7//7M/ BRESTOV nhznrniL a i L i i K k~t i xzzx letnik lil 29. NOVEMBER 1969 ŠTEVILKA 26 Večja proizvodnja, prodaja in tudi nabava Komercialisti in poslovna politika 1970. Povečanje obsega prodaje za domače tržišče Sredi novembra so se zbrali komercialisti, da bi se skupaj s tovariši iz poslovnih enot dogovorili 0 predlogu poslovne politike za 1970. leto, to je tistega dela, ki zadeva politiko nabave in politiko Prodaje. Ker prihajamo v čas, ko bo treba vsako leto določiti nabavna in Prodajna stališča do trga, je dogovor še kako potreben. Zlasti je to važno, ker bo proizvodnja po napovedih narasla kar za polovico. Rekonstrukcija je skoraj končana. Skoraj gotovo je že, da bodo do konca leta dobavljeni vsi stroji za potrebe Tovarne pohištva. Tako povečanje po pomeni več nabave in več prodaje. Tovarna pohištva v Martinjaku, zlasti pa Tovarna pohištva v Cerknici si prizadevata, da bi ob večji kapaciteti dosegli tudi največjo ude- Razstava Lojzeta Perka ob šestdesetletnici BREST in Kovinoplastika sta prevzela pokroviteljstvo nad retrospektivno razstavo likovnih del Lojzeta Perka. Razstava je bila od-Prta 22. novembra v umetnostnem paviljonu v Slovenj Gradcu. Otvoritvi je prisostvovalo okrog petsto ljudi. Pri slovesnosti so sodelovali Koroški oktet, moški zbor »Svobode« iz Loške doline in gledališki 'gralec Ciril Debevec. Razstavo je v imenu pokroviteljev odprl pomočnik glavnega direktorja Bresta Dušan Trotovšek. Razstava je zelo obsežna, saj obsega okrog 120 oljnih del in grafik. Nepozaben je pogled na veličino Perkovih slik, tako domačih in v tako velikem številu. Ob tej priložnosti razstavlja v Slovenj Gradcu tudi Brest. V spodnjih Prostorih umetnostnega paviljona je na 500 kvadratnih metrih razstavljen celotni program prihodnjega leta. Izdelki so nameščeni na Pesek, kar jim daje še poseben poudarek in je nekaj povsem novega. Zanimanje za razstavo je zelo veliko, saj je to prvi primer tako obsežne razstave pohištva v Slovenj Gradcu. Razstava bo odprta do decembra 1969. tm 11 |p®fe,»Ssi8Ss ležbo z lastnim programom. To pa zahteva povsem drugo obdelavo tržišč, domačega, zlasti pa tujega trga. Isto blago bo treba nuditi tudi na tujem. To pa ne bo lahko. Potrebno bo precej naporov, da bomo razširili svoje izdelke na evropsko tržišče na zahod in če bo treba, tudi na vzhod. Ob taki preusmeritvi bo treba spet povečati izvoz v evropske države, saj smo se v zadnjem času vse preveč vezali zgolj na ameriško tržišče in še tam na ozko izbiro kupcev. Pa ne samo na zunanjem, predvsem na domačem tržišču bo treba razširiti prodajni prostor. Že nekaj let nazaj prodamo približno polovico vsega blaga v Sloveniji. Na tržiščih v Srbiji z Beogradom in v Hrvatski z Zagrebom pa prodamo komaj petino našega blaga. Če je bila v preteklem obdobju glavna ovira kupna moč na tem področju, potem danes to ne velja več. Kje je potem vzrok za tako stanje? Morda prodajna politika? Morda? Za predvideni obseg prodaje pohištva je treba najti nove možnosti v prodaji na tujem in doma. O vsem tem so razpravljali in verjamite ali ne, da so take možnosti našli. Izkušnje v dosedanji prodaji nas uče, da je treba v prihodnje zagotoviti neprekinjeno možnost za zalaganje tržišča z izdelki iz programa, saj je bila dosedanja pogosta odsotnost s tržišča v veliko škodo. Na zalogi ne sme nikoli zmanjkati blaga, zato so zgrajena skladišča in če bo potreba, bomo gradili še nova. Posebno pozorni moramo biti v stikih s trgom. Do sedaj smo polovico prodaje doma obdelovali z enim samim potnikom. Novo polovico in še več kot polovico moramo poslej obdelovati z več potniki. Tudi za tuji trg so le bežni obiski premalo. Tudi tam bo treba biti nenehno prisoten, da bi ustvarili čim več neposrednih stikov. Kako pravilna je bila dosedanja politika, nam potrjuje dejstvo, da ob tako povečanem obsegu proizvodnje ni bojazni za plasma izdelov. S tem pa je potrebna tudi projekcija rekonstrukcije, ki je za nami. V prodajni program prihodnjega leta lahko štejem nadaljevanje prodaje glasbenih omaric in masivnega stilnega pohištva za ZDA, na domače in evropsko tržišče pa bomo plasirali dnevne sobe in jedilnice, stole in od kooperantov izdelane vitrine. Iz- Ob Dnevu republike Letos praznujemo 26. leto nove jugoslovanske druža-ve. Sredi vojne vihre je bilo leta 1943 v osvobojenem bosanskem mestecu Jajcu II. zasedanje AVNOJ. Sredi tiranizirane Evrope se je rojevala nova država, ki je pogumno zastavila svoj program osvoboditve in novega družabnega razvoja. SFRJ je v svojem družbenem in gospodarskem razvoju napravila izredno velik korak. Agrarna dežela se je industrializirala, delovni ljudje in narodi Jugoslavije so dokončno našli svoj svobodni prostor za delo in življenje. Tudi delovni ljudje naše občine in našega kolektiva so dosegli lepe uspehe. Kljub ostrim pogojem gospodarjenja so se naše delovne organizacije dobro uveljavile. BREST je v tem času skoraj dokončal veliko rekonstrukcijo proizvodnih kapacitet. To daje poroštvo za prihodnje, še večji prodor Brestovih proizvodov na tuje in domače tržišče. Zavedati se moramo, da bomo svoj sloves kvalitetnega pohištva obdržali le z novimi prizadevanji. Naš kruh bo boljši le ob vedno večji strokovnosti in znanju. Šestindvajseti Dan republike praznujemo Jugoslovani v delavnem in optimističnem razpoloženju in se zavedamo velikih nalog, ki jih bo treba v prihodnosti še reševati. boljšali bomo izdelke sob DANIELA STEREO in FLORIDA VARIANT. Posebej je treba omeniti, da bo imela Florida novo kvalitetno ležišče. Tudi nove dnevne sobe ALEKSANDRA in CLAU-DIA z vgrajeno akustiko ali brez nje bodo glavni nosilci programa. Tudi v prihodnjem letu bo treba vložiti čim več sredstev v propagando in reklamo. Na sejmih in razstavah bo treba sodelovati s čim več izdelki'. Kot v preteklem obdobju, bomo tudi v 1970. letu izvažali izdelke prek Exportdrva, Slovenijalesa, Lesnine in drugih, ki bodo nudili sprejemljive pogoje. Povečali bomo lastni izvoz. Na domačem trgu bomo sklenili pogodbe z dosedanjimi kupci' grosisti. Del blaga bomo prodali sami v svoji lastni trgovini. Ker bo proizvodnja večja, bo potrebnih tudi več surovin, reprodukcijskih in drugih materialov. Zadostne in pravočasne dobave, dobri nabavni pogoji in čim nižje cene bodo prav gotovo pripomogli k uspešni proizvodnji. O tem pa drugič, saj je o tem danes še preuranjeno govoriti. D. Trotovšek Ob Dnevu republike 29. novembru čestitamo vsem članom kolektiva, poslovnim sodelavcem in občanom! Uredništvo REFERENDUM o samoprispevku za rekonstrukcijo vodovoda Cerknica - Rakek USPEL Na nedeljskem referendumu se je 65,2 Vo volilcev odločilo za uvedbo samoprispevka. Najboljši uspeh je dosegla volilna enota Brezje z 92,7 °/o, Dolenje Jezero pa le 48,6 °/o. Na volišča je prišlo 84 °/o volilcev. Kljub sorazmerno kratkem času, ki ga je imela komisija za pripravo organizacijske in finančne konstrukcije prenovitve vodovodnega omrežja, ji je uspelo pripraviti sprejemljiv predlog rešitve. Priprave so bile vsebinsko dobre in so zajele širok krog občanov. Z izglasovanjem samoprispevka so občani dokazali svojo zrelost, zavest in hotenje po napredku. Čeprav bodo prispevki vseh kategorij prebivastva precej visoki, se je od udeleženih volilcev izjasnilo za uvedbo samoprispevka kar 78 °/o volilcev. Z lastno