje od blizu in daleč so napolnili dvorano in pri- sluhnili sporedu, ki ga je izva- jal moški pevski zbor iz Strm- ca pod vodstvom Darinke Operčkal. Prijetno je bilo po- slušati tudi stare pesmi, ki so nam jih zapele Predice iz Soc- ke. Zelo velik aplavz je dobila pesem Kaj maram, da nimam, ki na koncu pravi: »Sem prava Slovenka, ki ljubim svoj dom in tujcu nevesta nikoli ne bom!« Nastopila je še skupina Rož- marin. Zapela je nekaj starih pesmi, ki so segle do srca. Le kje najdejo toliko in tako lepih pesmi, so se spraševali poslu- šalci, ki so zadovoljni zapuš- čali dvorano. Podobnih prireditev si še že- limo, saj je bilo to tudi za mla- de prijetno doživetje. MATEJA KOBAL Praktično izvajanje denacionalizacije Združenje lastnikov razlaš- čenega premoženja (ZLRP), ki živo spremlja praktični potek denacionalizacije, je z name- nom, da bi aktiviralo izvajanje zakona o denacionalizaciji, poslalo sporočilo vsem pred- sednikom izvršnih svetov ob- čin, predsednikom skupščin občin in tudi predsednikom podružnic ZLRP Slovenije, s sledečo vsebino: Družbenoekonomski, poli- tični, pa tudi socialni interes mlade države Slovenije je, da pride čimprej do izvedbe de- nacionalizacije v skladu s sprejetim zakonom o denaci- onalizaciji in podzakonskimi akti. Brez lastninjenja ni do- brega gospodarja, kar je te- meljni pogoj za uspešno go- spodarstvo, denacionalizacija pa je prva faza lastninjenja. Uspešna, tekoča in korektna izvedba denacionalizacije mo- ra tako biti dolžnost in naloga vseh oblastnih struktur in subjektov, ki so nosilci vode- nja postopka pri vračanju odvzetega premoženja. Žal Združenje lastnikov ra- zlaščenega premoženja Slove- nije, kot združenje, čigar inte- res presega zgolj zagotovitev vračanja odvzetega premože- nja bivšim lastnikom, opaža, da v občinah različno pristo- pajo k reševanju denacionali- zacije. Večina informacij, ki jih dobivamo s terena, sicer kažejo na splošno korekten in dobrohoten pristop k reševa- nju zadeve, je pa nemalo spo- ročil o nasprotnem ravnanju, ko je odnos pooblaščenih de- lavcev občine in s tem uprav- nih organov nesprejemljiv in bolj kaže na cilj, kako ne vrniti premoženja namesto nasprot- no, kar je sicer namen zakona in intencija zakonodajalca. Ne gre pri tem zgolj za teptanje načela pravičnosti, ki tudi izhaja iz zakona, pač pa v po- sameznih primerih že kar za namerno negativen pristop in zavlačevanje z rešitvami. Ob povedanem je pomemb- no, da o denacionalizaciji od- ločajo komisije in pooblaščeni delavci upravnega organa, ki so seznanjeni, razumejo in sprejemajo cilje denacionali- zacije. Ustrezne informacije o vlaganju zahtev za denaci- onalizacijo, o mestih, kjer se dobi ustrezne listine, potrebne za zahtevo in o času uradnih ur pri posameznih organih, bi bilo potrebno na pregleden in vsem dostopen način objaviti. Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije nas je za- prosilo, da sporočimo, kje in v čem se pojavljajo težave, kje se pri vračanju premoženja za- tika. Zato želimo sodelovanje tako med upravičenci kot med ZLRP ter komisijami za dena- cionalizacijo pri občinah. V sedanji fazi postopka de- nacionalizacije, ko še niso sprejeti vsi podzakonski akti, želimo zlasti opozoriti na dolžnost postopanja v zvezi z zahtevami o denacionaliza- ciji po 38. členu Navodila za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo, po kate- rem so upravni organi prve stopnje dolžni pričeti z izvaja- njem zakona takoj in opraviti vsa tista dejanja, ki jih je mo- goče ob sprejetih predpisih opraviti. Zlasti želimo opozoriti na pravočasno in učinkovito iz- dajanje začasnih odredb po 68. členu zakona o denacionaliza- ciji in 289. ter 292. členu zako- na o upravnem postopku v zvezi s 30. členom navodil za poslovanje z zahtevami za de- nacionalizacijo. Ne gre prezre- ti, da je cilj izdaje začasne odredbe v zavarovanju zahte- ve za denacionalizacijo in rav- no pri tem odločanju lahko pride do nenadomestljive ško- de upravičencem oz. njihovim dedičem, če ne bo prišlo pra- vočasno do učinkovitega prav- nega varstva, kot ga zagotav- lja zakon. Pri odločanju o za- časnih odredbah zadostuje zgolj stopnja verjetnosti (in ne prepričanje, kot velja za konč- no odločbo), kar morajo upravni organi pri odločanju o začasnih odredbah upošte- vati in ravnati prožno ter v ko- rist upravičencev. Vljudno prosimo, da komisi- je o denacionalizaciji in po- oblaščene delavce, ki oprav- ljajo dolžnosti v postopku de- nacionalizacije opozorite na navedena dejstva, zlasti na skrbnost, dobrohotnost in učinkovitost ob ustrezni prav- ni pomoči upravičencem pri reševanju zahtev za vračanje premoženja. Zavedamo se, da imajo ob- činski upravni organi, pa tudi sodišča in druge ustanove, ki sodelujejo v postopku denaci- onalizacije pri svojem delu te- žave, ki izvirajo iz dodatnega dela in tudi iz nevednosti ali nerazpoloženja strank v po- stopku. Zanima nas Vaše mne- nje o tem, kako bi kazalo od- pravljati težave in kaj lahko skupaj storimo za hitrejši po- tek postopka. Tudi mi smo na- mreč pripravljeni pomagati, tako z boljšim informiranjem naših članov, kakor tudi z or- ganizacijo pomoči pri pomož- nih delih, zbiranju dokumen- tacije in podobnim. Sodimo, da bi se lahko najlaže seznani- li z Vašimi pobudami in zami- slimi na skupnem sestanku, ki bi se ga udeležili Vi in Vaši strokovnjaki, z naše strani pa predstavniki vodstva ZLRP ter vodstva naših podružnic za vašo občino. Če se s takim se- stankom strinjate. Vas prosi- mo, da nam predlagate njegov čas in kraj, bodisi po telefonu nam neposredno, ali pa pred- stavniku naše podružnice, ki bo v teh dneh stopil z Vami v stik. Z navedno vsebino smo sez- nanili tudi ministrstvo za pra- vosodje in upravo v Ljubljani. ZLRP SLOVENIJE Predsednik F. IZGORŠEK Igra brez meja Ko je po velikih naporih in po zaslugi ter uspešnem posre- dovanju člana nekdanjega zveznega predsedstva Janeza Drnovška, slovenski vladi uspelo, da je še zadnji jugoslo- vanski vojak zapustil Sloveni- jo, je že stranka prenoviteljev, z Ribičičem na čelu, napove- dala neizprosen boj sedanji vladi. Od takrat naprej ©pozi- cijske stranke, katerim so se pridružili tudi Ruplovi demo- krati, kar tekmujejo, kateri bo več »polen in blata« zmetal predsedniku vlade in še neka- terim ministrom pod noge. In ko tako že nekaj mesecev ob- metavajo svojo žrtev, da bi oblikovali javno mnenje in ga spremenili v svojo korist, po- tem naredijo javno-mnenjske raziskave, katerih namen je doseči ugodne rezultate. Če re- zultat ni zadovoljiv, igro kma- lu ponovijo. Uspeh jim je za- gotovljen, ker ves medijski prostor obvladuje skoraj iz- ključno opozicija. Vsi, katerih se 45-letna indoktrinacija ni prijela, pa nas še vedno odri- vajo na rob. Zaradi vsega tega je možno, pa tudi verjetno, da bodo pre- novitelji in celotna opozicija s svojimi varljivimi obeti in obljubami ter podobnimi flo- ^ skulami, - kako bi oni dvignili gospodarstvo in zvišali živ- ljenjsko raven prebivalstva, celo uspeli dobiti oblast nazaj. In izključno za to gre. Povsem logično je, če hoče neka oblast nekemu sloju ali resorju deliti, mora drugemu vzeti. To pa ve- mo, čigavo lastnino so komu- nistični oblastniki svoj čas de- lili in zakaj. Kdor ima le malo spomina, ta ve, da so v prejšnjem siste- mu podjetja tonila v velikan- ske izgube in bi že mnoga mo- rala v stečaj, če jim ne bi ban- ke - verjetno po nalogu vlade, posojale denar za plače delav- cem do volitev. Potemtakem je morda res, da je vlada odgo- vorna za velikanski deficit slo- venske banke, vendar ne ta, ampak prejšnja. Zato je skraj- no nekorektno in neodgovor- no, da ljudje, ki so vladali v prejšnjem sistemu in pred očmi Evrope, slovensko gospo- darstvo pripeljali v popolno razsulo, delijo lekcije Peterle- tovi vladi, ki je podedovala njihove dolgove. Sedanja opozicija je še naj- bolj podobna Jugo-armadi, ki ruši in ruši, - seveda pod pre- tvezo ali krinko svobode in na- predka. Postalo je sila popu- larno in zabavno udrihati po vladi in njenem predsedniku. Neprestano se ponavljajo eni in isti napevi: ta vlada je ne- sposobna, je za nič ... Jaz jih razumem, da takšni kot so, ne morejo gledati predsednika vlade, ki je po volitvah kakor meteor zablestel na sloven- skem političnem obzorju. Zato ga je potrebno očrniti. Pripravlja se naskok na vla- do, možno jo je zrušiti in to iz zavisti. Ne moti jih, da je takš- no poletje nedemokratično in nezakonito, ker so le volitve tiste, ki lahko spremenijo raz- merje sil, tako v vladi, kakor v parlamentu. Toda, vsaka se pesem enkrat izpoje in vsaki zabavi sledi streznitev. In marsikomu, ki je nasedel pro- Kupce obveščamo, da nudimo po zelo ugodnih cenali naslednje vrste blaga: STAVBNO POHIŠTVO proizvajalca GLIN NA- ZARJE (zastekljena TERMO okna) do 25% ceneje BARVNI TELEVIZORJI GORENJE (BTV 561) samo 39.990 SLT in ostalo blago po konl(urenčiiih cenah. Za vse blago nudimo možnost nakupa na potroš- niško posojilo na 5 obrokov v naših posloval- nicalh - Kmetijsko preskrbovalni center KPC Mozirje 831 -040 - Blagovnica Ljubno - bela tehnika, Ljubno 35 841 -020 - Trgovina s tehn. blagom Gornji grad PSO 842-016 - Elektro Ljubija, Cesta na Lepo njivo 7 831-047 - Železnina Luče, Luče ob Savinji 105 844-024 in v zgoraj navedenih prodajalnah. Nakup oken je posebno ugoden za člane stanovanjskih zadrug v poslovni enoti Veleprodaja v Spodnji Rečici (tel. 063/831-810, fax 063/832-140. POHITITE Z NAKUPOM, KOLIČINE SO OME- JENE! ZA NAKUP SE PRIPOROČA MERCATOR ZKZ MOZIRJE. št. 7-20. februar 1992 19 pagandi opozicije, se bo od ra- zočaranja stemnilo pred očmi. Nad vse poučne so svetopi- semske besede: »Poderite ta tempelj«, in res so ga podrli. Toda, to