Poštnina plačam 9 pototiinf. Štev. 33. V Ljubljani, dne 16. avgusta 1934. PosamaznirfHnrrDin i<*» Leto XVII. Upravništvo »Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulioa 5/11., telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak fetrtek Naročnina n tizematro: četrtletna I Dli, polletno fl Din, ctlolttio >1 Dl«; n !■*• leraitvo ruen Amerlkei četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Ma. Amerika letno I dolar. — Račun poštne hranilnice, podrafnl« i LjiMJanl, it I0.TII. Tri gospodarske uredbe za olajšanje stiske V ponedeljek je podpisal ministrski svet tri uredbe: o maksimiranju obrestne mere, o karte-lih in o prepovedi popravljalnic Industrijskotvor-niškim obratom obleke in obutve. Vse tri uredbe imajo za smoter olajšanje sedanje gospodarske in socialne stiske. ZNIŽANJE OBRESTNE MERE. Nova uredba o maksimiranju obrestne mere nadomešča dosedanjo uredbo o maksimiranju obrestne mere iz lanskega leta. Z njo se izpre-minjajo nekatere določbe dosedanje uredbe, vendar tudi nova uredba veže obrestno mero za posojila pri denarnih zavodih in za hranilne vloge na eskomptno mero Narodne banke. Obrestna mera za posojila pri denarnih zavodih odslej ne sme biti višja kakor 4V2 odstotka nad eskomptno mero Narodne banke. Doslej je maksimalna (najvišja) obrestna mera znašala 5 odstotkov nad eskomptno mero Narodne banke. V bodoče torej noben denarni zavod ne bo smel zahtevati za obresti, provizije in režijske stroške skupaj več kakor 11 odstotkov (6.5 odstotka diskont Narodne banke in 4.5 odstotka); lahko pa zavod kakor doslej zaračuna posebej stroške za pogodbo, takse, poštnino in ostale dejanske izdatke, zlasti v zvezi z zavarovanjem in z izterjavo dolga. Odpadla je določba dosedanje uredbe, po kateri je bilo pri zakasnitvi plačila po dolžniku dovoljeno zvišati obrestno mero za 2 odstotka. Obrestna mera za druga posojila, ki jih dajejo zasebniki ali ustanove, ki se ne prištevajo k denarnim zavodom, pa odslej ni več vezana na eskomptno mero Narodne banke, temveč je določena na 8 odstotkov. Obrestna mera za vloge na knjižice in na tekoče račune sme znašati največ 1 odstotek izpod eskomptne mere Narodne banke. Največja napetost med dolgovno in hranilno obrestno mero pri denarnih zavodih se z novo uredbo zmanjša od 6 na 5.5 odstotka. Pomen uredbe je zlasti v tem, da se za dolžnike denarnih zavodov ponovno zniža obrestna mera za pol odstotka, ne da bi se istočasno znižala tudi obrestna mera za hranilne vloge. Ko je bila lani uveljavljena prva uredba o maksimiranju obrestne mere, je znašala eskompt-na mera Narodne banke še 7.5 odstotka, najvišja obrestna mera za posojila pri denarnih zavodih pa 12.5 odstotka. Letos v februarju je bil eskompt Narodne banke znižan za pol odstotka in je s tem tudi najvišja obrestna mera za posojila nazadovala na 12 odstotkov. Letos v juliju pa je Narodna banka ponovno znižala eskompt za pol odstotka in je zaradi tega tudi največja obrestna mera za posojila nazadovala na 11.5 odstotka. Zaradi znižanja napetosti med eskomptno mero Narodne banke in najvišjo obrestno mero za posojila od 5 na 4.5 odstotka, pa se zdaj najvišje obresti za posojila znižajo na 11 odstotkov. Nova uredba urejuje na novo tudi obrestno mero za posojila med denarnimi zavodi pri re- eskomptu meničnih terjatev, ki jo omejuje na 8 odstotkov. Naposled še določa uredba, da se obrestna mera že izdanih zastavnic (zastavnih listov) zniža na 6 odstotkov. To znižanje obrestne mere zastavnic pa ne velja za zastavnice, izdane v tujini. DRŽAVNO NADZORSTVO NAD KARTELI. Z uredbo o kartelih se karteli prepovedujejo. Mimo te prepovedi sme minister za trgovino in industrijo v soglasju z ministrskim svetom izjemno dovoljevati ustanavljanje kartelov, če njih obstoj zahtevajo nujni gospodarski razlogi ali javne koristi, bodisi v svrho ureditve proizvodnje ali prodaje blaga, bodisi v svrho ureditve poslovnih pogojev in cen. Proti odredbi, s katero se odobri ustanovitev kartela, nezadovoljne stranke nimajo pravice do priziva na državni svet. Za ustanovitev kartelov so potrebne pismene pogodbe, odobrene od ministrstva za trgovino in industrijo, ki bo vodilo tudi registre kartelov. Nad karteli se bo vršilo državno nadzorstvo, katerega stroške pa bodo morali kriti karteli samL Uredba vsebuje tudi določbe o delnem ali popolnem razveljavljenju kartelne pogodbe, kolikor bi bila škodljiva splošnemu gospodarstvu ali državnim koristim. Tudi glede teh prepovedi in omejitev karteli nimajo pravice priziva na državni svet. POPRAVLJALN1CE OBUTVE iN OBLEKE SO TVORNIŠKIM OBRATOM ZABRANJENE. Enako je ministrski svet na predlog ministra za trgovino in industrijo podpisal uredbo, po kateri se prepoveduje popravljanje obleke in obutve industrijskotvorniškim obratom za obleko in obutev in njihovim podružnicam in prodajalnam. Izvzete so samo malenkostne izpremembe med prodajo v prodajalnah, da se blago lahko prilagodi potrebam kupca. Obstoječe delavnice navedenih obratov za popravilo obleke in obutve je treba ustaviti v treh mesecih po uveljavljenju te uredbe. Industrijski obrati, ki izdelujejo gumijasto obutev, smejo te izdelke popravljati samo v svojih tvorniških delavnicah. Le lepo obrano in dovolj zrelo sadje se lahko izvaža Ker se še vedno pojavljajo pritožbe, da sad-1 neta v plodu pecelj in voščena prevleka nepoško-jarji prezgodaj obirajo sadje, ki je namenjeno za dovana. Prezrele češplje niso dobre za presno izvoz, se sadjarji opozarjajo na okrožnico banske 1 uživanje, zato se ob priliki izvoza ne smejo de- uprave, ki je bila 30. julija razposlana sreskim načelstvom in kmetijskim ustanovam in ki se glasi: «Sadjarstvo postaja od leta do leta važnejši vir dohodkov našega kmetovalca. V dravski banovini se proizvaja na tisoče vagonov žlahtnega sadja, od katerega se mnogo izvaža v tujino. Obiranje sadja je pri nas mnogokje skrajno pomanjkljivo, zaradi česar izgubi naše sadje na trgu ugled in veljavo. Cas in način obiranja mnogo vplivata na kakovost pridelka. Prezgodaj obrano sadje ni dobrega okusa in je podvrženo gnilobi in grbančenju in izhlapevanju vode. Z nepravočasnim obiranjem sadja so kmetovalci znatno oškodovani tudi na množini pridelka, kajti plodovi pridobijo na svoji teži prav zadnje dni dozorevanja. Tudi pri prevozu je potrebno sadju posvetiti največjo pažnjo, ker se nepravilno vloženo sadje obtolče in skvari. Sadje za svežo uporabo se mora brespogojno obirati z roko. Pri branju sadja, namenjenega za izvoz, je potrebno posvetiti največjo pažnjo pravočasnemu, to je ne prezgodnjemu obiranju, tako da pride na tujinski trg v čim boljšem stanju in sposobno za rabo. Tako je treba paziti, da se češplje za presno rabo ne obirajo prezgodaj, ker take češplje so neokusne in malo vredne. Za presno rabo naj se obirajo takrat, ko so dovolj zrele, vendar še čvrstega mesa, tako da pridejo na tuje trge lepo ohranjene. Obirajo naj se z roko tako, da osta- klarirati kot češplje za presno uživanje. Češplje, namenjene za predelavo, n. pr. za sušenje ali za marmelado, se morajo obirati šele takrat, ko so popolnoma zrele in okrog peclja uvele, ker "takrat imajo v sebi največ sladkorja,; od katerega je odvisna kvaliteta suhe češplje in, marmelade. Orehi se smejo obirati šele takrat, ko že ra&* poči zelena lupina na plodu. Plodovi naj se poi možnosti operejo v dvoodstotni lužni vodi, nato izmijejo v čisti vodi, zažveplajo in posušijo. Hruške in jabolka naj se obirajo, ko so drevesno zrele. Namizne hruške in jabolka je treba brezpogojno obirati z roko, tako da ostane pecelj nepoškodovan. V interesu naših sadjarjev in sadnih trgovcev se priporoča, da se jabolka ne obi-* rajo pred termini, ki veljajo za: 1.) beličnik 15. julij, 2.) beli astrahan 20. julij, 3.) charlamov-sky (izgovori šarlamovski) 25. julij, 4.) grafen-. steinec (izgovori grafenštajnec) in prinčevo jabolko 20. avgust, 5.) pisani kardinal 25. avgust,; 6.) rdeči jesenski kalvii 1. september; 7.) Jakob Lebel in rumeni žlahtnik 5. september, 8.) ana« nasova reneta, ribstonski peping 10. september,; 9.) gdanski robač, lansberško reneto 15. september, 10.) boskoobski kosmač, damasonski kosmač, baumanovo reneto, jabolko preokusno 20. september, 11.) dolenjsko voščenko, kanadko, boj-kovo jabolko, zlato parmeno, koksovo, oranžno reneto, zeleni in rdeči štetinec 25. September^ 12.) ontario, zukalmaljevko 30. september, 13.) rumeni bellefleur (izgovori belfler), londonski peping, šampanjsko reneto 1. oktober, 14.) po-renski krivopecelj, carjevič 5. oktober, 15.) bo-bovec, štajerski mošancelj, jonatan, karmelitarco in tafeljček 15. oktober, 16. welschbrunner (izgovori velšbruner) in rdeči železn&ar 20. oktober. PrezgodRjega obiranja sadja so krivi večkrat tudi sadni trgovci, ki kupujejo nezrelo sadje, da izkoristijo morebitno dobro konjunkturo. Glede V sredo 8. t. m. se je vršil v palači Trboveljske premogokopne družbe v Ljubljani sestanek zastopnikov oblastev, podjetja in rudarjev, da določi nove plačilne pogoje trboveljskim rudarjem glede na sklep družbe, da se rudarjem znižajo plače in da se kopači dekategorizirajo. O sklepih pogajanj je bil izdan zapisnik, po katerem je bilo doseženo: «1.) Dne 15. t. m. stopijo v veljavo naslednje minimalne mezde: I. kategorija 37 Din, II. kategorija 32.25, III. kategorija 27.75, IV. kategorija A 23, B 18.50 Din. Zdaj veljavne premijske in akordne postavke se znižajo za tri odstotke. 2.) Deputatni premog se od 1. oktobra dalje določi za vse delavce, ki so ga bili dozdaj upravičeni prejemati tako, da dobijo odslej po šest ton na leto, oni delavci, ki so dozdaj prejemali polovico deputatnega premoga, pa po tri tone. 3.) TPD opusti svojo zahtevo glede dekate-gorizacije ter ostane 3. točka dosedanjega protokola z dne 27. julija 1931. v veljavi. Ta dogovor se smatra kot del kolektivne pogodbe z dne 27. julija 1931. in ga bodo delavski zastopniki, ki so prisostvovali današnjim pogajanjem, najkasneje do 15. avgusta 1934. podpisali, če dobijo od delavstva za to potrebno pooblastilo.« Do teh pogajanj je prišlo po uspešnem posredovanju ministra za gozdove in rudnike gospoda dr. Ulmanskega, ki je ob znani gladovni stavki obiskal revirje TPD in ob tej priliki obljubil, da Ivan Albreht: 3 GOLSKI SVETNIK Pravkar sva z Andrejem trčila skupaj, ko je pred kozolcem na vrtu pripravljal, vozove, da pojde za žanjicami. «Kaj boš zdaj?* je hotel vedeti. «Na Dunaj pojdem,* mu pravim, «ali v Gradec.> «In kaj boš tam?* «Zdravnik bi rad postal * Brat je rokovnjaško zaklel in mi s sovražnimi pogledom začel govoriti: «Zdravnik? Doma naj gre pa vse k vragu zavoljo enega samega? Zakaj nočeš storiti prav? Ali ti je lemenat premalo, prekleti škric izprijen? Za tisto šolsko frkljo naj se vsi pehamo, misliš?* Kakor iz tolmuna ob povodnji je bljuvalo iz njega in malo je manjkalo, da se nisva zares spoprijela. Ko je Anica prišla z njive po malo južino, naju je ločila. Dom, najlepše svetišče, je v meni podrt. Tipko in prazno mi je v duši. Zagrizel bi se kamorkoli in rjul od bolečine. Čemu so me ti ljudje pahnili v šole, ko vidijo vendar le sebe na svetu! Jutri moram govoriti' z Elo, moram. Zdaj se z Elo sestajava dan za dnem, vendar se ne morem odločiti in ji priznati, kakšne bridkosti me tarejo doma. Preveč nedolžno veruje na težavni gmotni položaj naših kmetovalcev je razumljivo, da se marsikdo da pregovoriti, kar pa je v njegovo škodo in v šikodo našega narodnega gospodarstva.* Banska uprava naroča, naj sreski kmetijski referenti stalno poučujejo sadjarje o pravilnem obiranju in ravnanju z zrelim sadjem in naj opozarjajo kmetovalce in sadne trgovce na stroge predpise pravilnika o nadzorstvu presnega sadja, namenjenega za izvoz. se bo odločno zavzel za povišanje dobav premoga državnim železnicam. G. ministru se je v kratkem času posrečilo doseči izdatno povišanje dobav za 6500 ton in s tem sorazmerno povečanje števila delovnih dni. Na podlagi tega so se začela gori omenjena pogajanja med delavskimi zastopniki in zastopniki podjetja. Pri pogajanjih so si delavski zastopniki svoj končni pristanek pridržali, dokler ne dobe potrebnega pooblastila od delavstva. A že 10. t. m., še preden se je moglo delavstvo izjaviti glede zaključenega sporazuma, je del rudarjev stopil v stavko ter zasedel jamske prostore in rudniške zgradbe. Reč se je začela v Trbovljah in se je razširila tudi na ostale revirje TPD. Šele 11. t. m. je akcijski odbor stavkujočih rudarjev v Trbovljah postavil svoje zahteve v devetih točkah. Prva od teh zahteva, da se zagotovi eksistenčni minimum od leta 1923. Pripominja se, da bi se na osnovi sklenjenega sporazuma glede na povečanje števila delovnih dni kljub znižanju kopaške mezde za 1 Din dnevncr mesečni zaslužek dvignil povprečno za 75 Din. Oblastva so vse potrebno ukrenila za vzdrževanja reda in miru, ki se dozdaj nista kršila. Da bi dejansko stanje spoznal, se je pripeljal 13. t. m. v Ljubljano minister za gozdove in rudnike g. dr. Ulmanski in se je vršilo na podlagi došlih poročil pri banski upravi posvetovanje, ki so mu prisostvovali minister dr. Ulmanski, minister dr. Novak, ban dr. Marušič in podban vame in prelepo zna slikati bodočnost, da bi ji kalil to solnčno jasnino. Pojem najvišjega in najpopolnejšega sem zanjo: Bog. Kr-ko naj ji raz-odenem betežnost suhe resničnosti: Živim na žerjavici. Svoj živ dan nisem slutil, da imam toliko tet, stricev in raznoterih sorodnikov, ki bi vsi radi topli šli v nebesa, po mojem hrbtu seveda. Kakor na božjo pot hodijo k meni, blagrujejo dom, kjer sem se rodil, in mene: gotovo namreč pojdem, kamor me Bog kliče; pel bom novo mašo in bom v čast fari in vsemu okolišu. Eni so me že v sanjah gledali pred oltarjem, drugim je prerokovala ciganka, da bodo imeli v rodu služabnika božjega, ki postane velik, najmanj škof, če že ne papež. Stara Škarinka, ki ima bojda precej kosmato vest, ker rada pomaga nerojenim, da se izognejo temu svetu, je tudi prišla k meni. Furlanka je po rodu, pa le trdi, da sva sorodnika. Starega očeta strica je priklicala za pričo. Bog ve, koliko let je že v grobu, zdaj pa pravi Škarinka, da je kot verna duša iz vic prišel k njej in ji povedal, da bo njegovega očiščevalnega trpljenja konec, ko se prvič na mojo besedo izpremeni kruh v telo in vino v kri Gospodovo. In še namignila mi je Škarinka, naj ne bom v skrbeh, če bi me bila mladost kaj omamila. Kar povem naj ali pokažem deklino, pa se ji ne bo treba bati sramote. Bodi kmečka ali gosposka, Škarinka pomaga vsaki, zlasti še tu, ko bi šlo vendar za dober namen. Tako hodijo in hodijo in vsi trdijo, da sem od številnega sorodstva ediui, ki mu je odprta ta dr. Pirkmajer. G. minister je sprfejel zastopnike TPD, Delavske zbornice in nacionalnega akcijskega odbora. Na posvetovanju se je ugotovilo, da je nepremišljeni korak' rudarjev onemogočil vsako smotrno delo za poboljšanje njihovih razmer, ker se delavstvo ni izjasnilo glede zaključkov nameravanega sporazuma in je s svojim nezakonitim početjem-izločilo'nadaljnje sodelovanje oblastev. Navzlic temu se je g. ministru posrečilo obvezati TPD, da veljavnost nove pogodbe stopi v veljavo šele 1. septembra letos in da v prihodnjih devetih mesecih ne odpusti nobenega delavca, pa tudi ne zniža mezd. Obenem se je TPD zavezala skrbeti tudi za manj dobičkonosna naročila in tako povišati mesečni zaslužek rudarjev. Poslednje je važno poudariti, ker se s tem razmere ustalijo in ustvarijo trajnejši in boljši upi za bodočnost trboveljskih rudarjev. S tem je izgubila stavka