r,
i Q
!
Največji slovenski dnevnik 1 v Združenih državah
Velja za vse leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA
Ust slovenskih delavcev v Ameriki.
1 The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TEIJSFON: COETLANDT 2876. NO. 289. — STEV. 289.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 11, 1922. - PONDELJEK, 31. DECEMBRA, 1922.
TELEFON: CORTLANDT 2876.
VOLUME XXX. — LETNIK XXX.
NA
! ČUDNE TAJNE i ŽENSKE DUŠI
Žena je baje ponudila dvaj > set tisoč dolarjev za usmr čenje moža. — Kako je pri šla cela zadeva na dan.
Detroit. Mich.. S. decembra. — ' Soplasno z za priseže?! i m i izjava . mi štirih detektivov, kojili pre . iskava je imela za posledico, da je bila Mrs. Blenn Ford. žena bo gatega New J. Forda, pridržana pod obdolžbo. da je skušala izvršiti. umor. je Mrs. Ford najela nekega bandita, kateremu je ponudila $-20.000 za izvršenje tega joba ter mu dala ee.lo sliko svojega moža, da bi morilec ne zgrešil pravega moža.
Mrs. Ford. ki j«* »>-1 ločno zanikala to obdolžit<*v, je izjavila. «la je postala žrtev takozvanega "frame up", ki j<* bil posledica njenih domačih t«*žkoe. Te težka-ee vključujejo tožim za ločitev zakona, ki je bila vložena avgusta meseca, v kateri dolži svojega 1 moža okruto-ti ter tožbo za 25 tisoč dolarjev odškodnine. Ta de-j nar naj bi plačal njen odtujeni mož ker jo je baje napadel.
Mrs. Ford je bila aretirana včeraj zvečer, ko hrse morala sestati z nekim Edvardom Ku-nathom, policijskim poročnikom, na drugo posvetovanje glede njenih načrtov, da spravi s poti svojega moža. Kuna t h je baje nastopal v ulogi lopova iz Kansas City ter imel v sredo prvo konferenco z Mrs. Ford, tekom katere mu je baje ona razkrila svoj načrt. Trije nadaljni detektivi trdijo, da so poslušali pogovor meti obema.
Uradniki izjavljaj >. d:i je obstajal en načrt za umor v tem. da bi najeti morilec ustrelil Forda na farmi slednjega za pad no od Detroita. Pred uničenjem trupla naj bi se odstranila zate zobe Forda, da se prepreči identifikacijo. če bi se načrt ne posrečil.
f Policijskemu poročniku, ki je igral ulogo bandita iz Kansas Citv j se je predložilo načrte Wayne o-kraja ter farme Forda, da bi lahko prišel do Fordovega doma ter nato srečno pobegnil.
Nagrado v znesku $20.000 naj I bi se izplačalo soglasno z detek-• tivi, kakor hitro bi se Mrs. Ford polastila premoženja ter posestev svojega moža.
Pred svojo poroko s Fordom pred enim letom je bila Mrs. Ford bolniška strežnica. Ona ima dva otroka iz nekega prejšnjega za-I kona.
NADALJNE EKSEKUCUE NA IRSKEM.
Dublin, Irska. 8. decembra. — r'Rory" O'Connor in Liam Mel-; lowes, dva nadaljna irska ustaša. i sta bila danes zjutraj ustreljena i v Mount jov jetnišnicif — kot je bilo oficijelno objavljeno. Z nji-I ma sta Šla v smrt nadaljna dva ! astaša.
V nekem oficijelnem armadnem poročilu se glasi, da so biLi ti štirje možje usmrčeni v povračilo za zavratni umor poslanca Halesa, ki je bil ustreljen včeraj, ko se je nahajal na poti v parlament m v slovesno svarilo za vse one, ki so bili zvezani z usmrečnimi v zaroti proti življenju zastopnikov irskega naroda.
London, Anglija. 8. decembra. Irski republikanci, — se glasi v nekem sporočilu iz Londona, — so izdali manifest, v katerem r značujejo Timothv-ja Healy-ja. novega generalnega governerja kot človeka, ki je bil celo svoje življenje sovražnik irskega naroda.
— Boj se bo vršil naprej, dokler ne bo ostal na Irskem le še en mož. To jo vojna na življenje in smrt.
Denar nam J« poslati naJbol> V Domestic Money Order nil pa New York Bank Draft.
frank sakseb state bank
«1 Cortlandt Stmt	Vow York, V. Y.
Glavno zastopništvo Jadranske Banke.
OBUPEN POLOŽAJ V "SVOBODNI" IRSKI
V	Londonu domnevajo, ds bo prišlo na Irskem še dc nadaljnih kryoprelitij. — Na stotine obupnih mož \ Dublinu je pripravljenih postreliti uradnike prost« irske države.
London, Anglija. 9. deeeitibr
V	sporočilih, ki so prišla iz l)u-blina na londonske liste, se gla-
da bodo sledili včerajšnjim ek sekueijam v Dublinu nadaljni zavratni umori. Poročevalci vi pre-pričani. da bo sledila tem eksoku-eijam eeda serija nadaljnih re-presalij.
Poročevalec Daily Mail v Dublinu izjavlja, da je imel pogovor z nekim irskim uradnikom, tekom katerega je slednji izjavil, da je v mestu najmanj sto obupnih mož, ki se ne brigajo za svoje življenje in ki slede povsem slepo poveljem svojih voditeljev. Njih naloga je zavratno umoriti člane vlade ter irskega parlamenta.
Poročevalevc omenja v zvezi s tem. da imajo oblasti v svojih i rokah še več nadaljnih republikanskih voditeljev, ki so bili zadeti v zadnjem času. Vseh teh se tiče ukaz, ki določa vojaški sod ter smrtno kazen za vsakega, v kojega posesti so našli bombe, eksplozivne snovi ali orožje katerekoli vrste.
Dublin, Irska, 9. decembra. — Po vseh ulicah so bili prilepljeni danes letaki, v katerih se oznanjalo. da se bodo vršili jutri popoldne pogrebni sprevodi Rov O "Connor ja, Liam Mellowesa ter dveh nadaljnih republikancev, ki so bili ustreljeni včeraj. Pogreb se bo vršil brez trupel, kajti v sprevodu bodo vozili prazne krste. Ti letaki so bili napisani s črnilom in oblasti so dale potrgati vse še predno so pričeli ljudje odhajati na delo.
PONAREJEN DENAR IN BUTLEGARJI.
Washington, D. C., 7. dec. — Vodja tajne službe zakladniškega urada. Air. M oran. je objavil da so butlegarji pogosto osleparjeni s ponarejenim denarjem, katerega je v sedanjem času več kot kedaj preje v deželi. Butlegarji ne morejo namreč ovaditi onih. od ■katerih drkbe ponarejeni denar, ker sami kršijo postavo. S ponarejenim denarjem se prav posebno plačuje one, ki vtihotapljajo pijačo iz Canade in Anglije. — Butlegarji se seveda skušajo čimprej iznebiti tega ponarejenega denarja.	•
SMEŠNA PRIKAZEN NA KONFERENCI.
London, Anglija. !). decembra. Italjanski ministrski predsednik Mussolini, voditelj italjanskih banditov. imenovanih fašisti, je igral danes najbolj znamenito iilogo na konferenci, ko je objavil;
— Jaz sem prišel semkaj, da delam. (Požigam. krarlcm in ta-kodalje po fašistovskem uzorcu. Ce bomo delali, bomo lahko prišli do dogovora. Jaz nočem imeti n ob e n eg mk) prav k a z vprašan j ei-reparaeije. (To je precej vrjetno. kajti sedanji načelnik italjanske vlade ni nič drugega kot navaden bandit, sledeč uzorcu številnih italjan-skih banditov. ki vznemirjali Italijo skozi stoletja. Njih veliki naslednik je Mussolini, sedanji junak piškave Italije ki je znana kot dežela, ki nim-nobene hrbtenice).
(.Advertisement)
Hm PONUDBA ANGUJE GLEDE DOLGA
Anglija pripravljena kancelirati dolg Francije v namenu da se zagotovi Nemoiii moratorij. — 3?oincare bo zavzel zmerno stališče. — Belgijci so za dveletni moratorij ter za posojilo pet tisoč milijonov zlatih mark.
London, Anglija, 9. deccmbia. — Angleški ministrski predsednik Bonar Law je povzročil pravcato senzacijo na drugem sestanku zavezniških ministrskih predsednikov danes popoldne, ko je tekom svojega odgovora na mora-torijske predloge francoskega ministrskega predsednika Poineare-ja izjavil, <la bi bila angleška vlada povsem pripravljena kancelirati ali razveljaviti francoski dolg v Angliji pod pogojem, da bi tak korak omogočil uravnavo re-paraeijskega vprašanja, ki bi bila zadovoljiva za Anglijo.
Mr. Bonar Law je že preje namignil, da je za Anglijo skrajno težko razpravljati o kaneeliranju francoskega dolga vspričo stališča. katero so zavzele Združene države, jg nočejo ničesar vedeti o tem, da bi se kanceliralo angleški dolg: v Združenih državah.
Izjave angleškega ministrskega predsediiika na popoldanskem sestanku so nudile* veliko oporo francoskemu ministrskemu predsedniku Poincareju, ki je bil zjutraj skrajno pesimističen glede izida pogajanj.
Čeprav so zavezniški ministrski predsedniki vse preje k<»t složni, je francoska delegacija danes zvečer kljub temu izjavila, da so predlogi angleškega ministrskega predsednika glede dolga Francije v Angliji v veliki meri omogočili ugodno rešitev celega vprašanja.
M in istrski predsednik Bonar Law je v prvi vrsti izjavil, da IJalfourjeva poslanica ne obstaja še nadalje za angleško vlado in da lahko vsled tega slednja po-\vsem prosto razmišlja in razpravlja o celem vprašanju.
— Pripravljen sem na novo razmišljati o vprašanju kanceli-ranja dolgov. — je nadaljeval ministrski predsednik. — če bi tako kanceliranje zagotovilo uravnavo, ki bi bila zadovoljiva za angleško vlado.
Poincare. čeprav je prihranil formalni odgovor za prihodnji dan, je vendar dal izraza svojemu zadovoljstvu vspričo stališča, katero je zavzela Anglija.
Angleški ministrski predsednik je na kratko obrazložil način uravnave, katerega si želi, — namreč moratorij, ki bi omogočil Nemčiji zopet no saniranje njenih financ in stabiliziranje marke. Angleška vlada je nadalje proti katerikoli vojaški akciji Francije in vojno odškodnino naj se skrči na skupno svoto trideset do štirideset tisoč miljonov zlatih mark.
To ugotovilo bo imelo najbrž za posledieo, da bo zavzel Poincare bolj spravljivo stališče in tla bo manj pripravljen govoričiti o vojaških odredbah, ker je on sam v svojem srcu prepričan, da bi take odredbe ne koristile mnogo. Nadaljni novi element, ki bo brez dvoma pripomogel k uspešnemu za vršen ju konference, je bilo sporočilo, da j ■ dospel v London dr. Bergman, načelnik nemške reparacijske komisije, ki je prinesel ,s seboj novi načrt nemškega kancelarja Cuno glede koneene uravnave reparacijskega vprašanja.
Belgijski načrt, katerega je predložil danes belgijski ministrski predsednik Theunis, določa dveletni moratorij za Nemčijo ter posojilo, katerejra naj bi se vrle-ležili vsi zavezniški narodi in ki naj bi znašalo pet tisoč miljonov zlatih mark na leto. V sedmih letih naj bi predstavljalo to posojilo svoto pet in trldesev tisoč miljonov nemških zlatih mark. ki naj bi predstavljale celo nemško vojno odškodnino. Posojilo naj bi bilo zajamčeno od bogastva nemške republike.
Soglasno s tem načrtom naj bi se skrčilo nemško vojno odškodnino na trideset do štirideset ti-Roe miljonov nemških zlatih mark in Francija naj bi se odpovedala
vsem idejam vojaškega ali ekonomskega pritiska na Nemčijo. Naloga Nemcev bi b'la uveljaviti stroge finančne reforme, vključno uravnanja državnega proračuna ter stabiliziranja marke
PROTEST PROTI ZASEDENJU RUHRA
Zastopniki vseh stanov iz za-padne Nemčije so se zbrali, da protestirajo proti nameravanemu zaseden ju Ruhr okraja.
Berlin, Nemčija. 9. decembra. •— Velikansko protestno zborovanje f?e je rršilo danes v mestni dvorani velikega industrijalnega središča v Essenu, katerega so se vdeležili zastopniki Porenske in sosednjih pokrajin. Do aadnjega kotička je bila napolnjena velika dvorana in tisoči in tisoči ljudi so dvignili svoj protest proti na-daljnim francoskim imperialističnim ciljem. Celi svet, vključno predsednika Hardinga. je bil pozvan, naj nastopi proti vedno naraščajoči agresiji Francozov. Ameriški poslanik v Berlinu. Haughton. je bil naprošen. naj sporoči resolucije, sprejete na tem zborovanju, predsedniku Združenih držav.
V tozadevni resoluciji se je glasilo :
—	Poklicani zastopniki stanov ter njih organizacij v industriji, podjeledstvu, trgovini, prometu in rokodelstvu iz Porenske, Vest-falske. Nasaua, Hesena. BaHen-ske in Pfalea protestirajo soglasno proti vsem načrtom francoske vlade, ki hoče raztegniti svoje pravosodje in svojo moč nad Ruhr okraj. Ta sklep je proti vsem določbam versaillskega miru. Z največjo odločnostjo protestira zborovanje proti poskusom Francozov, da bi odločili Poren-sko od ostale Nemčije.