ni pomenilo njihove zmage, prav nasprotno - na- stala je tema. Kdor more, naj razume. Pripis: Članek sem prvotno poslal na uredništvo Dela, ker ga ni hotelo objaviti, ga poši- ljam na vaše uredništvo s prošnjo za objavo. IVAN GLUŠIČ, Mozirje Pomislite tudi na naše otroice Nisem si mogla kaj, da do- godka, ki se mi je danes pripe- til v trgovini, ne bi zlila na papir, kot opomin in resno opozorilo naši vladi, vsem na- šim delegatom, ki sprejemajo raznorazne odločitve. S hčerko sem stala v vrsti za zelenjavo in sadje. Kdove kaj pri današnji ceni sadja in zele- njave tako in tako nisem misli- la kupiti, pač nekaj najosnov- nejšega sadja za hčero in zele- njavo. Pred mano je stala žen- ska z dvema prikupnima otro- koma - dečkom in deklico. De- klica jo je pocukala za krilo in prosila za banano, deček pa si je želel grozdja, ki je vabljivo gledalo izza polic. Toda mati teh dveh otrok jima tega ni mogla privoščiti - kljub joku in prošnjam. Tudi sama sem mati in sem prepričana, da bi jima mati kupila želeno sadje, a jima ga zaradi finančne sti- ske ni mogla. Konec koncev moram priznati, da že tudi sa- ma pošteno gledam na vsak di- nar. Zanima me, kdaj misli na- ša vlada, naši zakonodajci kaj storiti v dobro otrok?! V dobro družine?! Naj javno storijo ne- kaj, ne pa da posedajo po sej- nih dvoranah in se prepirajo ter zapravljajo državni denar! Naj gredo med ljudi, med otro- ke, pa bodo videli, da smo na pragu revščine - saj že marsik- do nima za najnujnejše, kot so kruh in mleko, in si na sadje in druge majcene priboljške še pomisliti ne upajo. Pred nekaj dnevi sem poslu- šala televizijski prenos, ki je zajemal predlog o podaljšanju porodniškega dopusta na 2 oziroma 3 leta. Mislim, da bi s tem korakom res stordi nekaj dobrega za naš narod. A vpra- šanje je bilo zopet denar! Dra- gi naši delegati, kaj na to pa ne pomislite, koliko denarja gre za bolniške staleže zaradi otrok, ki morajo vse prekmalu zapustiti varno zavetje doma in svoje mame. Pomislite tudi na to! Pa pomislite tudi na to - ali imajo večjo vrednost de- nar ali zdravje in sreča naših otrok. Saj nekoč ste dejali - na mladih stoji svet! Pa res stoji svet na bolni in invalidni mla- dini ! In na vse to bi lahko mi- slili tudi, ko ste sprejeli davke in obdavčili mleko in kruh. Mislim, da je sramotno, da se ceni mleka in piva enačita. Mar bodo naši otroci pili pivo? Še malo pa bo tudi ndeko tež- ko dostopna dobrina v kolikor za marsikoga to ni že zdaj! In čez nekaj let se bomo čudili, kako to, da je v naši državi toliko pijancev - zakaj je vse več razpadajočih družin zara- di alkoholizma. Ne trdim^ da so za cene mleka krivi le zako- ni, temveč tudi trgovine s svo- jimi maržami. Torej - storimo že nekaj za boljše in lepše življenje naših otrok! In to takoj! ANGELA TURNŠEK, Dobriša vas 21, Petrovče Dober program za leto 1992 Kako vskladiti potrebe v kraju in finančne možnosti občine, je bil predmet razgo- vora v prostorih hotela DOBR- NA, v sredo 5. 2. 1992. Zbrah smo se: predstavniki odgovor- nih služb občine, Celjske turi- stične zveze, zdravilišča, kra- jevne skupnosti in Turistične- ga društva. Vodil ga je pred- sednik IS občine Celje g. Krajnc. »OKROGLA MIZA O TU- RIZMU«, bi lahko rekh. Bese- da je tekla o programih za le- tošnje leto s povdarkom na ko- munalni infrastrukturi, ureja- nju parkov, nasadov, zelenic in vsega kar bo prispevalo k lepši urejenosti kraja. Komunalna služba občine ima v programu preplastitev cest v centru Dobrne, obnovo stopnišča pod cerkvijo, v iz- gradnjo naj bi šel tudi prvi od- sek obvoznice od zdraviliške uprave v smeri Klane. Nekaj več sredstev bo namenjenih postopni obnovi parka, ureja- nju zelenic in cvetličnih nasa- dov. Izdelan je podroben pro- gram del in potrebnega števila sadik in drugega materiala. Podjetje PTT zaključuje dela na montaži nove telefonske centrale s 1000 priključki. Celjskega župana g. Rojca je mogla vožnja po razdrapanem cestišču na Dobrno pošteno utruditi. Obljubil je vso pomoč v prizadevanjih, da bo rekon- strukcije ceste Višnja vas-Do- bma pride še letos. Je to znak boljših odnosov do turizma v celjski občini ali strah pred glasovi, da Dobrna postane samostojna občina? Kaj več o tem bodo povedali volilci sami. Kako v čimbolj učinkovito propagando za uspešno sezono 1992? Marsikje je potrebno za- četi popolnoma na novo, ven- dar organizirano. Ni denarja za nespametno razmetavanje. V programu Turističnega dru- štva je dobršen del sredstev namenjenih tiskanju prospek- tov in drugega propagandnega gradiva. S pomočjo zasebnih oddajalcev sob že navezujemo stike s področji, kjer so se raz- mere toliko uredile, da lahko računamo na dotok gostov. V veliko pomoč so nam dose- danja osebna poznanstva. Med krajani-člani društva, krajevno skupnostjo in zdravi- liščem, pripravljamo široko akcijo čiščenja in urejanja okolja. Pripravljenost občine je, da nekaj tega opravimo tu- di v obliki JAVNIH DEL. Dogovorili smo se, da se sre- di leta zopet dobimo, ko bi morali biti rezultati februar- skih razgovorov že vidni. ANTON MOGU Neodgovorjeno poslansko vprašanje Gospod predsednik ZO Ivan Bizjak: prosim Vas, če posre- dujete moje vprašanje pred- sedniku IS RS g. Peterletu osebno ter Komisiji za varstvo okolja in naravne dediščine Skupščine RS. Zakaj je Ministerstvo za in- dustrijo in gradbeništvo okto- bra 1991 izdalo Cinkarni Celje uporabno dovoljenje za depo- nijo »Za travnikom«, kljub te- mu, da ni bila izdelana celovi- ta ocena o vplivu takšnih de- ponij in takšnih dejavnosti na ljudi in okolje, kljub stališčem IS RS z dne 26. 6. 1990, 25. 9. 90 ter mnenjem Republiškega vodnogospodarskega inšpek- torata z dne 18. 7. 1991 (pove- zava 020 - 02/90-19), Republi- škega sekretariata za zdrav- stveno in socialno varstvo štev. 50-9 z dne 16. 1. 1991, Republiškega sekretariata za raziskovalno dejavnost in teh- nologijo, z dne 21. 1. 1991 (Da- tot: ekocin. doc) Republiškega sekretariata za varstvo in ure- janje prostora z dne 13. 1. 1991 štev. 50-9 (povezava 020-02/ 90-18,), Republiškega sekreta- riata za družbeno planiranje z dne 14, 1. 1991, štev. 801-01/ 89-2, katera so mi bila posre- dovana v odgovorih na moje poslanske pobude in vpra- šanja. Ob tem opozarjam na slede- ča dejstva: deponija »Za trav- nikom« je bUa grajena »po hi- trem postopku« 1989 leta, če- prav je bil uradno predviden petletni postopek. Geološko so bile preiskave minimalne, zato se pojavljajo na obrobju pla- zovi, ki groze celo nekaterim hišam. Prav tako so se pojavile vrtače in plazovi na sami pre- gradi, dno doline pa se je na določenem delu celo dvigova- lo. Pri sami gradnji so se doga- jale v nočnih urah nerazjas- njene nočne gradbene dejav- nosti, katere niso bile nikoli pojasnjene in prave priče teh dejavnosti nikoli zaslišane. Tudi g. minister Bavčer je sa- mo povzel prilagojene zapisni- ke iz leta 1989, brez da bi sku- šal zadevo dodatno raziskati (odgovor Republiškega sekre- tariata za notranje zadeve z dne 15. 4. 1991 - 0101-4-SL. 39/91 - povezava 020-02/90- 18). Obratna dovoljenja za stare deponije (nad Teharskimi gro- bišči), ki so bila izdana dne 30. 6. 1989 m 5. 10. 1989 so bila »politična hitrica« Republi- škega inšpektorata, nikakor pa ne strokovno utemeljena. Zato je potrebno ta dovoljenja ponovno strokovno preveriti in ovrednotiti. »Črna gradnja cevovoda« za cinkamiške odpadke, ki pote- ka po pr^egiadi stare deponije, se skuša na občinskem nivoju v Celju z neko kupčijo med Cinkarno Celje in med pred- sednikom IS Celje »politično« overoviti. Ob vsemu zgoraj navedene- mu pa nimajo uporabnih do- voljenj niti cinkamiška glavna proizvodnja hala, razvod in- dustrijske vode, pitni in po- žarni vodovodi ter fekalne in kislinske kanalizacije in mete- orna kanalizacija. Tako ima ta »cinkamiška hiša« od vsega obratovalno dovoljenje samo za svoje »greznice«. G. predsednik Peterle, pro- sim Vas da se osebno zavzame- te, da se problematika okrog cinkarhiškega kompleksa, ki zajema 210 ha površin in ki je povzročila, povzroča ter bo še povzročila toliko gorja gene- racijam, ki so tu živele, žive in bodo živele, temeljito razčisti. JANEZ ČRNEJ Protestna izjava Demokratska stranka upo- kojencev Celje, ki šteje že pre- ko 6 tisoč članov, najostreje protestira proti zadnjim ukre- pom vlade, zlasti prehitri in neutemeljeni podražitvi živil. Nadalje v imenu članstva me- nimo, da so hitre odločitve vlade največkrat vzrok za nje- no neučinkovitost, na osnovi sedanjega dela vlade pa smo bili upokojenci prikrajšani za 184% pokojnine v letu 1991, kar predstavlja skoraj dve pol- ni pokojnini. Nepredvideni ukrepi so nas upokojence pripeljali v težke socialne razmere in vsakdanji boj za preživetje. Gre za popu- lacijo, ki je po drugi vojni ob- navljala opustošeno in poruše- no domovino. Vso udarniško delo in prostovoljne akcije smo opravljali zavestno in z veliko zavzetostjo in z naj- boljšimi željami za lepo pri- hodnost. Zato smo globoko ra- zočarani, ker so nam pred vo- litvami naši voditelji obljub- Ijah boljše čase pod novo oblastjo. Zato danes upraviče- no zahtevamo, prosili smo že dovolj dolgo, da naši izvoljeni poslanci, tudi tisti, ki pogosto namerno zapuščajo zasedanje skupščine, upoštevajo naša stališča in proteste. Prepričani smo, da je takšen malomaren odnos poslancev do njihovih obveznosti v skupščini nevz- držen. Poslanci so s takšnim odnosom odgovorni pred zgo- dovino Slovencev in bedo, ki jo je povzročila sedanja nespo- sobna vlada in njena ministr- stva. Naj bo to zadnji opomin in protest naše stranke vsem, ki nam kratijo naše pravice in nas spravljajo v položaj, ko bomo primorani uporabiti zadnje metode, ki se jih poslu- žuje