CELJE, 17- JANUARJA 1980 - ŠTEVILKA 2 - LETO XXXIV - CENA 6 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO. SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Ko pišem te vrstice, imam v misliti vse vas, bralce Novega tednika in vse naše ljudi, združene in enotne v eni sami iskreni želji: da bi predsednik Tito čimprej okreval! Leto 1980 prinaša zahtevne naloge pred nas, predvsem z vidika odgovornosti, boljšega dela, še večje samoupravne osveščenosti. Nekaj prispevkov v tej šte- vilki govori o tem. Prihodnje številke bomo skušali zasnovati tako, da bo v njih čimveč stvarnega odseva našega delavnika pa tudi praznikov. En praznik je takorekoč že pred vrati. Kmalu bomo praznovali Kulturni praznik slovenskega naroda. Kako ga bomo praznovali? Z belo krizantemo v gumbnici ali s spremenjeno miselnostjo do vsega, kar ni zgolj kruh in klobasa? Tudi na morje že mislimo in stotnijo kmečkih žena, ki jih bomo letos spet povedli na modre valove našega Jadrana. Čas hitro teče, kajne? DRAGO MEDVED OBISKAU SMO MOZIRJE - BAZEN NA DOBRNI NI POCIL - KARNEVALA NE BO CEUE NA VRSTI H2SO4 00 milijonov *a sanacijo Zadeva se je premaknila, in program ekološke in eko- nomske sanacije Cinkarne dobiva trdno osnovo. Sred- stva za izvedbo zahtevnega načrta so zagotovljena. »Zato je letošnji položaj povsem drugačen in dela bo- do tekla s polno paro. Ima- mo na voljo okoli 80 milijo- nov dinarjev za te namene, kajti del sredstev smo že po- rabili za elektro filtre ter za ureditev čistilne naprave pri TOZD Grafika,« je med dru- gim na seji Izvršnega sveta celjske občinske skupščine poudaril predsednik koordi- nacijskega odbora za ekolo- ško in ekonomsko sanacijo Cinkarne, Viktor Skale. Navzlic zagotovilom za uresničitev sprejetih nalog, so zamude tu. Pa tudi sicer ne gre vse tako, kot bi lahko. Meteorološki zavod Sloveni- je še zdaj ni prišel z meritva- mi zraka, tudi celjski Nivo zamuja pri izdelavi načrtov za odvodnjavanje deponij v Bukovem žlaku. Bo v teh primerih potrebno posredo- vanje? Odnosi med Cinkarno in prizadetimi prebivalci v Bu- kovem žlaku se urejujejo. Škoda bo povrnjena. Izvršni svet celjske občin- ske skupščine je razen tega ugotovil, da ni več zadržkov za začetek postopka za izda- jo dovoljenja za gradnjo no- ve tovarne za proizvodnjo žveplene kisline. Prižgal je torej zeleno luč za gradnjo te tovarne. Seveda mora inve- stitor izpolniti vse pogoje za to gradnjo in dela opraviti v skladu z družbeno potrjenim programom. Razumljivo je, da bo o začetku te naložbe odločal samoupravni organ Cinkarne. Po zadnjih izračunih bo treba za to naložbo zagotovi- ti okoli 480 miUjonov dinar- jev ali za 54,5% več od prvot- nega predračuna. Čas je se- veda v tem primeru odigral svojo negativno vlogo in bi- stveno vplival na podražitev del. Zato mora investitor v nadaljnjih prizadevanjih za- gotoviti okoli 170 milijonov dinarjev, za kolikor pač zna- ša podražitev. Nova tovarna bo dajala 160.000 ton žveplene kisline na leto. M. BOZiC Z ROKO V BOKI K SPRAVI Ce kateri, potem bi moral kolektiv delavcev in oskrbovan- cev Doma upokojencev v Celju zaživeti kot velika družina razumevajočih ljudi. A žal, temu ni tako. Skrhani medse- bojni odnosi so pripeljali do nekaterih zapletov, ki so vse prej kot v čast ljudem, ki delajo in živijo pod streho doma. Vendar so bili zadnje dni storjeni že veliki koraki k spravi. Več o tem berite na 2. strani. KONČNA ODLOČITEV NANIA V LEVCU 7500 prodajnih površin Nekaj dni pred novim le- tom so se tudi delavci cen- tralnega delavskega sveta ljubljanske Name odločili, da so za gradnjo nakupoval- nega centra v Levcu v žalski občini. Sedaj je tudi že jasno, da ne bodo zgradili 4500 kva- dratnih metrov prodajnih površin kot je bilo prvotno predvideno. Na podlagi te- meljite analize gospodarstva regije ter kupne moči ljudi s celjskega območja so se od- ločili, da bo nakupovalni center večji za dodatnih 3000 kvadratnih metrov. Kako ve- lik bo torej nakupovalni cen- ter v bližini mesta Celja naj- bolj pove primerjava z žal- sko veleblagovnico, ki meri vsega 3000 kvadratnih me- trov. Z gradnjo bodo pričeli me- seca aprila, otvoritev naku- povalnega centra ljubljanske Name, pa naj bi bila ob letoš- njem Dnevu republike. Kot je povedal podpredsednik žalske občinske skupščine Dolfe Naraks, bo lahko po- trošnik dobil tu na enem me- stu pravzaprav vse kar potre- buje. V bistvu bo to regijski nakupovalni center, katere- ga novost bo tudi diskontna prodaja določenih vrst bla- ga. Gre torej za prodajo bla- ga v večjih količinah in po manjših cenah, kar bo še po- sebej privlačno. Pri financi- ranju izgradnje centra bo so- delovala Nama z vsemi TOZD, mnogi proizvajalci ter Beograjska banka, ki je v ta namen že odobrila 60 mili- jonov dinarjev kredita. Zani- mivo je tudi to, da se bo ob- jekt povezoval s sedanjo bla- govnico Lesnine in tako bo tudi prodajni program uskla- jen z Lesnino. Se zlasti do- brodošla pa bodo velika par- kirišča za avtomobile. JENEZ VEDENIK CELJE: ZA VARSTVO PRED STEKLINO Zaradi nekaterih pojavov v sosednjih občinah, se je Izvršni svet celjske občin- ske skupščine odločil za sprejem odred- be o ukrepih za preprečevanje, zatirarije in izkoreninjenje stekline. Po tej odredbi je predel severno od avto ceste proglašen kot neposredno ogrožen, ostalo območje pa kot ogrože- no. Tako je na neposredno ogroženem območju predpisana zapora psov in mačk ter prepoved lova s psi. V času kontumaca morajo biti psi privezani ali zaprti, kadar so zimaj bivališča pa prive- zani na vrvici in z nagobčnikom. Mačke morajo biti v času kontumaca ves čas zaprte. V času kontumaca psi in mačke ne smejo zapustiti svojih območjih. To pa ne velja za rodovniške živali, če jih morebiti spremljajo na razstave ali vzrejni pregled in tudi ne za pse organov za notranje zadeve, carinske in reševal- ce pse, za pse vodnike slepih in druge podobne. Vsi psi morajo biti preventivno ceplje- ni proti steklini takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti. Odredba nadalje naroča članom lov- skih organizacij pa tudi veterinarsko- nigienske službe, da so dolžni pokončati neregistrirane in necepljene pse, prav tako pse brez markic, pse, ki niso prive- zani ali so zunaj bivališča brez vrvice in nagobčnika ter mačke, ki niso zaprte. Odredba tudi navaja, kako je ravnati s Pokončanimi živalmi. Odrejeno je tudi zaščitno cepljenje proti steklini za veterinarje, gozdarje, lovske čuvaje, preparatorje, veterinar- ske higienike in druge ljudi, ki pri svo- jem delu lahko pridejo v stik s kužnim "^terialom, ki vsebuje virus stekline. KOMITEJI KONTINUITETA OBRAMBE Sestavni del vsakdanjega življenja v razvoju in krepitvi naših obrambno-samozaščitnih aktivnosti ima Zveza komu- listov še posebne naloge ter politično odgovornost, ki izhaja iz njene zgodovinske in z ustavo opredeljene vlo- ge. Se posebej pa v tem tre- nutku, ko pripravljamo novo normativno ureditev obram- be in varnosti tet oblikujemo komiteje za SLO in DS kot politično operativne organe na tem področju. Pri podružbljanju obramb- nih in varnostnih funkcij smo v zadnjem obdobju do- segli velik napredek. ZK je (/seskozi imela pomembno vlogo pri krepitvi in utrjeva- nju koncepta SLO in DS. Ob vseh teh ugotovitvah pa je treba dodati, da so nekatere organizacije ZK v obramb- nih pripravah še premalo ak- tivne. Pogosto je ta aktivnost omejena le na vodstva ali po- sameznike, širši krog pa z nalogami ni seznanjen. Iz- kušnje so pokazale, da je de- lo uspešnejše v tistih sredi- nah, kjer so sociahstični sa- moupravni odnosi bolj razvi- ti, kjer je ugodna družbeno- politična klima ter tam, kjer ZK uspešno uveljavlja svojo vodilno idejnopolitično in organizacijsko vlogo. To pa je še zlasti pomemb- no v procesu podružbljanja obrambnih in samozaščitnih nalog. Komiteje so ponekod pojmovali kot organe ZK ne pa kot družbene organe. To se je še zlasti pokazalo v ože- nju kadrovske sestave za izbor članov komitejev in v zapostavljenosti mladih in žensk. In nenavsezadnje še napačno pojmovanje vloge komitejev, da so sedaj ti tisti, ki morajo skrbeti za celo- kupne obrambne priprave, izdelavo načrtov ipd. Pouda- riti je potrebno, da z ustanav- ljanjem komitejev za SLO in DS ne preneha odgovornost samoupravnih, strokovnih in drugih organov ter organi zacij do obrambnih in samo- zaščitnih nalog - nasprotno, to odgovornost pri izvrševa- nju nalog SLO je potrebno tudi v teh organih še pove- čati. Očitno je, da nekateri še niso dojeli pomena vodilne vloge ZK in njene posebne odgovornosti na področju ljudske obrambe. Razumejo jo kot odločanje in koman- dovanje, ne pa potrebe, da postaneta obramba in zašči- ta množično in organizirano gibanje ljudi in da ZK svojo vodilno vlogo uresničuje le z delom med ljudmi. Vse to se naposredno po- vezuje s primeri sektašenja na področju kadrovske poli- tike, šablonskim delom, nor- mativnim in papirnatim bi- rokratizmom, ki vidi uspeh v lepo napisanih načrtih ali vojnim tehnokratizmom, ki mu tehnika oborožitve po- meni vse in družbeno samo- zaščito oži zgolj kot funkcijo obrambnih priprav. Vse te negativne pojave bo potreb no v naših samoupravnih sredinah in strokovnih orga- nih čimprej odpraviti. ZK bo morala še več pozornosti na- meniti dejavnosti na področ- ju SLO in DS, zlasti v TOZD in KS. VIKI KRAJNC O VREMENU DA, O PROMETU NIC v letošnjem januarju se nad tistim pravim zimskim vremenom ne moremo pritoževati. Sorazmerno dovolj je snega pa tudi tempe- rature so tako nizke, da se nakopičeni sneg prehitro ne stopi. Dnevno sveže informacije o temperaturah, snegu in sploh stanju na naših cestah dobivamo vsako jutro pri Cest- nem podjetju Celje, tozd Vzdrževanje cest. 14. januar (ponedeljek) je bil v letošnjem letu najhladnejši dan, vsaj na širšem celj- skem območju, saj so zabeležili naslednje temperature: Podplatu -18 (v torek -10), Bi- strici ob Soth -20 (-18), Šentjurju -17 (-11), Velenju -13 (-10), na Vranskem -10 (-10), Radmirju -12 (-11), Slovenskih Konjicah -15 (-13) in Celju -15 (-11). Sneg: v vsej letošnji zimi je največ snega na širšem celjskem območju zapadlo (sku- paj) na Cernivcu 115 cm, v Logarski dolini 107, Zavodnjah nad Šoštanjem 93, Belih vo- dah 69, Jurkloštru do Marofa od 95 da 131 in na Planini kar 177 cm snega! V torek (14. januarja) je bilo stanje na na- ših cestah naslednje: vse glavne ceste so kopne in suhe, samo na nekaterih predelih cest proti Tepanju, Žalcu, Velenju in Šent- jurju ter Podplatu se po sredini in ob robo- vih pojavljajo še tanjši snežni pasovi, ki so zlasti nevarni za prehitevanje. Podatkov o prometu na širšem celjskem območju pa ne moremo posredovati, ker jih bomo po zadnjih odločitvah prejeli sa- mo na tiskovni konferenci, ki bo jutri, v petek, 18. januarja ob 10. uri na UJV Celje. Pa srečno smuko in vožnjo! TONE VRABL 2. Stran - NOVI TEDNIK St 2 - 17. Januar 19j OB ROB DOGODKOM V DOMU UPOKOJENCEV ČE JE DRUŽINA SKREGANA Z lepo hmsedo mm da manikal urediti Delavski svet celjskega Doma upokojencev je na lanski novembrski seji spre- jel sklep o odpustitvi dveh oskrbovancev iz doma, dve- ma pa je namenil opomina. Zaradi hujših kršitev dobrih medsebojnih odnosov, so med drugim zapisali v obra- zložitev. Sklep je seveda sprožil plaz živahnih raz- prav, ocenjevanj stanja v Do- mu upokojencev in tudi ob- toževanj, končno pa je odje- knil tudi kot spoznanje, da je bil sprejet nepremišljeno in prehitro. Zato je zbor delav- cev v Domu upokojencev predlagal delavskemu svetu, da sklep umakni: Seveda pa je bil sklep de- lavskega sveta posledica ne- kega stanja, ki ga je bilo v domu čutiti že dalj časa, celo nekaj let. Bil je posledica skrhanih medsebojnih od-^ nosov med oskrbovanci sa-' mimi, pa tudi med oskrbo- vanci in delavci doma; ki so se iz meseca v mesec bolj zaostrovali. Težko in preveč bi bilo zapisovati vse, kar se je v domu dogajalo, kaj vse očitalo in obtoževalo. Pred- vsem glasni so bili pri tem nekateri oskrbovanci, ki so delavce doma dolžili celo kaznivih dejanj. Vse proble- me so poskušali v domu ve6- krat uravnati, jim poiskati korenine in jih odpraviti. A pokazalo se je, da je bilo med ljudmi, ki delajo in živijo v domu, premalo razumevanja za tkanje boljših odnosov. Tako so oskrbovanci, oziro- ma skupina njih, ki so v od- boru oskrbovancev Doma upokojencev, znova in znova poudaiiali nekatere nepra- vilnosti, ki da so jih delavci doma zagrešili, pa čeprav je šlo za dejanja, ki so segala že leto ali dve nazaj. In o kate- rih so se že neštetokrat pogo- varjali, jih premlevali in se dogovarjali, da o njih ne bo- do več razpravljali. To pome- ni, da tudi sami oskrbovanci niso bili pripravljeni ponudi- ti roko sodelovanja delav- cem doma, da bi skupaj uravnali skrhane odnose. Po drugi strani pa se zdi, da so tudi delavci Doma upoko- jencev premalo storili za oskrTOvance. Da so prema- lokrat prisluhnili njihovim težavam, se z njimi osebno pogovarjali o nastalih pro- blemih. Vzrok temu je goto- vo deistvo. da se Dom upo- kojencev že nekaj časa otepa s hudimi kadrovskimi teža- vami, da je fluktuacija delav- cev velika in da nimajo zapo- slenega delovnega terapevta, ki bi skupaj z oskrbovanci poiskal možnosti za njihovo vključitev v razvejano sa- moupravno, delovno in inte- resno dejavnost v Domu upokojencev. Tako je nastal kratek stik v odnosih, ki je nenazadnje pripeljal tudi do sprejetja omenjenega sklepa delavskega sveta. S tem pa je bila zrahljana še šibka vez med ljudmi, ki živijo in dela- jo skupaj pod streho Doma upokojencev. In če kje, po- tem bi moral biti prav v ko- lektivih, kot je Dom upoko- jencev, stkan trden in pri- sten medčloveški odnos, ki bi vezal tako oskrbovance, kot delavce v veliko družino. A žal je trenutno velika dru- žina med seboj skregana. Razgrinjanje celovite pro- blematike Doma upokojen- cev ria različnih organih v so- cialistični zvezi, v skupnosti socialnega skrbstva, na sin- dikatih in še kje, pa je velik korak k spravi. Še ga bomo spremljali! ^ DAMJANA STAMEJCiC SNEŽNI PODATKI ZA SREDO ZJUTRAJ. 