tudi svojo nravno upravičenost. Rudarsko glavarstvo je izdalo v zvezi s stavko v trboveljskih revirjih naslednji razglas: Rudarsko glavarstvo opozarja delavstvo TPD, da v korist reda in mira ter spoštovanja pred zakonom, ki ga mora imeti vsak državljan, nikakor ne more trpeti nezakonitega početja delavcev, ki so zasedli jamske prostore in rudniške zgradbe ter onemogočajo redno obratovanje. Prav tako malo je v korist delavstva, da se postavlja v nasprotje z zakonom v trenutku, ko so državna oblastva na delu, da pomagajo delavstvu k dosegi zahtev, kolikor so upravičene. Zaradi tega rudarsko glavarstvo nujno poziva delavstvo, da napravi konec temu protizakonitemu stanju ter gre na redno delo. Pozivamo delavstvo, da se zaveda velike odgovornosti svojega početja, ki bi moglo imeti ne samo zanj, nego tudi za svojce daljnosežne posledice, ter da ima zaupanje v oblastvo, ki bo skrbelo, da se kakor doslej tudi poslej rešujejo sporna vprašanja v duhu zakonitosti in socialne pravičnosti. Zakonitost, red in mir so glavni pogoji za urejeno življenje v državi ter je zato dolžnost oblastev, da uporabljajo za dosego tega smotra tako v korist države kakor posameznikov vsako sredstvo, ki jim ga nudi zakon. TPD pa je poslala delavcem naslednjo okrožnico: Sklicujoč se na razglas rudarskega glavarstva obvešča družba delavstvo, da je pripravljena nadaljevati redno delo na podlagi določb protokola od 27. julija 1931., ki je bil doslej v svetla pot. Z mošnjički rožljajo možaki, iz rutic odvijajo ženice hranilne knjižice in mi slovesno zatrjujejo, da radi dajo mnogo svojih žuljev zame v božjo čast. Joj, če bi vsi ti ljudje vsaj slutili, kako me mučijo in kako se mi studijo! Vraga, iščite si svoja nebesa sami, jaz vam jih ne bom odpiral! Najbolje bi morda bilo, če bi vsem skupaj povedal, da hočem živeti zase in za njo, za Elo. Morda še storim tako, bo vsaj enkrat konec tega klavrnega romanja... * Kakor razbeljen oklep čutim okolico: mater, brata, sestro, vse. Njihov sem, vem, in sem le odtrgan od njih. Sovražim jih, te čudne ljudi, v svojo grudo zarite in v nebo zaverovane, te ljudi brez poleta in čuvstev. Iz oči jim leskeče soj preorane zemlje, po žilah se jim pretaka sok prsti in vsi diše po grudi, ki jih redi. To je njihov svet: polne kašče, polni hrami, po skrinjah dosti rjuh in v hlevu dovolj repov, da ne zmanjka mleka in ne gnoja. Poleg tega imajo še «oni svet*. Zemljo mazilijo z gnojem, coni svet* bi si radi pridobili z menoj. Za vse imajo isto ceno. Gnoj zapeljejo na njivo in vedo, da se jim bo to obneslo, mene tiščijo v talar in so prepričani, da si s tem rahljajo lehe na «onem svetu*. Kako čutim jaz, jih ne briga nič. Sovražim jih, te zdrave ljudi, ali pa se jih bojim. In sem vendar kri njihove krvi. Kaj se godi z menoj? Že tretjo noč zaman želim spanja, da bi vsaj za nekaj časa preslišal v sebi krik ... Uspešno posredovanje ministra dr. Ulmanskega v trboveljskem mezdnem sporu «domovina;» št. 33 veljavi, z naslednjimi izpremembami: «1.) Od 1. septembra 1934. stopijo v veljavo naslednje minimalne mezde: I. kategorija 37 Din, II. kategorija 32.25 Din, III. kategorija 27.75 Din, IV. a kategorija 23 Din, IV. b kategorija 18.50 Din; Zdaj veljavne akordne postavke se znižajo za tri odstotke. 2.) Deputatni premog: S 1. oktobrom 1934. se določi za vse delavce, ki so doslej upravičeno prejemali deputatni premog, nova količina de-putatnega premoga, in sicer šest ton letno, od-nosno pri onih delavcih, ki so prejemali doslej polovico deputatnega premoga, se določi višina na tri tone letno. 3.) TPD odstopa od svoje zahteve po dekate-gorizaciji ter ostane točka 3. dosedanjega protokola od 27. julija 1931. v veljavi. Vse te tri točke postanejo sestavni del protokola od 27. julija 1931.» Družba se je nasproti ministru za gozdove in rudnike obvezala, da v teku prihodnjih devetih mesecev ne bo izpremenila teh delovnih pogojev in ne bo izvršila nobenega odpusta zdaj zaposlenega delavstva razen v primerih kakega disciplinskega' ali kazenskega prestopka. Storila bo vse, da tudi z manj ugodnimi dobavami omogoči delavstvu boljšo zaposlitev in tudi boljše zaslužne možnosti kakor do sedaj, odnosno kakor v isti dobi lanskega leta. Družba je pozvala delavstvo, da stopi s polno vnemo spet na delo, ker so samo s takimi pogoji zajamčene eksistenčne možnosti podjetja in s tem tudi delavstva. * Kakor smo ob zaključku lista dobili obvestilo, se je rudarska stavka na praznik v sredo zjutraj končala. Rudarji so v Trbovljah, Zagorju in Hudi jami zapustili rove. ferpentinovo milo Tudi velenjski rudarji živijo v veliki bedi Pred dnevi se je zglasilo štiričlansko odposlanstvo velenjskih rudarjev, ki ga je vodil poslanec slovenjgraškega sreza g. dr. Bogumil Vo-šnjak, pri banski upravi. Predložilo je spomenico, ki opisuje veliko bedo velenjskih rudarjev ter utemeljuje potrebo nujne odpomoči. Položaj delavstva v velenjskem državnem rudniku se je od leta 1923. stalno slabšal, najhujši pa je postal v drugi polovici letošnjega leta. Leta 1923. je bilo zaposlenih še 888 delavcev, zaradi stalno manjšalo. Zdaj se je stalež znižal že na 402 delavca. Za 15. septembra letos so nameravane spet nove odpustitve in ker ne bo več dela pri električni centrali, bo imelo zaslužek samo še 277 delavcev. To pomeni, da bo preko 600 rudarjev, hranilcev številnih rodbin, izgubilo zaslužek pri rudniku. Drugi, ki bodo še ostali v službi, bodo imeli na mesec 12 šihtov. Ce ne bo izredne pomoči iz javnih sredstev, bodo rudarske družine izročene najhujši bedi. Delavstvo je šlo \ svoji vzajemnosti tako daleč, da je predlagalo, naj se za september določeni delovni dnevi, ki jih bo kakor že rečeno samo 12, razdelijo na ves stalež (402 moža), da bi tako 125 rudarjev ne izgubilo zaslužka. Pri precej točnem proračunu znaša vsota za oskrbo delavskih družin z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami mesečno 2C0.000 Din. Ves rudarski zaslužek v avgustu pa bo znašal komaj 150.000 dinarjev. Za september bo treba spet 200.000 Din za prehrano rudarjev in njihovih družin, zaslužek pa bo znašal komaj 120.000 Din. Iz tega je razvidno, da je za avgust in september treba pre- skrbeti 130.000 Din, da bi bile rudarske družine obvarovane lakote. Ta znesek naj bi se po rudarski spomenici nakazal velenjski Nabavljalni zadrugi državnih nameščencev, ki bi to podporo delila v obliki življenjskih potrebščin po predlogu delavskih zaupnikov pravično vsem rodbinam. Ta način podpore se zdi delavcem najprimernejši, ker dolguje delavstvo krajevnim in okoliškim trgovcem itak že blizu pol milijona dinarjev ter nima nobenega kredita več. Rudarji prosijo za pomoč samo za ta dva meseca, ker upajo na izboljšanje položaja, ko bo, enkrat sprejet zakon o samoupravah. Upajo namreč, da bo velenjski rudnik tedaj zalagal s premogom javne ustanove v banovini in da bo tako lahko zvišal izkopavanje premoga ter dajal rudarjem mezde, ki bodo zadoščale vsaj za nujne potrebe. Rudarji prosijo, naj bi banska uprava izposlovala povečanje naročil velenjskega premoga pri vseh samoupravnih ustanovah ter istočasno tudi storila ukrepe za uspešno obratovanje povečane električne centrale. Odposlanstvo je sprejel podban g. dr. Pirk-majer in obljubil, da bo skrbel za povečanje Z materjo sva govorila. Že ko sem čul njen korak, je začelo vse vrveti v meni. Slutil sem, da bo razgovor med nama trpek, vendar ne bi bil niti v snu uganil, kaj mi ima povedati mati. Zdaj vem, odkod tista skrb, ki sem jo vedno čutil v njej. «Boštjan,» je sedla na posteljo, «čas hiti. Povej zdaj, kako si se res odločil.