NO. 77
Ameriška Domovina
AM€RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN EANGUAGG ONLY
SLOVGNLAN
MORNING NGWSPAPGR
CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, APRIL 20, 1954
ŠTEV. LIV —VOL. UV
Državni tajnik John Foster Dulles ni hotel komentirati izjav podpredsednika Nixona
Državni department je izjavil, da je podpredsednik izrazil samo svoje osebne nazore. — Mnenja raznih senatorjev in kongresnikov, ki pravijo, da bi moral predsednik razčistiti položaj.
WASHINGTON. — Državni tajnik Dulles ni hotel komentirati Nixonoih izjav glede možne .odpreme ameriških čet v In-dokino.
Državni department je že dan poprej izjavil, da je podpreds. Nixon izrazil svoje osebno mnenje in da je njegova izjava o morebitnem umiku francoskih čet iz Indokine malo verjetna.
Kongresnik John M. Vorys, republikanec iz Columbusa, O., je dejal, da ni še slišal nobene oficielne sugestije o odpremi a-meriških čet v Indokino. Rekel Pa je, da je bilo že več razgovorov o morebitni letalski in mornariški pomoči protikomunističnim borcem v Indokini.
Kongresnik Malvin Price, demokrat iz 111., je rekel, da je a-m e riška vlada danes “nekoliko bolj soočena s potrebo intervencije kakor je bila doslej.” Rekel je tudi, da je bilo že nekaj tozadevnih razgovorov. “Kam nas bo to privedlo, ne more danes še nihče povedati.”
Kongresnik Emanuel Celler, demokrat iz New Yorka, je kritiziral Nixonove izjave in rekel, da bi moral sam predsednik kaj več povedati o tem in obvestiti kongres. “Sicer pa jaz ne bom Podpiral nobenega predloga, da bi se z našimi četami podprlo francoski koloni j alizem.”
Senator Gore, demokrat iz Tennessee, je rekel, naj predsed. lavno pove, če je podpredsednik
Amer. letalonosilka prispela z letali v Indokino
Nixon razvijal politiko administracije ko je govoril o možnosti uporabe ameriških čet v Indokini.
Senator Sparkman iz Alabame je po'zval Eisenhowerjevo administracijo, naj “vzpostavi nestrankarsko akcijo za rešitev sedanje nevarne situacije” v Indokini.
Senator Douglas, demokrat iz 111., je rekel;
“Bilo je že toliko protislovnih si izjav, da bi bilo priporočljivo, če bi predsednik nastopil pred kongresom ter nas obvestil o situaciji v Indokini in nam povedla, kaj je storiti.”
Senator Kefauver, demokrat iz Tenn., je dejal, da se ni o akcijah vladne zunanje politike konsultiralo ne republikancev ne demokratov.
Tej izjavi je oporekal kongresnik Judd, republikanec iz Minnesote, ki je dejal, da se je o vsakem koraku razpravljalo z republikanci in demokrati, pri čemer je bil sam navzoč.
Vsa letala so gladko in brezhibno odletela z letalonosilke na francosko letalsko oporišče.
SAIGON, Indokina. — Na velikonočno nedeljo so Združene ržave oddale Franciji prva le-Jaia izdelka “Corsair”, ki so 0mbinacija bombnikov in lov-sbih letal. Tozadevna operacija je izvršila brezhibno s krova ctalonosilke Saipan, s katere so °	,na veliko francosko o-
P°rišče, ki leži med Saigonom in
-Hanoi jem.
Letala, katerih piloti so bili ■ornariški letalci, so odletela s reciznostjo ure s krova ter pri-^ala na določenem letališču najmanjšega incidenta, tal r^0<^ ameriških letal in le-v meV -*e pozdravilo z glasnimi ^ . *Li 125 ameriških letalskih a n^ov, ki oskrbujejo tamkaj fr er^ka letala in poučujejo ira^C0s^e letalce o njihovi upo-
t-abi.
Iz F:
ip 'L'ajset nadaljnih pilotov ^Mbližno 60 letalskih tehnika i k* bodo oskrbovali ameriš-
^ho"1’ zav.
-Hancije pa je prispelo ka-
. letala, ki bodo prihajala v večjem številu iz Zdr. dr-
Us.: fr j
Vremenski
prerok
pravi:
hi^u ^ .Večinoma oblačno, dež-in bolj hladno. Ponoči
^ fc toplo.
UGRABITEV RUSINJE V AVSTRALIJI
Komunisti v Avstraliji so s silo povlekli na sovjetsko letalo ženo komunističnega uskoka.
DARWIN, Avstralija. — Ko je tukaj pristalo letalo, v katerem se je nahajala nasilno od-vedna žena sovjetskga diplomata Pavlova, so prišli na letalo člani avstralske policije in varnostne službe, ki so se spopadli s sovjetskimi spremljevalci ugrabljene diplomatove žene jim pobrali revolverje, ženo pa vzeli z letala ter jo odvedli v varstvo avstralske vlade.
SYDNEY, Avstralija. — ženo sovjetskega diplomata Vladimi-ra Petrova, ki je odkril avstralski vladi sovjetsko vohunsko o-mrežje v Avstraliji, so v ponedeljek zvečer nasilno odvlekli v letalo, ki jo bo poneslo nazaj v Sovjetijo.
žena diplomata Petrova, ki je stara 35 let, se je z vsemi močmi upirala in borila proti dvema članoma sovjetske ambasade, ki sta jo vlekla na letalo. • Na letališču je bilo vse polno ljudi, ki so vplili:	“Nikar ne
pojdite!”
žena je izgledala vsa izmučena in prestrašena, ko sta jo orjaka vlekla skozi množico proti letalu.
Ko je bila enkrat v letalu, je množica izpodnesla stopnišče, preden sta mogla njena stražnika vstopiti.
Njen mož Petrov je bil tretji tajnik sovjetskega poslaništva, ona pa je bila tam uposlena kot stenografka.
Mrs. Petrovo so slišali, kako je kričala po rusko:
“Nočem v Rusijo! Rešite me! Rešite me!”
Nekatere ženske so izjavile, da se je zdelo, kakor da je pod vplivom močnih omamil.
Druge ženske so kričale: — “Eva, nikar ne hodi! Umorili te bodo!” ,
Pripravljanje ljudstva za vojno v Indokini
POSLANICA SV. OČETA PIJA Xlj.
Papež je v svoji velikonočni poslanici apeliral za prepovedi uporabe atomskih in vodikovih bomb.
VATIKAN. — Papež Pij XII. je v svoji velikonočni poslanici, d je bila prenašana po radiu, apeliral za prepoved uporabe a-tomskih in hidrogenskih bomb, razen v slučaju samoobrambe.
Devet in sedemdeset let stari glavar katoliške Cerkve je dejal, da bo neutrudno deloval na tem, da izposluje tako prepoved potom mednarodnega sporazuma.
Dalje je apeliral na narode, naj se vrnejo h ikrščanskm zapovedim vesoljne dobrodelnosti, da izposlujejo in dosežejo mir.
V	svojem deset minut trajajočem govoru je dejal, da je novo destruktivno orožje — orožje nezaslišane sile izzvalo strah tretje svetovne vojne in grozne bodočnosti.
Vladarjem narodov je priporočal, naj izkoristijo novo znanje o atomski energiji v mirovne svrhe.
Po končanem govoru, ki ga je govoril v svojem stanovanju, odkoder ga je prenašal radio po svetu, se je papež pojavil na balkonu ter blagoslovil množico, ki je štela 300,000 duš in ki se je zbrala pred baziliko sv. Petra, mesto Rim in svet.
V	svojem govoru je rekel, da je že leta 1943 svaril pred atomskim orožjem in dejal, da utegne to orožje uničiti naš planet. Ponavljajoč to svarilo, je sv. oče dejal:
“Pred našimi očmi se odpira slika strahotnega razdejanja, v katerem postanejo celi teritoriji nerabni za človekovo življenje.”
“’Kar se nas tiče, bomo neutrudljivo delovali, da se doseže mednarodni sporazum za prepoved tega ,strahotnega orožja, razen v slučaju samoobrambe.” To je bil papežev prvi govor po njegovem okrevanju od težke in nevarne želodčne bolezni.
Ali nam ogromne človeške in materialne žrtve v Ko reji, kjer ni bilo ničesar doseženega in ničesar rešenega, še niso dovolj? - Za čigavo svobodo gre v Indokini? - Ali za svobodo francoskega koloniziranja in izkoriščanja dežele?
Tisti, ki so bili najglasnejši v kričanju, da je korejska vojna “Trumanova vojna”, žele zdaj poslati ameriške vojake umirat v indokitajske džungle in močvare!
Slovenska pisarna
8116 Gl »m Are., Cleveland, O. Telefoni EX 1-9717
OPOZORILO: Ta teden bo Slovenska pisarna odprta ^h sledečih urah. V torek, četrtek in petek od 5:30 do 7:30, v sredo* od 10-12 in od 3-7 zvečer, v soboto od 9-12 in od 2-7 zvečer. VAJE: Vaja za igro Pri be-
VPRAŠANJE INDOKINE je danes v ospredju brige ameriš ke vlade in ameriškega tiska, čigar dolžnost je, kolikor mogoče točno obveščati javnost o važnih razvojih naše zunanje politike. O tem vprašanju smo tudi mi že dokaj razpravljali tako na prvi strani lista kakor tudi v naših uredniških člankih.
Iz vseh vladnih izjav in iz njenega naglašanja važnosti Indokine, ki ne sme za nobeno ceno pasti v komuistično oblast, je razvidno, da vlada pripravlja javnost na možno ameriško intervencijo v Indokini. Oglejmo si ta važen razvoj naše zunanje politike.
Možje, ki so bili najglasnejši v svojih obsodbah posega Amerike v korejsko vojno, katero so imenovali “Trumanovo vojno”, stopajo zdaj vedoma in odprtih oči v smeri, ki vodi v vojno v Indokini.
Očitno pripravljanje ljudstva
Pripravljanje amer. ljudstva na to vojno, ki je bilo sprva bolj previdno in ne preočitno, postaja naenkrat vse bolj javno in nujno ter je doseglo svoj višek v izjavah nekega “visokega vladnega uradnika”, katere izjave smo objavili včeraj v našem listu pod zaglavjem “Poseg Amerike v Indokino.” V tisti izjavi je dotioni “visok vladni uradnik” dejal, da bo morda potrebno poslati ameriške čete v Indokino v slučaju francoskega umika iz nje, da se prepreči tam komunistično zmago.
Takih izjav, ki imajo po vsej priliki odoibbritev i Bele hiše i državnega departmenta, ne da-jejd v javnost kaki vladni uradniki tretje vrste, katerih izjave je lahko preklicati, če bi bilo to potrebno. In res: izkazalo se je, da je ta “visok vladni uradnik”, ki je podal te izjave na letni seji organizacije ameriških urednikov, — podpredsednik Nixon.
Zakaj so izrabili Nixona?