16. JANUARJA Ves torek in ponoči na sredo zjutraj je na celot- nem širšem celjskem ob- močju močno snežilo ter je tako zapadlo veliko svežega snega. V sredo zjutraj, 16.' januarja, so nam pred zaključkom re- dakcije pri Cestnem po- djetju Celje, tozd vzdrže- vanje cest, posredovali naslednje do takrat zbra- ne podatke: v Radomirju je bila temperatura -7, za- padlo pa je v dolini 18 in na Črnivcu 36 cm snega. V Logarski dolini ga je za- padlo 25 cm, v Konjicah 20 (temperatura -10), v Bistrici ob Sotli 20 do 25 (-8), na Vranskem 20 do 25 (-7), v Celju 22 (]) in Jurkloštru 25 cm. Podat- kov za Velenje, Šentjur in Podplat do poročanja še nismo prejeU. Splužene so vse ceste, žal pa je zara- di večje količine novoza- p>adlega snegd vseeno otežkočen promet. To še posebej velja za stranske ceste. Zato vsem vozni- kom v teh dneh priporo- čamo še posebej previ- dno vožnjo in vso potreb- no zimsko opremo. TONEVRABL OKOUE mm so stalna kontrola omračla Čeprav v celjski občini ra- zlično ocenjujejo prizadeva- nja gospodarskih organizacij v urejanju okolja, so se neka- teri kolektivi v zadnjih letih nedvomno izkazali. Onesna- ženost 2a*aka in vod je v Celju manjša. Mnogo boljši so tudi razultati v varstvu kakovosti vod. Čistilne naprave v Žele- zarni Store, v Aurei. v Ope- kami Ljubečna, v EMO, Ae- ru in delno v Cinkarni, se že močno poznajo. Čistilne na- prave izgrajujejo še v Etolu, na Dobrni in v Metki. Sredi izvajanja celotnega progra- ma ekološke sanacije je Cin- karna. V štorski železarni pa dokončujejo drugo čistilno napravo za tehnološke vode. V Voglajni, Hudinji in tudi v Savinji ni več smrdljivih fe- nolov in ne strupenih ciani- dov. Manjše so tudi količine kovinskih ionov. Strokovne službe v Celju še ugotavljajo, da so se bistveno zmanjšale emisije žveplovega trioksi- da. V zadnjih dveh letih je v celjskem zraku tudi za 660 ton manj žveplovega dioksi- da. 2^1o pomembno je, da so v marsikateri delovni organi- zaciji sprejeli sanacijske pro- grame za izboljšanje kakoy sti zraka in vod. Samoupravna interesi skupnost za varstvo zraka j na ]f)odlagi stalne ko -t) ozračja laJiko postrežb ti tančnimi informacijami , onesnaženosti ozračja, j celjski občini ocenjujejo, ( je združeno delo v zadnj dveh letih namenilo za vj stvo vrednot bivalnega in d lovnega okolja preko 30 st rih milijard. To pomeni, r se povečana občutljivo osveščenost in odgovorno do okolja v Celju izkazuj« v konkretnih ukrepih in i ložbah. Mnoge razprave onesnaženosti ozračja in vi bi še morale začeti in koni; v kolektivih. Na to v Celju ne bi snaf pozabiti v tem letu, ko p pravljajo hortikultume p reditve. Hortikultur predstavlja eno izmed e[ grešljivih etap v dolgoro( ekološki ureditvi Celja. STABILIZACIJI IN MLADINI Celjska občinska konfe- renca socialistične zveze se bo na drugi redni seji v no- vem mandatu sestala 28. ja- nuarja ob 16.30 v veliki dvo- rani Narodnega doma. Obravnavala bo program stabilizacijske akcije v Celju, problematiko in družbeni položaj mladine v občini ter sprejela akcijski program občinske konference do juli- ja tega leta. V teh dneh bodo krajevne organizacije socialistične zveze in mladinske organiza- cije sprejele gradivo za raz- pravo. V gradivu so nakaza^: ne nekatere bistvene značil- nosti angažiranosti in pro- blemov mladih v Celju. Skupna razprava sociali- stične zveze in mladih naj bi predvsem spodbudila pove- čano odgovornost za kako- vostno delovanje mladine v krajevni skupnosti in organi- zacijah združenega dela, pa tudi hitrejše reševanje tistih problemov, ki ovirajo večjo družbeno angažiranost mla- dine. AMAUJA ARBEITER Spet je v svojem ele- mentu. Tu je namreč zi- ma in snega je še kar do- volj. Zato je dovolj prilož- nosti za smučanje in še predvsem za smučarske teke in hojo. Ne samo atletiki, zlasti smučarskemu teku se je zapisala Malčka Belaj-Ar- beiter. »Za smučarske teke me je navdušil zdaj že pokoj- ni tekmovalec v tej disci- plini Joco Koren. 2^ame to ni bilo težko, saj sem imela dovolj volje in še več vzdržljivosti. Pridobi- la sem si jo tudi na poti do Celja pa na ono stran Celjske koče proti La- škem.* Začelo se je 1953. leta. Šolski krosi in smučarska tekmovanja. Tekmovanja so se vrstila. Doma in na < tujem. Tudi prvi uspehi. Že 1953. leta je postala v smučarskih tekih mladin- ska prvakinja Slovenije, leto dni pozneje je bila med članicami v Sloveni- ji tretja, v državi pa celo druga. Dolg je spisek nastop>ov in uspelih tekmovanj v tujini. Prvič je okusila mednarodno konkurenco zunaj na FIS tekmovanju v Chamonixu. Med 55. tekmovalkami je bila se- demnajsta. In potem kup Kurikala in še in še, do- kler ni prišlo 1956. leto in zimske olimpijske igre v Cortini d'Ampezzo. Bilo je to doživetje, ki ga ni moč pozabiti. Na Olim- piadi je zasedla 3Z mesto. V olimpijskem letu je doma postala državna pr- vakinja v smučarskem te- ku. In potem vse do 1962. leta še niz izrednih uspe- hov doma in v tujini. Svo- jo nalogo kot tekmovalka je izpolnila več kot od- lično. Zdaj posveča svoje zna- nje in izkušnje drugim. Navdušuje jih za rekrea- tivno vadbo, za smučar- ski tek. Odziv je majhen. Vsaj zaenkrat Morda pa ne bo vselej tako. »To je lepa aktivnost, lahko tudi naporna, zato pa zdrava,* je dejala Amalija Arbeiter. Malčka je zvesta špor- tu, zlasti smučarskemu, zvesta družini in svojemu kolektivu. V Aurei je vse od njenega začetka. Zdaj teče že 26. leto. Le štiri so takšne delavke v tej sre- dini. Opravlja nalogo in- formatorja. Je na pravem mestu, saj pozna svojo delovno sredino več kot ■ odlično. M BOZiC OBRAZI MODERNIZACIJA BOLNIŠNICE ZASNOVA OSREDNJEGA ORJEKTA V pntfokt ^illučono tUdI otatofočo hompitalnd Pod modernizacijo bolniš- nice ne smemo pojmovati sa- mo izgradnjo novega objek- ta, temveč tudi modernizaci- jo že obstoječih hospitalnih zgradb. Pri vsem tem pa je skupna želja - izboljšati po- čutje zavarovancev, ki bodo prostore koristili, želijo pa tudi izboljšati delovne pogo- je zdravstvenemu osebju. Prostori sedanje bolnišni- ce niso bili grajeni za potre- be specialistično ambulant- ne dejavnosti. Danes pa v te prostore prihaja dnevno 600 do 900 pacientov. Vsa d^av- nost se odvija v neprimernih kletnih prostorih. Sedanja bolnišnica, zgraje- na leta 1887 (imenovala se je Gizelina bolnišnica) že pet- najst let ostaja prostorslu) enaka. Zgrajenih je bilo le nekaj manjših prizidkov. Število prebivalstva pa je medtem močno porastlo, ize- načil 3 pa so se tudi prav ce kmetov z delavci. Današnje prostonske zmogljivosti ne zadoščajo sedanjim potre- bam. V bolniških sobah za štiri do šest pacientov jih običajno leži osem do deset Zaradi tega primanjkuje sa- nitarij, kop^biic in drugih funkcionalnih prostorov. Večina pacientov, ki prihaja na zdravljenje v celjsko bol- nišnico ima doma višji sta- novanjski in higienski stan- dard. To veliko pomanjkanje neprimernih prostorov in za- radi težkih delovnih pogojev pride večkrat do nezado- voljstva s strani zdravstvene- ga osebja. Pri vsem tem pa moramo poudariti, da se z moderniza- cijo bolnišnice bistveno ne povečujejo zmogljivosti, pač pa se želi doseči višji stan- dard za paciente in boljše de- lovne pogoje za zdravstveno osebje in seveda boljšo funk- cionalno povezanost med hospitalnimi oddelki. Pa tu- di z novo sodobno opremo doseči višjo strokovno ra- ven. OSRČJE BODOČE BOLNIŠNICE Osrednji bolnišnični ob- jekt, ki je lociran na podalj- šku sedanje bolnišnice proti zdravstvenemu domu, bo grajen v obliki široke noge, iz katere se bo v sredini dvi- gal kubus v štirih nadstrop- jih. Bruto površina omenje- ne zgradbe bo obsegala 31.995 kvadratnih metrov. V kletnih prostorih se bo- do poleg strojnih naprav za energetiko mdiajala še cen- tralna posteljna postaja za dezinfekcijo post^, central- na sterilizacija za potrebe vseh hospitahuh oddelkov, oddelek za transfuzijo krvi, garderobe za osebje, central- ni medicinski arhiv, vhodni prostor za bolnike in obisko- valce, okrepčevalnica za 140 ljudi, priročna prodajalna, cvetličarna, prodaja časopi- sov, frizer - pediker ter pro- stor za prodajo zdravil V tem prostoru bodo lahko pa- cienti po specialističnem pregledu na osnovi recepta dvignili zdravila. V vhodni hali bo tudi pro- stor za varstvo manjših otrok, ki bodo prišli z obi- skovalcit pa ne bodo smeli na oddeldk. Tu bo tudi še centralni inforinativni pro- stor, povezava s kuhinjo in zgradbo zdravstvenega do- ma. Posebnost bo tudi zaklo- nišče za 200 oseb. Vnjem bo- sta dve operacijski dvorani z vsemi potrebnimi prostori. V sklopu kletnih prosto- rov bo tudi dvorana za stro- kovne posvete in sicer za 90 oseb. Gmotni prostor pritličja je v glavnem namenjen specia- listično ambulantni dejavno- sti Tu je predvid«uh 74 spe- cialistično ambulantnih diagnostičnih prostorov, ki jih je do zdaj tako prim»dij- kovalo. Poleg tega bi< tu še radioizotopski laboi^torij, prostori za sedem rentgen- skih mest in vhod v polikli- niko s centralnim triažnim pultom ter prostori za spre- jem pacientov na hospitali- zacijo. V prvem nadstropju bo centralni laboratorij, enota za intenzivno terapijo z deve- timi posteljami, enota za in- tenzivno nego z devetimi po- steljami, prostor za hemodia- lizo (umetna ledvica) z dva- najstimi posteljami ter pet operacijski dvoran z vsemi pripadajočimi fimkcionalni- mi prostori za opravljanje najzahtevnejših sterilnih operacij. Tu bo tudi del po- steljnega fonda. V vsaki etaži bo v avli, kj« so tudi dvigala, tudi osrednji administrativni informativni cent«- ter poseben prostor za rekreacijo ter seje. V drugem in tretjem nad- stropju osrednjega novega trakta bolnišnice je posteljni del, kjer se v vsakem traktu nahaja po 39 postdj, z eno in tri posteljnimi sobami tei pripadajočimi sanitarijami in garcterobnimi omanmL Pol^ tega ima vsaka hospi- talna enota še sprernj^evalne prostore (ordinacijo, prosi za administracijo, dežui sobo in servisni prostor' sestro ter dnevni prostor paciente). Skupaj bo 323 bolnišk postelj. To pa ne pomeni, se posteljni fond bolnišni povečuje za toliko post« Prevideno je, da se v ta o jekt preseli dermatološki o delek iz Novega Celja in d vrološki oddelek iz Vojnik Sedanje sobe v celjski h nišnici pa se bodo prf čdop rale v manjše sot^ in sio tako, da se bo tudi v star prostorih hospitala dosel ustrezen standard. V četrtem nadstropju, ki v celoti p zaciji celjske bolnišnice * bi bila zaključena do K 1985 Celotna podoba z i končno odgiaditvijo nov« objekte in adaptacijo sei nje bolnišnice pa bo zgraj^ innedvidoma v desetih leti) ZDENKA STOP> OŽALSKIH SINDIKATIH Jutri dopoldne bo v Nami v Žalcu posvet predsedni- kov osnovnih organizacij ZSS. Na njem bodo najprej govorili o aktivnosti sindika- tov pri uresničevanju resolu- cije o družbenoekonom- skem razvoju Slovenije v tem letu, potem pa bodo sprejeli program dela OS ZSS Žalec za leto 1980. Na posvetu se bodo dogo- vorili tudi o poteku občnih zborov OO ZSS. J.V. 4« 9-17. lanuar 1980 NOVI TEDNIK - stran 3 LAŠKO O ODGOVORNOSTI CIIII90 lasni v minulih dneh so bili v občini Laško na pobudo ob- činske konference ZKS zbo- ri najodgovornejših družbe- nih delavcev s področja Ra- deč, Laškega in Rimskih To- plic. Poleg sekretarjev ZK, direktorjev delovnih organi- zacij in vodilnih funkcionar- jev v krajevnih skupnosti so se posvetov udeležili tudi člani komiteja in vodstev ob- činskih političnih organiza- cij ter skupščine občine La- ško. V prvem delu so bili nav- zoči seznanjeni s stabilizacij- skimi ukrepi, z vzroki za nji- hovo uvajanje in s posledica- mi, ki jih bodo le-ti prinesli. Občina Laško v ničemer ni izvzeta in razmer v naši druž- bi, zato vsak kolektiv, vsako politično organizacijo, prav tako pa vsakega posamezni- ka čakajo neodložljive nalo- ge, ki iz že ziuuiih in prihod- njih ukrepov stabilizacije izvirajo. Jasno so bile predo- čene težave, s katerimi se bo treba spoprijeti. Hkrati so na teh sestankih razpravljali tudi o vprašanjih s področja varnosti in druž- bene samozaščite, ki jih na- rekujejo poslabšane razmere v mednarodnem političnem dogajanju. Res je, da so bili ti sestanki predvsem informativnega značaja, širše razprave tokrat ni bilo, vsaj takšne ne, kot smo jih bili v preteklosti po- gosto navajeni, da smo naj- prej iskali vzroke za težave izven sebe. Razprave o navedenih vprašanjih se bodo v nasled- njih dneh razširile v organi- zacije združenega dela, v po- litične organizacije v delov- nih kolektivih in v krajevnih skupnostih, pri čemer bodo v prvi vrsti morali svojo na- logo opraviti prisotni na teh treh sestankih, ki so dobili tudi konkretne, vsebinsko in časovno opredeljene zadolži- tve. JURE KRASOVEC CEUSKA KOMUNALA LETOS Ob koncu tega meseca bo ne samo deseta seja zbora porabnikov in zbora izvajal- cev skupščine Občinske ko- munalne skupnosti (29. ja- nuarja), marveč dva dni za- tem, 31. januarja, tudi četrta seja zbora porabnikov in zbora izvajalcev Občinske komunalne skupnosti - Eno- te za upravljanje in urejanje stavbnih zernljišč. Na obeh sejah bo prav go- tovo v središču pozornosti predlog plana za letošnje le- to, medtem ko bodo na skupščini Občinske komu- nalne skupnosti razpravljali tudi o predlogih za spre- membo cen komunalnih sto- ritev, ki jih opravljata Di- mnikarstvo in Komuiuda, bodo na skupščini Enote go- vorili tudi o smernicah načr- ta za naslednje srednjeročno obdobje, na obeh skupšči- nah pa še o organiziranosti opravil na področju stano- vanjskega in komunalnega gospodarstva v občini. MB Čas hitro teče. Res, da je do marca meseca še »daleč«, toda tudi to bo kmalu minilo in prav je, da pravočasno osvežimo