udeležbo 4 milijonov N din bomo dobili še dolgoročni kredit KBH Ljubljana v višini 3 milijonov N din. VSE POGOSTEJŠE POMANJKANJE REPRO MATERIALA Pogled na gradbišče bodoče trgovine pohištva v Cerknici Nova trgovina pohištva Ne mislite, da bo nova trgovina odprta že jutri ali za novo leto. Sredi prihodnjega leta pa bo menda res. Vse dotlej bo trgovina s pohištvom na drobno tekla kot doslej, to se pravi izza pisalne mize v prodajni službi. Upajmo pa, da bolj organizirano in z več priprave za pravo trgovino s pohištvom. Ograja okrog gradbišča, ropot kompresorjev, hrup betonskega mešalca pred Tovarno pohištva kažejo, da raste tam nov objekt. Malo pozno sicer začeta investicija, vendar bodo vsaj temelji nared na pomlad. Upajmo, da še kaj več kot samo temelji. Gre za gradnjo modernega razstavnega in prodajnega prostora s kvadraturo, ki bi jo zavidala marsikatera trgovina v državi. Že doslej vedo po vsej naši in sosednji hrvatski republiki, da je mogoče v naši tovarni kupiti pohištvo. Skoraj pol milijarde starih dinarjev bo znašala vrednost prodanih izdelkov ob tem, ko posle sklepamo v prenapolnjeni' pisarni, na hodniku, v malem razstavnem prostoru. In vse to brez propagandnih nastopov, brez oglašanja. Prepričani smo lahko, da bo tudi okolje v trgovini takšno, da bo lahko za primer, kako naj bo videti funkcionalno razstavljeno pohištvo. Tega namreč ne vidimo povsod. Izdelki, ki bodo v začetku najbrž da samo naši, bodo v prihodnje prav gotovo obogateni z ostalim pohištvom — kuhinjskim, sobnim pa tudi z gospodinjskimi stroji. D. Trotovšek IZPOSOJENO PRI KARAVANI Imate stilno pohištvo? Avtomobil se počasi umika v ozadje. Kdor je mislil, da ga mora vsekakor kupiti kot vidni dokaz svojega osebnega premoženjskega stanja in družbenega ugleda, ga je že kupil in sloviti konjiček na štirih kolesih postaja tudi v naših razmerah to, kar v resnici je: idealen pripomoček za vožnje na oddih ob koncu tedna in bolj ali manj ničast pripomoček za poslovne vožnje po mestu. V zadnjem času opažamo, da posamezne surovine in repro materiali vedno pogosteje niso dobavljeni v določenem času. To ima za posledico zastoje v proizvodnji, odvečne stroške in negodovanje delavcev. Prišli smo že tako daleč, da smo morali zaradi pomanjkanja iverastih plošč prestaviti prosto soboto, kar nam je porušilo plan pri investicijskih in vzdrževalnih delih. Če hočem biti objektiven, moram reči, da se je stanje po reorganizaciji nabavne službe pred dobrima dvema letoma, kar se nabave materialov tiče, precej popravilo. Trdil bi, da resnejšega problema, ki bi ogrožal proizvodnjo, skoraj ni bilo. Proizvodni program smo ustalili, ga oblikovali za daljši čas, utrdili normative materialov, kolikor toliko standardizirali materiale in podobno. Na osnovi tako razrešenih vprašanj je nabavna služba lahko mnogo bolj zanesljivo obdelala nabavne poti in kanale. Pogosto je sklepala letne pogodbe ali pa letne dogovore, na osnovi katerih so pozneje s konkretnimi odpoklici izčrpavali te pogodbe in dogovore. V zadnjem času menda ni več tako. Nabavna služba sedanje stanje sicer opravičuje z izredno težkimi tržnimi pogoji, saj praktično primanjkuje vsega blaga, podobno kot je bilo pred reformo. Ne morem trditi, da ni objektivnih težav. Ko pa analiziraš posamezne primere, ko dobave niso pravočasne, prideš do spoznanja, da nismo napravili tistega, kar bi lahko, oziroma kar bi zaradi pravočasne oskrbe tovarn morali. Naj začnem pri formiranju proizvodnega programa, ker se problem začenja prav ob tem. Naše metode dela so take. Projektant napravi nekaj osnovnih skic po svoji zamisli. Da bi projekt temeljito proučil in analiziral, nima časa ali še verjetneje, nima potrpljenja. Na osnovi tako neproučenih načrtov, bolje rečeno skic, se Kvaliteta prične izdelava vzroca. Običajno smo s časom za izdelavo vzorcev tako na tesnem, da lovimo vsako minuto, če hočemo, da bo vzorec še svež dospel na razstavni prostor. Potrošniki si razstavo ogledujejo ter jo različno ocenjujejo. Prodaj alci-komercialisti, ki spremljajo ocene potrošnikov, napravijo na osnovi tega svoj povzetek in ga poskušajo uveljaviti v proizvodnem programu. Vsaj doslej navadno nismo našli toliko časa, da bi posamezne izdelke temeljito strokovno analizirali, kar bi moralo po mojem mnenju odgovoriti: —- ali izdelek ustreza estetskemu okusu potrošnikov, — ali so upoštevana načela standardizacije in tipizacije, —• ali smo opremljeni z ustrezno tehnološko opremo za redno proizvodnjo, —• ali so uporabljeni materiali najbolj primerni glede na kvaliteto, funkcionalnost, ekonomičnost, trpežnost itd., —■ ali so določeni kriteriji za kvaliteto, tolerance, normativ materiala in ostala potrebna tehnološka dokumentacija. Še bi lahko našteval, vendar se mi zdi, da bi morali vsaj najvažnejša vprašanja rešiti, predvsem pri tako važnih elementih, vedno pa ne bi smeli dopustiti, da nas stiska čas. Programirati moramo torej na daljši čas. Že sedaj bi morali imeti razčiščeno vprašanje o novem programu za leto 1971, tako da bi leto 1970 uporabili za študije, ki sem jih omenil. Če bi stvari pripravili tako, ne bi bilo nenehnih težav ob programiranju proizvodnje. Tako pa prihajamo v izredno težke situacije, ko vsem primanjkuje časa. Priprava dela je vedno v zaostanku za dokumentacijo. To pa je pogoi za sestavo normativov materiala in vse kasnejše planiranje. In ne samo to. Stopnjo kvalitete navadno določimo v proizvodnji na osnovi splošnih vizualnih kriterijev. To pa ima pogosto za posledico, da izdelkov se normativi prebijajo in materiala zmanjkuje. Zato so posegi nujni, sicer je ogroženo normalno delo. Nabavna služba se mora zatekati k intervencijski nabavi za vsako ceno s precej dražjimi ostalimi nabavnimi elementi. Za posledice navadno vso odgovornost valimo na proizvodne poslovne enote, ker niso pravočasno dale naročila. Mimogrede povedano, nabavni roki niso nikdar dovolj dolgi. Ekonomske posledice trpi poslovna enota. Če bi se nekdo poglobil in analiziral stopnjo odgovornosti, bi verjetno prišel do drugačnih spoznanj. Prav gotovo pa do takih: —■ Naša organizacija je pomanjkljiva. — Območja dela in meje odgovornosti so pomešane. —- Uradništvo ima kljub svoji pomanjkljivi strokovnosti izredno moč. —■ Namesto da bi delali programsko, raje delamo kampanjsko. — Občutno je pomanjkanje skupinskega dela. Posameznik mora obvladati vse, kar je nesprejemljivo in nelogično v dobi specializacije. Če bomo hoteli napraviti red v nabavi, se moramo lotiti dela pri glavi, ne pa pri repu, kot je bilo doslej. Zelo radi drug drugemu očitamo slabosti, nihče pa jih ne analizira, še manj pa ukrepa. Zelo radi obešamo na veliki zvon, da sta kar dva avtomobila stalno na poti samo zaradi nabave. Bolj poredko pa se kdo vpraša, koliko osebnih avtomobilov je tistega dne v Ljubljani, pa vsak navadno vozi samo enega ali dva bre-stovca. Tega denarja pa ni škoda. Velika škoda pa je, če mora nabavni po material za proizvodnjo. Toliko za razmišljanje. Želel bi, če bi se o tem v Obzorniku še kdo oglasil, ker računam, da bi s tem samo pripomogli k razreševanju problemov, ki nas tarejo in ovirajo pri normalnem delu. T. Kebe Zdaj, v novem valu napredka, ki nas je začel preplavljati, postaja glavna primerjalna »prednost« — stanovanje. Seveda ne stanovanje kot