Izbira Nixona za to vlogo je logična. Zaradi svojega nedavnega potovanja po Daljnem iztoku je smatran za nekakega strokovnjaka, zato je bilo pri-čalkovati, da bo njegova izjava bolj učinkovita in uvaževana, kakor če bi jo dal kak drug “visok vladni uradnik.”
Ampak take področne metode, da se potisne Združene dr-
lem konjičku bo v sredo ob 7:30 žave v vojno, niso v ameriški
tradiciji. Administracija ni predložila ljudstvu vseh dejstev, pač pa je mesto tega ustvarila
v Slovenski pisarni in sicer za prvo dejanje. Prosim za točnost — Režiser.
KNJIGE: Mnogi jo za Ben Hurja in za Koledar. Trenutno ni ne enega ne drugega. Kadar bomo imeli, bomo objavili. Dobili pa smo sporočilo, da bodo prišli ta teden molitveniki z debelejšim tiskom za starejše ljudi za katere so mnogi spraševali. Upamo, da bodo mo-' litveniki do sobote tukaj.
na iz domačinov, je naglo in u-činkovito zatrla vse izbruhe komunističnega nasilja na bivših holandskih otokih. Sosednja Thailand je dežela, kjer ni nobenega vprašanja o kakih agrarnih reformah ali drugih važnih vprašanjih, ki bi dala komunistom povod za agitacijo.— Prav tako je bila Burma uspešna pri zatrt ju svojih komunistov; na Filipinih so tudi učinkovito odstranili to nevarnost. Zakaj Francozi sami kaj več ne store?
Nevarnost v Indokini ni danes nič večja kakor je bila leta 1946, to je pred korejsko vojno, ki je zahtevala vso ameriško pozornost. Francozi, ki so že ponovno vili in lomili roke nad situacijo ter prosili za ameriško pomoč v orožju, še zdaj ne smatrajo položaja za tako nujnega, da bi poslali v Indokino čete svoje redne konskripcijske armade.
Ameriškemu ljudstvu je torej težko uvideti potrebo po odpremi ameriških vojakov v Indokino, kjer bi umirali v tamošnjih džunglah in močvarah, dočim pošiljajo Francoči tja samo svoje profesionalne čete, to je tujsko* legijo in kolonijalno vojaštvo.
Kakšni so resnični vzroki?
Vlada ni še v nobeni svojih izjav navedla resničnega vzroka te vojne. Za spoznanje se ga je dotaknil podpredsednik Nixon v svoji izjavi, ko je naglasil važnost popolne neodvisnosti treh indokitajskih držav — Vietnama, Cambodije in Laosa. — Francozi so jim — s pridržki! — to neodvisnost obljubili, ampak v Indokini jim ne verjame živa duša.
Na osnovi takšne filozofije ali politike naj mi upravičimo in opravičimo potrebo, da pomagamo Francozom nadaljevati tam njihovo neizpremenjeno in neomiljeno kolonijalno politiko!
Čigava svoboda je ogrožena?
Zdi se, da je Nixon malo preveč rekel, ko je dejal, da bi s pogajanji doseženo premirje pomenilo konec svobode v Indokini? Kakšne svobode? Čigave svobode? Ali svobode indoki-tajskega ljudstva? Pod Franco>-zi je ni to ljudstvo še nikoli i-melo! Ali pomeni morda to konec svobode Francozov, da bi mogli še nadalje izkoriščati deželo indokitajskega ljudstva? — Sicer pa nihče ne pričakuje po-
ben za to deželo (Ameriko). — J Mnogi kongresniki (tudi republikanci) pravijo, da pomenijo take izjave popolen preokret Eisenhower]'eve administracije od njenega stališča, ki ga je zavzemala še komaj pred nekaj tedni, in od obljub, ki jih je dajal Eisenhower v svoji predsedniški kampanji. — Vlada naj bi se vrnila k svoji originalni politiki, da bo držala deželo izven vojne. Pomikanje in drsenje proti vojni pomeni priznanje iz-jalovitve ameriške diplomacije. Koreja, kjer smo imeli ogromne človeške in materialne žrtve, ne da bi bilo kaj rešenega ali doseženega, naj bi bila vladi v svarilo, da nima ničesar drugega pričakovati v Indokini.
v	polhe komunistične zmage in ni-
še vprašuje- ozračje strahu, — kaj se bo zgo- | hče ne bi podpisal premirja pod
takimi pogoji.
Potres v Grčiji
ATENE. — V okraju Korinta je bil potres, ki pa ni povzročil večje škode, niti ne poročajo o človeških žrtvah, _ (
dilo, če južnovzhodna Azija in Zapad ne zmagata v tej vojni.
Pretiravanje nevarnosti
Vlada nam hoče dopovedati, da bo vsa južnovzhodna Azija, Filipini, Avstralija in Nova Zelandija — da bo vse to padlo v komunistično oblast, če se vi-etminskim upornikom posreči obdržati v svoji oblasti del Indokine. Angleži so s pridom dušili komun, revolto na. Malaji, dokler so se Francozi borili v indokitajskih državah. — Nova vlada Indonezije, ki je sestavlje-
Torej kako naj si tolmačimo to govorjenje? Ali morda tako, da ko vstopi Amerika v to vojno in izvojuje popolno zmago-— ker bi bilo malo verjetno — bo zapodila potem Francoze iz Indokine, iz katere bi se tudi sama umaknila, prepusteč Indo-kitajcem njihovo popolno suverenost?
Nasprotni glasovi Adlai Stevenson je pred dnevi izjavil, da bi bil poseg Amerike v indokitajsko vojno pogu-
IVot?i grobovi
Frank Natlačen
Nenadoma je umrl v nedeljo zvečer na svojem domu, 16848 Brinourne Ave., Middleburg Hts. rojak Frank Natlačen, ki je živel zadnja leta v pokoju. Pokojni je bil star 73 let in izučen čevljar. Svoj čas je imel delavnico na Glass Ave., potem na Garfield Hts. do leta 1950, ko je šel v pokoj. Pokojni je bil doma iz Velikega Ubelskega pri Postojni na Notranjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 50 leti. Bil je član društva Tabor št. 139 SNPJ. Soproga Agnes mu je umrla vred 15 leti, sin Frank, za katerim je zelo žaloval, pa pred štirimi leti. — Pokojni zapušča sina Edwarda in vnnke. Pogreb bo v' četrtek zjutraj iz Ferfolijevega zavoda ob devetih, v cerkev sv. Marija v Berea, O., ob desetih, od tam pa na Kalvarijo.
Frank Hočevar
Včeraj zvečer ob desetih je umrl Frank Hočevar, ki je živel, na 1123 E. 67 St. pri Hočevarjevi družini. Doma je bil iz Vrtače pri Žužemberku in je prišel sem leta 1902. Bil je vdovec; žena Jera mu je,umrla leta 1927. Zapušča nečake in nečakinje. Bil je član društva Slovenec št. 1 SDZ Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda Na E. 62. cesti Čas pogreba bo* naznanjen pozneje.
Anton Medved
V	Chisholmu, Minn., je umrl Anton Medved, ki je prišel v Ameriko iz vasi Praprotnice v Italiji. Umrl je včeraj za srčno hibo: Zapušča ženo Mary, roj. Adamič, in 6 otrok: Mary Loushin, Louis, Antonia Lau-sche, žena Harolda Lauscheta, Frances Kramer, Anthony in Julia Larson, ki je zdaj v Midway Island. Vsi ostali otroci žive v Clevelandu. Truplo bo poslano v Cleveland za pokop. Čas pogreba, ki ga bo oskrbel A. Grdina in Sinovi pogrebni zavod še ni bil določen in bo naznanjeni pozneje.
Charles Zobec
V	ponedeljek popoldne je u-mrl v St. Alexis bonišnici Charles Zobec, 1113 E. 63 St. Bil je star 69 let in doma iz Dolenje vasi, odkoder je prišel leta 1900, nakar je šel večkrat v domovino in nazaj. Sedaj je bil upokojen, prej pa je delal pri Graphite Bronze Co. V domovini zapušča ženo Marjeto, roj. Kromar, in tri hčere: Magi Brkopec, Marie in Milko Zobec. Dalje zapušča dve sestri. Tukaj v Clevelandu zapušča brata Franka in sestro Rose Kromar, pri kateri je stanoval na gornjem naslovu. Pogreb bo v četrtek
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Seja—
Društvo Kraljica miru št. 24 SD ima nocoj ob 7:30 sejo v Slov. nar. domu na E. 80. St.
Rojenice—
Mr. in Mrs. Elmer J. Perse, 28836 Chardon Rd., se je 15. aprila rodil v Mt. Sinai bolnišnici deček, tretji otrok v družini. S tem sta postala Mr. in Mrs. Frank Kraševec z 1055 Addison Rd. tretjič stari oče in stara mati, Mr. in Mrs. John Perše s Chardon Rd. pa šestič. Čestitamo!
Trideseti dan—
V	sredo ob 6:30 zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. John Novak na 30. dan njegove smrti.
Vstopnice naprodaj—
V	naši pisarni so na razpolago vstopnice za Civic Benefit Dance, ki ga prireja v petek, 30. aprila, v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Zveza sentklerskih podjetnikov (St. Clair Business Association).
Tretja obletnica—
V	sredo ob sedmih bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Franka Žagar v spomin 3. obletnice njegove smrti.
-------o------
11,000 delavcev spet na delu
SOUTH BEND, Ind. — Stude-backer avtomobilska ciružba je naznanila, da je danes zopet pričelo z delom 11,000 delavcev, ki so bili pred tednom dni začasno odpuščeni.
-------o------
LONDON. — Dne 14. aprila je odletelo v Sovjetsko zvezo na ogled in študije dvajset angleških dijakov, ki so gostje Antifa-čističnega odbeira sovj. mladine.
NAJN0VEJŠE VESTI
HANOI, Indokina. — Komunisti so zavzeli četrtino francoskega letališča pri trdnjavi
Dien Bien Phu ter prodrli do razdalje 700 jardov do samega osrčja trdnjave. WASHINGTON. — Podpredsednik Nixon je od vseh strani napadan zaradi svojih izjav, ki jih je podal o Indokini, v katerih je izrazil možnost a-meriške oborožene intervencije v indokitajski vojni. Od vseh strani dobiva pozive, naj pojasni svoje izjave.
zjutraj ob 8:30 iz Zakrajškove-ga pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih in od tam na Kalvarija pokopališče. Truplo bo položeno na mrtvaški o-der nocoj ob sedmih.
Tobias J. Missner V ponedeljek popoldne je bil najden mrtev na svojem domu na 1338 E. 55 St Tobias J. Missner, katerega je našla njegova žena, ko se je vrnila z dela domov. Bil je upokojen, prej je delal pri železnici. Poleg žene Nicoline zapušča tudi sestro Else Hine. Pogreb bo v četrtek iz Grdinovga pogrebnega zavoda na E. 62 St Čas pogreba bo naznanjen pozneje.
Virantov pogreb Pogreb Louis Viranta bo jutri popoldne ob dveh na Highland Park pokopališču.