—	Plemena na obeh straneh Rena predstavljajo enoto, celo-kupnost izza prvega pričetka zgodovine nemškega naroda.
—	Glede jezika in običajev sije izkazala ta enotnost kot ne-razdruiljiva ter je bila le še bolj poglobljena tekom stoletij bojev in trpljenja.
—	Vsak poskus, da se odtrga Porensko od ostale Nemčije, ni nič drugega kot oslabiti žo itak šibko moč Nemčije ter jo izročiti brezpogojno v roke takozvanih zmagalcev.
NOVI PREDSEDNIK POLJSKE REPUBLIKE.
Varšava, Poljska. 10. decembra. Narodna .skupščina je izvolila za predsednika poljske republike Gabriela Narutowicza.
NOBENEGA SLEDU O MRS PHILLIPS.
Los Angeles, 10. decembra. — Oblast i nimajo dosedaj še nobenega sledu o Mrs. Phillips, k; je na zagoneten način pobegnila iz tukajšnje jetnišnice. Domneva, da je odšla v Mehiko, se je izkazaia kot neutemeljena.
Z MIROVNE KONFERENCE 1 LAUSANNE
Konferenca v Lausanne je dospela do mrtve točke, kajti I zavezniki hočejo odstopiti od svojega stališča. — Turki nočejo prevzeti odgovornosti za vojni dolg. — Či-čerin pravi, da je Francija zapustila Turčijo na ljubo Angliji.
Lausanne, Švi«i. !>. decembra. — Turčija, ki se je ko-nečno iznebila težavnega vprašanja, tikajoeega se ožin, je 1»»stala danes zopet skrajno odporna glede vprašanj, ki se t ičejo kapitulacij ter otomanskega dolga. Vprašanje Dar-danel. ki je povzročalo od pričetka toliko preglavic, je bi-lo izročeno vojaškim in mornariškim izvedencem, da določijo podrobnosti, o katerih se bo razpravljalo na neki na-daljni seji konference.
Zadeva postopanja z inozemci je prišla na površje na seji neke podkomisije, kjer sta biJa navzoča v imenu Turčije dva mlada delegata, ki sta prišla ]»red kratkim iz An-t:ore. Nobenega napredka ni bilo opaziti vspričo nepopustljivega stališča, katero sta zavrela ta dva delegata. Številni evropski delegati so izjavili danes zvečer, da po-nienja to slabo znamenje za čas. ko bo prišlo na površje bistveno vprašanje inozemskih dolgov. Nadaljni delega-ti pa so zopet mnenja, da se ho stališče mladih delegatov ' izj>remenilo in da bodo opustili svojo sedanjo odpornost, 3 ko s<- bodo seznanili s celim potekom konference ter raz- '
pol« ženjem. ki prevladuje meti zavezniškimi delegati. Ko ^
)] i * • »i• i >o«lo v polni men seznanili z dejanskim mišljenjem za-1.
slopnikov velikih na i odo v. bodo brez dvoma opustili svo- ,
je neizprosno in nepopustljivo stališče.	j,
Na M-stanku podkomisije srledej otomaniikegra dolga so izjavili Turki, da ne hodo sprejeli nobe-1 ne odgovornosti za celi turški; vojni dol? ter zahtevali, naj se • lolg fnakomerno porazdeli med Tun-ijo, Mozopotamijo, Sirijo t»-r one dele Grške, Il<»lgar»k«> in .T<i-pposlavije, ki so preje pripadal; Turčiji.
Zavezniki s.> objavili nato^ da ne morejo sprejeti tega nazira-nja in i»'K>l« <Iica t»*«ra je bil j. ,la j
je pojavilo mrtvilo gle<b' t *j»a vprašanja.
Ko so vprašali danes I .srn 1.1 p.;-ho gb^le nekega poročila iz Aten, v katerem se je glasilo, da !»■> grška armada napadla Turke v Tra-eiji v slučaju, da bi na konferenci slabo postopali z Grško, je odgovoril ; To je naravnost smešno.
Kljub odpornemu stališču, katero mi {Mtkazali Turki danes, je < prevhulovaJo zvečer precej opti-j mistično razpoloženje, ki je bilo I»xslediea uspešne rešitve vprašanja Dardanel, o katerem se je razpravljalo na včerajšnji seji. < 'elo postopanje pa so zopet ovi-! i al i Rusi.
Cieeriji jo zavzel stališče, da je Kraneija zapitxtila Turčijo na ljubo Angliji iu tla ne more Turčija ničesar dobrega pričakovati od 'zaveznikov. Poklical je k sebi tur-«ške žurnaliste. navzoče v baussan-ne ter jim izročil spomenico, na-
slovljeno na turški narod, v kateri opozarja na nevarnosti, ki mu prete od strani imperialističnih evropskih sil.
Turških pooblaščencev, navzočih na konferenci, ni hotel sicer kritizirati, vendar pa je izjavil, da mora turški narod vedeti, kako se razvijajo stvari v Lausanne. Rekel je, da traja po njegovem mnenju vojna mtd zavezniki in Turčijo še vedno naprej. Ponavadi se vojuje vojne na bojnem polju, a v Lausanne se vrši ta vojna kro<* zelene mize in namen te vojne je ločiti Turčijo od Rusije. Kakorhitro bo ta vojna izvojevana. bodo velesile ločeno porazile Turčijo in Rusijo.
Cičerin je izjavil nadalje, da bi se čutila Rusija varnejšo in da bi j«*e lahko lotila s sosednjimi drza-j varni ob Ornem morju vprašanja j demilitariziranja tega vodovja, če bi Turki ustrajali pri svoji pra-! vie i, <la utnlijo Dardancle ter branijo Carigrad.
Vsi poročevalci so poslali dolga poročila svojim listom v Carigradu, Angori in drugod.
l>«'sii je zoameuj. ki kažejo, da so nekateri člani turške delegacije nezadovoljni s spravljivo politiko I sni id paše fried e problem.i ožin pri Dardanelah in da sku-šajf» Rusi izkoristiti to razpoloženje sebi v korist.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALUI IN ZASEDENEM
I	OZEMLJU
m potom naš« bank« iirrfujejo zanesljivo, hitro in po
▼tanj m bile maše mm bMMii
JnfodATija:
Razpoillja om adnje poit« In lxplafoje "Kr. pofttnl Čekovni ara« In "Jadranska banka" r Ljubljani. Zagrebu. Beogradu. Kranju. Celju. Mariboru, Dubrovniku. Splitu. 8arajeru ali drugod, kjer je pač za hitro IsplaCilo naj ugodne j«.
300 kron .... $ 1.30 1,000 kron	....	$ 4.00
400 kron ---- $ 1.75	5,000 kron ________$19.50
500 kron ---- $ 2.15 10,000 kron	. f..	$38.00
Italija in zasedeno ozemlje:	j
BazpoBUJa na aadnje poftta In tapla£uja "Jadranaka banka" t Trte.
Opatiji ln Zadro.
50 lir----$ 3.00	500 lir____$26.50
100 lir .... $ 5.70	1000 lir .... $52.00
300 lir .... $16.20
j Za poUljaftre. Id preaecaje znesek drajaettiso* kros aH pa liittoi Ur ieveljiijcaM pe —cohmtl to miki popMt
Vrednoat kronam, dinarjem in liram aedaj nI stalna, menja m večkrat ln nepričakovano; ix tega razloga nam nI mogoče podati natančne cene vnaprej. Račun* m o po ceni onega dne. ko nam doape poalani denar ▼ roka.
Glede IzplMiil v Tttklli datorjlh glejte poaehen oglna v Um Hat«.
IZVANREDNO DRZEN I ROPARSKI NAPAD
Trije banditi so oropali za-padno pošto. — Napadli so uradnike na postaji v St. Joseph, M[o.
St. Joseph, Mo.. J). <leeembra. Trije nomaskirani bamliti. oboroženi 7. revolverji in eno pnško, so ustavili dva poštna uradnika na; Tnion postaji včeraj zjutraj ter pobegnili v avtomobilu z enim pa-! ketom registrirane ter petimi paketi |>ošte prvega razreda. Te pa-j kote s*> ravnokar vzeli iz poštne kart' nekefra Chicasro, Burlinjrton in Qui nov potniškega vlaka, ki je j bil na poti iz Kansas City v j Omalio.
Zgrwlaj včeraj zjutraj ni bilo mogoee določiti vrednosti plena, ki je padel drznim roparjem v roke.
Napad se je za vršil na peronu postaje, ravno ko sta se uradnika napotila od poštne kare proti postaji in uradu. Albert Woellner. iz Kansas t'ity-ja. uradnik v že-, lezniškem vozu, ni hotel dvigniti ! rok in eden banditov ga je pobil »a tla.
J Banditi so nato pograbili pošto ter odhiteli proti avtomobilu, ki je čakal nanje.
Polieija v St. Josephu je izvedela danes, da je bil isti vlak o-ropan za par vreč pošte v sredo ponoči v bližini Armour »Junetion. M o., da pa ni padla banditom v roke nikaka dragocena pošilja-tev.
"FINA" KOŽUHOVINA IZ ZAJČJE KOŽE.
Pariz, Francija. 8. decembra. — Ne kupujte kožuhovine v Parizu, razven če ste izvedenec, — se glasi nasvet, katerega je dal Arae-rikancem pretekli teden neki vodilni francoski list. Ta list izvaja, da je vojna zaprla ruski trg in da so od onega časa naprej sestavili značilna nadomestila pristne kožuhovine, ki pa so v vsakem slučaju napravljena iz kože navadnega hišnega zajca ali kunca. Najboljša kožuhovina na sejmu v Lipskem je našla kupce v Londonu in New Yorku prf*d enim letom, ko so kazala vsa znamenja, da je dosegel trg svojo skrajno nižino.
Od tedaj naprej je dobila Nemčija le majhen del svojih predvojnih pošiljatev in ker ust rajajo ženske pri svoji zahtevi, da hočejo na vsak način nekaj novega v kož uho vini. so se francoski prodajalci poslužili umetnih nadomestil. Soglasno s seznamom, ki je bil sestavljen tukaj, se je pojavilo že petdeset vrst kožuhovine, katere je težko razločiti od najfinejšega kolinskija ali drugih kožuhovin, a vse te vrste kožuhovine pričajo le o iznajdljivosti kožuhovinarjev ter kakovosti kožuha francoskega kunca.
OMEJITEV ŽIDOVSKIH PROFESORJEV.
I>tnaj, Avstrija. B. decembra. Konflikt med židovskimi in anti-semit^kimi dijaki na nemškem vseučilišča v Pragi je našel' odmev na dunajskih visokih šolah, ki so bile zaprte po nekem spopadu med antisemiti in Židje na poljedelski visoki šoli, kajti antisemiti so izjavili, da ne morejo zajamčiti vzdržan je reda.
Predložili so memorandum z za- i htevo, naj se omeji število židovskih profesorjev na deset odstotkov učnega zbora in da ne sme i postati noben Žid rektor ali pa dekan kake visoke šole.
Omeji naj se nadalje število židovskih dijakov, kajti sedaj je i petdeset odstotkov dijakov Židov.
or. A S X A RODA. 11. t)FC. 1S22
Peter Zgaga
Naslov v nt-kem slovenskem li- ; ^tu >,* gla>-i; ""-jO žen. 100 evnu- i hov.
Noben ni ;iič na boljšem. Niti ' žene. niti evnuhi. In tudi dotič-ni list ne.
* * » * 1
Ni je bolj nedolžne in neškodljive živali na svetu, kot so čika-
ški "Seršenrk
* * *
Llovd George je začel pisati za ' lek ameriški list/
V	svojem pn em članku je po- j vedal, da se ne boji Francija .se-ianjih Nemeev. pač pa trepeta v strahu pred miljoni otrok, ki se potepajo po nemških mestih in i vaseh ter bodo nekoč dorasli v vojščake.
Strah Francije je upravičen.
Ona je koruanpirana lahkoživ-ka, ki se ošabno razkazuje in išče čestilcev vsepovsod.
Ce se prigodi. da kdo iz studa pljune nanjo, žačne kričati: Ali :ii nikjer kavalirja. ki bi me brani.' Branite me, branite me!
I "gleden ameriški poslanec ji je v ameriškem kongresu takole <1 vrnil:
Dokler ne boš imela svojih o-trok. na katere bi se lahko zana- j >ala v slučaju žalitve, si prokleto i neumna. če misliš, da te bodo na- \
si otroei branili.
*
V	Slovenskem Narodu je oglas: 'Želim pol miljona dinarjev posojila
Ko bo dotičnik dobil na posodo. naj piše meni in sporoči, kdo
mu je posodil.
* * *
»k
Marsikdo se je že čudil, poseb-io pa Slovenci v Downtownu. za caj ni dimnikarjev v Ameriki.
Tudi jaz sem se čudil in p ,rr.i-sljeval.
Zadnjič mi je pa nekdo pove-lal. da to neka<t«*re Slovenke same opravijo.
* * *
Ameriška himna označa Ameri-kot kot "Land of free and home of brave ".
Izraz jt«*/ko posloveniti. tola po naše bi se reklo: Dežela
I
i 4v<>ho.-faih ju dom junaških.