ljudstvo v zadnji stopnji svojega propadanja. Predsednik De SUC jq2em:vc prireditve V avli Osnovne šole Primoža Trubarja v Laškem bo nastopila igralska skupina Pivovarne Laško z ljudsko igro Cvetka Golarja Vdova Rošlinka. Predstava bo na sporedu danes, v četrtek ob 19. uri. V Kulturnem domu Zarja v Trnovljah se bodo v petek ob 16. uri predstavile sekcije Kultumo-umetniškega dru- štva Ljubečna. V dvorani Zadružnega doma Ljubečna si lahko v petek ob 19. uri ogledate ljudsko igro Vdova Rošlinka v izvedbi igralske skupine Pivovarna Laško. V Galeriji Laško bo v petek ob 18. uri predavanje z naslovom Zgodovina Laškega. Predaval bo Miloš Rybar, docent na filozofski fakulteti v Ljubljani. V Galeriji Mozirje bodo v petek ob 18. uri predstavili knjigo Aleksandra Videčnika Iz roda v rod. Odprli bodo tudi dokimientarno razstavo o nastajanju knjige. V Kulturnem domu Gornji Grad bodo v soboto ob 19. uri premiemo uprizorili veseloigro Jureta Kislingerja Vesele čire čare. Igro je režirala Anica Stakne, izvedla pa jo bo gledališka skupina Gornji Grad. V Kulturnem domu Bočna bo v nedeljo ob 15. uri 1. repriza veseloigre Vesele čire čare v izvedbi gledališke skupine Gornji Grad. V Razstavnem salonu Rogaška Slatina bo v soboto ob 20. uri koncert pevskega zbora iz Ormoža. V Zdraviliškem parku Rogaška Slatina bo v soboto ob 16. uri slovesnost ob odkritju spomenika grofu Attemsu. Prisostvovali ji bodo vodilni predstavniki države in deželni glavar avstrijske Štajerske. V Muzeju grafičnih umetnosti Rogaška Slatina bodo v ponedeljek ob 20. uri odprli razstavo Predstavitve gra- fičnih tehnik iz zbirke starih grafik donatorja Kurta Muellerja. Ob odprtju bodo nastopili tudi gojenci Glas- bene šole Šmarje pri Jelšah. V Narodnem domu v Celju bo v torek ob 19. uri koncert operetnih arij in odlomkov iz musicalov. Nastopili bodo prvaki gledališča Komedija iz Zagreba. V Kulturnem domu Mozirje bo v ponedeljek ob 16. uri otroški kulturni Živ žav. V Delavskem domu Nazarje bo otroški kulturni Živ žav v sredo ob 16. uri. Št. 7-20. februar 1992 20 • Zlatko M. se je v torek, 11. februarja zvečer odpra- vil lovit srečo. Zavil je Pod velb in tamkajšnji igralni aparat nasitil z večjo vsoto denarja. Pa ga je aparat gr- do naflancal in mu dobrote ni hotel povrniti. Ker mu ni nič dal, je bil Zlatko tako zelo razjarjen, da ga je s pestjo z vso močjo udaril. Aparatu se je zaradi tega popolnoma stemnilo. Last- nik aparata bo moral to slepoto odpraviti, napada- lec pa bo moral k sodniku za prekrške ali pa na sodiš- če, odvisno od višine škode pač. • V sredo popoldne se je na policijski postaji oglasil Aleksander D., ki pobira parkirnino na Muzejskem trgu. Tega dne se je narmeč srečal z možakom, ki je ho- tel s parkirišča odpeljati in nič plačati. Ko ga je Sandi pobaral, da dandanašji ni prav nič zastonj, se je nez- nani voznik tako zelo raz- jezil, da je Sandija prijel za vrat in mu nategnil uhlje. Po tej operaciji je sedel v avto in dal gas »do daske«. • V sredo ponoči pa je bila v križišču Ljubljanske in Čopove ulice v Celju prava predstava za nočne spreha- jalce. Ob 22.15 uri sta se tam našla dva voznika, ki sta se prepirala, se drla drug na drugega, tako da se je zadeva nevarno bližala vrelišču. Na srečo so prišli policisti še v pravem času, zaradi kršenja javnega re- da in miru pa bosta šla Bo- jan P. in Daniel J. k sodni- ku za prekrške. • Še eno sredino nočno cvetko imamo. Ta je pog- nala pred gostiščem Fride- rik v Celju, kjer so se, pet minut pred polnočjo, znašli neznanci, katerim je, zara- di premajhne doze alkoho- la v krvi, pretila koma. Da bi dobili ustrezno zdravilo, so se drli in tolkli po vratih. Ko so razbili večjo stekleno površino, so jo odkurili in šli iskat drugo »lekarno«. • Policisti so v četrtek ob enih ponoči prejeli obvesti- lo, da na cesti med Škofjo vasjo in Arclinom leži nez- nanec, ki ne kaže znakov, da bi se pobral in si poiskal ustreznejše ležišče. Potem se je ugotovilo, da je Cvet- ka Z. na cesto položil alko. Ker je imel revež totalko in polno prask in bušk po gla- vi, so ga z rešilcem odpelja- li v bolnišnico. • V soboto dopoldne je Mirko P. prijavil, da ga je na sejmišču Golovca nek moški udaril po glavi z bokserjem in mu povzro- čil lažje telesne poškodbe. Ko bodo storilca našli, bo moral na sodišče. Bokser je namreč prepovedano hlad- no orožje, katerega namen je vedno napad in nikoli obramba. M. A. Otroke izkoriščalo za krajo V občini Ceije ¥se več miailoletnili storiicev itazniviit dejanj Po statističnih podatkih Policijske po- staje Celje se je število kaznivih dejanj, ki so jih storili mladoletniki lani, v pri- merjavi z letom 1990, zmanjšalo, skrbi pa podatek, da se jc povečalo število otrok, storilcev kaznivih dejanj. Predlani jih je bilo 71, lani pa so celjski policisti obravnavali kar 223 otrok, ki so zašli na stranpoti. Lani so na PP Celje obravnavali 203 kazniva dejanja, ki so jih storili mlado- letniki, predlani pa 251 kaznivih dejanj, kar je za dobrih 19 odstotkov manj. Med storilci-otroki, ki so stari manj kot 14 let, beležijo v minulem letu 117 kaznivih dejanj (predlani 42) ali za 78 odstotkov več. Med premoženjskimi delikti so mlado- letniki lani storili 78 tatvin (predlani 154), 67 velikih tatvin (23), 7 prikrivanj (22), 10 kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari (14), 8 ropov (5), in 4 kazniva dejanja nasilniškega obnašanja (3). Gre torej za povečanje števila hujših kazni- vih dejanj in za zmanjšanje števila lažjih premoženjskih deliktov, na primer manj- ših tatvin. V strukturi kaznivih dejanj, ki so jih storili otroci, prav tako prevladujejo kazniva dejanja zoper družbeno in za- sebno premoženje. Med premoženjskimi delikti so na celjski policijski postaji lani obravnavali 60 tatvin (predlani 26), 40 velikih tatvin (10), en odvzem motornega vozila, 4 poškodovanja tuje stvari itd. Najpogostejši primeri mladoletniške kriminalitete so bili lani v občini Celje v krajevni skupnosti Center, kjer imajo mladi prestopniki največ možnosti, da storijo kazniva dejanja tatvin v trgovi- nah, parkiriščih, gostiščih ipd. Problem, ki terja kar največ pozorno- sti, pa so kazniva dejanja otrok (gre predvsem za vlome in tatvine), ki so or- ganizirani pod vodstvom in »vzgojo« odraslih oseb. Te jih pošiljajo na določen »teren« in jim za ukradeno robo ali denar obljubljajo plačilo, nekakšno provizijo. Seveda se otroci zanjo ponavadi obrišejo pod nosom, poleg tega pa jih z ustraho- vanjem silijo k molčanju. Gre za dobro izšolane in tehnično usposobljene ter opremljene mlade storilce, ki imajo vse možnosti, da sčasoma postanejo samo- stojni in pravi profesionalci. Značilnost zadnjih let je, da je med mladoletnimi storilci kaznivih dejanj vse več povratnikov, kar je delno pripisati tudi noveU Zakona o varovanju osebnih podatkov. Po novem se z mladoletnimi storilci kaznivih dejanj ne ukvarjajo več v Centrih za socialno delo, ampak se po- licijske kazenske ovadbe znajdejo di- rektno na javnem tožilstvu, kjer pa so, zaradi velikega števila zadev, preobre- menjeni. Tako ima mladoletni storilec dovolj časa, da se po storjenem kaznivem dejanju in policijski kazenski ovadbi spet odpravi na delo in novim dogodivš- činam naproti. Policija starše mladolet- nih kršiteljev zakona sicer obvešča, a se najpogosteje dogaja, da so otroci nekaj dni pod strožjo kontrolo, potem pa jih starši spet spustijo z vajeti. MARJELA AGREŽ Streli na meji v ponedeljek, 17. fe- bruarja je, okoli 17. ure, prišlo do incidenta na mednarodnem mejnem prehodu Bistrica ob Sotli. Do neljubega dogodka je prišlo, ko je hotel hrva- ški državljan, voznik te- renskega vozila, prečkati mejo na nedovoljenem mestu. Ob srečanju z na- šimi policisti in cariniki se je upiral formalnostim, med drugim tudi carin- skim in ni hotel upošte- vati navodil obmejnih or- ganov. S pospešeno hi- trostjo je odpeljal proti državni meji, sti^eljal na našega policista in odpe- ljal v notranjost Hrvaške. Na srečo policist ni bil ranjen. Predstavniki slovenske policije in vodja hrvaške policijske postaje v Klanj cu primer raz- iskujejo. M. A. Agresivni devizni mešetarji Na celjski tržnici in podob- nih mestih v Celju se zadnje čase pojavlja vse več prepro- dajalcev deviz in blaga, ki pa so pri trgovanju tudi vse bolj vsiliivi in agresivni. Ko je pred kratkim tržni in- špektor na tržnici opravljal kontrolo in hotel v enem pri- meru ukrepati, se mu je pre- prodajalec uprl, tako da po- stopka ni mogel izvršiti. In- špektor se je zato obrnil na policista, ki se je nahajal v bli- žini, vendar se je nasilnež tudi njemu uprl in nato zbežal. Ko so ga prijeli, je s fizičnim upi- ranjem nadaljeval, tako da so morali na pomoč priskočiti občani. Še isti dan ga je zasli- šal preiskovalni sodnik, takoj po zaslišanju pa je nasilni pre- prodajalec fizično obračunal z enim od občanov, ki je poma- gal policistu. Zaradi te problematike, ki postaja iz dneva v dan hujša, so se na Upravi za notranje zadeve v Celju, v dogovoru z republiškim deviznim in- špektoratom in občinskimi in- špektorji, odločili za varnost- no akcijo, ki so jo izvedli v če- trtek, 13. februarja med 9. in 11. uro. V akciji, ki se je odvi- jala na celjski tržnici, je sode- lovalo 10 policistov v civilnih oblačilih, trije kriminalisti in dva tržna inšpektorja. V akciji so, zaradi nedovo- ljenega trgovanja z devizami in tolarji, trem državljanom BiH ter enemu preprodajalcu iz Srbije, ki ima stalno bivališ- če v Sloveniji, zaplenili 5.850 DEM, 2.000 ATS, 2.000 CRD in 27.000 SLT. V isti akciji so trem državljanom BiH zasegli 20 kg kave. Pri enem tujcu so ugotovili, da nima v Sloveniji stalnega prebivališča, zato so podali predlog