streha nad glavo. Kje je že to! Urejeno stanovanje, pojmovano kot dom, kot zatočišče pred zunanjim svetom, svetlo, toplo, udobno in lepo. Po možnosti seveda »lepše« kot je stanovanje drugih, morda pa celo »naj-lepše«, povrh pa še »originalno«. Vsi, ki delajo ali prodajaj o stanovanj a in stanovanjsko opremo ali kakorkoli sodelujejo pri urejanju naših stanovanj, doživljajo danes pravo konjunkturo in si manejo roke. Z njimi vred pa bi si morali meti roke tudi mi vsi, kajti ko občan pride tako daleč, da mu ni več vseeno, kakšno pohištvo ima, kako ima pobarvane ali s čim ima obložene zidove in tla, pregrajene okna in postelje, temveč si prizadeva, da bi bilo vse to čim lepše, pa čeprav na račun precejšnjih materialnih žrtev — potem je to očiten znak njegove blaginje. Če ta pojav postane množičen, potem je to znak množične blaginje, to pa je cilj nas vseh. V VRSTI PRED TRGOVINO ZA TAPETE Prepustimo sociologom in psihologom, da preučijo, ali je ta na- Knjižna polica GEM, nov izdelek TP Martinjak za ZDA novanj izraz človekove prvobitne potrebe po čimbolj udobnem domu, ali pa je morda izraz močnejše želje, da »zraste« v očeh drugih. Mar velja cinikova trditev, da človeku ne pomeni nič, če ima milijon dinarjev, a njegova okolica ne ve za to, ko sam vendar ne more tekati po pločniku in vihteti milijon v rokah, da bi ga vsi videli — zato ga pa spremeni v predmete udobja in razkošja? Človek ima pravico, da porabi svoj denar, kakor hoče. Zato si raje oglejmo, kdo vse porabi denar za olepševanje svojega doma in kaj je zdaj iskano blagp-Kaj je zdaj znak našega individualnega napredka? Zagreb lahko pri tem uporabimo kot značilen primer. V Zagrebu je položaj takšen, da ljudje kupujejo pohištvo, preproge, lestence, dekorativne tkanine, zavese, stenske tapete, porcelan, izdelke uporabne umetnosti itd-kot da imajo samo še kak mesec življenja. Za dragocene angleške tapete, ki jih v »Eksportdr-vu« dobijo občasno in v omejenih količinah, so občani na primer pripravljeni stati ure in ure v vrsti, ki je dolga nekaj deset metrov ... Cena ni važna. NAJ STANE, KAR HOČE Zdi se, da cena sploh ni važna, kadar gre za urejanje stanovanja-»Naj stane, kar hoče, glavno le, (Nadaljevanje na 3. strani) - pogoj za napredek Naša poslovna politika nakazuje, da bo treba kvalitetno raven naših izdelkov boljšati iz leta v leto in doseči najboljšo kvaliteto. Vemo, da vodi taka usmeritev v napredek, da ustvarja pojem o kvaliteti BRESTOVEGA pohištva. Naše težnje so usmerjene v TOP pohištvo. Nastopi na razstavah v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu so potrdili to usmeritev. Pohvale niso zadevale samo kreativnost izdelkov in ureditev okolja, ampak tudi kvaliteto izdelkov. Pojem kvaliteta pa ni samo zunanji videz izdelka, ampak zajema celotni izdelek od snovi, iz katere je izdelek napravljen, do papirja, ki zapira karton, v katerem transportiramo pohištvo. Kvaliteta je še več. Kvaliteta pomeni zadovoljstvo kupca, pomeni dobro ime na tržišču. Na enem izmed zadnjih komercialnih posvetov v novembru smo analizirali kvaliteto, ki naj bi jo dosegli v zadnjem tromesečju. Analiza je pokazala, da je še vedno cela vrsta nepravilnosti, ki daje poslovanju slabo oceno. Samo 17 %> vseh ugovorov se nanaša na prevozne poškodbe, 83 %> na različne pomanjkljivosti, katerim botrujejo konstrukcijske napake, tehnološke napake, nekvalitetno okovje, ne-kompletno okovje zaradi pozabljivosti pri embaliran ju itd. Z uvedbo obvezne garancijske listine, zlasti pa ob relativno visokih cenah pohištva, je kupec danes še kako upravičen, da ugovarja vsaki napaki. Minili so časi, ko so ljudje kupili vse, samo da je bilo. Kritičnost tržišča postaja tudi na področju pohištva najmočnejša postavka propagande, ki se zastonj širi od ušes do ušes. Dober glas gre v deveto vas, slab pa po vsem svetu. Da bi bilo ugovorov zoper kvaliteto čim manj, je bilo sprejetih več sklepov. — Za vse izdelke v programu za leto 1970 je treba natančno določiti zahteve o kvaliteti in jih uvesti v tehnično dokumentacijo. To je potrebno zato, da bi dosedanje izdelke dopolnili, nove pa lansirali z zagotovili visokokvalitetne ravni. — Posebej je treba zaostriti odgovornost v izvajanju konstrukcijskih rešitev, pa naj gre za lastno ali kooperantsko proizvodnjo. Zlasti kooperanti radi pozabljajo na zahteve iz dogovora. —• Delavci, ki delajo pri embaliran ju izdelkov, naj bodo odgovorni za kvaliteto svojega dela, se pravi za vlaganje in zavarovanje izdelkov v kartonu in določitev ustreznega okovja. Delavec, ki embalira, je dolžan zavrniti izdelek, ki je poškodovan, četudi je kontrola že dala svoje soglasje. Zato je treba povečati smisel za odgovornost delavca na teh delovnih mestih. — Monterje, ki po državi montirajo naše izdelke, kot so FLORIDA VARIANT in jedilnica LIVING, je treba inštruirati. Te instrukcije naj bi bile po različnih krajih, kjer prodajamo te izdelke. Instruktaž do sedaj ni bilo, tiskani prospekti z navodili pa, kot se zdi, ne zadoščajo. — Vse poškodovane kose pohištva je treba nadomestiti, servis pa opraviti v čim krajšem času. To je samo nekaj ukrepov, ki naj v prihodnje še zaostrijo že tako visok kvalitetni kriterij BRESTOVEGA pohištva. Kvaliteta izdelkov je pogoj za napredek. D. Trotovšek KAM z osebnimi DOHODKI Sodobna garnitura, izdelek TP Martinjak Novembra je bilo posvetovanje strokovnih delavcev Bresta, na katerem je bil med drugim obravnavan nov sistem formiranja in delitve osebnih dohodkov. Predlog novega sistema formiranja in delitve osebnih dohodkov Pomeni pravzaprav konkretizacijo sprejetih načel poslovne politike za leto 1969 in upoštevanje širših družbenih izhodišč za pravilno in predvsem usklajeno rast osebnih dohodkov v sklopu širše družbene skupnosti. Načelna izhodišča za nujnost uveljavitve novih sistemov na področju osebnih dohodkov smo že obravnavali v uvodnem članku 24. številke Brestovega obzornika. V uvodu moram poudariti, da Predlagani ukrepi v zvezi z nagrajevanje v ničemer ne kažejo na rušenje obstoječega sistema materialne decentralizacije oziroma samostojnosti poslovnih enot. Nasprotno, predlog gre v smeri iskanja in uporabe takih ^etod, ki bodo maksimalno angažirale strokovnost kadrov za doseganje optimalnih ekonomskih Rezultatov, medtem ko se razpolagalna pravica poslovnih enot s Presežno vrednostjo v ničemer ne rnenja. Prehajamo samo iz socialne humanosti na materialno humanost, kjer mora priti do izraza strokovnost, sposobnost in prizadevnost vseh zaposlenih. . Najprej moramo ugotoviti, da je novo ustvarjena vrednost, dosežena pri realizaciji proizvodov na tržišču, sestavni del narodnega dohodka, zato se posledice delitve dohodka v podjetju odražajo na celotno gospodarstvo in družbeni razvoj. Na osnovi načel gospodarske reforme in ustave so z zakolom o delitvi dohodka v delovnih °rganizacijah postavljene pravne osnove za družbeno usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov. S tem zakonom je omo- gočeno, da republiške skupščine predpisujejo ustrezne ukrepe za družbeno usmerjanje delitve dohodka. Ti ukrepi naj zagotavljajo predvsem: —• izdvajanje sredstev za naturalno obnovo sredstev porabljenih v proizvodnji — enostavna reprodukcija, —■ izdvajanje sredstev za izenačevanje pogojev dela s pogoji doseganja dohodka — posebni