Uroičev pogreb Pogreb Paula Uroica bo v četrtek dop. ob devetih iz Golu-bovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla ob 9:30 in od tam na pokopališče.
Ameriška Domovina
..  1 ararr;	A Ei^ca I't^JiTTg
~ami3S\~
6117 St. CUir A ve,	UEndnnon 1-4628
Cleveland 3. Otdo
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
Oeneral Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.09, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office »t CIevelandv-Ohio. under the act .of March 3rd, 1879.
slavijo že blizu konca in izrazil upanje, da bodo zadnje sporne točke rešene ob Titovem obisku Grčiji.
Izgledi na kak poseben uspeh Titove poti v Turčijo so pičli, pač pa je Titov obisk pokazal svetu, kako skrbno se ta komunistični diktator čuva prevelike “ljubezni” naroda. V Ankaro je pripeljal s seboj avtomobil z neprebojnimi stenami. V tem avtomobilu se je nato vozil po cestah turške prestolnice, ki so jih varovali poleg turške policije in štirih polkov vojaštva še posebni jugoslovanski stražniki, ki jih je Tito pripeljal seboj. Taki in tolikšni varnostni ukrepi so bili v turški prestolnici neznani vse do Titovega prihoda.
Lani je bil Tito v Londonu, kjer ga je sprejela sama angleška kraljica, letos se je moral zadovoljiti z Ankaro in s sprejemom pri turškem predsedniku.
I BESEDA IZ NARODA
No. 77 Tues., April 20, 1954
Lani v London, letos v Ankaro
Vse od časa, ko je Komuniforma brcnila Tita iz svoje srede, razpravljajo in razmišljajo na Zahodu o smislu in vrednosti sodelovanja s Titom.
Nekaj časa so pripovedovali, da je Tito važen kot odpadnik od komunističnega Rima, ker utegne potegniti za seboj še druge komunistične vodnike satelitskih držav. Iz vsega seveda ni bilo nič.
Tito je pripovedoval Zahodu, v kaki nevarnosti se nahaja, ker njegovi komunistični sosedi samo čakajo, kdaj bodo planili nanj. Tudi iz te “nevarnosti” ni bilo nič. Danes je na mejah Jugoslavije prilično mirno, če je kod napetost, je to morda le še na italijansko-juigoslovanski meji, torej na meji z Zahodom.
Da bi se “zavaroval” pred Moskvo in njenimi zavezniki, je Tito začel iskati zvez z Grčijo in Turčijo, ki sta obe uživali podporo Amerike. Razgovori so se vlekli in vlekli, dokler ni bil podpisan nekak novi balkanski pakt.
Ta v vojaškem smislu ni bil kaj prida vreden, ker ni imel za slučaj vojne nobenih določb. V resnici je bila to bolj izjava o sodelovanju na gospodarskem in kulturnem področju in o dobrem sosedstvu. Tito se v onem času ni maral vezati pretesno z Zahodom. Trdna vojaška zveza z Grčijo in Turčijo bi Jugoslavijo spravila posredno v Severno-atlant-sko obrambno zvezo. Tito pa je do nedavnega poudarjal, da se ne mara vezati ne na Zahod ne na Vzhod, da pa bo v smislu določil Združenih narodov sodeloval pri obrambi miru.
Titove nejasne obljube Grkom in Turkom niso bile všeč, tudi Angleži in Amerikanci bi imeli radi Jugoslavijo trdnejše povezano s svobodnim svetom. Edini, ki so odločno nasprotovali taki misli in predlogom, so bili Italijani, ki so vedno znova zahtevali, da mora biti najprej rešeno tržaško vprašanje, šele potem je možeif razgovor o vojaškem sodelovanju Jugoslavije z Zahodom.
Ameriško-angleško posredovanje v tem pogledu ni veliko zaleglo. Ko je postajalo vprašanje Trsta vse bolj pereče, je smatral Tito za koristno, da se trdnejše poveže z Grki in Turki, o katerih je upal, da ga bodo podpirali v vprašanju Trsta. Do tega sicer ni prišlo, vendar pa je postal Zahod v tem vprašanju do Jugoslavije malo obzirnejši. Izjava od 8. oktobra lani, po kateri bi dobili Italijani mesto Trst in vso ostalo cono A Svob. tržaškega ozemlja, ni bila izpolnjena in vse kaže, da še ne bo kmalu, ker so se začele vračati v Trst družine ameriških in angleških vojakov, ki so mesto v oktobru zapustile.
Titova poravnava s Kremljem je odstranila vsako nevarnost za napad na Jugoslavijo z Vzhoda, zato ne bi imel nobenega vzroka, da išče vojaško pomoč na Zahodu. Ta je pa jugoslovanskim komunistim hudo pri srcu. Ameriški milijoni so namreč tisti, ki drže pokoncu Titovo gospodar-stvoi. Treba je torej na nek način poskrbeti, da ta vir do hodkov ne usahne.
Titov poslanik v Washingtonu V. Popovič, ki je pred Jeti dajal neugodne izjave o Združenih državah, se je vrnil v Beograd, novi poslanik je poudaril potrebo o sodelovanju med obema državama in se zahvaljeval Ameriki za pomoč, ki jo je v zadnjih letih izkazovala Jugoslaviji. Vsaka zahvala je tudi nova prošnja.
Tito je začel prositi že jeseni. Jugoslovansko časopisje je veliko pisalo o suši, ki da bo prizadela letošnjo letino, in pri tem poudarjalo potrebo za nadaljno pomoč Zahoda jugoslovanskemu gospodarstvu. Beograd sq je kmalu obrnil tudi uradno na Washington za pomoč. Ta pa je bil tokrat precej hladen.
Titu so ponovno namignili, naj se najprvo sporazume z Italijo, nakar bo šele mogoče govoriti o njegovi tesnejši povezavi z Zahodom in o gospodarsko-vojaški pomoči. Beogradu pa do sporazuma z Rimom ni veliko, ker bi verjetno škodoval italijanskemu komunizmu, pa tudi njemu samemu.
Da bi te težave nekako obšel, se je Beograd pokazal pripravljenejši za sklenitev vojaškega dopolnila k Balkanski zvezi. Turkom in Grkom je bil, zgleda, predlog še dosti všeč. Pogajanja so se začela, pa se vlekla kot kurja čreva. “New York Times” je o njih ponovno poročal in poudarjal, da tokrat zavlačujejo Grki in Turki. Pri tem je namigaval, da je v ozadju Amerika.
V zadnjih dneh je postalo skoro očividno, da Amerika ne mara nobene tesnejše vojaške zveze z Jugoslavijo vse dotlej, dokler se ta ne sporazume z Italijo. Pogajanja o Trstu se vodijo že precej dolgo v Londonu. Kako daleč so prišla, ni znano.
Tito je odšel na obisk v Turčijo. V Ankari se je obrni! na Turke, ki imajo v Washingtonu dobre zveze, naj mu pomagajo dobiti gospodarsko pomoč, tako je vsaj poročal dobro poučeni dopisnik “New York Times” iz Ankare. Titov zunanji minister K. Popovič pa je povedal, da so pogajanja o vojaškem sodelovanju med Turčijo, Grčijo in Jugo-
Pevski zbor Triglav vabi
Cleveland, O. — Ta zbor obhaja sedemletniqa svojega obstoja. Naš vodnik se je skozi vsa ta leta najbolj trudil za napredek našega zbora. Koliko skrbi in dela za zbor ima, vidim sama, saj sem njegova žena . . . Pravijo “Kar je mož, to je žena”. Če se hodi. po pravi poiti, je tako, da se dela skupno.
V veselje in razvedrilo nama je, da obiščeva sosedne koncerte. Skoraj nobenega ne- zamudiva. Ko sva-se nedavno udeležila koncerta zbora “Korotan,” sva se počutila, kot sva v žireh, doma pri svojih dragih. Pevci so peli same domače pesmi, ki so res naj lepše! Peli so brez visaikih not, nastop je bil res lep, zato vso čast pevovodji in vsem pevcem!
Da boste pa slišali, kako zapojemo mi, pridite nas poslušat na zapadno stran. Uživali boste! Podali bomo prizor iz resnične zgodbe, iz dolbe,- ko so hodili po Gorenjskem rokovnjači!
Naš pevovodja g. Šubelj je dolgo razmišljal o tem, kaj bi bilo najboljše. Pravil je da je v “luftu” pisal in skladal za nas. On poučuje v Washingtonu in vsak drug teden odfrči tja in nazaj. Med voižnjo študira in razmišlja, da ustvari čim lepši spored.
Zato se odločite in pridite 2.
prireditve. Zato je tudi lepo, da jih obiščemo in tako dajemo drug drugemu korajžo in veselje.
Nekdo mi je pisal iz Kalifornije, da bi bil nadvse srečen, če bi bil lahko prihodnjo nedeljo med nami, ker tam vsega tega nimajo. V Ameriški Domovini, katero redno bere, vidi vabila na prireditve ter zelo, zelo pogreša slovensko domačnost.
Zato pa ne zamudite prilike vi, Iki vam je dana možnost, da se v prijetni družbi razvedrite in veselite. Društvo sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ vas vljudno vabi. Na svidenje 25. aprila!
Matilda Ropret, tajnica.
Slovenska Koroška
avstrijsko lastnino v Jugoslavi-maja ob štirih popoldne na West i ji. To je eno.
Za nemško posest v Jiigosla viji — v škodo slovenska
Bralci AD se gotovo še dobro spominjajo lanskih in predlanskih pogajanj med jugoslovansko in avstrijsko vlado glede ureditve tako imenovanega malega obmejnega prometa. Po znani pogodbi, ki je bila konec teh pogajanj sklenjena v kopališču Gleichenberg ob prekmurski meji, je Jugoslavija priznala avstrijskim, državljanom, da smejo obdelovati svojo posest na jugoslovanski strani. Jugoslavija je s tem vsaj načelno priznala
Ko gre za reševanje zgornjega vprašanja, je treba imeti pred očmi prvenstveno to, kako je prišlo do nekdanje nemške posesti v Sloveniji in tudi večinoma drugod po Jugoslaviji. Bilo je to eno izmed glavnih ponem-čevalnih sredstev slovenskega narodnostnega ozemlja na pohodu pangermanstva v smeri proti Jadranu odnosno proti jugovzhodu. Pravično bo rešil to vprašanje le tisti, ki se tega zaveda. Od anacionalnega komunizma. moremo kaj takega seveda najmanj pričakovati. Najbolj bridko pri vsem pa je, da ima slovensko ljudstvo doma danes zavezana usta in da tudi gle^ de tega ne more povedati svobodno svoje volje.