za odpoved bi- vanja v naši državi. Občinski upravni organ mu je izrekel ukrep triletne prepovedi. Zaseženi denar so začasno deponirali pri Ljubljanski banki v Celju, kršitelje pa ča- kajo ustrezne kazni za storje- na kazniva dejanja. Na UNZ Celje so povedali, da bodo ak- cijo, po potrebi, ponovili. Me- šetarjem vseh vrst in barv se torej v Celju slabo piše. M. A. PROMETNE NfZGODE Trčenje na mostu v torek, 11. februarja zvečer se je pripetila prometna nezgoda na lokalni cesti v naselju Liboje. Boris Rehar (24) iz Liboj, je vozil osebni avtomobil iz smeri Petrovč proti Liboj am. Ko je v bližini tovarne KIL v Libojah pripeljal v blagi desni ovinek, ga je pričelo zanašati. Po bočnem drsenju vozila je le-to trčilo v mostno ograjo. V nezgodi se je hudo telesno poškodovala sopotnica, dveletna T. R. iz Liboj. Z avtom v drevo Na magistralni cesti Celje-Zidani most se je v soboto, 15. februarja popoldne, pripetila nezgoda, v kateri sta bili dve osebi hudo telesno poškodovani, gmotna škoda pa znaša okoli 150 tisoč tolarjev. Iz smeri Zidanega mosta je proti Rimskim Toplicam vozil osebni avto voznik Franc Erazem (47) iz Kolenovega grabna. V kraju Veliko Širje je v blagem desnem ovinku zapeljal desno, izven vozišča na obrežje Savinje, kjer je trčil v drevo, vozilo pa se je prevrnilo na bok. Hudo poškodovana sta bila sopotnika, Stanislav Erazem (46) iz Starega dvora in Jože Sotlar (51) iz Radeč. Srečanje v Kumrovcu Minulo soboto je bil v Kumrovcu delovni sestanek, ki so se ga udeležili delavci inšpektorata UNZ Celje, Policijske postaje Šmarje pri Jelšah in predstavniki hrvaške policije iz postaj, ki na celjskem območju mejijo z Republiko Hrvaško (PP Krapina, Pregrada in Klanjec.) V razgovoru so sodelovali tudi predstavniki UNZ iz Zaboka. Pogovarjali so se predvsem o problemih, ki so nastali z vzpostavitvijo državne meje in o medsebojnem sodelova- nju. Oboji so se zavzemali za takšen obmejni režim, ki bi bil čim manj boleč za prebivalce z obeh strani Sotle. V Lučah so bili brez vode V četrtek, 13. februarja do- poldne je prišlo do onesnaže- nja pitne vode v zbiralniku, ki oskrbuje ves kraj Luče. Ugotovljeno je bilo, da je te- ga dne kmet Anton K. iz Krni- ce po svojem travniku polil 10 cistern (v vsaki je bilo 2800 litrov) gnojnice. Ta je, zaradi zmrznjene zemeljske površine in razpok v zemlji, ki so nasta- le po poplavah, začela proni- cati in odtekati v dva izmed zbiralnikov pitne vode v Krni- ci, ki sta povezana z glavnim zbiralnikom. Po obvestilu, da je z vodo nekaj narobe, so zaprli vse do- toke in odtoke, da bi preprečili še večje onesnaženje. Ukrepa- la sta tudi sanitarni in zdrav- stveni inšpektor, ki sta odvze- la vzorce vode in z nadaljnjimi ukrepi poskrbela, da ni prišlo do kakšnih posledic onesnaže- nja. Zaradi tega so bili krajani Luč dva dni brez pitne vode, ki so jo morali dovažati s cister- nami. Zoper kmeta Antona K. bodo ustrezno ukrepali. Donosni posli z orožjem Na Celjskem je vse več takšnih ljubiteljev orožja, katerih glavni cilj je pre- prodaja in zaslužek. V mnogih primerih je orož- je tudi ukradeno. Žalski policisti in krimi- nalisti UNZ Celje so v to- rek, 11. februarja opravili hišne preiskave pri Ivanu S. v Parižljah, kjer so našli avtomatsko puško in več nabojnikov kal. 7,62 mm, 15 ročnih bomb ter pištolo. Ko so se ustavili pri Bojanu K. v Topoljah, so odkrili dve puški »pumparici« kal. 12 mm in pištolo, pri Jože- tu R. v Dobrteši vasi pa so našli revolver 38-S. PODARIM DOBIM v Celju je počilo v nedeljo, 16. februarja so mnogi Celjani postali vznemirjeni, ko je, okoli pol štirih po- noči, močno počilo. To noč je neznanec aktiviral ročno bombo in jo odvrgel na dvorišču 4. osnovne šole na Deč- kovi cesti. Drobci bombe so se razpršili na vse strani, materialna škoda pa je nastala na šol- skih steklenih okenskih površinah. Preluknja- na okna in sled odvržene bombe je fotografsko dokumentiral naš fotoreporter Edo Einspieler. Prijeta »poslovneža« Zaradi številnih vlomov v osebne avtomobi- le so se celjski kriminalisti in šentjurski polici- sti minuli teden ukvarjali z osuniljenima Iva- nom K. iz Šentjurja in Slavkom P., prav tako Šentjurčanom. Lotevala sta se predvsem takš- nih vozil, za katera na tržišču primanjkuje rezervnih delov. Takšni deli pa imajo na črnem trgu visoko ceno, na primer vetrobranska ste- kla za zastavo 101. Zoper osumljena storilca je že sestavljena kazenska ovadba. Največ pokradla na iVIozirskem Celjski kriminalisti so te dni prijeli Boruta Š. iz Šentjurja in Antona K. iz Celja. Osumlje- na sta, da sta letos januarja na veliko vlam- Ijala. Na območju občine Mozirje sta vlomila v šest vikendov ter v en vikend v Šentjurju, kjer pa ju je na delu zalotila šentjurska policij- ska patrulja. Pri vlomih sta kradla predvsem televizijske in radijske sprejemnike, električne stroje in naprave, oblačila in podobno. Oba osumljenca so privedli k preiskovalnemu sod- niku, ki je Antona po zaslišanju izpustil, zoper Boruta, ki ima na vesti še nekaj starih grehov, pa je odredil pripor. Specialisti za starine Na Upravi za notranje zadeve so v minulem tednu sestavili kazensko ovadbo zoper osum- ljene Senka N. in Rasima D. iz Ključa, Blaga M. iz Slavonskega Broda ter Isaka G. iz Celja. Omenjeni osumljenci naj bi 2. februarja zvečer vlomili v stanovanjsko hišo na Teharjah pri Celju, od koder so odpeljali dragoceno starino, masivno registrsko blago, ter puško, ki ima zaradi starosti prav tako visoko ceno. Za pu- ško je znano, da je že našla novega lastnika v Mariboru. Vse štiri osumljence so privedli k preisko- valnemu sodniku, ki jih je po zaslišanju izpu- stil. Po nekaj dneh pa so policisti, z novo ka- zensko ovadbo, privedli Blaga M., ki je s tatvi- nami nadaljeval. Tokrat se je specializiral za tehnične predmete in stroje. Preiskovalni sod- nik ni bil več milosten. Skala se je tresla Po Konjiškem še vedno odmeva dogodek, ki se je pripetil minulo nedeljo okoli enih ponoči v diskoteki Skala v hotelu Dravinja v Sloven- skih Konjicah. V naelektrenem ozračju je to noč prišlo do množičnega pretepa, v katerem je sodelovalo več kot 30 oseb. Po neuradnih informacijah naj bi prišlo do spopada med skupino s celjskega in skupino z mariborskega območja. Udele- ženci pretepa so jo odnesli le z nekaj praskami, najkrajšo pa je potegnil gost, Konjičan, ki v pretepu ni sodeloval. Iz bolnišnice je odšel z enajstimi šivi na glavi. Sicer pa so pretepači v Skali povzročili pra- vo razdejanje in precejšnjo materialno škodo. Storilcem so na sledi, zoper lastnika diskoteke pa so policisti podali predlog sodniku za pre- krške, ker je točil žgano pijačo gostom, ki so bili že prekomerno vinjeni. Merili so se v samoobrambi v petek, 14. februarja je bilo v telovadnici osnovne šole Glazija v Celju regijsko tekmovanje UNZ Celje v samoobrambi. Sodelovalo je 9 moštev oziroma 25 tekmovalcev. Ekipno je prvo mesto osvojila Policijska postaja Celje, drugo Policijska, postaja Žalec, tretje mesto pa so si priborili predstavniki ekipe Inšpektorata policije UNZ Celje. Med posamezniki je največ znanja in spretnosti pokazal Vla- dimir Ilič (PP Žalec), drugi je bil Marko Gaber (PP Celje in tretji Dušan Verdel (PP Celje.) ____^ M. A. Št. 7 - 20. februar 1992 21 Zaplešimo s Stepom Do sedaj smo spoznali že dve osnov- ni gibanji in sicer za angleški valček in ča-ča-ča. Vaša naloga je, da vztrajno vadite osnovne korake, na katerih bo- mo pričeli v prihodnjih Stepovih učnih urah graditi nove figure. Danes bomo spoznali še eno osnovno gibanje za standardni ples - družabni foxtrot, ki se je uveljavil po letu 1920. Poznamo dve obliki družabnega fox- trota; koračnega in ritmičnega. Pri ko- račnem foxtrotu plešemo vse korake časovno enako dolgo, pri ritmičnem pa korake razdelimo na dva počasna in dva hitra koraka. Na plesiščih ponavadi plešemo rit- mični fokstrot - plešemo dva počasna in dva hitra koraka. Foxtrot plešemo na 4/4 glasbo. Najprej si izberemo po- časno glasbo, nato pa poskušamo ša ob malce hitrejši glasbi. Vse, ki pa želite to teoretično učenje poskusiti še praktično, vas plesna šola Step vabi, da se oglasite v Golovec, kjer ima šola tudi sedež (stara Casa- blanca) in se vpišete v tečaj. Prijavite pa se lahko tudi po telefonu 27-886. Vabilo velja za vse generacije. Zapleši- mo torei s Stenom! Nagradno vprašanje: Katera plesna šola poučuje ples v TV oddaji Klub klobuk? Odgo- vore pošljite v uredništvo do po- nedeljka. Nagrada je kaseta s plesno glasbo. Danes pa prejme nagrado za pravilni odgovor Primož Kronov- šek, Parižlje 65, iz Breislovč. Če- stitamo ! MODA V ŠOLSKrH KLOPEH Pripravlja: Valentina Hudovernik Gimnazija Center - Celje Proti mrazu Toplo vreme nas je skoraj premotilo, da bi pričeli zimska oblačila počasi pospravljati. Toda, kaj lahko se zgodi, da bo še padal sneg in zime še nika- kor ni konec. Zimski čas pa ne zahteva le podloženih oblačil, plaščev, hlač iz žametnega blaga, pač pa tudi šale, kape, baretke in rokavice. V tem ko- tičku vam bom danes predsta- vila prav te. V glavo in ušesa nas rado zebe, zato nam modni stilisti priporočajo baretke in kape z velikim cofom na vrhu. Šali so tokrat malo daljši in širši, pleteni v eni barvi ali pa so pisanih barv z vzorci indijan- ske ali mehiške folklore. Šal lahko nadomesti tudi večji ovratnik na swingerju. Tudi rokavice so pletene in pisanih barv, zelo tople in hkrati mod- ne pa so usnjene rokavice, podložene s krznom, ki obrob- lja tudi kapuce na jaknah. Zimska moda je pestra in prav gotovo si bo vsak lahko zase izbral toplo in primemo pokrivalo ali šal. NAGRAJUJE ATKINE IZ2REBANCE Aticina zaniia z Reši ta rebus. Rešitev je slinasti počasnež. Rešitev pošlji na dopisnici