GRADNJE MIMO PRAVNE DRŽAVE str. 4,51 POTAPLJAČI VMANDRAČU str. 7 VESLAŠKI DAN V SAN SIMONU str. 9 CESARIEVA NOVA OBLAČILA (Mef) Zgodbo gotovo poznate in njeno sporočilo tudi. Govori o tem, da je skrivanje, prekrivanje ali potvarjanje resnice najbolj neprijetno ali nevarno za tistega, ki to počne. Govori pa tudi o napuhu in o podobnih pojavih, ki nam Izolanom niso neznani, saj smo širni Sloveniji tu in tam znali podtakniti lepšo podobo kot je ta, ki jo imamo v resnici. Kakšno zvezo ima ves ta uvod s fotografijo vhoda v letni kino Arrigoni? Najprej gre seveda za dejstvo, da je vhod natanko tak kot na fotografiji, le da povrhu vsega še zaudarja po vseh mogočih izločkih in da je na očeh mnogih mimoidočih sprehajalcev, ki komaj verjamejo, da urejeno turistično mesto premore tudi kaj takega. Te fotografije seveda ne boste našli na nobenem prospektu ali turistični razglednici, čeprav je res, daje letni kino nekoč predstavljal zanimiv del izolske turistične ponudbe. Kina seveda tam ni več, ostalo je nekaj polomljenih klopi, meter visoka trava, napisi po zidovih, razbita notranjost kinooperaterske sobice in sosednja športna dvorana, ki si, vsaj na zunaj, že dolgo ne zasluži tega imena. Pravzaprav je treba čestitati vsem, ki se gredo športno vzgojo v tako neurejenem, nehigieničnem in nešportnem Banka Koper Ml Hill okolju kot je, nekoč vseslovensko znan Park Arrigoni. Nekoč je bil prav ta Arrigoni pojem mladinskih zabav, tam so svoje najlepše trenutke doživeli Kameleoni, Faraoni, Five Fansi in z njimi cele generacije mladih, danes je Arrigoni uradno mladinski center v nastajanju, dejansko pa mladinski center v razpadanju. Obdobje pred volitvami in pred glavno turistično sezono je namenjeno razstavljanju cesarjevih novih oblačil. Zdaj bo vse lepo in čisto, zanimivo in prijazno, veselo in perspektivno. Pa vsi vemo, da ni ravno tako in daje veliko stvari še treba postoriti, mnoge med njimi tudi z malo dobre volje in ne le z denarjem. Namesto atraktivnega čiščenja tedensko očiščene morske obale bi se oblastniki, strankarski liderji in njihovi mladinski potomci lahko lotili čiščenja letnega kina, saj je vendar v občinski lasti. Toda ta kraj seveda ni tako primeren za razstavo novih cesarjevih oblačil. Upajmo le, da nam ne bo kakšen tuj turistični novinar te podobe postavil pred ogledalo. f IV/1 OTO l\/IA>PC tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola OBALA V MALEM b nepremičnine k immobili Šifra lzola-05/64011 10 www.sifra-nepremicnine-sp.si SPOZNANIE ZRELOSTI Vsi mi govorijo, v šoli nas učijo človek ni številka, človek je subjekt. Potem pa nas na takšno zadevo napodijo in mi tako skrivaj povejo, da sem samo objekt. Objekt za par podjetnikov, ki tolčejo rekorde, objekt za neko zgodbo polno nostalgije, objekt za televizijo, da dela reportaže, objekt za to-le majico, ki sponzorja odkrije. To je poceni cirkus, oblika brez vsebine, enako kot matura: važno je da mine. IZOLA, tel.: 616 80 00 <@/EREB* Izdelki za zdravo življenje Tomažičeva 10, Izola (Hotel Delfin - vhod s parkirišča) Urnik: 8-12,15-18, sobota: 8-12 Tel.: 640 - 40 - 64 PTT's NOT DEAD V tej rubriki objavljamo pisma z odgovori, mnenji in razmišljanji bralcev tega časopisa paludi tistih, ki so v časopisu slučajno omenjeni in se jim zdi vredno ali potrebno odgovarjati na tukaj izrečena in zapisana mnenja drugih. Seveda v uredništvu pazimo, da objavljamo le tista pisma, ki so v skladu z zakonom o medijih ter niso žaljiva ali bi lahko drugače prizadela kogarkoli. Pri odločanju o objavi se uredništvo odloča v skladu z lastno uredniško politiko in v tradiciji sodobne demokracije in obveščanja. KRITIČNO RAZMIŠLJANJE OB KRITIČNEM ČASU Prihodnost nas vznemirja, preteklost zadržuje. Zato nam sedanjost uhaja. Flaubert DO SMRTI OŽIVLJENO STARO MESTNO JEDRO? Sem najemnik majhnega poslovnega prostora v starem delu mesta. Nisem samotar a se počutim vedno bolj osamljenega. Trgovci iz soseščine so že zaprli ali bodo vsak čas zaprli vrata svojih trgovin, redki umetniki so še v lokalih za tolar, ulica je iz dneva v dan bolj prazna, po njej si nekateri ne upajo zaradi tistih, ki so jo vzeli za svoj alkoholno zabaviščni prostor, drugi pa ne pridejo zato, ker tukaj enostavno nimajo kaj iskati. Energije polnih turističnih in kulturnih delavcev, ki so pred leti napovedovali in ustvarjali preporod starega mesta ni nikjer, tudi občinska oblast se vse poredkeje napoti po poteh "miru in spominov", počutimo se dokončno prepuščeni sami sebi. Naše pripombe na račun tistih, ki nam jemljejo prijaznost starega mesta so redno preslišane, naši predlogi končajo v predalih. Oživljanje starega mestnega jedra se je neopazno končalo. Morda ne v časopisih in na televiziji, v stvarnosti pa prav gotovo. Trgovec (eden zadnjih) v starem delu mesta Vsak razmišljujoči državljan z zaskrbljenostjo opazuje dogajanje, ki smo mu priča zadnje čase v naši državi in ne more mimo vtisa, da gre za premišljene poteze vodilnih gospodarsko političnih elit. Znano je že, da smo priče razprodaji in že kar nesramnemu grabežu premoženja naše države s strani maloštevilnih, postsocialističnih povzpetnikov (beri: tajkunov), medtem ko na drugi strani nastaja fronta obubožanih malih ljudi, ki so že dosegli spodnjo mejo preživetja - število, ki se bo ob takšnem obnašanju naših elit le še stopnjevalo. Če pa gre za nepremišljena dejanja, je stvar še toliko nevarnejša, kar priča o tem, da se v Sloveniji vodilne elite ne zavedajo v popolnosti svoje in narodne odgovornosti pred izzivi današnjega časa. Grabež poteka na zelo grob, predvsem pa za elite poceni način in v škodo malega človeka. To je kratkoviden način, ki bo imel v prihodnosti hude, naravnost pogubne posledice za ves slovenski narod. Slovenija je tik pred tem, da postane članica EU, kamor Slovenci naravno spadamo, saj smo evropski narod od samega nastanka, kjer smo vedno živeli v plodnem sožitju s sosednjimi, večjimi narodi in smo svojo narodno bit in bistvo ohranili prav ob oplajanju in sožitju z njimi, predvsem pa s tem, da smo vedno bili in ostali Slovenci. Slovenija se nahaja ob vstopanju v EU v razvojno dramatičnem trenutku; če ga zavozimo, smo za vedno izgubljeni. Naše vodilne elite odločajo o tem, v katero smer se bomo razvili - v državo vse večjih socialnih razlik, v kateri bo preživetje navadnega človeka odvisno od socialnih (državnih) pomoči - ali pa v državo enakomernega, bolj postopnega, a splošnega razvoja, torej socialno prijazno državo. Vsakdanje življenje nam žal kaže, da se elite zavzemajo za prvo pot, in ne da se izogniti vtisu, da vidijo vstop v EU predvsem kot priložnost zase, da prestopijo med slovenske funkcionarje v strukturah EU. Tu malega slovenskega človeka ni več. Prav zato bi morali biti danes zaskrbljeni in osupli nad tem, kako se naša prva in doslej edina samostojna in demokratična država obnaša na področju kulture, omike, jezika in na družbeno gospodarskem področju, ki je še kako povezano z narodno samostojnostjo in samobitnostjo. Postavlja se vprašanje, ali bomo tujcem (zaradi nesposobnosti naših vladajočih) pustili, da postanejo lastniki cele Slovenije? Bomo dopustili, da vladajoča elita grobo razgrabi in se polasti celotnega narodnega bogastva in nas popelje na pot brez povratka? V mislih imam tudi izničevanje vrednote in pomena slovenskega jezika za našo kulturo, omiko in samobitnost, nenazadnje tudi državno samostojnost. Pogubni cinizem sedanje slovenske oblasti, ki prisega le na tržno gospodarstvo, pozablja pa na narodne vrednote in simbole, kot tudi na socialno ogroženega in šibkega slovenskega človeka, ki dobesedno nima več nobene besede, a je prav ta človek dosegel in bistveno pripomogel, da imamo danes slovensko državo, je nadvse moteč. Vsi razmišljujoči ljudje bi se morali zavzemati za pokončno, samostojno in demokratično Slovenijo, ki bo znala razvijati in ceniti svoje ljudi in slovenski narod, ki bo enakomerno razvijala svoje gospodarstvo, kulturo, jezik in omiko, ki bo v Evropski uniji enakopravna članica drugim evropskim državam in narodom in bo zato zgledno skrbela za lasten razvoj in dobro svojih ljudi - to tako na narodnostnem kot na gopodarskem in