spomin našim bralkam na tradicionalne izlete Novega tednika s stotnijami kmečkih žensk na naš Jadran. V prihodnji številki Novega tednika bomo objavili že prvi kupon. Tudi letos jih boste morale izpolniti vseh pet, jih poslati na uredništvo Novega tednika najpozneje do 28. februarja. Na vsakem naj bo točen naslov. Velja tudi staro pravilo, da na izlet ne morejo vse tiste, ki so že potovale z nami do morja. Ob objavi prvega kupona prihodnji teden bomo tudi morda že izdali kraj letošnjega dvodnevnega izleta (petek in sobota) in ime letošnjega pokrovitelja, pa tudi znesek lastne denarne soudeležbe. Naj ob za danes dovolj. Pa še posnetek z lanskoletnega izleta! Foto: Tone Vrabl RAZISKOVALNO DELO IN INOVACIJE POSPEŠITI! Ključ do več/B produktivnosti Pri svetu za raziskovalno dejavnost in inovacije, ki deluje v okviru celjske ob- činske konference Sociali- stične zveze so že lansko le- to dobro zastavili delo. Gre za enega izmed prvih talcš- nih teles SZDL v Sloveniji. Zagotavljanje možnosti za samoupravno, družbenopo- litično in strokovno obrav- navanje raziskovalnega in inovacijskega dela v občini ter oblikovanje temeljev politike raziskovalnega de- la v raziskovalni skupnosti, spodbujanje najširše poli- tične akcije za razvoj in uveljavljanje raziskovalne dejavnosti in inovacij na vseh področjih - to so osnovna izhodišča za delo. Tudi za letošnjo delovno usmeritev so dobro služila stališča predsedstva občin- ske konference SZDL Celje o problemih znanstvenorazi- skovalnega dela v občini Ce- lje, sprejeta lani, je poudaril predsednik sveta Afiloš Pe- šec, ko smo skupaj preverjali učinkovitost tega telesa SZDL in naravnanost na le- tošnje leto ter v prihodnje srednjeročno obdobje. Dve posebni okoUščini ka- že najprej upoštevati. To sta temeljita preobrazba razi- skovalnih skupnosti in načr- tovanj srednjeročnega razvo- ja ruiše družbe. Prav zato bo letošnje, sicer gospodarsko in drugače težavno ter stabi- lizacijsko leto prehodni in preizkusni kamen za dolgo- ročnejše in bolj čvrsto načr- tovanje raziskovalnega in inovacijskega dela. To načr- tovanje, oprto na dobre oce- ne dosedanjega dela, pa bo moralo prodreti preko zbo- rov občinske skupščine in skupščine raziskovalne skupnosti ter družbenopoli- tičnih organizacij praktično v vsako temeljno organizaci- jo združenega dela, v kateri naj bi koordinacijski odbori za dobro gospodarjenje vsaj enkrat letno izključno raz- pravljali o raziskovalni in inovacijski dejavnosti. Logično je, da imajo pose- ben poudarek pri razvoju ra- ziskovalne dejavnosti glavni. temeljni družbeni in gospo- darski nosilci razvoja v obči- ni. Pri njih se morajo takoj obUkovati posebni sveti za raziskovalno dejavnost, raz- širiti je treba vse akcije za spodbujanje množične te- hnične kulture, prav tako bi morala vsa strokovna druš- tva izdelati svoje programe. Poseben problem še ve- dno predstavlja inovacijska dejavnost. Kljub podpisane- mu družbenemu dogovoru o pospeševanju inovacijske dejavnosti v občini Celje se je aktivnost na tem področju v letih 1978 in lani zmanjšala, čeprav je bil začetni zagon iz let 1976 in 1977 dokajšen. Preveriti je treba torej vse- povsod, kakšne so možnosti za ponovno oživitev dejav- nosti, v kateri zaostajamo v odnosu do razvitih tudi do desetkrat, pa naj si gre za pri- merjave z razvitimi »levo in desno« od nas. Vsekakor je ta naloga po- sebej aktualna v letošnjem letu, ko bomo morali poiska- ti najrazličnejše »skrite re- zerve« in ko bomo varčevali na vseh koncih in krajih, kaj- ,fti prav inovacijska dejavnost je tista dejavnost, ki lahko najhitreje in konkretno pri- pomore k povečanju pro- duktivnosti dela. V letu 1978 smo v Razisko- valni skupnosti Slovenije iz občine združili blizu 29 mi- lijonov dinarjev; v istem le- tu smo iz občine Celje prija- vili samo tri raziskovalne naloge, ki se sofinancirajo iz skupnih združenih sred- stev. Te tri naloge so po vre- dnosti »malenkost«, saj le- ta predstavlja 862.000 di- narjev. Tako stanje smo la- ni pošteno premaknili na bolje: prijavili smo štiri ra- ziskovalne naloge in en pro- jekt, ki vsebuje šest nalog v skupni vrednosti skoraj 20 milijonov dinarjev, kar vse- kakor vzbuja upanje, da bo- mo sčasoma znali od zdru- ženega denarja za razisko- valno dejavnost tudi »kaj potegniti nazaj« na naše ozemlje, oplemeniteno se- veda z raziskovalnimi re- zultati. MITJA UMNIK Mm NA ŠIBKIH NOGAH V Indiji so bile parlamentarne voli- tve, ki so indijsko skupščino povsem spremenile. Na oblast in k družbenemu krmilu se je Vrnila Indira Gandbi s svojo kongresno stranko. To je močan premik v Indiji, zaradi njene tete pa tudi v Aziji z vplivom na položaj v svetu. Zvezna republika Indija meri 3,287.590 kv. km in je že leta 1975 štela okoli 600 milijonov ljudi. Prebivalstvo se povečuje letno za 2,1 odstotka, če- prav je rodnost kar 4,3 odstotka. Indija združuje v sebi 22 držav in 9 zveznih ozemelj. Tam deluje 6 vseindijskib strank, 27 strank deluje po državah, 13 strank pa je še registriranih, čeprav oiso priznane. Indijska skupščina ima dva doma - zgornji ali Raiya Sabba in spodnji dom ali Lok Sabha. Voditelja tiajmočnejše stranke imenuje predse- dnik republike za predsednika vlade. In v Indiji, kjer je že nekaj let zelo razgibano politično življenje, posebno pa *e zadi^e leto, so bile volitve dogo- dek, ki je pretresel deželo. Indija, ki je neodvisna že od leta 1947, je dosegla v teh desetletjih do- kajšnje uspehe tako doma kot tudi s svojim vplivom in politiko v svetu. De- setletja Je tam vladala kongresna stranka, ki so Jo vodili Gandhi, zatem Nehru in potem njegova hčerka Indira. Kongresna stranka Je imela svoj pro- gram modernizacije in industrializaci- je dežele, predvsem pa izboljševanje življenjskih pogojev najrevnejših in- dijskih slojev - seveda pa vse to v in- dijski, azijskih in zelo nerazvitih okoli- ščinah, ki jih včasih še komaj ra- zumemo. Indija Je še vedno znana kot dežela skrajne revščine, kjer ljudje ži- vijo dobesedno tudi na cesti, tam mi- nevajo in umirajo. Mnogi nerešeni pro- blemi družbene preobrazbe in tudi na- čina političnega življenja v Indiji so povzročili, da Je Indira Gandhi, ki je \ bila predsednica vlade že v letih 1969 do 1977, leta 1975 uvedla izredno sta- nje, ki Je trajalo kar 20 mesecev. Na volitvah marca 1977 pa je doživela kongresna stranka močan poraz in In- dira Gandhi Je izgubila tudi svoj sedež v parlamentu, ki ga Je imela že od leta 1964. Indijsko krmilo Je prevzela džanata ali ljudska stranka, ki pa Je bila se- stavljena iz raznih delov, predvsem iz opozicijskih sil kongresni stranki. Dža- nata Je skušala nekoliko spremeniti smer družbene preobrazbe Indije, bolj Je pozivala h kmetijstvu in nazaj k zemlji, kakor pa k industrializaciji. To in njena druga prizadevanja niso rodi- la sadov. V njenih vrstah tudi ni bilo politične enotnosti. Tisto, kar pa Je bi- stveno, Je nereševanje življenjskih problemov Indijcev. In tako je pričel rasti, čeprav odločilne Je šele v zad- njem času, vpliv kongresne stranke. Indiro Gandhi so v zadnjih letih obto- ževali za njene odločitve v času izre- dnih razmer, bila Je celo zaprta, ven- dar Je ostala politično zelo aktivna. In indijski volivci so se odločili zanjo. Od 542 poslancev v parlamentu so Indijci izvolili 525 oseb, ostali pa bodo zaradi posebnih razmer v nekaterih indijskih državah izvoljeni kasneje. In od izvo- ljenih Jih je dobila kongresna stranka kar 351, s čemer Je dosegla dve tretjin- sko večino, ki Jo Je imela že leta 1971. Džanata stranka je dobila le 32 glasov, odcepljena džanata Lok Dol pa 41 gla- sov. Obe komunistični partiji, ki delu- jeta v Indiji, sta dobili skupaj 45 gla- sov. Takšni rezultati so vrnili na oblast Indiro Gandhi z njenimi priza- devanji po modernizaciji dežele, po planiranem gospodarstvu in zadrževa- nju rasti cen in po miru in redu v drža- vi. Predsednik Tito je poslal Indiri Gandhi brzojavno čestitko ob njeni po- membni volilni zmagi. Indija Je pomembna dežela tudi v mednarodnih odnosih. S svojim polo- žajem v Južni Aziji išče kot samostojna država ravnotežje med sovjetskim, ki- tajskim. Japonskim, ameriškim in dru- gimi vplivi, ki posegajo na kontinent. Indija Je ena od ustanoviteljic gibanja neuvrščenih, kar ji daje možnosti za še širši vpliv v svetu. Indija je leta 1971 sklenila s Sovjetsko zvezo sporazum o prijateljstvu. Tak sporazum pa seveda ni bil prepreka, da se Indija v zadnjih dneh ne bi izrekla proti sovjetskemu posegu v Afganistanu, ki je še vedno najaktualnejša tema mednarodnih od- nosov in skrbi. V generalni skupščini, ki so jo sklica- li samo zaradi tega, je velika večina držav obsodila sovjetski poseg, še več, v mednarodnih odnosih je poleg tudi blokovskih pristopov in medsebojnih obtožb vse bolj prisotna skrb zaradi tega, ker se v mednarodnih stikih vse češče uporablja sila - čeprav je jasno, da ta prinaša lahko le kratkotrajne »uspehe* - pravih rešitev pa ne. INDIJA SE LOVI NA NOGE 4. stran - NOVI TEDNIK Št. 2-17. januar 198(| CELJE: ZAHODNA MAGISTRALA Kolektiv celjskega Cestnega podjetja izvaja dela pri gradnji prve faze zahodne magistralne ce- ste v Celju. Gre za nalož- bo v vrednosti okoli 44 milijonov dinarjev. Dela so Tcizdeljena na dve pole- tapi: od priključka v Lev- cu do Ronkove ulice in od tod do etapnega prik- ljučka na Čopovi ulici. Četudi se je zdelo, da bo- do z deli kasnih, kaže, da bodo opravljena do maja letos. MB DROBNO GOSPODARSTVO DOLGA POT DO LOKACIJ Razprava tudi o šušmarstvu Ni naključje, če so se dele- gati celjske občinske skup- ščine tik pred zaključkom lanskega leta vnovič srečali z nekaterimi vprašanji drob- nega gospod£irstva in tako tudi z uresničevanjem skle- pov občinske skupščine z za- sedanja v februarju 1978. le- ta. Vmes je seveda ta vpraša- nja osvetlil tudi izvršni svet. Ni naključje zato, ker gre za življenjska vprašanja, sicer pa za tista, ki zlasti s svojim storitvenim poglavjem vpli- vajo na razpoloženje delov- nih ljudi in občanov, na za- dovoljevanje njihovih os- novnih potreb in zahtev po obrtr^ih storitvah. Četudi so se mnoge reči po zasedanju Občinske skup- ščine februarja 1978. leta za- čele premikati, je vendarle ostalo še več vprašanj nere- šenih, sicer pa vprašanj, ki jih ni mogoče rešiti v krat- kem času, saj terjajo za svojo realizacijo več časa, tudi več let. Velik korak naprej je bil napravljen z izgradnjo po- slovnih in proizvodnih pro- storov za mnoge organizacije združenega dela s področja drobnega gospodarstva, še posebej v Cretu in tudi drug- je. Prav tako ne kaže prezreti dela in vse močnejšega uve- ljavljanja Obrtne zadruge pa Združenja samostojnih obrt- nikov. Na vsak način sta to organizaciji, ki v okviru svo- jih dejavnosti rešujeta pomembna vprašanja. Toda, navzlic temu je ostalo še pre- cej odprtih nalog. Na ločenih sejah vseh zbo- rov so zlasti delegati v zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnostih opozo- rili na prostorski problem za zasebno obrt. Težko je na- mreč priti po običajni poti do novega ali primernega lo- kala. Vrh tega ni lokacij. De- legati so opozorili, da bi mo- rali odpirati nove obrtne co- ne. Tudi na Lavi, v Medlogu in še kje. Sicer pa je potov za podpi- ranje storitvene obrtne de- javnosti veliko. To niso samo davčne olajšave, ki kot kaže, v zadnjem času niso več ka- men spotike, marveč še dru- ge oblike. Tako tudi manjše obrestne mere za odobrena posojila. Sicer pa^e več kot značilno, da posojila iščejo zlasti obrtniki iz proizvodnih dejavnosti, ne pa oni iz stori- tvene, uslužnostne panoge. Delegati celjske občinske skupščine so se tudi zavzeli, da naj razvojne usmeritve drobnega gospodarstva naj- dejo svoje mesto v vseh planskih dokumentih. Le ta- ko bodo naloge postale ob- veznost, ne pa zbir želja. Več kot doslej bi lahko na- pravili v povezovanju drob- nega gospodarstva z indu- strijo. Tu ima prvo besedo zlasti industrija, ki mora v svojih razvojnih programih opozoriti na vlogo drobnega gospodarstva, na delo, ki ga naj prevzame v njeni serijski proizvodnji. Obrtniki tudi terjajo ustrezno mesto v bančnih or- ganih upravljanja, še pose- bej, ker mnogi združujejo v bankah znatna sredstva. Za- to iščejo svoj prostor tudi v kreiranju bančne poslovne politike. Svoje mesto v razpravi je našlo precej razširjeno šuš- marstvo. Bili so si enotni, da je šušmarstvo moč zatirati zlasti s krepitvijo rednih obrtnih storitev. Seveda pa si ne glede na to pojav šuš- marstva zasluži temeljito oceno. MB ATOMSKE TOPLICE DAZEN, TRIM STEZA Obnoviti želUo še stari del toplic Dokaj ugodni gospodarski rezultati so delavce Atom- skih toplic v Podčetrtku spodbudili k smelemu načr- tovanju nekaterih novih ob- jektov, ki jih bodo pričeli graditi že letos. Nov hotel je namreč že ob devetmesečju izplaval iz izgub kljub dej- stvu, da so obveznosti zaradi odplačil kreditov še vedno zelo visoke. Dobre poslovne rezultate so namreč dosegli predvsem z doseganjem vi- sokega odstotka zasedenosti hotelskih kapacitet, ki se gi- ba med 90 in 95%. Za letos v Atomskih topli- cah načrtujejo predvsem te- meljito sanacijo starega dela toplic. S tem v zvezi so že pripravili ekonomski elabo- rat in idejni projekt, ki po- drobno opredeljujeta uredi- tev posameznih objektov. Celotna sanacija starega dela Atomskih topUc izhaja iz predpostavke, da bi rekrea- tivni del toplic ločili od ho- spitalnega dela. Tako bi v starem delu toplic zgradili bazen olimpijskih dimenzij, postavih nekaj novih igrišč, zgradih slačilnice, uredih kamp in še kaj. Da bi to do- segli, pa bodo porušili stare barake, ki so še ne tako dav- no sprejemale pod svojo streho topliške goste. Prav tako pa žeUjo urediti še trim stezo in postaviti tenis igri- šče. Načrti predvidevajo, da bi za ureditev vseh naštetih ob- jektov rabili dvajset milijo- nov dinarjev. V Atomskih to- plicah ob tem zagotavljajo, da imajo v okviru Železni- škega gospodarstva že rezer- viranih v ta nameri šest mili- jonov dinarjev, ostala po- trebna sredstva za izpeljavo naložbe pa bodo pridobih s kreditom. Zakon namreč predpisuje za tovrstno nalož- bo pet odstotkov lastnih sredstev, čemur so v Atom- skih topUcah zadostih. Zato kot kaže ni ovir, da bi z ureja- njem rekreativnega dela to- plic začeli že letošnjo po- mlad. DS »POLPISMENI IZ PISARN!