Štev. 2. Leto LXIII. mm tovariš Glasilo Udruženja Jugoslov. Učiteljstva — Poverjenlitvo LJubljana. Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 40' — Din, za naročnike v inozemstvu 60"— Din letno. Posamezna številka po 1'— Din. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 1 Din. Inseratni davek posebej. Oznanila sprejema upravništvo lista. Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 1 Din za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din. Telefon uredništva štev. 312. Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I. Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklamacije so proste poštnine Volitve zastopnikov osnovnošolskega in meščansko-šolskega učiteljstva v višji šolski svet. Na temelju razpisa pokrajinske uprave. oddelka za prosveto, s katerim so razpisane nove volitve naših zastopnikov v višji šolski svet, poživljamo vse tovariše in tovarišice, organizirane v UJU po-verjeništvo Ljubljana, da volijo disciplinirano naše kandidate, ki jih ie poistavil širji sosvet na svoji seji dne 28. decembra 1922 s soglasnim sklepom ob navzočnosti predsednikov oziroma delegatov vseh okrajnih učiteljskih društev. Vsak volilni upravičenec voli na podlagi naredbe po 'dva zastopnika kot člana in po dva zastopnika kot namestnika. Širji sosvet je na svoji seji posebno povdaril princip, da je smatrati namest-nike(-ce) popolnoma ravnopravnim pravim članom, ker imajo vsak čas pravico vstopiti za svoje člane na seje višjega šolskega sveta in je zato potreba samo sporazuma med članom in namestm-kom(-co). Naša organizacija izvršuje sklep šir-ie^a sosveta in določa za razpisane volitve 3 volilna okrožja, zato določa porazdelitev volilnih upravičencev nastopno: Tovarišice in tovariši okrajnih učiteljskih društev: Mežiška dolina. Marnberk, Maribor (okolica), Maribor (mesto). Sv. Lenart, Ljutomer. Murska Sobota, Dolenja Len-dova. Ormož, Ptuj, Slovenjgradec in Konjice zapišejo na glasovnice: Člana: 1. TOMAŽIČ IVAN, nad-učiteli v Mariboru. 2. GNUS ANTON, šolski ravnatelj na Dolu pri Hrastniku- Namestnika: 1. GODEC MARIJA, učiteljica v Limbušu ob Dravi. 2. MIKLAVCIČEVA JANJA, nadučiteljica v Kranju. ljeni od nas vseh. bodo zastopali tudi v višjem šolskem svetu interese nas vseh! Ker nastopamo na volitvah disciplinirano v interesu ugleda in koristi svojega stanu in šolstva, smo uverjeni o častni izvolitvi enotne kandidatne liste, ki .io ie soglasno sklenil širji sosvet, v katerega imenu izdaiamc ta proglas! Tovarišice in tovariši okrajnih učiteljskih društev: Šmarje - Rogatec. Šoštanj, Slov. Bistrica, Gornji Grad, Savinjsko, Celje. Laško. Kozje, Brežice - Sevnica. Krško, Novo mesto in Litija zapišejo na glasovnice: Člana: 1. GNUS ANTON, šolski ravnatelj na Dolu pri Hrastniku. 2. JELENC LUKA, ravnatelj meščahske šole v Ljub- j ljani. Namestnika: 1. MIKLAVČlCEVA JANJA, nadučiteljica v Kranju. 2. WASCHTE ILKA, strokovna učiteljica v Ljubljani. * Tovarišice in tovariši okrajnih učiteljskih društev: Kočevje, Logatec, Ljubljana (okol"-ca), Ljubljana (mesto), Radovljica, Kranj, Kamnik 'n Črnomelj zapišejo na glasovnice: Člana: 1. JELENC LUKA, ravnatelj meščanske šole v Ljubljani. 2. TOMAŽIC IVAN, naduči-telj v Mariboru Namestnika: 1. WASCHTE ILKA, strokovna učiteljica v Ljubljani. 2. GODEC MARIJA, učiteljica v Limbušu ob Dravi. Poživljamo vse tovarišice in tovariše, da izpolnijo svoje glasovnice natanko v zgoraj navedenem redu in da se ravnajo točno in vestno po izdanih predpisih in določenih okrožjih ter tako pripomorejo, da se ne izgubi noben naš glas. Kandidate volimo brez ozira na to, kateremu delu Slovenije pripadajo. Izvo- Udruženje Jugoslovanskega Učiteljstva v Beogradu, poverjeništvo Ljubljana, dne 10. (januarja 1923. Rudolf Dostal, strokovni tajnik. Mirko Fegic, glavni blagajnik. Ivan Dimnik, urednik »Uč. Tov-« Razpis volitev zastopnikov učiteljstva srednjih šol in učiteljišč ter meščanskih in ljudskih šol za višji šolski svet v Ljubljani, Izza dne 1. februarja 1921 posluje v ozemlju Slovenije višji šolski svet v Ljubljani, ki je sestavljen po določilih kraljevske uredbe z dne 23. januarja 1921. (Službene Novine štev. 40 iz leta 1921.). Po členu 10. te uredbe, ki je bila predložena zakonodajnemu odboru ter je v smislu člena 130. ustave za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 28-junija 1921 postala zakon, ker odbor v postavljenem roku o njej ni izdal nobene odločbe, poteče poslovna doba višjega šolskega sveta in članov in namestnikov, ki se v smislu te uredbe imenujejo ali volijo samo za dveletno dobo, z dnem 31. januarja 1923. Med člani, ki se volijo, sta v smislu člena 2., točke 6., dva zastopnika srednjih šol in učiteljišč in so v smislu čl. 2., točke 7.. trije zastopniki učiteljev meščanskih in liudskih šol. Za te člane se v smislu zadnjega odstavka člena 2- tudi volijo namestniki. Člen 6. pa določa: Zastopniki učiteljstva se volijo v dveh skupinah. Skupina A. V skupini učiteljev srednjih šol in učiteljišč voli vsak upravičenec enega zastopnika in enega namestnika. Pravico voliti imajo v aktivni šolski službi na javnih srednjih šolah in učitelji- ščih nameščeni ravnatelji, profesorji m suplenti, za srednje šole in učiteljišča usposobljeni telovadni učitelji in učitelji glasbe. Profesorji in učitelji zasebnih srednjih šol in učiteljišč imajo volilno pravico le, če poučujejo najmanj 14 ur na teden. Za presojanje volilne pravice je merodajen urnik, ki je bil določen ob pričetku šolskega leta, v katero pade volitev- Ravnatelji ima:'o volilno pravico tudi. če imajo manj učnih ur ali če so pouka proisti. Izvoljena sta tista dva za zastopnika in za namestnika, ki imata največ elasov. Skupina B. V skupini učiteljev meščanskih in liudskih šol voli vsak upravičenec dva zastopnika in dva namestnika. Pravico voliti imajo v aktivni šolski službi na javnih meščanskih in ljudskih šolah nameščeni ali šolskim oblastveni prideljeni učitelji javnih meščanskih ali ljudskh šol z zrelostnim izpitom, nadalje učitelji na zasebnih meščanskih šolah, ki poučujejo naimani 18 ur na teden, končno učitelji na zasebnih ljudskih šolah, ki imajo zrelostni izpit in jim je poverjen popolni razredni pouk. Za zastopnike so izvoljeni tisti trije, ki ¡mašo največ glasov. Enako se izvolijo namestniki. Vadniški učitelji in učitelji meščanskih in ljudskih šol, ki poučujejo začasno LISTEK. V.: „Metodika škole rada." (Dr. Jure Turič, prof. vi.š. ped. šk. v Zagrebu.)* Knjiga je namenjena predvsem kot nekak priročnik učiteljem osnovnih, meščanskih in nižjih srednjih šol ter ima namen določiti elemente izobrazbe in uči najti gradivo, iz kojega se morejo razviti ti elementi ter sredstva in predvsem način, potom kojega učenec z najmanjšim trudom in v najkrajšem času pridobi in tudi uveljavlja svojo izobrazbo. Teh smotrov pa »Metodika« ne podaje po nikaki šabloni, kajti učiteljevo delo, če hoče biti je trajno in uspešno, mora prilagoditi svoje postopanje vedno socijalnim in ekonomskim prilikam šolskega kraja, prisojenim in prikrojenim posebnostim posameznega učenca in miljeju, v katerem je učenec zrasel. Skratka: glavni pogoj uspeha pri šolskem delu je individualizirale. V uvodu, kjer govori pisatelj, o: nalogi pouka v splošnem, kojemu bodi podlaga princip samodelavnosti, poudarja važnost onih psihiških momentov, ki pridejo pri očrtani metodi posebno v poštev. Zaznavati (zaniječivati) mora učenec hote in samostojno; s pomočjo domiselnosti * Glej rubr. »Nove knjige i. dr. publikacije«. (mašte) ustvarjati samostojno sestavljene predstave ki pa morajo odgovarjati resničnosti. Dalje se mora potom pouka naučiti otroka, da samostojno in točno misli, t. j. umeti mora determinirati posamezne predstave, analizirati in absta-hirati, kombinirati in vstvarjati relacije. Važna je tudi vežba spomina in predvsem način, kako si učenec prisvojeno snov najlažje zapomni; pri tem naj opazi roehaniške pripomočke sam. Tudi obliko, v kateri učenec najjasneje in najtoč-neje izrazi svoje misli, naj poišče samostojno. Pouk mora razvijati v učencu estetični čut (»elemente okusa«); interes: empirijski za zbiranje iskustev z domiselnostjo in zaznavanjem, speku-lativni za razjasnjevanje, simpatijski za umeva-nje tujega žitja, socialni za družbo in religijski za umevanje bistev izven tega sveta. Interes navaja k veselju do delu in je predpogoj za razvoj moralnega značaja. Šola upoštevaj tudi telesno stran: paziti mora na razvoj živčnega sestava, telesno moč; razviti težnjo za zdravjem in močjo, kot predpogojem za uspešno delo v življenju. Vsebina izobrazbe (Sadržaj obrazovanosti) raivija poglavji svob d* in samr.ssoinosti kot načina (narodove) človeške eksistence. Duh razvija svojo izobraženost (obrazovanost) pod vplivom človeške narave, prirode, družbe, države, lastnega in družbenega življenja. Šola uporablja kulturo in civilizacijo tako, da človeški duli zavestno deluje na razvoj prepričanja, plemenitih navad, elementov osvobojenja, torej vsebine izobrazbe (»dakle sadržaja obrazovanosti«). — Pouk naj zasleduje vedno posebne socialne smotre. Pravilno pojmovani interesi poedinca zahtevajo, da se vsakdo pripravi za oni poklic (posel), za kojega ima največ sposobnosti. Ze osnovna šola lahko upoti učenca na njegov bodoči poklic in daje s tem družbi najceneje ter najspretnejše delavce. — Šola mora naučiti ceniti narodove kulturne dobrine pred tujimi in s tem razvijati v vseh članih naroda isti duh ter iste interese; s tem jih ujedinjuje in daje temelj družabnemu sožitju. To pa je že podlaga za civiliziranje, prilagodenje državni organizaciji, koja omogoča kulturno življenje. Važna naloga šolskega dela je, da učenec državo spozna in jo ceni. — Potrebno je tudi, da je kvaliteta izobrazbe ista za vse člane naroda, kajti takšna socialna in nacionalna vsebina (sadržaj) izobrazbe bo premostila plemenske, kon-fesijonalne, socijalne in ekonomske razlike. V odstavku v metodi podaje pisatelj sliko o razliki med metodo »učenja« in metodo dela iz česar je jasno razvidno njegovo stališče napram stari šoli! 1. Metoda dela stremi za tem, da z malim znanjem čim bolje izvežba in razvije osebne sposobnosti in sile; metoda učenja pa gre za čim večjo množino znanja. 