kulturnem področju, in se bo pri tem naslanjala na lastno kulturo, na slovenski jezik, na slovensko izročilo, torej na vse tiste stvari, ki so nas skozi stoletja ohranjale in naredile za narod, ki je končno prišel do svoje države. Samo takšna Slovenija bo lahko kos izzivom EU, v katero vstopamo. Ne zapravimo te enkratne narodne priložnosti zaradi neodgovornega ravnanja naših vodilnih. Vztrajajmo, da se bo danes slišal glas malega človeka, ki bo pomenil razvoj prave ljudske demokracije! mag. Janez Jug, Malija Maj srce dol^o i«ra! PRISPEVAJMO ZA NAKUP Nataša Černič Šuligoj, dr.med.: ULTRAZVOKA ZA SRCE ZA Srce ie čudežna neutrudna črpalka SPLOŠNO BOLNIŠNICO IZOLA Vsak utr p pomenfnadlSJelllenK1 m Odbor za nakup _ _ _ zzrzszzz. TRR: 01100-6030277118 Prihaja rekordna suša? POSLEDICE SUŠE SO ZE HUDE Zaradi pomanjkanja padavin v pomladanskih mesecih ter najprej izjemno nizkih, zdaj pa nadpovprečno visokih temperatur, se že kaže škoda na kmetijskih rastlinah, ugotavljajo strokovnjaki Kmetijsko svetovalne službe Slovenije. Največjo škodo so doslej utrpeli posevki žita v Pomurju, podobno stanje pa beležijo tudi na Vipavskem ter na območju Obale, kjer se že kaže škoda na sadnem drevju, posebej na češnjah. Na našem območju je bila v marcu količina padavin 20-krat manjša kot znaša dolgoletno povprečje, aprila je količina padavin znašala nekaj nad dve tretjini povprečja, v maju pa je bilo padavin 14-krat manj kot v preteklih letih, ugotavlja Matjaž Jančar s Kmetijsko svetovalne službe Koper. O posledicah suše ter ukrepih, ki bi na daljši rok omejili posledice takšnih vremenskih razmer za kmetijsko predelavo so se v torek na okrogli mizi v Kopru pogovarjali strokovnjaki za kmetijstvo ter predstavniki združenj kmetijskih pridelovalcev. »F zadnjih letih se pogosto srečujemo s takimi razmerami. Očitno smo priča globalnim vremenskih spremembam, ki se na našem območju kažejo v zviševanju povprečnih temperatur in zmanjšanju, oziroma prerazporeditvi padavin,«, je ugotovitve meteorologov povzel mag. Miran Naglič, vodja oddelka za rastlinsko predelavo na Kmetij sko-gozdarski zbornici Slovenije. Da bi se prilagodili novim razmeram, bi morali kmetje spremeniti kulture ter svojo proizvodno usmeritev, kar pa je povezano z velikimi stroški. Država bi kmetom pri tem morala pomagati z realizacijo nacionalnega programa namakanja ter s subvencijami za namakanje in obrambo proti toči, predlaga zbornica. Potrebno bi bilo tudi vzpostaviti sistem vzajemnega zavarovanja, ki bi zagotavljal nižje zavarovalne premije in s tem omogočil zavarovanje posevkov širšemu krogu pridelovalcev. Zdaj je takšno zavarovanje izjemno drago ( premije lahko znašajo tudi do 30 odstotkov prihodkov iz kmetijstva), tako da se za to odloča le malo kmetov. POMEMBNE VODNE AKOMULACIJE Da bomo dolgoročno kos takšnim sušnim obdobjem je bistvenega pomena zagotoviti primerne akumulacije in vire vode za namakanje ter poskrbeti, da se posamezne kulture sadijo na ustreznih legah. Tako bi lahko strnili ugotovitve posameznih razpravljalcev. Kmetje, ki imajo dostop do vodnih virov so že sami poskrbeli in si uredili namakalne sisteme, tako da vpliva suše ne občutijo, je bilo slišati od nekaterih predstavnikov pridelovalcev. Predvsem tržni pridelovalci so pripravljeni investirati v namakalne sisteme in to že počno, vendar sami ne morejo urejati akumulacij. Za to je treba poskrbeti na državnem in občinskem nivoju. Pri teh prizadevanjih pogrešajo aktivnejšo vlogo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ki ima v lasti obsežne kmetijske površine na našem območju. Ob zajetnih subvencijah kmetijstvu bo morala država vsekakor najti način za uveljavitev projektov, ki bi omogočili pridelavo hrane tudi v manj naklonjenih vremenskih razmerah, vendar gre tu za dolgoročnejše aktivnosti. Ta trenutek preostaja pridelovalcem le možnost ublažitve posledic suše. Irena Vrhovnik iz kmetijsko svetovalne službe priporoča plitko obdelavo v trajnih nasadih, pogosto mulčenje, foliamo oskrbo ter pravočasno zatiranje škodljivcev, da bi se škoda kar najbolj zmanjšala. Prava odrešitev bi vsekakor bile obilnejše padavine, ki bi teževe s sušo za letos morda le rešile. Na posvetu je bilo celo slišati, da tako nizke količine padavin v tem času ni bilo že 150 let. (Karmen Bučar) Slovenija letos beleži ekstremno zgoden pojav negativne vodne bilance v tleh, tako da se lahko letošnja spomladanska suša že primerja s podobnimi sušami v letih 1952,1968 in 1993. Primerjava vodne bilance letošnjega leta s podatki obdobja zadnjih 40 let kažejo, da govorimo o rekordnih negativnih vrednostih v obdobju od marca do druge tretjine maja. Primanjkljaj je bil v večjem delu Slovenije krepko pod dolgoletnim povprečjem - vrednosti so tudi do 100 milimetrov in več padavin pod povprečjem. IZPLAČEVANJE ITALIJANSKIH POKOJNIN Kot je večina upokojencev že obveščenih je prišlo maja meseca do sprememb pri izplačevanju italijanskih pokojnin slovenskim upravičencem. Banca di Cividale- Kmečka Banka Gorica je z izplačevanjem prenehala z majem, izplačevanje pa je prevzela banka Istituto centrale delle banche popolari italiane z sedežem v Milanu. Telematska nakazila na račune slovenskih bank so potekala brez problemov in pokojnine, tokrat v Evrih so bile pravočasno na računih upokojencev, zataknilo pa se je pri upokojencih, ki prejemajo pokojnino v Slovenijo s čeki Zamudi je botrovala tudi stavka poštnih delavcev v Italiji. Po zagotovilu slovenske pošte naj bi pošiljka v Slovenijo prišla komaj v ponedeljek, 26.maja in je že razdeljena, tako da so upravičenci najverjetneje čeke že prejeli. Omeniti velja, da nova banka čekov ne pošilja s priporočeno pošto, mogoče je delni vzrok za zamudo tudi to. Najlažje bi bilo, da si stranke, ki še vedno prejemajo pokojnino s čeki,uredijo nakazovanje pokojnine direktno na račun slovenske banke, kar bi olajšalo poslovanje z novo banko, ki je bila pooblaščena s strani italijanskega zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za izplačevanje pokojnin slovenskim upravičencev v Slovenijo. Vse stranke, ki pa bi želele še naprej prejemati pokojnino preko Banca di Cividale/ Kmečka banka Gorica, zadostuje da se oglasijo na sedežu banke v Trstu, ul. Milano 25/ kar so bili tudi obveščeni z dopisom navedene banke. Upravičenci, ki italijansko pokojnino še vedno prejemajo s čeki, pa lahko zahtevek za prenos pokojnine na transakcijski račun slovenske banke uredijo na sedežu našega Patronata v Kopru, Verdijeva ulica 7b PATRONAT INČA- OSO DIANA P E L O Z A Doživlja Izola usodo Pirana? STANOVANjSKE HIŠE POSTAJAJO ZASEBNI HOTELČKI Ali Izolo čaka usoda Pirana? To vprašanje je zadnje čase vse bolj aktualno, delno zato, ker se je zelo povečalo zanimanje za nakup nepremičnin v občini Izola, ki so namenjene zgolj turizmu, pa tudi zato, ker se nekatere navade iz sosednje občine, skupaj z njihovimi izvajalci, selijo k nam. Dejstvo je, da smo zadnje čase priče spreminjanju namembnosti stavb v starem delu mesta, ki se iz eno ali dvostanovanjskih spreminjajo prave male zasebne hotelčke, ki seveda niso registrirani za takšno dejavnost ampak so vikendi v katerih prijavljeno in neprijavljeno "letujejo" sorodniki in prijatelji lastnikov teh neuradnih turističnih objektov. POPRAVILO STREHE JE DOVOLJ Način ravnanja takšnih investitorjev je znan. Najprej odkupijo nepremičnino, potem prijavijo vzdrževalna dela na strehi in fasadi, nato zaropotajo stroji v notranjosti in stara istrska enostanovanjska hiša postane stavba s tremi ali štirimi apartmaji, ki jih lastnik pozimi oddaja študentom, poleti pa turistom. Takšnih stavb je v starem mestu že najmanj šest, nekatere pa so še v nastajanju. Na občini pravijo, da so glede tega skoraj nemočni, saj ne izdajajo nobenih soglasij niti nimajo možnosti nadzora, kije v pristojnosti inšpekcijskih služb. Inšpektorji za gradnje pa so tudi dokaj nemočni, saj izvajalci poznajo vse luknje v zakonih in se jim redno izmuznejo skozi prste. Eden od trikov je izogibanje investitorja, ki ne sprejme pisma z vabilom inšpektorjev, ker pa zakon po novem določa tudi odgovornost izvajalca del se investitorji odločajo za tiste izvajalce, ki delajo bolj