* Ko sem stal pred izpraševalno komisijo, nisem čutil niti sence takšnega nemira kakor zdaj pred materjo. Mukoma sem trgal iz sebe besede, ko sem ji zatrjeval, da ne čutim prav nobenega poklica za duhovski stan. Karkoli se mi je le malo zdelo v prilog tej trditvi, vse sem ji pojasnil in razložil. Poslušala me je mirno kakor pri pridigi. Verno so bile ves čas uprte vame njene sive oči. Ozke ustnice so bile stisnjene in gube na licih so mirovale. Ko sem obmolknil, je nekajkrat vzdihnila in me nemo motriia. Ob tem materinem pogledu sem zardeval in pobledeval in zbegano iskal opore z očmi. Tedaj začujem sodbo: cBoštjan, kar si sklenil, je smrt zate samega in za nas vse. Vem, govoriš kakor človek, ki vidi le napol. Mlad si še in daleč od grunta si rasel. Dobrote njegove vidiš, bolečin ne poznaš. Ko je umrl oče, smo bili na prevesici. Po imenu je bilo Hojnikovo naše, ali samo po imenu, kajti vse je plavalo v morju dolgov. Obdržali smo dom, tega morja še nismo odplačali. Nekaj sunkov pa smo spet pri starem. Tebe na visoke šole, grunt na boben!*. «Dobro tedaj, mati,* me je opalilo to razkritje, «pojdem pač kamorkoli in nočem od doma ničesar več. Nikogar ne maram pehati na be-raško palico, samo mene ne kujte v vezi, ki bi me zadušile!* Govoril sem mirno, vendar nisem mogel čisto zakriti jeze v glasu. Tedaj mati nenadno vstane. Na licih se ji zasvetijo solze, ko sklene roke in se vrže predme na kolena: «Boštjan, tak moram tudi to izdati! Ne prosim te, da se usmiliš mojih sivih las. Srca, ki te je grelo, ne moreš videti in ne razumeti, Boštjan, ker te je pogoltnilo mesto. Samo nečesa te prosim.* «Mati», sem onemogel k njej, da bi jo dvignil, toda ona se je krčevito, branila in hitela: «Samo ne daj, da bom lažnivka pred Bogom, Boštjan, pred samim Bogom! Kar sem kdaj obljubila človeku, sem pošteno izpolnila, Bogu pa naj se izneverim v obljubi! Boštjan, sin moj, moj ljubi otrok!* Mukoma sem jo spravil kvišku. Kakor brez življenja je omahnila za mizo in mi v razsekanih besedah jela praviti, kako me je že dvakrat obljubila Bogu. Prvič — še preden sem zagledal luč sveta. Osem dni so trajale bolečine in je bila uverjena, da ne preživi tega in da tudi moje srce ne bo nikdar utripalo na tem svetu, tako je bilo strašno. Kakor ona, so mislili vsi, kar jih je bilo okrog nje. V smrtnem strahu je ted;jj obljubila Bogu novo bitje, pa je prešla nevarnost in sem jaz zajokal na svet. Potem še: Bil sem nebogljen in betežen vrsto let, bolj mrlič ko otrok. Noben ud mi ni služil, še noge me niso nesle. Tedaj se je napotila z menoj na božjo pot in me je zaobljubila oltarju, pa je bila betežnost pregnana. «Zakaj mi niste tega že zdavnaj povedali, mati?* sem bil potrt in majhen pred njo. Njena bolečina me je vsega prevzela. Nisem pokleknil -k njej, še dotaknil se je nisem, samo nemo sem gledal to čudo. Slednja misel je obmolknila in omrtvela v meni. Zgolj to sem čutil, da gledam pred seboj mater, ki brezmejno trpi zaradi mene in ji pomeni moja beseda odrešenje in življenje — ali gorje in smrt. Kakor strašnih dolgih tisoč let so bili ti trenutki. «Mati,* sem se jih hotel rešiti in pomagati tudi njej,' «zdaj se ne bojte.* Trpeča žena je dvignila glavo. Gledal sem v solzah izprano, od bolečine spačeno obličje in bi bil rad jokal, a nisem mogel. Samo v prsih me je razbeljeno tiščalo, in to sem čutil, da sem zdaj že silno star. Ko da mi vrag šepeče na uho, sem čul od nekod: Življenje je sovraštvo, večen boj. Kako otroško sem še nedavno občutil Kettejeve besede, kako jedko jih doživljam zdaj! In kakor da jo vidim skozi mater, se mi je ta trenutek nasmehnila Ela. Topla ustna so se prožila v poljub. -M1. Na križ pribit sem bil med tema dvema bitjema in sem odslej čul materino pripovedovanje i samo kakor topo brnenje v .glavi, kakršno včasih = «DOMOVINA» It 8 = ' ~ Stran 4 = naročil premoga in tudi za to, da bodo brezr poselni velenjski rudarji dobili delo na cesti iz Zavodnje v Črno v Mežiški dolini. Denarne podpore po želji spomenice pa ni na razpolago, ker se lahko dajejo podpore samo v živilih. Odposlanstvo je bilo tudi v Delavski zbornici in mu je bila iz njenega sklada obljubljena pomoč, ki odpade na velenjski obrat. Pomanjkanje naročil je glavno vprašanje obstoja velenjskega rudnika. To vprašanje je nastalo v glavnem zaradi zamotane povezanosti Vseh državnih rudnikov pod enotno gospodarsko upravo direkcije državnih rudniških podjetij v Sarajevu, če bi vodstvo velenjskega rudnika imelo proste roke pri prodaji premoga in pri določanju cen, bi bila dana možnost konkurence in podjetje ne bi bilo moglo priti v težave, v kakršnih je zdaj. Delavstvo v svoji skromnosti ne zahteva drugega, kakor da se omogoči vsem rudarjem pri podjetju vsaj skromno preživljanje. Politični pregled Politično življenje v Evropi se je ta teden vršilo bolj za zelenimi mizami in je bilo nenavadno pestro. V Avstriji je vlada, ki so jo ob ponesrečenem hitlerjevskem uporu za silo sestavili, v hudih škripcih. Da si utrdi položaj, je iskala zaščite drugje, zunaj državnih meja, in sicer v Italiji, kjel- je pod-kancelar Starhemberg razpravljal z italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem. O čem sta oba državnika govorila, ni znano. Pred tem pa je bil novi kancelar Schuschnigg obiskal predsednika madžarske vlade Gombosa. V Avstriji seveda kljub zatrtemu uporu še ni miru. Smrtne obsodbe upornikov se še vrste in novi begunci še zmeraj prihajajo čez mejo. V Nemčiji so z velikimi svečanostmi pokopali umrlega predsednika Hindenburga, ki so ga stotisoči spremili na poslednje prebivališče. Kakor smo že minili teden poročali, je zdaj vzel Hitler sam vso oblast v roke. Menda pa noče nositi vse odgovornosti v Nemčiji, pa je zato vsa gospodarska vprašanja prepustil dr. Schachtu kot gospodarskemu ministru. Postavil ga je prav za prav za gospodarskega diktatorja Nemčije. y nedeljo bo povzroča prehlad. Pravila mi je menda, da ne bi bil šel nikdar v šole, če ne bi bil obljubljen. Potlej je brez imena, prav lahno in z obzirnostjo omenila mojo ljubezen. , Tedaj ne vem, kako je prišlo. Hotel sem se oddolžiti materi za njeno gorje in ljubezen, ali pa sem morda samo slabič, ki ga omaje neurje: Elo sem zatajil. , Mati se je umirila in me prosila, naj ležem počivat, češ, da se bo zdaj in zdaj jelo daniti, j Tedaj sem začul petelinji klic. Podoba Petra izdajalca se je zarogala vame, da sem od.sramu skril v dlani razgreti obraz. M ' Davi sem prišel domov kakor tat in razbojnik. Groza me je še vedno, ko pomislim, kaj se godi z menoj. > Po razgovoru z materjo sem se tisto jutro izgubil v brezzavestno otopelost, ki me je popustila šele pozno popoldne. Hotel sem prekiniti z Elo in se zakopati v kak samostan, kjer bi odtrgan od sveta čakal, kdaj me reši trpljenja smrt. Čutil sem se preslabega, da bi Eli povedal vse to. Skrit sem obtičal v svoji čumnati; niti matere nisem maral videti. Kaj naj počne mrlič med živimi! Četrti dan take samote je že mineval in stotero opravičil sem si bil izkrivenčil za takšno ravnanje, ko potrka pod večer na vrata in se zadje prijazno oglasi Škarinka. Hotel sem jo odgnati z molkom, ali ženska je pokazala bukovo trpežnost. Kakor gosenica se je plazila po vratih, v Nemčiji glasovanje, ali narod odobrava, da je Hitler sam vzel državno predsed-ništvo v roke. Vsi vodilni člani narodnega socializma vrše med narodom veliko agitacijo za Hitlerja. Tudi v Nemčiji ni vse mirno, kakor kaže vest, da so neznanci napravili atentat na Hitlerjevo desnico, pruskega ministrskega predsednika Goringa, ki pa je bil le malo ranjen. Novo imenovani nemški poslanik za Dunaj Papen je že prišel na svoje mesto in ves svet vne3to pričakuje, kako bo uredil sporna vprašanja med Avstrijo in Nemčijo. V Bolgariji se je začelo čiščenje na vse strani. Nova vlada, ki je videti zelo trdna, zapira komuniste in makedonstvujušče. Zaplenila je vse premoženje