2. Metoda dela navaja učenca, da preživi življenje tudi v duševnem delovanju, vzbuja interes za isto, ter razvija osebnost pod vplivom dela in gradiva. Metoda učenja je redno spremljana z dolgočasnostjo, enoličnostjo, ravnoduš-jem, ki uničuje interes in ovira šolo ter njen vpliv na notranji razvoj osebnosti. 3. Šola in metoda dela morati paziti na ra-cijonelni razvoj celega človeka, telesne in duševne sposobnosti, intelekt, duševnost in uglajenost; šola učenja pa pretvori vse v »učenje«, začenši z veronaukom in poezijo. 4. Metoda dela se ravna po učenčevi sposobnosti in moči na posameznih stopnjah razvoja; šola učenja se na to ne ozira, skrbi samo, da pripomore k čim večjem znanju. 5. Šola, z metodo dela, razvija človeka in ga napravlja sposobnega za delo, bodisi za uporabo gotovega znanja, bodisi za ustvarjanje novega; ona izobrazujoče razvija slutnje, obče poglede orijentacije v predmetu; pazi na človekovo osebnost v najjačjem razvoju. Šola in metoda učenja razvijata človeka, nagnjenega k učenju, in podviženega k pasivnem sprejemanju gotovega znanja; šola »učenja« orijentira v knjigah in sistemih, toda ne z vsakdanjim izkustvom, življenjem in vplivom prirode in družbe. 6. Metoda učenja: ali poviša nauk nad življenje, zanemarja osebnost; ali pa ponižuje nauk na sredstvo v šolski prevari, a s tem navaja tudi na prevare v življenju. 7. Metoda dela računa z individualnimi sposobnostmi; metoda učenja dela nasilje tem sposobnostim, bodisi s kaznimi ali nagradami, bodisi z grožnjami in obljubami. Stran 2. UCll FLJSKI TOV 4 dne 11. januarja 1923. Stev. 2. na srednjih šolah in na učiteljiščih, volijo v skupini B. Tudi učitelji na posebnih zavodih za gluhonemce, slepce, za zanemarjeno ali slabo nadarjeno deco. volijo v skupini B, dokler je šola podrejena nadzorstvu višjega šolskega sveta. Glasuje se samo z uradnimi glasovnicami. ki iih izda ter s svojim uradnim pečatom opremi oddelek za prosveto in vere ori pokrajinski upravi za Slovenijo. Glasovnice imajo za vsako skupino različno barvo ter nosijo tfekoče številke. * V smislu člena 7. razpisnem volitve ter odrejam, da spreiemaio ravnateljstva srednjih šol, učiteljišč in meščanskih šol in vodstva ljudskih šol glasovnice do dvanajstih opoldne dne 22. januarja 1923. Gb dvanajstih opoldne je volitev zaključena. Ravnateljstva in šolska vodstva pa morajo volilne imenike in glasovnice tako odposlati volilnima odboroma na oddelku za prosveto in vere pri pokrajinski upravi za Slovenijo v Ljubljani, da dospejo najkasneje do dvanajst h opoldne dne 30. januarja 1923. Učitelji ki začasno službujejo pri oddelku za prosveto in vere, na višjem šolskem svetu, pri knjigovodstvu deželne vlade, okrajnih šolskih svetih ali drugih javnih uradih in v interesu države delujočih korporacijah. nadalje učitelji, ki so na dopustu zaradi študij, izroče glasovnice osebno ali jih pošljejo po pošti pristojnemu volilnemu odboru do dvanajst h opoldne dne 31. januarja 1923. Da smeio izvrševati svojo volilno pravico, morajo naznaniti imena in naslove. oddelku za prosveto in vere. ki jim pošlje glasovnice. Ob dvanajstih opoldne dne 30. januarja 1923 je sprejemanje glasovnic, oredloženih po ravnateljih in šolskih vodstvih in oddanih naravnost po učitel;ih, popolnoma zaključeno. Ravnateljstva, šolska vodstva in posamezni učitelji, ki oddajo svoj glas v smislu ravnokar navedenih določil, morajo poslati volilne imenike in glasovnice priporočeno s povratnim recepisom: 1. Oddelku za prosveto . in vere v Ljubljani, Bieiweisova cesta, vladna palača, II. nadstrooie (volilni odbor za višji šolki svet, skupina A), ali 2. Oddelku za prosveto in vere v Ljubljani, Bleiweisova cesta, vladna palača, II. nadstrooie (Volilni odbor za visi šolski svet. skupina B). Člani volilnega odbora za skupino A so gospodje: 1. Dr- Janko B e z j a k , višji šolski nadzornik: 2. dr. Ivan Kar lin, okrajni glavar; 3. profesor Ferdinand M a r o 11, glavni učitelj na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani: 4. Josip O s a n a , prof. na II. državni^ gimnaziji v Ljubljani. Člani volilnega odbora za skupino B so gospodje- 1. Engelbert Gangl, višji šolski nadzornik: 2. dr. Ivan Kar lin, okrajni glavar; 3. Julij Slaošak. vodja ljudske šole; 4. Franc Š k u 1 j. učiteli na IV. mestni deški liudski šoli v Ljubljani. Vse druge odredbe, ki so potrebne za pripravo volitev, izda ravnateljstvom srednih šol in učiteljišč in okrajnim šolskim svetom oredsedstvo v šjsga šolskega sveta v L.iufcl ani. ki tudi pošlje potrebno število uradnih glasovnic. V Ljubljani, dne 3. jan. 1923. Pokra.? nska uprava za Slovenijo, oddelek za prosveto in vere. Pokrajinski namestnik: Ivan Hribar s. r. Pravilnik o postopku pri upokojanju nastavnikov in uradnikov ministrstva za prosveto po členu 95. zakona o glavni kontroli z dne ¿0. maja 1922.* Na podstavi člena 95. zakona o glavni kontroli z dne 30. maja 1922. »Službene Novine« št. 125 z dne 10- junija 1922.** predpisujem po svoji odločbi S. N. br. 13.194 z dne 7. septembra, po pristanku gospoda ministra za finance D. R. br. 126.888 z dne 7. septembra 1922 in na predlog odrejene strokovne komisije za reguliran e upokojania nastopno: Člen 1. Kdor prosi za upokojitev, mora predložiti ministrstvu za prosveto prošnjo z . vsemi listinami o svojem službovanju, na i katerih podstavi prosi za upokojitev. Vse i listine mora predložiti v izvirniku in še v dveh vernih prepisih brez taks. Člen 2. Finančni referent dotičnega oddelka ! pri ministrstvu za prosveto vroči prošnjo z vsemi orilogami vred statističnemu odseku ministrstva za prosveto, da primerja listine s prosilčevim službenim listom, ugotovi netočne navedbe ter jih uradoma popravi, zahteva nove potrebne listine in overi, ko vse te podatke pregleda in po-I trdi, prepise listin ter vrne izvirnike pro-! silen, potem pa izdela na podstavi doku-! mentiranih podatkov prepise vseh listin. priloživši rešitev o prosilčevi upokojitvi : za nodois ministra za prosveto ali njegovega pooblaščenega organa- Izvirnik rešitve se priloži k aktom za ] glavno kontrolo in na njeni podstavi se izda razpis za prosilčevo razrešitev od aktivne službe in potrdilo za prosilca: o i priznanih službenih letih, vštevnih za po-koinino. o poslednji plači, o vsoti pokojnine. ki mu pripada, in o dnevu razrešitve od aktivne službe po členu 117., odno-sno 119. To potrdilo mora kot pristojen podpisati minister za prosveto ali niegov pooblaščeni organ ter ga izdati prosilcu; s prepisom tega potrdila pa se mora obvestiti glavna kontrola po šabloni glavne kontrole. Člen 3. I Prepisi vseh listin v enem izvodu se polože v arhiv statističnega odseka, nj h drugi izvod s prošnio za upokojitev, s prepisom rešitve o pros lčevi upokojitvi, s prepisom potrdila o priznanih službenih * Razglašen v »Službenih Novinah i kraljevine Srba. Hrvata i Slovenaca« št- 257, izdanih dne 16. novembra 1922. ** Uradni list pod št. 248 in št. 112. letih, vštevnih za njegovo pokojnino, o poslednji plači, o vsoti pokojnine, ki mu ' pripada, in o dnevu razrešitve od aktivne službe, pa se vroči računovodstvu ministrstva za prosveto, da iznova vse izračuni na podstavi podatkov iz statističnega odseka in listin ter sestavi pokojninsko listo (razpredelnico). Ko računovodstvo vse to izvrši, vroči vse akte glavni kontroli v pregled. Člen 4. Glavna kontrola pregleda na podstavi člena 95- svojega zakona vse akte ter poda svoie pripombe, če iih je kaj; če jih ni. vrne s to pripombo akte ministru za prosveto, finančni referent dotičnega oddelka v ministrstvu za prosveto pa izdela I na podstavi vsega nalog za ministra za | finance (za generalno direkcijo državnega : računovodstva) s prošnio. nai se otvori kredit in prične izplačevanje pokojnine. Ta dopis podpiše minister za prosveto, odnosno njegov pooblaščeni organ, kot nakazovalec prve stoonie, dopisu pa se prilože vsi akti, ki ostanejo potem v arhivu ministrstva za finance. Ta pravilnik naj se razglasi v »Službenih Novinah« ter z razpisom priobči vsem pokrajinskim upravam v kraljevini, nadalje direktorem. oblastnim inšpektorjem. šolskim nadzornikom in upraviteljem vseh šol v Srbiji. Črni gori in Vojvodini. V Beogradu, dne 6. nov. 1922. 1 Minister za prosveto: Sv. Pnbičevič s- r. Vestnik meščanskih šol. —c Doklade za učiteljstvo meščanskih šol? Listi so prinesli poročilo, da je finančni minister dovolil 9 milijonov kron za draginjske doklade učiteljstva meščanskih šol v Sloveniji. Da ne bo ne-sporazumljenja, da je to kakšna nova doklada za učiteljstvo meščanskih šol, naj služi sledeče pojasnilo: Državni proračun izdatkov za prosveto v Sloveniji je pomanjkljiv in dovoljeni krediti za razne postojanke nezadostni. Tako znaša dovoljeni kredit za draginjske doklade učiteljstva meščanskih šol v Sloveniji 738.139.50 Din, faktična potreba pa 1,628.63.0 Din. Dovoljeni kredit bi bil v januarju izčrpan in brez povečanja tega kredita učiteljstvo meščanskih šol ne bi dobilo draginjskih doklad za celi mesec januar, temveč samo do tistega dneva, do katerega zadostuje kredit. Zato se morajo ti krediti s posebnimi odloki finančnega ministra povečati. To se je zgodilo novembra za ljubljansko gledališče (1 milijon kron), koncem decembra pa za meščanske šole in še enkrat za gledališče (skupaj 9 milijonov kron). Isto se bo moralo ponavljati v bodočih mesecih za druge šole. To torej niso nove doklade. ampak navadne draginjske doklade, kakor jih imajo vsi državni uslužbenci. Izplačilo teh doklad učiteljstvu meščanskih šol se je omogočilo s povečanjem tozadevnega kredita. Iz Jugoslavije. — Kljub izjavi tov- L. Jelenca na sej' širjega sosveta v zadevi zastopstva ravnatelja Humeka na zadnji seji višjega šol-sekga sveta se namenoma zlobt.o vzdr-žuie l.eresnična +,"d;tev in se razori ■' > celo vesti, da je naš list poročal