« Ko je širšemu aktivu v La- škem sekretar občinskega komiteja ZKS Cveto Knez govoril o stabilizacijskih ukrepih, je med drugim vzel v precep, tudi razraščanje ad- ministracije in takoimenova- ne družbene režije. Rekel je: »Na samo to, da bo treba ustaviti vsako razraščanje administrativcev, marveč bo treba »polpismene« ustrez- nejše zaposliti na mesta, kjer bodo lahko produktivnejši in koristnejši.« V obrazložitvi te svoje mi- sli je povedal, da razbohote- nje delovnih mest v pisarnah nastaja tudi zato, ker mnogi niso kos opravljati naložene- ga dela, pa zato povečujejo število administrativcev ta- ko, da večkrat delata dva na- mesto enega usposoblje- nega. Omenil je še to, da niso redki primeri, ko iz dobrih proizvodnih delavcev delajo zaradi premestitev v pisarne slabe administrativce, v nji- hovo in družbeno škodo. ŠE VELIKO DENARJA Prizadevanja za zagoto- vitev zadostnih koUčin pitne vode tudi m prihod- nje obdobje so v Celju več kot očitna in velika. Oskrba s pitno vodo je dejavnost posebnega družbenega pomena, ki zadovoljuje osnovne živ- ljenjske potrebe ljudi. Za- to morajo biti tudi stori- tve te vrste po svoje ceni dostopne vsem prebival- cem. Tako tudi z naložba- mi na tem področju ne more biti dilem - da ah ne, temveč le, kje in kako zagotoviti sredstva, da bodo naloge pravočasno in v predvidenem obsegu rešene. TOZD Vodovod delov- ne organizacije Komuna- la Celje ima za pridobitev potrebnih količin pitne vode do leta 2000 priprav- ljenih več variant. Čeprav bo treba pred končno od- ločitvijo opraviti še neka- tere raziskave, je na dlani, da bodo ta dela terjala znatna sredstva, saj znaša uresničitev katere koli od predvidenih nalog po se- danjih cenah od 100 do 300 milijonov dinarjev. In če k vsemu temu dodeimo še strošek za ureditev var- stvenih pasov, potem je očitno, za kolikšna sred- stva gre v celoti. Ureditev varstvenih pasov pa bo nujna. Gre torej ne samo za te- hnično, marveč tudi za fi- nančno zahtevne objekte. Toda, ljudje, ki se iikvar- jajo s tem vprašanjem, ugotavljajo, da komunal- na organizacija ni kos tej nalogi, kajti sredstva, ki se zberejo iz vodarine za te namene so razmeroma nizka, možnosti za najem posojil pod ugodnimi po- goji, pa je zelo malo aH nič. Letno se nabere od prodtme vode okoU 10 mi- hjonov dinarjev za razšir- jeno reprodukcijo, toda, če vemo, da bo stal samo vodohran v Teharju 20 milijonov dinarjev, je ra- zumljivo, da so finančne težave ob nalogah, ki ča- kajo in ki jih bo treba re- šiti, velike. Uresničitev vseh nalog na tem po- dročju pa je obveznost ce- lotne družbe! ZVEST PAPIRMIŠTVU v uredništvo smo dobili zanimivo pismo učenke Lilijane Legan iz Radeč. Opravila je intervju z direictorjem Papirnice Radeče STANETOM KOSEUEM in ga objavljamo liot primer uspešnega dela članov šolsk,ega novinarskega IcrožhLa. »Vselialior je zelo zanimivo, da že pol stoletja delate v pa- pirni industriji. Bi lahko povedali, zakaj ste se odločili za delo na tem področju?« »Moram reči, da je papirna industrija izredno zanimiva pa- noga. Prav zaradi tega sem se zanjo odločil in ji ostal zvest celih 50 let. Vsak začetek je težak, tako sem se moral tudi jaz soočiti z mnogimi neprijetnimi začetniškimi prijemi, ti pa so bili takrat drugačni kot danes. Sedaj se ljudi usposablja že vnaprej, včasih pa ni bilo takih možnosti,« je dejal z obžalovanjem. »Bila se je borba za delovna mesta in v papirni industriji je bilo zaposleno predvsem nemško govoreče delavstvo, zlasti po 1. svetovni vojni. Potrebna je bila trdna volja, da si dobil in obdržal zaposlitev. Papirna industrija bo tudi v bodoče t)rivlačevala ljudi,« je povedal ponosno. »V Vevče, kjer ste se najprej zaposlili, ste prišli v času velike gospodarske krize. Kaj bi lahko povedali o teh časih, ko je bila vevška papirnica na čelu jugoslovanske papirne industrije?« »Veš, takrat se je kriza šele pričela, a višek je dosegla v letih od 1932-1935. Vevška papirnica je bila takrat res največja in se je tudi precej modernizirala.« »Od leta 1948 dalje vodite Papirnico Radeče. Zaupajo vam in vas spoštujejo. To dokazujejo številna priznanja, med njimi tudi visoko odlikovanje tov. Tita. Kaj vam vse to pomeni?« »To pomeni, da človek, ki vedno dela sredi problemov, razvoja in pomanjkanja in skuša to reizrešiti, najde neko uteho v tem, da vidi. dobro opravljeno delo opazijo tudi drugi.« »Plodovi vašega dela so vidni tudi izven tovarne, v kraju samem. Na vašo pobudo so gradili družbeno koristne objekte. Odkod vam tako trdna volja, da si toliko prizadevate za napre- dek našega kraja?« »Veš, ni vse moja zasluga! Pobude so prišle od ljudi. Samo pomagali smo jim, da so laže uresničili svoje ideje. Vsak na mojem mestu,« je poudaril, »da, vsak bi moral storiti enako, kajti veliko je bilo porušenega, morali smo veliko delati, da smo vse obnovili. Tsiko bi si morali prizadevati tudi v prihodnosti!« »Nedavno tega ste se vrnili iz službenega potovanja po ino- zemstvu,, ki je bilo verjetno v zvezi z napredkom papirnice. Mi lahko zaupate namen tega potovanja?« »To je bilo pravzaprav dvoje potovanj. Najprej sem bil na kongresu evropskega združenja proizvajalcev vrednostnega pa- pirja. Ta je bil v Helsinkih na Finskem. Sodelovalo je 7 držav, med njimi tudi neevropska Amerika. Kongres podobnega ob- sega bo letos v radeški papirnici.« »Se pravi, da je naša tovarna sposobna sprejeti partnerje na evropski, oziroma - če upoštevamo ZDA - tudi na svetovni ravnL« »To bo pomembno za celotno jugoslovansko papirno proiz- vodnjo. Opravili bomo razna posvetovanja, pa tudi ukrepati bo treba.« »In drugo potovanje?« »Drugo potovanje pa je bilo v zvezi z nabavo novega papir- nega stroja, ki bo izdeloval te vrednostne papirje. Obratovati bo pričel predvidonu 1981 leta.« »Tov. Koselj, ste znan ljubitelj narave, gora. Kdaj ste začeli s planinarjenjem in katere gore najraje obiskujete?« »O, zelo kmalu sem začel,« je spregovoril vedro in nasme-. jano. »Rojen sem med planinami, veš! Najraje sem hodil po naših gorah, po Julijcih, Karavankah, pa tudi v Franciji sem planinaril.« »Kaj menite vi o dolžnostih in lastnostih mladine? Katera misel naj nas spremlja povsod v življenju?« »Mladina mora biti dovzetna za vse spremembe, dobra Je takrat, kadar se zaveda, da je nosilec bodočnosti, glavni vir, iz katerega se dopolnjuje življenje na vseh področjih. Svetoval bi, da morate imeti vedno odprte oči in ušesa za vse, kar vas dobrega učijo, morate se zavedati, da je to v korist vas in kasneje tudi vaših potomcev.« LEGAN LILUANA OSNOVNA SOLA MARJANA NEMCA RADEČE ALPOSOV DELAVEC ZA STR0JEM,KIRE2E PLOČEVINO Jože Vengustje doma Im Osredka In živi tudi od Momlje Sodobna oranžna tovarna, ki leži ob »južni« železnici v Šentjurju je splava- la iz izgub. Zdaj tam pravijo, da sicer tistih časov niso pozabili, vendar zdaj nočejo misUti nanje, saj so sredi pri- prav za naslednje srednjeročno obdob- je, kjer bo treba temeljito izmeriti veU- kost in okus veUkega hleba kruha, od katerega bodo živeU vsi delavci. A to je že druga zgodba. Danes se pomudimo pri Jožetu Ven- gustu, ki je v Alposu že šesto leto in s svojim delom pripomore k proizvodnji profiliranih cevi. Zibel mu je stekla v Osredku, odko- der se še danes vozi na delo v Šentjur, kot mnogi drugi njegovi sodelavci, ki prihajajo po večini iz kozjanskega ba- zena na delo v industrijsko razvitejše centre. Najprej je obiskoval triletno šolo za mehemika in ko je to opravil, se je zaposlil v šentjurskem Kmetijskem kombinatu, potem je delal na železnici pri sekciji za vzdrževanje prog in 1974 leta je prišel v Alpos kot vzdrževalec. Danes je Jože Vengust skupinovo- dja pri škarjah za rezanje pločevine, kjer režejo kovino na ustrezne dimen- zije za izdelavo profiliranih cevi. Delo je zahtevno, saj je od pravilne nastavi- tve in vseh drugih proizvodnih faz odvisna kakovost izdelka, oziroma od- stotek kala. Tega pa ne sme biti veliko. Čeprav je delo zahtevno, Jože rad opravlja vse tisto, kar je potrebno, da je zadovoljen sam, njegovi sodelavci in ves kolektiv. Zato ga imajo tudi radi. ker ga poznajo, vedo, da je vesten. Za to tudi niso potrebne posebne besed« hvale. Delavec za strojem mora bit odgovoren za svoje delo, tega pa s< Jože sam najbolje zaveda. A ne sam. ^ tovarni ta njegov odnos do dela vre dnotijo z več vidikov. Tisti z osebnin' dohodkom je en vidik, sicer pa je dru gi pomembnejši. Evidentirali so ga 7i člana delavskega sveta, da pa tudi ^ svoji krajevni skupnosti ne počiva, go vori dejstvo, da je vodja delegacije samoupravne interesne skupnosti. Z ženo sta si postavila tudi svoj dom v njem živi družina, ki ji dajejo peča' posebne radoživosti tudi trije otroci Katja, Darja in Gregor. Ko sva z Jožetom stala ob stroju iskala najprimernejši položaj za slika nje, ni bil vajen tega dela. Z drug' strani je vajen stati ob škarjah, ki reže jo pločevino, ki režejo kruh njemi) družini in kolektivu. Ko je bilo požira nja konec si je oddahnil. Stroj je bi trenutno v okvari, pohitel je, da t ukreniU vse potrebno, da bi proizvod nja stekla dalje. Za nov srednjeročn načrt, za večji kos kruha, za zadošČ« ' D. MEDVEl št. 2 - 17. Januar 1980- NOVI TEDNIK - stran 5 ČAS STREZNITVE Razmere pri nas in okoli nas so resne. Po dolgih, mar- sikje neupravičeno predol- gih praznikih, je čas, da se streznimo. Ob novem letu smo si voščili, da bi leto, v katerega smo vstopili ne bilo slabše. Pa bo, če ne bomo boljše delali, če ne bomo bolj varčni. Odvreči moramo sa- nioslepilno prepričanje, da se nam in našemu navadne- mu standardu ne more nič zgoditi. Dejansko se je že zgodilo. Treba je je bilo sprejeti ukre- pe, ki so dejansko admini- strativni posegi v samo- upravne tokove in to upravi- čeno. Se pač znotraj dogo- vorjenih pravil obnašanja ni- smo držali sprejetih načel in nalog, zato ukrepi. Stabilizacija ni vpeta v naš družbenoekonomski pro- gram od letos, niti od lani. Na tapeti je vrsto let, a se je vedno znova izmuznilia, ker je le malokdo začel pri sebi in ko je na stabilizacijo prise- gal, hkrati mislil, da se to tiče soseda, koga drugega pač. Stabilizacijski ukrepi, ki pa jih moramo vzeti samou- pravno v zakup, jasno opre- deljujejo pravila obnašanja. Tudi prednostna lestvica je jasno nakazana. V ospredje postavlja gospodarstvo, ki povečuje izvoz, gospodarske organizacije, ki zmanjšujejo uvoz in proizvodnja hrane. • Zmanjšati je treba skupno in splošno porabo; treba se bo sprijazniti, da investicijsko načrtovanje ne bo uresniče- no v časovnih okvirjih, ki smo jih postavili. Nedvomno bodo težave v tistih gospo- darskih organizacijah, ki so za surovino vezane na uvoz, bodisi p>osredno ah neposre- dno. Ni dvoma, da bodo na- stopile težave v spletu dejav- nosti takoimenovanih druž- benih služb, zlasti tistih, kjer pretežni del sredstev pred- stavljajo osebni dohodki. Zmanjševanje stroškov ci- lja predvsem na nerazumno razsipnost na vseh ravneh in področjih, zlasti pa na repre- zentančne stroške, draga po- tovanja, na takoimenovani »izobraževalni turizem«, na sestankarstvo med delovnim časom, na razraščeno druž- beno režijo itd. Zelo zgovorna je tudi ugo- tovitev, da v naši državi od stotih, ki iščejo bolniško, sa- mo trije ne pridejo skozi red- ko sito zdravniških odloči- tev, kar pa pogojuje dejstvo, da so zdravniki nagrajevani po številu zdravljenih oseb. To seveda ni treba razumeti tako, da bi bih zdaj na lidaru resnično bolni in zdravstve- ne nege potrebni. Zares kaže, da smo v sa- moupravni praksi bolj zagre- ti za pravice kot za dolžnosti. Res je tudi, da skoraj vsi ve- mo, da smo živeU bolje kot smo delali, kar sicer ne velja za vse, da p)a moramo ostati pri tej zavesti tudi takrat, ko nas bodo stabilizacijski ukrepi neposredno potipali. Cas streznitve je tu. Strez- nitve tudi v samoupravnem smislu, da bodo ukrepi zares začasni in trajali tako dolgo, da jih bo nadomestila višja zavest in le-tej ustrezno ob- našanje. JURE KRAŠOVEC V ČAKALNICI SPLOŠNE AMBULANTE Zdravstveni dom nanovo preurejen. Čakalnica dokaj prostorna. Toda že ob šestih zjutraj skoraj pretesna. Prihajajo, Icar naprej prihajajo. Napovedano je bilo, da bosta delala dva zdravnika, ob pol osmih prične z delom samo eden; drugi je nujno moral na teren, mo- goče daleč v hribe, bogve kam. Sestra pobira knjižice. Nekateri silijo vanjo z raznimi izgovori. Predvsem mlajši. Iščejo, izmišljajo si izgo- vore, da morajo nujno v Celje, Maribor, Ljubljano. Sestra preudarno odgovarja: - Ko boste na vrsti! Izsiljevalci kuhajo mulo, uspeti ne morejo. Čakajo, kakor čakajo vsi. Začuda, zelo priletnih je najmanj. Nekdo prižge cigareto, množica pritisne. - Ugasni! Mora ven, na zrak, z nejevoljo, s kletvico na jeziku. Sestra kliče. Eden v ordinacijo, dva v čakalnico. Kdaj, kdaj bo vsa ta množica pregledana ? Jaz imam že od včeraj knjigo. Jaz tudi. Kaj pa če so še kaka druga vrata? Nemogoče! Mogoče je vse, se oglasi prileten moški, ki se čez čas ponovno oglasi: - Bil sem v čakalnici, čakal sem polnih osem ur. Pa nisem krivil zdravnika, saj me je povsem mimo in z veliko mero potrpežljivosti pregledal. Zdravnikov eno- stavni ni. Vsaj za deželo ne. In ta administracija! Zanjo potrati polovico časa. Ali je to resnična nuja. Ni! Am- pak v tisti čakalnici so mi ure nekako hitro minile. Zakaj? Na stenah so bile lične poličke s knjigami, knjige s kratkimi zgodbami. Na mizah šahi in druge igre. Tudi časopisov ni manjkalo. Ne starih, novih, vsaj ""po tri, štiri izvode. In sestra je večkrat opomnila: Bomo malo prezračili? Seveda bomo! V čakalnici tišina. Moški v kotu ima prav. Najbrž se odgovorni premalo poglobijo v psiho čakajočega. Ni dovolj zgolj čakanje, kateremu botrujejo objektivni (nemalokrat pa tudi subjektivni) vzroki, potem pre- gled, recept, zdravila in po nekaj dneh ponovna zglasi- tev. Tudi večja skrb za pacienta v čakalnici. Do tega ima nekakšno pravico, saj je vendar plačnik zdrav- stvene oskrbe. Mar ni tako?! D. K. O VEDNO BOSI KOVAČEVI KOBILI! Sicer smo potihem opusti- h prakso javnih vprašanj do- ločenim odgovornim služ- bam, ljudem ali organom. Sam ne vem točno, katere- mu bi teh nekaj kapljic ra- zmišljanja namenil: ali zdru- ženju osnovnih šol v celjski občini, ah enoti Zavoda za šolstvo SRS ah morda Izo- braževalni skupnosti občine Celje. Saj ne gre za veUko stvar, ampak takole zase glasno ra- zmišljam. Končno smo dobi- li zimske počitnice, ki so na- šo šolsko mladež v Sloveniji razdelili na dva dela, Ljub- ljančani in Mariborčani že zasedajo na splošno premaj- hen prostor na smučiščih, naši, celjski in ostaU otroci komaj čakajo 28. januarja, ko se tudi zanje začno dvote- denske počitnice. Vse lepo in prav, ampak, da je »kova- čeva kobila vedno bosa«, smo tudi sedaj lahko ugoto- vih in potrdih. Načelno so zimske počitni- ce namenjene sprostitvi uče- če mladeži, ki bi naj tudi skupno s starši užila nekaj tistega dopustniškega zim- skega veselja, ah vsaj čez ve- čino leta pogrešanega skup- nega življenja v krogu že ta- ko veUko načetih družin. 