makedonstvujuščih, o katerem je znano, da ga niso zbrali Bolgari, ampak da je prišlo iz neke druge države. Obenem pa izkuša vlada tudi omiljevati težaven gospodarski položaj, ki Bolgarijo kot kmetijsko državo še zlasti močno teži. Storila je zelo važen, čeprav nekoliko tvegan korak za izboljšanje s tem, da je najbolj prizadetim slojem zmanjšala dolgove za 20 do 40 odstotkov. Najsimpatičnejše pa spremljamo pri nas težnje nove bolgarske vlade za zhližanje z Jugoslavijo. Prav te dni se je mudilo spet v Južni Srbiji veliko število članov Bolgarsko-iugoslovenske lige, ki so največji poborniki prijateljstva z nami. Povsod so drage goste bratski sprejeli. Časopisi poročajo, da se je Rusija prijavila za vstop v Društvo narodov. Če je to resnično, pomeni znatno ojačenje vpliva slovanskih narodov v mednarodni politiki. Tudi v Španiji ni vse tako, kakor bi moralo biti. Baski, majhen narod« ob morju, so se začeli upirati in govori se že, da bo vlada odredila mobilizacijo, da prepreči nemire. V Italiji vlada nezadovoljnost tudi med pristaši fašizma. Mussolinijev najožji sodelavec Arpinatti se je voditelju naravnost uprl, češ, da tira z brezglavo finančno politiko državo v propast, in Mussolini je njega in še precej njegovih pristašev poslal v konfinacijo. Govori se, da so hoteli uprizoriti ti nezadovoljneži podoben prevrat kakor pred dobrim mesecem Rohm in njegovi tovariši v Nem- in javkala, dokler se nisem oglasil. Tedaj sem bil premagan: Prinesla mi je Elino pismo. S polz-kimi besedami mi je starka slikala opoj mladosti in kakor strupena sluza se me je dotikala njena beseda: «Viš, za slovo, Boštjan, ji le privošči, kar gre dekletom. Saj sem ti dejala, da se nič ne boj, ji že pomagam.* Zasrbelo me je v dlaneh, da bi zamahnil in za vedno zaprl starki umazana usta, pa sem ji samo naročil: «Povejte ji, teta, naj pride jutri kakor po navadi.* V satanski blaženosti so se ji razlezla usta in ko dvoje nagnusnih črvov sem videl par njenih šiljastih, progasto razgnitih zob. Babura je šla, jaz pa sem poklical mater: Šaljivo, a obenem s ponosm je bila Sabina to povedala ter naposled razodela učiteljici še ono o svoji zaroki z Andrejem. Danica se je čudila: izvršilo postopno po točno določenem načrtu. Vi prvem petletju naj bi se elektrificirala vsa večjaš mesta in kraji, kjer so večja industrijska podjetja* Za drugo petletje je določena elektrifikacija osta« Ko je odšla in sta ostali z babico spet sami, je leglo Danici nekaj morečega na dušo. Povsod je videla svojo pokojno mamico. Morala je neprestano misliti na njo. Materina slika je visela na steni in Danica je stala ure pred njo ter jo gledala. Kakor da je šele zdaj opazila čudovito lepe materine oči. Njen obraz je bil ves mil, le okoli ust se je razlivalo nekaj trpkega. «Mnogo je morala trpeti*, je ugibala Danica. Nekega dne je vprašala babico: «Ali je bila moja mamica srečna?* cKako prideš na te misli, otrok? Videla si jo sama, koliko je trpela zaradi svoje bolezni.* Danica je slutila, da se babica izogiba odgovoru. cMenim, ali jo je zelo ljubil moj oče?» «On? O da, ljubil jo je, ali...», stara mati je domišljala, nazadnje pa neodločno odgovorila: «Saj ne bo napačno, če izveš vso žalostno zgodbo, preden odideš v svet. Moji dekleti sta bili lepi, živi deklici. Nisem vedela, kateri naj dam pred-lost. Obe sta bili enako pridni, enako ljubki in udi enako dobri. Dve leti sta bili vsaksebi in obe >ta hodili v isti modni salon učit se šivanja. Nesreča je hotela, da sta se tam zagledali v mladega, lepega prikrojevalca. Bil je šibke rasti in nekoliko sanjavega obraza. Obe... Starejša je bila strastne krvi in je dala takoj opaziti, da se z njo nekaj godi, a mlajša, tvoja mati, je dolgo prikrivala svojo tiho ljubezen. Zato pa je v njej tlelo tem globlje. Prikrojevalec pa je bil mehke, neodločne narave. Ugajali sta mu prav za prav obe. Ana, starejša, ga je opajala s svojo živahnostjo, a tvoja mati je medlela v prikrivani boli. Ana in prikrojevalec sta imela skupno delo, tvoja mati pa je šivala. Ni trajalo dolgo, ko je tvoja mati opazila, da sta si Ana in prikrojevalec glede čuv-stev na jasnem. A ona, ubožica, se je še vedno zatajevala in trpela ... Nekega dne se je potožila — meni. To je nekaj posebno lepega, če najde dekle v takih primerih pot do materinega srca. Moja mlajša, tvoja mati, je bila taka. Izkušala sem jo odvrniti od teh sanj, a čutila sem, da ji zaprem srce, če govorim v tem smislu z njo. Zatorej sem jo pričela tolažiti, češ, da je to le trenutno čuvstvo, ki bo počasi prešlo. Ana je bila vsak dan bolj živahna in nekega dne sem opazila, da se tudi mlajši užiga rdečica v obrazu. Dekleti sta bili nekaj časa spet sijajno razpoloženi in mislila sem, da se je vsa reč porazgubila in da sta se izpametovali. Mlajša ni več tožila, nisem je hotela vpraševati, da je vnovič ne spomnim čuvstev, ki sem menila o njih, da leže že pokopana. Bilo je neke nedelje, ko sem prišla od maše. Prestrašena obstanem pri vratih. Dekleti sta se ruvali, tepli in se obdelovali s priimki, kakršnih nisem nikdar cula pri njiju... Izpovedali sta se bili druga drugi... Popoldne je odšla Ana stanovat k svoji prijateljici. Mlajša pa je zbolela od prestanega razburjenja. Dolgo si ni mogla opomoči. Morala sem se nazadnje zateči k zdravniku. Pregledal jo je ________ __________________________________________________________\ !in se mi nasmehnil. Še danes mi je pred očmi I oni nasmeh, katerega ost mi je šla takrat skozi [mozeg. Tvoja mati pa je zajokala in vpila: ,Zdaj 'je vse končano!' S tem pa se nisem strinjala jaz. i Obiskala sem Ano in ji vse povedala: ,Dana je v drugem stanu, prikrojevalec se mora z njo poro^ čiti!' Silno hitro je Ana razumela položaj in se tudi strinjala s predlogom. Res sta se kmalu potem | tvoj oče in tvoja mati poročila. Nič dobrega ni bilo v tem zakonu. Živela sta v tvorniškem stanovanju in tvoj oče je bil po^ sebno vesel tvojega rojstva. Na Ano je še vedno mislil. Lepega dne je izvedela tvoja mati, da sa shaja z njo zunaj mesta. Tvoja mati je uprizorila; škandal in Ana se je naposled odločila da odpo^j tuje. Tvoj oče je pričel kmalu nato piti in je dve leti za tem umrl za jetiko. Okužil je tudi tvojo mater, ki je bila poprej vedno zdrava. Po njegovi smrti ji je žalost hitro pripomogla razširiti kali v pljučih. Ljubila je svojega moža in žalnv'- za njim, četudi ni uživala z njim sreče. Ali jo je ljubil tudi on?... Najbrže je prepozno spozn?l, da je tvoja mati vrednejša ljubezni kakor Ana. A takrat že ni imel več moči nad samim seboj, podlegel je Aninemu vplivu in hrepenel samo po njej. Ana je sicer doživela pozneje v tujini svojo srečo, ali tega ni mogla nikoli pozabiti. Koliko sem nr-j Inla zaradi svojih deklet. lih krajev, ki žele, da pridejo v ta načrt in ki izpolnijo določene pogoje. * Sin španskega kralje se je ubil r Krivi vrbi na Korošlem. Četrti sin bivšega španskega kralja 'Alfonza XIII. Gonzalo je 12. t. m. umrl za ranami, ki jih je dobil ob priliki avtomobilske nesreče v Krivi vrbi na Koroškem. Njegov avto je zadel ob obcestni zid, ko se je hotel izogniti kole-parju. Peljal se je iz Celovca na izlet v Poreče s svojo sestro, ki je šofirala, a je bila pri nesreči Je laže ranjena. * Povratek letošnjih ameriških izletnikov. {Ameriški izletniki, ki so 24. junija dospeli v do-imovino na dvomesečen obisk, odhajajo 20. avgusta iz Ljubljane ter se vkrcajo na francoski luksuzni ekspresni pamik «P a r i s». Na povrat-ku jih bo prav tako spremljal priljubljeni slovenski zastopnik v Clevelandu Avgust Kollander. !Pri slovesu nam rojaki obljubljajo, da ne bodo pozabili povedati vsem onim, ki letos niso mogli priti na obisk, da jih rodna zemlja vabi z odprtimi rokami, ter naj se pridružijo izletu, ki ga Francoska linija organizira drugo leto na najnovejšem in najhitrejšem ekspresnem parniku eveta ančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Ho-landiji in l.uksembnrgn sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 1117-94, Pariš; Ilolandija: št. 1458-66; Ned. Dienst; Luksemburg: št. 5967, Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. 