In rrs j-:*: Človek mor-i biti že f precejšen junak, da more živeti
i v tej deželi svobode.
* * *
Amerikanci nasprotujejo salonu. Njim se studi vsak človek, ki i hodi v salon.
j Ta pot je preveč za vsakega Amerikanca.
Amerikanec hoče imeti svojo pijačo doma.
* ~ *
Ko začneš dobivati brezštevilna pisma iz starega kraja, ti ni treba gledati v koledar.
To je jasno znamenje, da je Boži'- blizu. ! *
*
Grki so kljub vsem zavezniškim protestom ustrelili Sest svojih ministrov.
Grki so menda edin narod na i svetu, ki ^samoodločevanje" tu-
j di dejanski izvaja.
* * *
Vse, kar vem. sem izvedel iz i časopisov — je pisal neki naročnik. ' *
Žalostno, da nekateri ljudje niti tega ne vedo.
Siujnsinimuska
Ustanovljena 1. 1898
Kairu. SpiUtrrta
Inkorporirana 1. 190f
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Glavni odborniki. M-edsedrJk- RUDOLF PERDAX, S33 E. 185th St.. Cleveland. O Podpredsednik. LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave.. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn.
Blagajnik: GEO. L. BROZ1CH, Ely, Minn.
Blagajnik neizpla?anih emrtnin: JOHN UOVERN, 413 — Uth	CW
Duluth. Minn.
Dr JOS. V.
Vrhovni zdravnik.
GRAHEK. 141 B Ohio Street. N. S
Pittsburgh. P*
Nadzorni odbor:
ANTON ZBAŠNIK. Room 208 Bakeweli Bldg.. cor. Diamond and Qr«.w
Streets, Pittsburgh. Pa_ MOHOR MLADIČ. 1334 W. 18 Street. Chicago. 111. FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street. Denver. Colo.
Porotni odbor. LEONARD SLABODNIK. Box 480. Ely. Minn. GREGOR J. PO RENTA. Black Diamond, Wash. FRANK ZORICH, 6217 St. Clair Ave., Cleveland. O.
Združevalni odbor. VALENTIN PIRC. 780 London Rd.. N. E„ Cleveland, O. PAULINE ERMENC. 539 — 3rd Street, La Salle. 111. TOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CELARC, 53S Market Street. Waukegan. 111.
Jednotlno uradno glasilo: *'Gla« Naroda'
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poSIljatv« naj se po&ljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poiilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih Clunov in >>olnliks-•plčevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska KatoliSka Jednota se priporoča vnem Jugoslovanom Ba Obilen pristop. Kdor 'el» postati član te organizacije, naj se zirtu?! tajniku bližnjega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druSt-v se Da obrnit* na gl. tajnika. Novo drufitvo se lahko vstano*. s 8 člani ali članicam!
Iz Jugoslavije.
Denar govori!
Varčujte in pripravljajte si s tem neodvisnost za Vašo starost.
Vložite Vaše prihranke v domač zavod, kateri Vam nudi ne op ore kij i vd sigurnost in 4% obresti od Vaših vlog.
Vljudno ste vabljeni, da nam zaupate Vaše prihranke in pomnožite število vlagateljev, kateri imajo naložen svoj denar pri nas na
"Special Interest Account"
"Overjeni znate biti, da bodo Vaši dolarji v pravih rokah in boste glede njih sigurnosti lahko mirno spali.
Frank Sakser State Bank
Glavno zastopstvo:
JADRANSKE BANKE
82 Cortlandt Street
New York
1 "GLAS NARODA" !
i t
(SLOVENIAN DAILY)
|
Ov»r<*.ti a k, f	■• r
Slovenic Publishing Company
(A Corporation)
frank sakser. President	louis BENEDIK. Treasurer
Place of Buv nt o» the Cciporation and Addre&ses of Above Officers:
92 Ccrtisndt Street. Bcrcugh of Manhattan, New York City. N. Y.
"g l a s n a r o o a"	f
{Vote of the People)
i.- to Every Cay E«_ept Sundays ana Holidays. _____
Za ce o etc velja	list za Ameriko	Za New Yor* za celo leto ............$7.00
in Ca^ado ........................$6.00 za col leta ................................$3.60
Za pol lets . . ... ..................$3.00	Za inozemstvo za celo leto ............$7.00
Za Četrt eta ............................$1.50 za pol leta ....................................$3.50
Sub»cri|.ti;n * ear y $6 00	__ _____.
Advertisemert on Agreement.	____
■ • V -n -vzep ŠI irce j m razni kov.___
l>o|>: i	( ••■is.j i • «-. I r -f si* rte i ri' I«" jjt-jo Denar naj blagovoli l»o-
illj;itt i«! Morte> < m d«-r i i niremi mb kraja. naročnikov, prosimo, da se nam
rvili jTt-.'ir > I	r,;r: ni. <!a hitreje i;»jdemo naslovnika.
r t_ s NARODA"
«2 Cr>rtl»r«!t Street P'-rci gh of K<arf,attan. New York N V • - r * -	2S76
i
UMORI IN UBOJI V TEJ DEŽELI
_ i
L<* inal«) ruzUui jcnja bo najbrž povzročila objava tir. FiviU-ri«*ka L. lluifmaija, .štatističarja Prudential zavarovalne družbe, da vedno bolj narašča .število' umorov, \ Zdrnžttiih državah. Število umorov in ubojev je naraščalo \ razmerju z naraščanjem prebivalstva od ]§ta 1900 napr» j in vsako leto je izvedela javnost za to dejstvo, ne da bi >e navidez laditega prav posebno razburjala. Položaj v trm oziru je postal kroničen.
Običajno je prav kot je sramotno..da prevladuje v lej deželi umor v naravnost nezaslišanem obsegu v eeli izkušnji človeškega rodu. V osem in dvajsetih velikih nie>tili #je znašala proporeija umorov od leta 1911 do 1915 in kak«« S., na vsakih >t«» tiso«"- piebivaleev; od leta 1916 do 1920 je poskočila ]»n»poivija v istih mestih na 8.5. Leta 19J1 se je dvi-iiila ta projKu-eija na 9.3 za vsakih sto tisoč piebivaleev. Nobena druga dežela na svetu se ne more postavljati s takim žalostnim lekordom.
<	V m* pa le malo razpravlja ter še manj stori glede VM-ua i ua. moramo iskati vzrok za to najbrž v tem, da
ikdo i.t ve. kaj je tivJm storiti. Smrtna kazen očividno! ni anui| •.-♦ iii zadostno strašilo. Tudi proliibieija ni nič I < mahala, da se skrči število umorov in ubojev. Vojne, ui iimiinn- dolziti, kajti število umorov je neprestano r,- -	]. ia I:>14 Uip^ ko ni Se nikdo v Aiueriki dom-
neval, <ia bo jH»segla naša dežela v veliki boj. Narastek velikih mest ter p«m enitev življenja in njega \i*ednosti -le«l m--df-i-iiih industrij, it h dveh činji-ui«* ni mogr»če snui-irati za edini vzrok, kajti mesto New York zaostaja za Los A» telesom ^lede zločinov nasilja. Tudi ni mogoče zaslediti več morileev med črnei kot med belimi in spopadi med plemeni na juga izražajo splošen položaj. Sedemnajst m« st. navedel ih v statistikah, leži v severnih državah.
Po jasnilo tesra narastka pa bomo najbrž našli v številu nerešen li morilnih skrivnosti ter nekaznovaoili zločinov. N' ! a i /* n • ftiore nastopati v ulovi ustrahovalk«*. dokler uide tak<> v» l;ko število zločincev brez vsake kazni.
NADOMESTILO ZA ČAJ
IN.ijedelski dej-artment je }>riporočil kot izvrstno na-doin-sTiln za čaj neko divjo rastlino, ki raste v izobiliei po eelem jugu. Liste zberejo ter jih pripravijo na približno tak raein k«»t čajeve ter jiJi nato posuše. Tega čaja so se poslu/,-vali i i dijanei ter tudi beli tekom Državljanske vojne.
<	a j in kava pre<lstavljata dve najbolj važni točki z denarnega stališča z ozirom na import Združenih držav. Kav, uspeva na ? ekaterili otočjih posestih strica Sama, a v nobeni naših osem in štirideset držav. Proizvajanje čaja so že večkrat poskusili, a brez vsakega trgovskega uspe-lta. JBde so čajne plantaže v Južni Carolini, a rastlina ni primerno uspevala. <aj. ki ga zavživa Amerika, raste drugod.
V kolonijalnih časih, ko so pili malo kave ter je bil eaj luksus, so znali pripiavljati številne slastne pijače iz domačih rastlin.
l'a rastlina, katero so sedaj priporoča, se imenuje eas-sina. i "e niste obilno brez kultivaeije. ne bo dosti stalo proizvajanje te rastline. < 'e bo mogel poljedelski department popularizirati uporabo te rastline, bo dobil južni farmer nov vir dohodka, ki ga nujno potrebuje.
Položaj na Dunaju.
(je preskrbo vseh tujih deviz. — t Kakor pričajo raznovrstne, javne j pritožbe. sk«xluj»> ta uredba nemalo domačim obrtnikom in podjetnikom. k^r jim centrala ne na-kaie v potre luni viiini deviz za nakup surovin, polsurovin in pa drugih izdelkov v inozemstvu. — Marsikdo vzdihuje za tujimi lahkožive i iz valutarično močnejših držav, ki so se nekaj let tukaj j zabavali, gobtili in oblačili za i i smešne cenet rekel bi, zastonj. — j Tuji trgovci so našli v sosednji ; Nemčiji, ki prodneira in izvaža I j za ato in celo za dvesto odstotkov j ceneje, boljših, nakupnih, virov.
Dunaj, sredi novembra.
Kal en darilni Vseh mrtvih dan je preiel. Za Dunajčane se jia. tako se /di, ta šele pričenja. Smrtna mora lega na mesto, ki je bilo še pred meseci živo in kljub večnim skrbem polno veselega upanja na boljšo bodočnost. Na borzi in okrog borze je skoro tiho. Špekulantov ni več. Na severu jim vrtoglavi padec nemške m^r-ke nudi sijajnih novih dobičkov. Le «ie arbitraža z efekti, ki je pa precej mirna, spominja, na bleste-čo preteklost. Špekulacijo z valutami je ukinila devizna centrala, ki je prevzela v svoje področ-
jene močnate jedi). V gostilnah in celo predmestjih je pa redko kak živ krst pri obedu za 20 ali i 30 tisoč kron. Za večerjo si ku •^ijo ljudje malenkost pri kloba-sičarju — ne irlede na vr^to h pasmo živine — in se grejejo vročim čajem, kuhanim na pečici. na takozvanem *4 domačem prijatelju".
ITradno je pribito, da potrebn ie samec, ki biva kot najemnik ui hrani v gostilni, za najpotrebnejše vsakdanje življenje 824 tisoč kron na mesec, kar odgovar 1 ja povprečnemu mesečnemu za« ' lužku na Dunaju ali pa pri relaciji.
Veliko razburjenje vlada v tu kajnjih časniških krogih radi članka v Mussolini je vem glasilu "Popolo d' Italia", ki se bavi kakor je razbobnal v svet nem-^konacionalni list 1'Innribrueker Xachrichten", z idejo nevtralne alpske države'. Ta naj bi obsega- , la severno Tirolsko, Predarlber-ško. Solnograško. Koroško in Štajersko, ki naj bi bile sprva zgodovinsko - tehnično, sčasoma pa tudi narodno odvisne od Italije. — Komentar inomoškega li sta pripominja, da sta se Schan-zer in Bt-neš na sestanku v Benet kah že pogodila o delitvi Avstri je v italijanski in češki del. Če st izjalovi ženevski rešilni progran Da razširjajo to vest, ki je krožila v malo drugačni obliki že avgusta meseca po svetu, t ud drugi avstrijski listi, nima dni gega namena, kakor izpodbiti pr nasprotnikih ženevske akcije vs( pomisleke proti njenemu gladkemu odobren ju. Zanikati se pa si cer ne more. da ne stremi vsa italijanska javnost in vsa njena po litika za tem. da pride Italija do najožjih meja z Nemčijo, hoteč preprečiti evropsko zemljepisno zvez" Jugoslavije s C eškoslovaško. Pa bo že Jugoslavija skrbe- , la. da ne bodo delali Italijani predragih eksperimentov!
Pa tudi Češkoslovaška jih. zopet f mika in vabi.
Tako so torej skoro prazni sloveči veliki hoteli in rest a vran ti v notranjem mestu osamele ka varne ob Ringu, zapuščeni bar in drugi po preobratu za razko-šnost in razsipanje denarja pri krojeni lokali.
Industrijska podjetja, zlasti za železno, kovinsko in usnjeno izdelovanje, nimajo skoro nikakil naročb. nobenega posla. Dela se po večini še samo po 24 ur na teden v enem dnevnem urniku. — ( Vse toži o visokih režijah, o pomanjkanju in po draženju denar-; ja, o brezposelnosti v vseh pano- • gah gospodarskega življenja. — Začetkom letošnjega oktobra je i dunajska občina uradno izkazala število okrog 50 tisoč ljudi, ki so se prijavili za brezposelno pod- ! poro. V zadnjih tednih se je pa kriza poostrila in število brezpo-1 selnih za 10 tisoč pomnožilo.