ali manj na črno in jih ni moč kaznovati po običajni poti. Parecag 31, tel.: 05 672 20 10 VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN: za parke, vrtove, cvetlična korita SADIKE: pelargonij, verben, daliet, enoletnic... BREZ MILOSTI DO VSEH Skoraj neverjetna je zgodba tertraplegika, ki je kupil 16 kvadratnih metrov veliko sobico v stavbi, ki jo prenavljajo v središču starega mesta. Za stanovanje je plačal več kot realno zmore, zdaj pa je gradnja ustavljena, saj je investitor delal brez papirjev in zelo po domače, kratko pa je potegnil kupec, ki je ostal brez denarja in brez stanovanja. Isti izvajalec, ki je že doživel rušenje na črno grajenega prizidka v Piranu, je prisoten na še nekaterih lokacijah v starem delu mesta. Nekaj podobnega se obeta tudi v Humarjevi ulici, kjer je nekdo že kupil stanovanjsko jišo, ki je bila v enem delu zgrajena na črno. Sosedje seveda zahtevajo vrnitev v prejšnje stanje vendar pravega sogovornika nimajo. Bolj ali manj so tudi prepričani, da se bo dvostanovanjska stavba spremenila v apartmajsko stavbo, čeprav investitor trdi drugače. IMA STRAH VELIKE OCI? Morda je strah zaradi takšnega brezvladja tudi odveč, vendar piranski primer jasno pove, kaj se zgodi z mestom v katerem ni stanovalcev ampak so predvsem vikendaši in turisti. Med množico težav, kijih povzroči takšna sprememba strukture prebivalstva, je tudi tista v zvezi s parkirnimi mesti. Več stanovanj namesto enega seveda pomeni, da dobimo namesto enega ali dveh nekajkrat več avtomobilov, ki se tlačijo na ista parkirna mesta. Lep primer je trgec ob Skladiščni ulici, kije že tako ali tako zabasan z avtomobili domačinov, zdaj pa se jim pridružujejo še lastniki in podnajemniki tako prenovljene stavbe s tega trga. Seveda je treba dodati še nesporazume glede plačevanja komunalnih prispevkov in drugih dajatev, ki so sicer rednim stanovalcem dobro znane (komunalije itd.). Dolgoročna težava pa je nastajanje mrtvega mesta, kar se seveda posebej čuti izven sezone, ko se zaprejo polkna na hotelčkih in ko Izolani ostanemo sami s svojimi težavami in radostmi. »Odkar je nov zakon o graditvi objektov uvedel predkupno pravico občine smo ugotovili celo vrsto posegov v prostor brez dovoljenj, » je povedala županja Breda Pečan. Pojavljajo se objekti z več stanovanjskimi enotami, kot je prijavljeno v gradbeni dokumentaciji, na črno se gradi na območju arheoloških najdišč, kot na primer v Kortah. Občina v takih primerih nima posebnih pristojnosti, lahko le opravi prijavo inšpekciji za graditev. »In to bomo tudi počeli,« je odločena Breda Pečan. »Od ministrstva bomo zahtevali, da striktno preganja te črne gradnje.« Ker mora za vsako stanovanjsko enoto lastnik plačati komunalni prispevek ter okrog 700 tisočakov za parkirno mesto, občinska blagajna na ta račun izgublja. V primerih, ko se bo ugotovilo, da se je v posameznem objektu vknjižilo v zemljiško knjigo več etažnih lastnikov, kot je bilo plačanega komunalnega prispevka, bo občina s tožbo izterjala ta denar. Odločeni smo, da nastopimo tudi proti tistim projektantom, ki bodo podpisovali takšne projekte, je dejala Pečanova. »Če se bo izkazalo, daje arhitekt podpisal, daje v objektu manj stanovanjskih enot, kot jih je v resnici, bomo predlagali odvzem licence.« Izolske stanovanjske zgodbe DELOŽACIJE, PRAVILNIKI, PRAVDANJE Reševanje stanovanjske problematike je lahko stvar politike ali poslovni projekt predvsem pa jezelo konkretna težava tistih, ki stanovanja nimajo. Če odmislimo mlade družine, ki jim je stanovanjska varčevalna shema pravzaprav edina še realna pot do stanovanja, je nakup stanovanja v Izoli prava finančna avantura. Dejstvo je namreč, da je Izola postala tržno zelo dragocen prostor, kjer se cene nepremičnin gibljejo v povprečju okrog 300 tisoč tolarjev za kvadratni meter. Seveda pa nekateri odštejejo veliko več, so pa tudi takšni, ki odštejejo prav malo, saj se črnograditeljstva še vedno nismo povsem otresli. Objavljamo nekaj stanovanjskih zgodb, ki smo jih pismeno ali tako, iz oči v oči, slišali v uredništvu. HIŠA NA ROBU Stara hiša na naslovu Oktobrska ulica 19. je stara in ne posebej ugledna, čeprav ob njeni dograditvi verjetno ni bilo tako. Za svojega časa je gostila kar nekaj stanovalcev, v zadnjih letih pa dve družini od katerih je tam še družina Nevenke Kovačevič. Pa tudi oni menda ne bodo tam več dolgo, saj jih je njihov odvetnik, kijih zastopa v sporu z občino Izola obvestil, daje prejel odločbo o izselitvi. Zgodba se začenja leta 1982, ko je Nevena Djurdjevič, delavka Arga, dobila stanovanjsko pravico v stari hiši, kije bila že takrat v slabem stanju. Stanovanje so v naslednjih letih urejali, pomagala je tudi občina Izola, potem pa je prišel nesrečni stanovanjski zakon in zavrnitev vloge za odkup stanovanja. Na občini so jim povedali, daje hiša predvidena za rušenje in stanovanja ne morejo odkupiti. Ponudili so jim nadomestno stanovanje v Livadah, vendar v blok niso želeli pa še stanovanje je bilo takrat že zasedeno. Sledila so leta dogovarjanja, ki pa so se konkretizirala šele koncem devetdesetih, ko so jim ponudili nadomestno stanovanje v Cankarjevem drevoredu . Tam je stanovanje že dobila družina, kije prej stanovala z njimi v stari hiši, njim pa je občina namenila mansardno stanovanje, ki pa so ga zavrnili. Stanovanje je po njihovem mnenju neprimerno, saj imajo edino normalno okno vkopalnici, vsa druga pa so strešna ali bistveno zmanjšana, iz sprejemnice vodi kar pet vrat v različne sobe, minimalna višina je 110 cm, kar pomeni, da bi morali pohištvo kupovati po naročilu. Na občini pravijo, da so jim ponudili že lepo število variant a nobene ne sprejmejo, najemniki pa pravijo, da bi sprejeli normalno stanovanje v stanovanjski hiši v starem delu mesta, ne želijo pa v blok. Tam kjer stoji stara hiša in na območju parkirišča je sicer predvidena novogradnja, saj je kupec starega zdravstvenega doma in tega dela zemljišča dobil zagotovilo, da bo s spremembo zazidalnega načrta na tem območju takšna gradnja omogočena. Štiričlanska družina zdaj čaka nasvet svojega advokata in ob vsakem večjem hrupu s strahom pogleduje proti parkirišču v soseščini. PRAVILNIK KOT REŠITEV Imeli ste lastniško stanovanje in če ste ga prodali nimate pravice do socialnega, kadrovskega ali neprofitnega stanovanja. Približno tako pravi občinski pravilnik, ki je postal glavna ovira za rešitev stanovanjske stiske Pečarjevih. Starejša mati in sin sta bila solastnika stanovanja v Pittonijevi ulici, da bi pomagala sorodnici, V soboto, 31. majajbo na ploščadi ob vrtcu Mavrica 7. PRAVLJIČNA CICIOLIMPIADA Prireditev, ki se bo pričela ob 9. uri, pripravljajo otroci in delavci Vrtca iz Izole. Sodelujejo tudi otroci drugih obalnih vrtcev in vrtca Maribor. V primeru slabega vremena bo prireditev v športni dvorani. kije zabredla v velike finančne težave, sta stanovanje prodala ob zagotovilu sorodnice, da jima bo denar vrnila s prodajo lastnega stanovanja. Toda vmes je posegla država in zaradi neporavnanih obveznosti sorodnici onemogočila prodajo stanovanja, mati in sin pa sta ostala na cesti. Najprej ju je za nekaj časa gostil v majhnem stanovanju kupec njunega stanovanja, zdaj sta se morala začasno preseliti na drugi konec mesta a tudi tam stanovanje rabijo zase. Prav lahko se zgodi, da bosta sredi poletja oba končala v parku, brez možnosti za pridobitev socialnega stanovanja, ker sta pač svoje stanovanje prodala. Ob tem je zanimivo, da so nekdanje stanovanje kupili že pred stanovanjskim zakonom in je zato jasno, da na ta način niso želeli ustvarjati kakšnega dobička. Od občine Izola ne pričakujeta veliko, morda le majhno najemniško stanovanje ali pomoč pri iskanju podnajemniškega stanovanjca daljši čas. Podobne težave ima tudi starejša ženska, ki skrbi za red in čistočo na plaži na svetilniku. Tudi ona je imela stanovanje, ga v začetku devetdesetih prodala in se odselila domov v Srbijo. Toda bila je slovenska državljanka, začeli so se različni problemi, denarje šel sorodnikom za preživetje in tako seje vrnila nazaj v Izolo. Pri več kot osemdesetih ima pokojnino a še vedno dela, saj skrbi za sorodnike doma, pozimi najame podnajemniško