neresni- co. Izjavljamo, da bomo proti zlobnim razširjevalcem teh vesti nastopili z največjo brezobzirnostjo in bomo razširje-valce lažniivih vesti postavili pred javnost. Apeliramo na kolegijalnost ravnatelja Humeka in ga pozivamo, da sam izjavi in napravi konec razširjenju teh neresničnih vesti in operiranju s takimi podlimi sredstvi- — Vse one, ki vid jo v našem ponati-sku članka »Poziv inteligenci« iz »Kmetijskega I sta« kak političen akt, moramo . potolažiti in iim pomiriti nepotrebne skrbi Stojimo slei kakor prej dosledno na stališču zasledovanja svojega zgolj kultur-no-prosvetn. programa in zato smo ponatisnili tudi ta članek le zaradi orijenta-ciie v narodne-prosvetnem delu ter izključno zaradi tega članka. — Enako moramo izjaviti, da oonatisk članka »Dajte nam kmetijsko naobraženega učiteljstva ni naperjen proti nikaki osebi in smo bili daleč odstranjeni od tega pri ponatisku. Vemo, da vrše tozadevno sedanie učne osebe na učiteljišču v polni meri svojo dolžnost v smislu predpisov in po sedanjih predpisih pouka in ustroju učiteljišča. Stojimo zgolj na prin-cipijielnem stališču reforme učiteljišč, pri čemer seveda tudi ni izvzet pouk v narodu o-srospodarski smeri, zaradi česar Je bil za nas članek aktualen ter vidimo v njem zatorej le kritiko sistema in ne oseb. Novi predpisi za upokojitve. V današnji številki prinašamo novo odredbo glede predpisov za sestavo prošenj in postopanja glede upokojitve. — Predpisi so zelo. zelo birokratični in bodo sigurno velika coklja ori upokojitvah, zato jih ne moremo pozdravljati. — Ker mnogi ne vedo, kam je pošiljati obvezirce 7% drž. posojila kot darilo »Učiteljskemu konviktu«, sporočamo, da zadošča naslov: »Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta« v Ljubljani. Uč;-teljska tiskarna. — Nov projekt zakona za^ljudske šole. Listi poročaio sledečo vest. o katere istin'tosti na še do danes mi nimamo poročila: Ministrstvo prosvete je po poročilih beograjskih listov imenovalo posebno komisijo, ki ima nalogo, da izdela nov osnutek zakona za ljudske šole. — Poziv tovarišicam! Društvo slov. ; učiteljic v Ljubljani se je zavezalo prispevati za »Dečji dom« 10.000 K, da slovenske učiteljice ne zaostanejo za drugimi darovalci in se oddolže, da po svojih skromnih močeh pripomorejo k uresničenju te prepotrebne ustanove. Ker pa društvena blagajna ne premore take vsote, (članic je malo, članarina nizka) i se je na zadnjem občnem zboru sklenilo i nabirati razne predmete, predvsem ročna dela in jih potem razprodati. Treba je seveda vzajemnega sodelovanja vseh to-i varišic, da zberemo omenjeno vsoto. Ako daruje vsaka vsaj en predmet, še tako skromen in neznaten, ki ji morda leži doma nerabljen, mogoče jih ima več takih — vse je dobrodošlo. Lahko nabira darove tudi drugje — ali jih izdelajo šolski otroci, ki pod spretnim vodstvom marsikaj zmorejo. Samo dobre volje je treba in šlo bo! — Razprodaja se bo vršila 1. v velikonočnih počitnicah — 2. ob sklepu šol. leta. Naj se torej blagovoli vpoštevati ta dva roka pri pošiljanju prispevkov, ki se tudi lahko osebno oddajo. Naslov: Gdčna. Marija Meško, učiteljica žen. roč. del na I. mestni dekl. meščanski šoli v Ljubljani. Princip! metodike dela: 1. Delo bodi uravnano po začetni zavesti učenčevi; njegov duh se mora najprej zamisliti v predmet pouka, da ga prisvoji popolnoma, jasno in trajno, a potem mora stremiti za vstvarjar.jem svestnih pojavov pod vplivom tega novega faktorja. 2. Učenec mora za časa pouka živeti od občutkov, (osječaiev) čuvstev, teženj, sklepov, izvrševanja sklepov (smotrenih predstav), koje so v zvezi s predmetom pouka, ker je to pogoj, da njegov duh stvari in trajno obdrži dotični predmet (obrazovani element). Zato mora najti učitelj oni del otrokovega iskustva, potrebo, željo, na podlagi katere pouk razvije svoje delo, da prenese predmet v sfero učenčevih interesov, a potem vse uravna tako, da skuša učenec sam vse opaziti, da išče misel, pomoč, kretnjo roke, smisel pojasnjevanja, in ko vse zbere, tedaj začuti potrebo, da stvori svojo sodbo na podlagi novih doživljajev in pojavov. 3. Učiteli mora paziti na razvoj posameznih dejanj, navad in svojstev, ki so del človeške izobrazbe, da more tako oceniti stopnjo _rela-tivne dovršenosti v posameznem učencu. Posebno se mora pri tem paziti na stopnjo razvoja sledečih duševnih zmožnosti: pozornosti, domiselnosti, spomina, pravilnega gibanja rok, vstvarjanja analitičnih in sintetičnih sodb in sklepov, razuma domiselnosti, pozorovanje svoje zavesti, tuje, družabne, originalne asocijacije in vstvarjanja. Metotika posameznega predmeta mora na to navajati, a pouk in pomoč učencu pri samostojnem delu daje priložnost za to delo. (To točko je pisatelj že obširneje obdelal takoj na 2. strani knjige, kjer govori o razvoju in vpo-števaniu duševnih zmožnosti.) 4. Učitelj mora vedno paziti na stanje celega razreda in na posameznika v vsakem času pouka: čilost, zanimanje, razpoloženje; utrujenost, nerazpoloženje. (Odmor, razvedrilo, itd.) Posebnost »Metodike« je tudi način polaganja izpitov. Glavni letni izpit je delo samo, katero naj odloči, ali je učenec sposoben za na-daljno delo. Izpit se vrši kot delo, ne kot reprodukcija znanja. Uveriti mora učenca, da napreduje v svojem delu. Koncem vsakega šolskega ! odseka mora izpit ugotoviti za katero vrsto po-i uka je učenec sposoben. Izpit se nadalje urav-i na tako, da dela učenec sam na nepoznanem 1 gradivu in samostojno, v kolikor se je izvežbal I na dosedanjem gradivu. (N. pr., določiti razliko ] med dvema rastlinama po stopnji sličnosti; najti po primerjavi gramatikalno pravilo.) Novost za sedanji šolski sistem pri nas in v Srednji Evropi sploh nam prikazuje tudi šolska organizacija. Pouk naj si navzame značaj igre. Izbrano gradivo, način in mera bivanja v t šoli ter metoda morejo dati pouku značaj igre. Prva stopnja igranja traja približno do 10. leta in jo dete preživlja nekako podzavedno, brez kake zunanje kontrole. Pri tem se predvsem razvijajo telesni organi, pa tudi domiselnost, mišljenje, presojanje. Druga stopnja igre pa traja nekako do 12.—14. leta in ji postanejo glavni predmet zunanji objekti in pojavi. Igra pospešuje na prvi stopnji zlasti zmožnost pri delu, druga stopnja pa posreduje mnogo za pridelova-ijje konkretnega znanja. Otrok uplete med domače igranje ono, kar se je naučil v šoli. Domače vaje pa se ne smejo pretvoriti v prisilno ali nagrajeno delo. Vsi predmeti se ne pretvorijo enako uspešno v igro, n. pr. tuji jeziki. — Predmeti igranja v prvem »odseku« pouka ne izhajajo iz neposrednega iskustva; zato se imenuje to analitični pouk, ker samo analizira isku-stvo in kar najde gotovega, na tem vežba telesno delo čuvstva (osječanje) in ostalo duševno delo. Vsa snov se mora koncentrirati po posameznih izobrazilnih elementih (elemenata obra-zovanosti), a ti morajo biti med seboj skladni in izbrani iz vseh panog pouka. V šoli dela (delavni šoli!) dela učenec hote, ker mu je ucepljena zavest, da to potrebuje za življenje, v šoli »učenja« radi ocene. (2e navajal parkrat.) Nato omenja šolo za poljedelsko mladino, (traja Z—\ leta), šolo za mehanične duševne delavce, to je srednja ali takozv. me-! ščanska šola. Strokovno izobrazbo, strokovne : šole ali tečaje. Vsak predmet mora priti vsak dan na vrsto, tudi mehanične vaje so potrebne. K organizaciji šole spada še vprašanje šol za žensko mladino. Socialni interesi in bodočnost naroda zahtevajo, da šola razvija deklicam harmonično moč, sposobnost, sploh vsa duševna in telesna svojstva, kakor to zahteva njen naravni poklic: materinstvo. Disciplino v šoli naj vzdržuje samo igra in delo ter zrela in razborita uvidevnost vseh učencev in učiteljeva avtoriteta. Rušijo disciplino predolgo in prenaporno delo, množina učencev, tesni prostori in druge neudobnosti; dalje nasilnost učiteljeva in vsi predpisi, ki omejujejo svobodo samo zaradi vnanjega, formalnega ša-blonskega reda. Učitelj in organizacija učencev varujejo disciplino in določajo kazni, ki pa ne smejo biti take, da izzovejo odpor, temveč uvidevnost in poboljšanje. — Tudi šolski prostori se morajo prilagoditi načinu pouka, oziroma dela, tako da se pouk vrši nekako v oddelkih in je nerazdeljen. Glavna vsebina knjige je metodika posameznih predmetov, ki jih razvrsti pisatelj sledeče: jezikoslovje, zgodovina, zemljepis, tuji jeziki, biologija, kemija, mineralogija in geologija, fizika, računstvo, geometrija, risanje, ročno delo, početni stvarni pouk, nauk o človeku, čitanje in pisanje, gimnastika, petje. Pri vseh predmetih najprej zgovinski pregled razvoja dotičnega predmeta ter prehaja nato k nalogi predmeta v osnovni, nižji srednji in meščanski šoli; našteva učne pripomočke, za- \ — Upokojence iz leta 1919., ki še niso prevedeni na 'dinarske pokojnine, opozarjamo na sledečo informacijo, ki smo ;o prejeli iz Beograda: Zadeva še ni rešena, kakor so nekateri poročali, da je že 25. septembra pr. 1. rešit.ev dospela v Ljubljano, temveč ie še pri finančnem ministrstvu in kakor izgleda, še ne bo tako kmalu rešena. Posredovati bi morali poslanci, ki pa seda;? več mesecev ne bodo prišli do besede. Podrezati bo treba tudi po osrednji upravi UJU. v kar bo pa zopet treba dobiti štev. akta pri viš. šol. svetu in ga potem zasledovati. — Opozarjamo na to vest vse prizadete tovariše, da najprej javijo imena vseh prizadetih in se napravi potem skupno akcijo s strani organizacije. — t Joško Bergant- Nagle smrti je umrl nadučitelj na Grosupljem Joško Bergant. Pokojnik ie bil vzoren in izredno simpatičen tovariš. Pogreb pokojnika se ie vršil v ponedeljek dopoldne. — Zaostalim naše iskreno sožaMe! — Odlikovana sta z redom Sv. Save V reda Anton Černivec, ravnatelj učiteljišča v pok. in Dragotin Humek, ravna-teli meščanske šole v Mariboru. — Za Jugoslovansko Matico je poslal nadučitelj Ivan Mohorko 1000 rabljenih znamk, ki iih je nabral v šoli. Posnemanja vredno! Počitniški izlet. 