na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3/a, 63000 Celje, do torka, 25. februarja. Rešitev prejšnje Atkine zanke je INDIJA, saj je to edina azijska država med ostalimi evropskimi. Nagrado prejme: Suzana Košir, Glinsko 7, 63211 Škofja vas. Osmošoici, pozor! Velika žalost se je zgrnila nad celjske in okoliške učence. Koledar je oznanil, da je počitnic konec. Kaj pa sedaj? Naslednje bodo šele maja, do takrat pa je še cela večnost. Vendar pa, če boste sprendjali dogajanje na naši strani, vam gotovo ne bo dolgčas. Že v prejšnji številki sem vam obljubila, da bomo posvetili počitni- cam kar celo stran. Vaša naloga pa je, da pošljete čimveč prispevkov - spisov, risbic in drugih zanimivih stvari, ki se jih boste domislili. Gotovo se še spominjate lanskoletne akcije Zadnjič skupaj. Letos smo ji nadeli malce drugačno preobleko, da vam ni treba pisati najrazličnejših lestvic, potrebna je le vaša slika. Osmošoici: Javite se nam z dopisnico in obiskali vas bomo! Mojca Obleiia naredi čioveiia Učenci 8. b razreda iz Šem- petra so imeli zanimiv kultur- ni dan, ki so mu dali naslov Obleka naredi človeka. Spo- znaU so načine oblačenja od prazgodovine, ko se kožam, v katere se je ovijal človek, še skoraj ni moglo reči obleka, preko antičnih tunik, rene- sančnih in baročnih krinolin, pa vse do danes. Nekaj učenk je izdelalo tudi predloge za oblačila 21. in 22. stoletja. Ob oblekah so spo- znavali tudi, kako so se vzpo- redno z oblekami spreminjale tudi frizure in nakit. Kulturni dan so zaključili z modno revijo za mlade ter prikazom oblačil iz prejšnjega stoletja, ki so si jih ob tej pri- ložnosti sposodili v celjskem gledališču. MK zadnjič skupaj - osnovna šola veljko vlahovič celje Št. 7 - 20. februar 1992 22 Golih nog naokrog Prihaja zima in z njo edin- stvena priložnost, da Britan- ke pokažejo še eno izmed na- rodnih posebnosti - gole no- ge pri nekaj stopinjah pod ničlo. Gre za edinstven feno- men, ki ne uide očem nobe- nega premraženega tujca: Otočanke namreč izredno rade preprosto ignorirajo dolge nogavice. In kratke tu- di, seveda. Medtem ko se na lužah dela led, petkajo bri- tanske ženske v službo v skajastih čevljih živih ba- rav, nataknjenih na gole no- ge, ki so bolj ali manj modre oziroma rdeče, odvisno pač od zunanje temperature in trdoživosti posameznice. Iskanje golonoge resnice Ampak zakaj nekatere Britanke pozimi ne nosijo nogovic? Mnoge med njimi zatrjujejo, da jih sploh ne ze- be in jih zato ne potrebujejo. Na vprašanje, zakaj so po- tem njihove noge tako dra- matično modre, odgovarjajo, da spodnje okončine spremi- njajo barve ne glede na to, ali njihovo lastnico zebe ali ne. Morda bi se kdo celo vprašal, ali ne gre za pretkan način varčevanja, toda tudi tokrat bo odgovor negativen. Britanska dekleta gredo tudi plesat brez nogavic in v eni sami noči zapravijo toliko funtov, da bi lahko z njimi kupile ne enega ampak pet parov nogavic. Nekoliko po- drobnejše raziskave tega fe- nomena pokažejo, da dekleta srednjega sloja pogosteje se- žejo po nogavicah kot njiho- ve vrstnice iz delavskega ra- zreda. Več golih nog se pozi- mi sprehaja po hladnejšem in manj razvitem severu Bri- tanije - na razvitem jugu dr- žave so nogavice pogostejše, čeprav nikakor ne tudi pra- vilo, zanesljivo pa jih boste vedno našli na nogah lon- donskih travestitov. Britanci in Britanke že v najnežnejših letih spozna- jo, kako človeka zebe do ko- sti: skrbne matere svoje otroke večkrat oblačijo čisto po mačehovsko skopo, ver- jetno s trdnim namenom, da mladino utrdijo, kakor hitro je mogoče. Ko otroci pri pe- tih letih prestopijo šolski prag, se znajdejo v unifor- mah, ki niso samo neskončno nezanimive, ampak pozimi tudi neprimerno lahke. De- klice nosijo dokolenke še v pozno jesen in ponekod jim modrijani v šolah sploh pre- povedo dolge nogavice, da se ne bi pomehkužile. Ko zima res pokaže zobe, so šolarkam na voljo debele bombažne ali volnene nogavice, ki so sicer tople, toda vse prej kot pri- vlačne. Kot ugotavlja itali- janski novinar Beppe Se- vergnini v svoji komično na- pisani knjigi Inglesi, ki je poleti izšla tudi v angleškem prevodu (Britancem je ta- krat za hip zaprlo sapo ob spoznanju, da se jih je neki nesramni Italijan res pošte- no lotil), se generacija za ge- neracijo Otočank znajde pred istim problemom: hlač- nih nogavic ne smejo nositi, in če že morajo izbirati med debelimi volnenimi nogavi- cami in golimi nogami, se odločijo za slednje, prepriča- ne, da bodo (s pomodrelimi koleni) privlačnejše. Ko za- pustijo šolo, so že tako nava- jene golih nog, da o nogavi- cah sploh ne razmišljajo več. Še nekaj primerov Sicer pa je znano, da se Britanci odzivajo na vre- menske razmere čisto po svoje. Muhasto vreme jih je prisililo, da se ne ozirajo na letne čase in se oblečejo dnevni temperaturi (bolj ali manj) primemo. Tako ni v teh krajih nič nenavadne- ga, če se nekega sončnega mračnega popoldneva prika- žete na ulici v majici s krat- kimi rokavi ali pa se julija zavijete v zimski plašč. Mož- ne so seveda še drznejše, če- prav nekoliko redkejše kom- binacije, kot na primer krz- nen plašč in sandali. Garde- roba britanskih turistov pa je sploh poglavje zase. Če se odpravijo v tople kraje, ali raje v kraje, kjer mislijo, da bo toplo, se oblečejo v skladu s svojimi najdrznejšimi sa- njami; tiste drobne sivolase gospe, ki se v začetku maja sprehajajo po Piranu v oble- kah brez rokavov, so prav gotovo priletele iz Britanije. To pa še ni vse - na Silve- strovo se tukaj rojeno prebi- valstvo rado okopa v fonta- nah na Trafalgarskem trgu, ob prvem soncu, tudi če je sredi zime, si londonski ma- ratonci, ki množično tekajo po parkih, nadenejo kratke hlače, in še bi lahko našteva- li... Kot kaže, so se nekateri prebivalci Britanskega otoč- ja na pragu novega tisočletja in v času vsakovrstnih eko- loških zablod začeli na naj- bolj primaren način vračati k naravi. Vendar pa obleka tudi v teh krajih ponekod naredi človeka. To še zlasti velja za londonski City, poslovno središče, kjer so sedeži vseh bank, borza in zavarovalni- ce. Če se okrog devetih zju- traj postavite na eno izmed tamkajšnjih ulic, se mimo vas vije reka gospodov, oble- čenih v klasično predpisane uniforme: srajca, kravata, obleka, dežni plašč in diplo- matski kovček. Predstavniki starejših generacij temu do- dajo še dežnik in polcilinder, kar je lepo in prav, če gredo v službo peš. Nekateri se na- mreč vozijo s kolesi in ni je bolj zabavne stvari kot uni- formiran poslovnež, ki oprt na pedala dirja na delo, da mu kravata vihra čez levo (ali desno) ramo, namesto klobuka nosi zaradi varnosti kolesarsko čelado, čez suk- njič pa je prepasan še s flo- rescenčnim trakom. pismo iz londona Piše Mojca Belak Z MONARHI IN DE KLERKOM V ŽEPU Piše JANKO PETROVEC 11. nadaljevanje Najvišjo stopnjo je ta poli- tika dosegla z zakonsko uve- ljavitvijo politike rasnega razlikovanja v samostojni državi Južni Afriki. Apart- heid se je obnesel kot dober sluga močnega kapitalizma vse dotlej, ko je premier Bot- ha pričel celoten sistem omi- Ijevati. Ker je lastnost revo- lucij, da se sprožijo takrat, ko so režimi v krizi in ne takrat, ko so na vrhuncu, se je vrenje v črnskih pred- mestjih začelo v sedemdese- tih. Od tam naprej je lahko šla pot apartheida le še navzdol, še posebej če vemo, da so koncem šestdesetih tu- di ameriški črnci dobili vo- lilno pravico. Sedanji pred- sednik de Klerk je doslej najliberalnejši, čeprav pri- pada Nacionalni stranki, ki vlada od leta 1948 naprej. Bralcem je najbrž znano, da je zavrgel vse zakone, ki uve- ljavljajo rasno razlikovanje. S tem pa pot ni končana. Največja zapreka na poti v demokracijo je zavest lju- di, v kateri še vedno vladajo mnogi predsodki, pa naj bo to vzvišen odnos mnogih bel- cev ali manjvrednostni ob- čutek večine Afričanov. Upoštevati je treba miselno naravnanost črnskih skraj- nežev, ki bi vse neafriške ra- se najraje izbrisali iz družbe. Znani so tudi plemenski bo- ji, ki so jih leta strogega reži- ma zatrla, zdaj pa so se spet vneli. Gre predvsem za upo- re zulujskih plemen proti ostalim v predmestjih, pa tu- di za državljansko vojno v bantustanu Kwa Zulu, kjer se spopadajo Zuluji med seboj. Ryan Mallan vidi rešitev konflikta med rasami v Juž- ni Afriki v belskem prizna- nju »zakona Afrike«. Odnose naj bi nanovo začeli obliko- vati od začetka, stremeč za kar največjim razvojem medsebojnega razumevanja. Hkrati dodaja, da je že upa- nje za kaj takega v tem svetu Uuzomo, saj tudi Afričani stremijo za razvojem in do- brinami civilizirane zahodne družbe. Vprašanje ostaja pri Mallanu zato odprto, vedno več pa je takih, ki poudarjajo pomen dobrega in vsestran- skega izobraževanja. Edini način, kako končati trajajočo nerazumljenost med rasami v Južni Afriki, je postopna in vztrajna preno- va izobraževalnega sistema in sistema vseh medijev, ki bistveno vplivajo na mišlje- nje ljudstva. Rasizma se s tem ne da uničiti; v naravi človeške rase je, da se med seboj razlikujemo v načinu razmišljanja, kar pomeni, da moramo tudi skrajneže v vseh smereh sprejeti kot nekaj nujnega. A tisto, kar nas zanima, je večina, saj je ta merilo družbe. To je mo- goče preoblikovati le s po- stopnim in vztrajnim nena- silnim izobraževanjem, ki mora posamezniku omogoči- ti svobodo izražanja in v njem hkrati vzgojiti čut, da bo to svobodo priznaval tudi drugim. To pa je dolgotrajen in zahteven proces, ki se ga zavedajo vsi ključni akterji tamkajšnje politike. Bati se je zaletavosti in neučakano- sti, ki je znana vrlina refor- matorjev. Vedeti je namreč treba, da so danes šole za belce in ne-belce še zmeraj ločene in da kljub novim za- konom »belim« šolam še vedno ni treba sprejemati ostalih, tudi če si to slednji lahko finančno privoščijo. Akademski rezultati tistih z »nebelih« šol in univerz so bistveno nižji od tistih z elit- nih, »belih«. Ob vsem tem politiziranju pa ljudje še naprej živijo svoja preprosta življenja. Ne le v Republiki, temveč tudi v satelitskih, ekonomsko od- visnih držav afriškega juga. Mislim na Lesoto in črpal- karja, ki mi je nekoč dejal: »Še sreča, da so pri nas An- gleži in Američani; brez nji- hovega denarja bi že zdavnaj postali bantustan Južne Afrike!