2e nekajletna slovenska smu- čarska evforija vendar vsaj delno dosega tudi te cilje, pa čeprav včasih tudi na tujih smučiščih, kar smo tudi že spoznaU, da ni nedomoljub- no dejanje! Prosvetarski poklic je že zdavnaj feminiziran. Se pra- vi za večino učiteljic - ma- mic, torej staršev, počitnic s svojimi otroci praktično ni, zato torej »O bosi kovačevi kobili«! Pa poglejmo! V Ce- lju bodo tovarišice učiteljice in mamice s prvim dnem »uradnih« počitnic, torej 28. januarja lahko za tri dni po- hitele na strokovne semincU"- je po raznih predmetnih stopnjah, skoraj istočasno, le dan kasneje se bodo lahko nekatere »opredeUle« za tri- dnevno delegatsko šolo - in smo prvi teden naokrog. Drugi teden počitnic pa je namenj€fi izključno interne- mu šolskemu delu, urejanju prepotrebne administracije, knjižnic ipd. Torej počitnice so in počit- nic ni - kakor za koga! Fa da se ne bi napak razumeli, še kako sem pristaš strokovne- ga pedagoškega izpopolnje- vanja, ampak da je to mogo- če natrpati v glavnem le v počitniški koš, me bo pač težko prepričati. Konec kon- cev šolsko leto tudi nekaj ča- sa traja. Razmišljam, če ni morda pri načrtovanju takš- nega izobraževanja kaj na- robe? Pa veselo smuko, tovariši- ce učiteljice! MITJA UMNIK GOSTJE ŽE ZADOVOLJNI? Pisah smo že o težavah, s katerimi se srečuje hotel v Preboldu. Za ilustracijo naj zapišemo, da je samo v deve- tih mesecih lanskega leta »prigospodaril« več kot mih- jon 600.000 dinarjev izgube. Vsekakor pa ne moremo mi- mo ugotovitve, da bi v pri- meru, ko bodo odpadle ob- veznosti iz novih naložb, TOZD Hotel Prebold že pri dosedanjem obsegu prometa rentabilno posloval. To tudi potrjuje dejstvo, da mnogo- krat akumulativnost gostin- ske dejavnosti ne omogoča pokrivati obveznosti, ki izha- jajo iz novih naložb, še zlasti, če so krediti dani pod neugo- dnimi pogoji. Sedanji obseg prometa ho- tel ne more v celoti opraviči- til, kljub temu, da je objek- tivno pogojen. Res pa je, da je osnovni vzrok slabega prometa kadrovska proble- matika, ki jo še zlasti pogoju- je pomanjkanje stanovanj. Vse to se seveda odraža na kakovosti storitev. V celoti še ni urejeno tudi stimulativ- no nagrajevanje delavcev po delovnem prispevku. Po mnenju dir^torja DO Go- stinstvo SOZD Hmezad Mi- loša Frankoviča, bi lahko po- slovanje izboljšcili z rekla- mnimi akcijami ter s kon- kretnimi stiki z agencijami doma in v tujini. To pa bi morala biti stalna akcija. Ob vsem tem ne gre pozabiti boljše organizacije dela. Beseda o problematiki preboldskega hotela je tekla tudi na eni izmed zadnjih sej Izvršnega sveta žalske ob- činske skupščine lansko le- to, ko so sprejeli nekaj kon- kretnih predlogov ukrepov za izboljšanje poslovanja. Tako so se med drugim do- menili, da bo treba v najkraj- šem času rešiti kadrovsko problematiko, izdelati anaU- zo razporeda delovnega časa ter sprejeti ukrepe za izbolj- šanje organizacije dela. Med tem je že opaziti, da sklepe skušajo uresničiti. Vsaj tako zatrjujejo gostje. JANEZ VEDENIK Delovna organizacija Fotolik Celje razpisuje prosta dela oziroma naloge VODJE RAČUNOVODSTVA^ Pogoj: ekonomska srednja šola in 5 let delovnih izku- šenj v knjigovodstvu. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 3 mesece. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o strokovni izobrazbi v 15 dneh na naslov: Fotolik Celje, Muzejski trg 8- komisi- ja za delovna razmerja. VATROSTALNA ZENICA TOZD »JESENICE« JESENICE Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela oziroma naloge: 1- 5 KV zidarjev v DE Štore 2. 5 nekvalificiranih delavcev v DE Štore (z možnostjo priučitve za profil industrijski zidar) Pogoji: 1. poklicna šola gradbene smeri 2. osnovna šola Vloge z dokazili o strokovni izobrazbi naj kandidati pošljejo na naslov: Vatrostalna Zenica TOZD »JESE- NICE« Jesenice, Savska 6. v 15 dneh po objavi v tedniku. V LIBOJAH V ENAINPET^ DESETO LETO Jutri bo v društvenih prostorih v Libojah občni zbor tamkajšnje Svobo- de, ki je lani slavila 50 let obstoja z več kot petdeset pripravljenimi in izpelja- nimi prireditvami. Na občnem zboru, ki se bo začel ob 17. uri, bodo oce- nili lansko obsežno delo ter sprejeli program kul- turnih prireditev za letoš- nje leto. ŠE O PRESKRBI V ŽALSKI OBČINI Ce je s kavo sedaj v glav- nem zadovoljivo, pa tega ne moremo trditi za pralne pra- ške. Znova jih primanjkuje v naših trgovinah. Se posebej dobro so se v kritičnih tre- nutkih znašh v žalski Nami. Navezah so namreč stike z Merimo v pobrateni občini Kruševac in dobiU so za prvo silo potrebno koUčino pral- nega praška. Zanimivi pa sta tudi naslednji mnenji. ŠTEFKA RAZBORŠEK, Žalec: »Res je zadnje čase precej težav zaradi pomanj- kanja nekaterih izdelkov, res pa je tudi, da ljudje včasih zganjajo paniko in si doma ustvarjajo nepotrebne za- loge, tako da je potem stanje še slabše kot bi bilo treba.« STOJAN GOLOB, Žalec: »Ce že imajo limone, potem ni kave in če je kava, ni pral- nih praškov. Da o založeno- sti mesnic ne govorim. Ne vem, če smo za vse krivi tr- govci. Mislim, da ,škriplje' kje drugje. Žalska Nama se je izkazala pri preskrbi s prsilnimi praški, kar pomeni, da lahko trgovci vendarle nekaj napravijo. Mislim pa, da so takšni primeri bolj kratkoročne narave.« JANEZ VEDENIK KARNEVALA NE BO Vse kaže, da letos v Celju ne bo pustnega karnevala. Kakor je znano, so lani v Ce- lju na pobudo in z neposre- dno organizacijo celjske so- cialistične zveze uspeh pri- praviti izredno kakovosten pustni karneval. Koordina- cijski odbor, ki je v sodelova- nju s šolami, delovnimi orga- nizacijami, zvezo kulturnih organizacij in drugimi oce- njeval opravljeno delo, je ta- krat tudi sprejel stališče, da bo v letu 1980 nosilec organi- zirane akcije za izvedbo pustnega karnevala Zavod za kulturne prireditve. Ven- dar bodo letos v Celju orga- nizirali le nekatere, sicer tra- dicionalne pustne priredi- tve, ne pa karnevala. Največ pozornosti bodo namenili otroškemu pustne- mu rajanju. Tako bo otroška maškerada v Hali Golovec, društva prijateljev mladine pa naj bi skupno z vzgojno- varstvenimi organizacijami pripravila sprevod maskira- nih otrok. Prav bi bilo, da bi bilo celotno težišče pustnih prireditev v krajevnih skup- nostih, kjer bi morale sode- lovati šole, vzgojno varstve- ne ustanove in različne inte- resne ter družbene organiza- cije. V pustne prireditve se bo vključilo tudi gledališče, športno rekreacijski center Golovec s tradicionalnim pustnim plesom, v Celju pa razmišljajo, da bi na pustne dneve povabili tudi kabaret- no skupino iz Maribora. Možnosti je najbrž še več. Prav pa bi bilo, da prevzame- jo odgovornost za izvedbo tovrstnih prireditev organi- zacije, ki jim je to ena izmed delovnih oziroma kulturnih dolžnosti. VSEDRAŽU ZBOROVALI GASILCI Pred dnevi je bil v Sedražu občni zbor gasilskega druš- tva, na katerem so ocenili svoje delo v preteklem in sprejeh načrt dela za letošnje leto. Uspešno vključevanje mladih v gasilske vrste in njihovo udeležbo na gasil- skem taboru na Smohorju so sklenih razširiti. Na zboru so se s skromnimi darili oddol- žih osmim članom društva, posebna zahvala pa je bila namenjena dolgoletnemu predsedniku Francu Moko- tarju, ki so mu čestitah tudi za njegovo 75-letnico. 6. stran - NOVI TEDNIK Št. 2-17. Januar 1980 MISEL IM DELO EDVARDA KARDEUA Bliža se 27. januar, dan, ko bo minilo natan- ko sedemdeset let od roj- stva velikega revolucio- narja in misleca Edvar- da Kardelja. Ob tej priložnosti pri- poročamo vsem« da naro- čijo knjigo Franca Šetin- ca »Misel in delo Edvar- da Kardelja«, knjigo, ki na dostojen, vsakomur razumljiv način uvede bralca v celotni, vse- stransko pomenljivi svet Kardeljeve misli in živ- ljenja. To, 260 strani obsega- joče, v platno vezano Imjigo, lahko naročite pri Prešernovi družbi v Ljubljani, stane pa samo 70 dinarjev. Pišite na na- slov: Prešernova družba, Borsetova 27, Ljubljana - ali pa imjigo naročite telefonsko, številka (061) 21-440^ CELJE NOVA OBLIKA MENJAVE Prva bona rabljanih atrojav In oprama Jutri bo v haU Golovec za- živela prva borza rabljenih strojev in opreme. Ne samo v Celju, v Jugoslaviji sploh. Zaživela bo aktivnost, na ka- tero je opozoril zlasti celjski sejem rabljenih strojev in opreme. Sicer pa gre za de- javnost, ki prinaša v gospo- darsko življenje nov in po- memben utrip. Kaj se je dogajalo doslej? V mnogih industrijskih in drugih kolektivih so zaradi sprememb proizvodnega in tehnološkega programa izlo- čili stroje in opremo, ki pa bi prišla več, kot prav morebiti kolektivom drobnega gospo- darstva, zasebnim obrtni- kom in drugim. Toda, ti stro- ji so večinoma obležaU v skladiščih ali so našli svoj prostor tudi na kupih odpa- dnega materiala. Ker ti stroji niso bih doseg- ljivi, niti novi interesenti za- nje niso vedeU, so iskaU po- ta, da so takšne in podobne stroje uvažaU in kupovaU pod dosti težjimi pogoji v tu- jini. Zdaj je temu konec. Ko- lektiva Zavoda športno re- kreacijskega centra Golovec ter Slovenija Commerce iz Maribora sta se odločila za skupno pot in organizacijo borze rabljenih strojev in opreme. Tu bo poslej tudi mesto, ko bodo interesenti zvedeli, kateri stroji in opre- ma so naprodaj, pod kakšni- mi pogoji in podobno. Javne Ucitacije za prodajo takšne opreme bodo odpadle. Tu, v haU Golovca, bo stekel obi- čajen postopek za ponudbo in prodajo rabljenih strojev in opreme. Prvi borzni dan bo jutri, v petek, 18. januarja. In poslej bo vsak teden, vsak petek, med osmo in osemnajsto uro. Borza bo v tako imeno- vani zračni hah Golovca. Po njeni zaslugi bodo priš- U v proizvodni proces, zlasti v kolektivih drobnega go- spodarstva, stroji, ki bi sicer obležah v skladiščih. Po za- slugi domače borze bo zmanjšan odUv deviznih sredstev iz domovine, teka- nje po tujini bo odpadlo, ve- čino ah vse iskane in rablje- ne stroje bo moč kupiti do- ma za dinarje. V pripravah na organizaci- jo borze rabljenih strojev in opreme se je porodila tudi misel o ustanovitvi posebne delavnice za popravilo teh strojev. Mnoge bo namreč treba za ponovno proiz- vodno usposobitev delno po- praviti, predelati in podob- no. To obveznost bi lahko sprejela specializirana kovi- narska delavnica. M. B02IC ZIMSKI BAZENI NA CELJSKEM IZ SNEGA V VODO Majtopia/a le v Atomskih Topiicah v teh čudovitih zimskih dneh (vsaj že nekaj let ni- smo imeli tako lepe zime!) niso opojne samo bele po- ljane in smuka po njih, tem- več je na moč zanimivo in prijetno tudi v pokritih zimsk-h bazenih na širšem celjskem območju. V nelca- terih primerih pa se da smučarija celo prijetno kombinirati s kopanjem. Za tokrat smo pripravili infor- macijo o bazenih na Dobrni, v Velenju, Laškem in Atom- skih Toplicah. Zbrani po- datki bodo prav gotovo do- ber smerokaz marsikomu za sobotne ali nedeljske proste dni. ATOMSKE TOPLICE oz. PODČETRTEK: v novem hotelu, ki je v glavnem vse- skozi popolnoma zaseden, imajo tudi prijeten bazen, v katerem je voda 36 do 37°. Bazen je za zunanje goste odprt vsak dan od šeste ure zjutraj do 18. ure zvečer. Od ponedeljka do petka je vsak dan med sedmo in osmo uro zjutraj bazen rezerviran iz- ključno za hotelske goste. Vstopnina je za odrasle 30 in za otroke 15 dni. Pri njih si je možno izposoditi tudi kopal- ke in kopalne kape. Za mo- ške je izposojevalnina 10 in za otroke 15 din. Sicer pa je bil hotel v Atomskih TopU- cah med novoletnimi prazni- ki poln, potem se je delno izpraznil pa hitro spet napol- nil. Vse imajo razprodano za med zimskimi počitnicami. DOBRNA: z otvoritvijo novega hotela na Dobrni smo na celjskem območju dobih še en pokriti bazen. Lepo je urejen. Tudi precej veUk, saj meri 12 x 18 m. Je napolnjen s termalno vodo, temperature od 30 do 34°. Odprt je vsak dan med 13. in 20. uro., za kopanje v njem pa je treba odšteti 30 din. Se- veda so na voljo tudi brisače, kopalke in kape. Medtem, ko solarij v novem hoteh na Do- brni še ne dela, pa je v pol- nem zamahu savna. Za vse je odprta med 16. in 19. uro vsak dan. Sicer pa poznajo še umik, ki loči moške od ženskih uporabnikov te vro- če kop>eli. Za ženske je odpr- ta ob ponedeljkih, sredah in petkih, za moške pa ob tor- kih, četrtkih in