Nepoznavalec razmer bi mis- i lil. da se mora domačinom le še I presneto dobro goditi, če čita dnevna policijska poročila o de-setorici vinjenih razgrajačev, ki so bili čez noč aretirani. Pa to so( samo posamezni slučaji, ki so sej vedno dogajali v velikem mestu in se še b >do. samo da se v sedanjem boju zoper alkohol gleda strožje na opotekajoče se noge. da se pijanci po 14 dni zapro in njih imena javno osramote. Večina prebivalcev pa zopet večkrat obrne vsak tisočak, predno pa izda, čeprav je le "cunja" in si redko še privošči vrček piva za dva tisočaka, kaj šele četrt vina za pet tisoč kron! Ugledne rodbine si ne m< rejo več vsled drage kurjave < kila premoga 790 K in le>a 600 K) kuhati kosila doma. Obiskujejo zopet občne kuhinje, kjer plačajo osem do de-u»t tisoč kron za pičlo kosilce (iuha. skoraj krop, par dkg mesa z dvema krompirčkoma in pa za pol zaje-mavke slabe nemastne prikuhe in 1 majhna porcija s saharinom osla-
Iz Slovenije
kiitferenci poslanikov v Pariz. S tent je vprašanje meji v Prek-murju definithno rečeno. Celo Prekmurje v dosedanjem obsegu e^lune pri Jugoslaviji, mejniki se im- bodo več prestavljali.
Pravljica iz Črnomlja.
Kden i/ naroda piše: V jesenskih dugih nočili si pripoveduje čruomaljski "nar^ol" to-le: "V vauliki hiši imajo v I jubljani kup naječkanega papirja za pet gnojnih košev. Pokrit je s prahom, debelim do koleu in privezan z devetsto pajčevinami na steno Se deel;i spi poleg gospod, ki ima ffitsje pero za vuhom in oralna kulca na nosi. Kedar se bo ta go •-pod zbudil in žoknil z gusjim ne rom v tisti kup, se ho pokazal na kupu napis r Vodovod in ceste Črnomelj — in voda b .ačela rušiti v ernomil.iska kf»rita i gramoz v cestne prepade." — Kaj. ko bi za-povedali, gospod pokrajinski namestnik, za prolio žokniti?
Vesti iz Ljutomera.
I Imenovana je za nudučite^pco | na naši dekliški šoli gdč. Marija Kocuvanova. doslej učiteljica na Cvenu. •
Potniki, ki prihajajo z nočnim i vlakom, se pritožujejo, ker morajo po najhujši temi s kolodvora tavati proti okrajni cesti. Dolž-| nost železniške uprave je vsaj eno j luč na tej nevarni poti oskrbovati. | Tudi pot od elektrarne je vedno . v temi. Tukaj pa ima občina dolž-jnost oskrbovati potrebne žarnice. , Naš lepi trg (nekateri ga ime-[ nuj \io celo mesto) se odlikuje pe 1 tako veliki obilici kupov cestnega i blata kakor nobena madžarska ali rusinska vas, vsled česar mu prisoja drugo ime, uamny" Biato-grad. Vladarji Blatograda bi do jl»n> storili, ko bi vendar enkrat ne-i kaj ukrenili, da .se odpravi s cest in ulic neverjetna mnoijna Mata, ki je sedaj edini kras tega drugače lepega obmejnega trga j Naši fantje iz okolice imajo za<l-1 nji čas navado, da prirejajo taleo-jzvane * vinske trgatve" s plesom. J Te prireditve so zelo pogubonos-; ne, ker se tu popiva cele noči. V 'naši župniji so vsako nedeljo kaT po tri take prireditve. Bolje bi bi-! lo; ko bi se mladina raje oklepala ! naših kulturnih .društev. Olcajno j glavarstvo bi moralo omejiti te I prireditve, ki jso zelo škodljive.
Izoremembe v državni služoi.
Imenovani so: za direktorja tobačno tvoinice v Ljubljani v V. "•movnem razredu Josip ilandelj višji inšpektor in direktor iste tv irniee: za višjega inšpektorja v VI. čiiiovnem razredu 1. stei>nje
sip Kiiseni. v -šji računski uvet-!iik p i deleyacij! ministrstA'a li-;ianc v Ljubljani: profesor in prima vi j dr. \l«»jzij Zalokar pa za ravnatelja b-dnlce /.a žensk«* bo-!<■/!!i v Ljubljani. — Prcvizoma hsisi.-rtliM X. činovnegn razreda dr. Mdena Perušek pri kmetijsko-keiuijf.kem zavodu v Ljubljani je im<:-!toviiiu: za pristava IX emov n"_g.i razreda v definitivni lastno si i ua fl-.s« dan jem službenem n:e-
»it '.I .
Stalno sta vpokojena: Ivan Jur <*a, uradni sluga pri davčnem o-krajneni oblastvu, in Anton Aleš, višji j^tniški paznik v Mariboru
A v sku! t a nt dr. Riliard Prntar -v Vov. mestu se je odpovedal službi
M<?je v Prekmurjn.
Z mer dijne strari se poroča: Ko se postavljali v Prekmuriu mejni!.i proti Madžarski in tudr
vecliiat p<-zr,?ie. so se širile
Prekmurjn v^sti. da bo precejšni del tega našega orernlja prideljei; zopet Madžarski je stavila razme jitVi-na komisija — kljub protestu našega delegata — tak predlog Ligi narodov. Po te:n predlogi naj bi ^wodvepilo od naše države '26 obmejiih občin — med njimi tudi Dolnja Lendava — =j 17.00( prebivalci, med njimi 7000 Sloven ci, ter oprt priklopi!«. Madžarski Liga narodov je imela nalosr, na; posreduje med našo in madžarske vlado, da t<» vprašanje prija tcljsk'* uredi. Sedaj objavlja Ligž narodov v svojem yla«iln "Re sume mensnel des travaus de 1« Soeietč des Nations", da ce kljuk vsem naporom ni posrečilo doseč med obema državanfta sporazum po katerem bi se popravila meja Xf^a država da je bila sicer pri pravljena dovoliti neko malo ko rekuiro. pa le proti primerni kom penzaeiji ua "drugem mestu. Ma džarska pa je izjavila, da dovol zahtevane kompenzacijo, toda le nkc se naša država podvrže raz s»»dbi Tiiee narodov plode Prek murja. Liga narodov je sprevide la, da je vvako nadaljno posredo vanje brezlodao in je to sporočili
Trgovinski odnešaji med Jugoslavijo in Avstrijo.
Sef jugoslovanske [>oo;)!aščene ageiiitijc na Dunaju .>1. Si in i č je v razgovoru z urednikom '" Neues Wiener Journalu" o trgovinskih stikih med Jugoslavijo in \vstrijo izjavil med drugim: Leta 1!)20. je znašal jugoslovanski izvoz v Avstrijo 4S7c celokupnega izvoza, a uvoz iz Avstrije v Jugoslavijo" • I. Kasneje s > postajali trgovinski odnosaji med *>bema dižavama vedno neiiovoljnejši. Kazi ir tfau
si> vedli" naraščajoče < ene v Av-...... , . <
strgi, k a.H! cene nekaterih av^tr.
predmetov >o prekoračile že svetovno parite. >. Zato i>""-*-jj Juu«*-slovanski trgovci thiua ir -Posebne važnosti so nemška rep-:-raeijska tdačila, ki se pl 'iuj 'jo v !»Iai*u. in jugoslovanski trv . ,
pridejo v Nemčijo p > r p; — •» '>ln«ro. nar-'-ajo tam luck dru^e predmete Xadalje so ten ti krive, nesigurne g-spodarsk' prilik«- v Avstriji, zaradi katerih se dogaja, da naš trgovec naroči blago, >h pogodi za ceno in plača del % zahtevani valuti, a potem pride po nekoliko dneh avstrijski tvorničrr in poviša ceno, ker je nara«tel Lii-deks in padla avstrijska krona. vi. Simi je opozoril na veliko trgovinsko važnost, Jugoslavije t*a evropskem jugu, ki bo .še večja, ko se dovrši načrt zgradnje jugoslovanskih železnic, zlasti zvez z »nor sko obalo. Jugoslavija je posebne važnosti za Avstrijo, kateri mora dobavljati najpotrebnejše oredme-te in ud nje mnogo kupovati. V tem pogledu bi morali avstrijski J industrijalci po vzgledu Industrijalcev v drugih državah posvečevat i Jugoslaviji, kar se trgovine tiče, več brige.
Dobava sanitetnega materijala iz Nemčije.
Te dni je sprejelo ministrstvo »za narodno zdravstvo veliko količino sanitetnega in bolniškega materi-j jala iz Nemčije na račun repara • i j < o<i«ko»loin > za letošnje leto. Ma-j terijal se l»o v nsijlcrajšeni ča^U| razdelil bolnicam Jugoslaviji.
Začasni sodniki.
Peojrrajskr- časopisje poroča, da l.o ministrstvo pravde dne 1. ja-
nuarja P.ij:* odpustili iz službe \>e ('in* začasne suilnil.e. ki do te ira temina ne polože sodiiijskega izpita Ker je v južnih krajih Ju goslavije pret-.-žna večina znčasrilk sodnikov, bi lahko ti kraji povsem brez sotlnikov. V prečan-skili pokrajinah pa itak nihče ne more postati sodnik, ki ne položi sodnijskega i/.pita.
Dijaška restavracija v Ecogradu.
Skupina djetndi d;j:ik »v j-- v 1'eogradu v l-it >lj-ki ul.-: -rvorihi i-ostavr.iei' •.	• nanmnje^a
pred\ vin (.lijakom.
Obictnica osvoboditve Beojprada.
Dne 1 novembra >o mkn:k<
I-ta. odkar je poslal Ier<>grad diievii: t^žUega suženjstva ,:op-t v...:, n n K i o/n i -v.j. sv.-.-de so prispeli v m—t » t :>rvi •: i; • Uoinita.ši, entu/l »ast •'•tto p -'zdravljeni od nar -1 Za«U:ji •ruiski oddelek i v I j" stal n i Kallmeiidami in nt n >ge'. ve-'- pobegniti čez Donave in Sav >, je biL pnmoran kapitulirati.
Za zavarovanje dragocenih fresk.
Prosvetno ministrstvo je ukrenilo vse potrebno, da se zavarujejo dragocene t'reske })o jugf slovanskih samostanih pred poškodbo obisk«.\alcev. Ce te naretlbe ne bi imele zadostnih uspt-hov, bi sl* obisko sploli prepovedal.
Ljudska univerza.
V Jošaniei v Srbiji se .'e v ta-mošnjem samostanu ustanovila ljudska univerza. Vzdrževal jo f»o samostan iz svoj h sre lstcv.
•
Krvava rubežen v Samcboru.
Kutarska oblast v .Samoboru y-, i pozvala sedem orožmikov za asistenco povodom rubežni pri kmetu , 1'ran ji Libičie v Ifra^ni« !. Ol-o.ro-jžena z grabljami in debelimi koli
i sia hotela Libič in njeg(.v brat rubežen preprečiti; poklicala sta tu-jdi susede ua j»omoč, ki so se za-lee!; zbirati iu psovati orožnike 4«-r ogfoževati njihovo teles.no varnost Prišlo je do spopada, pri ka-herein -o orožniki rabili orr.žje •Več kmetov ie bilo ranjenih. O 'zadevi se vrši preiskava.
HI.AS NARODA. 11. DEC. 1922
Klepetuljica.
A. čchov.
Slamnikarska in klobučarska industrija v Jugoslaviji.
:*e» bodo lahko doma p »delalo,
medtem ko se bodo izvažali samo izgotovljeni fabrikati, kar bo gotovo l»olje vplivalo na zboljšanje valute kakor pa pro.-sti izvoz siro-vine.
Psica francoskega generalnega konzula.
st var lii humoristiena. negf-prav resna, naravnost tragična. V Hamburgu živi francoski generalni konzul. Revež baje nima drugega dela, kakor razmišljati, kako l»i na eleganten in kavali.ski način ubil 24 ur na dan. Ker je rao-žiček star, je bila njegova edina ljubezen bela, mlada, nepopisno srčkaua in vzorno zvesta ;«sica. Ona je bila vsebiija prostega č:.s:» gospoda generalnega konzula, ona mu je krajšala dolgčas, ga zabavala s svojo porednostjo ter mu pripravljala najčistejše užitke .s svojo neizrečeno IjobeKnjivostjo. Toda vse mine, in tudi beli psiei je bila smrtna ura. Srce gospoda konzula je hotelo počiti od ža.osti. In izgube zveste prijateljice ni mogel preboleti. Da bi se nikdar ne ločil od nje, kadar poj de v ve-'ezasluženi pokoj v Parizu, je hotel dati psieo pokopati na pabjeon pokopališču v Parizu. Toda kako truplo nepozabne prijateljice ipre-pcljati skozi stroge nemške predpise preko meje? In tudi ea'rina bi hila ogromna. Dolgo je premišljaj diplomat, a končno jo je pogrun-tal. Cemu so diplomatski kurirji >: linimiziranimi kevčegi' Psi'*o so balzamirali, jo zaprli v kovinasto krsto ter jo položili v diplomatski kovčeg prvega kurirja, ki je potoval v Pariz. Vse je slo v redu do Qttaia d'Orsav. Toda tam so kov-r-eg otvorili r.tvorili in našli kovinasto krsto. In zdaj se praskajo po glavah gospod generalni konzul v Hamburgu, njegovi šefi v Parizu. carinarji na nemškofraneoski meji, carinarji v Parizu in cela vrsta uradov ter preklinjajo belo, srčkano psičko in r.jenegn st irega ljubimca. Stvar je zelo zappletena
Letalska nesreča.