Jugoslovanski konzulat v Celovcu
Posebno poglavje je jugoslovanski 'konzulat v Celovcu. Veliko bi se dalo o njem povedati odnosno napisati. Bila bi pa kaj žalostna zgodba. Žal moramo pribiti, da je to čisto navadila politična ekspozitura-izposta v KPJ Ne zaradi Perneta, še malo ne, marveč zaradi politične stvari kot take, naj danes poročamo tukaj nekaj s časnikarske konference, ki jo je sklicalo za 39. marca t.l. politično zastopstvo FLRJ v Celovcu v. zadevi aretiranega Alojzija Perneta. Najprej pa naj povemo, da je bilo tokrat prvič povabljeno na takšno 'konferenco tudi uredništvo Našega tednika, ki ga sicer omenjeno laži-jugo-slovansko zastopstvo bojkotira.
Ker poznamo mi tudi dokaj drugačne odgovore, kakor jih je dal celovški ataše, glede istih vprašanj, bodi nekaj njegovih odgovorov tukaj navedenih, sa,i se tičejo tako važnih stvari, kakor je vprašanje potovanja v Jugoslavijo odnosno vprašanje pridobitve novega in ohranitve starega državljanstva.
Na vprašanje, zakaj Jugosla. vij a ni zahtevala od avstrijske vlade izročitve Alojzija Perneta, je konzularni ataše v Čelov Samec Milan odgovoril, da
j K sodobnim smiovnim problemom
1
Side. Koncert bo v Sachsen-heim dvorani, 7001 Denison Ave. Sledila bo zabava v Domu za-padnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
Vsak, kdor zna priti v mesto, bo znal tudi naprej. Vzemite trolly-bus (ne navadni) št. 24, Denison Ridge. Ta vas bo pri-
Drugo p*a je člen 45. osnutka državne (mirovne) pogodbe Avstrijo, kakor so- ga sprejele vse štiri sile-tudi Sovjetska zveza. Ta člen pa predvideva, da pripade vse avstrijsko premoženje na jugoslovanskem ozemlju Jugoslaviji kot nadomestilo za vojno škodo, ki naj jo plača Av-
peljal do zadnje postaje in prav stri j a Jugoslaviji, do nas, nato pa se vrnil v me- j pri vsej tej stvari pa je treba sto. Res je pripravno, zato ni imeti nadalje pred očmi zlasti izgovora. Ni tako daleč, kot kdo tudi to, da je komunistični režim
misli, saj nismo na koncu sveta. Nekateri se še vedno motijo in mislijo, da je to West Park na W. 130 St. Veste, tudi tu smo Slovenci. Imamo svoj dom, le za koncerte ne odgovarja, zato smo primorani ravnati tako in malo potrpeti.
Zelo želimo, da bi nas prišli 2. maja poslušat v čimvečjem številu. Pridite vsi, od blizu in daleč in napolnite dvorano, že v naprej se za vaš obisk zahvaljujemo!
Za zbor Triglav Anna, Jesenko, poročevalka.
Dr. sv. Cirila in Metoda, št. 191 KSKJ
leta 1945., ko ]e prevzel v Jugoslaviji oblast v roke, kot eno svojih prviji stvari sklenil, zapleniti brezizjemno vse avstrijsko imetje v Jugoslaviji.
Ker se čuti Avstrija danes že dovolj močno, saj jo snubijo, od vseh strani — tako vzhod kot zapad — in ker Tita spodnašajo eni kakor drugi, se avstrijska vlada pripravlja, kakor poroča jo časopisi, da nastopi v Belgra-du za vrnitev zaplenjenega imetja avstrijskim lastnikom.
Zlasti enega pa se moramo pri vsem tem vsi zavedati, da gre tukaj za zadevo, ki se prav živo tiče slovenskega narodnega ozemlja. Prav vsi smo prizadeti, kako se bo ta zadeva končno i razpletla. Bojimo se, da bo ko-Cleveland. — Prav prijazno munistični Belgrad in z njim rde-vabimo na nedeljsko prireditev ! ča Ljubljana spet imel pred se-v Jug. Centru na Recher Ave,, l boj v prvi vrsti svoje komuni-v Euclid. Začetek točno ob pe-; stične partijske koristi, ne pa tih popoldne. Mr. Anton Grdi- j našo slovensko narodno stvar, na bo zavrtel svoj aparat ter j Na avstrijski strani imajo v ro-'nam obujal spomine. Mi smo.kah iniciativo socialisti, ki jih verjetno že vse pozabili, toda !pa pri tem polno podpirajo vse slike so ostale. Kdor hoče vide- druge avstrijske stranke. Tito ti samega sebe, kako je izgledal odnosno KPJ smatra avstrijske pred nekaj leti ali lansko leto, socialiste za svoje tihe zavezni-naj pride kar k nam povasovat. ke. Rdeča Jugolavija upa, da ji Ne bo mu žal, poskrbeli bomo ^ vsaj nebogljena socialistična Av-za lačne in žejne in celo godba 'strija še ne streže po življenju, bo igrala. Oni, katerim bo sre- IKer pa gre Titu in njegovi bra-ča mila, bodo pa odnesli s seboj tevščini v jugoslovanskem dr-lepe nagrade. Vidite, kaj vse žavnem sedlu samo in edino za vas čaka in samo 75c za cel ve- ’ to, da se vsaj še kaj časa obdrže čer.	|na oblasti, zato bo konec koncev
Res smo Clevelandčani srečni, spet mehak, mehak, kakor je bil ker imamo vedno vsakovrstne ob Trstu.
cu
smatra Jugoslavija Perneta še vedno za jugoslovanskega državljana, ker da je treba za iz bris jugoslovanskega državljanstva posebne prošnje. V zvezi tem odgovorom je tovariš ataše povedal v čisto nediplomatskem jeziku,, da mu ni znano, ali Perne v “Beligardizmu” omenjen odnosno da ne ve, ali je Jugoslavija zahtevala od Avstr: je, da ji ga vrne. Končno se je iznebil tako debele, kot je ta, da jugoslovanskim oblastem ni bilo znano, da živi Perne, na Koroškem, ko vendar tako oni doma 'kakor mi po svetu natančno vemo, da obstajajo tako doma Kakor na vseh jugoslovanskih Konzularnih zastopstvih, čisto-natančni spiski vseh tako imenovanih “Korošcev” in drugih ki so leta 1945 zapustili dom ter da je vse njihovo ravnanje zu naj pod posebnim nadzorstvom plačancev komunističnega režima v domovini. Sicer pa je bil isti Perne malo prej že enkrat v Jugoslaviji, in to z uradnim dovoljenjem celovškega jugoslovanskega zastopstva. Ataše-jeva izjava glede Perneta je to rej čisto navadna laž.
Glede potovanja v Jugoslavijo je treba poudariti, da obstajajo v tem pogledu dvojna dovoljenja. Vizum na avstrii-ski-verjetno da tudi na ameriški potni list, ki ga izda- jugoslovanska konzularna, služba šele potem, če je prošnja zanj u-godno rešena iz Belgrada, daje garancijo, da bo dotičnik mogel neovirano potovati v Jugoslavijo in jo prav tako tudi zapustiti. Nekaj drugga pa je tako imenovani jugoslovanski turistični vizum, ki se ga — mimogrede povedano — poslužijo tudi nekatere ameriške slovenske skupine, ko se podajo v Jugoslavijo. Ta vizum je sicer tudi poimenski na podlagi od vsakega posameznika izpolnjenih o-brazcev, vendar velja kot ko-
Državni tajnik John F. Dulles je pridobil Angleže in Francoze za sklenitev obrambne zveze za Jugovzhodno Azijo. V to' zvezo bodo predvidoma stopili poleg Združenih držav, Anglije in Francije še Avstralija, Nova Zelandija, Siam, Filipini in tri države Indokine: Vietnam, Laos in Kambodža. Voditelj republikancev v senatu W. Knowland se jezi, da niso povabili v to zvezo tudi nacionalistične kitajske vlade na Formozi in Južne Koreje, ki razpolagata skupaj z okoli en milijon dobro oboro,žejnih in izvežabnih vojakov. Pogajanja za zvezo se bodo nadaljevala šele po konferenci v Ženevi. Angleži in Francozi še vedno upajo, da bo tam mogoče doseči kak dogovor s Sovjetijo in Maovo komunistično Kitajsko. * * * .
Boji okrog francoske postojanke Dienbienphu v Indoikini se nadaljujejo!, če bo Francozom uspelo komunistične napade še nekaj dni odbijati, jih bo verjetno rešilo monzumsko deževje, ki ,se ponavadi začne proti koncu aprila. Francozi so v precej neugodnem položaju, saj pride na enega branilca, blizu osem napadalcev.
Padec Dienbienphu utegne porazno vplivati na francosko javno mnenje, ki je vojne v Indoki-ni do grla sito in je pripravljeno skleniti s komunističnimi uporniki mir za skoiro' vsako ceno. Ker so Amerikanci izjavili, da nočejo na noben način dovoliti zmage komunizma, v Indoki-ni, se sedaj trudijo, da bi pre-prečili padec te francoske postojanke. Ni izključeno, da v skrajni potrebi ne posežejo sami vmes s svojim letalstvom in mornarico. Če bodo v tem slučaju šli
kitajski komunisti na pomoč upornikom, je večji vojni spopad v Jugovzhodni Aziji skoro neizbežen.
* * *
Da bi olajšali Francozom sprejem načrta o Evropski obrambni skupnosti, so Angleži izjavili, da bodo pustili svoje čete v Evropi vse dotlej, dokler ne bo minila komunistična nevarnost. Del teh čet in letalstva bodo Angleži podredili bodočemu poveljstvu Evropske obrambne skupnosti. Podoben korak so napravile tudi Združene države. Predsednik Eisenhower je izjavil, da bo dober del sedanjih ameriških čet v Evropi ostal tam vse dotlej, dokler bo obstojala nevarnost sovjetskega, napada. Ameriške čete bodo lesno sodelovale z bodočo Evropsko obrambno skupnostjo. Francozi trošijo dober del svojih čet v Indokini in se boje, da ne bodo mogli v Evropski obrambni skupnosti postaviti enako močno vojsko kot Nemci. Ti bedo, predvidoma oborožili v okviru te vojske dvanajst pehotnih divizij, vzdrževali pa tudi okoli 1,000 lovskih in borbenih letal ter manjšo vojno mornarico.
Angleško in ameriško! zagotovilo, da bodo njihove divizije ostale v Zahodni Evropi in pomagale skrbeti za francosko varnost, bo mogoče le pripravilo francosko vlado do tega, da bo šla z načrtom o Evropski obrambni skupnosti pred parlament. Borba za ta načrt bo zelo huda, ke mu poleg komunistov in de-gaulloveev nasprotujejo tudi ne-kateri poslanci sredinskih strank. Odločno proti njemu se je postavil tudi edini živeči francoski maršal A. Juin.
lektivni potni list. Tukaj pa ima jugoslovanska politična odn. vanrostna oblast možnost za vse mogoče stvari. Kaj je namreč danes laže naknadno u-radno ugotoviti, da na tem ali onem obrazu kako stvar ni pravilno odnosno resnično izpolnjena. Tukaj lahko ujamejo vsakega, ki ga hočejo. Tudi omen nega Perneta so tako dobili v roke.