sobico, poleti pa prespi tam kjer ji uspe, enkrat na betonskih tleh, drugič v priročnem skladišču na prostoru velikem dober kvadratni meter. Hodi od pisarne do pisarne a najemniške sobice je tako daleč kot pred desetimi leti. PRAVDANJE ALI TRMARJENJE Oblast je v pravdnih postopkih s fizičnimi osebami seveda v prednosti. Če ne drugače pa zato, ker ji ni treba odvetnikov plačevati iz lastnega žepa ampak iz proračunskega denaija, ki je po malem last vseh nas. Prav zato bi človek pričakoval, da se bo občinska oblast izogibala tistih pravd kjer ima malo možnosti za končno zmago. Žal pa ni tako in tudi občina Izola včasih dobi pravdo, včasih pa jo tudi izgubi. Tako je v zadnjem času uspešno končala pravdanje v zvezi z zemljišči v industrijski coni katerih lastnik naj bi bil Stavbenik v stečaju, uspešna je bila tudi v primeru posega v zemljišče ob hladilnici Delmarja Manj uspešni pa so bili v primeru zavračanja pravice do odkupa stanovanja po stanovanjskem zakonu v Alietovi ulici. Pravdanje je bilo dolgo kar tri župane. Začelo seje za časa Zvonka Grahka, nadaljevalo v mandatu dr. Gasparinija in končalo z županjo Bredo Pečan. Sodišče je najemniku, ki je želel uveljaviti pravico nakupa po stanovanjskem zakonu dalo prav in tako je dobil nadomestno obnovljeno stanovanje, občina pa bo morala plačati še mastno odškodnino za vsa leta sporov in trmaijenja. Takšnih sporov, na sodišču in brez sodišča, je seveda veliko, saj gre vendarle za lastnino, ki ima precejšnjo vrednost. Med najbolj znanimi primeri je spor glede odvzema statusa znanega investitorja v industrijski in obrtni coni v Livadah, nadaljuje se pravdanje z najemnikom in lastnikom lokala pod Belvederjem, z najemnicama lokala Remy bar, ki sta dosegli prepoved vstopa v lokal in tako zaustavili gradbena dela pri bodoči igralnici. Nedvomno gre za področje kjer so pravni spori nekaj običajnega, tolikšno število pravd, ki jih ima odprte občina Izola pa vendarle daje misliti, da je na obeh straneh premalo dobre volje za dogovorno reševanje problemov. Kulturno politično zabavni obisk v Nemčiji DVODNEVNA FESTA BREZ VARONSTNIKOV Ko so ob koncu lanskega poletja na Manziolijevem trgu nastopili pevci iz nemškega mesta Gladenbachs, v bližini Marburga bi si malokdo upal napovedati začetek takšnega prijateljstva in sodelovanja med dvema, približno enako velikima krajema. Takrat je bil namreč dokaj hladen večer, glavna sezona mimo, na trgu pa ljudi ravno toliko, da pevci niso peli samim sebi. Ko se je zaslišala zborovska pesem se je trg vendarle napolnil in dobro uro kasneje so že padli dogovori o povabilu v njihov kraj. Zgodilo seje ta vikend in tisti, ki so tam bili, so povedali, daje bil obisk izjemno doživetje v kulturnem pa tudi v organizacijskem smislu. Jože Černelič, ki je v občini Izola zadolžen tudi za področje turizma in je hkrati eden od pevcev Moškega komornega zbora Izola, je o tem gostovanju povedal to-le: - Najprej moram povedati, da so Nemci povsem zapravili svoj sloves hladnih ljudi. Sprejeli so nas tako toplo, kot jih mi verjetno ne bi znali sprejeti. Zamudili smo uro in pol in vendar nas je pričakalo kakšnih 50 ljudi iz dveh zborov s prijaznimi ! kresničkami. Enako prijazno je bilo potem ves čas našega obiska, ko so bili zares izjemni gostitelji. - Tam ste bili pevci komornega moškega zbora in Obale iz Kopra. Kakšni so bili nastopi? - Imeli smo štiri nastope od tega tri na glavnem mestnem trgu v različnih delih dneva, zvečer pa še nekakšen glavni koncert v eni od njihovih cerkva. Ne bom pretiraval, če povem, da takšnega sprejema naš zbor še ni doživel. Ob koncu zadnjega koncerta v cerkvi smo doživeli ovacije stoje in dolg aplavz. Glede na to, da imajo v mestu najmanj štiri večje pevske zbore se na zborovsko petje očitno spoznajo, pa tudi obiskovalcev je bilo za naše pojme neverjetno veliko. - Je bila to predvsem pevska prireditev ali kaj drugega? - To je v bistvu dvodnevna festa, ki jo organizira njihov pevski zbor. Občina jim da brezplačno prostor, sponzorji hrano in pijčo, člani zborov pa to pripravljajo in prodajajo na stojnicah ter na ta način zbirajo denar za delovanje zborov. - Menda imajo natančni Nemci bistveno manj komplikacij za organiziranje takšnih javnih prireditev. - Ko so nam pripovedovali, kako je to pri njih smo jim seveda zavidali in se vsaj zaradi tega veselimo, da bomo kmalu v Evropi. Za dvodnevno fešto zaradi katere so zaprli cel trg in eno od cest so potrebovali en sam dokument, ki so ga na občini dobili v petih minutah. Skupaj z dovoljenjem za brezplačno uporabo prostora so dobili še opomnik na kaj morajo biti pozorni ob organizaciji prireditve in to je vse. Pevci so sami pripravljali hrano na nekaj stojnicah, ženske so doma spekle pecivo in kuhale kavo in vse to so prodajali obiskovalcem, ki jih je bilo na prizorišču po cel dan najmanj 500. Vse to so lahko počeli brez posebnih dovoljenj ministrstva za okolje in prostor, notranjega ministrstva in različnih služb in inšpekcij, ki se pri nas obesijo na vsako prireditev. Tudi varnostnikov ni bilo nobenih, čeprav je bilo ljudi toliko, da bi jih naša zakonodaja zahtevala vsaj deset. Ko smo se pogovarjali o teh različnih pristopih so se najbolj zabavali, ko sem jim povedal, da imajo na trgu tudi vodnjak in po naših predpisih bi morali imeti na prireditvi tudi reševalca iz vode. - O vašem obisku na veliko pišejo tudi v regionalnem časopisu in tam je tudi fotografija županje Brede Pečan, ki nekaj podpisuje. - Ne gre za nobno obveznost. Županja se je na povabilo njihovega župana le podpisala v zlato knjigo gostov mestne hiše. Je pa res, da smo želeli v Izoli to povabilo izkoristiti tudi za druge vrste sodelovanja in tako so nam na trgu postavili posebno stojnico kjer smo delili izolski turistično propagandni material, delili informacije in sodelovali na nekakšnem workshopu s predstavniki njihovega gospodarstva in turističnih agencij. - Ste se dogovorili za nadaljevanje sodelovanja? - Ta želja obstaja, seveda pa smo vsi izrazili željo, da bi presegli raven zgolj kulturnega sodelovanja in dosegli kaj več tudi na na področju gospodarstva. DROGINI ČAJI TUDI V LEKARNAH Droga je v začetku maja na trg lansirala nov izdelek - zdravilni Odvajalni čaj DROGA v filtrirnih vrečkah. Zaradi zdravilnih rastlin, ki jih vsebuje, in zaradi učinka, ki ga ima na organizem, spada med zdravila. Potrošnikom je zato na voljo brez recepta v lekarnah in specializiranih trgovinah. Po začasnem nekajletnem umiku z domačega trga, ki ga je zahtevala prilagoditev zahtevam Zakona o zdravilih in medicinskih pripomočkih iz leta 1999, po katerem med zdravila uvrščamo tudi zdravilne čaje, se Droga ponovno vrača v segment, ki je pred leti v Sloveniji predstavljal dobrih 10 odstotkov prihodkov od prodaje čajev. Prva proizvodnja novega čaja je stekla marca, po decembrski pridobitvi dovoljenja za izdelavo zdravil za farmacevtsko obliko zdravilni čaji, prodaja pa po aprilski pridobitvi izvida o kontroli kakovosti pred dajanjem zdravila v promet. V naslednjih letih načrtujejo dopolnitev asortimana z drugimi zdravilnimi čaji, ne skrivajo pa tudi izvoznih ambicij. Po besedah predsednika uprave in generalnega direktorja Matjaža Čačoviča gre »za strateško pomemben projekt, ki bo svojo pravo vrednost pokazal v naslednjih letih.« Zdravilni Odvajalni čaj Droga je primeren za kratkotrajno lajšanje težav zaprtja, ki ga ni mogoče odpraviti s spremenjeno prehrano ali preparati z vlakninami. Brez prekinitev se sme uporabljati največ 14 dni. Primeren je za odrasle in otroke, starejše od 14 let. Čaj ni primeren za hujšanje. (PR) Hinterland Sc.hon nach wcnlgcn Takten hai te der Mdnncr-Oskar Trebeč das Gladenbnchct PubJll Auftrltt, dea die Stinger MHt nach elner Žuga bo betu r-KammercliOr aus Izola unter der Lei tunu von Unter ti en l.inden um Mark tpia u Hrfreuten slch den san 'ibert. Bravo-Rute beg M te ten den erstk lasslgcn vtclfdlllgen Darbtetungen und un dem frahllnKshaftc betnden dur/ten. zauberhattus Program m fùr Augen, Herz und Ohren en Welter. 