« Mislim tudi na bra- njevke na trgu v glavnem mestu kraljevine Svazi, Mbabane-ju, ki mi s širokim nasmehom izročijo sočen ananas z nasvetom: »Preden ga neseš čez mejo, mu odreži vrh, mbaba!« Mislim na vse preproste ljudi, ki sem jih spoznal v osmih mesecih bi- vanja v Afriki, in ki si želijo le miru. Željam se pridružu- jem v upanju, da bo zmagala razumnost in usklajenost re- formnega gibanja. KONEC Branjevka na trgu v Mbabaneju, Svazi. Št.7 - 20.februar 1992 23 št. 7-20. februar 1992 24 bioenergetik odgovarja Otrok ne spi Sem mati leto dni starega otroka, ki je zelo priden, le po- noči noče spati. Ampak zato tudi podnevi nič več ne spi, kajti čez dan spi morda le kakšno uro in pol. Zanima me, ali mu morda ne odgovarja le- ga posteljice, zato prilagam skico prostora, kjer spi. Lidija Vodušek Zemeljsko magnetno polje teče preko otrokove posteljice in preko zakonske postelje, za- to prestavite zakonsko poste- ljo z vzglavjem, obrnjenim proti severu, tako da bo od le- vega roba postelje do stene 110 cm razdalje. Otroško po- steljico prestavite na prostor med steno in posteljo, proti vzglavju. Okrog meter nad in pod posteljo ne sme biti elek- tro inštalacije. Odstranite ali prekrijte ogledala. Če imate elektronsko budilko jo obrnite v zid. Čez teden dni pa me po- kličite, da mi poveste ali ste opazili izboljšanje. Najine težave Z možem sva poročena šest let, vendar nimava otrok. Z možem že štiri leta hodiva na zdravniške preglede v Ce- lje. Pri meni so ugotovili, da ni prehoda v jajcevod, da je le-ta zamašen. Januarja 1990 sem bila na operaciji, da so mi pre- hode očistili, po operaciji sva z možem zopet hodila na zdravniške preglede, zdravni- ki so ugotovili, da je po opera- ciji z mano vse v redu. Zdrav- niki pravijo tudi za moža, da je zdrav. a. in J. iz Vojnika Ko se v telesu poruši ener- getski sistem, se pričnejo zdravstvene težave, med kate- re sodijo tudi takšne kakršne ste imeli vi. Z operacijo so vam sicer neprehodni jajcevod oči- stili, mso pa mogli vitahzirati devitahziranega tkiva in jajč- nika, zato je potrebno da vam bioenergetik uravnovesi ener- gijo. Tako bi tudi tkivo dobilo potrebno energijo. Pokličite me, da se dogovoriva za obisk. izpadanje las Leta 1986 so mi krožno pri- čeli izpadati lasje. Nastala sta dva kroga, kar pa je izginilo potem, ko sem jemala zdravi- la, ki mi jih je predpisal zdrav- nik. Lani pa se je bolezen po- novila. Dobila sem napotnico za obisk deimatologa, ki me je temeljito pregledal. Predpisal mi je zdravila, vzroka za bole- zen pa niso ugotovili, saj so vsi izvidi zadovoljivi. Lasje mi še kar izpadajo krožno, zato se obračam s prošnjo na vas, da bi mi pomagali, če je mogoče. Z. J. iz Laškega Nemško-kanadski razisko- valec bio plazme, dr. Ober- bach, dokazuje, da se po elek- tromagnetnem polju, ki obda- ja električno napeljavo, giblje- jo radioaktivni delci in organ- ski izotopi od elektrarne do vtičnice v stanovanju, kjer vdirajo v prostor. Ugotavljam, da to magnetno območje pri napetosti 220 Voltov zajema področje od 80 do 100 centi- metrov ob inštalaciji. To polje občutim v rokah, ob ugodnih vremenskih pogojih pa ob daljnovodu tudi vidim to po- lje. Zato to upoštevajte pri po- stavljanju svojega ležišča. Ob- vezno se oglasite pri meni, ker mishm, da vam lahko poma- gam. Pokličite me čimprej! Marjan Knez Suiia snov v mleku Mleko je proizvod mlečne žleze. Krave, ki so normalno molžene, imajo suho snov v mleku bolj ali manj enako- merno porazdeljeno. Pravimo, da je mleko naravna emulzija. Suhe snovi je v mleku 12,5% in no skupaj z mlečno tolščo. Brez mlečne tolšče je suhe sno- vi okoh 8,5 do 9,0%. Kadar pade suha snov brez tolšče iz- pod 8,5%, je to znak, da s pre- hrano krav nekaj ni v redu. Suho snov brez tolšče se- stavljajo mlečni sladkor, be- ljakovine in minerah. Te se- stavine so v različnih odstot- kih. Mlečnega sladkorja je od 4,8 do 5%, beljakovin od 2,8 do 3,5% in mineralov od 0,4 do 0,8%. Na to, koliko bo krava dala mleka in kakšne sestave bo to mleko glede količine tolšče in beljakovin, vplivajo dedni de- javniki in okolje. Dedni dejav- niki vplivajo okrog 30%. Mlečnost in maščoba v mleku se dedujeta z dednostnim dele- žem 0,4 do 0,7. Mlečna tolšča se deduje vmesno, pol po očetu pol po materi. Pomembno je, da se mlečna tolšča in mlečnost de- dujeta neodvisno druga od druge. Na splošno lahko reče- mo, da imajo krave z visoko mlečnostjo večkrat nižji od- stotek tolšče in nasprotno. Kdrave, ki dajejo malo mleka imajo v mleku višji odstotek tolšče. Krave, ki dajejo mleko z visokim dodstotkom tolšče, imajo tudi v mleku več belja- kovin. Beljakovine mleka postajajo vse pomembnejša sestavina. Sama sestava mleka je dedna lastnost za živali in za določe- ne pasme. Pri džerzi pasmi je na primer suha snov v mleku do 1 5%, mlečna tolšča od 5,5 do 6%, beljakovine pa do 3,9%, mlečnega sladkorja oko- h 5% m pepela do 0,7%. Naj- močnejši vpliv na mlečnost in sestav mleka ima okolje. Po- memben dejavnik okolja je krmljenje. To omogoča živali, da doseže mlečnost, katero ji omogoča dedna zasnova. Več kot ima krava v svoji dedni osnovi zmožnosti za visoko mlečnost, bolj lahko s krmlje- njem vplivamo na to, koliko bo krava dojila. Če je v krmnem obroku pre- malo prebavljivih surovih be- ljakovin, pa dovolj škrobnih enot, se najprej zniža odstotek tolšče, kasneje pade mlečnost in krava se začne rediti. Če pa je v krmi dovolj surovih pre- bavljivih beljakovin in prema- lo škroba, mlečnost pada. Pa- danje mlečnosti je odvisno od tega, koliko energetske rezer- ve ima krava v telesu. Kadar je premalo sur. prebavljivih be- ljakovin in premalo energije, mlečnost pada, tolšča ostane ista, molznica pa hujša, če kr- mimo preveč surovih prebav- ljivih beljakovin in preveč energije, krava pridobiva na kondiciji, vsebnost mlečne tolšče pa se ne spreminja. Beljakovina mleka je zelo odvisna od prehrane. Molznica mora imeti na razpolago do- volj beljakovin. Te dobi s krm- ljenjem. Če ne dobi zadosti be- ljakovin s krmljenjem, jih jem- lje iz svojega telesa. Beljakovina mleka je odvis- na tudi od energije. Energija je namreč potrebna za to, da se ustvari beljakovina v mleku. Mlečni sladkor se tvori pre- težno v mlečni žlezi. Imenuje se laktoza. Zgrajen je iz dveh osnovnih sladkorjev glukoze in galaktoze. V prehrani mora biti dovolj energije, da imamo normalen odstotek sladkorja v mleku. Odstotek laktoze, mlečnega sladkorja se lahko zviša nad normalo, če krava zboli za vnetjem vimena. Tudi vsebnost mineralov v mleku se spreminja. Kravi je treba poleg sena, silaže in močne krme pokladati tudi minerale. Le tedaj bo dovolj mineralov v mleku. Naši rejci imajo pogosto probleme s suho snovjo v mle- ku. Pri izračunavanju krmnih obrokov za posamezne kmetije smo ugotovili, da imajo kmetje krave, ki bi lahko dajale veliko mleka, žal je prehrana neu- strezna, pomanjkljiva. Krmi- mo premalo, krave so lačne. Druga napaka je, da je v krm- nem obroku za krave molznice premalo vlaknine. Krmni obroki niso izravnani. Pokla- damo tudi premalo mineralnih mešanic. Novi pravilnik za prevzem mleka zahteva, da je v mleku najmanj 3,2% tolšče in naj- manj 8,5% suhe snovi brez tolšče. Platno in škarje sta v rokah rejca. Da bomo dosegli v mle- ku predpisane količine suhe snovi, moramo upoštevati nor- mative v prehrani. mag. IVAN KUDER IVIODNI KLEPET Pripravlja VLASTA CAH-ŽEROVNIK v uredništvu počasi postav- ljamo piko na letošnjo zimsko modo, za danes pa vam je naša modna svetovalka Vlasta Cah- Žerovnik že pripravila prvi spomladanski nasvet. O bar- vah, ki bodo v naslednjih me- secih mladostno-zeleno nadih- nile naša oblačila, piše tokrat. V tajništvu Novega tednika- Radia Celje, Trg V. kongresa 3a, Celje, pričakujemo nagra- jenki meseca januarja - An- drejo Selčan, Ljubljanska 24, Celje, čaka imikaten, ročno pleten pulover. Vida Pejša, Ulica Frankolovskih žrtev 30, prav tako iz Celja, pa naj se oglasi po svilen, ročno posli- kan šal, izdelek Vlaste Cah- Žerovnik. In še nekaj besed o pošti, ki ie v zadnjih tednih dobivamo. vse več. Veseli smo, da se je nagradno vprašanje tedna, ki ga v vsaki številki Novega ted- nika zastavlja naša modna svetovalka, tako hitro »prije- lo«. Še bolj pa smo veseli tega, da je med odgovori, ki jih do- bimo v uredništvo, le maloka- teri nepravilen. Vprašanja si- cer res niso pretežka, a brez osnovnega poznavanja mod- nih zakonitosti, nanje vseeno ni mogoče odgovoriti. Radi bi vas povabili, da tudi vnaprej zastavljate naši modni svetovalki Vlasti Cah-Žerov- nik vprašanja, vezana na spre- minjajočo se modo. V nasled- njih nekaj tednih bomo najbolj veseli prav vašega zanimanja za letošnjo pomladansko-po- letno modo. Uredništvo Mladostno-zelena pomlad čeprav zima menda še ni rekla svoje zadnje besede, pa postajajo tile zimski plašči in bunde že prav nadležni, kajne? No, še malo, pa nas bo raz- veselila topla, prijazna in ze- lena pomlad. Z velikim za- dovoljstvom vam oznanjam, da bo letošnja modna po- mlad občutno bolj mladost- no-zelena od lanske in pred- lanske! Že bežen pogled na letošnje modno prizorišče nam to potrjuje - zelena bar- va je velik