Dodano bodi še, da je izbrisi j ugoslovanskega državljanstva poleg posebne prošnje zanj potrebno plačati še takso 12,000 dinarjev ali v Avstriji 1,100 šilingov. Če pa kdo vloži razen tega še posebno prošnjo z ubožnim spričevalom svoje domovne občine, mu pa to takso lahko znižajo za, največ 90%.
Kakor poroča Naš tednik z dne 1. t. m. je qb zaključku lista avstrijsko poslaništvo iz Belgrada sporočilo, da so pristojne jugoslovanske oblasti sporočile, da bo Perne izpuščen in postavljen na avstrijsko mejo.
*-----,o-----
Skrb za pariške brezdomce
Hud mraz preteklih tednov je zelo prizadel zlasti brezdomce. Zaradi mraza jih je več umrlo. V Parizu številni brezdomci prenočujejo, na prostem, po javnih vrtovih, pod mostovi itd. Duhovnik Peter (i’Abbe Pierre) se je odločno zavzel za te ubožce. Prvega februarja ob 1. uri popoldne'je po: radiu naprosil Parižane za pomoč. Povedal je, da potrebuje 4,000 odej, 300 velikih ameriških šotorov in hrane. Povabil je šoferje, naj se zvečer ob lih zberejo na določenem trgu (na trgu Pantheon), da mu bodo pomagali zbirati reveže.
Vse, kar je prosil, je dobil. Tudi šoferji z avtomobili so prišli. Njegovo delo je podprla tudi vlada. Sedaj je kupil veliko opuščeno tovarno, kjer bo našlo prostor tri ,sto brezdomcev. Pogajanja so v teku še za neko drugo podobno stavbo, kjer bodo našle dem žene-brezdomke.
— V Teksasu pridelujejo nad sto vrst raznih poljskih pride,1-jkov.
Angleški predlog za omejitev oboroževanja je naletel pri Sovjetih na neugoden sprejem. An-gelži so nedavno predložili, da naj bi odbor petih sil: Amerike, Anglije, Francije, Sovjeti j e in Kanade na tajnih sejah razprav-lal oi možnostih razorožitve in o prepovedi uporabe atomske in vodikove bombe v vojni. Sovjetski zastopnik je tedaj obljubil, da bo angleški predlog res;n°! proučil. Na zadnji seji pa je dejal, da razgovori o razorožitvi nimajo nobenega pomena, če ni na nje povabljena tudi komunistična Kitajska. Poleg ' nje je predlagal Višinslki še zastopstvo' Indije in Čehoslovaške. Zahod je ta sovjetski dopolnilni predlog smatral kot sovjetsko odkl-o-nitev angleškega predloga in razgovorov sploh.
v * m
Spopadi med Arabci in Judi se nadaljujejo, vendar ni verjetno, da bi prišlo do novega, sploš' nega spopada, čeprav je napetost
vsekakor velika.
* * *
Pred dobrim tednom se je razširila vest, da se vršijo med Pa' kistanom in njegovim sosedom Afganistanom razgovori o federaciji. Obe državi naj bi imeli skupno zunanjepolitično in vojaško vodstvo. Taka zveza tn okrepila zahodne postojanke v tem delu sveta. Sedaj pa pafci' stanska prestolnica te vesti zanika in pravi, da se vrše le razgovori za “izboljšanje medsebojnih odnosov.”
K* *	«
Eden izmed tajnikov sovjetskega poslaništva v Avstraliji Je zaprosil ■avstralsko vlado za Pc' Imeno zatočišče m 31 izročil ^ lo vrsto dokumentov, ki razkrivajo sovjetsko vohunsko delovanje v deželi. Pravijo, da bodo tamkajšnja odkritja komaj k3-' manj pomembna od nekdanjih I. Guzenkovih. Ne smemo pozabiti, da vrše Angleži v Avstraliji poskuse z atomsko bombo irl vodljivimi raketami.
* * *
Turki so Titu, ki jih je prišel obiskat, povedali, da zaenkrat s sklenitvijo medsebojne vojaške pogodbe v okviru baikansb6 zveze ni nič.
K AL IV A O S K AL
/lniERi^kA Domovi m
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
Človeštvo se zateka k Bogu
dopisniki časopisa “The New York Times” ugotavljajo, da grozote vojne, znanstveni izsledki, materializem, politični in nazorski razločki v zadnjih dveh desetletjih niso omajali v človeštvu vere v Boga. Katoliška vera je v Kanadi najbolj živa.
Ottawa. — P,C( poročilu časopisa “The New York Times” se ljudje po vsem svetu zatekajo k vori kot edinemu odrešilnemu izhodu iz današnjih homatij tega sveta. V Združenih državah so verska gibanja po teh poročilih na takem pohodu, kakor jih zgodovina te dežele še ni mogla zabeležiti. Katoliška vera napreduje in zajemlje čedalje širše kroge po obeh Amerikah, Se-verni in Južni. Zanimvio je, da le Italija z vrhovnim sedežem katoliške Cerkve v primeri z drugimi deželami še najmanj zadevno katoliška. Poročilo po-irnencfma navaja Titovo Jugoslavijo in pravi, da tamkajšnji komunistični režim kljub poizkusom še daleč ni mogel uničiti verskih čustev južnih slovan-s'kih narodov. Katoliška cerkev v Sloveniji in na Hrvaškem je Uročna kakor kdajkoli in prav tako sta obe drugi veroizpovedi v Jugoslaviji — srbska pravo-slavna in pa mohamedanska ve-
AKO bi KDO HOTEL PO-SLATl svojcem v Jugoslavijo *z Nemčije kakšen kmetijski ^roj, orodje, šivalni stroj, štedilnik ali električnem toku v Sloveniji primeren hladilnik, elektromotor, radio in dr. sem Pripravljen mu posredovati za ločno izvršitev naročila. Za Pojasnila pišite:
IVAN SELJAK
300 Wellesley St.
East Toronto, Ont.
DIN 1000 za $2.20 bankovci
Pošiljanje denarja v stari kraj po dnevnem tečaju
pošiljanje denarja v sta-
ri kraj brzojavno po službe-nem tečaju
PAKETI: zahtevajte naš veliki cenik
potne karte:
Jubljana-Montreal z ladjo od $200 dalje
Zagreb-Montreal z letalom od $351.50 dalje
asa^ organizacija za potovanje Vaših dragih iz kraja je so-lidna in točna.
1 svodi, vize, potni listi, notarski posli in drugo
TKAHSMUNDIAL
POTNIŠKA PISARNA °8 College St. Toronto, Ont. Telefon WA 3-4868
St. Catherine W. Montreal Telefon FI 5306
80 John St. So. Hamilton, Ont. Telefon JA 8-2869
ra — postali prav zaradi poizkusov komunističnega protiverskega razkrajanja jugoslovanskih ljudstev iskano zatočišče v težkih dneh, ki jih preživljajo narodi Jugoslavije.
Poročilo se je dotaiknilo tudi Kanade in tudi v Kanadi naj bi doživljala verska mlačnost svoj poraz. Provinca Quebec, trdna katoliška trdnjava, predstavlja v Kanadi najmočnejše versko telo, ki daje vsej Kanadi zdrava barvo moralne dostojnosti in trdnega upanja v bodočnost. Po podatkih naj bi katoliška vera v Kanadi tako prežemala vse tamkajšnje družabno, kulturno in politično življenje, da takega primera menda ni najti na vsem svetu. Quebeski katoličani žrtvujejo velike vsote svojega denarja za gradnjo novih cerkva. Te cerkve so nabito polne vsako nedeljo in na vse katoliške zapovedane praznike.
Naj večji problem katoliške cerkve v Kanadi naj bi bila skrb za odgojo duhovniškega naraščaja. Del q u e b e š k e katoliške mladine, ki se je po mestih združila v katoliške organizacije, izraža v zadnjem času rahel odklon od starokopitnega pojmovanja vere in sledi v tem primeru za spoiznanje — “modernejšo” pot, ki je podobna izrazom mlade katoliške inteligence zadnjega časa po vsem katoliškem svetu in ki so si v nekaterih primerih nadevali i-me “krščanskega socializma.”
Protestantje v Kanadi so tudi zavedni, nudijo pa modernim materialističnim idejam, ki o-grožajo duhovno rast mladega naroda, mnolgo manj živega odpora kakor katoličani. Vzgoja duhovniškega naraščaja med kanadskimi protestanti, kakor tudi vzgoja misijonarjev, je .mnogo pomankljivejša kakor v j katoliški cerikvi.
Judov je v Kanadi okrog 200 tisoč; mladina judovskega po-porekla se hoče modernizirati in ,cidklanja pravoverno judovstvo v svoji stari obliki.
Relativno gledamo doživljata naj večji vzpon v današnji Ka-!,nadi grško-katoliška in pravo-j slavna cerkev, predvsem v Ma-'nitobi, kjer je pripadnikov teh !dveh ver že precej čez pol mi-jlijioma. Večina teh vernikov je I ukrajinskega porekla. V preteklih desetletjih Ukrajinci in njih otroci po Manitobi in drugod po kanadiskem Zapadu niso imeli svoje duhovščine in so zaradi tega predstavljali najprimernejšo maso za razširjanje
Edina pametna pot
Montreal. — Skupina mladih fantov in deklet v kraju Bilwer, Que. je s svojo človekoljubno nabirko daril ganila srca številnih prebivalcev tega mesta in tudi veččlansko holandsko družinici, ki se je prav pred kratkim naselila tam. Sosedje se kar nič niso menili za te Holandce in no-vonaseljenci so to živo občutili. Mladina pa, je to izvedela in sprožila akcijo, ki je imela za uspeh prisrčno pogostitev, na kateri sol se sosedje na najlepši način spoznali z novonaseljenci se spoprijateljili in postali vzajemno srečni.
komunizma. V zadnjih petnajstih letih pa je med Ukrajinci večje število v Kanadi rojenih in v katoliških ali posebnih slovanskih semeniščih vzgojenih duhovnikov, ki uspešno pastiru-jejo med Kanadčani ukrajinskega in drugih slovanskih porekel zgoraj omenjenih veroizpovedi.
Skrajna nepazljivost
Ottawa. —- Pred enim letom je kanadski zvezni ioibrambni minister g. Claxton dejal, da se bo moral sovražnik prekleto potruditi, če bi hotel priti do kakih vojnovažnih podatkov, kar se tiče kanadskih obrambnih priprav. Toda sovražniku po enem letu ni treba drugega ko da si kupi številko letalske revije The Roundel” in jo malo preleti, pa bo lahko ugotovil, odkod: in kam, na katero radarsko postajo so bili premeščeni posamezni častniki. Primer v zadnji marčevi številki: “W. O. 2 C. E. Morin — Radar Stn. Lac St. Denis, to Radar Stn. Mont Api-ca.” V neki drugi številki je tako imenovanih še šest drugih radarskih postaj. Malokakšna informacija bi bila za sovražno letalstvo bolj dragocena.
konjenici J. Leopolda, v katerem je na nedavni tiskovni konferenci dejal, da je v Kanadi najmanj 150 tisoč takih petokolona-šev. Opazovalci so mnenja, da je ta severnoameriška peta kolona številčno močnejša kakor pa boljševiška manjšina, ki se je 1. 1917 v Rusiji krvavo! prikopala na oblast.