1 Posvet o športnih objektih ^ ^ KAJ BO S ŠPORTNIM SREDIŠČEM JADRANKA Problematika športnih objektov v Izoli ni nova. Pravzaprav gre za nikoli končane razprave o tem, kdo in kako naj upravlja posamezne objekte oziroma, kdo naj načrtuje nove in iz kakšnih sredstev. Statistično Izola premore kar lepo število objektov, od treh športnih dvoran do treh tipično šolskih telovadnic, od dveh nogometnih stadionov do veslaškega in jadralnega kluba. Veliko pa nam vendarle manjka. V prvi vrsti smo še vedno brez navadnega atletskega stadiona s tekaško progo, nimamo bazena za tekmovalno plavanje, primanjkuje odprtih igrišč za mali nogomet, rokomet, košarko in odbojko, pogoji dela v stari dvorani parka Arrigoni pa so na meji sprejemljivega. Ob tem pa je vsake toliko slišati napovedi o gradnji novih športnih objektov, od kegljišča do balinišča in od atletskega stadiona do pomožnega nogometnega igrišča z umetno travo, o katerih pa izolski športni delavci vedo bolj malo. Prav zato je pred časom prišla javna pobuda za organizacijo posveta o problematiki športnih objektov, ki sta ga zdaj skupaj pripravila Center za kulturo šport in prireditve ter Športna zveza Izole. Športne objekte v občini, obstoječe in tiste, ki so šele v idejah, je že pred časom izrisal strokovnjak za to področje, arhitekt dr. Leskovec, ki je tudi izdelal idejno skico športno rekreacijskega središča na območju med sedanjim avtokampom Jadranka in Mehanotehniko. Vodstvo Centra za šport pa je drugemu arhitektu naročilo še izdelavo študije o problematiki športnih objektov z nekaterimi predlogi glede reševanja omenjene problematike. POJASNILO IN POPRAVEK 0 GRADNJAH V prejšnjem Mandraču smo pod naslovom »Zdaj lažje do papirjev za gradnjo?« objavili pogovor z načelnikom UE Izola Brankom Andrejašičem o novostih v zvezi z graditvijo objektov. Naš sogovornik nas je opozoril, da so se pri oblikovanju povzetkov razgovorov prikradle nekatere netočnosti, ki lahko vplivajo na vsebinsko razumevanje članka. V stavku, kjer je govora o objektih za katere zadostuje lokacijska informacija in se glasi: »To so razni začasni objekti za kmetijske namene, gostinski objekti, pa razni pomožni objekti kot garaže, ograje, vrtne lope in podobno", je potrebno pri besedni zvezi "gostinski objekti" dodati, da gre za začasne gostinske objekte sezonskega značaja. V odstavku, kjer je govora o tehničnih pregledih in uporabnih dovoljenjih, zahteva četrti stavek dodatno pojasnilo in se pravilno glasi: "Za individualne stanovanjske hiše, ki so bile zgrajene na podlagi gradbenega dovoljenja po prejšnjih predpisih in so z dnem uveljavitve v uporabi ter so na predpisan način evidentirane v zemljiškem katastru se šteje, da imajo uporabno dovoljenje po zakonu." SREČANJE BOLNIKOV Z MULTIPLO SKLEROZO Člani obalne podružnice Združenja multiple skleroze Slovenije se vsako leto zberejo na klubskem srečanju. Tokratno srečanje, ki je potekalo v petek, 23.maja v hotelu Delfin, so posvetili tudi 30.oblctnici delovanja društva, ki omogoča bolnikom s to boleznijo tudi strokovno in psihosocialno pomoč ter rehabilitacijske programe. Multipla skleroza je kronična avtoimunska bolezen osrednjega živčenja, pri kateri je moten pretok živčnih sporočil med posameznimi deli osrednjega živčevja in posameznimi organi. Posledica tega so motnje gibanja, vida in drugih funkcij. Že takoj na začetku srečanja se je razvil zanimiv pogovor z dr. Matijo Umekom, nevrologom iz izolske bolnišnice, ki že vrsto let sodeluje z obalno podružnico društva. Letos je na njihovo pobudo tudi prejel priznanje nacionalnega združenja. Največ vprašanj je bilo v zvezi z novimi zdravili, ki se pojavljajo na trgu, pa tudi o tistih, ki so šele v fazi eksperimentiranja. V zadnjih letih je bil dosežen velik napredek pri diagnosticiranju in zdravljenju te bolezni, vendar povsem novih zdravil v kratkem ne gre pričakovati, je bil realen dr. Umek. Kljub temu pa tudi sedanja zdravila, npr. interferoni, pogosto uspešno zavirajo napredovanje bolezni. Pogovor seje dotaknil tudi alternativnih metod zdravljenja, ki se jih bolniki tudi poslužujejo. Če takšne metode ne škodujejo bolnikom so sprejemljive, vendar bi bilo treba status zdravilcev urediti tudi zakonsko, da se tudi na tem področju loči zrnje od plev, je bila ena od ugotovitev. Dotaknili so se tudi vprašanja marihuane, o kateri se v določeni literaturi navaja, da naj bi imela pozitivne učinke pri zdravljenju multiple skleroze. Eden od bolnikov je spregovoril tudi o svoji izkušnji ter povedal, da kadi marihuano enkrat tedensko. Povedal je, da je učinek predvsem ta, da ima manj krčev. Možnost spazmolitičnega delovanja je omenil tudi dr. Umek, ki pa je zatrdil, da znanstvenih dokazov o zdravilnem učinku ni. (Karmen Bučar) f Vsebina te študije posebej zanima kegljače, ki že vrsto let čakajo na svoje kegljišče, balinarje, ki nikakor ne morejo začeti z gradnjo pokritega balinišča v Arrigoniju, namiznoteniške igralce, ki ne vedo, kam bodo morali ob začetku del v bodočem mladinskem centru Arrigoni, jadralce Olimpica, ki so trenutno "pod milim nebom", košarkarje, ki se šele dobro organizirajo, klube borilnih športov in še koga. Seveda je težko pričakovati, da bi občina Izola zmogla denar za takojšnje reševanje množice problemov s športnimi objekti, gotovo pa je prav, da se v njihovo reševanje vključijo tudi klubi, saj način dela, kot je v primeru novogradnje ob stadionu, ko so športni delavci šele iz medijev izvedeli, kaj in za koga se gradi, zagotovo ni rezultat sistematičnega pristopa k urejanju javne infrastrukture na področju športa. Eno pomembnejših vprašanj pa bo gotovo namenjeno realnosti gradnje na območju športno rekreacijske cone Jadranka, ki je zadnje leto dni kar nekako potihnila v pozabo. CIVILNA SFERA BREZ POLITIKE Tako je prepričanih vse več predstavnikov izolskih športnih društev, ki se ne strinjajo s tem, da Center za kulturo šport in prireditve vodo organiziranje in delovanje Športne zveze Izola, ki je dejansko zveza športnih društev in kot takšna na nek način prdvsem opozicija Centru, kije pač organ občinske oblasti. Zato je slišati vse več pripomb, da bi ta organ morali razbremeniti politike in naj bi postal v prvi vrsti strokovni organ, saj je področje stroke v izolskem športu še posebej pereče. Prav zato bodo na omenjenem posvetu predlagali, da se volitve članov predsedstva in predsednika Športne zveze opravijo posebej, skupaj z razpravo o vsebinskem položaju te organizacije, ki je do ustanovitve centra bila najpomembnejša organizacija izolskega športa, potem pa je ostala le formalna zveza brez dejavnosti in pravega programa. Najlepše darilo za novorojenčka! Brezkontaktni termometer THERMOFOCUS Z njim boste otroku izmerili temperaturo brez dotikanja - popolnoma nemoteče -j I kadarkoli (tudi med spanjem) ^ 'j in kolikorkrat boste želeli. S Thermofocusom 'St. W . "dobite 3 termometre v 1: - telesni termometer -termometer za predmete % ” ( Izmerite temperaturo mleka v steklenički ali vode v kopekj - sobni termometer_________________________________ URNIK: 8-12 in 15-18, sobota 8-12 UGOTOMTE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas. Izdelki za zdravoživljenje Nogomet-2. SNL B.KRAJINA:MNK IZOLA 1:1 (0:1) Strelca:0:l Božičič(40), 1:1 Pezdirc (50). MNK IZOLA: Milič 7.5, Zupančič 6.5 (od 55. min. Dobrin 71, Gavrič 7, Ružnič 7, Franetič 7, Cavar 6.5 od 46. min. Božič 7), Radovac 7 (od 20. min Gerič 7], Nadal 7, Klariča 7. Božičič 7.5, Apollonio 7 . Trener: Vlado Badžim Izolani so se že na začetku zoperstavili pritisku favoriziranih domačinov in napovedali boj za točke. Sicer je bila igra v prvem delu izenačena s po nekaj priložnostmi na obeh straneh. V 30. minuti bi lahko sodnik Jug upravičeno dosodil prekršek nad Elminom Geričem v kazenskem prostoru gostiteljev. Malo pred iztekom prvega dela se je Saša fce-žS»'»-: BOŽiČiČ izognil prepovedanemu i položaju in povedel modro-bele v gg vodstvo. Domačini so izenačili že po petih minutah nadaljevanja in zatem stopnjevali tempo. V eni od akcij bi lahko povedli, a je Andrej Franetič na sami črti ustavil preprečil žogi pot v gol. Izolska ekipa je zatem uspela umiriti igro in si v nekaj protinapadih pripravila nekaj zrelih možnosti za zadetek. Zadnji poskus domačinov za popolno bero točk smo videli tik pred koncem tekme, a je Bojan Milič z zelo dobro obrambo poskrbel, da je izolska enajsterica izpod Gorjancem vendarle uspela pripeljati tokrat pošteno zasluženo točko. Bojan Milič je po tekmi dejal: TO j6 bilO ----- težko gostovanje, toda cela ekipa je igrala dobro. Bili smo povsem enakovreden tekmec domačinom in ocenjujem, da je točka upravičeno naša. Pokazali smo, da znamo tudi na gostovanjih dobro zaigrati in to je vsekakor dobra vzpodbuda pred težkimi srečanji, ki nas še čakajo. Izolani so tekmo 27 kroga igrali včeraj z moštvom Livarja. 