dohodek, —■ krepitev materialne osnove za samoupravljanje — razširjena reprodukcija, — nagrajevanje po rezultatih dela. To pomeni, da bomo morali pri delitvi dohodka in formiranju osebnih dohodkov upoštevati tudi družbene dogovore, ki bodo zagotavljali primerno usklajenost osebnih dohodkov v okviru širše družbene skupnosti. Vendar je to le eden od motivov, da smo se odločili za izpopolnitev sistema nagrajevanja ali bolje rečeno kompleksnega sistema delitve dohodka. Naj naštejem samo nekatere razloge, ki pogojujejo dopolnitev sistema delitve dohodka v podjetju: 1. Že izhajajoč iz zagotovitve sredstev za enostavno reprodukcijo lahko ugotovimo, da amortizacija ne ustreza stopnjam, ki bi zagotavljale enostavno reprodukcijo brez dodatnih sredstev iz ustvarjenega dohodka. Isto stanje je tudi na področju obratnih sredstev za enostavno reprodukcijo. S tem, ko iz leta v leto naraščajo stroški surovin in materialov zaradi porasta cen, se morajo za zagotovitev naturalnega obsega proizvodnje v naslednjem obdobju neobhodno zmanjševati sredstva dohodka za nadomestitev razlike obratnih sredstev za enostavno reprodukcijo. To pomeni, da dosežemo naturalno obnovitev sredstev šele po delitvi dohodka oziroma doseženi ostanek dohodka, ki naj bi bil namenjen za vlaganje sredstev v razširjeno reprodukcijo, moramo neobhodno delno usmeriti v nadomestitev sredstev za ohranitev nivoja že dosežene stopnje razvoja podjetja. 2. Izvršena rekonstrukcija je povzročila več novih ekonomskih vprašanj: — potrebno je zagotoviti sredstva za odplačilo anuitet in za zaloge obratnih sredstev pri povečani proizvodnji, —• potrebno je zagotoviti sredstva za izvrševanje programa razširjene reprodukcije, —■ povzročila bo spremembe v sistemu nagrajevanja, — s povečano proizvodnjo se pojavljajo možnosti večjih rizi-kov, kar terja tudi ustrezne ukrepe za zagotovitev stabilnosti glede na tržne razmere. Vsi ti pojavi kažejo na trenutno fiktivnost doseženega dobička, ki lahko povzroči interese po nepravilni delitvi. 3. Predvsem pa je treba ugotoviti, da so razlogi za dopolnitev sistema delitve dohodka v obstoječem sistemu nagrajevanja zaposlenih. Tu gre za več vprašanj: — Dohodkovni sistem se je v praksi že spremenil v sistem obravnavanja kategorij stroškov in dobička. Na tem principu so grajene tudi naše kalkulacije, ki poznajo ceno delovne sile in sistem dobička. Iz tega izhaja, da moramo tudi v našem novem sistemu zagotoviti delavcu osebni dohodek, ki bo rezultat njegovega dela in ki mu bo zagotovljen ne glede na tržne razmere. Posebej pa je potrebno obravnavati osebni dohodek, ki bo rezultiral iz uspešnosti poslovanja. Ta del osebnega dohodka bo odvisen od dosežene uspešnosti poslovanja poslovne enote na tržišču. — V sodobnem tržnem gospodarstvu prihajajo vedno bolj do izraza umske kombinacije in tehnološke izboljšave, ali z drugimi besedami kreativnost strokovnih kadrov, če hočemo dosegati optimalne rezultate. Analiza gibanja osebnih dohodkov in pomanjkanje strokovnih kadrov kaže, da smo premalo storili za nagrajevanje kreativnosti na vseh področjih. To pomeni, da je potrebno vnesti na tem področju nova spodbudna merila nagrajevanja. —■ Postavljena analitična ocena delovnih mest je porušila tedanje prevelike uravnilovske odnose. Danes ugotavljamo, da se v praksi stalno iščejo poti, ki vodijo k enaki uravnilovki, kot smo jo imeli do leta 1967 pred uvedbo analitične ocene. Ker smo prav v času, ko se z investicijo, novimi tehnološkimi postopki in organizacijo spreminjajo zahtevnosti posameznih delovnih mest, je nujno, da istočasno s postavljanjem novih analitičnih ocenitev, korigiramo tudi osnovni razpon in z zmanjšanjem števila razredov omogočimo večjo koncentracijo delavcev enakih kvalitet v istem razredu. — V nagrajevanju zaposlenih med poslovnimi enotami je prišlo do prevelikih disproporcev. Tako smo doslej te disproporce vedno uravnavali po posameznih obdobjih v določenih okvirih, se je ta nujnost uskladitve pojavila tudi letos, ko odstopajo osebni dohodki med poslovnimi enotami v podjetju do 29 %>. — Pravilniki o nagrajevanju zaposlenih so preživeli in nujno potrebni sprememb ter določenih medsebojnih uskladitev med poslovnimi enotami. Iz česa izhajajo vsi ti motivi, ki bodo povzročili spremembe v delitvi dohodka? V našem podjetju nenehno spreminjamo tehniko, tehnologijo, organizacijo itd., kar vse skupaj zagotavlja močan tempo rasti proizvodnje in finančnih rezultatov. Taka stopnja rasti rezultatov pa terja tudi nenehno dopolnjevanje sistemov na področju delitve, ki bodo zagotavljali tako nenehno rast razširjene reprodukcije kot standarda zaposlenih, vendar v določenih medsebojnih razmerjih po poslovnih enotah in razmerjih, ki se bodo vključevale v splošen gospodarski in družbeni razvoj. In katere bodo bistvene spremembe v formiranju in delitvi osebnih dohodkov? Predvsem je treba pri tem vprašanju najprej ugotoviti, da bo investicijska naložba povzročila vrsto sprememb v tehnologiji, organizaciji proizvodnje, finančnih rezultatih in finančnih obveznostih podjetja in poslovnih enot ter končno drugačnih finančnih potreb pri vlaganjih v razširjeno reprodukcijo. Vse to pa zahteva, da moramo v skladu z vsemi temi spremembami urejati tudi sisteme formiranja in delitve osebnih dohodkov. To pa pomeni, da gre za kompleks vprašanj, ki jih v kratkem obdobju ne moremo urediti. Tako nas po eni strani izvršene investicije, po drugi pa iz nje izhajajoče možnosti in potrebe, ki zahtevajo določeno obdobje za njihovo obdelavo, silijo v postavitev začasnega sistema sporazumnega določevanja višine osebnih dohodkov po poslovnih enotah. Sistem sporazumnega določevanja osebnih dohodkov naj bi omogočil, da bi bili tudi v prehodnem obdobju osebni dohodki zaposlenih med poslovnimi enotami, med obračunskimi enotami in delovni- mi mesti medsebojno usklajeni. Cas sporazumnega določevanja osebnih dohodkov naj bi trajal toliko časa, da se postavijo novi sistemi formiranja in delitve osebnih dohodkov in njihov preizkus v praksi. Glede na obseg dela novih sistemov lahko računamo, da bo trajal čas sporazumnega določevanja osebnih dohodkov do pol leta. Značilnost novega sistema formiranja in delitve osebnih dohodkov je predvsem v ločenem obravnavanju osebnih dohodkov kot cene delovne sile, ki bodo delavcu zagotovljeni glede na njegov delež dela v ceni izdelka in -na katerega tržišče, razen v primeru finančne izgube podjetja, ne bo imelo vpliva in osebnih dohodkov, ki bodo rezultat doseženega uspeha poslovne enote na tržišče. Ta uspešnost plasmaja naših izdelkov na tržišču se bo ugotavljala z mesečnimi finančnimi rezultati poslovne enote, tako da se bo tudi osebni dohodek iz uspešnosti poslovanja ugotavljal in obračunaval mesečno kot posebna postavka v plačilnem izkazu osebnega dohodka delavca. Izhajajoč iz teh dveh kategorij osebnega dohodka lahko razdelimo delo, ki bo potrebno za postavitev novih sistemov v dva dela: 1. izračun cene delovne sile, 2. izračun osebnega dohodka iz uspešnosti poslovanja. Izračun cene delovne sile bo obsegal predvsem: — korekturo analitične ocene delovnih mest (izdelavo novih opisov in analiz zahtev vseh spremejenih delovnih mest ter novih osnovnih ocenitev, -korekturo razponov in zmanjšanje števila razredov), — korekturo