56 Za kuhinjo Pečena cvetača s paradižniki. Cvetačo skuha, v slani vodi. Kuhano razreži. Sirove paradižnike olupi in razreži na plošče. Kozo namaži s sirovim maslom in naloži na dno eno vrsto kuhane cve-tače, nato narezane paradižnike, menjaje pač. Ko je koza do treh četrti polna, polij po vrhu beša-melno oma»ko, ki jo tako-le pripravi: Napravi čisto svetlo prežganje. Ko je gotovo, ga osoli, dodaj nekoliko naribanega muškatovega oreha in zamešaj še'eno stepeno jajce. Po vrhu položi še nekaj koščkov sirovega masla, nato pa v pečici speci. Daš kot samostojno jed na mizo, lahko pa dodaš še kuhano mrzlo gnjat ali mrzlo pečenko, mrzlo kokoš in slično. Cvetača kot solata. Cvetačo skuhaj v slani vodi, kuhano ocedi (njeno vodo porabi za umetno juho) in polij s to-le začimbo: dobro zmešaj tri žlice olja, dve žlici kisa, malo soli, drobno sesekljano čebulo, deset kapljic Maggijeve začimbe, žlico sesekljanega peteršilja in osminko litra kisle smetane. S to začimbo polij razdeljeno cvetačo, ki naj stoji četrt ure pripravljena, preden jo daš na mizo. Možgani v zelenjadni omaki. Možgane operi In naj samo enkrat prevro v kropu, kateremu si dodala malo kisa. Tako prevrete možgane postavi za deset minut na stran. Nato jih deni na desko, jih očisti vseh kožic in jih zloži v skledo. Še prej pa pripravi tole omako: drobno sesekljaj malo peteršilja, drobnjaka, čebule in malo sirove špinače. Vsega skupaj naj bo, ko je že sesekljano, za dobri dve žlici. V kožici napravi čisto svetlo prežganje, stresi na prežganje sesekljano zelenjavo, premešaj in zalij z juho, da dobiš bolj gostljato omako, osoli, malo popopraj, dodaj nekaj kapljic limonovega soka in juhanove začimbe. Ko vre omaka deset minut, je gotova. Nato jo polij po pripravljenih možganih in daj hitro na mizo. Zraven lahko daš dušen riž in še solato. Ješprenovi zrezki. Namoči že zvečer četrt kile ješprena in četrt kile graha ali pa belega fižola (vsakega zase). Drugi dan skuhaj oboje (spet vsako zase) v precej vode. Ko sta ješpren in grah kuhana, oboje ocedi. (Vodo od ješprena in graha porabi za umetno juho, ki jo pripravi takole: Napravi srednjetemno prežganje, ga zalij z ocejenr vodo od ješprena in graha, malo popopraj, doda; zelenega peteršilja, malo juhanove začimbe in, če hočeš, lahko skuhaš v tej juhi kaka dva krompirja; žlica smetane pa še izboljša okus juhi. (V kozi napravi iz ene žlice masti in toliko mofre, kolikor jo mast vpije, srednjetemno prežganje z malo sesekljane čebule, nato zalij prežganje z nekaj žlicami juhe, primešaj kuhani ješpren in grah, nekaj žlic sesekljane gnjati ali mrzle pečenke; lahko daš tudi malo klobase. Vse skupaj naj se gosto pokuha. Nato postavi na hladno in ko se shladi, primešaj eno jajce, oblikuj zrezl'° jih povaljaj v drobtinah in na masti ocvri. Praktični nasveti Za notranjo vročino. Stolci v lesenem možuui -ju šest pesti olupljenih sladkih mandeljnov, tn pesti bučnega semena in osminko kilograma sladkorja. Ko tolčeš, prilivaj počasi četrt litra vode. Ko je na debelo stolčeno, iztisni skozi platno. Goščo stresi nazaj v možnar, tolci in prilij spet drugo četrt litra vode. Ko je dobro stolčeno, iztisni in zlij oboje skupaj. Jemlji večkrat po dve žlici, ker je izvrstno hladilo pri boleznih, ki delajo notranjo vročino. Život umivaj s kisom. Plesnivo perilo očistiš s klorovim apnom. Ker pa to apno razje tkanino, je bolje, če skuhaš v deževnici belo milo (dobiš ga v drogeriji), in sicer tako, da postane gosto kakor kaša. Ko se ta milnica ohladi, namaži z njo plesnivi madež. Pusti potem nekaj ur na solncu, nato pa dobi o izperi in posuši na solncu. Madeže od trave spraviš iz perila ali bele obleke z razredčenim salmijakom (dobiš ga v dro-geriji) ali pa z močnim špiritom. Madež pomoči v špirit, ga zdrgni in nato izperi v navadni "vodi. PROGRAM RADIA LJUBLJANE od 19. do 25. avgusta. Nedelja, 19. avgusta: 8.15: poročila; 8.30: gimnastika (Pustišek Ivko); 9.C0: versko predavanje (p. dr. Cebulj); 9.30: Trbovlje (Mrzel); 10.00: prenos iz stolnice; 11.00: radijski orkester; 12.00: čas, plošče; 16.00: O sadni trgovini (Flego Anton); 16.30: prenos koncerta mladinskega zbora Jadranskih stražarjev iz Št. Vida nad Ljubljano; 20.00: vokalni koncert Mare in Stjepana Mar-čeca; 20.45: plesi iz davnih in današnjih dni (plošče); 22.00: čas, poročila, radijski orkester). Ponedeljek, 20. avgusta: 12.15: Pod žarkim španskim solncem (plošče); 12.45: poročila; 13.00: reproducirana serenada; 13.30: koncert grenadir-ske godbe iz Pariza (plošče); 19.00: Božena Be-neševa in Ana Marija Tilscheva ob 60letnici (Vera Dostalova); 19.30: zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna); 20.00: pevski koncert Burgerja, vmes citre solo (Mezgolits); 21.00: radijski orkester; 22.00: čas, poročila, lahka glasba. Torek, 21. avgusta: 12.15: Dobre volje biti, to me veseli (reproducirane slovenske narodne); 12.45: poročila; 13.00: čas, Franck: Variacije za klavir in orkester; 13.30: violinski solistični koncert (plošče); 19.00: otroški kotiček (MancaRomanova); 19.30: Pokopana preteklost pod Pri-sankom (Jos. Vandot); 20.00: orgelski koncert bo izvajal Blaž Arnič, vmesne samospeve bo pela Angela Megletova; 21.00: radijski orkester; 22.10: čas, poročila; 22.30: angleške plošče. Sreda, 22. avgusta: 12.15: reproducirane uver-tire; 12.45: poročila; 13.00: čas, slavni pevci pojo operne arije (reproducirana glasba); 19.00: Krvoločni bogovi Mehikancev (FrancTerseglav); 19.30: literarna ura: knjižni pregled (Podbevšek); 20.00: pevski dueti: Vedralova in Zupanova; 20.45: radijski orkester; 21.30: mandolinistični kvartet; 22.00: čas, poročila, lahka glasba. Četrtek, 23. avgusta: 12.15: reproducirani koncert šramelkvarteta; 12.45: poročila; 13.00: čas, razni plesi v koncertnih priredbah (plošče); 19.00: plošče po željah; 19.30: Regulacija Ljubljane (Ciril Kočevar); 20.00: plošče; 20.15: prenos iz Salzburga: simfonični koncert; 22.CO: čas, poročila, prenos z vrta Uniona. Petek, 24. avgusta: 12.15: havajske pesmi (reproducirani koncert); 12.45: poročila; 13.00: čas, «Ob Dravci, ob Savci, ob lepi Donavi». (narodne pesmi); 19.00: Moje srečanje s Hitlerjem (Kozinc); 19.30: Prizori iz narave (Joža Herfort); "0.00: plošče; 20.15: prenos iz Zagreba; 21.45: čas, poročila; 22 00: lahka glasba. Sobota, 25. avgusta: 12.15: reproducirani koncert citer in mandolin; 12.45: poročila; 13.00: čas, Nekaj zame, nekaj zate, nekaj zanje (pestra revija gramofonskih plošč); 19.00: koroška ura; 19.30: zunanji politični pregled (dr. Jug); 20.00: operne arije poje Tone Petrovčič, vmes poje mladinske pesmi Nuša Kristanova; 21.00: radijski orkester; 22.00: čas, poročila, harmonike v reproducirani glasbi. X 17 vročih let nam obljubljajo. Pri nas dežja letos ne pogrešamo, drugod po svetu pa trpe sušo. Letošnje leto je glede vremena res čudno. Na pragu pomladi smo imeli skoraj poletno vročino, sredi poletja je pa toplota večkrat tako padla, da je nas kar zeblo. Zdaj nam pa obetajo še 17 suhih let. Vremenoslovci angleškega zrakoplovnega ministrstva namreč napovedujejo, da bo vladala do leta 1950. na svetu ali vsaj v Evropi silna vročina s sušo. 17 suhih let prinese ljudem gotovo tudi lakoto in posledica bo veliko preselje- vanje ljudi. Zime pa bodo baje blage. Edino upanje je, da se vsa taka prerokovanja navadno ne izpolnijo. X Največja žival na svetu je živela pred sto milijoni