30. decembra pr. leta se je vršil v hotelu »Tivoli« I. sestanek, na katerem je bilo kljub dežju zbranega precej učiteljstva. Sklicatelj tov. Mrovlje je pozdravil navzoče, imenoma zastopnika UJU tov. Petriča in pojasnil namen tega sestanka. (Učit. Tov. 23. novembra 1922.) Po raznih debatah se je sklenilo, da se o tem izletu obvesti vsa okr. učit. društva in izlet naj pride pri prvem zborovanju na dnevni red. — Soglasno je bil izvoljen pripravljalni odbor: Tov. S. Mrovlje, Vel. Lašče, načelnik: odborniki za Ljubljano: Tov. Franke t ova in Fabjančič (I. in. d. lj. š.) Za Prekmurje: Tov. Minkuš (Bogojina - Dubrovnik). Za Maribor: Tov. Pire (deška m. šola, Maribor). — Končno se je sklenilo, sklicati sesfanek o velikonočnih počitnicah. — Tov. preds. okr. učit. dr. prosim, da naj pride izlet pri prvem zborovanju na dnevni red. — Da ne bo preveč stroškov in pisarij, se naj javijo tov.(ice) za izlet po čl. posameznega društva in ti pošljejo seznam udeležencev na moj naslov. To nalogo so prevzeli tov.(ice): Šeme, Ljubljana; Leban-ova, Konjice; Zalar, Belokrajina: Min-koš. Murska Sobota; Pire, Maribor; Le-giševa, Kamnik; Lebanova, Ormož; Mrovljetova, Ptuj; Bačič, Slovenj gradeč. V ostalih učit. drušvili naj prevzame to delo tiov.(ica), ki se zanima za izlet. Načrt izleta se naknadno naznani! Število udeležencev naj se mi javi najkasneje do 1. marca. Vse tozadevne predloge in pojasnila naj se pošiljajo istotako na moj naslov. — Za pripr. odbor: Slavko Mrovlje, Vel. Lašče. Naše narodno prosvetno delo. Šolski odri in pevski zbori, —po Šolski oder: Dne 1. decembra proslavila ie šola v Hot;zi narodni blagdan s šolsko prireditvijo. Otroci so izva:ali noedine točke programa z veseljem in navdušenjem. Posebno ie uspela deklaina- četno osnovo, metodo. Pri vseh predmetih poudarja koncentracijo, princip samostojnega dela. Veliko važnost polaga zlasti na jezikovni pouk, katerega glavna naloga bodi vzbujanje narodnega čuta in duha uvaževanje narodnih vrednot pred tujimi. Zato naj se s pravilno metodo zainteresira učenca za lepoto materinega jezika. Navaja vse metodične podrobnosti, ki so sicer skrbno izbrane in premišljene, toda nikakor ne nove, kar velja tudi za druge predmete, kakor tudi za uvodne misli, ki tvorijo nekako podlago in navodilo za delo in pouk v takozvani delavni šoli. Vse to nam je že podal nepresegljivi pedagog Frobel, ki je vedno poudarjal princip sa-modelavnosti v šoli. Tudi parola »igra kot pouk« ni nova; ž njo so se pečali poleg Frobla mnogi moderni pedagogi na pr. Fellner, Dunaj, ki pravi: »Oni pedagog si bo stekel največ priznanja, ki bo z uspehom spremenil šolski pouk v igro.« Nekoliko premalo jasno je začrtana v Uvodu organizacija šole, zlasti če jo primerjamo nato z »metodo« predmetov; kajti učitelj, ki je vajen današnje šole »učenja«, bo težko ustvaril tako temeljito spremembo v šoli, kot je potrebna, če naj pokaže trajen uspeh. Vsekako pa bo knjiga dobro služila zlasti začetnikom in je priporočljiva že iz tega stališča, ker vsebuje mnogo modernih misli in naziranj, se ogiblje malenkostne ozkosrčnosti ter zlasti pobija vsako šablono, na kateri današnja šola precej boleha. c:ja: »Ujedinjenje« in »Domovina«. Lepo je zapel otroški zbor »Naprej zastave Slave« »Bože pravde« in »Le,pa naša« in dr. Igra »Zapeliivec« je bila precizno in prav srčkano odigrana Otroci so imeli s prireditvijo obilo zabave in veselja. —po Na Barju. Dne 17. decembra so barjanski fantje in dekleta priredili na tuk. šol. odru domačo veselico. Izvajale so se pesmi mešanega in moškega zbora. Ko se je izvajal Adamičev: Vasovalec, se le marsikateri čudil kako je mogoče, da kmečka grla uberejo tako ubrano in pravilno. Končno se je vprizorila burka: Bratranec. Igralci so igrali tako izborno, da bi lahko marsikateri tuk. kmečki talent (posebno Lizika) se kosal z mestnimi igralci. Videlo se je. da ie Barje zavedno in vztrajno, ter lepo sledi kulturnim inici-jativam tuk. učiteljstva. Učiteljstvu je le čestitati nad tako lepo vprizoritvijo. Da znaio Barjani ceniti in spoštovati šolo potrjuje to dejstvo, da je šolska soba bila nabito polna in ,se ie morala domača veselica na splošno željo 26. decembra spet pri nabito polni šolski sobi ponoviti. Tudi stare ženice so poslušale in se radovale nad lepoto ki jim io nudi nepokvarjeni mladi barjanski svet- —po Srednia Bistrica (Prekmurje). Šolska mladina v Srednji Bistrici je priredila dne 17. 12. 1922. šolsko predstavo. Krasno je uspela dvodejanka »Sneguljči-ca«. Z največjim zanimanjem je sledilo občinstvo poteku igre- Posebno so ugajali srčkani palčki v njih temnordečih opravah. Globok vtis so napravile izvrstno podane deklamacije. Najboli uspela je bila »Slovenska srovorica«. Bučen smeh so izvali debeli kuhar, črni dimnikar ter suhi mlinar. Deklamatorji so rešili svoje uloge prav častno. Zasluga gre tov. g. Mimi Vo-dopivec. Da ie ierica tako dobro uspela je zasluga tov. g. Elvire Dolinarjeve. — V sree segajoče pesmi so se globoko vtisnile v dušo našega vrlega, vedno bolj se za-vedaiočega ljudstva- Pesmi; »Slovenac, Srb. Hrvat«. »Naprej zastave Slave«, »Slovenec sem«, »Popotnikova pesem« ter »Bože pravde«, so bile izvajane poči spretnim vodstvom tov. g. Viligoja Kotnika brezhibno. Prireditev je imela zna-čai slavja rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra. Ob sklepu je g- Kotnik pojasnil pomen šolskih prireditev, ter podal občinstvu sliko našega kralja, ki je praznoval svoi roistni dan.. Burni »Živijo« klici so bili odgovor njegovemu navdušenemu govoru. Tovariši! Le tako naprej. Lepo uspela prireditev naj Vam bo najboljše plačilo za vaš trud. L udska predaval,h —pp Ljudsko vseučil.šče v Celju je imelo v .-preteklem šolskem letu 30 lepih in zelo dobro obiskanih predavanj, katera so bila večinoma ponatisnjena v lok. časopisu »Novi Dobi« ter v ličnih brošuri-cah. Predavali so razun profesorjev in nekaterih zdravnikov ter uradnikov tudi člani našega stanu, kakor ravnatelj meščanske šole g. Beno Serajnik »vzbujanje električnih s i 1« ter »o življenju rastlin«, nadzornik g. Ljude-vit Cernei »o pomenu otroških iger« 1 predavanje in pa nadučitelj mestne deške osnovne šole celjske g. Joško Bizjak ».potovanje po neb u« v dveh predavanjih. V tekočem šolskem letu se vrše zopet redna predavanja in razun teh bodo še tečaji iz srbohrvaščine, knjigovodstva in trgovskega računstva, : slovenščine fizike in kemije. Novi odbor liudskega vseučilišča je sledeči: Predsednik; vladni svetnik gimn. ravnatelj Em. Lilek, podpredsednik; nadučitelj Joško Bizjak tajnica: strokovna učiteljica ; Ivanka Zupančičeva, knjižničar: gimn. profesor dr. Ni-k. Omersa itd. Ka-i kor se vidi, ie naš stan tudi v tem pre-važnern kulturnem delu prav lepo zasto-! nan in tako ie prav! —pp Šol. vodstvo v Bukovšicj je priredilo v nedeljo 24. 12. po maši. II- predavani. Predaval ie učit. Orel. Tema je bila: Slovanstvo v razmahu. Naša gospodarska organizacija. —g. Darila »Učiteljskemu konviktu« v Ljubljani. 7% obveznice državnega investicijskega posojila (s kuponi od meseca septembra 1922 dalje): Jelisava Vavrova, učiteljica v Zagrebu, 1 a 100 Din; Vera Mohoričeva, učiteljica v Šmarju pod Ljubljano, 2 a 100 Din; skupaj 3 obveznice a 100 Din in prej izkazanih 59 obveznic a 100 Din — 6200 Din. Srčna hvala! —g Kot novoletno darilo »Učiteljskemu domu v Mariboru« so podarili obveznice 7% drž. posojila (s kuponi od sept. 1922. dalje): Jankovič Peter, nadučitelj; Jankovič Mira, učiteljica; Šini-goj Julijan, učit.; Rejec Franjo, učit.; Špes Marica, otr. vrtn., vsi v Vojnlku, vsak 1 ž 100 Din — 500 Din; Cvetko Franjo, nadučitelj, Vučjavas 1 a 100 Din: Golež Franjo, naduč.; Peterca Marija, učit.; Roškar Elizabeta, učit., vsi v Vitanju, vsak 1 a 100 Din — 300 Din; Kožuh Vilma, učit., Hoče 2 a 100 Din — 200 Din; Zencovich Ema, učit., Trbovlje 1 a 100 Din ( s kuponi od marca 1923 dalje), skupaj 12 obveznic a 100 Din — 1200 Din, zadnjič izkazanih 5800 Din, doslej torej 7000 Din. Iskrena hvala! Tovariši in tovarišice, darujte obveznice, da bode kmalu prvi desettisočak poln! — Namestu cvetja na grob umrlemu tovarišu J. Kavčiču iz Rcmšnika je darovalo učit. društvo za mareriberški okraj »Učit. domu« 100 Din. Hvala! — Za Neratov temeljni kamen UD v Mariboru je poslalo učiteljstvo osn. šole v Ormožu 40 Din, učiteljstvo osn. šole pri Sv. Miklavžu pri Ormožu 50 Din. Hvala! — Članarina »UD v Mariboru« za 1. 1922.: Učiteljsko društvo za marenberški okraj (26 članov) 260 Din, Amalija Vobičeva, naduč. v Mariboru 10 Din, skupaj 270 Din. —g Članarina in darila za učiteljski kon-vikt. Tiskarna »Sava« v Kranju Din 500; Hranilnica in posojilnica »Učiteljskega konvikta« v Ljubljani Din 250; tov. Grmek Anton iz Krašnje Din 5, tov. Likozar Anton iz Ljubljane, Din 3. — Hvala! —g Enomesečna plača za učiteljski konvikt. Na zadnjem izrednem občnem zboru, ki je bil dne 28. decembra 1922, je bil soglasno sprejet predlog, pozvati učiteljstvo, da daruje vsak učitelj in vsaka učiteljica v teku enega, dveh ali treh let, torej v obrokih, enomesečno plačo za učiteljski konvikt. Drugega izhoda ni, če hočemo priti čim preje do zgradbe konvikta. Stvar je zelo nujna, zato moramo seči po samopomoči ter biti do skrajnosti požrtvovalni na korist podeželskemu učiteljstvu, ki žrtvuje svojo srčno kri za vzgojo otrok ter strada, hira in umira pod pezo neznosne draginje za vzgojo svojih otrok. Zato pa, prijateljice in prijatelji, tovarišice in tovariši, odprite srca, odprite žepe ter položite vsaka in vsak svojo enomesečno plačo na žrtvenik za vzgojo učiteljske dece. Dvakrat da. ] kdor hitro da. Pryi se je odzval naš vrli tovariš Fran I.uznar s Primskovega, ki je na račun j enomesečne plače daroval Din 250. Za njim se : je priglasilo učiteljstvo I. mestne deške osnovne šole v I jublja.ni, ki se ie zavezalo prispevati me-j sečno na račun enomesečne plače po 10 Din. Za i mesec januar so plačali: Friderik Repovž 10 Din. Fran Trost 10 Din, Fran Grum 10 Din, Jos. j Ambrožič 10 Din, katehet Valentin Tome 10 Din. katehet Pavel 7aic 10 Din, Alojzij Bolhar 10 