startnih vrednosti točk (uskladitev vrednosti točk po poslovnih enotah in sistem rezervnega sklada osebnih dohodkov, ki bi preprečeval prevelike neskladje v osebnih dohodkih med poslovnimi enotami in oddelki), — izdelavo normativov časa, — izdelavo sistema odbitnih točk, — izdelavo novih meril -nagrajevanja z upoštevanjem možnosti vpliva -zaposlenih na rezultate poslovanja (večji -poudarek kreativnosti dela strokovnih delavcev). Izračun osebnega dohodka iz uspešnosti poslovanja pa bo obsegal predvsem: — postavitev realnih odnosov v delitvi: enostavna reprodukcija, sklad -rizika, razširjena reprodrk-cija, razmerja razširjene reprodukcije nasproti osebnim dohodkom iz uspešnosti poslovanja. — izdelavo sistema obdavčitve osebnih dohodkov, poslovnih enot, ki bi presegali vsklajena razmerja osebnih dohodkov -poslovnih enot in osebnih dohodkov širše družbene skupnosti (npr. panoge lesne industrije). Končno bo potrebno izdelati tudi pravilnike o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, v katerih bodo uzakonjene sistemske rešitve vseh navedenih vprašanj formiranja in delitve osebnih -dohodkov. Vse to so sicer strokovne rešitve formiranja in delitve osebnih dohodkov, o katerih bodo v najkrajšem času spregovorili tudi samoupravni organi podjetja. D. Mlinar Imate stilno pohištvo? Nadaljevanje z 2. strani ^a nova »strast« za urejanje -sta-tia kupec najde blago, ki ga -išče,« Pravi arh. Dragan Roksandič, tipravnik Exportdrva, ki se trudi, da bi ustregel zahtevnim kupcem. In takšnih kupcev je vedno več, Pravi arh. Roksandič, »in čeprav srno zadovoljni, da se pov-praše-Vanje povečuje, vendar nam to Povzroča večje probleme, ker zdaj Pe zmoremo več nabaviti dovolj Ptoga. Za dobro blago pri nas ni dovolj proizvajalcev ...« Stvar je v tem, da pri nas še ni toliko blagovnic, -kot je Exportdrvo, da bi Se Proizvajalcem izplačale velike ®6rije v proizvodnji. Vprašanje je ^udi, če bi bilo potem še takšno Povpraševanje. Kdo so pr-avza-Prav kupci v »Exportdrvu«? v »Ljudje s srednjimi prejemki in o Premožnejši!« slikovito pojas-luje arh. Roksandič. »Inženirji, Pravniki, igralci, književniki, go-Podarstveniki, nogometaši, obrt-iki... To s0 nagi najpomemb-ojsi kupci in mi se ravnamo po hhovim željah. Še do včeraj so den drugega posnemali, danes pa etijo drug drugega preseči in biti možnosti originalni, razliko-li a-Se' Okus in zahteve so večje: Judje vedo, kaj hočejo, se neuja--.01° na izmišljotine, ne morete V?1 Podtakniti oblike namesto i. dPine, to so prefinjene stran- — KAKOR MED glavni »šlager« je stilno pohi-pr K-upCjj; ysti »od srednjih VeJemkov navzgor«, imajo vedno „ LJ° ^upno moč, zapuščajo »Ju-iri °nt°ve škatle onstran Save« s® selijo v prostrana stanova-v , v starih hišah ter vedno bolj okr,as.tne družinske hiše, in tu se b^ajaj o s stilnim pohištvom, ki Prija njihovim očem kot -so-up n®> brezoblične ploskve in li-sorl k 'Pravi arh. Roksandič, »v Ustr n®m oblikovanju ne najdejo ne- eznah oblik — razen glede ce-’ vendar nikar ne mislite da muca ne misme itha- hko prodaste lažni stil, Za i°,zanesljiv čut... pa irnivost: modernizem, ! -ker še ena ki se še dobro prodaja v Ljubljani in v Beogradu, v Zagrebu ne gre več!« Drugi arhitekt, eden redkih, ki se v Zagrebu že skušajo ukvarjati s celovitim urejanjem stanovanj in z dajanjem nasvetov, prav tako potrjuje trditve o tem naj-novejšem navalu. »Ljudje si urejajo stanovanja kot pobesneli in ne vprašujejo za ceno. Pogosto nimajo niti toliko časa, da bi -se pogovorili z menoj — pridirjajo zasopli, pozdravijo in me -prosijo, naj jim uredim stanovanje po svojem okusu. Zdi se mi, da jim cena ni najvažnejša -skrb. Kdo so moje stranke? Srednji -sloj, nikakršni bogataši. Recimo, gospodarski vodje velikih tovarn in različni predstavniki intelektualnih poklicev. Obrtniki? Tudi, zanimivo pa je, da ti bolj cenijo dinar od drugih, da se najbolj pogajajo za ceno. Priznam, da sem se pred dvema letoma, ko sem se vrnil z dela v Nemčiji, bal, da doma ne bom imel posla. Zdaj pa ga niti ne zmorem ... Glejte, urejam celo enega izmed frančiškanskih samostanov na deželi. Vse naj bi bilo ,naj‘...« V »Exportdrvu« opozarjajo še na en zanimiv -pojav: njihovi kupci kupujejo bolj za gotovino kot v vseh drugih zagrebških -blagovnicah. Na posojilo jemljejo — obrtniki. Mnogi se bojijo, da bi ta vrtoglava potrošnja prevzela kakovost. Na primer: zlate baročne tapete uporabljajo že v miniaturnih stanovanjih v sodobnih stanovanjskih blokih, kjer pristajajo kot »sedlo kravi«. A ker se vsi sloji občanov »vzpenjajo za stopničko više«, tud-i drugorazredne trgovine, ki prodajajo kič, prodajajo kič kakor med. Institucije, ki bi svetovale kupcu glede urejanja stanovanja, so šele -stvar prihodnosti. Toda ali ni pomembnejše to, da blaginja postaja sedanjost? Neumno pa je trditi, da se človek za vsako ceno želi le pokazati drugim —- ker tudi sam uživa v blaginji. Kadri - kadri - kadri Dosedanja rast BRESTA, tako tehnično tehnološka, organizacijska in proizvodna ob istočasnem razvoju družbeno ekonomskih odnosov od aministrativnega vodenja gospodarstva prek reformnih ukrepov do principov tržnega gospodarstva narekuje tudi večjo odgovornost delavcev BRESTA, tako vodilnih kot tudi neposrednih proizvajalcev. To nam vsem nalaga strokovno utemeljene in nekompromisne posege in odločitve, ki naj omogočijo optimalno vključitev Bresta v zapletene tržno gospodarske odnose. Prav ta odgovornost vseh zaposlenih, predvsem pa vodstveno strokovnih delavcev zahteva drugačen pristop k reševanju kadrovske problematike. Smo na prelomnici med starim, lahko trdim preživelim socialno personalnim obravnavanjem kadrovske problematike z novim vrednotenjem človeka-delavca, kjer je imperativ strokovnost, sposobnost in delavoljnost. Sledeč logiki napredka znanosti in tehnike ter razvoju Bresta se odpirajo pred nami nove naloge, zahtevnejše od dosedanjih. Tehnološko tehnična obsežna modernizacija Bresta, sodobna organizacija vodenja proizvodnje,uvajanje mehanografske obdelave podatkov, vse to nam omogoča poslovno ekspanzijo ob istočasnem večanju osebnega in družbenega standarda, kot protiutež pa zahteva sistematično strokovno delo nas vseh, kar je pogoj ekonomičnosti in rentabilnosti izkoriščanja sedanje stopnje modernizirane proizvodnje. Prelomnica med starim in novim je najtežja ovira vsakega razvoja, posebno še, če gre v razvoju za družbeni premik. Zavedali smo se nujnosti sistematičnega strokovnega dela na kadrovskem področju, tako smo v zadnjih letih pripravili vrsto sistemskih predlogov, ki so imeli za cilj obravnavanje človeka-delavca-samoupra vi j alca ne kot socialnega subjekta, ampak kot element tržnega gospodarjenja. Tako smo sistemsko rešili sprejem delavcev ter ga dopolnili z načeli pripravniškega staža. S sistemom ocenjevanja delavcev na režijskih delovnih mestih smo sledili načelu nagrajevanja po vloženem delu. Starostne probleme smo rešili s sitemom ugodnosti za starejše delavce in podobno. Na žalost vsi sistemi niso dosegli pričakovanih rezultatov, tako zaradi subjektivnih kot tudi objektivnih vzrokov. Verjetno je eden glavnih vzrokov tudi neorganiziranost in mnogokrat s tihi j-nost dela služb, ki so reševale kadrovsko problematiko. Postavitev organizacijsko funkcionalne kadrovske službe s točno določeno