3. SNL-zahod Korte Avtoplus:Bilje 0:0 Korte Avtoplus: Sirotič, Begič, Jureš, Jankovič, Mamilovič, Furlanič, Bogdanovič, Bašič, Serdinšek (Gregorič), Čendak, Luznar (Banica) Bilje derbi v pravem pomenu besede. Kljub vročini sta moštvi igrali hitro in dopadljivo, priložnosti so se vrstile na obeh straneh, raven igre je bila za vrh tretjeligaškega prvenstva. Čeprav so imeli domači več priložnosti in bi si zaslužili zmago pa je neodločen rezultat kar ustrezen prikaz dogajanja na kortežanskem igrišču. Kortežani so ohranili točko . prednosti pred sežanskim Taborom, ki bo ta vikend gostoval pri nevarnih Biljah, medtem ko bodo Kortežani doma igrali z zadnjeuvrščeno GcrkUiCO. KAPUČINO 1 1 ! T 1 ! 1 1 | 1 I j Jul MLADINCI MNK IZOLA PRVAKI V soboto 24.maja so igrali 24 krog tekmovanja v 2.slovenski mladinski ligi-zahod. Mladinska ekipa MNK Izola se je pomerila z gosti Ilirije 1911 iz Ljubljane. Tri kroge pred koncem prvenstva so lahko z zmago odločili prvenstvo in potrdili naslov prvaka. Rezultat vse pove: MNK Izola : Ilirija 7:1 Izolani so krenili odločno a so v 7. minuti doživeli hladen tuš. Gostje so z golom Fariča prešli v vodstvo. Domačini se niso predali in napadalna igra je obrodila sadove v 24 minuti, ko je Matej Batista izenačil. Le tri minute kasneje je Šabanovič z golom domačine povedel v vodstvo in izid 2:1 je bil tudi izid polčasa. V drugem polčasu so domačini pokazali zakaj so vodilni na lestvici. Kar 5 zadetkov je še padlo v gostujočo mrežo. Med strelce pa so se vpisali Treskavica in Hanc s po 2 zadetkoma ter Breč. Po zadnjem sodnikovem žvižgu seje lahko začelo veselje. Uvrstitev v 1 .slovensko mladinsko ligo je bila dokončno potrjena. Vse čestitke trenerju Lovrečiču, ki je znal in zmogel motivirat ekipo v najodločilnejših trenutkih. KADETI: MNK IZOla:llirija 1911 0:2 Rokomet-ženske IZOLANKI PRVI V VICENZI Starejše deklice Izole so na mednarodnem turnirju v Vicenzi osvojile prvo mesto. Najprej so v predtekmovalni skupini premagale vse nasprotnice. V polfinalu in nato v finalu proti ekipi Umaga pa so prikazale vrhunsko igro in navdušile vse prisotne. Na turnirju kjer je nastopilo preko 80 ekip različnih kategorij so v moški konkurenci slavili rokometaši Kopra, ki so skupaj z Izolankami kvalitetno izstopali od ostalih ekip. Najboljša strelka turnirja je bila InCS Kaltak najboljša igralka pa Lliaiina Poljšak. V soboto 24.maja je ŽRK IZOLA BORI KMO organiziral rokometni Turnir ob dnevu mladosti .Mednarodni turnir je bil v bistvu troboj ekip Zameta iz Reke, Polja iz Ljubljane in Izole v treh starostnih skupinah. Pri najmlajših v mini rokometu je bila prva ekipa Zameta, ki je premagala tako ekipo Polja kot Izolo, druge so bile Ljubljačanke tretje pa Izolanke. Naboljša igralka Izole je bila Ana Strelec. Za Izolo so igrale: Katja Lenarčič, Mateja Perič, Nina Benčič, Ana Strelec, Tjaša Jazbec, Amina Jagurdija, Mirjam Dotlič, Damjana ---------- Dodič, Ivana Stepančič, Lara Zakrajšek, Barbara Selič, Maja Gajzer. V kategoriji Mlajših deklic so zmagale IZOlankB, druge so bile igralke Zameta in tretje Ljubljančanke. Najboljša igralka pri Izoli je bila Maja Marjanovič. Za Izolo so igrale: Špela Maslo, Maja Marjanovič, Andreja VlašiČ, Lili Smodiš, Sara Sušelj, Valentina Žerjal Sara Denac. V kategoriji Starejših deklic je zmagala ekipa Polja, druge so bile igralke Zameta tretje pa Izolanke. Pri Izolankah ja bila za najboljšo igralko izbrana Anja Barič. Za Izolo so igrale: Tanita Hotujec, Anja Barič, Sabrina Poropat Mirela Poljak, Rebeka Hiršelj, Tjaše Stefančič, Suzana Bartulovič, Nataša Hanc, Aleksandra Derdaj, Armela Džogovič, Ajda Bajaktarevič, Ana Perič, Pramvera Hoxhaj, Neža Stanič, Zala Žvab, Mateja Tomič Ralinanje ladran kola:Planinc Kozlek 14:10 Izolski balinarji so v četrtek krogu dosegli svojo prvo letošnjo zmago in se tako odlepili od dna prvoligaške lestvice. POGLED S STRANI piše ŽARKO za Kapučino Šporrt Tudi zadnja rokometna neznanka je rešena. Celjani so ponovno postali prvaki, ekipa Pral pred razsulom. Še enkrat več, od obljub se pač ne da živeti. Velike načrte, včasih iluzije je potrebno dobro »zalivati«. Vsi pritiski, vsi komentaiji so zopet leteli na sodnike, pozablja pa se, da so (kakršni so) sestavni del igre. Ob ugledu, katerega premoremo, bi vabilo tujim sodnikom samo povečalo sumnje o regularnosti. Biti prvak seveda ni mala stvar, kar nekaj bonitet prinese naslov. Ne gre pozabiti publike, derbi manj rokometni, tudi manj adrenalina in neljubih scen. Sicer pa so vsa sproščanja »ljubezni« in pripadnosti na tribunah postala preveč moteča, včasih nevarna. Vprašanje več, komu je namenjen šport? Torkovo neformalno zasedanje »opozicije« v dvorani je skušalo dati nekaj odgovorov. Daleč sicer nismo prišli, pa tudi okoliščine (odojek, pijača) niso tega dopuščale. Toda, nekaj resnic je bilo le povedanih. Tudi izolski rokomet je na nekakšnem križišču in izbira prave poti (smeri) je kot vedno pogojena s sredstvi. O kvaliteti se ve skoraj vse, toda ta nam žal odhaja. Seveda so prepričevanja o pripadnosti in podobnih zadevah stvar zgodovine, tudi na vsa odrekanja, ptredvsem pa ljubezen s katero se ustvarjajo ekipe ne gre pozabiti. To, da smo različni v pogledih, v rešitvah, želimo pa isto, je ob minimalni toleranci tudi porok za uspeh. Res je mogoče stvar časa, kdaj se bomo zopet kosali s Slovenijo. Ob pogledih na naše sosede se nam kar cedijo sline, vendar vem, da ob načinih s katerimi stvari zastavljajo ne bodo dolgo "»lesali"« Usode klubov so žal povezane, poznanstva, predvsem tista z »ta glavnimi« so poglavitna in tudi ob najboljši volji in kvaliteti je težko prilesti visoko. Morda ne bi bilo slabo se malo ozreti nazaj, vse res ni bilo tako slabo, kar nekaj »pridelka« je šele sedaj dozorelo. Različnost je res dobrodošla, toda vsaj osnovni pogoji bi morali biti enaki za vse. Kako to doseči, zelo težko. Čestitke balinarjem Jadrana za prvenstveno zmago, upam, da ni zadnja. www.goldenindex.com Namizni tenis FATORIČ TRDA NA TOP-12 V soboto je v Muti na Koroškem potekal TOP-12 za mlajše kadete in mlajše kadetinje. V prvo skupino od 1. do 12.mesta je bila poklicana KNStin FfltOMč, ki je z osvojenim tretjim mestom popolnoma upravičila pričakovanja. Izgubila je le proti zmagovalki Fajmutovi iz Fužinarja z 0:3 ter zelo tesno (2:3) z Zerovo, ravno tako iz Fužinarja. Simon Frank je ravno tako nastopil v prvi kakovostni skupini pri mlajših kadetih. Simon je pričel turnir dobro, vendar zelo tesno izgubil prvi dve odločilni tekmi proti Skrubanu iz Kerne ter Slodeju iz Mute. To je v nadaljevanju pomenilo igranje od 5-8. Mesta, kjer je osvojil sedmo mesto. V drugo kakovostno skupino je bil poklican še Blaž Petrina, vendar zaradi bolezni ni nastopil na tekmovanju. Jadranje DEK1EVA -MAVČEC POTRJUJETA DESETERICO Po sedmem mestu na tradicionalni prvokategorni SPA regati v Medembliku na Nizozemskem sta Vesna Dekleva in Klara Maučec dokazali da sta postali stalni članici najboljše svetovne deseterice v ženski konkurenci jadrnic razreda 470. Vasilij Žbogar je tokrat končal regato na 19-tem mestu. Po izvrstnem nastopu v francoskem Hieresu sta tako še potrdili odlično formo in dokazali, da resno trkata na vrata olimpijskih iger v J Atenah. Slovenski jadralci so na zahtevnem s) regatnem polju dosegli kar lepe rezultate, saj so se, ob Vesni in Klari še štiri posadke uvrstile med najboljšo dvajseterico. Mesto med dvajseterico sta imela dan pred koncem v rokah tudi Tomaž Čopi in Davor Glavina, a sta za razliko od koprske posadke Hmcljak-Ncvečnv, po uvrstitvi na 24. mesto zdrknila na skupno 23 -to. Nedeljske zahtevne razmere za jadranje (šibak in smer menjajoč