sobotah, vse- lej med 13. in 16. uro. Za upo- rabo saune morate plačati 50 din. LAŠKO: v Laškem zdravi- lišču imajo bazen z ogrevano vodo med 31 in 32°, za zuna- nje goste pa je odprt vsak dan od devete ure dopoldne do 18. ure zvečer. Vstopnina je za odrasle 30, za otroke do petnajst let pa 15 din. Zani- mivo je, da je vsak petek možno kopanje za nižjo ceno in to po 25 din. Imajo tudi kabine za kopanje: za' eno osebo stane 35 din in za dve 50 din. VELENJE: v Velenju je odprt zimski bazen od pone- deljka do sobote od osme ure zjutraj do enaindvajsete ure zvečer, ob nedeljah in. praznikih pa samo popoldne od štirinajste do enaindvaj- sete ure. Vstopnina je za odrasle 20 in za mladino 15 din. Voda ima okoh 30 sto- pinj. Vsak dan v istem času kot b£izen pa je odprta tudi sauna, ki stane za eno osebo 40, za dve 30 in tri 25 din. Od 4. januarja dalje pa vse do konca meseca bodo v velenj- skem zimskem bazenu oziro- ma njegovem gostišču imeU »živo« glasbo od 18. do 22. ure. Glasbe ni ob ponedelj- kih, igra pa trio Ota Pestner- ja iz Celja. Prijetna poživitev. TONE VRABL MILAN B02IC V BESEDI IN SLIKI PRIJETNO SREČANJE V TRNOVUAH Prvo soboto v januarju sta Krajevna organizacija Rde- čega križa in Krajevna skupnost Tmovlje povabila na sprejem vse nad 75 let stare krajane. Bilo je prijetno srečanje, ki so ga s kulturnim progra- mom dopolnih člani mladinske organizacije iz TVnovelj ter folklorna skupina iz osnovne šole »Frana Vrunča« na Hudinji. Ob dobri večerji in kapljici je povabljence razve- selil tudi Nande Koštomaj s svojo harmoniko in himior- jem. I Vse tiste, ki se srečanja zaradi bolezni niso mogU udele- žiti, bodo člani odbora Rdečega križa obiskah na domu in jih obdarih. MARUA PLETERŠEK ZAŽIVELA JE DRAMSKA DEJAVNOST V ] VOJNIKU I Člani dramske skupine Kultumo-prosvetnega društva »France Prešeren« v Vojniku smo v mesecu decembru 1979 priredih »Vesel večer«, katerega smo v domačenr kraju ponavljah dvakrat v nabito polni dvorani kultur- nega doma. To je dokaz, da se krajani Vojnika radi pove- sehjo in nasmejijo iz srca. Program »Veselega večera« je bil sestavljen iz glasbe- nega dela, za katerega je poskrbel narodnozabavni ansam- bel, predstavljena je bila vojniška kronika, nastopil je kvartet »Zelene kravate«, intervju s turistko v Vojniku, razorožitvena konferenca, problem energetske krize... vse v zanimivem in smešno sestavljenem besedilu. Vrhunec »Veselega večera« je predstavljala veseloigra v enem dejanju »Podlaga zakonske sreče« s katero so se v Vojniku spet odprla vrata dramski dejavnosti pod stro- kovnim vodstvom režiserja Zorka Toneta. Uspeh igre mladih igralcev in re&serja je bil nagrajen z dolgim aplav- zom. Toda naš^ dramsko delo bomo nadaljevaU in tudi prido- bivaU nove člane - igralce, ki imajo smisel in voljo do amaterskega gledaUšča. Pripravljamo že komedijo Skupno stanovanje. Z »Veselim večerom« bomo nastopih še v Skofji vasi, šmartnem v Rožni dolini in v Vitanju. Spoznah smo, da kljub pomanjkanju časa ljudje radi prihajajo na prireditve, ki so veselega značaja. VM SPREMEMBA NA ŠMOHORJU Koča na Šmohorju, ki jo upravlja Planinsko društvo v Laškem, poslej ne bo stalno odprta. Upravljalci so se odločili, da jo bodo do nadaljnjega - vse kaže, da do spomladanskih mesecev - zapiraU ob ponedeljkih, torkih ves dan in ob sredah dopoldne, medtem, ko bo ob sredah popoldne že odprta in tako vse do nedelje zvečer. LOGARSKA DOLINA: PLANINSKI DOM Gre za novo postojanko celjskih planincev, ki jo bodo odprU na začetku letošnjega poletja. Dela za gradnjo doma so bila tudi zaradi oddaljenosti precej zahtevra in draga. Novi dom naj bi bil v'bistvu planinski vzgojno- šolski center, kar pomeni, da se bodo v njem predvsem zadrževaU udeleženci raznih posvetovanj, tečajev in semi- narjev. Odprt bo le v spomladanskih, poletnih in jesen- skih mesecih, medtem, ko bo pozimi sprejel goste le po posebnem naročilu, za razne tečaje, šolo v naravi itd. Načrte za lepo postojanko je izdelal Danijel Jagrič, vre- dnost nove naložbe pa bo okoU pet mihjonov dinarjev. MB VELENJE: SMUČARSKI SKOKI Smučarsko skakalni klub Velenje je za nedeljo, 20. ja- nuarja, pripravil zanimivo tekmovanje v smučarskih sko- kih na 45 m skakalnici. Gre za jubilejno meddruštveno tekmo, v kateri bo sodelovalo okoh sto skakalcev iz vseh slovenskih klubov. Tekmovanje se bo pričelo ob dveh popoldne. ODPRTO PRVENSTVO CEUA V KEGUANJU Tudi letos bo med 5. in 15. februarjem v Celju odprto občinsko prvenstvo Celja v kegljanju, ki ga pripravljata Kegljaški klub Celje in ZTKO Celje. Tekmovanje bo na štiristeznem kegljišču Ingrada. Sodelujejo lahko vsi člani delovnih organizacij in krajevnih skupnosti starejši od petnajst let. Vsak bo opravil po en nastop in v njem 100 metov. Prijavnina je 70 din. Na občinskem prvenstvu ne smejo nastopiti aktivni člani kegljaških klubov, umik pa bo znan osem dni pred začetkom prvenstva. tv SPOZNAVAJMO NAŠE KRAJE PRIMOŽ PRI ŠENTJURJU Kraj je oddaljen od Pro- seniškega 3 in od Šentjur- ja 4 ter Celja 15 km. Leži na nadmorski višini okoh 300 m. Naselje je razlože- no ob cesti Šentjur-Po- nikva. Na sevem je večje sklenjeno gozdno po- dročje Kozarica s poto- kom in izvirom PeteUnja, Zlaka, kjer so se po ust- nem izročilu skrivah do- mačini v času turških vpadov. Kraj še tvorijo zaselki Breze, Grabne, Kote, Bozne. V območju Primoža in Kot je čisti ap- nenec s kraškimi pojavi, kjer je tudi več manjših jam. Primož je v zadnjih le- tih močno spremenil svo- jo podobo. Stare kmečke hiše so zamenjale mnoge nove, precej je bilo ob- novljenega po potresu, tudi asfaltirana cesta pe- lje v Ponikvo ah v Šenčur in vaščani so se reših pra- hu makadamske ceste. Zdaj so v Primožu sred- nje ah večje kmetije, ne- kaj je tudi preusmerjenih, tako da se največ ukvarja- jo z živinorejo. Kdor ne dela na kmetiji, je našel zaposUtev v bližnjem Šentjurju, Štorah in Ce- lju. Nekdaj so se ukvarjah tudi z lončarstvom, pa je zamrlo že med obema vojnama. Cerkev Sv. Primoža in FeUcijana se prvič ome- nja leta 1457, ko je tu ce- sar Friderik III dovolil vsakoletni proščenski se- macji dan. Leta. 1583 so semenj premestih v Šent- jur, vendar je bil pozneje spet pri cerkvi in se mu je pozneje pridružil še en se- menj 4. aprila. Sedanja cerkev je iz začetka 18. stoletja, v drugi polovici tega stoletja so cerkev obokaU, zvonik pa so pre- zidah v prvi polovici 19. stoletja. Veliki oltar je iz druge polovice 18. stolet- ja, baročni kelih pa iz sre- dine tega stoletja. Stran- ska oltarja je izdelal leta 1853 Rangus iz Vojnika. Od tod je doma Josip Povalej (1869-1944), stro- kovni pisec, pravnik v fi- nančni službi. Blizu cerk- ve je rojstna hiša znanega roparja Guzeja iz druge polovice 19. stoletja. V bližini je potekala rimska cesta Celeia-Poetovio, ob kateri so našU antično orožje. 2 - 17. januar 1980 NOVI TEDNIK - stran 7 OBISKALI SMO STANKA LESNIKO IN ANTONA DROBNETA KROJAČ, KI JE TITOVKE ŠIVAL Pri kmetu, ki le zdravil Mllenka Kneževiča Med zadnjim obiskom v Loki pri Žusmu, kjer sva s kolegico Matejo Podjed pripravljala reportažo o »našem kraju«, je v beležko »pa- del« tudi zanimiv material o kro- jaču, ki je med vojno Titovke ši- val in kmetu, ki je bil vodja parti- zanske bolnišnice ter je zdravil tu- di narodnega heroja Milenka Kne- ževiča. Pripovedovanje Stanka Lesnika in Antona Drobneta je nadvse zanimivo. Loka pri Zusmu je izredno zani- miv kraj z bogato, predvsem pa izredno pestro zgodovino. Včasih so imeU svojo steklarno, zatem ko- pitarno, ki so jo ukinih leta 1928. Obe tovarni sta bih za domačine izrednega pomena, saj je bilo v njih zaposlenih po 200 domačinov. Ime- U so svojo pekarijo, mesarijo pa šest gostiln, ki so bile vse vedno polne veselih in preprostih ljudi. Danes tega ni več, pač pa se življe- nje vrača na drug, sodobnejši način v Loko pri Žusmu. No, o tem pa je tekla beseda pred tedni v reportaži »naš kraj«. V lepo urejenih prostorih krajev- ne skupnosti sem se kmalu zapletel v prijeten pogovor z dvema doma- činoma: Stankom Lesniko, ki je si- cer tajnik Krajevne organizacije ZZB NOV, prej je bil kmet, zdaj pa je preužitkar in Antonom Drobne- tom iz Hrastja, ki je kmet, sicer pa predsednik vaške skupnosti Hrast- je - Dobrina. Bolj kot o sodobnosti smo se pogovarjali o letih med voj- no, kjer sta oba moža imela po- membno vlogo. Stanko Lesnika: »Med vojno sem bil krojač in sem med drugim tudi šival kape Titovke za partiza- ne. Prinašali so mi tudi stare »de- kne« in sem sešil hlače za partiza- ne. Prvič je'to bilo že leta 1942 pri Gajšku. Prišli so partizani, odšh v trgovino in vzeli blago ter ga po tajni poti spravili do mene. V svo- jem imenu je to dal meni delati Ivan Bah iz Virštajna, kmet, ki je že pokojni... Pred dvema letoma je umrl...« Se morda spominjate, koliko hlač ste sešili za partizane? Stanko Lesnika: »Menda sem naredil dvanajst hlač, saj so celo balo vzeli pri Gajšku...« Potem se je veza med vami in Bahom pretrgala... Stanko Lesnika: »Da, ker so Ba- ha poslah v Dachau. To je bilo juni- ja 1944.« Pa Titovke ste šivah... Stanko Lesnika: Da, najprej za partizane, po vojni pa za naše pio- nirje. Zadnjo sem sešil pred pribUž- no dvema letoma.« Še danes šivate? Stanko Lesnika: »Kaj malega in to iia stroj, na katerega sem šival tudi za partizane. Danes kakšne hlače odrežem pa ženske kaj prine- sejo ... največ je pa ,fršlusarjev'...« Se spominjate kakšnega zanimi- vega dogodka iz tistih časov? Stianko Lesnika: »Takrat sem bU na Rudnici. Sredi dneva so prišh Nemci, ker si ponoči,zaradi nepoz- navanja terena niso upali okoh ho- diti. Videh so več Titovk in so rekU, za koga so. Žena se je hitro znašla in rekla, da za otroke, ki da to radi nosijo. Potem jih je z dodatnimi podatki tako »zmešala«, da so se pošlovih in odšh.« Kako pa ste lahko kar tako brez skrbi hodih tam naokoli? Stanko Lesnika: »Imel sem po- sebno potrdilo Milenka Kneževiča, ki mi je odprlo pot do vseh posto- jank, kamor sem moral, ko sem ne- sel hlače ah kaj drugega.« Anton Drobne je bil med vojno vodja partizanske bolnice R 6, ki so jo ustanovih po napadu Nemcev na Podčetrtek in Kozje. Partizansko bolnico so pred dvema letoma ob- novili in je zdaj lep pomnik na hu- de vojne dni. Anton Drobne: »Najprej smo za- silno postavih štiri stebre, Gajškov Fric pa je dal ,celtno', da smo lahko vse skupaj prekrili. Takoj po napa- du smo že dobih prve ranjence. Bil sem vodja bolnice, zraven pa so še bili Plevnikov Ciril (že pokojni), eden iz Primorja in je znal veliko italijansko, Tina Jeršičev (kasneje je padel), zdravnik je bil Črnogorec, vendar se njegovega imena ne spo- mnim ...« Kdo je bil prvi ranjenec v vaši improvizirani partizanski bolnici? Anton Drobne: »Najprej smo do- bih komandanta Milenka Kneževi- ča, ki je bil ranjen v obe roki, ven- dar samo po koži. Ni dal miru in mi je kar ušel... zraven so bih še nje- gov kurir, njegova sodelavka, kate- ro smo khcali Ančka (ni bila ranje- na) pa še nekaj drugih, skupaj se- dem ranjencev!« Kako se še spominjate Milenka Kneževiča? Anton Drobne: »Na svojem be- lem konju je bil v stanju v dvajsetih minutah obiti vsa stražarska mesta in pregledati, kakšno je stanje. Bil je izjemno strog, vendar dober! ,Škatlo' cigaret nam je vedno raz- dehl... Pa kako je jahal!« Drobnetov Anton, kaj ste še dela- li v tistem času? Anton Drobne: »Sam sem skrbel tudi za hrano. Nosil sem jo do Cirila Plevnika in to ponoči po vodi, da smo zabrisali sled. Po enem samem mesecu smo naredih novo bolnico in ponoči v njo znosih ves potreben zdravstveni material. V približno tednu dni smo jo naredih. Okoli 15 ranjencev je bilo v njej in so ležah kar na odru, saj ni bilo ločenih le- žišč. Jaz sem ležal na kraju pri vra- tih...« Kje ste dobih sanitetni material? Anton Drobne: »Pri Avguštinu Iskri, apotekarju v Podčetrtku. On je na tone sanitetnega materiala »zhfral« v hosto... Dal sem koš na ramo, spodaj sanitetni material, na vrh listje pa grablje in sem šel... vedno se je posrečilo... Dober člo- vek je bil ta Avguštin Iskra!« Ste bih ranjeni? Anton Drobne: »Ja, v nogo.« Za svoje medvojno delo je dobil medaljo za hrabrost in medaljo za- slug za narod. Potem se povrne k Milenku Kneževiču... »Takrat, ko sem ga prvič srečal v partizanski bolnici, je vreščal na mene, naj mu dam konja nazaj... Najprej sem mu obvezal roki in že je odvihral! Ni imel obstanka, samo delal bi!« Oba, Stanko Lesnik in Anton Drobne, nista pozabila povedati, da bi drobnih dogodkov še lahko na- nizala. Drobnih biserov, ki so sesta- vili pomemben mozaik, je bilo veh- ko. V tem je tudi .vsa naša moč. TONE VRABL POROČILO O ONESNAŽENOSTI ZRAKA V CELJU OD 8.1.-15.1.1980 1. Meteorološki pogoji: Nad našimi kraji je v začetku tedna prevladovalo območje \ ciklona z nizkim zračnim pritiskom in sneženjem. Že 12. 1. i 1980 je prišlo do izboljšanja, saj je nad Slovenijo prevlado- ! valo območje anticiklona z zelo nizkimi temperaturami in ; izrazitimi inverzijami, ki so v celjski kotUni trajale skoraj j preko celega dne. ^ Z. Podatki o meritvah: ' Čeprav so bile dovoljene 24 ume koncentracije S02 pre- ; koračene preko celega tedna, pa je prišlo do izrzizito poslab- j šane kvahtete zraka v dneh 13., 14., 15. tm., ko so se 24 urne \ koncentracije S02 povzpele do vrednosti, ki so narekovale ] uvesti izredne ukrepe I. stopnje Odloka o varstvu zraka v ; občini Celje. Menimo, da ne bo odveč, če obnovimo poročila 15. člena ^ Odloka o varstvu zraka v občini Celje, ki je bil sprejet 10. 4.' 1978. 15. člen predpisuje naslednje mejne vrednosti za uve-; Ijavljanje 1.