let. 2e dvajset let je dolga vrsta učenjakov v berlinskem naravoslovnem muzeju na delu, da bi sestavila neštete kosti in delce kosti največje pošasti vseh časov v smiselno celoto. Polagoma se dviga pred njimi ogromno okostje, za katero pa ta čas še nimajo pripravnega razstavnega prostora, kar ni čudno, saj meri nestvor samo v višino več kakor trinadstropna hiša. 25 let bo tega, kar je neki farmar v bivši Nemški Vzhodni Afriki opozoril nemške učenjake, da so v bližini kraja Tandaguruja ogromne množine prastarih živali. Našli so poleg drugega okostja elafrozavra, dioreozavra in brahiozavra, ki so jih že poznali, najvažnejša pa je bila najdba živali, ki so jo zaradi njene orjaške velikosti imenovali gigantozavrus. Seveda pa je niso našli lepo spravljene, temveč je bilo okostje zdrobljeno v dosti več kakor 100.000 kosov. To^se je zgodilo še v Tandaguruju. Kratko pred svetovno vojno so potem vse te kose spravili v Nemčijo, da jih tam zložijo. To delo traja zdaj že 20 let. A glavno je menda že opravljeno, kajti učenjaki izjavljajo, da bovv dveh letih vse končano. Do takrat bodo strašnemu okostju zgradili tudi posebno streho. Starost gigantozavra je silna. Cenijo ga na 100 milijonov let. Dobro, da ni za 100 milijonov let mlajši! X Angleški učenjaki trde, da živi v Lochneškem jezeru zares neka doslej neznana pošast. O pošasti, ki se je baje pojavila v Lochneškem jezeru, so se širile od lani dalje najstrašnejše vesti. Nekateri so trdili, da so videli pošast na lastne oči, drugi spet so jo zaman čakali dneve in dneve. Ni se prikazala. Med učenjaki in pomorskimi strokovnjaki se je vnela huda vojna. Eni so trdili, da je docela mogoče, da se je kaka predpotopna pošast ohranila na dnu morja in zdaj priplavala na površino, drugi pa so smatrali take trditve za plod domišljije. Nato so se odločili za znanstveno preiskavo. Posebna družba londonskih učenjakov je štiri tedne opazovala Lochneško jezero in po obali nastavila razne opazovalne instrumente. V tej dobi se jim je posrečilo, da so napravili o tej zagonetni pošasti 21 fotografskih posnetkov. Pet fotografij se je prav posrečilo. Po teh fotografijah se vidi, da se res pojavlja v Lochneškem jezeru neka pošast z dolgim vratom, majhno glavo in zobčastim grebenom na hrbtu. Pošast pa skoro stalno plava pod vodno gladino in se včasih le za nekaj sekund pokaže nad površino vode. V vodi se giba z veliko okretnostjo in brzino. Učenjaki zdaj na podlagi ugotovitev nadaljujejo opazovanja. X Če si žena da popraviti nos, je še mož ne spozna. Kaj se zgodi, če se vrne žena domov z drugačnim nosom? Ali sme žena izpremeniti nos brez moževega dovoljenja? Nedvomno lahko trdimo, da ima mož, ki se oženi, o svoji ženi izvestno prestavo, ki se pa izpremeni, če dobi žena drugačen nos. Primer, o katerem govorimo, se nanaša k sreči na može iz vrst filmskih igralcev, kjer mora mož prav razumeti, kaj pomeni, če se da žena olepšati, čeprav z olepševalno operacijo. Gre za znano pevko Gito Alparjevo in Gustava Frolicha, ki ju dobro poznamo tudi pri nas. Gustav Frolich je čakal nekega dne na postaji v Budimpešti svojo ženo. Ljudje so izstopili, Frolich pa nikakor ni mogel najti svoje žene. Naposled so ga prijatelji opozorili na imenitno damo, stoječo tik pred njim. Izkazalo se je, da je to Gita Alparjeva^ ki si je bila dala predelati nosek, in to je tako izpremenilo njen obraz, da je niti mož ni spoznal. Zakonske zveze med filmskimi igralci in igralkami niso posebno trdne. Mož je zaposlen v enem, žena v drugem kraju, skupaj živita bolj redko. Gustav Frolich je bil pa zadovoljen s svojo ženo, čeprav mu jo je zdravnik močno izpremenil. Dejal je, da je lepša, kakor je bila*prej. X Opičji spomin je izvrsten. V neki gostilni blizu Berlina je zbudila splošno pozornost opica, ki se je strašno razjezila na plavolaso natakarico. Ugriznila jo je v nogo in besnela tako, da so mo rali poklicati policijo, da je razjarjeno žival ukro< tila. Pozneje se je izkazalo, da kaže opica silno sovraštvo do vseh plavolasih oseb. Božale so jo lahko samo črnolaske. Ljudje so se začeli zanimati, zakaj ima opica ene rada, druge pa ne, in izkazalo se je, da odločuje pri opici podzavest. Ko je bila opica še mlada, je plavolasa žena grdo ravnala z njo, večkrat jo je pretepala, in tako jo je začela opica sovražiti, a svoje sovraštvo je prenesla tudi na druge plavolase ljudi. Ker je imela tudi natakarica plave lase, se je opica spomnila svoje mladosti in srdito se je zakadila vanjo. X Svojega mladega ljubčka zapira v stanovanje. Na vprašanje, ali je primerna 421etna žena za 181etnega moža, je življenje odgovorilo, da je primerna, toda žena mora možička doma zapirati, da ji ne uide. Neki uradnici v Debrecinu na Madžarskem je 42 let, njenemu izvoljencu pa 18. Bil je tako rekoč še vajenec in uradnica se je do ušes zaljubila vanj. Skrbela je, da ni bil nikoli lačen. Fant se je počutil zelo dobro, kadar je pa odhajala ljubica v službo, je dobro zaklepala vrata, da bi ji ljubček ne pobegnil. Pa tudi to ji še ni bilo dovolj. Odnesla mu je vso obleko, samo pižamo mu je pustila, češ, da se v nji itak najbolje počuti. Fantu je bilo v začetku to tudi všeč, kmalu se je pa domačega zapora naveličal. Pisal je prijatelju, naj mu prinese obleko in pomaga pobegniti. Tako se je tudi zgodilo in podjetna fanta sta hodila čez dan po mestu, zvečer, ko se je zaljubljena uradnica vračala, je pa našla svojega ljubčka vedno lepo doma v pižami. Toda Debrecin ni tako velik, da bi se v njem ne našli zlobni jeziki. Opozorili so uradnico, kaj se godi, in ta je vsa ogorčena svojega ljubčka pretepla in postavila pod kap. Zadeva je prišla pred sodišče, kjer sta se pa pobotala. Fant se je spomnil, kako dobro mu je bilo pri ljubici, nji se je pa stožilo po njegovi ljubezni. Tako se je fant vrnil in ljubica ga čez dan ne bo več zaklepala. Najbrž se bosta vzela. X Cesarjev sin ustreljen kot vohun. Francoski oficir Emile Chassard je izdal knjigo «Vohuni v Parizu*, v kateri opisuje tudi obravnavo proti nekemu Sedanu, ki so ga leta 1917. ustrelili v Vincennesu kot vohuna. Chassard je tej obravnavi sam prisostvoval kot opazovalec po naročilu pariškega vojaškega guvernerja. Reč sama na sebi ne bi bila bogve kako zanimiva, da ni stalo v obsodbi, da je Sedano sin mehiškega cesarja Maksimilijana Habsburškega. Do danes je pač le malokdo vedel, da je nesrečni Habsburžan, ki je svoj pohlep po vladarski kroni tako žalostno plačal pred puškami v Queretaru, imel sina. Imel ga je, dasi ni bil to zakonski sin. Mati mu je bila lepa Španjolka, ki jo je Maksimilijan spoznal leta 1866. Malo mesecev po njegovi smrti je umrla tudi mati in dečka, ki so ga krstili pod materinim imenom Sedano y Leguizano, so spravili v Pariz. Dunajski dvor je dobro vedel za tega nezakonskega sina Maksimilijanovega in nečaka Franca Jožefa, a na večkratno prošnjo za podporo ni dal Dunaj niti odgovora. Dečka se je usmilil neki bogati Mehičan po imenu Juan Bringas, ki je živel v Parizu. Sedano pa je dobro vedel za svoje pokolenje in to je bilo gotovo največ krivo, da je hotel igrati velikega gospoda. Kmalu je zašel v ogromne dolgove in ko mu je rednik ustavil pod-pore, je poizkušal svojo srečo z dvomljivimi posli. Leta 1887. se je poročil z neko Francozinjb, a tudi njegov zakon je bil nesrečen. Ob začetku svetovne vojne je bil Sedano v Španiji in se je dal zavesti v vohunsko službo za osrednje sile. Poslali so ga v Pariz, kjer je policija kmalu dognala, da često pošilja pisma v Švico. Nekoliko teh pisem so pre-stregli; našli so, da so v njih s skrivno pisavo napisana1 neka poročila vojaškega značaja, in so ga aretirali. Več kakor dve leti je bil v zaporu, ob koncu junija leta 1917. pa je prišel pred vojaško sodišče. Zaman