protagonist sezo- ne, ki prihaja! Najbolj oboževane med modnimi šivankarji so barve zelene pistacije, kristalno prozorne gorske reke in zele- ne kot nilado Upovo listje. Tudi odtenki trave, ki preha- jajo v safari zeleno, v temno turkizno ah medeno z zlatim odbleskom, spadajo v to vo- dilno barvno paleto. Zeleni stoji tik za petami barva roza konfetov, ki si podaja roko z nežno cikla- mo, mandarino in limono. Če obrnemo paleto na elegant- nejšo stran, pa opazimo, da so diktatorji nove mode po- tegnili iz pepela pepelnato in golobje sivo barvo. Tistim, ki ljubite belo in črno, naj po- vem, da sta v modi kar obe, menda pa je za nianso več črne. Ja, pa še nekaj jagod- nih odtenkov in svileno-ma- reličmh bonbonov, pa smo z naštevanjem letošnjih naj- naj barv že opravili. Prihodnjič pa bomo rekli kakšno o novih dolžinah - prav atraktivne so, boste videli! VLASTA dobro je vedeti..., Siljenje radiča pozimi V zimskem času se zelo ob- nese siljenje radiča. Tako do- bimo svežo in zelo okusno do- ma pridelano solato, za katero bi na tržnici odšteli lepe de- narce. Za vrt nam v takšnem pri- meru lahko služi okenska poli- ca ali prostor pod mizo v ku- hinji. Manjše količine korenov rdečega radiča (najboljša je sorta verona), damo v posodo, lahko je zabojček, v katerega smo dali zemljo. Takoj ko smo korene drugega ob drugem vložili v zemljo, jih temeljito zalijemo z vodo. Občasno ko- rene spet zalijemo, pač po po- trebi, tako da so vedno mokri. Če silimo radič v kurilnici, kjer je zrak suh, moramo to pač storiti večkrat. Zračno vlago povečamo tudi tako, da posodo, v kateri silimo, pokri- jemo z drugo posodo. Čez čas iz korenov zrastejo listi, ki oblikujejo glavico. Ze iz manj- šega zaboja bo radiča dovolj za obrok, dva. Nato silimo po- novno, tako dolgo, dokler so koreni radiča še čvrsti in zdravi. Ime in priimek: Točen naslov:. Trgovina ŠOLAR Laško. Strmca 81 a, telefon 731-636 Po ugodnih cenah vam nudimo: sladkor 50/1 po 46,00 za kg pralni prašek Jolly, 3kg - 339,80 toaletni papir 10/1 - 233,30 moka - gladka, tip 500 - 22,00 Odprto vsak dan od 8.-11.30 in od 13.30-18. ure sobota od 8.-15. ure nedelja od 8.-11. ure Nagradno vprašanje tega tedna pa se glasi: KAKO IMENUJEMO PONAVLJAJOČO SE BARVNO KOMPOZICIJO? Odgovor na nagradno vprašanje: Ime in priimek:.......... Točen naslov: ........... Starost:..........Teža: Najljubše barve: ....... Konfekcijska št. Št. 7 - 20. februar 1992 25 Alfa 155 bo na voljo septembra če bodo držale sedanje ob- ljube ljubljanske Avtomontaže _ Cosmos, zastopnika tovarna Alfa Romeo v Sloveniji in tudi drugje, naj bi prodaja nove al- fe 155 stekla septembra. Alfa 155 je avtomobil, ki je dokonč- no prelomil s hišno tradicijo tudi zaradi tega, ker ima po novem pogon na prednji kole- si. Hkrati je alfa 155 zamenja- va za alfo 75, ki je bila že dolgo časa edini hišni model s preno- som moči na zadnji kolesi. Po drugi strani je novi izdelek te italijanske avtomobilske hiše naočno podoben večji alfi 164: precej stisnjena karoserija spredaj in dokaj visoko dvig- njen zadek. S svojimi merami dokazuje alfa 155 uvrstitev v srednji avtomobilski razred (dolžina 4443 milimetre), dru- žine pa bo razveseljevala tudi z zajetnim prtljažnikom, v ka- terega gre kar 525 litrov prt- ljage. Motorji so oziroma bodo štirje: trije štirivaljniki (tudi twin spark, kar pomeni po dve svečki na valj).in šestvaljnik, z močjo od najmanj 129 KM do največ 190 KM (turbinski štirivaljnik s prostornino dva litra). O morebitnih cenah na slovenskem trgu je iluzomo razmišljati, vsaj v Nemčiji pa že vedo, da bodo tudi najmoč- nejše različice naprodaj za približno 42 tisoč mark. Dražji citroeni iz Cimosa Koprski Cimos ima nena- vadno dolge čakalne roke na citroene, kar v sedanjih oko- liščinah, ko prodaja avtomobi- lov ni pretirano obetavna in jih je večinoma dovolj, ne mo- re biti posebej pohvalno. Hkrati so Koprčani pred nekaj dnevi za pet do deset odstot- kov podražili avtomobile, pri čemer menijo, da so še vedno konkurenčni. Načrti za leto 1992 pa ostajajo bolj ali manj znani: XM break (karavan) bo na slovenski trg pripeljal nek- je sredi leta, ZX z dizelskim motorjem, prvič predstavljen lani v avtomobilskem Frank- furtu, pa verjetno maja. ZX dizel se bo zaradi davčne meje, kije pri dizelskih motorjih po novem zakonu o prometnem davku pri prostornini 1,9 litra. pred slovenskimi kupci pojavil s 1769-kubičnim štirivaljni- kom in 60 KM. Takšne motor francoska avtomobilska to- varna sicer namenja Italiji, ki ima davčno zakonodajo po- dobno urejeno kot je sedaj pri nas. Sicer pa Citroen v ZX di- zel vzgrajuje tri motorne di- zelske izvedenke, pri čemer osnovo predstavlja 1905-ku- bični motor v dveh izveden- kah. Ena je namenjena evrop- skim državam, ki še nimajo ta- ko ostrih predpisov o varova- nju okolja (denimo Španija), drugo Avstriji, Nemčiji, Švici, Nizozemski ipd. cena ZX z di- zelskim motorjem za slovenski trg še ni znana, nove malopro- dajne cene nekaterih citroenov iz Kopra pa so: AX 11 first s petimi vrati 690.000 tolarjev AX 11 caban s petimi vrati 714.000 tolarjev AX caban dizel 834.000 tolarjev ZX avantage 1.074.000 tolarjev ZXaura 1.194.000 tolarjev BX 16 TZS 1.224.000 tolarjev XMV6-24 4.308.000 tolarjev AVTOLIČARSTVO IN KLEPARSTVO ZVONKO STANIČ nudimo: - vsa avto kleparska in ličarska dela - lastna mešalnica avto lakov SUDWEST Delovni čas od 7. do 16. ure Kočevarjeva 10 (ob Teharski cesti), telefon: 21-913 Se priporočamo! Voivo in ijubijansici Avtoiine švedska tovarna Volvo se vse doslej s prodajo avtomobi- lov tako na slovenskem kot tu- di drugih jugoslovanskih trgih ni mogla kaj prida pohvaliti. Krivdo je gotovo nosil tudi nekdanji jugoslovanski za- stopnik, beograjski Univerzal, ki je trgovino z volvoji razu- mel precej po svoje. S skleni- tvijo zastopniške pogodbe med novomeškim Revozom in to- varno Volvo pa se vsaj za slo- venske kupce kažejo drugačni časi. Avtoiine v Ljubljani je trenutno prvi pooblaščeni pro- dajalec teh švedskih avtomo- bilov, trenutno pa ponuja de- set izvedenk volvov serije 400 in 900. Takoj je mogoče kupiti - za devize, seveda - volvo 440, 460 in 900, medtem ko je čakanje na 960 in 480 dolgo približno mesec dni. V serijo 400 švedska tovarna vgrajuje 1721-kubične bencinske štiri- valjnike z močjo od 102 do 120 KM (turbo izvedenka), med- tem ko volvo 940 poganja 2,0- literski štirivaljni motor, 960 pa predlani predstavljeni in na novo razviti šestvaljnik z de- lovno prostornino tri litre in največjo močjo 204 KM. Vol- voji seveda slovijo po temeljiti izdelavi in skrbi za varnost potnikov, pa po malenkostnem zanemarjanju avtomobilske mode, saj je predlani pred- stavljena serija 900 (940 in 960) obdržala dokaj oglato li- nijo. Maloprodajne cene vol- vo jev pri Avtoiine v Ljubljani (preračunane po srednjem te- čaju tolarja in se bodo zato dokaj pogosto spreminjale) pa so: volvo 440 GLT 1.575.600 tolarjev volvo 460 GLE 1.575.600 tolarjev volvo 460 turbo 1.759.000 tolarjev volvo 480 ES 1.870.000 tolarjev volvo 940 2.458.900 tolarjev volvo 960 3.459.500 tolarjev BORZA CEN RABLJENIHAVTOMOBILOV V soboto je tako kot vedno pred Halo Golovec v Celju potekal sejem rabljenih avtomobilov. Značilnost zadnjega sejma je zelo velika ponudba, saj je bilo na prodaj okoli 650 avtomobilov, kar je prispevalo tudi k nižjim cenam posameznih modelov, zlasti starejših letnikov. Sicer pa so cene zadržale nivo zadnjih nekaj tednov. Tabela je sestavljena iz znamk, s katerimi je bilo ustvarjenega največ prometa. Cene so postavljene v nemških markah in so le okvirne. Tip avtomobila PRIMOŽ ŠKERL; Št.7 - 20.februar 1992 26 št.7 - 20.februar 1992 27 Št. 7 - 20. februar 1992 28 Št. 7-20. februar 1992 29 POROKE Velenje Poročila sta se: Mijo PRA- NJIČ in Friderika FEKONJA, oba iz Velenja. Žalec Poročili so se trije pari. Šentjur Umrli so: Leopoldina JA- GODIC, 86 let iz Turnega, An- gela FIDLER, 64 let iz Zlateč pri Šentjurju, Jože ŠTANTE, 50 let iz Primoža pri Šentjurju, Karel ULAGA, 60 let iz Lok pri Planini. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Ivanka BOŽIČEK, 66 let iz Zagaja, Janez GAJ- ŠEK, 82 let iz Male Rodne, Jo- žef ČUDEN, 80 let iz Berovja, Ana PERC, 88 let iz Zg.Tin- skega, Frančiška BABIC, 83 let iz Zeč, Jakob ČONČ, 91 let iz Velike Rodne, Karolina LE- SKOVŠEK, 87 let iz Celja, Ro- zina KAMEN ŠEK, 87 let iz Sp.Negonje, Leopold VODO- PIVC, 87 let iz Šerovega. Žalec Umrli so: Konrad KUN- STEK, 79 let iz Celja, Katari- na ŠKERBEC, 86 let iz Jeroni- ma, Leopold LAVRAČ, 67 let iz Kolovrata, Janez ŠALA- MON, 80 let iz Polzele, Alojzij LESJAK, 69 let iz Zg. Roj, Jo- žef DROBEŽ, 75 let iz Kaple, Mirko KRIŽAN, 21 let iz Gali- cije, Miroslava ZOFFEL, 85 let iz Polzele, Stanislav NO- VAK, 63 let iz Žalca, Albin CIGLER, 58 let iz Sv. Lovren- ca, Alojz PRIMC, 81 let iz Tr- novelj pri Celju, Terezija HORVAT, 90 let iz Voduc. Velenje Umrli so: Jožef VERTAČ- NIK, 85 let iz Tiroseka, Cvetko LEDINEK, 33 let iz Florjana, Frančišek POGOREVC, 74 let iz Velenja, Marija SVETKO, 80 let iz Rečice ob Paki, Marija ŽEHELJ, 87 let iz Gornjega Grada, Franc VOLER, 69 let iz Luč, Ivana JUVAN, 64 let iz Florjana, Frančiška ŠKRUBA, 78 let iz Ljubija, Marija MO- LIČNIK, 77 let iz Luč, Jože MEDVEŠEK, 86 let iz Zavra- te, Anton PEVC, 81 let iz Tr- novca, Ivan PRAZNIK, 66 let iz Lokovice, Rudi KUHAR, 62 let iz Ljubnega ob Savinji, Te- rezija JEVŠENAK, 48 let iz Velenja. gremo v kino KINO UNION do 24. 2.: KRES NIČEVOSTI - ameriški film od 25. 2.: KRALJEVI RIBiC - ameriški film KINO MALI UNION do 24. 2.: WALL STREET - ameriški film od 25. 2.: AMADEUS - ameri- ški film KINO METROPOL 20. 2.: DELTA FORCE II. - ameriški film od 20. 