vsebino dela, nalogami in pristojnostmi, bo vsekakor osnova, na kateri bodo strokovni delavci kadrovskega področja lahko obvladovali vse večje zahteve tega resorja. Na nujnost uvedbe take organizacije naj opozorim z nekaj dejstvi, v katerih se pokaže nujnost sistematičnega dela na področju kadrovanja, psi-hofiziologije dela in izobraževanja. Lahko trdim, da je Brest: — v vrhu slovenske in jugoslovanske tehnološke opremljenosti, — da med prvimi pri nas uvaja najsodobnejše organizacijske in poslovne prijeme, — da ima visokokvalitetno proizvodnjo finalnih izdelkov, usmerjenih predvsem v izvoz. Se bi lahko našteval različne visoke uvrstitve Bresta, ki so posledica pravilnih strokovnih in poslovnih odločitev. Pa poglejmo še, kako stojimo na področju kadrov. Omenil sem že, da imamo vrsto sistemov, ki naj rešujejo kadrovsko problematiko. To nas uvršča med vodilna podjetja. Zaskrbljujoča pa je kadrovska struktura zaposlenih. Brest je s svojo strokovnostjo, izraženo v kvalifikacijskem multi-plikatorju pod republiškem poprečjem za lesno industrijo. Nisem pristaš formalističnega gledanja na strokovnost, ki da je izražena samo s formalistično izobrazbo. Kljub temu pa me podatki o strokovnosti zaposlenih na Brestu, in morajo nas vse, pripraviti k razmišljanju in ukrepanju. Stanje 31.oktobra 1969: pravi j ali opise in analize delovnih mest za potrebo analitične ocene delovnih mest, pokazala, da brez strokovnosti ni napredka. Zahteva po strokovni izobrazbi v analizah delovnih mest, ki smo jih postavili v začetku leta 1967, nam pokažejo, da je zahtevana strokovnost izražena v kvalifikacijskem multiplikatorju, nad republiškem poprečjem za lesno industrijo. Zahtevana struktura zaposlenih je naslednja: obravnavana na strokovnem posvetu v Škocjanu v začetku novembra letos, je postavljena groba organizacija na liniji strokovnost—samoupravljanje, prikazana pa je tudi vsebina in delokrog tako organizirane kadrovske službe. Upoštevajoč naloge kadrovskega področja v pogojih centralizirane strokovnosti, predvsem pa strokovno obravnavanje problematike zaposlenih z vseh vidikov, Skupno zaposlenih 1574 delavcev 100,000 % Višja in visoka strokovna izobrazba 46 delavcev 2,92 %> Srednja strokovna izobrazba 106 delavcev 6,73 % Poklicna šola 243 delavcev 15,43 % Ostali 1179 delavcev 74,92 %> Analize potreb po strokovnih delavcih so pokazale nujnost odprtja lastnih oddelkov TSŠ — lesni v Cerknici. Poleg teh dijakov (31 v 1. in 20 v 2. letniku), imamo 11 štipendistov na visokih šolah in 22 štipendistov na srednjih šolah, 12 delavcev Bresta pa se izredno izobražuje na višjih šolah. Vsi ti posegi nam bodo v perspektivi dali strokovni kader. Kljub temu pa smo še zelo daleč od predvidene in želene kadrovske zasedbe predvsem z visoko, višjo in srednjo izobrazbo, saj predvidevamo, da bomo ob sedanjem tempu razvoja rabili čez 10 do 15 let vsaj 50 delavcev z visoko izobrazbo 45 delavcev z višjo izobrazbo 160 delavcev s srednjo izobrazbo Baza v proizvodnji ostaja kljub naporom in navideznim uspehom praktično enaka. Ne moremo se zadovoljiti z občasnimi po večini nesistematičnimi akcijami izobraževanja, ki so ali niso zadele bistva. V ospredje se nam postavlja zahteva po sistematičnem funkcionalnem izobraževanju vseh zapo- Skupno zaposlenih 1574 delavcev 100,00 % Visoka strokovna izobrazba P 'delavcev 0,82 % Višja strokovna izobrazba lis /delavcev 1,14% Srednja strokovna izobrazba 77 delavcev 4,98 % Poklicna šola 283 delavcev 17,98 % Nepriučeni oziroma ostali 1183 delavcev 75,17% Podatki so zanesljivi samo za kategorije visoka, višja in srednja izobrazba. V kategoriji poklicne šole so uvrščeni tudi poklici, ki nimajo poklicne povezave z lesno industrijo, kot so čevljarji, krojači in podobno. V kategoriji »ostali oziroma nepriučeni« pa so uvrščeni priučeni in nepriučeni delavci. Taka kadrovska struktura, čeprav izražena v formalni obliki, nas ne more zadovoljiti. Veliki napori zadnjih let na tem področju so nam le delno izboljšali strukturo, predvsem s pridobivanjem novih sodelavcev z visoko in višjo izobrazbo. Omenjena kadrovska struktura nam je že pred leti, ko smo pri- mora kadrovska služba organizacijsko združevati strokovnjake-specialiste, ki bodo — samostojno ali teamsko strokovno obvladali naslednja področja dela: — kadrovanje, ki vsebuje kompleks nalog s področja sprejemanja, premeščanja in odpuščanja, —■ psihofiziologijo dela, ki zajema preučevanje psihičnih in fizioloških zahtev delovnega mesta ter psihičnih in delno tudi psiho-fizioloških sposobnosti delavcev, — izobraževanje delavcev na vseh stopnjah strokovnosti in vseh oblikah izobraževanja, Ambulanta v gradnji Če bodo napovedi gradbenikov in obrtnikov držale, potem bo januarja prihodnje leto lahko začela delovati nova ambulanta, ki bo ob novem skladišču v Tovarni pohištva Cerknica. Ambulanta bo imela več prostorov. V njej bo čakalnica — hodnik, soba za kartoteko zavarovancev, previjališče, ordinacijska soba, laboratorij in potrebne sanitarije. Prostori ne bodo veliki, vendar bodo zado-sovali Brestovim potrebam. Oprema za ambulanto je že nabavljena. Lastna ambulanta je dolgoletna želja delavcev, saj so bili do sedaj vezani na ambulanto v Zdravstvenem domu v Cerknici« kjer so morali dolgo čakati, da so prišli na vrsto med množico ostalih zavarovancev in svojcev. Brest je omogočil dr. A. Šmalcu, da se specializira za delo v obratni ambulanti. Tudi to je pridobitev: zdravnik v podjetju! Zdravnik bo poznal delavca, njegovo delo in še druge pogoje, če bo hotel priti stvari do dna. Prepričan sem, da bo zdravstvena raven večja, saj so imele do sedaj vse preventivne akcije svoj pozitiven vpliv. slenih. Ta oblika mora dati delavcu — samoupravljalcu poleg potrebnih znanj o delu na delovnem mestu, tudi splošno znanje, ki ga bo dvignilo na višjo raven, kar je predpogoj samoupravnega socializma. Izhajajoč iz te zahteve vidimo, da je usmeritev kadrovske politike, začrtana v poslovni politiki 1969, pravilna, saj postavlja kot osnovno merilo vrednotenja delavca njegovo strokovnost, sposobnost in delavoljnost, kar postavljamo kot pogoj sprejema na delo, napredovanja in premeščanja ter v končni fazi tudi odpuščanja z dela. V predlogu organizacije kadrovske službe Bresta, ki je bila Pogled z glavne ceste na novo ambulanto mm.it . i J i ... J tieS^3SS@$S3EEB$SBEIJIi ______; r - .... ^' ' s ] —■ vrednotenje dela, ki zajema izdelavo predlogov novih in dopolnitev sedanjih osnov nagrajevanja, — varstvo pri delu, ki zajema področje tehnične in požarne varnosti, — medicino dela, ki obsega zdravstveno preventivo in kura-tivo zaposlenih, — kadrovsko evidenco, ki zajema evidentiranje za vse nivoje strokovnosti zaposlenih s posebnim poudarkom na možnosti me- Mnogi sprašujejo, kdo vse bo hodil v novo ambulanto. Obiskovali jo bodo vsi delavci Bresta, razen delavcev iz TLI Stari trg, medtem ko bodo svojci delavcev še naprej hodili v Zdravstveni dom. Počakajmo še mesec dni prepri' čani, da bo vse teklo po napovedih in da bo ambulanta nared v januarju prihodnjega leta. D. TrotovšeK Kam bi spravil? Kombinirana dnevna soba Patricia hanografske obdelave podatkov. Tako postavljena organizacija kadrovske 'službe daje službi pečat strokovnosti ter garancijo funkcionalne povezave s tajništvi ter splošnimi