veter) so boljšo uvrstitev odnesle tudi Gašperju VlHČCCU, ki v zadnjem plovu ni prišel do cilja in se iz Medemblika vrača z 38. mestom, kar je letos njegova naj slabša uvrstitev na treh prvokategomih regatah, ki jih je odjadral.. Več je verjetno pričakoval tudi Vasilij Žbogar v razredu Laser, ki pa že ima potrjeno vozovnico za Atene. Devetnajsto mesto med 143 laserji seveda ni slab dosežek a za samozavestnega jadralca Burje manj od pričakovanega. OPTIMISTI V IZOLI Jadralni klub Olimpie bo to soboto in nedeljo, kljub težavam s prostori le organiziral tradicionalno Olimpicovo regato za jadralce razreda Optimist. Regata bo predvsem dober trening pred zadnjo kriterijsko regato za sestavo državne reprezentance, ki bo, prav tako v Izoli, čez deset dni. ZAHVALA DRUŠTVA INVALIDOV Društvo invalidov Izola je v soboto, 24.maja, na terasi hotela Delfin v Izoli organiziralo regijsko srečanje društev invalidov obalno-kraške regije (Piran, Izola, Koper, Sežane, Postojne in Pivke). Za uspešno izvedeno srečanje se v imenu društva, oziroma organizatorja, zahvaljujem vsem nastopajočim in govornikom v kulturnem programu. Posebna zahvala gre podžupanu občine Izola Silvanu Sau, ki je to srečanje pozdravil in spregoviril nekaj lepih in koristnih besed. Prav tako se zahvaljujemo gospodu Branku Simonoviču, tudi podžupanu in direktorju Hotela Delfin, za prisotnost in storitve, ki smo jih bili deležni. Zahvaljujem se Nataši Benčič za povezovanje programa, skupini članic za dobro pecivo in delo, ki so ga opravile, ter izvršnemu odboru društva invalidov Izola. Predsednik Dl Izola: Zmago Višnjevec KOLESA-SCOTT, TREK, CULT IZOLA tel.: 05/ 64-01-240 £ '* tel.: 05/ 63-98-804 AKCIJA ZA ODLIČNJAKE Za vse, ki ste uspešno zaključili šolsko leto, izredna priložnost pri nakupu rolerjev in koles v kolesarskem centru RITOŠA. Od 15.06. do 15.07.2003 Za odličnjake še poseben popust! PRILOŽNOST NAKUPA STARO ZA NOVO! NAJVECJA IZBIRA KOLES NA OBALI J // Veslanje OSMEREC PO DVAJSETIH LETIH V nedeljo 25. maja je veslaški klub Argo Izola organiziral že 48. mednarodno Istrsko veslaško regato. Udeležilo se je je 15 klubov iz Hrvaške, Italije in Slovenije. Preko 300 veslačev je nastopilo v 260 posadkah. Udeležba je bila nekoliko okrnjena zaradi istočasne kriterijske regate v Piediluccu za mlajše člane In kriterijske regate v Drnu za mladince, kjer bi moral nastopiti tudi član Arga Jaka Vadnjal a se je zaradi bolezni ni udeležil. Organizatorji so bili predvsem veseli lepega vremena in mirnega morja, ki je zdržalo do konca regate. Tekme so brez težav potekale od Ronka do Simonovega zaliva. Najbolje sta se odrezala izolska kluba, zmaga pa je šla v ¥.K. Izola, za njimi seje uvrstil V.K. Argo, tretji je bil tržaški Timavo. Med starejšimi veslači so v Izoli veslali le nekateri člani B reprezentance. Med članicami sta bili zopet nepremagljivi Izolanki Jermanova in PrelazOVa, med člani pa njun klubski kolega PlŠIar. V eni izmed skupin članskih enojcev so se med seboj pomerili tudi kandidati za B reprezentanco. Molnar (Argo) in Šema (Nautilus) sta se uvrstila na tretje oziroma četrto mesto, za italijanskim in mariborskim veslačem. Rezultati po kategorijah in osvojitev pokalov »marine izola«: - pionirji in pionirke : 1. V.K. Pulimo Trst, 2. V.K. Timavo Trst, 3. V.K. Izola - mlmladinci in ml. mladinke: 1.8led, 2. Argo Izola, 3. Istra Pula - mladinci in mladinke: 1. Istra Pula, 2. Argo Izola, 3. V.K. Arupinum Rovinj - člani in članice: 1. V.K. Izola, 2. V.K. Argo Izola, 3. V.K. Timavo Trst Za VK Argo tokrat ni nastopil njihov najboljši član OOŠtjan ROŽIČ, saj se je moral udeležiti skupnega treninga na Bledu. V torek je namreč odpotoval na prvo tekmo svetovnega pokala za člane A, kjer bo nastopil v dvojnem četvercu skupaj z Glaičičem (Bled), Mizeritom in Novakom (Nautilus Koper). Cilj letošnje sezone je, da bi Boštjan dosegel olimpijsko normo za nastop na O.I. v Atenah leta 2004. Svojega nastopa zaradi bolezni ni opravil niti njihov najboljši predstavnik med mladinci, Jaka Vadnjal ki je kandidat za mladinsko svetovno prvenstvo. Poleg Boštjana Božiča in Jake Vadnjala imajo v Argu letos tudi kandidata za svetovno prvenstvo mlajših članov. To je Nikola Molnar, ki se zaradi maturitetnih obveznsti ni udeležiti kriterijske regate v Piediluccu in je tako nastopil doma. Veslači Arga so pričakovali tudi udeležbo OSmerCOV, ki sojo letos razpisali, a žal ni bilo prijavljenih. Tako so kot zanimivost letošnjo regato OtVONli Z osmercem V.K. Argo, ki ie za publiko preveslal regatno polje. Ob tej priliki se zahvaljujejo vsem, ki so jim kakorkoli pomagali pri organizaciji in izvedbi regate, posebej pa »Marini iZOla« za pokale vsem zmagovalnim kategorijam in skupnim zmagovalcem. Rezultati po kategorijah: Rezultati veslačev VK Argo Izola: 1. Mesto: Krajcar E. (enojec veterani), Butinar L, Molnar N. (dv.dvojec člani), Hrvat R., Kerin K., Pulin J., Mezgec A. (četverec mladinci),Zuliani L, Ivančič T. / Zulian J., Kršul M. (dv.dvojec ml. Mladinci) 2. Mesto: Mezgec A., Pulin J. (dvojec mladinci), Kerin K. (enojec mladinci)., Krajcar L. (enojec pioniiji) 3. Mesto : Molnar N. (enojec člani), Brazzatti L., Zulian J., Kršul M., Vadnjal G. (četverec ml.mladinci), Hrvat R., (enojec mladinci),Ivančič T., Zuliani I. (enojec ml.mladinci), Krajcar G., Koršič L. (enojec pionirji) 4. Mesto: Hlaj S.(enojec člani), Rehar M. (enojec članice), Vadnjal G., (enojec ml.mladinci), Marinkovič O., Sever T., Hrvatin m. (enojec pionirji) 5. Mesto : Hlaj S., Kerin I. (dvojec člani), Rehar T. (enojec mladinke), Brazzatti L. (enojec ml. Mladinci), Krumpak Ž (enojec pioniiji) 6. Mesto: Martič M. (enojec člani), Slavec B. (enojec pionirji), Kralj J., Krbavčič T. (dv.dvojec pionirji) ŠPORTNO DRUŠTVO iy;Ja)iS ^ ■ V fitnessstudio IZOLA / Ljubljanska 51 / tel. 6418-042 ZE POLETNI URNIK IN POPUSTI URNIK pon-pet od 18.00 do 22.00 sobote in nedelje od 18.00 do 21.00 ■ POSEBNI POPUSTI ZA UČENCE, DIJAKE IN ŠTUDENTE •TURISTIČNE KARTE Obiščite nas na LJUBLJANSKI 51 v Izoli I telefon 641 80 42 S civilno družbo kjer odpove oblast DOBILI SMO DRUŠTVO PRI|ATEL|EV REX-a V Izoli so včeraj ustanovili Društvo ljubiteljev morja - REX. Ustanovili so ga z namenom zbiranja informacij in posredovanje le teh širši javnosti, vezanih na morje, predvsem pa bi ustanovitelji želeli oživiti pozabljeno ladjo REX in jo predstaviti širši javnosti. Na ustanovnem zboru so se dogovorili, da bodo zbirali in posredovali informacije vezane na morje, predvsem bodo propagirali modelarje, ki so se lotili izdelovati makete legendarne ladje Rex. Sodelovali bodo pri vseh projektih, kjer bo govora o morju, ekologiji, ohranjanju pomorske kulturne dediščine in izobraževanju svojih in zunanjih članov društva.. Ustanovitelji so prisotnim podali informacijo o namenu in obstoju društva, ter potrdili statut. Za zastopnika društva so soglasno izvolili Marjana Kralja ter potrdili ostale organe potrebne za obstoj društva. Miha Črnič, Kolomban NAGRADE ZA REŠENO KRIŽANKO Odbor za pripravo pomladanske očiščevalne akcije je izžrebal dobitnike praktičnih nagrad za pravilno rešeno nagradno križanko (za to priložnost jo je sestavila Bolje Marija), kije bila objavljena v galsilu Bobnič - La crida. Nagrade prejmejo: 1. Zvonko Tomažič, OF 9 Izola Ž.Marija Marjetič, IX. Korpus 2 Izola in 3. Ljudmila Pavletič, Nazorjeva 10 Izola Izžrebanim čestitamo in jih vabimo, da do 15. junija 2003 prevzamejo nagrade, ki jih podeljuje Javno podjetje Komunala Izola na sedežu podjetja. Panasonic KLIMATSKE NAPRAVE ŽE OD 170.000 SIT NAPREJ cena z montažo in DDV-jem (8,5%) PRODAJA - MONTAŽA - SERVIS Knap Vili s.p. Tel.: 05/ 6400 820 Okt. revolucije 20 GSM: 041/650 671 6310 IZOLA www.viking-klima-sp.si Prejeli smo KDAJ BO MAJSKA SEJA? Smo skoraj na koncu meseca maja, seja občinskega sveta pa še ni bila sklicana. Na aprilski seji OS smo predlagali razširitev dnevnega reda s točko, problematika ribištva v Izoli. K temu nas je spodbudilo težak položaj izolskih ribičev po odprodaji ribiške ladje, ki so ostali brez dela. Ker za samo sejo ni bilo pripravljenega gradiva, smo se strinjali, da se omenjeno točko obravnava na majski seji. Menimo, da