2.: MUNDIAL '90 - ita- lijanski film od 21. 2.: LOV NA PRAVICO od 25. 2.: ROŽNATI SEKS - nemški film KINO ŠENTJUR 22. 2.: DELTA FORCE II. - ameriški film 3. 2.: NEDOKONČANA ZGODBA II. - ameriški film KINO ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA 20. m 21. 2.: DŽEKOBOVA LESTEV GROZE - ameriški film 22. in 23. 2.: MLADOLETNI VOHUN - ameriški film Nočni kino 21. in 22. 2.: PORNO DEKLI- CA - ameriški film KINO VTCLENJE 20. in 21. 2.: MOJE PLAVO NEBO - ameriški film 22. in 23. 2.: MILLERJEVO KRIŽIŠČE - ameriški film Nočni kino 20., 21. in 22. 2.: VONJ GOLE- GA TELESA - ameriški film KINO DOM KULTURE 23. 2.: BINGO - amenški fUm 24. 2.: MILLERJEVO KRIŽIŠ- ČE - ameriški film KINO ŠOŠTANJ 23. 2.: MILLERJEVO KRIŽIŠ- ČE - ameriški film 24. 2.: MOJE PLAVO NEBO - ameriški film KINO ŠMARTNO OB PAKI 21. 2.: MILLERJEVO KRIŽIŠ- ČE - ameriški film . , ^.. Velika izbira soiate čeprav je do prave pomladi še daleč, je na celjski tržnici že izredno bogata izbira različ- nih vrst solat (največ iz sosed- nje Italije), veliko je spomla- danskega cvetja - od zvonč- kov, teloha, mačic do celo tro- bentic, vse več je tudi paradiž- nika, ki je po 180 do 200 tolar- jev. Med solatami je najcenej- ša nova vrsta iz Italije, ki je podobna naši kristalki, proda- jajo pa jo po 120 tolarjev. Gla- vata solata je po 200, endivija pa od 140 do 150 tolarjev. Po- Št. 7 - 20. februar 1992 30, Št. 7 - 20. februar 1992 31 Št. 7 - 20. februar 1992 32 Kozjanski preroki Šentjurčani so pred dnevi pripravili javno tribuno o tem, kako zaustaviti revš- čino. Njihovo triurno mo- drovanje na to temo pa je bilo povsem odveč, saj so že dan prej lepo nakazali per- spektivo slovenskega stan- darda. Organizirali so na- mreč strokovni posvet o - ze- lju in repi! Luksuz na zeijniku v času posveta o zelju in repi so pred šentjursko kme- tijsko šolo stali sami BMW- ji, »Japonci« in drugi luksuz- ni avtomobili, s katerimi so se pripeljali pridelovalci po- vrtnin iz vse Slovenije. Pa naj še kdo reče, da se od repe in zelja ne da lepo živeti! Po- membno je le, da si na pra- vem koncu »reproverige«... Ni bil protest, temveč... Na šentjurski javni tribuni o revščini je sodeloval tudi šef Neodvisnih sindikatov France Tomnšič, ki je po do- bri stari navadi udaril po konkurenčnem Svobodnem sindikatu. Med njegovo raz- pravo je predsednik območ- nega Svobodnega sindikata Ladislav Kaluža nenadoma zapustil dvorano in pri tem čudno momljal. Ko so prisot- ni že začeli šušljati o protest- nem odhodu, se je Ladi le vrnil in do konca zbrano sle- dil razpravi. Izkazalo se je. da je odšel ven samo zato, ker ga je nekam pritisnilo. Ja, politika je res občutljiva stvar: tudi iz male potrebe lahko nastane veliko politič- no sranje... NATO pakt V Celju! Neuničljivi in (po lastnem mnenju) nesporni šef celj- skih Zelenih Jožef Jarh pra- vi, da mora Slovenija čim- prej vstopiti v Nato pakt, če hoče postati demilitarizira- na država. Odgenijalnih idej polnega Jožefa lahko že v kratkem pričakujemo po- budo, da bi sedež atlantske vojaške zveze preselili v - njegovo stanovanje... 1:0 za Švercerje Celjski policaji so se prejš- nji teden končno odločili razhajkati vedno številnejše preprodajalce deviz na trž- nici. Racije pa so se lotili precej nerodno: črnoborzi- janci so jih kljub »civilkam« prepoznali in večina se je hi- tro razkropila po mestnih ulicah. Jejhata, jejhata, če bi ata Bavčar to vedel... Jugoslovanski sindrom Kaže, da jugoslovanski sindrom napada celjsko skupščinsko predsedstvo. Poslanec Miro Gradič je na zadnjem skupščinskem zase- danju neomajno govoril o »takoimenovanem pred- sedstvu« in ker vemo, da le- to večkrat zaseda v »okrnje- ni« sestavi, se v uredništvu TRAČ-nic sprašujemo, kdo neki je v Celju Sejdo Bajra- movič. SDP - 1. Zgodovinski spomin stranka demokratične prenove (ki je še v postopku registracije svojega imena) nam je poslala kratek dopis: »Prosim, če v bodoče upošte- vate, da smo se preimenovali iz CK ZKS SDP v SDP Slo- venije.« Bomo upoštevali - tako kot doslej! Le veseli bi bili, če bi kdo v strankinem kabi- netu poskrbel, da bi takšni dopisi prihajali na pravilne naslove. Naše uredništvo je še vedno na Trgu V. kongre- sa 3a in ne na Trgu V. korpu- sa 3a. Se je SDP vključila v pripravo predloga za pre- imenovanje celjskih ulic, ali pa je morda ugotovila, da je bil V. kongres velika zmota? SDP - 2. Boleče korenine Mavčna obloga na nogi celjskega šefa prenoviteljev Željka Ciglerja ni posledica medstrankarskih obračuna- vanj, niti smučanja po za- sneženih planjavah s senčne strani Alp - gre zgolj za po- sledice rekreativnega teka v okolici Celja. Da se je dre- vesna korenina nastavila prav pod Željkove noge, pa gre morebiti le pripisati so- tekaču. Bil je iz vrst narod- njakov ... Komedijanskl škrat v okviru dnevov komedije v SLG je v Celje prišel tudi igralec Prešernovega gleda- lišča iz Kranja Pavle Rako- vec. Pavle je štoser tudi za- sebno, očitno pa mu dobro dene nastopanje v televizij- skih reklamah. V trenutku, ko je po petkovi predstavi ugriznil v sendvič, si je izmi- slil slogan: »Če sem bolan, pa če sem zaspan, poslušam radio Kranj, če pa hočem imeti veselje, preklopim na Radio Celje!« Klic iz baze Predlagateljih novi uličnih imen v Celju so povsem ne- upravičeno zaobšli pomemb- no žensko iz dovolj pretekle zgodovine, da za zdajšnje politične razmere ne bi bila sporna. Občan, ki ima vrh glave polemik in politizira- nja ob uličnih imenih, se je zavzel za primerno obeleži- tev spomina na Marijo Tere- zijo. Zakaj pa ne? oa vseh artiklov v zilravstvu najbolj pnmanjkuje - zdrave pameti I g losa Nilini na veter Pravijo, da jih v Sloveniji ni. Jaz pa trdim, da so. Pa še koliko jih je! Le poglejte si v časopise, le poglejte si ta pisma, te očitke in to sprenevedavost. Le preberite si vse te članke o sumljivih rabotah naših velmož, o nji- hovih »poslih«, podjetjih, import-exportih, BMW-ejih itd. itn. ipd. Le storite vse to in premerite njihova politična deja- nja z vatli preprostega Slovenca, ki so mu domovina, narod, jezik še vedno več kot le navadne besede. Pre- mishte o njih; ne bo vam jih treba več dokazovati, teh mlinov na veter. Ker mlini na veter so. Ker se vrtijo. In prav počasi meljejo. In v glavnem zase. Ne za narod, ne za domo- vino, ne za vse. To pa vam povem na uho: ne poskušajte jih dokazo- vati, ne boste jih dokazali - zakoni so megla, vidite jih, prijeti se ne dajo. Ne igrajte se don Kihotov: ne borite se z njimi - ko se jih boste lotili, bodo rekli, da ste nori in da imate privide. Bodite dobri Slovenci: verjemite, da jih ni; molčite. Bolje vam bo šlo. Stran od politike. A od kod vem? Jaz sem cankarjanski tip: težko povem, a še težje molčim. In rad bi se šel pošteno politiko, naiven Slo- venec. ___________ sssisSEg^^ii ^r\~rr^ \/\r^ ^^^oP^^^^i oddelek: »Novinarji na smučeh. I I w V IO Zopet nekaj pametnega dela za nas.« stran(ka) saljivcev Praznovanje Sosed sosedu: »Jaka, si kaj praznoval Va- lentinovo?« »Veš Štefan, moja Pepca je še kar za stari režim in je na Valentinovo izobesila rdečo zastavo.« Vinko Aristovnik, Celje Potapljaška Fonzek: »Zaradi mene lahko ves alkohol na tem svetu zlijejo v morje.« Nac: »Kaj si antialkoholik?« Fonzek: »Kje pa. Potapljač.« Mira Mileč, Dunaj Razlika »Moj oči je tako pogumen, da se nikogar ne boji,« se hvali Marjanca sošolki. »Moj je pa tako plašen, da spi pri sosedi, če mame ni doma.« Urša iz Šempetra Elektrika »No, otroci, ali veste od kod izvira elektri- ka?« vpraša učiteljica. »Jaz pa vem,« se postavi mali Mihec, »iz naše stale« »Kako, prosim?Bi lahko to obrazložil?« »Zadnjič, ko sem pisal domačo nalogo, je naenkrat zmanjkalo elektrike. Pa je rekel moj ati: «0, te svinje, spet so nam vzele tok« Aleš Kolšek, Škofja vas Napredek Soseda, ki je prišla od zdravnika, se je čudila, kako je medicina napredovala: »Ko sem bila stara dvajset let, sem se morala sleči pri zdravniku, sedaj, pri sedemdesetih pa se mi sploh ni bilo treba.« Terezija Košir, Laško naj muzikanti povedo Pa da ne bi Icdo IcaJ zameril »Veste, mene si včasih spo- sodijo tudi za kakšno ohcet ali domačo zabavo. Še pred- no me sploh spoznajo, se že vnaprej opravičim, pa da ne bo kdo kaj zameril'. Pred kratkim so me znanci pova- bili na praznovanje rojstne- ga dne in že takoj, ko sem prvič odprl ,gobec' in razteg- nil meh ter seveda po obvez- nem opravičilu, da ne bi bilo kakšne zamere, sem ustrelil. ,Pa darilo bi tudi prinesel. Vendar, če bi prinesel takš- nega kot ostali povabljeni, bi me bilo sram. Za boljšega mi je pa denarja zmanjkalo.' Nekateri so mi tako zamerili, da bi me najraje pred prag postavili. Pa se to še ni zgo- dilo, saj skušam vsako bese- do obrniti sebi v prid in dru- gim v zabavo,« pravi nasme- jani in vendo razpoloženi Miro Kline. »Preko 300 štosov imam v glavi, včasih pa mi pride, da se tudi enega ne morem spomniti. Si morete misliti, kakšne ovinke delam, si zmi- šljujem, da pridem na pravo pot. Na veselicah, kjer igram z ansamblom, je lažje, saj imam pripravljen program, muzikanti se prelevimo v igralce, svoje pa naredijo tudi različni kostimi. Pri sa- mostojnih nastopih pa sta mi zvesta spremljevalca le har- monika in jezik, ki ju običaj- no pospravim šele proti ju- tru, ko prevzame glavno be- sedo žena.« Ena iz Klinčevega rokava Gorenjec se hvali Savinjčanu: »Mi Gorenjci imamo časopise* v rokah že navsezgodaj. V stranišču uporabimo Novi tednik, pri zajtrku pa preli- stamo kakšen ljubljanski »cajtng«. Ker mu tega ni povedal prvič, se Savinjčan razjezi: »Le glej, da ne bo tvoja zadnjica kmalu bolj pametna kot tvoja glava!« zavarovalnica triglav Nič ni tako varno Da ne bi potrebovalo zavarovania Št. 7 - 20. februar 1992