V Novem Sadu se je o priliki svečanosti rečnega brodovjn zgodila letalska ne^re'-a. V nekem letalu se je pokvaril motor, nakar je letalo iz višine 120 metrov padlo v Donavo. Kapitan Uzelac in pilot-podoticir sta pravočasno skočila iz letala ir. se rešila s plavanjem, dičiui ie leta'o iz-gi^-Jilo v Donavi. Oba letalca sta. bita le lahko poškodovana.
Velika tekstilna tvornica v Oro-savljn
bo za počela z delom v kratkem času. To podjetje bo največje tt-vrste v -Jugoslaviji Udeležen je tudi 'Vškoslovaški kapital.
Valček.
Zaničevani, kot staro verski, ne-modni obsojeni valček se vrača. Kazni kongresi plesnih učiteljev, ki so ugibali o programih bod če zimske plesne sezone, se strinjajo v tem, da je valček vendarle najlepši družabni ples. Shimmy in Foxti'tftt ostaneta le kot eksotična ekstravagaupa. Nemci in Prancoz-je se trgajo za očetovstvo valčka (materinstvo ostane neznano). Že v 14. veku je pisal neki francoski frančiškan v svojem delu "Potovanje brata Andria'5, da je videl v peklu čudovito divji ples. Ju ta ples imenuje 4'la valse"! Dalje je francoski narodni ples "gatl-larde'' čisti ljudsui valček, zlasti z imenom "volte**.
Nemci zatrjujejo, da se je valček razvil iz nemškega narodnega plesa šele v drugi polovici IS. veka. *'Landler" na južnem Nemškem se ziblje in vrti v ritmu valčka t< r se ne razločuje d sti od storonemškiga družabnega plesi "allemande' . Iz " landlerja" in ''allenianda" sc je razvil nemški valček, ki se je menda prv .tii" zval "l.angaus' , ker je m.»ral plesalce čim daljši prostor preplesati s čim manjšim številom zaobratov. V 18. veku je bil že zelo razširjen ter je dobil kenčno svaje pravo ime od besede "walzen", t. j. vrteti se in se dalje pomikati Le ta 17.S7. so na Dunaju na odru peli Martinijevo opero **lrna covi rara". V njej so plesale šr!ri osebe, črno in roža -oblečene, valček.
S tem je naroden ples postal sposoben za najboljšo družbo. Pl. s .so zvali celo po operi "('osa rara" in po tem ritmu so nastale nekatere popevke, n pr. "O du lieber Augustin*'. Stari valček je imel lc dva dela po osem taktov, na minulo po 36** korakov, V Strauss -vih valčkih irre že 21G korakov na minuto. Iz trikoračnega valčka se .ie razvil dvokuračni Francoski jjlesi so izginili in zavladala it moda valčkov >n plesanje v parih. Prej jt plesala vsa dru.ba ob-enem v krogu. Plešo5e posamezne pare so smatral: nekaj časa za frivol ne in valček je bil razupif kot nemoralen. Objemati in stiskati damo vpričo vse družbe, to je škandalozno P* so pisali razni modrijani. Toda zaman. Valeric je zmagal in bil priljubljen po vsem svetu ter v vsaki družbi.
Strah pred medvedom.
Iz Delnic poročajo: Prava redkost pri nas je. da š\*. do konca oktobra nisiuo imeli snega. Prvi sneg pa je trajal le par dni. Zina je letos mila. a namesto sneiju. imamo neprestano deževje. Zaradi lega ni prav nič čudno, da se tudi medvedi še niso poskrili v sv< je hriosre Neka ženska iz občine lirod ob Kolpi je šla k sodišču v Delnice. Zagledala je ob potu medveda, ki je tresel hruško. Čeravno se medved za žensko !>i prav nič zn'.enfi, je prišla ta — po dveh i urah hoda — k sodišču ^e vedno trepetajoča od strahu
__a:
in
Brzojavna božična nakazila.
Vsi, ki še niso poslali božično darilo v domovino, naj izrabljajo to izvanredno ugodnost za brzojavne pošiljatve.
Vsled mnogih brzojavnih nakazil pred božičnim praznikom nam je mogoče sestaviti jih skupno s posebno znižanim stroškom.
Samo za
$2.
lahko brzojavno pošljete Vaše denarno darilo, da bo v najkrajšem času v posesti naslovnika.
V kratkem roku do božiča pismena nakazila ne morejo več pravočasno dospeti, zato se poslužite te prilike in pošljite Vašo pošiljatev brzojavno skoz
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Sreet New York City Glavno zastopstvo Jadranske 'Banke.
M a r e.
(JNaaaljevanje.)
Ko je odhajal Marko, si je prii cal dolgo smodko in oblačil rokavice. Stopil je pred Maro, da se poslovi. Zapenjal je rokavico na desnici in puhal dim predse. Dim mu je uhajal v oči zato je zatis nil zdaj levo, zdaj desno oko. A bilo je videti, kakor da se posmehuje.
4 4 No. zdaj prem, Mare!"
Mare je molčala. Brez potrebe si je odvezala predpasnik in ga zopet privezala.
Marko je sklenil roke na hrbtu. Zibal se je v bokih, da mu je plesala sablja od škornja vstran in zopet nazaj h golenicam.
Pravtako je delal zmeraj on, preden je odšel.
"Pridi sem in daj mi poljub!"
Čakal je----Bilo je tiho v sobi. Nihče se ni ganilo.
Marko je dostavil naglo: "Saj sva v sorodu!"
Mure >toj»ila za k«.rak proti njemu.
"Kdaj prideš zopet?''
"Hh. kdaj? Vrag vedi! Ostanem nemara pri vojakih, da dobim kako službo in da ne bo treba umirati po kmetih. Tu je že lepo, a ne zmeraj — samo časih Mare!"
Mare stopi se korak bliže. Kolikor je bilo ognja v njeni krvi — ves ji je silli k licu.
''No, da! Ali prej te ne bo?"
"Morda, morda ne! Pri vojakih -mo: — gr^m in ne pridem, pridem — in ne grem!
— Samo poljubi me, pa grem!"
Tako bi se igrala še odlgo. da ne vstopi Janez.
Janez je nosil Markov kovčeg. Prišel je. da ga spremi do voza in popelje do železnice.
"I"' i. Marko, da ne zamudiva via'-:«!** reče Janez.
Zravnal s^.je Marko. Skozi okno . <• .'-Talo solne e r-:-»to svojo zia r> ::: nj. Ves je bil oblit s t ere | zlat m. .Jasno se j#» črtala njego- ' va a p., tb'h in po steni na na- j . ju tu ">t..uii. « oud j»* ona poiua raik <::e svetlobe. V nji so se ko-f j bujni cvetovi vonjajočih na-' gl "v, ki so dehteli na oknu.
Marko je udaril s peto ob peto, du so zazvonile ostroge: **Pa zbogom, Mare!"
Janez je gledal nanj z veseli mi očmi. Pogladil je z roko o-briti obraz, smeh mu je zaigral okolo usten. Radosten je bil lepega brata.
"Pojdi. Marko!"
"Zbftpom, Mare!"
Ta j« stopila do okna in odtrgala nagljev cvet. Bil je rdeč. kakor bi pa vzela pravkar \r. rdeče1 krvi.
"To imej v spomin od mene!*5;
Zataknila mu ga je v gumbico
Brž seže Marko po njeni roki
"Vsaj roko mi daj!"*
Jant-z gleda in reže: *'Jn polja- j bi pa. saj mi je brat!"
Marina ustna zagore na Markovem lieu. Potem sc obrne in; hoče oditi.
"Mare. jaz tudi grem!"
"Srečno vozi, Janez!" reče Mare in odide v sobico, kjer ji je stala postelja. Svetal, zlata bogat ( solnčni pramen je vrepetal na zglavju, da je bila videti postelja pozlačena, vzeta iz pravljice. Sproti so se sušile solze, ki so kapale Mari iz oči in močile blazino. ^unaj jc zaropotal voz. Nevidna moč je dvignila Mare od zakonske postelje. Stekla je k oknu, in njene oči so hitele za vozom. Skrila se je ra belo zaveso, obšito s čipkami. Videla jc. kako se odmiče voz v daljo, kako maha Marko h čepico na levo in de-no stran, kako vihti Jane* z bi-či-m, kako hite konji, kako izginja svetloba izpred njenih oči...
III.
S: iri Dolec je dal Janezu hišo ir pc^'-stvo. Sebi je izgovoril kot in t iliko in toliko vinskega pri-di lka. Gotovine mu ni dal nič. češ, kakoz jaz —• tako on. Ce zna, naj »i jo f>ridobi, če ne, naj da oni iz Kamanja.
Tudi Marku mora izplačati določeno vsoto, kadar se oglasi zanjo.
Marko j« bil vojak in j« rabil denar. Njegovo iglaianje j« bilo
pogosteje, nego je mislil Janez. Vsako pismo pa je končal Marko j z naročilom, da naj izroči Janez j svoji ženi lepe in srčkane pozdra-
! ve.
Mare je odhajala malone vsako i nedeljo in vsak praznik k očetu v Kamanje.
"Ob praznikih nimam doma po sla, očetu pa le lahko pomagam."
Začetkoma je spremljal Maro tudi -Janez. Molče sta se vozila vso j pot do Kamanja. Janez je ostal v i družbi s starim Radojevičem in ! z drugimi možmi, ki so se shajali j na pomenek in pijačo, Mare pa je lobila svojo druščino. Kadar je | hib. lepo vreme, sta prihajala in odhajala pešice. V mraku, ko sta se vračala proti domu, in je bila noč tiha in ljubezni polna, se je hotel Janez okleniti Marine roke. kakor je to večkrat videl pri gos poskih ljudeh. A Mare se je odmaknila od moža in ga pogledala mrzlo in osorno. Janezu je bilo hudo. a rekel ni ženi ničesar. Nemo je stopal poleg nje, roke sklenjene na hrbtu. Klobuk si je potisnil daleč nazaj, da mu je ve-dril večerni hlad vroče čelo. Časih mu je bilo, kakor da mu hoče od bolesti in jeze zavreti v mož ?anih. Saj ni vendar storil ženi nič zla. a čuti dobro in sigurno, da ne mara zanj. za moža, ki ji je bil blag in dober.
"•Hudiča!" je zaklel Janez polglasno.
"Saj sem vedela, da si sirov in oduren!" ga je pokarala žena.
Janez je stopal nemo poleg nje. Stiskale so se mu prsi in s* mu širile. Okrenil je pogled v desno '.ti levo. da bi se razmislil. Tiha »oza šumela kraj njegove desnice. Kot dolga, črna stena se je izgublja!.: v t-nini dalji. Ni mo-u 1 kr*iii*i Janezov pogled na ^vohodno j>olje. ki je sanjalo on r.T ;	In tako. glej. ni mogel
njegov p >'_rl d preko sedanjih raz ;n r v življenje, ki ga čaka v bo-i<.čn'»>ti. Dviirnil je pred njim zid. visok, neprodiren. Vse nade vsi veseli pogledi so se razbili ol »i*em. Onkrai zidu tra je čakalo iek:»j. Nekaj je šumelo in vonjalo po rmrti. po Miselnem cvetju ir iV> dogorelih svečah. Vse Janezovo hrepenenje ^e je dvigni'o. da >i samo za trenutek videlo, kaj ežkega in hudega ga čaka. Vs< ij»*g'»vo hr»-pen~nj" •»«■ je dvignlo
padlo neutolaženo, neutolažljivo. Živel je kot v hudih sanjah, ko *e človek zaman upira z izčrpaiii-rai močmi, da ne bi strmoglavil v prepad.
Med tednom nista povorila sko-ro nikoli. Vsak je hodil svoja pota. Janez se je tešil v delom, žena mu je posedala doma in vzdihovala. Janez je hodil največkrat >pat v kamro. Na skrinjo si je položil zglavje in razmišljal v polsnu, kakšen vracr je prišel med ije^ra in ženo, da se mu niti enkrat ne približa z nasmehom.
Ob nedeljah je bil izmučen, da >e mu ni hotelo v Kamanje. Odhajala je poslej Mare sama. Janez *e je napotil v Repico ali na Vi-vodino in pokušal vino, ki je šumelo iz čepov v majoliko v dol-gt-rn. gostem, penečem se curku. Plemeniti sok mu je okrepil ude in mu užgal lepe, drzne misli.
IV je šlo dekle mimo. je moralo v zidanico pit. Janez ji je položil težko r<»ko ob pasu in pritisnil belokrilko k sebi.
"Pij. duša!"
"Saj imaš ženo. pa bi ljubil mene!"
"Vraga imam. ne žene!" •
Po vaseh okrog Sinjega vrha so kmalu govorili ljudje, da se mlada Dolčeva nič ne marata.
Kadar je šla Mare sama k očetu. j h dohajala pozno ponoči "do-nov. Bila je razvneta, vznemirjena Lasje *o ji gledali v neredu izpod svilnate rute. Kod je hodila. kaj je delala — je Janez iz-praš^val zaman. Pokazala mu je i hrbet in zbežala v spalnico. Hi-rro je stopil Janez za njo. A Mare je zapahnila vrata za seboj. Že se je stisnila Janezu pest, že : je hotel z vso silo upreti v vrata, da bi zletela s tečajev, a , hipoma ga je obšla zdrava misel: "Ne razvnemaj jezikov so-; sednjim babam!"