Brezposelnost se manjša
Toronto. — Po podatkih z merodajnih uradov je zaključiti, da je naraščanja brezposelnisti po provinci Ontario konec in da se je začelo število brezposelnih v zadnjih dveh tednih počasi, a stanovitno krčiti. Največ doslej 'brezposelnih delavcev je dobilo zadnji čas dela pri gradbenih tvrdkah. Upanje obstaja, da bo s prihodom toplejšega vremena na razpolago čedalje več dela.
Šest Toront
Toronto, Ont. — Tukajšnje mesto ni edino svojegd imena. Pred nedavnim je nek časopis v tem mestu objavil članek v katerem je stalo, da je v Združenih državah več naselij ali mest tega imena. Taka je članek navajal Toronto, Ohio-, Toronto, S. D., Toronto, Kan., in seveda — Toronto,, Ont. — Na ta članek je prejelo uredništvo' časopisa nekaj dodatkov. Iz teh dodatkov je sklepati, da imajo Združene države tudi Toronto, Iowa, Avstralija pa Toronto, N. S. W.
Znamenje časa
Toronto, Ont. — Po zanesljivih podatkih se je lansko leto1 rodilo v Kanadi 17 tisoč nezakonskih otrok. Če primerjamoi to številko s 400 tisoč, kar je celokupno število lani rojenih otrok v Kanadi, pomeni, da je bilo ianskoi leto 4% kanadskih otrok nezakonskih. Predstojnica, ki vodi nek zavod za mlade, neporočene matere tukaj, je ob tem povedala to-le: “Dom je postal v mnogo primerih spalnica, kjer je dobiti tudi jesti, če ljudje imajo čas jesti. Popivanje, nočni lokali, pomanjkanje stanovanj, avtomobili, “šundroma-ni” in ženstvo izrabljajoče oglaševanje po časopisih — vse to je pripomoglo k tako visokemu številu takih otrok.
Sovjetski artisti v Kanadi
Toronto. — Ta teden se je začela turneja skupine sovjetskih glasbenih in plesnih umetnikov po Kanadi. Njihov prvi nastop bo v torontski Massey Hall 21. aprila. Po tej prireditvi bodo! poleteli umetniki z letalom v Vancouver, B. C., odkoder se bodo potem vračali nazaj po Kanadi proti vzhodu in nastopali v več mestih. Taka se bodo ustavili 24. aprila v Edmontonu, naslednji dan v Saškatoonu, 26. aprila v Winnipegu, 29. aprila v Sudbury, Ont. in 4. in 3. maja v Ottawi in Montrealu. En nenapovedan nastop utegnejo pripraviti ti umetniki tudi v Wind-sorju po 7. maju. Skupino vodi Aleksander Solodcivnikov.
obiskal tudi več drugih držav v Evrpoi. Po vsem videzu Italije ni med temi deželami.
Še o hamiltonskih škorcih
Hamilton, Ont. — Vojna mestnih oblasti s škorci se neutego-ma nadaljuje ne da bi zabeležila kaj prida uspehov. Edini važnejši dogodek v zadnjem času je morda ta, da so škorci, preplašeni in jezni hkrati, ustavili mestno uro. Po, strašilnem streljanju je več škorcev našlo zavetišče na kazalcih velike mestne ure. Pri tem počitku so s svojimi odpadki zamazali kazalčno os in s tem ustavili uro na mestni hiši.
Gostovanje newyorske opere
Toronto, Ont. — Gostovanje newyorslke operne družbe Metropolitan Opera Co. v Torontu napovedujejo letos okrog 24. maja. Operna družba se je odpravila na svojo turnejo po raznih ameriških mestih po Veliki noči. Prvi teden bo gostovala v Clevelandu, potem pa v številnih drugih ameriških mestih. Toronto bo edina kanadska postaja te operne družbe letos. 'Predvidoma bo dala družba' v Torontu tele opere: Lucia di Lammermoor, Aida, Seviljski brivec, La Tra-viata, Faust in Rigolettoi.
-CK --
Abesinski cesar bo obiskal Kanado
Ottawa. — Obisk abesinskega cesarja v naši deželi, ki je določen za 3. junij letos, boi prvi svoje vrste v Kanadi. Haile Selasie bo obiskal Kanado ob priliki svojega obiska Združenih držav. V Ottawo bo poletel 3. junija z letalom iz mesta Boston.
Gostitelj abesinskega cesarja boi guverner Massey. Guverner misli prirediti na čast nenavadnemu gostu slavnostno, kosilo, ki se ga nameravajo, udeležiti številni ministri in drugi okrog kanadske vlade. Haile Selasie bo1 imel tudi kratek posvet z našim ministrskim predsednikom in drugimi člani zvezne vlade. Pričakujejo, da bo cesar položil pred spomenik neznanega vojaka svoj venec.
Cesar Haile Selasie bo letos',
Preveč podeželska za angleške gospe
London, Anglija. — Kanada je po. mnenju neke angleške gospe, ki je živela v'tej deželi, a, se je vrnila nazaj v stari kraj, preveč podeželska in drugače manj kulturna, da bi nudila srečno in zadovoljivo življenjsko ozadje za kulturno vzgojene angleške gospe. To in več drugih stvari je povedala o Kanadi neka gospa Clark zastopniku agencije “The Canadian Press” v tem mestu. Med ostalim je omenila zlasti dvoje, kar ji v Kanadi ni bilo všeč: da hodijo ljudje v hi-* šci na obiske ne glede na to, s čim ima gospodinja posla in da kanadske dame ne poznajo zmerom prave mere pri zvračanju kozarčkov žganja. Za zadnji ne-dostatek je dejala, da ga ni jemati najhuje, ker da je ta navada verjetno samo zapoznelo znamenje pionirske dobe te mlade dežele . . .
— Zavore modernega avtomobila so povprečno petkrat močnejše od pogonske sile motorja.
Ivana Bunin:
Potovanje na jug
Več ko dovolj jih je
Ottawa. — Dodatno k izjavi Edgarja Hooverja, načelnika ameriške FBI, ki je pred neda-|V.nim povedal, da je na ozemlju Združ. držav vsaj 750,000 komunističnih petokalonašev, prihaja na svetlo poročilo bivšega načelnika oddelka za notranjo j varnost pri kanadski policijski
(Odlomek iz romana “Studenec dni”)
Zgodaj spomladi sem odpotoval na polotok v Krim.
Dobil sem brezplačno vozovnico in kakor da bi bil železničar, sem moral potovati pod imenom nekoga drugega. V svoji mladosti sem marsikaj grenkega izkusil.
Šele zdaj sem prvič v svojem življenju občutil važnost imena; vso pot sem se boril z nečim tujim in žaljivim zaradi tega privzetega železničarjevega imena. Toda to še ni bilo vse. Dejstvo, na primer, da sem odpotoval v natlačenem in smrdljivem vozu nočnega poštnega vlaka, ki me je navdajal z grozo že samo zaradi svoje dolžine, kakršne poprej nisem nikoli videl, že na postaje! je privozil vlak natlačen, na harkovskem peronu pa so ga naskočile sveže, brezštevilne tolpe ljudi, ki so odhajali na jug za delom, z vsemi svojimi vrečami, svežnji in obuvalom
iz ličj a, na katerega so imeli privezane oboijke, z vedri in zaudarjajočimi popotnicami — z zarjavelimi slaniki, pečenimi jajci. . . Poleg tega je bilo pozno, tako da me je čakala noč brez počitka, potem dolg dan in še ena noč brez spanca, Teda pripravljen sem bil na vse kajti nekod daleč me je pričakovala mladost mojega očeta.
Privid te mladosti šem nosil v svojem srcu že od svojega otroštva. Bil je dan v poznem poletju, neskončen in svetal. Nekaj bridkega je bilo v tem dnevu, a tudi velika sreča. Nekaj se je spajalo z mojim meglenim pojmom o dneh Krimske vojne: neka zaklonišča, neki spopadi, neki vojaki iz tiste posebne dobe, ki so jo klicali “Doba suženjstva,” in — na Malahovškem nasipu — smrt mojega strica Nikolaja Sergejeviča, velikega, zalega polkovnika, bogatega in sijajnega človeka, čigar spomin je bil v naši družini zmerom zavit v legendo. In zlasti se spomi-
njam iz tega dneva samotnega in svetlega grička ob morju in na tem gričku so rasle med kamenjem neke bele cvetlice kakor snežinke, in cvele tamkaj seveda samo zato, da sem se spominjal, kako je moj oče nekega sneženega in sončnega zimskega dne dejal: “In na Krimu smo ob tem času trgali cvetlice v samih suknjičih.”
In kaj sem v resnici našel?
Spominjam se, kako sem se ob zori po prvi noči prebudil stlačen v svoj kot na neki stepski postaj, že daleč od Harkova. Sveča v kotu je dogorevala, sonca še ni bilo, toda zgodnje jutro je bilo že popolnoma svetlo in rožnato. Vznemirjen sem zrl na neprijeten in odvraten prizor ljudi, ki so v tej rožni luči spali po tleh z vso svojo smrdljivostjo in na njihovo ropotijo, ki je razmetana ležala krog in krog in nenadoma odprl okno. Kakšna zora! Globoka tišina vse naokrog, daljnje vzhodno nebo užgano z rožnim plamenjem, ozračje polno tiste zamaknjene svežine in jasnine, ki jo premore samo pomladansko jutro na stepi; nevidni škrjanci po nebu pojo v tej tišini svoj o svežo, sladko spo-mladanjo pesem, na levo in desno se razteza naš vlak kakor negibna stena in nekaj metrov proč leži v tej gladki, brezkončni stepi, ki me spominja, na mlati-šče, ravno vštric mene velika gomila. Celo danes ne morem razumeti, kaj me je ob tej gomili tako navdalo. Gomila ni bila podobna ničemer — ne v svojem obrisu, ki je bil jasen a vendar tako mehak, in kar je bilo najvažnejše — ne v svoji vsebini. Kljub vsej svoji preprostosti je bila gomila resnično nekaj izrednega, nekaj starinskega, nekaj kar se je zdelo neskončno tuje vsem. živim, modernim stvarem, a vendar je bila tako domača, tako bližnja, tako znana.
“Glej, takole so v starih časih pokopavali ljudi!” mi je dejal nek starček: iz 'Oddaljenega kota. Samo on ni spal in je težke sape sključeno sedel in vroče puhal svojo pipo; izpod ponošene telečje kape, iz vsega tistega nečesa, poraslega s sivkastim str-, niščem, kar je bil njegov obraz, so se mu svetile motne oči. “V starih časih so ljudi tako^ pokopavali, da se jim je ohranil spomin!” je dejal odločno. “Bogati so bili.” In po presledku je dodal: “Ali pa m bili Tatari, ki so nas tako. pokopavali? Na tem svetu se gode vse mogoče stvari, mladi gospod, slabe in dobre. . .”