-3. stopnje izrednih ukrepov glede na onesnsiže- ^ nosti z S02. \ I. stopnja, 1-1,5 mg S02/m^, čas trajanja 4 ure H. stopnja, 3 mg S02/m^ čas trajanja 1/2 ure I II. stopnja, 4 mg S02Ixt)? čas trajanja 1/2 ure ; Ukrepi I. stopnje izrednih ukrepov obsegajo priporočila, J nasvete in navodila prebivalcem glede gibanja na prostem,! prezračevanja bivalnih in drugih prostorov, nasvete glede \ uporabe posameznih vrst goriv, ter priporočila za zmanjše- ! vanje prometa z motornimi vozih. II. stopnja izrednih ukrepov obsega omejitve v obratova-^ nju posameznih virov onesnaževanja in preusmeritev pro- meta iz ožjega mestnega območja. III. stopnja izrednih ukrepov obsega prepovedi obratova-; nja v industrijskih obratih, ki prekomerno onesnažujejo, zrak in v kotlovnicah s trdimi in tekočimi gorivi na III. in IV.; območjem onesnaženja, ter prepoved cestnega prometa z; notranjim izgorevanjem (izvzemši vozila zdravstvene! službe, UJV in jav. poštnega prometa). \ Prognoza: ; Za nadaljnjih nekaj dni pričakujemo, da bo zaradi napove-i danih sprememb vremena prišlo do izboljšane kvahtete i zraka. SOLIDARNOSTNA AKCIJA ZA NABAVO INKUBATORJEV Sredstva so prispevali: Krajevna konferenca SZDL - Svetina 500 Krajevna skupnost Svetina lOpO Osnovna organizacija sindikata Železarne Store 2000 Občinska konferenca SZDL 1000 Občinski komite ZKS Celje 5000 Zveza sindikatov Slovenije Občinski svet Ce- lje 2000 Sodišče združenega dela Celje 1000 Delavska univerza Celje - SSP 1000 Poslovna skupnost Formator 2000 Zavod Ivanke Uranjekove TOZD POS lODO Krempuš Rozamarija Na otoku 17, Celje 5000 Za prispevke se vsem iskreno zahvaljujemo! Svet za spremljanje družbenoekonomskega položaja žensk OK SZDL Celje 8. stran - NO'^! TEDNIK Št 2 - 17. Januar 198^ ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE NAJVI&IA PRIZNANJA ZA DELO Dmrnei prtmmni *m kulturne dfelmvee celjmkegm območja Na V. konferenci je ZKOS po- deUia 43 odli«iJ Svobode, naf viijih prisnanj xa dolgoletno prisadevno, kvalitetno In uspei- no vodstveno delovanje v ljubi- teljskih kulturnih krofih, ki uiiva med amaterji velik ugled. Ko danes predstavljamo no- silce odličij Svobode, srečuje- mo ponovno imena, brei iute- rih ne more marsiluitera Intltur- na prireditev med letom. Želi- mo le, da bi takšnih kulturnih delavcev bilo vedno več. Zlata odiičja so prejeli: PROSVETNO DRUSTVO »ZARJA« TRNOVLJE Začetki delovanja segajo v leto 1935, ko je delovtda napredno usmerjena gledališka skupina. Po vojni je društvo razvijalo svojo aktivnost in danes p>omeni eno od najbolj delovnih v celjski občini. V svoj okvir vključuje preko 245 aktiv- nih in podpornih članov, med ka- terimi je pretežno mladina. Druš- tvo je običajno nosilec organiza- cijsko in vsebinsko zahtevnih kultumopolitičnih prireditev v krajevni skupnosti pa tudi v ob- činskem merilu. Med drugim že 8 let organizira turistično zabav- no prireditev »Celjski pustni kar- nevEd«, ki si jo običajno ogleda preko 20.000 obiskovalcev. SALOBIR JOŽICA IN FRANC, Dobie 5a, Dobje pri Pla- nini, občina Šentjur pri Celju sta zakonca in vidna kulturna delav- ca na podeželju. Ona kot učitelji- ca v tamkajšnji osnovni Soli in od leta 1954 dalje predsednica pro- svetnega društva, njen mož pa kot trgovski poslovodja in zavzet organizator delujeta na gledali- škem, glasbenem in folklornem področju in uspevata s pridobi- vanjem mladih in starejših kraja- nov za to zvrst dela v druStvu tako, da je v občini Šentjur eno od najbolj razgibanih. Zbrala sta 50 rednih gledaliških abonentov za celjsko gledališče, organizira- ta obnovo prostorov za kviltumo delovanje DELAVSKA UNIVERZA RO- GAŠKA SLATINA. občina Šmarje pri Jelšah, je ena od red- kih DU v Sloveniji, ki posveča posebno pozornost kulturno izo- braževaliiim akcijam v občini. Letno priredi 10-12 likovnih raz- stav, sodeluje pri organizaciji Kozjanskega kulturnega tedna, prireja tudi etnografske in kvdi- narične razstave, samostojne re- citacijske in literarne večere, or- ganizira koncerte, prireja preda- vanja HOČEVAR JANKO, rojen 1908, s kulturo se je aktivno pri- čel ukvarjati že v dijaških letih. Njegovo izredno plodno, ustvar- jalno in poustvaijalno delo se je pričelo v izobraževalnem druš- tvu delavske mladine »Bratstvo« v 2^0TJu ob Savi, nadaljevalo v Celju, Novem mestu in zopet v Celju, kjer je še vedno predse- dnik druStva »France Prešeren«. Odličje prejme za življenjsko delo. LAMUT IVKA, Mozirje 212, ro- jena 1926, je že leta 1942 kot pred- sednica mladinske organizacije v Bočni bila odgovorna za propa- gando in kulturno dejavnost med partizani in prebivalci Boč- ne ter okolice. Istega leta je oku- pator njo in družino izgnal v Auschwitz. Po osvoboditvi se je ponovno vključila v delo pri ustanavljanju druStev v Zg. sa- vinjski dolini. Po preselitvi v Mo- zirje je postala presednik ZKO, član lO pa je Se danes. Je tudi predsednica lO občinske kultur- ne skupnosti Mozirje. Dobitniki srebrnih Odličij pa so: KOVACIC SLAVA, Ponikva lOa, občina Šentjur pri Celju, ro- jena 1934, deluje na kulturnem področju že od leta 1952. Skupaj z možem sta ustanovila pevski zbor in dramsko skupino. Deluje kot režiserka, igralka, vodi fol- klorno skupino, organizira ple- sne in druge prireditve v kraju in okolici. Bila je 12 let predsednica KPD v Ponikvah. Kot učiteljica je pri mladini priljubljena, zato mladih v kultiuTiih dejavnostih v kraju ne primanjkuje. PURNAT JOŽICA. Gornji grad 179, občina Mozirje, rojena 1932, jc 18 let delovala kot učite- ljica in vaška ktiltuma delavka v Novi Štifti. Poleg kultumovzgoj- nega dela v Soli je bila tudi pred- sednica društva v Novi St^, 8 let vodila mladinski pevski zbor in dramsko skupino, ki sta se uveljavljali na občinskih in me- dobčinskih revijah. Kulturno je delovala tudi v Solčavi, Smihelu in Smartnem ob Dreti, kamor je bila premeščena kot učiteljica. Več let je biia članica predsed- stva ZKO občine Mozirje. Sedaj pa že tri leta živi v Gornjem gra- du, kjer je članica KD in uspešno vodi pionirsko in niUuhnsko dramsko skupino. STEBLOVNIK MARTIN, Re- čica, .Šmartno ob Paki, občina Velenje, rojen 1918, je dolgoletni kultiu-Aoprosvetni delavec na va- si. Delovati je začel Se pred voj- no. Mfcd vojno je bil v Dachauu. Po vojni pa se je takoj lotil orga- niziranega delovanja najprej pri ustaru>vljanju druStva v Smart- nem ob Paki. nato pa kot dolgo- letni predsednik. Njegove orga- nizacijske sposobnosti so se odr- žale v kulturnem življenju kraja in tudi daljnje okolice, saj so bile gledališke, glasbene in druge pri- reditve vedno dobro obiskane. Pokazal se je kot izreden delavec z mladimi. žvižEj Štefan. Tmovije, občina Celje, rojen 1935, je 15 let predsedoval KPD »Zarja« Tr- novlje, ki sodi po njegovi zaslugi med najbolj delovna društva v celjski občini. Leta 1961 je bil izvoljen za tajnika okrajnega sve- ta Svoboda, nato za tajnika ZKO Celje, kar je še danes. Je odličsn organizator, kar je dokazal ob ne- štetih občinskih in območnih kulturnih in družbenopolitičnih manifestacijah ter prireditvah. Aktivno sodeluje v republiškem odboru Združenja gledaliških skupin Slovenije. MED ODROM IN EKRANOM NEKAJ MISLI O ZDRUŽEVANJU DELA IN SREDSTEV MED SLOVENSKIMI GLEDALIŠČI, RTV IN FIIJVIOM Ce na kratko povzame- mo, je ovir za sodelovanje in združevanje kar precej: - neurejena in delno tudi nezakonita praksa dosedanjega sodelovanja; - neučinkovita in nece- lovita praksa sporazume- vanja; - dejstvo, da v vsako- dnevno dogovarjanje ni- so vključene operativne službe posameznih insti- tucij, ki delujejo nekako »izven« samoupravnega dogovarjanja; - večine kadrov, ki bi pošlovah z zavestjo o nuj- nosti medsebojne pove- zanosti. Se ni. Treba jih bo šele zaposUti; - samoupravni akti so tam, kjer bi moral obsta- jati prostor za trajno po- slovno in vsebinsko sode- lovanje - nedodelani in zaprti; - njihova zaprtost je posledica objektivnih no- tranjih problemov, pa tu- di napačnih strateških izhodišč, da se mora vsa- ka dejavnost najprej zno- traj urediti, in šele potem odpirati navzven; - in ne nazadnje: zdru- ževanje zavira kadrovska neusposobljenost gleda- USč, da bi bila lahko med- sebojni partnerji in ko- producenti. Ker slovenska gledaU- šča še vedno niso vsako- dnevni partnerji, tega ne zmorejo tudi v odnosu do RTV in Viba filma. Doslej so bila očitno (pre)slabo stimuhrana ti- sta področja, ah tisti pro- grami in njihove izvedbe, ki so ključnega pomena za združevanje: te ve pre- nosi, gostovanja gledahšč po Sloveniji in MED SE- BOJ, oziroma večina na- log iz programa, ki smo si ga skupno naložih v viziji ENOTNEGA SLOVEN- SKEGA GLEDALIŠKE- GA PROSTORA. Ta je tu- di v neposredni zvezi s so- delovanjem s televizijo in filmom: je, kratkomalo, predpogoj takšnega sode- lovanja. PIŠE: IGOR LAMPRET Kultumopohtični po- jem: SKUPNI IGRANI PROGRAM - ne sme za- megUti dejstva, da gre za celovitost SPECIFIČNIH programov, torej specifič- nih estetik. Sleherna od teh estetik je integralni del celote. Ta celota pa ne sme v nobenem primeru kogarkoU odvezovati od- govornosti, da poglablja in razvija svojo identi- teto! Kazvijanje teve esteti- ke, poglabljanje radijske- ga medija, filmskost fil- ma in gledaUškost gleda- lišča, so nujni pogoji kva- htete. Oblike medsebojnega sodelovanja, organizira- nja in združevanja, je tre- ba mishti široko, z vidika celovitosti uprizorjenega programa in z vidika šte- vilnih možnih spletov in oplajanj znotraj posamez- nih estetik. Nikakor ne zgolj z vidika ene proti drugi - ah druge in tretje - proti prvi... Ko govorimo o homo- genizaciji pogojev dela igralca v vseh treh oziro- ma štirih medijih, seveda ne govorimo o homogeni- zaciji posameznih estetik! V kulturni politiki bi zato nemara bolj veljalo upo- števati misel, da ne more biti višek gledahške pred- stave njen teve prenos! In da ni višek teve nadalje- vanke - celovečerni film! In tako naprej... Ce govorimo samo za področje gledahšč, pa bi nemara veljalo razmisUti o dejstvu, da mora biti programsko razenačeva- nje (diferenciacija) - po- sledica poenotenih pogo- jev izvajanja in ne zgolj posledica zatečenega sta- nja. Šele poenoteni pogo- ji izvajanja bodo lahko osnova za izenačitev, ozi- roma izenačevanje igral- čevih delovnih norm. Do- kler temu ni tako, pa bo- do morah biti upoštevani posamezni faktorji poe- notenja, ki bodo prepre- čevah, da bo tisto gledali- šče, ki že ima vehke teža- ve, imelo še večje. Homogenizacija pogo- jev dela gledahšč, seveda ne more pomeniti alter- native naj večja gledah- šča odpustijo nekaj igral- cev, pa tudi ne, naj manj- ša zmanjšajo svoj pro- gram! Ce hočemo gledah- šča usposobiti za medse- bojno menjavo, je treba izenačiti pogoje nagraje- vanja. ČEBELAR STREUA MEDVEDA Medved velja za velikega ljubitelja sladkega sadja in medu, zato so ga ljudski slikarji na panjskih končnicah dostikrat upodabljali kot tatu panja s čebelami. Medved se je prikradel do čebelnjaka in iz spodnje vrste panjev vzel en panj poLn satja s sladkim medom. Ko si je panj že naložil na ramo ter hotel pobegniti v gozd, ga je opazdl čebelar in ga hotel preg^ti s strelja- njem. Pritekel je pred čebelnjak in vidimo ga kako meri s puško proti medveduL Medved se je čebelarja ustrašil, postavil se je na zadnje noge, pograbil mlado drevo ter se hotel jeznega čebelarja otresti tako, da ga je poskušal pregnati s tem izruvanim drevescem. Ko je medved videl, da razjarjenega čebelarja ne bo mogel pregnati, se je pognal v beg, seveda pa tudi med begom ni izpustil niti panja niti drevesca. Slika je narisana tako, da je medved s panjem naslikan na eni strani končnice, čebelar s čebelnjakom pa na drugi strani končnice. Medveda je slikar naslikal višjega kot sta čebelnjak in čebelar. Slikar si je končnico najprej skiciral s tankim pere- som ali zelo tankim čopičem in jo šele nato pobarval, zato so kontiu-e medveda, drevesa, čebelarja in čebel- njaka zelo tanko obrobljene. Shčica je s straiii obrob- ljena z dvema polbalustroma in tenmo črto. V sredini zgoraj je letnica 1895. VLADIMIR SOBAR DUŠEBRIŽMIŠTVO? Pred dnevi se Je menda kar celoten profesorald Mbor na Gostinski šoli v Celju od- ločil, da naj isvrstni in prav v^Jno israsito močan tilm italijanskega režiserja Eto- ra Scolle »Grdi, umatani, sli*, ne bi bil primeren sa njihove dijake. Sklep Je povMročil umik tega filma s sporeda filmskega gledali- šča sa srednješolsko mladi- no. Na vides nič kaj pomem- ben dogodek, a vendar isre- dno sporen. Gre namreč sa selo čudno odločitev, ki pravgotovo nima trdnih te- meljev. V to .so prepričani mnogif ki so ta film pred dnevi videli v okviru dočne premiere ljubljanske TV in prav gotovo vsi, ki so isti film gledali nekaj dni satem v celjskem filmskem gleda- lišču sa odrasle. Film »Grdi, nmaumi, sli* Je tudi bil v spored mladin- skega filmskega gledališča uvrščen s namenom, da da osnovo sa kakovost&a ras govor tako o filmu, kot < njegovem, v plašč čmegi humorja in saten erotičat spogledljivi^ti saviten sporočilu. Kajti števibi problemi, ki Jih skoti Jedek humor spremljamo v te, filmski ii:odbl, so več ko dobra osnova sa pogovor ^ življenjskih vprašanjih, k ne mučijo le italijanski družbe. Prav temu pasom menjena gledališča, k spremljajo film kot umei noat In sporočilnost, ne ii kot golo in nedolžno u bavo. Kaj Je povsročllo to spoi no odločitev? Morda nert Mumevanje? Ali, in prav u radi t^ga tudi pišem te vt stiee, dušebrižništvo. V fii mu Je namreč v ospredj spolnost Ne, na platnu a videti golih scen, le neki opolskih gibov, ki pa imaj svojo funkcijo v celotaei kontekstu filma (česar s nmoge, tudi domače film ne bi mogli trditi). Todi vse se suče okoli spolnosti o kateri Je veliko, velik GOVORA. In is katere se tt di na snačilno groteska boleč način, film ponorčuji Je bil torej strah pred govt rom o spolnosti tisti, ki j povsročil tako sporno oe^ no filma v Gostinski šolL Kakor koli te, poteza Ml služi ostro kritiko, kajti pt novno bomo samudili pr ložnost, kakršno bi pedagt ški, vzgojni delavci prava prav morali iskati. Priloi ttost za odkrit in sprošče pogovor o preoblemib