službami poslovnih enot in mehanografskim centrom v skupnih strokovnih službah. Kadrovska služba je izvajalec kadrovske politike, ki jo sprejemajo centralni organi upravljanja. Osnova in vsebina delovanja kadrovske službe so potrebe oziroma problematika poslovnih enot. Kadrovska služba na podlagi podatkov, ki jih dobi iz poslovnih enot in mehanografskega centra, ustrezno ukrepa na tistih področjih in primerih, ki so v pristojnosti centralnih organov upravljanja ali službe same, v vseh ostalih primerih pa posreduje poslovnim enotam najugodnejše rešitve primerov v razpravo in sklepanje. V. Harnel Blokovska gradnja sicer lep0 napreduje. Vzporedno raste tud standard in želja za vozilom h® štirih kolesih. V novejših blokih je predvidena le nekakšna shram' ba za kolesa. Zaplete se že ta' krat, ko si posameznik kupi m°' ped ali celo motorno kolo, ki s® ne da kar tako prenašati po stop' nicah. Od 94 članov kolektiva, ki stanujejo v blokih v Cerknici, im_ kar 19 avtomobilov, 15 moped0 in 70 koles. Od teh imata lastn garažo samo dva. Vsi ostali avtomobilisti pa plačujejo lepe denarce v obliki najemnine. Vsekakor je nujno potrebn0 začeti z gradnjo ustreznih ce' nenih garaž. Če drugače ne gr ’ pa s prispevki zainteresiranih Posameznikov. Gradnja bi moral biti takšna, da bi bilo m°g° shranjevati v njej vsa vozila, r seben problem so kolesa, ki 1 lastniki naslanjajo na zidove P hodnikih in s tem kvarijo vid > delajo škodo, pa še nepridipr vom so dostopna. Š. Bogovčič Kaj je novega v uvozu V drugem polletju tega leta so se spremenile carinske stopnje za naslednje uvozne materiale: iver-ne plošče — zvišanje od 10 °/o na 12°/o, vezane plošče od 4 °/o na 12 %, lesonit plošče od 5 %> na 12 °/o in orehov furnir od 3 °/o na 12 %). Ker mi uvažamo le ameriški oreh, ki ga imamo za eksotični les (v uredbi je napisano samo preh ne glede s katerega področja), smo se pritožili na Upravo carin v Beogradu s strokovnim dokazilom, da je ameriški orehov furnir eksotični les. Po treh mesecih smo dobili odgovor, da je naša zahteva pravilna. Med tem časom so nam posamezne carinarnice ocarinile ameriški oreh že Po višji carinski stopnji 12%. Takoj nato smo zahtevali vrnitev Preveč zaračunane carine. Zaradi izredne konjunkture na evropskem trgu se pojavljajo težave, primanjkuje določenih materialov, dobavnih rokov ne spoštujejo, cene so se občutno zvišale. Italija je na primer letos zvišala cene iveric že štirikrat, in sicer 24 do 30 °/o. Cene tekočega lepila za iverice so narasle za več kot 20 %, ker da je to strateška surovina, ki je primanjkuje. Z revalvacijo nemške marke želijo dobavitelji povišati cene re-promaterialom za okrog 9 %> ne glede na to, da pri njih izvozni davek 4%> odpade s 1. decembrom. V tem pogledu so storjeni ustrezni ukrepi. Iščemo nove dobavitelje za iste materiale (okovje in drugo). Dosedanji dobavitelji so napovedali za leto 1970 zvišanje cen, zmanjšanje količin in pogodbe za dobo 3 do 6 mesecev. Iverice iz Italije bodo do 30 %> dražje, pogodbene obveznosti za 3 mesece; iverice iz Avstrije do 10%) višja cena, veljavnost cen 6 mesecev. Furnirji iz Italije bodo imeli do sedaj najugodnejše cene, npr. ameriški oreh povišanje cene do 10 %, furnirane vezane plošče dražje do 10 %>. Kartonska embalaža za GO iz Avstrije bo dražja za 10 %> (zaradi natron papirja). Za vse uvozne materiale, kjer bodo cene znatno narasle, potekajo razgovori in iščemo ustrezne rešitve. Naj večje povpraševanje in zvišanje cen je pri materialih, izdelanih iz lesnih tvo-riv. Na osnovi letnih potreb re-promaterialov za leto 1970 bomo ugotovili nihanje uvoznih cen še za ostale materiale. Novo pri uvozu je, da nas banka kot pretežnega izvoznika ostreje nadzira in zahteva dodatna pojasnila. S. Kerin S postavitvijo nove brusilke v dosedanje skladišče ivernih plošč smo ostali brez potrebnega prostora za skladiščenje lastnih proizvodov, ravno tako pa tudi za vsa tvoriva, ki se kupujejo in uporabljajo v tovarni pohištva v Cerknici. Dosedanje skladišče bo služilo izključno za odležavanje (kondi-cioniranje) ivernih plošč pred brušenjem in spravilo plošč v času med grobim in finim brušenjem. Dovoz plošč na brušenje in odvoz v skladišče bo moral opraviti viličar, zaradi česar se potrebuje tudi nekoliko več prostora, vsekakor pa veliko manj truda in časa. zato, da se plošče ne bodo krivile. Če bomo hoteli uspešno odprem-ljati naše proizvode, potem bodo morali biti tudi kamioni opremljeni na dnu z nekakimi paletami, da bo viličar lahko naložil ustrezno količino plošč. Pri ustrezni razporeditvi in dobrem izkoriščanju prostora bomo na površini 760 m2 lahko vskla-diščili 1000 m3 plošč, dodatnih 200 kub. metrov pa še, če se bodo plošče nad 4 m višine zlagale ročno. Da je bilo omenjeno skladišče zgrajeno hitro, ravno ne smem trditi, da pa je konstrukcijsko dobro rešeno, je pa res. Na železo-betonske stebre postavljeni železni nosilci so pokriti s salonitom. Vedno več bolovanj Že večkrat smo v našem listu objavili analize o bolniškem sta-fežu in o drugih vzrokih odsotnosti z dela. In spet je prav, da opozorimo na vprašanje, ki se vse bolj pojavlja v Tovarni nohištva Cerknice, na vse večjo odsotnost z dela zaradi bolniškega staleža bo 30 dni. Analiza bolniškega staleža do 30 bni za deset letošnjih mesecev kaze, da se je poprečni bolniški sta-jež mesečno povečal za 110 dni, kar pomeni 8,37 °/o v primeri z bolniškim staležom v januarju ob istem številu zaposlenih. Ugotovili smo, da je bilo od jaguarja pa do oktobra letos zaradi bolniškega staleža do 30 dni izgubljenih 54.120 ur. Ce pri tem upoštevamo dejstvo, da imamo glede na število zaposlenih dnev-gp na voljo 5.960 ur, potem ugoto-yimo, da smo v desetih mesecih izgubili toliko ur, kakor da tovarni13 devet delovnih dni ne bi obratovala. Nedvomno moramo pri tem upoštevati slabe delovne pogoje, ki so uastali zaradi prepiha v tovarni v SePtembru in oktobru ob rekonstrukcijskih delih. . Bolniški stalež do 30 dni je od lunuarja do oktobra letos takole baraščal: mesec Število Število Število bolovanj dni ur januar 92 566 4.528 februar 92 548 4.348 marec 114 656 5.248 april 106 650 5.200 maj 96 612 4.896 junij 109 733 5.864 julij 129 755 6.040 avgust 84 503 4.024 september 133 932 7.456 oktober 131 810 6.480 Skupaj 1.086 6.765 54.120 Zaradi nesreč pri delu je bilo izgubljenih 2.964 ur; bilo je 53 takih primerov. Vidimo, da večjega bolniškega staleža niso povzročile nesreče pri delu, ampak ostala obolenja. Ne mislimo pa, da iščejo delavci zdravniško pomoč brez vzroka, saj so pri tem tudi materialno prizadeti. Zastaviti je treba vprašanje, ali je zdravljenje uspešno, saj izostanek z dela ni vedno najbolj učinkovito zdravljenje. Tudi ogled tovarne zdravstvenim delavcem, vsaj nekaterim, ne bi škodoval, saj so delovni pogoji, v katerih delajo delavci, tudi važen element pri odmerjanju staleža. Kako bomo pripravili Plan za leto 1970 Ko govorimo o vprašanju bolniškega staleža, se nam zdi čedalje bolj opravičena odločitev naših samoupravnih organov, da bi v podjetju organizirali zdravstve-go preventivo in zdravljenje zaposlenih. J. Klančar Kako je treba ukrepati! Dolgotrajno sušno obdobje je onemogočilo normalno obratovanje hidroenergetskega sistema, zato so morala elektrodistribuci j -ska podjetja zmanjšati