mora občina, glede na to, da je v Izoli ribištvo stoletna tradicija nekako pomagati tej dejavnosti, da preživi. V preteklosti je ta dejavnost bistveno prispevala k razvoju kraja in sedaj je čas, da kraj ribištvu nekaj povrne. Konec koncev ali si predstavljate ribiški praznik brez ribičev ? Predvsem je potrebno dobiti odgovore na naslednja vprašanja: - Potrebno preveriti ali je država pomagala in koliko in ali lahko v bodoče računamo na pomoč države? - Prepričani smo, da so si ribiči svoj kruh zaslužili, postavlja pa se nam vprašanje ali je vodstvo naredilo vse potrebno, da ta panoga preživi ? - Preveriti možnosti, kako občina lahko pomaga v nastali situaciji ? - Kaj bo z ribištvom v bodoče ? Menimo, da bi občinski svet in ribiči na zgoraj postavljena vprašanja morali dobiti odgovor čimprej. Končno ribiči morajo izvedeti ali še lahko računajo na delo, katero so opravljali celo življenje in kakšna bo njihova prihodnost. Čas teče. Iz zgoraj navedenega nas čudi, da seje še ni sklicana. Razumemo, daje županja zasedena in ima obilo dela, vendar pa imamo v Izoli kar tri podžupane, ki bi lahko potrebno delo opravili. Saj so konec koncev za funkcijo podžupana tudi denarno nagrajeni. Klub svetnikov SDS: Alojz Padar O SPOŠTOVANJU ČLOVEKA V preteklosti sem vedno upala, da bodo v uredništvu znali potegniti mejo in zaključiti večkrat že samim sebi namenjene dialoge na prvih straneh, čeprav je res, da smo na tak način prišli do jasnepega vpogleda v neko situacijo. Tokrat sama naprošam uredništvo, da mi odstopi del tega prostora. Namreč, Izola - mesto z nasmehom - za koga in čemu. Rekla bi, da najprej za nas, da bi od vsepovsod priseljeni krajani končno začutili kanček pripadnosti kraju. Nihče ne more zanikati, da so se stvari v Izoli, po umiku kritične industrije na obrobje spremenile veliko na bolje, saj Izola JE predvsem turistično mesto. Na žalost pa se še vedno ni kaj dosti spremenilo v glavah ljudi, ki v svoji majhnosti, najsibo pijanska, omamna, nevedna, neumna ali zlobna, v svoji lastni nesposobnosti izrabiti možnosti bivanja, kijih Izola resnično ima kar nekaj, raje obračajo gobce in otresajo laži na račun ljudi, ki se pač ne obnašajo kot oni. Poznam kar nekaj ljudi, ki so Izolo zapustili zaradi klevet, ker se jim ni dalo ali pa niso videli ničesar dobrega v tem, da bi stvar pripeljali do konca, med ljudi, na sodišče. Ljubi moji Izolani, Imejte se radi in spoštujte se med seboj. Če je že država delala oslarije in krivice, skušajmo vsaj sami živeti tako, da lahko hodimo z glavo pokonci. Ne težite tistim, kijih Vaše zdrahe ne zanimajo. Osebno grem raje na sladoled v čist in prezračen lokal, kjer mi že trideset let znajo postreči z odličnim pecivom in pijači, kot pa v temno in zakajeno luknjo, kjer mi mečejo v hrbet vzdevke, ki bi se morda pridali kaki deklici, ki si služi kmh s svojim telesom (sama sem upokojena). Zaposlenim v lokalu sem že povedala kaj in kako. Ko so stvari enkrat v rokah kriminalne policije, se kaj kmalu ve, kdo je kaj rekel in naredil. Izolanka (naslov v uredništvu) Jnlo: Basar 00386(01416«-428 SREČNJE ZRAČNO HLAJENIH AVTOMOBILOV Petek, 30. 5 -17.00 - pričetek srečanja, 20.00 - Rock 'n' roli zabava; DJ Lovro z gosti Sobota, 31.5. - 8.00 - prijave udeležencev, 17.00 - družabne igre, 17.30 - ocenjevanje vozil nedelja, 1. 6. -10.00 - turistična paradna vožnja, 14.00 - podelitev pokalov in uradni zaključek informacije: 05/640-37-46, 041/687-428, ali na e-mail: mr.buggy@s5.net Projekt Natura 2000 v TRAVNIK POZEjDONKE MED VAROVANIMI 0BM0C|l Na morskem dnu ob cesti Koper-Izola je najsevernejše rastišče pozejdonke v Jadranskem morju in edini tovrstni podvodni travnik v Tržaškem zalivu. Južneje od nas najdemo prve takšne travnike pri Puli, le v italijanskem Gradežu so opazili približno kvadratni meter veliko zaplato te »morske trave«, kot jo največkrat imenujemo zaradi njene oblike. Vendar pozejdonka ni alga, temveč cvetnica in je sredozemski endemit, kar pomeni, da raste zgolj v Sredozemskem morju. Njeni prostrani travniki segajo od obrežja tja do 40 metrov globine, pri nas pa doseže globino le kakih 4 metrov. Na območju med Koprom in Izolo ne raste v strnjenem sestavu temveč v nekakšnih otočkih, ponekod v Sredozemlju pa njen čvrst koreninski preplet tvori pravcate grebene. Listi pozejdonke ne odpadejo, tako ko pri nekaterih drugih morskih travah, zato predstavljajo izjemen življenjski prostor za številne organizme, ki živijo pritrjeni na njih. Podvodni travniki pozejdonke so izrednega pomena za morski ekosistem. Proizvajajo velike količine kisika, so pomemben dejavnik zmanjševanja erozije, na nekaterih takšnih travnikih pa so znanstveniki našteli več kot 500 vrst rastlin in 1000 vrst živali. Na rastišču v naši bližini je biološka raznolikost verjetno manjša, čeprav natančnega števila živalskih in rastlinskih vrst še niso ugotavljali, je povedal mag. Robert Turk s piranske območne enote Zavoda RS za varstvo narave. Med živalskimi vrstami so pri nas zaradi svoje velikosti najbolj opazni leščurji, različne spužve, raki in školjke. EVROPSKO VAROVANO OBMOČJE Travniki pozejdonke so zaščiteni v Franciji, Španiji in drugih državah, kot ogrožena rastlina pa je pozejdonka opredeljena tudi v Sloveniji. Ohranjanje in varovanja travnika pozejdonke je obveza, ki izhaja tako iz domače zakonodaje, kot iz določil Barcelonske konvencije, z vstopom Evropsko unijo pa nas k varovanju rastišča pozejdonke zavezuje tudi takoimenovana »habitatna« direktiva. Projekt Natura 2000 - gre za mrežo posebej varovanih območij - temelji na omenjeni direktivi ter na direktivi o ohranjanju prosto živečih ptic, njegov cilj pa je ohraniti biotsko raznovrstnost za bodoče rodove, pri čemer gre za ohranjanje živalskih in rastlinskih vrst in tipov življenjskih okolij. V okviru tega projekta bo tudi rastišče pozejdonke med Koprom in Izolo uvrščeno med evropska varovana območja. Z vstopom v EU prihodnje leto bo treba imeti pripravljen seznam teh območij, zato je izdelava tega seznama ena prednostnih nalog ministr- tržaški zaliv stva, pristojnega za okolje. Nanj je uvrščena cela vrsta območij v Sloveniji, na obalnem območju pa so to slani travniki (Škocjanski zatok, Sv.Nikolaj pri Ankaranu) in soline. Med živalskimi vrstami je na seznam uvrščena tudi morska želva (kareta) ter progasti gož v dolini Dragonje. Z vključitvijo v evropsko mrežo varovanih območij bo morala država opredeliti varstvene ukrepe za ohranitev travnika in zagotoviti dolgoročno spremljanje stanja. Morebitne posege bodo morale lokalne skupnosti ocenjevati tudi s tega vidika, kar velja tudi za občino Izola, čeprav se kilometrski pas rastišča pozejdonke konča približno na občinski meji. 40.000 DOLARJEV ZA VAROVANJE TRAVNIKA V okviru projekta Natura 2000 ni predvidenih nobenih finančih sredstev, vendar pa vključitev med varovana območja omogoča pridobitev sredstev iz drugih projektov in strukturnih skladov. Zavod za varstvo narave je konec lanskega leta v okviru Barcelonske konvencije podpisal sporazum z Uradom za mednarodno sodelovanje na področju okolja in razvoja iz Monaca ter Regionalnim centrom za zavarovana območja iz Tunisa., ki sicer nima zveze z Naturo 2000. V okviru sporazuma bosta ti instituciji prispevali skupno 40.000 dolarjev. S temi sredstvi bo omogočena izpeljava različnih aktivnosti, ki so nujne za uspešno varovanje travnika in s tem za izpolnjevanje obveznosti iz habitatne direktive EU. Gre za raziskave ekoloških dejavnikov na območju pozejdonke, izdelavo natančnega posnetka, označitev spodnje meje travnika ter izvedbo raznih aktivnosti, namenjenih osveščanju javnosti. V preteklih mesecih so že opravili nekatere od te raziskav, v teh dneh pa sta bila na obisku dva strokovnjaka z univerze na Korziki, ki sta si skupaj z našimi biologi ogledala podvodni travnik ter z njimi izmenjala mnenja o potrebnih varovalnih ukrepih. V petek ob 14.uri sta imela predavanje na ZRS-ju, istega dne ob 17. uri pa je bila v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja otvoritev razstave o značilnostih in pomenu travnikov pozejdonke. (Karmen Bučar) F71 = v- BHHBHj WW HIHB M N-«- * 55 / MTuh ttttku ' (Otiul >Mtl p«tp