[	LVife EK&idn&o
^Natalija Mihajlovna. mlada
ženska, se je vrnila šele davi iz Jalte in je med obedom neprestano kramljajoč pripovedovala svo jemu možu. kako čarobno je bilo na Krimu. S prisrčnim veseljem je motril mož njen vzhičeni obrazek. jo poslušal in jo semtertja kaj vprašal.
—	A življenje mora biti tam izredno drago ? — je vprašal med: drugim.
—	To se ne more tako nakrat- \ ko reči. Po mojem mnenju tu pre cen j ujete tamošnje draginjske razmere, moj dragi. Vrag ni tako črn, kakor ga navadno slika-1 jo. Jaz in Julija Pctrovna napri-. mer sva imeli zelo udobno, do- I stojno stanovanje za dvajset rub 1 ljev na dan. Vse zavisi od tega.' ljubi možiček. ako razumeš pra-vilno živeti. Seveda, če hočeš la-žiti po gorah, — naprimer na Ai-Petri, ako si najameš konja in pa vodnika — no, takrat je stvar se- i veda draga. Strašno draga ! Ampak. ljubi Vasilij, kakšne gore so to! Predstavljaj si gore, zelo visoke gore, tisočkrat višje od cer- . kve. . . Zgoraj je megla, megla, <ima megla. . . Spodaj ogromne skaline. skaline. sam* skaline. . . Potem pa pinije. . . Ah, saj ne : smem na to misliti !
—	Česa sem se spomnil! Ko si odšla, sem čital v časopisju nekaj
tamkajnjih tatarskih vodnikih. . . To ti morajo biti vražji ( ljudje! Ali so res taka posebna vrsta ljudi?
Natalija Mihajlovna se je zani-čljivo namrdnila ter stresla gla vico.
—	Cisto navadni Tat-ari. prav
nič posebnega. ... — je odgovo- t rila. — Sicer pa sem jih videla 1 jddaleč, le mimogrede. Pokazali i šo mi jih, pa se nisem zmenila za nje. Veš. dragi, vedno so mi b:i zoprni vsi ti Cerkesi, Grki in Mavri!
—	Menda so strahoviti Don Juani
—	Morebiti, saj je toliko lahkoživih žensk, ki. . .
Natalija Mihajlovna je nenadoma skočila pokonei. kakor da se je domislila kaj strašnega, , gledala je svojega moža pol minute s preplašenim očesom in dejala močno poudarjajoč vsako oesedo: — Ljubi Vasilij, rečem ti. kako nt1;—mo—ral—ne ženske žive vendar na svetu! Ah, kako ' nemoralne ženske! Ampak veš, ne le v nižjih ali srrednjih slojih, temveč tudi aristokratinje so take, te prevzetne dame "bon to-( na'Naravnost ogabno je bilo: ■ nisem hotela verjeti svojim očem. j Tega ne pozabim, dokler bom živa! Da se mora katera tako daleč spozabitj, da, oh. . . ljubi Vasilij. raje ne povem! Pomisli sa- j mo na mojo sopotovalko Julijo j Petrovno. Tako srčkanega moža ima in dva otročiča. . . spada v ! boljšo družbo, se dela tako sveto i pa je prišlo — ali si moreš pred-! sta vi jat i — ampak dragi, saj os- j tane to med nama. . . Ali mi daš častno besedo, da o tem nikomur j ničesar ne poveš?
—	No. ka j pa misliš ? Se razu-1 me. da tega nikomur ne povem, j
—	Torej, častna beseda? Ne pozabi je! Verujem ti. . .	j
Ženka je odložila vilice, napra- j vila tajinstven obraz in zašepeta-la: — Predstavljaj si kaj takega. . . Ta Julija Petrovna je torej jezdila na konju na gore. Bi-j lo je krasno vreme. Jahala je s: svojim vodnikom spredaj, jaz jlialo zadaj. Jezdili smo že kake ■ tri, štiri vrfcte. kar je Julija, razumeš, dragi Vasilij, nenadoma kriknila in se prijela za prsi. Tatar jo je zgrabil okoli pasu. sieer bi bila zdrknila s sedla. . . Prijezdila sem s svojim vodnikom do i nje. — Kaj je? Kaj se-je zgodilo?.
—	Ah. — je kričala. — umiram! j Tako mi je slabo! Ne morem da-Lje! — Predstavljaj si moj strah.
—	Potem se vrneva. — sem dejala. — Ne. — je odvrnila. — Natalija, jaz ne morem jezditi na- j za j; ako storim le korak, umrem bolečin! Krče imam! — In pro- j sila je in moledovala mene in mojega Sulejmana za božjo voljo, naj m vrneva v mesto in ji prine- .
seva Beztuševo živčno tinkturo; ta bi ji pomagala.
—	Počakaj malo. . . Xe razumem. ... — je jecnil mož in se popraskal po čelu. — Poprej si dejala, da si imela priliko videti le Tatare izdaleka. sedaj pa mi pripoveduješ o nekem Sulejma-nu.
—	Ah. pregrizneš mi vsako besedo ! — mu je odgovorila mlada
J žena z nagubane enim čelom, to-!da ne da bi le količkaj pokazala zadrego. — Ne morem trpeti, dci bi bil vedno kdo takoj tako nezaupljiv! Ne, tega kratkomalo n i Tiort-m trpeti! To je že preneum- j no!
j — Ne grizem ti besed, toda. . . I vendar nimaš povoda govoriti j neresnico. Ako si jahala na izle-' te s Tatar i. no, radi mene. v božjem imenu, toda čemu potem o-vinki?
—	Hm!. . . To je čuden mož! je odgovorila mlada žena z največjim ogorčenjem. Je ljubosumen na Sulejmana! Rada bi videla. kako bi ti jezdil brez vodnika v gore! Da, to bi rada videla! Ako tamošnjih razmer ne poznaš in ne razumeš, je najbolje, če molčiš. Kar molči! Brez vodnika j ne moreš tu storiti niti koraka! j
—	Bog varuj!
i
—	Prosim, brez tega neumnega smehljaja! Tvoja žena ni kaka Julija 1 Njenega vedenja ne za-' srovasjam! Sama sebe ima za svet! nico : toda tako daleč se pa nisem še nikoli izpozabila. Sulejman ni smel pri meni nikoli prekoračiti i gotove meje. Ne. ne! Mametkul je često posedal pri Juliji, kdove. i koliko časa : pri meni pa se je le reklo, čim je odbilo enajst: — Sulejman, pašol! Pojdite! — In: moj neumni Tatarček je tudi ved no žel. Tako sem ga držala, moj dragi! C'e je kedaj godrnjal radi I denarja ali česa drugega, takoj | sem mu rokla : — Ka-ko! Kaj- i kaj! K-a-a-a-j! — Potem mu je zlezlo sree v hlače. ifa. ha. ha! j Oči je imel črne, veš ljubi Vasilij temne kakor osrlje: in potem tako majhen, ljubek tatarski obra-. zek. tako neumen in komičen. . . Da, tako sem ravnala ž njim. vidiš. !
—	Morem si predstavljati, — je godel njen mož. ki je svaljkal iz kruha krogljice.
—	Kako neumno od tebe, dragi Vasilij! Vem, kaj misliš! Vem, kaj ti roji po glavi. A jaz ti zagotavljam. da ni smel pri meni niti na izletih, prekoračiti gotove meje. Ako smo naprimer jezdili na prorovje ali k slapu Učansu, sem j mu vedno dejala: — Sulejman, j jezdi za menoj! Naprej! — In on je vedno jezdil za menoj, revček
. .. Celo med.. . na najbolj idilič- i nih prostorih, sem mu dejala: — Toda pri vsem tem ne smeš pozabiti, da si le Tatar, jaz pa žena .državnega svetnika! — Ha, ha!
Mlada žena se je vedro zasme- , jala; nato se je brzo ozrla, na- 1 pravila preplašen obraz in zase- j petala: — Toda Julija! Ne, ta Julija! Zakaj bi se enkrat tudi ■ človek ne zabaval ter se oddahnil od puščobe vsakdanjega življe-1 nja ? Jaz to razumem, ljubi Vasilij. Vse to se da storiti. . . . Zabavaj se, te prosim, nihče ne bo i rail i tega vate kamenja metal; toda smatrati to za resno, izzivati burne prizore, ne. naj mi reče kdo kar hoče, tega ne razumem! Pomisli, le da je bila ljubosumna No. ali to ni nespametno? Nekoč . je prišel Mametkul, njen oboževani Adonis, k njenim vratom. . N ije bilo doma. . . No, poklicala sem ga jaz k sebi, kramljala sva o tem in onem. veš, to so ti veseli dečki! Tako je nama minil večer, ne da bi bila opazila. Naenkrat pridrvi Julija, vrže se proti meni in Mametkulu, in napravi prizor. . . fui! Tega jaz kratkomalo ne razumem, ljubi Va>ilij!
Ljubi Vasilij se je odkašljal, i temno pogledal in stopil po sobi gori in doli. *
—	Prav imenitno ste tam žive-; li, to moram redi! je zamnapral s 1 yifrlirp nasmehom.
—	Toda, kako se smešiš! — je rekla Natalija •Mihajlovna užaljeno. = Vod, na kaj miališj ~ —»
Tnž. V. Turnšek piše:
Slamnikarska domača obrt se je začela začetkom devetnajstega -toletja razširjati v Ihanu, Mengšu in Domžalah. Preneš.-na je bila k nam iz Florence
Z Izdelki sbimnikarske obrti so !;rošiijarili Blejei, pa tudi tujei, zlasti Tirolci.
Ti «;o kmalu spoznali spretnost naših delavcev ter so začeli poskušati industrializirati slainnikar->.ko obrt. Tako st) nastale velike tirolske tovarne: Peter Ladstat ter. Bral je Obenvalder, Rurztha-hjr., Melitzrr in Klein! ere her Stemberger in Melitzer.
Izmed slovenskih tvrcik. ki sc se industrializirale, je omenit; pred vsem: Slaumikar>%c zadruga v Mengšu, nadalje Franc Cerar. Ua Kosova, Ravnikar, Franc Kom-pare in drugi.
Skupno število v slamnikarskih obratih zaposlenih delavcev znaša približno 1000. *
V	Jugoslaviji imamo razen, na ved enih še dve večji tovarni- eno v Beogradu, drugo v Subotic-i
Za izdelovanje finih slamnikov se potrebuje se potrebuje specialne slame in trave, katoro večina dobavlja Amerika in Japonska. — Za navadne slamnike pride v po-štev pseni'na slama, kr.tero je treba splesti v kite.
Pletenje kit tvori posebno pa nogo domače obrti, ki je razširjena po celem kamniškem okraju, kjer se <d<'>raj ne najde kraeeke hiše, v kateri se ne bi v dolgih zimskih večerih staro in mlado ne ha-vilo s pletenjem kit Število pri tej domači obrti zaposlenih oseb presega sigurno 5000
Slamnikarska industrija je .se-zijska in obratuje le po zimi. Da pa se delavci racijonelno izrabijo, začela se je slamnikarska industrija bavit: v letnem času z izdeJo vanjem čepic in zimskih kap ter v garniranjent klobučnih tulcev.
Medtem ko je bila slamnikarska industrija že od nekdaj visoko razvita. začel i se je klobučarska in dustrija šele po polomu razvijati.
Od Madžarske smo podedoval: ver jo tovarno v Zoml-oljn. "Union iabrika šešira akcijska družba", manjši obrat 'Decker' istotum m večjo delavnico ' Roth" v Snbo-tiei Vsa ta podjetja pa proizvaja io le izdelke priproste kvalitete.
V	Sloveniji se je sprožila takoj po polomu ideja ustanovitve tovarne klobukov večjega oblega. V to svrlio se jc ustanovila delniška družba "Tovarna klobukov Se^ir delniška družba škofje. Loka'. ki je kupila staro Krenner-jevo tovarno za sukno v Škofji Loki Družba je poslopje popolnoma prezidala in renovirala ter si nabavila najmodernejše stroge Tovarna je preraennjena za 500 delavcev. Danes je v tej tovarni zaposlenih že okrog: 200 delavcev. Letna prodnkcija tc tovarne znaša okolu 100,000 klobukov. Tovarna izdeluje klobuke le iz zajčje dlake; gladke in velur. -Slednji so njena specijahteta. Izdelki sc prvovrstni ter iih izvaža v Avstrijo. Kadi izvoza jc stopila celo v stik z Anglijo.
Začetna delniška glavnica 5 rni-Ijonov kron se je dvignila letos na .10 miljonov kron Udeležen je le jugoslovanski kapital.
Istočasno s škof jo Loko se je ustanovila v Galdovu pri Sisku ''Prva jugoslovanska tvornica še-šira i tuljaca delniška družba Tovarna je izdelovala do *ednj le volnene tuljee in klobuke. Pod jetje se bo fuz;joniralo z žombolj-sko tovarno Union. Pri njem so udeležene avstrijske in češke tovarne.
Razvoj naših tovaren za znjčje klobuke ovira prosti izvoz zajčjih kož. Sosedne države Avstrija. Madžarska in Čehoslovaška so v zaščito svojih podjetij izvoz kož popolnoma prepovedale. V zadnjem času se je sicer uvedla pri nas zaščitna izvozna carina, ki pa ne bo zadostovala za omejitev izvoza. Zajčje kože pokupijo pri nas ve Činoma Cehoslovaška. Amerika in Angleška, s katerimi naša domača podjetja radi manjvredne valute /. veliko težavo konkurirajo.
