Glasnik S.E.D. 40/1,2 2000, strani 37
TEMA	IfD.
Jernej Mlekuž
DOLGE SENCE NOVODOBNIH KOLONIZATORTEV: SKICE IZ KAJAKAŠKEGA POTEPANJA PO NEPALU KOI PRIMERI ZAZNAVANJA KOLEKTIVNE KRIVDE STAREGA SVETA
^"Pia ¡n meče je zamenjal lesk zelenili novcev, nekoč za dolge poti skrbno "otovorjene jambornice so danes hladne Jeklene ptice, in nora vera ni več zvita v
zavita je v embalažo neskončnih delavnic kristalnega sveta.
Avtobus, ki je do končne postaje pripeljal skupino 'I'ris tov, raite in opremo za nekajdnevno bivanje v nJini Karnalija, je na piano zvabil domačine iz več i omeirov oddaljenih krajev. Pritekle so ženske z Ve.liki'mi pletenimi koši. bosa mularija in prav tako njihovi očetje brez obuval. Avtobus namreč zaide v te *'je sila poredko; največkrat, ko se skupina turistov odloČi, da se bo spustila po najbolj neokrnjeni in divji kot je razglašajo turistične agencije v Katmanduju, -aenc se skrbno raztovarjanje opreme s strehe avtobusa '1 bose noge domačinov že capljajo okrog raftov in '»Jakov, sodov s hrano ter vrečami zelenjave, loncev in šotorov ter vsega drugega, kar bo treba prenesti po ozki I ezi ^zdoi do reke v kanjonu. Petleten ali še kakšno eto manj star bosonogec se prilepi na dobra dva metra kajak, več kot enkrat večji od fantiča, ki se je "na s to odločil, da ga bo za dolar ali dva odnesel do i c ~ Zl[ obulc in le fotoaparati in s kamerami obložene £nste dobre po ure hoda navzdol, ,.|'ajset kilogramov težak kajak, v katerem je še nekaj 1 «gramov kajakaške opreme, se začne dvigovati in od ge i10'' Prašne glave turistov, ki večinoma niso
vključene v ta kaotični proces raztovarjapja številnih kosov opreme, se nepremično zazrejo v to sprva nerazumno prikazen, ki začne dobivati čedalje razumnejše oblike. Bosonogec si skuša z vrvjo na hrbtu čim udobneje, kolikor je sploh mogoče, namestiti kajak, ki se izpod sključenega telesca dviga v nerazumljive
S.E.D.
TEMA
Glasnik S.E.D. 40/1.2 2000, Siran 38
	
	J,. "
	
	
višine. Čoln se začne zibali naprej in nazaj, levo in desno, in pod njim zviti fant pod gibljivo težo plešočega kajaka postopa sem ter tja in skuša čoln obdržati v zraku. K dinamični surealistični skulpturi pristopi nekoliko starejši bosonogec, ki mu na srečo uspe zelo hitro umiriti to konstrukcijo. Sključen fantič s kajakom visoko iznad njega se odpravi do nekakšnega ekonoma, ki popiše njegovo ime in prtljago. Bosonogec se nato zibajoč izgubi med goščavjem.
Začudeni (in vsaj nekoliko zaigrano), če nc v resnici zgroženi, obrazi turistov nemo strmijo za trpinom in njegovim težkim križem, ki ju že zdavnaj ni več na obzorju. »Za zabavo zavaljenim ritim muke nedolžnega otroka,« sc /di. da takrat večini boleče odmeva v težkih glavah. »Če jim pomagaš, jim v bistvu kradeš denar,« se spomni ena od glav. In vsem je mnogo mnogo lažje.
2. Koliko stane v Evropi tvoj kajak, je bilo vprašanje, ki je dokaj kmalu doletelo tudi..., saj ni pomembno koga, »Sest sto dolarjev,« odgovori pošteno slednji, brez kakršnegakoli pomisleka, da bi utegnilo biti z odgovorom kaj narobe. »Potem si pa zelo bogat. V Nepalu bi jaz odprl agencijo s tem denarjem in imel več zaposlenih ...« In začnejo se težave. Domačin želi od neimenovanega tujca sprva izsiliti reševalno vrv in ko mu ta po več neprijetnih minutah le nekako dopove, da jo nujno potrebuje, saj brez nje lahko ugasne prenekatero kajakaško življenje, se neustavljivi domačin zagrize v za vodonepropustno vrečo, saj ima Evropejec kar dve. Ker jo slednji, najverjetneje zaradi svoje varčne narave, ni pripravljen podarili in mu ne uspe hitro odgovoriti, zakaj v resnici potrebuje dve in zakaj ene ne more podariti nepalskemu sogovorniku, se začnejo
dolga pogajanja zanjo. Sprva se gmotno dobro preskrbljeni Evropejec pri tem še nekoliko zabava, toda kmalu spozna, da je zadeva bistveno resnejša, kot je videti. Domačin, ki je v razmerju do tujca nekakšen polkolega z rečnega spusta, nepopustljivo vztraja in tiho nakazuje, da je ta vreča zelo pomembna in dobrodošla pomoč nerazvitim. Evropejec, ki začne ob sogovornikovem predavanju počasi čutiti neke vrste krivdo za globalno neenakost, ki jo nosi kot del ekonomsko superiomega sveta, se vedno teže in nelagodneje brani, toda vrečo mu le nekako uspe obdržati v svojih rokah. Najverjetneje z občutkom nekakšne krivde.