In naslednja zora je bila še bolj čudovita. Spet sem se nenadoma prebudil na neki postaji — in ta pot sem videl nekaj nebeškega: belo poletno jutro — tu je bilo že popolnoma poletno — in nekaj gosto poraslega, ki je vse cvelo, rasno in dišeče; bila je majhna bela postaja, vsa preplezana z vrtnicami, nad njo pa se je dvigala položna, obrasla skala in na nasprotni strani v soteski je bilo polno gostega, cvetočega grmovja ... In preden je lokomotiva pognala, je zauka-la popolnoma drugače kakor po navadi, veselo in kakor iz vznemirjenja zvonko, tako kakor ukajo iokorni live v planinah. In ko smo se še enkrat zapeljali na prosto širjav planjave, se je izza gozdnatih gričev pred vlakom ozrlo name nekaj težko modrega, skoraj črnega, nekaj kar se je z vso svojo osamelostjo dvigalo proti nebu, nekaj vodenega in meglenega, nekaj še mračnega, pravkar izlegajočega se iz temnega, vlažnega nočnega drobovja — in nedoma sem ga spoznal, s strahom in veseljem. Da, spoznal sem ga, spoznal sem ga!
Sevastopol se mi je zdel skoraj tropičen. Kako žareča, južna, razkošna postaja, vsa zavita v mehki, topli zrak! Kako vroče in trepetajoče so bile tračnice! Nebo je bilo videti čisto blede in sivo od same vročine, toda tudi v tem so bili ražkošje, sreča, jug. Vsa kmečka gneča, ki se je z nami peljala z vlakom, se je zdaj nekje stopila. Končno stopajoč z vlaka sem bil zdaj vendar tu, skoraj sam, od izmu-
čenosti in gladu opotekajoč se proti čakalnici prvega razreda. Spet sem imel svoje ime. Bilo je poldne, vse mrtvo; ogromna točilnica (svet bogatih, svobodnih in blagorodnih ljudi, ki se prihajali semkaj z brzovlaki!) je bila videti snažna in mirna, bleščeča od beline miz in vaz in svečnikov na njih . . . Kakor sem se vso pot ubožno počutil, se' zdaj nisem mogel premagati in sem naročil kavo in hlebček belega kruha. Naročeno so mi prinesli in me gledali postrani, kajti moja vnanjščina se jim je zdela sumljiva. Toda kaj zato — jaz sem bil spet jaz, užival sem tišino, snažnost in topli zrak, ki se je natakal skozi okna in. vrata, in nenadoma sem uzrl vstopati v točilnico nekaj mnog ob a rvnega, nepričakovano, preprosto, vstopaj e s čakalničnih vrat, ki so bila odprta na svetli peron, nekaj podobno majhni eksotični ptici ... In vse odtlej je moj spomin z južnimi kolodvori povezan s tem mno-gobarvnim bitjem . . .
Toda kje je tista stvar, zaradi katere sem prispel v Savasto-pol? Tukaj ni bilo s topovi porušenih hiš, ne pokoja in ne divjine, ničesar iz časov mojega očeta in Nikolaja Sergej eviča s svojimi slugami, zaboji vina in nastanitvenimi odredbami. Mestno življenje je že dolgo časa shajalo brez njih, mesto je bilo pozidano in seveda zelo izboljšano, bleščeče belo, elegantno in vroče, z izvoščki v kočijah z belim platnom, polno Karaimcev in Grkov po ulicah ki so jih senčile južne akacije s svojim svetlim zelenjem, z odličnimi prodaj alnicami tobaka, s svojim spomenikom sklenjenega Nahi-mova na trgu pri stopnicah, ki so peljale proti Grafškem izkrce-vališču, proti zelenini morske vode, na kateri so stale bojne ladje. Samo tam, za to zeleno širjavo vode me je nekaj spominjalo na mojega očeta — prostor z imenom Severna stran, Javno pokopališče. Samo, s tega prostora je vela proti meni otožnost in prikupnost davne preteklosti, ki je bila zdaj spokojna in pradavna, pozabljena od vseh in zdelo se mi je, da je nekaj te pradavnesti moje . . .
Odpravil sem se naprej. Prenočeval sem v zakotni predmestni krčmi in zgodaj zjutraj sem zapuščal Sevastopol. Opoldne je bila Balaklava že za menoj . . . Kako samoten, pozabljen in kako mladostno srečen sem bil ta dan! Neskončna bela cesta, pred mendj gole, sive doline, vsenaokrog goli, sivi vrhovi gričev, izginjajoči drug za drugim, nezadržno vabeč me nekam med svoje vijolične, pepelnato sive gmote, v svoj izsušeni, skrivnostni sen. Kje je tisti grič z belimi snežinkami? Izginil je, potopil se je v nekoi drugo nezapisano starodavnost. Spominjam se, kako sem se vsedel in počival med nekimi prostornimi skalnatimi dolinami. Majhen tatarski pastirček z dolgo, zakrivljeno palico v roki je stal v daljavi in za njim so bile iovce, razkropljene kakor gramoz. Napotil sem se k njemu, videl, da žveči kruh s kozjim sirom in segel po. srebrnem novcu. Prežvekuje je zijal vame, zmajal z glavo in mi izročil vso torbo, kije visela raz njegove rame. Vzel sem jo, on pa me je gledal prijazno in veselo, njegov obraz s črnimi očmi je bil ves ožarjen in je strigel z ušesi, ki so mu moleli izpod okrogle čepice ... In po beli cesti je drvela kočija s trojno vprego, topotajoč s kopiti in cingljajoč z zvončki. Na prednjem sedežu je sedel tatarski izvošček, v kočiji pa starček z belimi obrvmi in že belo okoničeno kapo na glavi in ob njem je sedela mlada deklica s temnimi, strašnimi očmi, vsa zavita, voščenega in rumenega videza . . . čez dolga leta sem videl njen marmornat križ na hribu nad Jalto še večkrat, na različne načine — med številnimi drugimi križi, pod cipresami in rožnim grmovjem, v lahkem, svežem morskem vetru brhkih južnih dni. . .
(Prev. L. P.)
Emil Ludwig i
NAPOLEON
ZGODOVINSKI ROMAN
MORJE
“Jaz sem človek računov. Ta- svojem zboru do 900 mož izgub krat v Erfurtu sem izračunal, j na dan. da je zame bolje iti z Rusijo Kaj pravi Pariz?
niego proti nji. To bi se bilo lahko zgodilo tudi sedaj . . . Car je sklenil z menoj mir, ko ga njegov narod ni hotel, in zdaj se
Sumljivo malo poročil, tudi od cesarice nič vesti. Podoba je, da mu že prestrezajo sle, a tedaj prejme iz Tuilerij od gu
bojuje z menoj, čeprav hoče vernante poročilo, kako gre ot-
narod mir. Kako se more tako odličen človek obdajati s takimi ljudmi! . . . Kako je mogoče, voditi vojno z vojnim svetom? Če mi pride ob dveh ponoči dobra misel, je v četrt une povelje oddano in čez pol ure ga izvrše moje prednje straže. Pri vas pa?” Pokaže mu pre-streženo pismo ruskega generalnega štaba: “Vzemite ga s seboj, da se ne boste na poti dolgočasili . . . Recite carju, pod čast no besedo mu povem, da stoji tostran Visle 550,000 mož. Toda jaz sem človek računov, ne strasti. Niti zdaj še nisem zoper pogajanja. Kako veličastno bi lahko bilo njegovo vladanje, če ne bi bil razdrl prijateljstva z menoj!
General se prestraši te plohe izpovedi. Zvečer je povabljen na obed s cesar j m in tremi maršali. Tu ga cesar obravnava z viška in ga izprašuje kakor raziskovalec: “Ali imate kirgiške polke?”
“Ne, a za poskušnjo imamo med četami Baškire in Tatarje, ki so Kirgizom zelo podobni.”
“Ali je res, da je hodil car slednji dan k neki lepi dami na čaj?? Kako se je že imenovala —?”
“Car je ljubezniv z vsemi damami.”
“Ali je res, da obeduje gospod von Stein pri carjevi mizi?”
“K njegovi mizi so povabljene vse visoke osebe.”
“Kako more car za svojo mizo trpeti takega človeka! Ali res misli, da ga ta človek ljubi? Angel in hudič ne sodita skupaj. . . . Koliko prebivalcev ima Moskva? Koliko hiš? Koliko cerkva? ... In zakaj toliko?”
“Ker je naše ljudstvo zelo pobožno.”
“Dandanes ljudje niso več pobožni. Katera pot v Moskvo je najkrajša?”
“Vsa pota vodijo v Rim, Sire. V Moskov lahko pridete, kakor hočete. Karol XII. je korakal čez Poltavo.”
Ta zlobni odgovor, ki namiguje na švedski poraz, cesarja naposled odbije, ali general ima dovolj razumnosti, da v Petrogradu javi Napoleonovo nervoznost.
Ta narašča miljo do milje. Cesar išče bitko, Rusi se ji izogibajo. Barclay, ki pričakuje, Bagrationa, se umika brez smotra, tega pa ni k njemu, ker misli, da nima pred seboj Jeroma, marveč glavno armado. Kdo je urnejši?? Jerome, ki bi ga moral zasledovati, se ne podviza dovolj; Davoust, ki čaka na njegovo pomoč, mora sovražnika izpustiti. Cesar je besen, odstavi svojega brata in mu dovoli, da užaljen odpotuje v Kasel. Zdaj izfoči armado Davoustu— prekasno! Njegova slabost za brata mu je vzela odločilno bitko.
S stopnjujočimi se težavami pospešuje cesar svoj tempo, s pospešenim tmpom se stopnjujejo: težave. Hrane ni dobiti nikjer več, Rusi se umikajo in požigajo svoja skladišča, kruha in sočivja sploh ni več, dobi se samo še meso, moštvo boleha za grižo, konji jedo slamo s streh, padajo, njihova trupla zaznamujejo pot Na tem prodiranju brez bitk; šteje samo bavarski poveljnik v
roku, in cesar odgovarja: “lipam, da mi boste kmalu sporočili, da so se zadnji štirje zobje tudi že pokazali. Dojilji sem ustregel v vsem, kar si je želela, to ji lahko rečete.”
Cesar sedi v žareči stepi, pred njim dim razdejanih vasi, ki jih še ni dosegel, za njim smrad trupel. Zaradi neobičajne hrane so se njegovi želodčni krči poslabšali, da ne more več jezditi, in ker vozovi ne pridejo z: mesta, prehodi s celim štabom dolge razdalje peš. Žene ga misel: Kje je bitka? Sli prihajajo in ne prinašajo ničesar, kar bi ga zanimalo v tej živčni napetosti. Ko pa se vojska zopet ustavi, hodi po šotoru sem in tja in pero nemega tajnika, ki je vajeno premikati človeške gmote, hiti za gospodovimi besedami, da bi omenilo te štiri zobe, ki še niso zrastli nekemu otroku v nekem mrzlem gradu tisoč milj od tod. Takoj bomo v Vitebsku. Koliko je odtod do Pariza?