Din, Ivan Malnarič 10 Din. Mila Rapetova 10 Din, Pavel Plesničar 10 Din in Jakob Dini-1 nik 10 Din. Tov. Alojzij Marok je daroval 7% i obveznico drž. posojila za 100 Din. — Bog plati! i Živeli darovalci in ■ nasledniki! — Blagajnik. Nove knjige in druge publikacije. —kpl. Kratak osvrt na raspravu gosp. J. Radovanoviča »Unifikaciia i reforma osnovne nastave osobitim obzirom na naobrazbu učitelja. Napisao: Josip Lokaš, upravitelj gradj. ško-j le. Veliki Bečkerek. (Banat). Cena 4 Din. —kpl. M. U. Dr. Karol Pečnik: »Jetika«. Založništvo Goričar & Leskovšek, Celje. Cena broš, 14 Din, po pošti 15 Din. kpl. Veljaki Jugoslavije. Družinska igra. Založila »Umetniška Propaganda« v Ljubljani, Sodna ulica št. 5. Glej oceno! —kpl. Knjižnica praktične pedagogije. Rodovi vježbaonica zagrebačke Vis. Ped. Škole. Izdaje dr. Jure Turič, prof. prakt. pedagogije. »Metodika škole rada«. Naroča se: Uprava Knjižnice praktične pedagogije. Zagreb, Tvor-nička 10. Cena 23 Din s pošto. —kpl. Tiskovna zadruga v Ljubljani. V založbi Tiskovne zadruge je ravnokar izšla knjiga Fr. Milčinski: Zgodbe kraljeviča Marka. Strani 100. Cena vezani knjigi 15 Din, po pošti 1.50 Din več. —kpl Naša Otadžbina, list za opisivanje Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca. Izhaja mesečno. Prinaša najaktualnejše opise vse naše države in slike iz vseh krajev naše države na najfinejšem satiniranem papirju. Ker so slike posamezno v listu, se iz njih napravi lahko krasen album slik vseh naših krajev in znamenitosti v državi, šole pa te slike lahko uporabljajo za zemljepisni pouk. Cena listu je za celo leto 36 Din. Lastnik in urednik lista je prof. Dušan Jakšič, Karlovac. Rakovačka ul. 27. II. kat, kjer se list tudi naroča. —kpl. Sem Benelli: Okrutna šala. (Cena della beffe). Poslovenil Alojzij Gradnik, Ljubljana 1922. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Str, 153, cena 22 Din. —kpl Celoletna naročnina za »Liublianski Zvon« znaša 90 Din, polletna 45 in četrtletna 22 in pol Din. V izrednih slučajih se proti pritrditvi upravništva plačuje lahko tudi v mesečnih obrokih. Uredništvo in upravništvo »Ljubljanskega Zvona« v I.iubliani. Prešernova ulica 54. -kpl Zgodovina za meščanske šole. I. del, stari in srednii vek. II. del, novi vek. Spisal J o-sip Brinar. ravn. rnešč.- š. v Celiu. Založila lugcslovanska knjigarna. Cena vsakemu delu vezana 18 Din. Književnost in umetnost —k. Fr. Miičinski: Zgodbe kraljeviča Marka. V Ljubljani 192.3. Str. 100. V slovenski mladinski književnosti ni knjig, ki bi bile tako priljubljene. kot so Tolovaj Mataj ali Pravljice, ki jih je spisal Milčinski. Sedaj nam ;e vnovič obogatil našo mladinsko literaturo z Zgodbami kraljeviča Marka, v katerih nam z le njemu lastno šegavostjo in živahnostjo podaja 19 pripovedk o Kraljeviču Marku. Knjigo ie okrasil S. Š a n t e 1. Priporočamo jo prav toplo, zlasti za naše šolarske in ljudske knjižnice. —k Naša Otadžbina, list za opisivanje kraljevine Srba. Hrvata i Slovenaca je v pret. letu prinesla sledeče slike: Zima u Srijemu, Č. Kuše-vič. Inje kod — 17°, Č. Kuševič. Klisura Strogir, J. Poljak. Turška vrata na Dundovič-kosi, J. Poljak. Veliki Alan, J. Poljak. Vodopad Ripaljke, St. Korunovič. Proščansko jezero i Ciginovac, C. Kuševič. Samoborski Oštrc, J. Poljak. Na vrelu Prače, Fer. Savez. Pod Ozren planinom, Č. Kuševič. Pogled na Rtanj. Luka Baroš. Kraj Novo-ga, J. Poljak. Dvorac u Topčideru, Č. Kuševič. Iz Topčidera u Beograd, Č. Kuševič. Na stanu u prolječe, Č. Kuševič. Hrvatice iz okolice Karlov-ca, (2 slike) H. Brauner. Soko grad, Fer. Savez. Državni grb u markama, I. Gurski. Po dolenjskem krasu, (2 si.) J. Tome. Nj. V. Kralj Aleksan-dar I. Nj. V. Kraliica Marija. Njihova Vel. Kralj Aleksandar I. i Kraljica Aiarija. Bled. Kraljevski dvorac Suvobor. Karlovac: Restauracija u Parku, Č. Kuševič. Karlovac: Kupalište na Korani. Karlovac Na obali Korane. Karlovac: Mlin na čigre i slap. Vintgar kraj Bleda. Iz kraljevskih svatova: Sokolska piramida. Topusko: Ostaci cisterc. crkve: Partija iz Opatovine; Glavna ulica; Restauracija; Crijetne kupke; Civilno svra-tište; Opatovina, Č. Kuševič. Karlovac: Pogled sa Korane, Č. Kuševič. Dositije Obradovič. Aleksa Šantič. Crkva Gračanica na Kosovu. Jo-van Dučič. Vojvoda Putnik. Prelaz preko Albanskih Alpa. —k Naša Otadžbina, list za opisivanje kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, je prinesla v novem letniku (1922) sledeče razprave: Vojislav J. Ilič mladi: Otadžbina (pesma). P. Muždeka: Putovanje i svijest o nar. jedinstvu. Dr. M. Še-noa: Od Stona do Gospe na Jezeru. Josip Poljak: Veliki Alan. Ferijalni Savez. V. Bernaci-kovski: Moje prvo ferij. putovanje. Podlistak. Iz uredništva. St. P. Korunovič: Okolina Soko Banje. Dr. Fran Šuklje: Iz Samobora na Plieše-vicu. C. F.: Slovenski Narod. J. C.: Kolonija Fer. Sav. na vrelu Prače. t D. Hirc: Sa našega mora i primorja. M. Radcka: Neujedinjenom Otadžbi-nom, I. Dr. M. J. B.: Na selo, omladino! J. Tome: Po dolenjskem krasu. D. Jakšič: Kraljevski sva-tovi. D. Jakšič: Na hladnoj Korani. D. Jakšič: Topusko. Dr. Poljugan: Boka Kotorska. M. Belo-brk: Valjevo. VI. Lapajne; Pozdravni govor. —k. Sem Benelli: Okrutna šala. Sem Benelli je eden prvih pesnikov moderne Italije. Pri nas je bil doslej naibolj poznan po svoji prekrasni žaloigri »Ljubezen treh kraljev«, ki so jo igrali pred leti z velikim uspehom tudi na ljubljanskem odru. Znani naš pesnik in prevajalec dr. Alojzij Gradnik je storil gotovo prav zasluženo dejanje, da nam je prevedel sedaj še zgoraj navedeno sem Benellijevo delo, ki je eno njegovih najboljših. Prevod je lep in gladek, založništvo je pa poskrbelo za elegantno zunanjo opremo; zato delo, ki ga bodo igrali baje še letos tudi na ljubljanskem odru, prav toplo priporočamo. —k »Ljubljanski Zvon« v letu 1923. »Ljubljanski Zvon« stopa v 43. leto. Ob tej priliki prosimo vse svoje prijatelje in sodelavce, da ostanejo listu zvesti tudi nadalje ter mu stoje ob strani z gmotno in duševno pomočjo. V svoj krog pa vabimo tudi druge, vse, ki umeio ceniti pomen lepe knjige. Res, da so prilike po vsem svetu iz dneva v dan težje in neznosnejše in to v polni meri — duševno in telesno — občutijo i pisatelji i čitajoče občinstvo. Doba, v kateri živimo, ni naklonjena Muzam. Vsi sloji sodobne družbe se udajajo nekemu brezupnemu materijalizmu, od katerega edinega pričakujejo rešitve in obnovitve sveta. Odtod brezobzirno in naravnost blazno hlastanje in kopičenje materijalnih dobrin, omalovaževanje vsakršnega duševnega dela, zanikanje etičnih dolžnosti in nalog, ki jih ima vsak posameznik in vse človeštvo. — »Ljubljanski Zvon« se v tej kaotični zmedi razkrajajoče se dobe bolj kot kdaj zaveda dolžnosti, ki jih ima napram slovenskemu narodu, da namreč zbira, zove in kliče vse tiste, ki jih ni okužil strupeni, duha zanikujoči dih časa in ki s trmasto neupogljivostjo verujejo v svetlejšo bodočnost, v človeka in v njega poslanstvo na zemlji. — Vivos vo-co! — Zakaj krog, ki piše in čita »Ljubljanski Zvon«, se zaveda, da je obnova človeške družbe in vsakega posameznika nemogoča brez notranjega preroienja človekovega. Prispevati po svojih močeh k novi zgradbi bodočega človeštva, k notranjemu prerojenju naroda, je dandanašnji eden izmed poglavitnih ciljev vsake resne literarno-umetniške revije. — Oprt ob bogata izkustva svojih prednikov — Levca, Levstika, Jurčiča, Stritarja, Kersnika, Gregorčiča, Mencingerja, Tavčarja, Aškerca ter še mnogih in premnogih drugih —• ostane »Ljubljanski Zvon« zvest svojim preizkušenim tradicijam, umetniško oblikujoč v psihološkem pogledu prezanimiv» sodobnost, a črpajoč obenem iz bogate zakladnice preteklosti, iščoč in utirajoč nova pota, zmeraj zaupno zroč v bodočnost. — V tem pa je tudi obsežen glavni program novega letnika. Smer listu ostane neizpremenjena. V kolikor se uredništvu v letošnjem letniku radi prepičlega prostora ni posrečilo izpolniti vseh danih obljub, se zgodi to v novem letniku. Krog sotrud-r.ikov se je znatno razširi! in pomnožil deloma s starejšimi, deloma z mladimi močmi. Uredništvo ima na razpolago dovolj gradiva in bo nudilo občinstvu samo umetniško najvrednejše in naj-izbraneiše. — Izmed prispevkov, ki so bili uredništvu deloma že vposlani, deloma pa so mu obljubljeni, naj omenimo tu samo nekatere. V dramskem delu bo poleg drugih zastopan Oton Zupančič, dalie dr. Ivan Pregelj z zanimivo svetopisemsko dramo »Greh kralja Davida«, Rado Murnik 7, veseloigro »Lepa Primorka«. Proza bo zastopana po Miranu Jarcu z njegovo veleinteresantno, napeto novelo »Črni čarodeji«, po Mariji Kmetovi z realistično pisanim romanom »V metežu«. ki si bo osvojil zlasti ženski svet, ter še po mnogih drugih. Esejistični del bo nadvse aktualen: O. Zupančič bo pisal o principih prevajanja, dr. Prijatelj poda serijo portretov iz najnovejšega poljskega slovstva, dr. Glo-nar načne vprašanje slovenske lepe knjige, dr. J. Kelemina objavi svoj daljši esej »Umetnik kot borec«. Ze iz teh podatkov je razvidno, da bo tudi v bodoče »Ljubljanski Zvon« ne samo najstarejša, marveč tudi najboljša slovenska revija. To bo dokazala takoj prva številka novega letnika. —k Zgodovina za meščanske šole. I. del: Stari in srednji vek. II. del: Novi vek. Spisal Josip Brinar, ravnatelj meščanske šole v Celju. — Ravnatelj Brinar se je lotil z vso vnemo spisovanja šolskih knjig. Za svojimi štirimi Čitankami je izdal v zadnjem času novo Zgodovino za meščanske šole in sicer v dveh delili, katerih vsaki tvori zase lepo in precej obširno knjigo. V prvi obravnava pisatelj tvarino starega in srednjega veka, v drugi knjigi razpravlja o dogodkih novega veka notri do današnjih dni. Treba naglasiti, da pomenita obe knjigi velik korak — v razvoju pouka na naših meščanskih šolah. In kar daje knjigama posebno vrednoto, je to, da obdeluje pisatelj zgodovino slovanskih narodov v vse podrobnosti, dočim navaja od zgodovine drugih narodov srednjega in novega veka le toliko, kolikor je nujno potrebno, da ve in zna o njih učenec meščanske šole. — Z vso ljubeznijo so obdelana poglavja o postanku hrvatske in srbske države, ravnotako »hrvatski kralji«, »Srbija na višku moči«, nakar sledi doba popadanja jugoslovanskih držav vobče in ko-nečno doba robstva Jugoslovanov. Vsa navedena poglavja so obdelana tako mojstrsko, da se moramo kar .