Ako se bo naša vlada zavedla stfoje dolžnosti napram lastni in dustriji ter prepovedal? izvoz ko-? zasigurjila bc* domačim podj?tjem najlepšo bodočnost. Vse sirovine
Vedno imaš te nečedne misli! Nikoli več ti ničesar ne povem, nikoli več!
Mlada žena je napravila sobico in obmolknila.
OT.AS VAT?ODA. 11. T)FC 1922
KAPITAN BLOOD
VJKOO VA ODISEJA,
Spisal Rafael fUb»thri.
Za "Oiai Naroda" prml O. P.
Kretanje parnikov - Shipping News
69
(Nadaljevanje.)
(Dalje prihodnjič.)
Društvo so zbudili k življenja. |
Iz Planine nad Vipavo poroča-j i»: Po potrpežljivem pripravljal- 1 era delu par domačih 4*Odvadar- * pv" in s pomočjo "Prosvete** v * 'rstu se je obudilo iz globokega ' rt matija naise "Slov. izobraževal- 4
0	društvo**. Tarzani so z velikim a^iusenjem pozdravili ta korak
1	na občnem zboru so se izpre-lenile nekatere točke pravil ter »; 4 sklenilo, da društvo ostane i roi^o narodno, ker se v teh' tež- 1 iU časih moramo zavedati, da bo- j io le z združenimi močmi uspešno 1 [elali na nar -kulturnem polju.
Pozdravi naših vojakov.
Najpt isrenejše pozdrav«; posi- i jajo iz Rima, priklopljeni k 3. ! ie^i?. Art. pesante, sledeči vojaki-•"ran Caharija {II. liatt.), Marij i vri/nun (IV. liatt.) in Jo»ip Fur- J an (V. liatt.) vsem znancem od i >v. Jakoba. Iz *spezije pa piše vo-ak 1. baterije 2. obrežnega topni-I;e>_ra polka bolj melanholične pis-J no. iz katerega se razvidi da se i lasih fantov po prvih dneh rado-j< ednosti, zanimanja za nevo živ-ji jen je in kciaj/.e, četudi včasih j I »risiljene, polasea počasi C-ut osa-'j tielosti in domotožja. Vojak piše,.; la je njemu in tovarišem v veliko; ] itebo "Edinost", ki jim prinaša; sak dan jilas in vesti iz domačije.! 3 ponosom pripoveduje tudi o bo-! avku slovenskih fantov v Parmi ; :jer so Mi Italjanom priliko, da
občudovali slovensko pesem, i, :"antje pozdravljajo Istrane, Gori-| rane, Notranjce in Tržačane. i,
j:
Najdene puške na hribn sv. i Marka.	j i
IzjffOriee poročajo: I*rav nekaj j' caaimivejra se- je zcrodilo na hribu; ►v. Marka. Orožniki so našli v ne-1 ;i kaverni večji število pušk ini »atron tako lepin in novih, da je1 jilo jasno, da so prinesene tja iz I' lekejra skladišča. Orožniki so mo- h tri, zato so pustili orožje na me-I 4u in raje popazili, -da pride kdo irugi ponje. Kes so prišli štirje jiladi fantje iz St. Petra, ki so pa | >rali k<«stauje, zagledali kaverao u orožje. »lopi!: vanjo in si .z m \ Jevednosti oglodovili lepe stvari Saenkrat pa so bili aretirani ket astniKi dotičnega orožja, nič ni ;v.-.magalu jgrvarjanje. pripeljani »o bili v Št. Peter; tudi tu jih ni tuogel nihče ATec rešiti, peljaH so iih dalje v Gorico in zaprli. Pravi tatovi in "lastniki" ome^jeneifa rožja pa se rajbrž smejejo, ko rrožniki v veri v svojo ne>podbit-no modrost sami zabrišejo vsako sled za njimi. Čemu bi bilo mla-liiut fantom orožje? Zakaj bi ga pa neki rabiti? Pri nas je pač vse- j krti« se jo storjenem dejanju j uretira in kaznuje, samo — da se aretira in kaznuje.
Žrtev standreškega pretepa.
V bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici je umrl nesrečni mehanik Rud 'lt Bre^ai-., ki je bil pred uedolgiui ranjen z nožem v nekem pretepu v Štan-irežu. Zapušča mlado ženo in enega otroka. Ža-lastno je, kam dovede naše ljudstvo pitje in gost^ničarsko življenje sploh v teh re;nih časih.
Žalna slovesnost.
Iz Zagorja na Krasu poročajo: Pri nas se je vršila žalna slovesnost po pokojni učiteljici Marici Dovgan. Po žalni shržbi božji, katero je opravil župnik Ivan Baloh, se je vršil sprevod na pokopal išče, katerega se je udeležila vsa šolska mladina, nad 30 članov učitelj-stvg, sorodniki, mamica ir. sestra [ Jožica ter mnogo domačega ljud i stva. Vse je kazalo, kako je bite j blaga pokojnica priljubljena. Na pokopališču je bil blagoslovljen; skromen, a lep spomenik, kaiefe-i ga je postavilo učiteljsko dru-j štvo. V cerkvi in na grobu je do-i vršen o zapel pevski zbor dve žalo-i stinki pod vcKlstvom g. Stamana : Ob grobu je govori! načelnik g. l.ampret, ki jr slikal pokojnicoi kot vzor nčiteljstva. Njen grob je bil krasno a cvetlicami ozal jšan.
IS dtctmbra:
Majestic. Cherbourg.
20	<S*c««nbra: Seydlitx. Brana.
21	decembra:
Antonia. Cherbourg In Hamburg.
IS decembra:
Ryndam, Boulogne.
2t decembra:
Colombo. Genoa. 30 decembra:
La SaTole. Havre; Olympic. Cherbourg.
1.	Januarja:
Seydlitx. Bremen.
2.	januarja:
Berengaria. Cherbourg.	•
januarja:
Manchuria. Cherbourg: In Hamburg-Slount Caroll. Hamburg.
6* januarja:
President Arthur. Cherbourg in T?re-rnen: Majestic. Cherbourg: F.nland. Cherbourg in Antverp.
7- januarja:
La Touraine, Havre.
10.	Januarja:
President Mnnroo. Cherbourg; Orduna, <"lmrbourg in Hamburg; Saxcnia. Cher-I hourtr in Hamburg.
11.	januarja: Hansa. Hamburg. Argentina, Tret.
15. Januarja: Hannowr, Bremen.
I NAZNANILO IN PRIPOROČILO
i
j Cenjenim naročnikom "Glast j Naroda" v državi Ohio naznanja mo, da jih ho obiskal naš potoval ni zastopnik
Mr. ANTON SIMŠIČ,
, kateri je pooblaščen nabirati na n-čnino za naš list, zatoraj prosi mo rojake, da mu bodo kolikoi ! mogoče naklonjeni.
Slovenic Publishing Co
Jugoslavia irredenta.
Knjiga za dol-ge zimske ve-cere.
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
za leto 1923
192 strani povesti, poučnih člankov in razprav, pesmi, slik, sale in raznoterosti.
Cena samo 40 centov.
Naročite ga se danes.
SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Ccrtlandt St.. New York
g-3" Dobe pe tudi pri zastopnikih tS~ Glas Xaroda.
V JUGOSLAVIJO
v S dneh.
Vuk torek odpluje eden morskik velik*dot.
AQUITANIA . . 45,647 ton MAURETANIA . 30,704 ton BERENGARIA . 52,022 ton
Razkošne kabine tretjega razreda z 2. 4. 6 posteljami.. Krame obednice. kadilnice In počivališča. Pokrit promenadnl krov. Izborna hrana. Domače udobnosti. Nobene skrbi.
(Jlede kart in drugih informacij vprašujte najbližjega agcii- ^ ia v vašem mestu ali v okolici.
JOHN KREVS,
Ui je bil še v av«justu v Ralphton, Pa., naj mi oglasi na wnodaj označeni naslov. Uit srni zani nekaj prinesel iz st.irecra krn.ia — I cm are Hude. Cortlandt Street, Now York. N. V. (11 12
Ako želite Jobiti
sorodnike ali znance iz stare domovine,
pišite nam prej za pojasnila, ker Število priseljencev je omejeno. PRANK SAKSER STATE BANK, 82 Cortlandt St.. New York, N. Y
Doctor Moy
Je uspešno zdravil na-dl.h ., božjastne napade. padavico, za-mtr iDljenje krvi. vsted zaprtja, srečne jetrne, ledične in pljučne bolezni; bolezni v želodcu, glavi ali hrbtu; bole-Cine v prsih, unete oil, roke, noge ali hrbet; otekline, revni atizem; kožne bo-,	lezni. srbečico, ogr-
ce, oslabelost, moike ali ženske bolezni ali alabo kri; brez operacije v najkrajše m času po najnižji ceni. Urade ure: ob delavnikih: od 9. dopoldne do 6. zvečer. Ob nedeljah in praznikih: od 9. dopoldne do 1. popoldne.
DOCTOR JIN FTJEY MOY
308 GRANT STREET PITTSBURGH. PA.
RAVNOKAR JE IZ&LA
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Najnovejša ilustrovana izdaja Vsebuje 308 Btrani. Cena s poštnino $2,—
SLOVENIC PUBLISHING CO„ 82 Cortlandt Street, New York City, N. Y.
{ST ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJ-VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH ^
advertise in »gla« naroda"
Vaši sorodniki, prijatelji in znanci v starem kraju
kupijo vožnji listek za pot v Amerike najugodneje z ameriškimi dolarji. Proti predložitvi potrjenega potnega lista za v Amerr-ko mi lahko izplačamo ameriški j deitar pri Jadranski banki i v Ljubljani in v ,Zagrebu, toda 1 znesek za posameznega odraslega potnika ne sme presegati 3000 franc, frankov, to je protivrednost od približno $200.
V Italiji in zasedenem ozemlju pa ialiko izplačamo brez izjeme vsakemu poljubne zneske v ameriških dolarjih.
Pristojbina za izplačila do $10 po 50^, za izplačila od $10.— do $50.— po $1.—, za izplačila, ki presegajo znesek $f>0.— po 2 centa od vsakega dolarja ali po $2.— od sto.
Frank Sakser Stat Bank, 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Velika Blaznikova
Pratika
(t treii alatiči.)
Cena s poštnino . ... 20c
25 pratik......$3.75
50 pratik........ 6.50
100 pratik ......12.00
Stonoic PiMisMif Gl.
nCNferitSM tarYwk
CV Dobe te tudi pri zastopnikih tr Glaa Naroda.
Praktični Računar
Priročna žepna knjižica, ki ima ▼se kar je v kupčiji potrebno, ie natančno izračun jeno, kakor tudi aft izračun j en je obresti.
Knjižica je trdo vezana, stane
75c
SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street : New York

—	Izvrsten zagovor, — je rekel. — Gospodična, vi bi morala
govoriti s posadko.
Nato pa s»» je zamislil ter rekel z izpremenjenim glasom:
—	Ali domnevate sedaj, da bo ta kastna služba eventualno o-protttila človeka, ki je bil pirat in tat I
Arabella je odmaknila svoj pogled. Njen glas se je nekoliko]; treski, ko je odgovorila:	1"
—	Če. če — sploh potrebuje oproščenja. Mogoče, mogoče ao | i ga sodili prestrogo.	j i
Njegove svetlosinje oči so zables-tele in njegovo lice je izgu- d bilo strogi izraz.	n
—	No, če mislite tako. — je rekel t*»r jo opazoval z neko čud-, no lakoto v svojem pogledu. — potem bo mogoče imelo življenje " ie vedno kako vrednost in celo služba kralja Jamesa bo mogoče'" postala znosna.	H
Ozrl se je pr»-ko nje po vodi ter zapazil, kako je odrinil od ene l**h velikih ladij «*oln. TVdaj pa se je Blood namah izpremenil. Kot;^ da se je prebudil iz sanj. se je stresel ter rekel:
—	O greste navzdol po svoje stvari in žensko, boste takoj poslani na kr«>\ » ne «»nih ladij. — I*ri tem je pokazal angleško bro- j d o v je.
Odšla je in nato sta Blood in Wo Iver stone opazovala prihod ! tega čolna, v katerem je bilo ducat veslačev ter nadaljni človek. ( j očividno odposlanec. Blood je dvignil daljnogled, da si ogleda do-, j ličnega.	j
—	To najbrž ne bo Bishop sam, — je dejal "Wolverstone.
—	Ne, — je rekel Blood, ki je odmaknil daljnogled. — Ne vero. i « kdo da" je.	'
—	Ha, — je smejal Wolverstone. — Kljub vsej poželjivoati K si ne upa priti Bish'^i ««sebno. Bil je že preje na krovu te ladje ter 11 je moral plavati nazaj.	'r
Ta namt-stnik je bil n»*ki lastnik, po imenu Calverley, samo/.a- ^ vesten človek, ki je prišel pred kratkim iz Anglije. Njegovo obna- l šan.i' j»* j;«.->n<> kazalo, kakšna navodila mu je dal ]R>Lkovnik Bi- I shop jrlfde načina, k>»ko naj postopa s pirati.	1
Ko j<» stopil na krov "Arabelle", se je obnašal ošabno, izzi- 1 va'no in porogljivo.	1
bio'mi. ki je imel kontisijo kralja že v svojem žepu in lord Ju- ^ lian, ki je stal jMtlrjr njega, sta čakala nanj, da sprejmeta in kapi- * tan Calverlev je bil nemalo presenečen, ko je videl, da stoji pred j dvma, ki sta se povsem razlikovala od tega, ker je pričakoval. Ni pa izgubil ni<"* svoje ošabnosti ter popolnoma prezrl množico nagih j morskih roparjev, ki jo stala ob strani.	j
—	Dobro jutro vam želim, gospod, — je rekel Blood prijazno.
