Snlverein pa deželni odbor. V 19 seji štajarskega deželnega zbora due 18. januvarija t. 1. je prišla na svitlo čadna prošnja krajnega šolskega sveta na Slatini, naj bi dežela z 2000 gld. podpirala zidanje nove nšulvereinske šole" v Slatini. Čudna prošnja je to in sicer zato, ker tisti, ki so jo pisali, niso niti pomislili, kaj da pišejo. Tam namreč pravijo zviti Slatinski očetje, da je Ijudstvu nemški jezik neobhodno potreben, ker,,brez nemščine si ijudje ne morejo poštenega obstanka priboriti", to je: se ne morejo preživiti. No vsak pameten in pošten mož mora temu oporeči. Saj je v obče znano, da se godi najhujše Slatinskim nemško-liberalcem; ako je tedaj nemščina tako zveličavna, zakaj pa njim ne pomaga? Nadalje pravijo v isti prošnji, da je nemška šola potrebna zavoljo topliuarjev, da bodo na Slatini imeli dosti nemških dekel; pravijo namreč v prošnji: ,,Nova (nenaška) šola bo tedaj izbrano pripravišče za služabnike v Slatini". To je pa že cela nesramuost! Ali imajo tamošnji pošteni kmetje za to svoje otroke, da bodo oni Slatinskim topličarjem (dandanes večinoma judom) stregli? Je-li poklic šole izgojevati dekle in klapce? To je žaljenje celega slovenskega naroda, žaljenje vsakega poštenega kmeta! Takih reči še je v isti prošnji več, ia ni tu prostora jih naštevati; samo to še je omeniti, da ima šola, ko bode s pomočjo davkoplaeevalcev izdelana, ostati uemškemu šulvereinu v last. Na to je ugovarjal dež. poslanec g. Jerman : ,,Jaz se izrečem proti temu, da se dovoli nemškemu šulvereinu 2000 gold za zgradbo nemake šole v Slatini, in sicer iz tehtnih vzrokov. Jaz sem proti temu, ker se subvencija dovoljuje nemškemu šulvereinu, med tem ko za podporo Slatinski krajni šolski svet prosi, potem pa tudi zarad tega, ker so v pogodbi med šulvereinom in krajnim šolskim svetom tudi pogoji, ki nasprotujejo postavi. Jaz rnislim, da je potrebno postavnost teh pogojev preiskati, slavni dež. zbor bi utegnil uekaj skleniti, kar bi zaalo nepostavnost odobravati. Sicer ne bom delovanja nemškega šulvereiua pretresal, ker želim daljnih razprav. Da govorim o reči, omenira pred vsem, da je v:Slatini ali prav za prav pri sv. Križu eden' četrt ure od Slatine ljudska šola za dečke in dekleta. Ta šola je za 500 učencev premala; tedaj je razvidno, da se mora šola razširiti. Kolikor je meni o pogodbi med nemškim šulvereinom in Slatinskim krajnim šolskim svetom zuano, se je o razširjenju one šole sklenilo, da mora občina zemljišoe brezplačno dati, da mora šola ostati lastnina nemškega šulvereina, da mora biti javna in da mora.-biti nemški podučni jezik na novi ¦četiTirg.zsedni dekliški, kakor tudi na dosedanj.i faiintavšli-i 'šoli, in sicer od drugega razreda naprej in patem smeje se slovenščina le kot učni predmet učiti. Potem bi v dosedanjem šolsSem krogu bili dve šoli, eua 4razredna dekliška šola, lastnina nemškega šulvereina in 4razredna fantovska šola, lastnina občine Slatina. Druge razua teh dveh šol ne bi nobeue bilo v celem šolskem okraju, in posebno ne bi nobene šole bilo, kjer bi se slovenska mladiaa v slovenskem jeziku podučevala. (Dalje prih.)