čuditi, da je mogel pisatelj na tako malem prostoru toliko dragocenega gradiva nanizati. Bil je pač zadnji čas, da je izginila iz naših šolskih knjig vsa nemška in druga tuja navlaka. Naj zajema odslej naša mladina, ki smo io morali pred razsulom podonavske monarhije pitati povečini z imeni neslovanskega duha, zgle- de in vzore iz slovanske povestnice, da bo znala ceniti slovansko prošlost in se ponašati z odličnimi čini inož, ki jih je rodila slovanska mati! — Prvo knjigo sklepa Brinar s »kulturo v srednjem veku«. Pod tem naslovom razpravlja najprej o kulturi jugoslovanskih plemen, nakar sledi splošen pregled kulture srednjega veka. — V drugo knjigo t. j. novi vek nas uvajajo kmetski upori, reformacija in lutrovstvo na Slovenskem. Tudi to kniigo preveva ljubezen do slovanske stvari, kar je takorekoč na. vsaki strani opaziti. Treba le vzeti knjigo v roke ter citati po vrsti poglavje za poglavjem. So to za naše šole povečini nove stvari, ki ve o njih današnji rod — ža-libogu — tako malo ali pa prav nič povedati. Nekaj posebnega je v drugi knjigi »Probujanje in osvobojenie Jugoslovanov«, poglavje, ki zavzema približno tretjino vse knjige. Pisatelj prične s Črnim Jurijem, nadaljuje zgodovino vseh jugoslovanskih plemen do najnovejše dobe, a se dotakne pri tem tudi zgodovine važnejših tujih držav. Kot predzadnje poglavje je »Kultura v novejši dobi-<, nakar sledi v precej širokih obrisih »Svetovna vojna in ujedinjenje Jugoslovanov«. Iz trpljenja in krvi vzraste svobodna domovina — Jugoslavija. Vsaka beseda, vsak stavek je tu na svojem mestu. Zdi se ti, kakor da gledaš stavbo, ki raste pred teboj in se polagoma oblikuje do svoje velike popolnosti. — Knjiga ima Jia koncu še dodatek; v njem navaja pisatelj na 10 straneh vse glavne točke vidovdan-ske ustave. Ravnatelj Brinar je imel s svojo Zgodovino« zelo srečno roko. Podal je v njej meščanski šoli toliko zlatega zrna in v tako lepo izbrani besedi, da zasluži veliki njegov trud splošne pohvale. Ustregel pa ni s tem svojim najnovejšim delom samo potrebam meščanske šole, temveč tudi onim ljudskošolskega učitelj-stva, ki bode s koristjo zajemalo gradivo za zgodovinske ure iz njegove Zgodovine, dokler ne izide tudi za ljudsko šolo kaj primernega. Novi časi prinašajo nove zahteve in treba bo polagoma tudi tem zahtevam ugoditi. Tudi ljudskošol-ske Čitanke ne bodo zmogle gradiva za realne predmete ljudske šole; treba bo misliti prej ali slej na uvedbo realnih knjižic, na katere večina ljudskošolskega učiteljstva že težko čaka. Za enkrat izpopolnjuje za zgodovinski pouk veliko vrzel v tem pogledu Brinarjeva Zgodovina in je le želeti, da se tudi med ljudskošolskim učitelj-stvom čim najbolj razširi in udomači. — k »Srpski Književni Glasnik«. Pred nama je »Srp. Ktij. Glasnik«, knjiga sedma. Nova serija za prošlu godinu 1922. Tko želi, traži i hoče da upozna noviju našu književnost t. j. produkte sa-vremenih pisaca i pesnika, naših a donekle i stranih, taj če posegnuti za ovim, vrlo lepo ure-divanim listom. Svojim bogatim i raznovrsnim sadržajem. svojim umerenim modernizmom i s moralne i s tehničke strane — on sam za sebe pravi reklamu. U njemu se nalaze pripovetke i drame od priznatih pisaca kao D. Vasid, M. Jan-kovič, M. Krleža, B. Jentič, Zorža Diamela. Rai-ner Marija Rilke itd.; pesme od D. M. Domiani-či. VI. Nazora, M. Korolije, G. Krkleca, A. San-tiča i mnogih drugih, Zastupani su prevodi iz češke. kineske i aranske lirike. U rubrici »Ogledi I Prikazi« donosi vrlo važne i interesantne radnje ponaiboljih naših stručnjaka. Dosta je napomenu-ti svetskog naučenjaka Dr. J. Cvijiča, pa Slobo-dana Jovanoviča, Pavloviča, Popovida itd. Stalne rubrike ima: književni, naučni, umetnički, po-zorišni, vojni, ekonomski, politički (spoljni i unutrašnji) pregled, zatim ocene i prikazi. Mi smo na ovome mestu donosili nekoje izvatke iz »Ankete o srp.-hrv. odnosima«, koiu je sazvao »Srp. Knj. 01.« Ti su izvaci naše učiteljstvo vrlo inte-resirali. List izlazi u Beogradu 2 puta mesečno u sveskama od pet tabaka. 7. knjiga za god. 1922. ima 640 str. Našim kolegama, koji osečaju potre-bu zdrave duševne hrane, toplo ga preporu-čamo. —k Kratak osvrt na raspravu gosp. J. Radovanoviča »Unifikacija i reforma osnovne nastave osobitim obzirom na naobrazbu učitelja. Josip Lokaš. Brošura ima uvod in razpravlja o vseh vprašanjih, ki jih omenja g. Radovano-vič: Područje osnov, nastave, gradjanske škole, viša ped. škola, učiteljske škole. Poleg tega še zaključno poglavje, ki omenja resolucije in poseben dodatek o višii pedagoški šoli. Reči moramo, da je g. Radovanovič dosegel s svojim referatom popolen uspeh. Vprašanje se je pričelo raz-motrivati in poleg senčnih strani se omenjajo tudi dobre strani tega šolstva. Lokaseva brošura ima mnogo jedra. Razprave njegove so stvarne in podprte s potrebnimi podatki. Posebno pa oriporočamo vsem učiteljstvu, posebno našemu levemu meščanskošolskemu krilu Lokasovo »Moja poslednja reč« in krepko podpiramo njegovo geslo: »Dignimo stališko zastavu visoko. Na nju utisnimo beleg altruističke druževne svesti s natpisom: »Svi učitelji u borbi i radu na prosvetno — nacijonalnom polju, za pobedu čove-čanskih i staliških načela i Drava. U slozi je spas! —k. »Jetika«, Današnje strogo znanstveno moderno zdravljenje jetike za jetične in za zdravnike. Znanstveno praktična razprava o celokupnem vprašanju jetike, za vsakega, ki se hoče informirati. Spisal M. U. Dr. K a r o 1 P e č n i k. Dr. Pečnikova knjiga o ietiki ni nova. Poznana je že pri nas, ker prva izdaja je bila zelo hitro razprodana. Izšla je sedaj druga izdaja, ki je izpremenjena od prve in tudi obširnejša. Vsebina ii je sledeča: Splošna navodila, uvod, diagnoza, spoznanje jetike, zdravljenje jetike: pro-stozračna kura. preobilna hrana, vodozdravlje-nie. solnčno zdravljenje; klinatoterapija; tuber-kulinska terapija: medikamenti: raznoterosti: strokovno zdravljenje jetike, tuberkulozni bacili, komplikacije, jetika grla. statistika tuberkuloze, umetno planinsko solnce, kako dolgo se mora jetičnik zdraviti?; profilaksa, obvarovanje; zavodi za ietičnike: ljudska zdravilišča, privatna zdravilišča, oskrboval išča. Postsciptum, literatura. — Jetika je ena najzavratnejših bolezni naroda, posebno pa učiteljstva. Zato bo knjiga dobrodošla učiteljstvu, ker se bo na podlagi navodil lahko marsikdo čuval in varoval te bolezni, hkrati pa bo učiteljstvu knjiga dobro služila tudi za poglabljanje v to vprašanje in za poljudna ljudska predavanja. Boj ietiki je eminent-no narodno vprašanje! Vsaka naša knjižnica bi morala imeti to knjigo, ker je tudi lajiku lahko umliiva in vsak posameznik bi jo moral čitati! —k. Veljaki Jugoslavije. Družinska igra. Obstoji z 45 slik vseh najznamenitejših veljakov iz cele naše države in iz 9 tabel z okenci, v katerih je na kratko označen pomen in življenjepis vsakega veljaka. Družinska igra »Veljaki Jugoslavije« se igra tako, kot znano »Lot-to«. Razlika je ta, da se namesto številk kličejo iinena veliakov in vlečejo podobe iz žakljiča, katera so za slikami označena. Tisti igralec, ki ima na svoji tabeli odgovarjajoče okence, prečita glasno življenjepisne podatke tam napisane, po- tem pa pokrije okence s sliko dotičnega jugoslovanskega veljaka. Na ta način se nauče (igralci) otroci mimogrede življenjepisa naših slavnih mož in tudi njih slike jim ostanejo trajno v spominu. Posebno za mladino je igra vzgojevalne-ga pomena. Zastopani so v slikah sledeči veljaki: Dr. France Prešeren, največji slovenski pesnik; Silvij Kranjčevič, novejši hrv. pesnik; Jure Glovič (Clovio) znamenit lirv. slikar; Evgen Ku-mičič, hrv. pripovednik; Ant. Mihanovič, hrv. rodoljub; Dositelj Obradovič, učitelj srb. nar.; Širna Matavulj, srb. pripovednik; Karadjorgje, osvoboditelj Srbije; Stojan Novakovič, srb. učenjak in državnik; I.azar K. Lazarevič, srb. pis.; Fran Levstik, slov. pes.: Jos. Jurčič, slov. pisatelj; Anton Aškerc, slov pesnik; Simon Gregorčič, slov. pesnik: Val. Vodnik, prvi slov. pesnik; Voiislav Ilijč, srb. pesnik; Branko Radoče-vič, počet. srb. poezije; Djuro Daničič, srb. jez.; Vuk Štef. K:iradžič, srb. knjiž. jez.; dr. J. Blei-vveis-Trsteniški, oče slov. naroda; Jurij Vega, slov. učenj.; Ivan Grohar, zač. slov. mod. ' slikarstva: A. M. Slomšek, učit. slov. riar. itd., itd. Igra jih lahko 9 hkrati. Igro prav toplo priporočamo, ker ie res velikega vzgojevalnega pomena, založništvu pa priporočamo naleplenje še enega kartona za okenci, ker sicer jih bodo otroci prehitro predrli. Izdelava je okusna. Naša samoizobrazba. —s »O šolskem vrtnarstvu vobče«, predaval pri »Učit. dr. za novomeški okraj dne 7. dec. 1922 okr. ekonom Kafol. —s Kulturne naprave v Češkoslovaški, predavala pri »Društvu slov. učiteljic v Ljubljani« dne 28. dec. 1922 tov. ga. Engelmanova. — Predavanje izide v posebni brošuri. —s »O neomejenosti svetovnega prostora« predaval pri Sloveniegraškem učiteljskem društvu dne 7. decembra 1921 tov. Schechel. Iz naše stanovske organizacije. Iz poverjeništva UJU v Ljubljani. — Izredni občni zbor društva za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani se je vršil dne 28. decembra lanskega leta Poročilo priobčimo prihodnjič- 4- UČITELJSKO DRUŠTVO ZA BREŽIŠKI IN SEVNIŠKI OKRAJ ima svoj občni zbor v sredo, dne 17. t. m. v osnovni šoli v Brežicah. Zborovanje se prične točno ob pol 11. uri. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Dopisi in društvene zadeve. 3. Poročilo o zadnji seji Širjega sosveta UJU. 4. Letno poročilo. 5. Poročilo blagaj-ničarke in odobritev računa za leto 1922. 6. Volitev novega odbora. 7. Slučajnosti. Udeležba je za vse člane obvezna. — Odbor. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA CELJSKI OKRAJ IMA SVOJ REDNI OBČNI ZBOR v soboto dne 13. t. m. točno ob 9. uri v mestni osnovni šoli v Celju s sledečim vzporedom: 1. Zapisnik in dopisi. 2. Slovenski učitelj v delih Ivana Cankarja, predava tovariš Roš Franjo. 3. Poročilo predsednika o seji širšega sosveta. 4. Poročilo društvenih funkcionarjev. 5. VoliteV novega odbora. 6. Izgovarjava trdega »1« pri pouku v slovenščini, predava strokovni učitelj tovariš Cer-nej. 7. Slučajnosti in nasveti. 8. Vprašalna Skrinjica. Z ozirom na važni dnevni red pričakuje polnoštevilne udeležbe — odbor. + OKRAJNO UClT. DRUŠTVO ZA KRŠKI OKRA.I ima svoj redni občni zbor v soboto, dne 12. t. m. z običajnim dnevnim redom. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA NOVOMEŠKI OKRAJ JE ZBOROVALO dne 7. decembra 1922 v Novem mestu. Drugič smo se že zbrali v tekočem šolskem letu. Udeležba je na vseh zborovanjih ena in ista, skoraj vedno enako velika. Mnogo tovarišič in tovarišev je, ki jih poznamo, da so vneti zagovorniki naprednega šolstva in učiteljstva, a k zborovanjem jih ni. Res so nekateri v oddaljenih krajih — tem odpustimo — toda mnogo ie takih, ki imajo udobno pot in udobno zvezo, a jih le ni. Nekaj pa je v našem okraju takih, ki niso ne krop ne voda. Z obžalovanjem moramo pribiti, da se slučaji »divjakov« v zadnjem času prav pogosto pojavljajo ravno med najmlajšimi. Ravno ti bi bili poklicani, da bi društvo osvežili, da bi posvetiii društvu svoje moči — pa jih ni! Kie je danes tisti idealizem, s kakršnim smo nekdaj stopali v svet? Tovarišice in tovariši, v učiteljskem društvu je prostora za vas, tam vas čakajo z odprtimi rokami! Predavanje: Na tem našem zborovanju je predaval okrajni ekonom g. Kafol o šolskem vrtnarstvu vobče. Podal nam ie splošne smernice o velikosti, ureditvi in obdelovanju šolskega vrta. Obliubil nam je še špecijalnih predavanj iz šolskega vrtnarstva. Na zahvali navzočih smo spoznali važnost njegovega predavanja. — Sprejela se je resolucija, da naj višji šolski svet I. nrimora krajne šolske svete onih šol. pri katerih ni šolskih vrtov, da preskrbe takoj potreben prostor za šolski vrt; 2. izda iznova navodilo glede obdelovanja in užitka šolskega vrta. Predlogi: 1. Pri slučajnostih se je ugotovilo, da plačujejo nekateri člani članarino zelo neredno. V letu 1923. naj pobirajo članarino šolski voditelji od vsega učiteljstva na šoli mesečno ori izplačilu plače 111 naj io nakažejo sproti po poštni položnici. Vsi neredneži se bodo takoj izbrisali \l članstva in se iim bodo ustavili časopisi. Nanrariti moramo konec vsem nerednostim! 2. Dalie ie bil sprejet predlog, da sklene UJU poverieništvo Ljubljana, da bi tovarišice, ki so poročene s tovariši, plačevale samo članarino, ne pa naročnine za liste. Ko se je še določil čas za prihodnje zborovanje. ie zaključil tovariš predsednik zborovanje. + SLOVENJGRAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO JE ZBOROVALO dne 7. decembra 1922 pr. 1. v Slovenjgradcu ob prccejšnji udeležbi. Odsotnost sta opravičila 2 člana. Kje so ostali? Dopisi. Po običajnem pozdravu vseh, zlasti novodošlega člana tov. Mazluta, prečita predsednik dopis UJU poverieništvo Ljubljana z dne 18. novembra 1922 glede zastopnikov v viš. šol. svet. Tovariša Schechel in Kaffou sta bila določena, da se udeležita seje mežiškega in maren-berškega društva v Dravogradu dne 10. decembra, na kateri se bode razpravljalo o tej zadevi. Od članov našega društva sta v to svrho prejela primerne direktive. Predavanje. Z največjo pozornostjo je sledilo na to članstvo P/2 ure trajajočemu predavanju tov. Schechelna »O neomejenosti svetovnega prostora«. Za svoja strokovna izvajanja je žel zasluženi aplavz. Tov. blagajničarka je podala radi obračuna z glavno blagajno društvene račune, ki so se našli v najlepšem redu. Slučajnosti: Članarina se določi za novo društveno leto na 120 Din, ki se plačajo v mesečnih obrokih. Prihodnje zborovanje — občni zbor — bo dne S. februarja 1923 v Slovenjgradcu. Pridite vsi! + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA POLITIČNI OKRAJ LJUTOMER je zborovalo dne 16. nov. 1922. v Ljutomeru. V daljšem nagovoru, v katerem izraža željo, da zavlada v društvu živahno delovanje, otvarja predsednik tov. Mavric 6. redno zborovanje v letošnjem letu. Z veseljem pozdravlja meščansko - šolsko učiteljstvo in nove tovariše ozir. tovarišice: Pertlovo, Herzogovo, Vrablja in Erata. Nadalje častita tov. Schmiedlechnerje-vi, tov. Cvetku in Gabrijelčiču k imenovanju na stalna mesta. Prej ko preide na dnevni red se spominja tov. Korošca, ki je odšel v Maribor. Bil je eden izmed najboljših in najagilnejših članov. Nato častita g. Inki Kladnik-Karbovi k poroki ter ji želi na poti novega življenja obilo sreče. Nadaljujoč izreče sožalje tov. Marici Pu-šeniakovi, k smrti njene sestre Inke ter preide na dnevni red. Stanovske in društvene zadeve: Blagajnik tov. Miki prečita vse .one člane, ki so zaostali na članarini, ter jih poziva, da isto čimpreie poravnajo. Da bi v društvu narastlo zanimanje za predavanja, predlaga tov. predsednik naj bi mu tovariši ozir. tovarišice poslali teme predavanj vsaj en mesec pred zborovanjem. Na tem mestu se določijo predavatelji za prihodnje zborovanje. Ravnatelj tov. Baukart: O izgovarjavi »1«. Za drugo predavanje pa naj naprosi tov. Ludvik Ivajnšič tov. lančiča iz Ptuja, da nam poda nekaj črtic o risanju v ljudski šoli. Odločno se protestira proti črtanju proračuna — odtegnitvi funkcijskih doklad — kakor sploh vsaki odtegnitvi ter se žigosa način, da se prizadeti niti ne obveščajo. Res je, da smo po uradniški pragmatiki uvrščeni državnim uradnikom ter da šefi raznih uradov tudi ne dobivajo nikakih doklad, a treba je uvaževati razliko šole in urada. Tov. Mavrič je mnenja, da bo šola z odtegnitvijo funkcijskih doklad mnogo trpela, kajti uradnik zapustivši urad nima nikakeg:t dela več, dočim vsakega vodjo čaka po pouku mnogo posla. Sklepi: Razni odloki, v katerih se priporočajo razne slavnosti, kakor n. pr. v letošnjem letu obletnica Slomšekova, proslava Kumanov-ske bitke, prihajajo prepozno ali šele v zadn em trenutku. Sklene se naj se slični predlogi pravočasno dopošljejo, ali pa naj sploh izostanejo. Nadalje kritikuje tov. Mavrič Matični list ter pripominja, da se je celjsko učit. društvo i/reklo proti njim, ker so se s svojimi nedostat-ki, tako glede vpisovanja repetentov, kakor glede slabega razrednega pregleda, pokazali za nepraktične, ter predlaga, naj se zopet uvedejo imeniki. Predlog je s 24 proti 27 glasovi propadel. Sklene pa se, naj ostanejo Matični listi, a naj se izpopolnijo. Tov. Culk predlaga naj se Srbo-hrvaška čitanka preuredi tako, da bi se začelo z drugo metodo — mogoče slično nekdanjim nemškim vadnicam. Poprosi se tov. Čulka, da o tem na prihodnjem zborovanju predava. Tov. Ivanjšič poroča, da cena srbskim šolskim knjigam ne presega nobena 3 Din. Tudi mi bi smeli apelirati nato, da bi država podpirala tudi naša podjetja, tudi pri nas naj se tiskajo večje množine knjig, ki bodo imele eno ceno, ne pa, da se z vsako naklado poviša cena knjigi. Knjige so slabo vezane in tudi listki z 10% popustom največkrat manjkajo. Sklene se, da naj poverjeništvo UJU posreduje, da bomo dobili isto subvencijo kot srbske knjige ter, da se vse šol. potrebščine čimpreie urede. Tov. Zacherl predlaga naj bo vsak član našega društva tudi član društva za Mariborski učiteljski konvikt. Predlog se sprejme. Nadalje se sklene, da naj poverjeništvo UJU posreduje, da bodo oblike pisanih črk v prvem berilu take. kakor se rabijo v poznejših razredih (d, t. r. r.) Radi pomanjkanja časa se predavanja o skupščini na Bledu in v Sarajevu preložita na prihodnje zborovanje, ki se bo vršilo 11. januarja pri Sv. Križu ob 11. uri. LISTNICA UREDNIŠTVA. —hi. P. V. v Nm.: Zaradi gradiva o volitvah v viš. šol. svet smo morali odložiti tudi mnogo drugega gradiva. O »Ferijalnem Savezu« bo sklepal v kratkem naš »Gospodarski odsek«, ki je bil na zadnji seji šir. sosveta izvoljen in bo spravil zadevo v izdelavo ter izvršil vse priprave. —lu. J. W. n. M.: Poročila o šolskih odrih pridejo vsa na vrsto. Zaostajajo le zaradi preobilice drugega gradiva. —Iu. Prihodnja številka izide že v torek na kar posebno opozarjamo društva, ki nameravajo sklicati zborovanja, da pravočasno dopošljejo vabila. —lu. Več dopisov smo morali zopet preložiti za prih. štev. —lu. A. F. v R.: Vaš dopis smo izročili še prej predsedstvu, zato danes ne more v list. Prosimo jasnejše in konkretnejše izjave glede Vaše slutnje in tudi glede onih dveh dopisov, česa so se tikali in na koga ste jih poslali. PO SKLEPU LISTA. — Nedcstatek ori volitvah uc teljskih zastopnikov v višii šolski svet. Že pri zadnjih volitvah se ie prigodil ta nedosta-tek, da ie višji šolski svet dal volilnim upravičencem uradne glasovnice, ni jim pa dal tudi hkrati enotnih uradnih kuvert. Voditelji so morali dati zato svoje kuyer-te in jim je bila s tem dana možnost vpogleda v glasovnice Ta velst naj se ne smatra kot nezaupanje do voditeljev, temveč nai se smatra za zadevo popolnega iamstva tajnosti vol'te v. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. UČITELJSKA TISKARhA ima svojo 7 VORN1CO ZVEZKOV, ki je največja te vrste v Jugoslaviji. Zvezke prodaja NA DEBELO IN DROBNO v vsaki množini na korist »JUGOSLOVENSKE MATICE«. ZVEZKE ZA OKROGLO PISAVO št. 1,2 in 3 iz najboljšega papirja ima v zalogi Učiteljska knjigarna. Poleg tega prodaja vse šolske potrebi ščine, kakor svinčnike, peresnike, pe? resa, peresnice, radirke in druge pisar? niške pripomočke po najnižjih cenah. ZAHTEVAJTE CENIK KNJIG IN ZVEZKOV! IliHBfllilRIIIBBI UČITELJSKA TISKARNA ima v zalogi vse uradne tiskovine za šole, županstva in notarje ter jih raz* pošilja tudi po pošti. Izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela hitro, ker ima najmodernejšo uredbo za tU skanje listov, knjig, brošur, plakatov, vabil in letnih zaključkov. SVOJI K SVOJIM! i. -fe-i.i i;:;! Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočni poklical k Sebi našo nepozabno, dobro, skrbno mamico, gospo Uršulo Wessner roj. Povse. k. Previdena s sv. zakramenti za umirajoče, je izdihnila svojo blago dušo v torek dne 9. t. m. ob 1h 6. uri popoldne. Pogreb blage pokojnice bo v četrtek, dne 11. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Kolodvorska ulica 20, k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Priporočamo jo v molitev in blag spomin. Ljubljana, 10. januarja 1923. Žalujoči otroci. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. e > o ¿c o o a SLh O SI E o p» 00 S 88 B ® '5T 5 o as bc S h TJ 88 N es S 83 ► O C. bc v h C >o 3 * o a 3 a k o Ji v O C 0) ?-H C cd J > C S-l Cd co C >S3 +J t- cd cd o CS3 o X5 Ji i-D cd Jsi co C 2 5 O C cd S £ as '57 cd 3 t- «f-H d C -o as bi 41 TD «J "m > "S. v b Ji 3 Q H od I—I z > z Q 3 e* 88 > o M a S v C >N „ 2 >3 ■73 o 3 Ji 43 (M 3 43 Oi ■ —. bc 3 O O 83 S _43 E 43 _3 88 M 43 Ji B S 03 3 3 b JU >43 3 3 >43 03 bi X 3 a 08 N T3 83 S _ N g >N 83 tO a - 2>§ S os ° =8 O 88 bo £8 > S, > 03 as _ "as >43 .2 >o ^ > as C 43 C h O O 43 — 'Z® >43 5 o o s; o O. O CU co "S >43 o s- B C8 > _o . s 5 O Ji o. >43 O i =8 ^ > 88 03 bc tn oi S 22 "O >43 C8 C > 43 S >® s O T! (4 N O 58 Dh 02 o o > 02 -M O 03 & O C8 N K M 43 E L. ® C S - a; > s •*-> 03 S o S X 88 O C > > £ > >§ g I—H | O O O > w m m ® t- S o TJ 43 K > H O .£ Ji > = £ s TJ TJ - 83 S N M £ — >o S © ^ N r- > .3 as 3 C g © tn > O 43 t* O. >°3 s g J2 03 «S • p-H t-. E» 'N > O .£. n 57 o) N -O 0 Cl C 43 43 >43 S 3 43 ■S S O 03 O. 43 '> iS « "S ^ J* D. t» 43 £ «1 3 - 'S 3 3 S £ >u 12 Cl C8 4j N ® S S «05 ® 5 3 co § B 1 M N > 'S ,® >43 • £1 — O Ji 5 C o S -g o — X. 3 O O > -t-» "S Z S C «S > O "m O a S 0) s S S- 73 ffl3 N 03 > cc ca fi >C3 O t-o Ph bc 3 h T5 S ^fi s •p—» s «8 N S a» cfl a s cs t- fl 08 > O cd > «5 t-O N 13 98 S >«J O im O Oh tjh >43" 1 n >N O »4 .j X! B E 03 <3 3 O B. 'N 03 > 43 O (H •-s 03 > 0 B > B 88 a — "bč > O 88 • 0 t- 15 13 > N -1—1 >43 88 3 B a > 88 3 t-£2 43 4-1 - as c8 —: ►» 3 88 "K ® O s >tn C 3 88 h as N ^ 43 >43 3 "—9 S 88 N as 3 3 O C8 a t- '«š5 « X! C8 = ^ 3 t- —< -i-; -3 _ C S ® ■3 l 73 IJ >03 S 43 • i—5 a Cn U 43 o !S2 a a 88 bc cs > 03 O —' "O s5 t- o ^ cc ® O c a ^ o > OD > O 88 43 ^ "S OJ « fc, T3 O 43 C8 N O- C8 "g 3 C O — a -s! o 43 bc M % -S O 88 — »H H ^ .3 ^ 43 43 01 bC > 43 a. ° u c ? 11 '03 Si i ® a Cl S 08 bc O 43 C8 ■' i> ZT O 43 > 4 3 »43 _e © £ > S 88 bc 03 S >43 88 2 3 3 o > .2 „ 88 '«H 3 03 3 03 ^ 09 3 o ¿1 e 03 0 > 01 h O N -a 88 Z Ol >03 23 os O ^ a, o 88 bc V od 43 43 S >43 88 H 03 M a. 2L o 'M g G. os is ^ >43 w 43 > 43 88 i C = ^ ^ 88 C O cc K r-l Vi 03 <» £ ru B CL. fe Q >43 3 43 01 (M O (M Oi « "g £ -2 > B S © O ai -M X! 88 88 bC 3 ® S t 03 CC 43 43 >3 § D C p 43 S S 43 •3 "O a o t? g 43 O — a - ^ B iM — 05 43 S © 'i i L. 3 132 > v co ® O >43 O. c8 3 N 08 . N E o ^ > co -s; c e 3 E >43 C8 ^ "—i h « E •C 3 fe 43 ■§ 'S5 ■3 E O o — N o > 43 N bc .« 3 ,. h O "O X! N 88 N co 3 _ U >CJ ^ S o -S ^ 43 43 CL o e > o in O a 43 .. a s >43 88 bc O o 08 s- "3 'E "S g TS 'bi. o. F ® C- »H fc, rS 153 S C N X « 8 2 3 > so 03 fl •o C IS z s > a •g ^ ■s » o -¿s S. cc o B CL 98 u O > 80 h O N T3 03 a OB N >43 >N O u Ji s < oo O 08 i» •• O ■s -S " o 2 88 s 88 ¿6 a ■■ 03 a ® "8 r? w rn ■O w ® M «- a fc 88 U 00 'o5 bc 88 a h B 33 b O ¿<1 iO 00 a ci so Jai >« o TS S8 -M os > v v T3 N 88 OS lO O — i-i cp co eo N čo ® ^ m f- co 88 >03 03 e M J* 43 >o • PH X o "O 01 O o > 43 _ 88 a 88 bc ■O a) as bc 43 43 -3 N 88 b C "C 43 3 > 88 3 hi s a a. * t> (N r—< 000 40= O O B. B. > 3 43 T! >N C 0 — B g B CC 43 cu S > C X 43 b O E 43 tš 0 3 •*-> 43 0 03 OS m O C« -C a S oo O CC r-t» 83 3 C3 m oo N 3 Eh "O 88 N V 3 43 >N O ■3 43 b a 03 3 3 u O X N 03 3 >43 _ O 43 03 88 "" 83 £ o 5 •a 3 ... a -3 88 t* 3 J* 88 cn > 43 >43 58 3 O — 88 M > 43 3 ^ O -S 3 E 43 3 > t-i 43 N 43 (h 43 >00 O TJ O X 43 00 > 43 >N _43 13 TJ so 43 O 03 S. fl 08 "S M cm 5 E O > 43 >43 os 3 08 N ¿5 _e >43 CS Z 03 4) 43 43 i* S O < o v c ca = B ¿ž ^ B A 43 83 > m 88 O 03 O cu 88 N 0) b 0) S O) s •M cc O) k -O O > 0) -t-1 >S "o C) o > •M CC h O S ■O 88 S O -M CC D >«? 88 S > O) © > o > 00 b gs > "3 ■ 58 ■Tj f-O N TJ 03 3 e ® H >u 43 T3 43 os 3 O > 3 3 03 a3 « a as j 3 co > E as > T! 43 43 C0 03 3 88 o o > > 08 3 08 > TJ O O. 00 Cvl iM OS 3 t. Si E 43 43 43 ■O o ■o (N 43 3 N S J3 43 B. 09 S 43 E o - B. rezerva a 00 cs Din 7760 za dobre namene določeno 1 a S 0 0 cs 2 & iM t^ 83 CS 8? 3 ■5 3 •S 0 a 5 CS 10 00 bc <33 _ C- O) 00 a > 0 m •o5 i 0 C. 1 Din 202483 O O. S 43 O A05(IUZ|0p cs 0 cs vlog a cs a O « Din 197786 A0f[9} -BSBIA 00 0 cs deležev a 0 10 c S 7987 A05)IU -zmpBz co O) ■ JS a a 1 'E ^ S " 73 cu Din 155450 Aosjinzjop l|IA0U 00 CS vloženo a cs 0 43 a J«; Din 10 0 m m .—i (33 > A9f[9}B3 -B[Aq!A0U 00 vplačanih deležev (X 0 lO Din | 1287 Aosiiuzrup -BZ 1{IA0U e« t 0}9[ 0nA0[S0(J 1922 to*—ocooo—Jcimtf^cistci—' AA.O C- »s cl ® ttts 2 ^ o 2 3 aj — CD jo £T a CD TI C3 < O N 5 O- 2 ¡5 ® E 3 co TT 3 TJ BS »1 O 5 » c» to to £ o 00 to 2. O 3 2" 5" os co 00 E 1—k to 00 to S CT <1 co tO 1—1 O tO 00 00 os to CO to to k—k o 00 tO Ö N »5 ■1 ® s ft< » tt o < 3 TT l-s «2. cd' 3 ?r 2 - l< co S w — "O ® I-S t—. o 2 2.3 2. K ' m' 3-2. P- co SO P 2. 3" 93 » 2 tO i-k o co os o CO P-k to 00 o <1 00 «o o •j M f Ó |' en CT I <1 I a EL o" N< cd a ® 09 80 O. ® a » ■ o <_ a" ss co öÜÜÜ-pCO EL3 2.3 3 o 0 a ® N< a. N< 2. ® 2 5"=®» a g cd ® « S-< ® S- o "i O a o -S ® SS »JO'S 03 .O • 1 » o. m ® o ® 3 O-"S SO co to -o o co .0 O Ci OS CT h- 00 CO h-k 00 CT >-» to Cn b-k CO OlOîOM^^C — ^tOCOCCTOOCOCOCO i-1 o ^ i-k 00 co —1 >-> o to -j 00 i i CO tO CT I O CT tO O CO tO C 00 to o ax i-« ® CL O a' to ■CCOOO^JCSCT^COtOi O S 1 3 c CL CD TT „ _ CO 5 erq T3 ^ —• ycö1 a. Ef ® » < 2- 3 o 3 ® ® 3 N<» íí® o a-. ® ČT 0 3 ® << 05 < o S3 O oq o ere? co OS i-* O OS co ex ^ CO CT 00 tO OS CT -JWWCOWültóHi-k^ -J-SIMOM^-CjI HMcoioaHQioo CO CT OS O CO 00 h-k co co es I I CT 1-k I I O CO -k I ! CG< >•* a o. o 3' •v T & (t 3 rr a a O S5 s -a »i o S as • na o ^ o m a ss «< 2. m" <3 Os Tj fis S 3 C» 5 s fis E ¿It C !*r c N fis 5" O tO to N a BO tO Q< p* cs O <1 S3, «m se ift CfQ fis TJ O T» O o< 5T SI fis a. ►■s p N< P it N -i » N CD n (T s CD •o M« «d CZ3 O* a Gß (f CD ïq fis N s: z «o W S' 2 I CD W Ç0 ►1 N so 3 S3 o< a < o <3 n 3 o. ® B 2 Cß SO a. so 1 S3 a o 5" » o- » N < •Ö o OD N S3 O. "1 3 N< 3 ■O 1-5 O CD S3 5. o B* N S3 M 3 SO 3 77 N SO 00 Ö 5' 00 » 3 ® O a. (K5 o < SO S3* ^ b o to ^ •i a -1 j 3 >-5 cd D. .3 3 T3 5 S 3 «2. 93 a: S3 to o. ■o o o cr o- 5' -2. g t» 's1 03 O 3 _ 03 CD T3 O Ol tO 00 O 1-k to ^ s 00 g ? co a o gč 3 ffi CO N< - H — S I = g S3 - o 3 n ® 3 ■o o co .O 3 0 1 S3 <3 CD S3 ■__ a 3 sT 2. 3 OÍ to to ^ co o 4 4 to co to "O f ® S3 S3 X 01 CL CD k-' rt »< < 3 3 3 N< 31 S3 3 ►i O a. 2. TT t-f S* T3 31 SO i-S O 3 •3 N 03 O S! 5' 3 O 00 ® Ss o< 1 i-k 5" ff i-k 3 < ►i SO 0 g ?r 3 0 O < CD rt- os- Sös eo 1—k 0 to S" ■3 <-> -o a » Z 3 1 ® "S CL 51 ss 2- 3 O) as PC N< »i* ss < ® 3 SO y •3 to "2. O a. t« 3 "2. — cd" So BS H-A ai 3 O a 3 3 CD CS 9 crq 0 so ■3 s 3 =2. S3 ® co< 3 S3 S3 T3 (M« 0 O 03 CT O CT fe CO 00 00 a 3 -p tO H-k CT 00 tO - - 3 CT CT » * 2 CO Ci CO 00 tO 00 ® íj ss <5 « ® h» co ® < ►i S3 < S3 < CD S3 TT O ö 3* ■O O OD O •3 O CO .0 •3 O ■o o_ £T o 3 » < —3 s » 5 ® 2. o 3" CT- ® cd ® <; 03 — » er. o orq S n ® CO fB to £- 03 ^ o ® il. ®. œ CD ~ T3 s 0 is. 2" TT ® 0 » 3 i-k "o eo co X' '-*• o ss o s ü s. Q- ^ ^ S3 < 3 co 5< 0 M m ® O S3 < < - a. 3 EL o_ o< Ä 3 3 _ o o Br. < O 3 _ a. — n — H- os g L 6" 3 3 O. N< to ?r Il ? s.' to 95 c S ÏT 2- 0 s< 3 TT O to o to o. o co OS » o 3 ,® 3 =3. T o co O o. crej o" a 3 ? ■O So O < O 00 ® O Q. S3 3 3 S3 J2 S3- co to CO ■3 O o< ® 3 co< ►t) s Si 3 O •1 3 S3 HQ O •-- co se 3 a WJ OD M _ a ® 5. 03 r H S3 SO 3 3 5" < 3 N Q< C » •o 3 2 o 3 s S' m. CD - S » CO — <3 ® B a ® — CD — H— B â so H. Su so ' ' "S 09 CT CO to 3 F ff s5- so a "S » o o- S. 0 eh -î O 00 < ? p » BS D- N O »■> 00 < O <5 03 N - » - O. -1 f C s s « ^ tx » —• o. <5< B C0 ^ 3: i* i- o G0 > 3 CT n o N< 00 3 ^ 2 0 11 3 CL •o C0 3 TT O. S 00 C» CZ. O. B 5» *r ►i ® a. 3 3 S3 C0< > 3 r* _ O Q< 3 ff S 3- B ^ O« O CD g » ss 2- » ai > £ N -—•' Z _ » 8* S K n TT se O BS ^ 8' 2 » S i 2. S 5. CD K" 3 o« P SO B ® £ « ® CP ï— ^ I 01 » <1 tr 3 cr tM. S3 3 a. 3 ® co & CD O ® 3 CT" S3 co to to O- N 1 CT < -3 ® ® 0 < TT o So 2 03 C5< ® < O to CT G> tO to Oi to .o-o O 5 OS o ,, g' S- S- s: ' 3 2 - 65 —• Si -3 o SS Q, — 'S. Öd' 3 :— ■ 3 3 S: o. " o =r i ® 03 S3 3 M« 3 ^ OJ CD 03 2" t » c erq ® 3. S3 =í 3 S. < tíq' 3 :__ 3 ® O a- CD oo 2. čT N< 3 ® <_ O* erq ® , . 2 , P 3 3 1—k co Oi OS k-k co 00 tO CT ilklO^ <1 fk co i-k os CT i-1 00 I CT ^ tO O 1 -0 CT -1 a SL N< 3 31 O- erq •vi 00 to CT tO — co -i 00 OS k-k co CT 00 <1 co to to CO CT 1— o w< ►i ® Q. 3 ® U 3" Ci CT ifk cetoi gsfSÄ? " ~ WO s c o S. S3 Ol 1 O 3" 5 8 3 o- 3 3 SS 3. 2NT3 cc S3 o —. O CD O a> o N< sr 3: CD S3 Sü » » ' S3 00 N 1-k 3 • CD o 05 CD 3— O CD 3 er 1-S Bs CO to to T3 -2. tO h-k CT CT> tO tO OS to O. o ■2 a-3 >1 BS CD 1 CO ■a o 00 .0 O 5* tO OS CO to o to co to OS CO ^ O OS CO co as co to o to CT i OS i O i OS CO co i-k co Oi to to ^ rfi- 00 <1 OS CO 3 o ® ». cd" S' w < CD 2 3 5- 3 » CD g ss 3 -J CO CT <1 03 CO o 3 CL s ^ a. 3*2. is (O N a ge: 3. GS 3 ™ . p® ® r • O 3 ' "í t- ® s . 3-3 3 ® (—I S-SSÄ'o 3 "g S-^i 3 r* 3 3 ss ^ —. t-3 3 3 3' M" ss 2 0< 3. ® 03 T3 ■"S O I-S - O ~ 03< 3* • 2: 3 3q O a' B 2 ts g cd 2 ^ < "O ' ELo — co Q. >-S ai ® TT a. — 3 Si T3 C 2. CD CE 5. S 3 O 2' 2" so 2. 3 S3 < 2 s Ff I •• 13 £- — 3-' 05 — TS g N «s BS 3 CD co to CO I-k -f» to to a> to CO CO * * 2 3 -J to — co .to o o Ci CT O I I I I 3 ® Ö 3' 00 — i C CT I-k • 1" tö CT I CT 00 3 BS 3" ® O i-s aq ffl .. cn , O 2' os tO CT to CT OS rfi CT CT O ■a o 00 co co -i CT tO —J to CO CO i—k CO k-k CO Oi 00 o 00 CT o <1 00 -k CO to o o co 00 CO co CT co OS Cß< TJ CD o. ö 3' ■o ö o g; Ô< ® S8 ss «< C p a o £ s< TT SS N HQ P CT » N 0q 3