Naslednjič, kn je tujec ponovno izzvan, da finančno ovrednoti svoje plovilo, brez pomisleka odgovori; »Kakšnih dvesto dolarjev,« Spet najverjetneje z občutkom nekakšne krivde.
3. Po nepozabni vožnji z že kičastim razgledom na verigo Anapurne in na okoliško terasasto pokrajino, kot jo je imenoval eden od kajakašev, sta prišla do vasi, kjer seje začela njihova pešpot po dolini navzgor, S strehe avtobusa sta raztovorila kajaka in opremo, naročila dva čaja v obcestni čajbi in še naprej nemoteno vsrkavala belino zasneženih gora. mehkobo skrbno izdelanih teras, mojstrsko zlitih z okoliškimi kamnitimi hišami, in toplino sončnih žarkov. Ni trajalo dolgo, ko je k njima pristopila druščina okoliških fantov, ki so kmalu začeli trmasto vnrajati, da je pol po dolini navzgor nevarna in da je do vasi. kjer naj bi kajakaša zaplula v brzice ledeniško hladne reke, ves dan hitre hoje, če jima seveda oni odnesejo kajaka in opremo. Ali pa naj na jutrišnje veslanje pozabila. Že prej sta se odločila, da bosta najela
Glasnik S.E.D. 40/1,2 2000, strani 39	TEMA
n°sace za kajaka, toda cena, pri kateri so vztrajali °koliški fantje, se jima je zdela precej zasoljena. Ti niso hoteli popustiti in ni jima preostalo drugega, kot da sta Se s čolnoma in opremo odpravila do prve vasi in si tam Poiskala cenejše nosače. Toda v vasi so bili vsi nosači odsotni in z vso večinoma plastično kramo sta se odpravila po nasvetu domačinov skozi pokrajino z fazglednice do naslednje vasi. Že nekoliko utrujena in 'udi že malo v skrbeli, ali bosta našla nosača - saj sta doumela, da sama z vso šaro ne bosta prisopihala v eneni dnevu do kraja, ki je izhodišče za reko Postaneta nadvse hitro in resnično zaskrbljena, saj so 'udi v tej vasi vsi nosači bog si ga vedi kje. Problema se
4. Prvi stik z lokalnimi raft-vodiči in »sej t'( i kajake rji« se mu je zdel nadvse zabaven in prijeten. Spominjali so ga na domačo druščino. Dolgi lasje, sončna očala šminkerskih znamk, sandali leva, skulirano obnašanje t obveznimi štosi in še marsikaj domačega je bilo na teh fantih. Toda dlje ko je bil v njihovi druščini, vse bolj je spoznaval, da so sicer večinoma prijazni in dobri fanije lahko neprijeten tujek v domačem okolju. Nekateri, sicer redki, so se res počutiti nekoliko pomembnejši od Nepalcev. ki niso bili lako dovzetni za vplive zahodne kulture, toda to ga ni lako močno motilo. Motila ga je nasilnost in superiomost njegove kulture in subkulture, ki ju je tudi sam s svojo kajakaško
oti Anglež z džointom v ustih, ki že nekaj let biva v vasi 'n dobro pozna lokalno sceno. Razume, da je za Kasa nujno, da čimprej dobita nosača, saj se dan "c¿nansko hitro bliža svoji sredini, in jasno je, da ga bo manj, K poslu skuša zvabiti ženski, ki bivala v '' 'Z katere se je sam privlekel na piano in sla ^''■¡verjetneje tudi njeni lastnici. Ženski po dolgem in '- ^ijeineje neizbežnem premisleku, ki dvigne ceno uve, prevzameta nalogo. Toda kajakaša se, preden ^ a dokončni da, le zamislila: »Ženski, domačinki, a nesli najina čolna in midva bova ta njima 'cala s pol lažjo opremo. Zato. ker imava slučajno ¿7 in sva tu, da ga trosiva ...« Ud ' m nePrUeten, recimo mučen notranji dialog, dru n kaj a kaše v se odpravi s kajakom nasproti cilju, h, ^a*ta v vus' na nosača. ki naj bi po Angleževih Ceno kmalu Prišel. Na srečo se tO res zgodi, zbaranla do 'or"'ta na lirbel čoln in odide. Ženski pa ostaneta
pojavnostjo razširjal in ki so ju nepalski kolegi večinoma sprejemali kot privlačni ali celo privlačnejši in pomembnejši. Čeprav se je po tihem prepričeval, da je lo neizbežen, tako rekoč »naraven« in hkrati tudi reverzibilen proces (pred odhodom domov si je recimo kupil nekaj kaset nepalske glasbe), ki so mu bili nekoč podvrženi tudi njegovi predniki in mogoče bodo njegovi potomci, je za njegovimi koraki ostajala le dolga senca, ki je postajala z vsakim korakom še daljša in z vsako kretnjo še temnejša.
»Tako zelo blizu,« jc zazehat popolnoma zunaj konteksta med pogovorom o cenah kajakov po svetu eden od domačih ra It-vod i če v, »pa tako zelo daleč.« Noben od številnih navzočih se ni zmenil za njegovo zehanje.
IfD.