—	Imam Cast pozdraviti vas na krovu "Arabelle". Moje ime je Blood, — kapitan Blood, na uslugo vam. Mogoče ste že culi o meni.
Kapitan Calverlev je bil pressenečen. Obnašanje tega proslo-lega bandita je bilo povsem drugočno kot ga je pričakoval od obu- ; panega človeka, prisiljenega k sramotni predaji. Kisel smehljaj se . jo p -javil krog usten častnika.	|
—	Tudi vislice boste spoznali, brez dvoma. — je rekel zanič- ] Ijivo. — Za enkrat pa zahtevam vašo predajo, ne pa vašo ne- 1 sramnoet.	ji
Kapitan Blood je izgledal mučno presenečen. Obrnil se je pro-;' ti lordu Julianu:	P
—	Ali ste že kedaj culi kaj takega? Ta mladi gospod trpi brez ' dvoma ne naki čudni prevari. Mogoče mu bom prihranil par po- 1 ioinljenih k<>sti. <"■♦• bi hotelo vaše lordstvo pojasniti kdo in kaj ! sera jaz.
1. r.l Julian j»* stopil korak naprej ter se priklonil malomarno. Pitt, ki je opazoval celi prizor z gornjega krova, nam pripovedu- j je, da je izgledalo njegovo lordstvo kot kak kaplan pri obešanju. ^ Jaz pa d >mnevam, da je bila ta resnost le krinka, za katero se je , skrivala veselost lorda.	,
—	Imatn čast informirati vas. gospod, — je rekel suhoparno,
—	da ima kapitan Blood komisijo v kraljevi službi, pod pečatom lorda Sunderlanda. državnega tajnika njegovega veličanstva.
Kapitan Calverlev je močno zardel v lice. Oči so mu stopile iz ' jamic. Piratje v ozadju so se krohotali, uživajoč to nenavadno komedijo. Za trenutek je zrl Calverley molče na njegovo lordstvo, kajti zapazil je bil drago eleganco njegove obleke, njegov izrraz | mirne samozavesti in hladnost njegoveka obnašanja. Vse to je dišalo odločno po velikem svetu, kateremu je dejansk! pripadal.
—	In kdo pri vseh hudičih ste pač vi? — je konečno izbruhnil.
še bolj mrzel in tuj kot poprej je postal glas lorda.
—	Niste posebno nljuden. gospod, kot sem že zapazil. Moje ime je Wade, — lord Julian Wade. Jaz sem odposlanec njegovega ve*| ličanstva v te barbarske dele sveta in lord Sunderland je moj bliž- f nji sorodnik. Polkovnik Bishop je bil obveačen o mojem prihodu? -
Nenadna izprememba v obnašanju Calverley-a, ko je Julian imenoval svoje ime, je pokazala, da je bilo obvestilo sprejeto in j da je tudi on vedel zanj.
—	Jaz ... jaz mislim, da je bil, — je rekel Carverlev med dvo- j mom in sumom. — To se pravi, da je bil obveščen o prihodu lorda j
Juliana Wade. A... a na___krovu te ladje? — Častnik je napra-;
vil kretnjo onemoglosti ter umolknil.
—	Prihajal sem na Royal Mary...
-— Tako smo bili mi obveščeni.
—	Royal Mary pa je postala žrtev španskega razbojnika in jaz bi nikdar ne dospel, če bi ne srečal tega junaškega kapitana Bloo-da, ki me je reail.
Calverley-u se je posvetilo v glavi.
—	Vidim, razumem.
—	Sem tako prost, da dvomim o tem. — Glas lorda Juliana je bil še vedno strog. — To pa lahko čaka. Če vam hoče kapitan Blood pokazati svojo komisijo, bo odpravilo to vse dvome in lahko od- j Ldemo naprej. Rad bi ie prišel v Port Royal. *
Kapitan BI od je pomolil svoj perganment pred izbuljene oči; Calverley-a.
Častnik je pregledal dokument, prav posebno pečate m podpis. Stopil je nazaj, ves presenečen in poražen. Priklonil se je.
—	Vrniti se moram k polkovniku Bi&hopu po nadaljna pove-; lja, — je rekel.
V istem trenutku so stvorili navzoči dve vrsti tn po sredi teh dveh vrst je prišla Miss Bishop, kateri je sledila služkinja. Kapitan Blood je opaxoval njen prihod od strani.
—	Ker je polkovnik Bishop pri vaa, lahko spremite k njemu
nevaren paaec.
V	tržaško mestno bolnišnico so 11 prepeljali zasebnico Marijo Škerl.i staro 4t» kt. Ženska je padla po ' stopnicah v h.ši št 13 v uliei Pon-zianinno t«ir si pri tem zlomila pi-scal na de»ni nogi.
Pijana smrtna kandidatinja.
Marija Brajon&c. strni 37 let. stanujoča v Trstu, se je opoldne tiapila vina -. potem pa se je v pijanosti napila šc lizola. Ker pa jo!1 je lizol hudo žual po želodtu, se je: s kesala nad činom hi poklicala po-;
moč. Prepeljali so jo v bolnišnico.!
j
V morje se je vrgla
s pomola Sanit-'i v Trstu Katarina Križman. slara 26 let. iz Urnaga Iz nevarnega položaja so jo rešili nekateri finanearji ter jo dali pre peljati v bolnišnico Kaj je gnalo žensko do tega. ni znano.
Dejanje zapuščene matere.
V	Trstu sc je 201*»tna J. Pitan nekega dne, ko je močno deževalo, s svojim nezakonskim otrokom v naročju zastrupila na cesti s kar-bolno kislino. Prepeljali so jo v mastno bolnišnico v težkem sta-l n ju. Življenje si je hotela vzeti, Uer jo je fant zapustil.
Samomor mladega brivca.
V	Trstu je stanoval s svojimi stariši 2-Hetni brivec Karel Perin. Mladenič je govoril v zadnjem času, da si bo vzel življenje, k^r je nevrasteničen. In res je izvršil svoj sklep. Nekega dne zjutraj, ko so domači še spali, je skoči! na ok no in se vrgel iz petega nadstrpja na ulico. Razbil si je črepinjo. Par trenutkov pozneje je umrl.
Hotela je svoji materi odžagati glavo.
V	opazovalnico tržaške mestne bolnišnice so prepeljali neko An ton i jo R.. staro '38 let. stanujoeo v Trstu. V blaznosti je ho-.ela od žagati svoji materi glavo.
Zaplenjeno vlomilno orodje; dve aretaciji
Policist Turns, ki se je nahajal v službi na peronu na južnem kolodvoru v Trstu je opazil tam dva sumljiva možakarja, ki >ta bila ravnokar stopila na vlak, ki s? je imel odpeljati proti Tržiču (Mon-falcone>. Policist je šel za njima, ju prijel ter preiskal. Pri enem je našel pod suknjo omot. O.lvil ga je ter našel v njem nekoliko vlo milnega orodja: "pie del poreo". klešče, ponarejene ključe, /ejpno električno svetilko itd Moža sta končala v zaporu. Imenujeta se: Ivan Gregorič, star 31 let, in lii-bero Apollonio. star 26 *et, oba stanujoča v Trslu. Brez dvoma sta imela moža namen, da v Tržiču — do tja sta imela namreč vozne listke — ali kje drugje v bližini prevrtata kako železno blagajno.
Krpanova pesem.
Kočija ž Ivan Krpan je šel po neki težaški ulici ter prepeval za kratek čas. Nenadoma sta se mu približala dva mladeniča in mu rekla, naj utihne. Nato sta ga preiskala in mu vzela listnico ter zbežala. Toda to so k sreči videli v bližini se nahajajoči kr. stražniki ter prijeli oba tatova. Na policiji sta se zlikovea identificirala za: Ivan D'Angelo; star 23 let. rojen v Palermu. in August Noppo, star 23 let, rojfn v Reggio CalabTia. Oba sta brez stalnega dela In brez stalnega bivališča. Bivališče sta dobila v zaporu v nI. Conraeo.
Velika tatvina v stanovanju
j Vri belem dnevu so vdrli tatovi v stanovanje bivšega ruskega kon izula Miklavža Srairaova v Trstu i in odnesli 1000 lir. nekoliko do-jlarjev ter mnogo drugega denarja j v vrednosti nad 15,000 lir.
Stari grehu
V	Trstu je "bil aretiran Ivan Mi-|lič. star 35 let, brez stalnega biva liSča. Milic. katere«ra so tovariši prekrstili za "Nini ronia", rrna na
njegovo nečakinjo. Tudi Miss Bishop je bila na krovu Royal Mary in jaz sem jo rešil obenem z njegovim lordstvom. Ona bp lahko seznanila strica s podrobnostmi tega ter sedanjega stanja afer.
Pogrezajoč se iz presenečenja v presenečenje, ni mogel Calverlev storiti nič drugačega kot prikloniti se.
— Kar se tiče mene. — je rekel lord Julian v izrecnem namenu, da bi posadk« ne ovirala odhoda Miss Bishop, — hočem ostati na krovu Arabelle". dokler ne pridemo t Port Royal. Moj poki on polkovniku Bishopu. Sporočite mu, da bi se rad senaznil z njim.
j vesti nekoliko tat\in in roparskih' napadov, za katere pa ni še dali • odgovora Kr.parske napade je iz-' |vrši! krnske«:! l.-ta v Istri v družbi; z Josipom Krešt-v.čem. starim 2S let. stanujočim pri Sv. Ani. Kre-ševič sedi v zaporu že več me*e Leev kot glavni krivec teh roparskih napadov.
Tatvina rokopisa opere 'Oceania*
Avtor opere *"Xozzc istriane" | Anton Smar« glio. stanujoč v Tr-i je naznanil policiji, da je iz-( ; irinil na skrivnosten način iz njegovega stanovanja edini rokopis • »pere "Oceania *. Avtor sumi. da mu je ukradel rokopis Jurij Dobo-Jvič, siar 20 let. ki je sveječa.sno j pri njem prepisoval neko je opere
Temeljna resnica.
Če si svoje perilo menjal tolikokrat kot svoje prepričanje, bi bil marsikateri človek najčistej-ši politik.
J Na potu v domovino.
f
k j .
■; S posredovanjem tvrdke Frank : Sakser State Bank so odpotovali I r staro domovino:
» jž
,	S parnikom Olympic
4 novembra:
Karel Peteani s soprogo iz Cleveland, Ohio v Vel. Lašče.
S parnikom Sierra Nevada
(». no\ embra •
Anton A hram iz New York i'i»y v Rajhetiburg.
S parnikom Homeric
11. novembra:
' Pava o Zee tz Kingston, West , Va., v Zagreb.
S parnikom Aquitania
14. novembra:
1 Ilenrv Jakobv iz Brooklyn. N V., v Strassburg.
S parnikom France
'	35. novembra:
>
Jernej Voden i čar iz Sparland i lil., v St. Jernej.
S parnikom Scythia
25. novembra,-
Anton Bizjak iz Brooklyn N Y., v Trst. » Ivana Krofina s hčerko iz Reading, Pa., v Smiliel pri Nov. mestu.
>
S parnikom Olympic
2. decembra:
Martin Žolnir z družino iz Bo-» gota. N. J., v Rečico ob P.tki.
J.eopold Belinger s soprogo iz 1 Cleveland, Ohio, v Gorico.
j S parnikom Tyrrhenia
j	U. decembra:
Josip Erbežnik iz Brooklyn, N. - Y., v Moste pri Ljubljani.
? S parnikom President Wilson
t	7. decembra:
Henrik Batič iz Cleveland, O.. ; v Lokavec (Ajdovščina). 5 Scba?lijan Loričarič iz Nev 1 York Citv v Ptujsko goro.
16.	januarja:
Ruchambeau. Havre.	,
17.	januarja:
President Adams. Cherbourg; F&rls.
IS. januarja:
Mongolia, Cherbourg in Hamburg: Ta-ormina. Genoa; llount Clinton. Hamburg. 20. januarja:
America. Cherboure in Kremen; Olympic »t. nt-.e,, ^ ...
23. januarja:
Aquitania. Cherbourg; PUUburg. Cherbourg in Bremen.
«4. januarja:
President Van Buren. Cherbourg. 25. januarja:
Mlnnekahda. Cherbourg ln Hamburg. I Bayern. Hamburg.
1*27. januarja:
President Harding. Cherbourg in Bra-men: Kroolnnd. Cherbourg in Antwerp; \ Pres dent Wilson. Trst.
{28. januarja:
La Lorraine. Havre.
29.	Januarja:
Torek. Hamburg.
30.	januarja:
j Chicago. Havre.
31.	januarja:
President Tolk. Clierbunrg: Orbita, j Cherbourg in Hamburg: Antonia. Cher-j bourp In Hamburg.
3. februarja.
j Oeorge Washington. Cherl>ourg in Bre-' men.