dobavo električne energije vsem svojim odjemalcem za 25%). Kaj pomeni ta odstotek, lahko samo primerjalno povem, da bi morali zmanjšati dnevni odvzem toka za 800 amperov. To pa je ravno toliko kot ga porabi samo TP Martinjak. Glede na izredno opozorilo distributerja, da bo odklopil dobavo električne energije, če ne bo takoj omejena uporaba električne energije, so odgovorni strokovni kadri na skupnih strokovnih službah našli rešitev v tem, da se v TP Martinjak začasno montira še en generator. Temu je sledil takojšnji dogovor, kako se lotiti dela, da bo generator čimprej dajal manjkajočo energijo. Delavci pogonske službe TP Martinjak so se z vso resnostjo lotili dela ter v podaljšanem delovnem času, ki je marsikdaj trajal tudi po 16 ur, opravili vsa dela, tako da je v dogovorjenem roku generator začel obratovati. Pa bi natančneje določili svo. Prihodnji razvoj in si zastavili ci-Je’ ki naj bi jih dosegli v pri-odnjem letu, moramo pred se-s avo letnega plana pregledati dojenje poslovanje in proučit ^ °2nosti za plasiranje naših iz-eikov v izvoz in na domačem tr-°u- Da bi pa bil plan za naslediš leto čimbolj realen, smo iz-eiali metodologijo za sestavo let-ega Plana, ki vsebuje podrobna vodila za sestavo posamezni! plana. To metodologijo je iz-s ala računsko-planska službe 0, uPnih služb in jo poslala vserr 2e govornim službam, ki so zadol-ne za sodelovanje pri sestav: aha. Značilno za sestavo plane naslednje leto je upoštevanje dohm zm°Sljivosti, ki smo jih pri-nj ' P2 rekonstrukcijo in moder-2acij0 proizvodnje. Ker se že sedaj pripravljam del 2aiernanje in elektronsko ob avo podatkov, smo v letošn; hih °^0l°Siji določili zaloge glav , vrst materiala. Nabavna služ le namreč zadolžena, da določ 2 ^^alne in maksimalne zalog *ste vrste materiala, ki pred ia T- večjo vrednost in se po ^Jajo v velikih količinah. Za 3 d^čftev je nujno potrebn Pa t Pre^ omenjenega razlogE sti ^ zaradi povečanega inve Cljakega vlaganja, ker bomo ta ko lahko najlaže znižali vezavo obratnih sredstev in še sprostili določen del sredstev za prihodnje investiranje. Posebnost plana za leto 1970 je še v tem, da bomo morali izdelati do junija 1970. leta še srednjeročni program razvoja podjetja za obdobje 1971 do 1975. Na to zahtevo opozarjamo že sedaj predvsem zato, da se določena dela ne bi ponavljala, ker je mogoče že ob razčiščevanju postavk letnega plana okvirno določiti cilje prihodnjega razvoja podjetja. T. Perovnik Ce ne bi našli take rešitve, potem bi morali po vseh Brestovih tovarnah zmanjšati porabo električne energije, to pa bi pomenilo delno ustavitev proizvodnje, kar bi povzročilo podaljševanje od-premnih rokov za izdelke. Tako bi izgubljali kupce, zmanjšali obseg proizvodnje in verjetno bi nastal tudi presežek delovne sile. Tako pa je Brest izpolnil svoje obveznosti do zahtev distributerja električne energije in hkrati nadaljuje z nezmanjšano proizvodnjo. F. Tavzelj MONTAŽA TP CERKNICA BANJALUKI Vemo, da je Banjo Luko prizadel katastrofalni potres in da ljudje, ki živijo na tem področju, potrebujejo pomoč za obnovo tega mesta. Montažni oddelek Tovarne pohištva BREST Cerknica je organiziral zbiranje denarnih sredstev za pomoč prizadetim ljudem. Vsak delavec je po svojih možnostih dal 500 do 1.000 S din. Skupno smo nabrali 56.000 S din. Ta nesreča je nas še posebej prizadela, kajti pri nas v montaži je zaposlena Mira Malis, ki je tam doma. K njej v Cerknico je sedaj prišla njena sestra, kajti njen dom v Banja Luki je uničen. Prav zato se nam zdi, da je humanost še kako nujna in potrebna, saj smo vsi ljudje in ne vemo, kaj nas lahko v življenju doleti. Naše območje je prav tako v nevarnosti, saj je Cerknica na območju sedme potresne stopnje. Star pregovor pravi: če nisi dal skupnosti ničesar, potem tudi ni treba ničesar pričakovati. V. Šubic Skladišče pri Iverki še v času gradnje Skupna površina novega skladišča je 1280 m2. Ker predvidevamo, da bo v približno normalnih razmerah proizvodnje in prodaje potrebno za TPC približno 520 m2, bo ostalo za potrebe »Iverke« še 760 m2 skladiščne površine. Širina skladišča je sicer neustrezna, ker pa je to podaljšek starega skladišča, se temu nismo mogli izogniti. Neustreznost širine je zaradi dela s stranskim viličarjem, ki zahteva sebi ustrezno širino transportne poti in tako postavitev kop, da lahko vsako naloži in razloži brez dodatnega ročnega dela. Vse kope v skladišču bodo visoke 4 m, vsaka kopa bo sestavljena iz štirih enakih zložajev po 5 m2. Taka razporeditev je nujna zaradi omejene nosilnosti viličarja in maksimalnega prostora dvigalnih naprav pri brusilki in novi formatki. Med vsakim zložajem bo treba postaviti šest moralov, da bo viličar lahko delal in tudi Namesto opečnega zidu je na lesene morale privita salonitna kritina. Tla so strojno asfaltirana. Tako izdelano skladišče bo suho, kar pa je končno osnovni pogoj za take proizvode. Že sedaj se pojavljajo vprašanja, če bo skladišče dovolj veliko. Na to vprašanje ne znam točno odgovoriti. Osebno pa želim, da bi bilo premajhno, pa ne zaradi slabe prodaje pri sedanji proizvodnji. Sicer pa ni še nihče rekel, da se ta moja (pa ne samo moja) želja (ne samo želja, ampak naša potreba), ne bo uresničila. Pa tudi sicer mislim, da temu prostoru ne smemo reči skladišče, ampak storiti vsi vse, da bo samo prehodni prostor. Drugič, kdaj bo to, ne vem, bom mogoče lahko pisal o moderni konstrukciji, ki bo zagotovila, da bo ta »prehodni prostor« postal premajhen. Franc Hvala Brest in potrošniški krediti Da bi povečali prodajo pohištva neposrednim potrošnikom, smo lani julija pričeli našim kupcem dajati potrošniške kredite. Potrošniške kredite dajemo iz namenskih sredstev banke pod splošnimi pogoji. Kredite dajemo brez porokov, toda z obveznim plačilom zavarovalne premije. Sprva je bilo za potrošniške kredite pri nas zelo malo zanimanja, saj smo v prvih petih mesecih lani dali kredit komaj 16 kupcem. Šele v decembru se je število kreditov povečalo na 20. V prvih mesecih letos se je število kreditov spet zmanjšalo. Z 20. februarjem 1969 je namreč začel veljati odlok, da je treba pri najetju kredita plačati obvezni 20% polog v gotovini, kar je nekoliko za vrlo povpraševanje po potrošniških kreditih. Vendar pa ta zastoj ni bil tako občuten, saj je znano, da v spomladanskih in poletnih mesecih prodaja pohištva znatno pada. Število potrošniških kreditov je močno naraslo v avgustu in še vedno narašča. Samo v oktobru smo dali 56 kreditev v vrednosti okrog 40 milijonov starih dinarjev. Tudi v tem mesecu je do 20. novembra najelo kredit že 38 kupcev. Večje zanimanje za potrošniške kredite izvira predvsem iz sedanjega stanja na tržišču, ko z novim letom pričakujemo nova zakonska določila za stabilizacijo gospodarstva, ki pa bodo nedvomno vplivala tudi na pogoje za dajanje potrošniških kreditov. Od lanskega julija, ko smo pričeli dajati kredite, do novembra letos smo dali kupcem skupno 290 kreditov; od tega je bilo 55 naših delavcev. Ostali kupci pohištva na kredit so v glavnem iz Ljubljane, prihajajo pa tudi iz drugih krajev Slovenije in tudi iz Beograda in Zagreba. Kupci so različni, taki, ki imajo samo 800,00 N din mesečnih osebnih dohodkov in tudi taki, ki dobijo celo 4.300,00 N din na mesec. Nekateri so brez potrošniških obveznosti,