se je izkušal zagovarjati, da je bil le žrtev neznanih mu ljudi in da niti ni vedel, kaj je v pismih, ki so jih prestregli. Obsodili so ga na smrt in ustrelili. Tako je usoda sinu pripravila podobpp «amo boli n"^5'0'' l'<>"<><> if>Uoi očetu. „FITONIN" za zdravljenje vseh vrst ran, hrast, lišaiev, čirov Ja"* kožnih bolezni, in hrfnih hnlmni PREPREčA infekcijo, ustavi krva-ostalih KUZ.IIIII UUICllIli venje in naglo zaceli rane Steklenica 20 Din v lekarnah. Po poštnem povzetju 2 steklenici 50 Din. Znanstveno knjižico št. 16 pošlje brezplačno «FITON», dr. z o. z., Zagreb 1-78. Reg.pod Sp.br. 1281 z dne 28. julija 1933. X V enem dnevu dvakrat poročena. V nekem angleškem mestecu so imeli oni dan tako čuden primer svatbe, da ženin ni vedel, ali je poročen ali ne. Zaročenca sta prišla v cerkev, stopila sta pred oltar in duhovnik ju je vprašal, ali sta bila na oklicih, odnosno ali je na cerkvenih vratih objavljeno, da se poročita, kakor je predpisano v Angliji. Ženin je vedel, da je vse urejeno, in odgovoril je, da so tudi oklici v redu. Pričeli so se poročni obredi. Mlada poročenca sta odšla v zakristijo k podpisu, ko se je naenkrat izkazalo, da oklicev niso nabili na cerkvena vrata. Tedaj je duhovnik izjavil, da mora zakon razveljaviti. «Pravkar sva bila že mož in žena, zdaj sva pa spet zaročenca in naj znova čakava*, se je jezila nevesta. «Kaj bo s pečeno gosjo, ki smo jo pripravili za svatbo, je godrnjala tašča. Duhovnik, ki sta se mu mlada smilila, je izposloval pri pristojnih cerkvenih oblastvih dovoljenje, da ju je še isti dan ponovno poročil. Tako sta bila v enem dnevu dvakrat poročena, enkrat dopoldne, drug'ič pa proti večeru. To priliko je izrabil tast, češ, da i dote ne izplača, ker ni izključeno, da bo cerkveno oblastvo drugi zakon razveljavilo. X Nesreča v globini 2000 m. V premogovniku pri mestu Derbyju v Zedinjenih državah se je zgodila velika rudniška nesreča. V globini 20C0 metrov je 92 mož razstreljevalo skale za nov rov. Po neki razstrelitvi so se vneli, kakor je potem povedal neki paznik, podzemski plini, nastala je silna eksplozija, da se je zrušil ves novi rov. 75 ljudem se je posrečilo uiti skozi zasilni rov, 17 rudarjev pa je ostalo pod ruševinami. ZA SMEH IN KRA TEK ČAS Prostovoljno. Zena: cPovej no, mož, kaj res moraš vsak večer sedeti v krčmi?* . Mož: «Moraš? Ne! Prostovoljno hodim tja.» Blizu morja. A: «Kaj, ti še nisi bil pri morju?* B: cNe, pač sem bil pa zelo blizu njega. Lani sem bil v planinah in tam so mi povedali, da smo 1500 metrov nad morjem.* Lepa tolažba. Prodajalec: «Hiša mi prav ugaja. Toda onale tvornica je preveč blizu nje.* Mešetar: «To naj vas nič ne skrbi, saj je to le tvornica dinamita, ki lahko zdaj zdaj zleti v zrak.* Skopuh. Mlad skopuh gre v medenih tednih z ženo k zobnemu zdravniku. Zdravnik pregleda ženi zobe in pravi: «Ta dva kočnika bi morala biti izruvana že pred letom dni.* «Ce je tako, gospod doktor, jih pa kar izderite in pošljite račun mojemu tastu.* Rodbinska zadeva. Vdovec se je poročil z vdovo. Ona je imela tri otroke, on dva, po poroki sta imela pa še tri. Nekega dne je nastal v hiši strašen vik. Mož se je čudil, kaj to pomeni, žena mu je pa pojasnila: «Nič hudega ni, tvoji in moji otroci se lasajo z najinimi otroki.* Skrivnost novega romana. Čitatelj: cStrašno sem radoveden, kakšen bo konec vašega v podlistku izhajajočega romana.* Pisatelj: «Jaz pa poznam nekoga, ki je še bolj radoveden na konec.* Čitatelj: cKdo pa je to?* Pisatelj: «Jaz.* Kdo ima prav. Sinko: «Mamica, ti si rekla, da bi zbolel, če bi pojedel marmelado, ki jo imaš spravljeno v omari.* Mati: «Seveda bi.* Sinko: «No, vidiš, pa sem vendar zdrav.*; Sam ne ve. A: «Ali hočete govoriti z gospodom ravnateljem v trgovinskih ali zasebnih zadevah?* B: «Na to vprašanje je hudo odgovoriti. Zasnubil bi rad njegovo hčer.* Nedeljski lovec. Lovski čuvaj: «Gospod je meril dobro, videl sem, kako je letelo perje.* Nedeljski lovecu«Perje? Saj sem vendar meril na zajca!* Ni se dolgočasil. Angleški kralj Edvard VII. je na dvorno gostijo vedno povabil nekega lorda, ki je kralja vedno spremljal tudi na lovu. Naposled pa lorda dvakrat na dvorno pojedino ni bilo. Kralju se je to čudno zdelo in povabil ga je tretjič. «Kako se vam godi, lord?* ga je vprašal. «Zelo dobro, Vaše Veličanstvo.* «Dolgo vas že nisem videl. Kje ste pa bili?* «Zivim osamljen v svojem gradu s tremi sestrami srečen in zadovoljen.* «Ah, dragi lord, kaj se ne dolgočasite s tremi sestrami in vedno tako sam?* «Oh, Vaše Veličanstvo, saj niso moje sestre.* « Pravo veselje. Oče: «Za god bi ti rad pripravil veselje, pa moram prej vprašati gospoda učitelja, kako ti gre v šoli.* Sinko: «Če mi hočeš napraviti pravo veselje, ne hodi h gospodu učitelju!* Podjeien mož. Vera: cAli pogrešaš kaj v svojem zakonu?* Mira: «Da, svojega moža.* Na bratca je mislil. Teta: «Mihec, ali te ni sram? Vso čokolado si pojedel, na bratca pa nisi nič mislil.* Mihec: «Seveda sem mislil, teta, in prav zato sem brž snedel čokolado.* Merilo bogastva. Dva siromašna poljska Žida si belita glave, kako je kdo bogat. «Naš rabin je tako bogat,* pravi prvi, «da se lahko vsak mesec enkrat preobleče.* «Naš trgovec se pa preobleče vsak teden*, pripomni drugi. «Ali veš, kako bogat je Rotschild?* «Ne.* «Ta ti kar skače iz ene srajce v drugo.* Na pljučih bolni! Več tisočev ozdravljenih. Zahtevajte takoj knjigo o moji • novi umetnosti hranjenja, ki je že mnoge rešila. More se uporabljati v vsakem načinu življenja in pomore, da bolezen naglo premagamo. Nočno potenje in kašelj ponehata, telesna teža se zviša, a postopno ovapne-nje konča bolezen. Resni možje zdravniške vede potrjujejo odličnost moje metode ter jo radi priporočajo. Čim prej počnete z mojim načinom prehranjevanja, tem bolje. Povsem zastonj dobite mojo knjigo, iz katere boste lahko črpali mnogo koristnega. Ker znaša moja naklada za brezplačno od-pošiljanje samo 1 0.0 00 komapov, pišite takoj, da se boste tudi Vi lahko prištevali med njene srečne dobitnike. Zbiralno poštno mesto: GEOR6FULGNER BERLIN-NEUKOLN Ringbahnstrasse 24, Abt. 491 Zahvala. Čutim za svojo dolžnost, da se javno zahvalim g. drju. I. Bajželju, specialistu za kožne bolezni v Ljubljani, Dalmatinova ulica št. 3, ki mi je brez vsake operacije popolnoma odpravil krčne žile, in g. doktorja najtopleje priporočam. Miculinič Rudolf, višji železniški uradnik v pokoju, 191 Ljubljana, Ilirska ulica št. 21. MALI OGLASI ] Pri slabostih uporabljajo ekstrakt iz življenje tvorne žleze krepkih in zdravih živali (Kalefluid). Ta jača živčni sistem in krepi organizem. Ojaču je izločevalno delovanje vseh žlez. Detajlna literatura brezplačno. Zahtevajte jo pod naslovom: Beograd, Njegoševa 5, Miloš Markovic. — Kalefluid se prodaja v lekarnah in drogerijah. Reg. S.'br. 5300/32. 181 Oblačilno blago in razne ostanke kupite najceneje v trgovinah Senčar — Mala Nedelja, Ljutomer in Štrigova. Nakup jajc, masla, suhih gob, 186 Dobra oblačila Vam nudimo za majhen denar. A. PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 14. Za Vas imamo t Violine . . 69 Din Gltare . . 138 Din Mandoline 95 „ Harmonike 69«, Tambure . 68 „ Gramofone 465 „ Zahtevajte brezplačni katalog. MEINEL & HEROLD tovarna glasbil pr. podr. MARIBOR it." 104 Prodajamo na obročna odplačila švedske posnemal-nike za mleko in brzoparil-nike za krmo. Sprejmemo potnike. «Tehna», Ljubljana, Mestni trg št. 25/1. Pletilne stroje prodaja na obroke Tehna, Ljubljana, Mestni trg št 25/1. Posestvo z gospodarskim orodjem na Drnovem se ugodno proda. Vse drugo pove lastnik. Franc B a z n i k, Drnovo št. 72, pošta Leskovec pri Krškem. 190 Izdaja za koLzorcij (Domovine* Adolf R i b n i k a r. Urejuje Filip Qmladič. Za Narodno tiskarno Fran Jezeršek,