“Predaleč, Sire,” mu odgovarja neviden glas.
Naposled! Zdaj ga imamo! Tu stoji Barclay, Murat mu sedi za vratom! Jutri se namerava izmuzniti proti Smolensku, kakor pravi poročilo! Ura je prišla! Ali prav zdaj je cesar bolan in neodločen. Iz nepoznane obzirnosti noče pognati utrujene armade iz razbeljenega marša naravnost v še bolj razbeljeni ogenj; iz nepoznane previdnosti hoče zbrati več čet, nego jih potrebuje, hoče sovražniku pripraviti drugi “Austerlitz.” Zaradi tega čaka do prihodnjega dne.
ZULICH
INSURANCE AGENCY
FRANCES ZULICH, Agent
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo
IVanltoe 1-4221 18115 NEFF BOAD
Rusi se mu smejejo. Skriti v goste jutranje megle, ki se raz-prše šele kasno, se tiho umaknejo, —in ko se zjasni, ni poznati niti po sledu, kam so se obrnili. Ko je cesar opoldne vrne poizvedovanja, vrže sabljo na mizo:
“Tukaj ostanem. Tu se zberemo. Vojna leta 1812. je končana.” In ko Murat priganja naprej: “13. bom v Moskvi, 14. v Peterburgu. Ta vojna bo trajala tri leta!”
Zadnji čas, da spravi razrahljamo armado zopet v red. Skoraj tretjino moštva je treba črtati iz spiskov in vendar še ni bilo nobene bitke; požrla jih je dežela. Kje so zbori, ki so ko-
MALI OGLASI
Išče stanovanje
Ženska išče 3 ali 4 neopremljene sobe v St. Clairski okolici. Naslov se pusti v našem uredništvu.	—(81)
rakali na njegovih krilih? Kje so Prusi pod Macdonaldom, Avstrijci pod Schwarzenbergom? Nič gotovega se ne ve o njih. Predaleč! Kakšna zemlja! Kaj početi tukaj, ko se ne more biti? Čakati! V Kairi je imel vsaj 109 učenjakov pri sebi in deželo polno nerazrešenih ugank. Neko kratko pismo razkriva razpoloženje, kakršnega cesar ni poznal od svojih poročniških dni:
“Pošljite nam kaj zabavnih knjig,” piše tajnik pariškemu knjižničarju. Če je kaj novih romanov ali pa tudi starih, ki jih cesar še ne pozna, ali zanimivosti, ki se prijetno bero; bilo: bi nam zelo prijetno, kajti če-sto smo brez dela in takih ur'
'tu ni izpolniti s čim drugim.”
Ali ga ne vidite v njegovi sta ri zeleni suknji pred šatorom? Nervozno njuha tobak, zdaj pa zdaj pogleduje skozi majhen daljnogled preko ravnine, nato pristopi grenadir z listom, cesar ga pogleda, ga odloži, iz mračnega šotora prežita na njegovo znamenje tajnika kakor u-kročeni zveri na kretnjo svojega krotilca. Rustam sedi po turško na strani, on je edini človek, ki mu ni nikoli prevroče, delavnost hromi, gibanje zastaja, vojska ne more ne naprej in vendar tudi ne nazaj. Tedaj zakliče cesar v šotor: Meneval! Naročite romanov!
Naposled nova vest: Anglija je pridobila carja tudi za dogo-
vor s španskim regentom. CeD sar se predrami: to je začetek; nove koalicije, morebiti celo ob-krožitve! Ali naj res tukaj leži in čaka, kdaj se Evropa razsrdi ali kdaj prične zdehati?? Tam leži Smolensk! Tam , sta se združila oba Rusa! Rusija se tu šele pričenja, tega stanega mesta z Bogorodico menda ne bodo izpraznili ali celo požgali, kakor so požigali poljsko in litvansko puščavo! Če zmaga v Smolensku, lahko udari ali na Moskvo ali na Peterburg. Posvetuje se z generali. Nekateri ga svare. “Rusija nam vendar ne more brez kraja prepuščati: svojih mest, pravi cesar. Aleksander se lahko prične pogaja-
ti šele po veliki bitki. Kri sploh; še ni tekla In če bi moral prav pod sveto mesto Moskvo, iskal bom to bitko in moram zmagati v nji!”
Ženske dobijo delo
Ženska ali dekle
Delo dobi ženska ali dekle, ki bi skrbela za 3 leta starega fantka 5 dni v tednu. Oglasite se na 6412 Varian Ave., zgo-rej.	(77)
Kuharica
Išče se kuharica za v restavracijo. Delavni čas od 8. ure zj. do 1 pop. Naslov se izve v uradu Ameriške Domovine.
-(78)
Pohištvo naprodaj
Proda se po zmerni ceni vse pohištvo za 4 sobe, kuhinjo, spalnico, obednico in siprejem-nico, v dobrem stanju. Vpraša se na 17810 Dillewood Rd. med E. 177 in Nottingham.
— (79)
Hiša naprodaj
6 sobna “Colonial” hiša v Grovewood okolici, pihalni plinski furnez, zajtrkovalni kotiček, ognjišče za kurjavo z drvi v sobi. Lastnik prodaja. 1246 E. 172 St.	(x)
Hiša naprodaj
Hiša z 6Y2 akri zemlje je naprodaj pri Geneva, O., po ugodni ceni. Zglasite se v Good Luck Cafe na 4017 St. Clair Ave. •	(78)
Sobo oddajo
Lepo sobo oddajo enemu ali dvema fantoma v bližini E. 185 St. Po dogovoru tudi hrana. Na razpolago ena garaža. Kličite IV 1-8870.	(80,
Naprodaj
Hiša s tremi spalnicami, 8 akrov zemlje, 2 akra jagod, do 3000 božičnih dreves. Sedem milj od Grand Haven. Pišite na
Joe Volovlak,
Box 124, R. 1, West Olive, Mich.
Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15703 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Cleveland
Angleiko Slovenski Slovar
(Ružene Škerlj) DRUGA IZDAJA
je končno dospel.
Dobi se pri
August Kollander
6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
Cena s poštnino je $5.25
Tvrdka Kollander ima na zalogi tudi
SLOVENSKO ANGLEŠKI SLOVAR
(Dr. Kotnika)
ter dr F. J. Kernovo BERILO
Naročite s© na te knjige, preden zaloga poide!
Na prodaj
na Goller Ave., blizu East 200. ceste, 4 in pol sobni bungalov/, star samo 8 mesecev, plinska kurjava, baknena napeljava cevi, na 2. nadstropju prostor za razširitev. — SE LAHKO TAKOJ VSELITE.
Za podrobnosti vprašajte: KOVAČ REALTY 960 E. 185 St.	KE 1-5030
(80)
9
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
5117 St Clair Avenue

HEnderson 1-0628
LARRY KLEINDIEH5T

Hiša naprodaj
E. 109 blizu St. Clair, hiš3 6 sob, 3 spalnice, plinska kurjava, avtomatični vodni grelec, beneški zastori, zimska okna, garaža, lep vrt. Kličite LI 1-3831 po 5. uri.	(85,
1953 Buick 4-vrata Super Riviera. Ebenovina-sto črn. Ta avto ima radio in grelec, Dynaflow, bele gume in barvno steklo. Nima niti ene CQOQE praske	IjbtftUO	1953 Pontiac Chieftain DeLuxe 8. V dveh tonih zelene barve, opremljen z vsemi Pontiac pritiklinami Radio, grelec, Hydramatic, barvno ste- © 1 QQE kol, bele gume in drugo...*r ■ 9!lw
1953 Buick 2-vrati. Svetlo moder, radio, grelec, Dynaflow in barvno steklo. Mislimo, da je ta avto naj- C9f)f|E urnejši v mestu		1953 Oldsmobile 4-vrata Super “88”. Radio, grelec, Hydromatic in močna zavora so le del opreme te zelene lepote. Oddali ga bomo hitro	999QR za nizko ceno 	QfcfcSfSJ
1953 Chevrolet 4-vrata. Belaire lepota. V dveh zelenih barvah, popolno opremljen, radio, grelec in Power- QffnQR glide prestave		V • OSJO	1952 Mercury Monterey Hard Top. Olivno zelena izdelava, mercomatic, radio in grelec. Ta avto kaže preoprezno skrb njegovega prejšnjega	1 RQR skrbnega lastnika 	V ■ wwV
1953 Ford Victoria Custom Hardtop V-8. Je posebno opremljen, radio, grelec, overdrive in drugo. Barva je dimasto siva z Glacier mo- I QQE dro streho	▼ ■ 3B95J	1953 Ford Custom convertible. Hawthorne zelena barva, radio, grelec. Overdrive za varčevanje gasolina. Ta lep avto nima niti ene © 1 QQE najmanjše poškodbe 	1 w9w
Velikonočna voščila vsem mojim dragim Slovencem. Ker čitam in pišem slovensko, bom zelo vesel, če Vam bom lahko pri izbiri dobrega avtomobila v pomoč. V kegljanju sem poznaan kot Larry Klein.
JALOVEC
2223 SUPERIOR	MA. 1-0353
TRGOVINA S POHIŠTVOM
KINK0PF BROS.
PREPROGE — HIŠNE POTREBŠČINE TELEVISION APARATI — RADIO
MAYTAG - HOOVER - WHIRLPOOL - IRONRITE itd.
Lastnika: TONY in RUDY KINKOPF
820 E. 200 Sf.	IV 1-1911 — IV 1-1912
ODPRTO vsak večer do 9. ure
TUDI JAPONKAM SO HRENOVKE POSEBNO VŠEČ — Japonski “kabuki” plesalki Haruyo Azuma (na levi) in Wakana Hanayagi sta se na svoji poti po Ameriki ustavili tudi v New Yorku. Na sliki ju vidimo, ko v nekem lokalu zadovoljno jesta hrenovke. Dober tek!
★ ★
DENAR
REDKOST — Kobila Nitafly, nekdanji dirkač, si pazljivo ogleduje svoja dvojčka na farmi La Jolla v Kaliforniji. Dvojčki pri konjih so prava redkost. Pravijo, da se zgodi kaj takega komaj na vsakih 10,000 primerov enkrat.
lj^jT_jTjluTjTJTTTriTLJTriJTTTJTjl^T^rlTLrlTLrLrLiTj,-LrI.
K. S. K. JEDN0TA
★ ★ ★
POSOJUJE
(lanom K. S. K. J. po obresti nečlanom po S1^ obresti na zemljišča in posestva
brez kake provizije ali bonusa
★ ★ ★ ★- ★
Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih.
Za pojasnila in informacije pišite na:
GLAVNI URAD K. S. K. JEDN0TE
351-353 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS
mruTjxrinnxijmimrLTLruinjT^