ČU veškega življenja in bivt nJa. Hudo Je, ker se taH stvar pripeti prav v Celju, i mestu, ki se ponaša z raz^ to filmsko vzgojo, mestu,! katerem znamo ločevti{ med zrnjem In plevelom filmih. So vsa prizadevanji ki smo Jih v Celju zlaši med Tedni domačega fiUU vložili v filmsko vzgojo I pogovore o njej vnovič iti letela na gluha ušesa? Boj mo se, da Je tako. In vnovi v praksi rušimo vse, Jd smo dolga leta strpno i skupno gradili v prid ri zumevanja filma kot jUI ndajše veje razvejan^ kulturnega življenja. j BRANKO STAMEJči §t 2 - 17. januar 1980 NOVI TEDNIK - stran 9 ZŠAM ŽALEC LETOS TEHNIČNA BAZA Skrb tudi družbenopoHtičnemu usposabijanju poglavitna naloga, ki so i;i jo zastavili člani Združe- nja šoferjev in avtomehani- l(OV iz Žalca v tem letu, bo izgradnja poslovne stavbe s tehnično bazo, ki bo blizu avtopoligona ob grobelj- skem mostu pri Preboldu. Kes bi s temi deli morali pričeti že lani, vendar ni bi- lo dovolj časa za vso potreb- no gradbeno dokumentaci- jo. Tako so poudarili na let- ni konferenci, ki je bila mi- nulo soboto v Šempetru. Za gradnjo tega prepotreb- nega objekta bodo vezali dva milijoria dinarjev pri Beo- gradski banki, ta pa jim bo odobrila tudi prav toliko kre- dita. Na sobotni konferenci so se domenili, da bo vsak član prispeval pri gradnji najmanj deset prostovoljnih delovnih ur. Z deh bodo naj- verjetneje pričeh meseca marca, ko naj bi dobih tudi gradbeno dovoljenje. Ko je predsednik Združenja Ivan Serdoner govoril o delu v lanskem letu, je omenil, da avtopoligon ni tako zaseden kot so pričakovah ob otvori- tvi leta 1978. Kljub temu, da je možno učenje na njem z lastnimi vozih, brez nadzor- stva voznika^ inštruktorja. Prav gotovo se ljudje prema- lo zavedajo, da je učenje na vadbišču za novega voznika znatno varnejše kot po pro- metnih cestah, poleg tega pa je še cenejše pri polaganju izpita, saj kandidat ne potre- buje toliko ur. Pomembne uspehe so pri ZSAM iz Žalca dosegli lani, ko se je v združenje vpisalo kar 105 novih članov in jih je tako skupaj že 589, unif ormi- rancev pa kar 65. V tem letu bo delo usmer- jeno tudi v akcije za preven- tivo in varnost na naših ce- stah, skrbeh bodo za kultur- no in športno udejstvovanje ter večjo skrb namenili druž- benopolitičnemu in strokov- nemu izobraževanju članov. Ob vsem tem seveda ne gre pozabiti tradicionalne tom- bole, ki je eden izmed po- membnih virov za pridobi- vanje prepotrebnega de- narja. Na sobotni slovesnosti so podelih priznanja za uspeš- no delo in sodelovanje Anto- nu Kaču, Ivanu Kolarju, Jo- žici Ocvirk, Slavku Paderju, Milku Pircu, Janku Potočni- ku, Miranu Rotarju, Francu Stamolu, Ediju Skorjancu, Mirku Šuperju in Branku Turnšku. V kulturnem pro- gramu so sodelovali člani moškega pevskega zbora ZŠAM Žalec, mešani mla- dinski pevski zbor Svobode Šempeter, glasbeniki in dru- gi člani šempetrske Svobode ter Jožica Ocvirk. JANEZ VEDENIK JAMARSKE MAŠKARE Dolgo vrsto let je jamarska maškerada slovela kot ena izmed najbolj priljubljenih in tudi prvih tovrstnih priredi- tev pri nas. Zaradi drugega dela, jo črni galebi lani niso organizirali, sedaj pa bodo skušali to popraviti v soboto zvečer v preboldski kinodvo- rani. Tudi tokrat bodo za ve- selo razpolpženje poskrbeli veseli hmeljarji. To pa seveda ne bo edina prireditev, ki jo za popestritev družabnega vzdušja načrtujejo letos pre- boldski jamarji. Aprila bodo namreč v hotelu priredili ja- marski ples, kar bo vsekakor svojevrstno doživetje. D. N. VSE BOLJ VESELI VESELI HMEUAR JI Ansambel Veseli hmeljarji iz 2alca je posenel že vrsto velikih in malih gramofonskih plošč ter televizijskih oddaj. Potem pa je nenadoma Zciradi »kadrovskih« težav prešlo do zatišja. V zadnjem času pa njihovo igranje in petje zopet razveseljuje ljubitelje t ovrstne glasbe. Z velikim uspehom so nastopili v bratski Srbiji ter za naše rojake v Zvezni repubUki Namčiji, vse več nastopov pa imajo tudi pred domačim občinstvom. Ni naključje torej, da jih je PGP RTB znova povabila, da posnamejo LP ploščo. Avtorja večine skladb sta vodja ansambla ViU Ograjenšek ter Ivan Malavašič, ki je poskrbel za besedila. Na sliki pa vidimo »nove« Vesele hmeljarje: Pavla Kneza, ki igra na kitaro, trobentača Vilija Ograjenška, klarinetista Alfonza Lesjaka, Ludvika Kosa, ki ima na skrbi bariton, harminikarja Ivana Zalokarja ter pevca Miro in Jožeta Budna. JANEZ VEDENIK DRUGA ZIMA POČITKA MIR NA GOLTEH KdaJ^e bodo xg^nili gostinci? Golte že drugo zimo poči- vajo. Zaradi nesreče gondo- le, ki se je pripetila v sredini januarja lanskega leta. Toda, navzlic temu so dogajanja okoli Golt zelo živahna. Na čelu te aktivnosti je kolektiv Rdeče dvorane iz Velenja, kot upravljalec centra. V tem času so stekla mno- ga dela za ponovno usposo- bitev centra. Na prvem me- stu je cesta, ki povezuje Gol- te z doUno in ki pelje skozi Smihel nad Mozirjem do Planinskih Raven. Kaže, da je cesta dobro speljana, kajti pred dnevi, so do Planinskih Raven pripeljali celo nekate- ri avtobusi. Brez verig. Od tod so potem izletniki in smučarji porabiU še okoU dvajset minut, da so prišU do smučarskega središča. Edina gondola, ki je po ne- sreči ostala, spet obratuje, vendar samo kot tovorna. Rdeča dvorana je na Gol- teh usposobila tudi dve vleč- nici, žal pa je vse obtičalo na gostinskem področju. V Ve- lenju celo pravijo, da bi lah- ko Golte zaživele že zdaj, če bi gostinci opravih tisto, kar bi morah in vsaj delno uspo- sobih ne samo hotel, marveč tudi planinsko kočo. Ker se gostinci niso premaknih. Golte počivajo. Tudi zdaj. Smučarji, ki so nekaj dni uži- vah na belih poljanah pod Medvedjakom, so bih le pri- ložnostni. Kolektiv Rdeče dvorane je pripravil tudi samoupravni sporazum o združevanju de- la in sredstev za izgradnjo re- kreacijsko-turističnega cen- tra Golte. Gre za program, ki velja okoli 58 milijonov di- narjev. Ta denar naj bi v do- ločenem času združile orga- nizacije združenega dela ce- lotnega celjskega območja. Samoupravni sporazum bodo te dni razdeUU organi- zacijam združenega dela, da se bodo kolektivi odločih za soudeležbo pri reševanju po- membnega vprašanja. Sicer pa so dela za usposo- bitev gondolske žičnice in vseh drugih naprav na Gol- teh programirana tako, da bi obnovljeni center odprh za letošnji prvi maj. M. BOŽIC V NOVEM TEDNIKU VSE O VAŠEM KRAJU RAZVOJ REVOLUCIONARNEGA DELAVSKEGA GIB-^aNJA NA CELJSKEM OBMOČJU OD ZAČETKOV DO LETA 1941 ZADNJI VEČJI PROTIKOMUNISTIČNI PROCES PRED VOJNO V CELJU Leta 1940 smo priča ponovnemu narašča- nju nasilja proti komunistom, ki so z razni- mi obtožbami o širjenju »komunistične propagande«, trošenju letakov, obsojah na zaporne kazni. Hkrati pa so v stari Jugosla- viji kot že omenjeno nastajala po vzoru na- cističnih koncentracijska taborišča v Bile- či, Ivanjici in drugod. V Celju je v dneh od 14. do 19. junija 1940 Okrožno sodišče sodilo šestim komuni- stom, obtoženim, da so konec januarja in v začetku februarja razširjah letsdce in objave z namenom povzročati nerazpoloženje zo- per državne uredbe, naredbe oblastev in zoper socialni red v državi. Mišljeni so bih letaki z naslovom »Slovenski javnosti« in »Akcija ljudske pomoči za pomoč intemi- rancem«. Obtoženi so bih: Peter Stante iz Celja, Vera Plaskan iž Sv. Ruperta, Mirko Plaskan, Ivan Piki, Marija Slander in Jože Turk. Obtožencem je bila odmerjena zapor- na kazen od 4 do 12 mesečev zapora. PoUci- ia je iskala tudi Slavka Slandra in Dušana Kraigherja, ki pa sta se uspela umakniti v strogo ilegalo. Od tu je Dušan Kraigher, sam po poklicu pravnik, naslovil na Okrož- no sodišče v Celju pismo, v katerem obsoja njihovo delo, ki ni nič drugega kot brezgla- vo podpiranje režima, ki ni uspel rešiti so- cialnih in nacionalnih razhk od nastanka stare Jugoslavije. Pismo vsebuje vse tisto, kar se je dogajalo pred začetkom vojne v Jugoslaviji, zato ga v nekoliko skrajšani obliki na tem mestu objavljamo: P. n. Gospodje kazenski sodniki Okrož- ^ega sodišča v Celju. Gospodje sodniki! Spet je pred vami na zatožni klopi šest ^ev Natlačenovega terorja. Tudi ta »ko- munistični proces* je insceniran samo zato, bi sodišče skrilo pod svoj plašč nasilja '^akcionarnih oblastnikov, ki s konfinaci- j^mi, pretepanjem, streljanjem preganjajo o«e, ki se bore proti njihovi protiljudski Politiki. Temelj obtožbe so letaki, s katerimi se ^^ovenska javnost obvešča o konfinacijah, ° Vzrokih konfinacij in o razmerah v kon- centracijskih taboriščih ter poziva na boj P^oti temu nasilju in pomoči žrtvam. Smešna je trditev obtožnice, da se s temi ^^taki propagirajo terorizem, anarhizem in foniumzem. Ne propaganda terorizma in anarhizma temveč boj proti terorju današ- njih oblastnikov, proti taboriščem za tiste, ki se bore za mir in neodvisnost Jugoslavi- je, se dviga vsa poštena slovenska javnost, ne pa samo komunisti. »Dokazni material«, na katerega se opira obtožnica, so samo domneve, pavšalne ob- dolžitve, protislovna priznanja, policijske in žandarmerijske denunciacije in podob- no... To, da je bil eden izmed obtožencev že obsojen po zakonu o zaščiti države, naj bi bil na primer dokaz, da so obtoženci člani ilegalne organizacije z nalogo širjenja komunistične, anarhistične in teroristične propagande'. In to, da naj bi bil jaz pisal neko pismo v zapor, se »ugotavlja« kar na oko. Tudi Petra Stanteta in tovarišev vam ne bo težko obsoditi, saj papir vse prenese. Toda, preden to storite pomislite, v kak namen boste umazali svojo čast. Pomislite, da boste s tem krih nasilja ljudi, ki so pred izbruhom sedanje vojne ščitili hitlerjevce in preganjali zavedno slovensko mladino samo zato, ker so nekateri videh v okupaci- ji Slovenije po Nemčiji in Itahji »manjše zlo« kot v tem, da bi narodi srednje in ju- govzhodne Evrope ohranili svojo neodvi- snost s pomočjo Sovjetske zveze. Pomislite, da boste s tem podpirali politi- ko ljudi, ki so nas po izbruhu imperialistič- ne vojne na zahodu hoteli vplesti v to vojno na strani Anghje in Francije, čeprav so ve- deli, da bo to pomenilo popolno razdejanje Slovenije, samo zato; ker iz sovraštva do Sovjetske zveze nočejo, da bi Jugoslavija s tesno naslonitvijo nanjo zaščitila svojo nev- tralnost in ohranila svojo neodvisnost. Po- mislite, da boste s tem podpirali politiko izdajalcev slovenskega naroda, ki še vedno odklanjajo zvezo Jugoslavije s Sovjetsko zvezo, čeprav vedo, da bi bil slovenski na- rod le pod njenim okriljem varen pred im- perialističnimi velesilami, in se raje pri- pravljajo, da spet ponudijo Slovenijo Nem- čiji in Italiji, čim bi se po zlomu fronte ali po sporazumu na zahodu obrnila ost nem- škega in italijanskega imperializma proti vzhodu. Gospodje sodniki, lahko se spet odločite, da podprete te izdajalce. Toda vedite, da se mi, ki se borimo za resnične koristi sloven- skega naroda, to se pravi za koristi sloven- skega delovnega ljudstva, za mir, kruh, na- predek in svobodo, ne ustrašimo niti poli- cijskega niti sodnega terorja. In tisti držav- ni tožilec, ki je zapisal, da sem »pobegnil iz strahu pred aretacijo« naj ve, da nisem po- begnil, marveč, da se še vedno borim za isto kot sem se boril poprej. Če bi bil strahope- tec, kruhoborec in koristolovec, bi danes podobno kot on na ukaz bana Natlačena preganjal poštene ljudi, morda celo kake svoje kolege. In tisti državni tožilec naj tudi ve, da bo naša politika zmagala, ker je prava, ljudska politika, ker ljudstvo končno mora zma- gati. 17. junij 1940 Dr. Dušan Kraigher Tako se je zključil zadnji večji protiko- munistični proces v Celju v letu pred začet- kom nacistične okupacije. Tudi organizaci- ja »Rdeče pomoči«, ki je zbirala denarne in druge prispevke za preganjane komuniste in ostale protifašistično usmerjene ljudi ter njihove ogrožene svojce, je v letu 1940 osnovala veUko mrežo poverjenikov po vseh celjskih podjetjih. Zato je tudi skhcala pomemben sestanek v gostilni »Amerika« v Gaberju, poleti 1940 pa konferenco na Golovcu z zaupniki iz mesta in Savinjske doUne. Dr. Dušan Kraigher, član OKKPS Celje, je bil med ustanovitelji Akcijskega odbora za obrambo severne meje. V začetku leta 1940 odšel v ilegalo in kmalu nato vodil ilegalno tehniko CK KPS v Ljubljani 10. stran - NOVI TEDNIK Št. 2 - 17. januar 1980 PO SLEDEH XIV-DIVIZIJE MLADI SE ZBIRAJO Laščani in Šmarčani v prvi etapi od Sotie do Gračnice Leto je naokrog in spet se bodo pohodniki zagrizli v za- sneženo pot od Sedlarjevega proti Savinjski. Letošnje le- to, ki je hkrati jubiljeno - 35 let svobode, je pohod organi- ziran spet v okviru medob- činskega sodelovanja, oziro- ma je republiškega značaja. Prav gotovo je tokratna sik- tivnost mladine odraz dose- danjega delovanja na po- dročju vzgoje in izobraževa- nja, spoznavanja osnov kon- cepta splošnega ljudskega odpora in doživeto prenaša- nje tradicij NOB. Občinski konferenci ZSMS Laško in Šmarje sta nosilki L etape pohoda od Sedlarjevega do Gračnice pri Rimskih Tophcah. 6. fe- bruarja se bodo pohodniki zbrali v Laškem, se odpeljah z vlakom do Plaviča v SR Hrvatski in po formiranju pohodne enote krenih do Sedlarjevega kjer bo prosla- va. Se isti dan bodo prišli v Lesično, pripravih miting in prenočili. Naslednje jutro bodo odšh proti Šentvidu pri Planini, kjer bo organizirano izobraževanje po pripravlje- nem programu za mladince prostovoljce. Pozno popol- dan bodo še enkrat počivah na Federmausu in nato kre- nih na nočni pohod čez Bo- hor - Lisco v Henino, Okro- ghce in Razbor, kjer bodo počivale čete pri domačinih in v osnovni šoU. Nočni po- hod je bil in bo edinstveno doživetje za udeležence po- hoda. Zadnji dan, 9. februarja, se bodo vse čete zbrale v Lo- kavcu in dalje krenile k spo- meniku ' Ilije Badovinca v Gračnici, kjer bo proslava in začetek druge etape pohoda. V I. etapi bodo sodelovah mladinci iz občin Laško, Šmarje, povabljeni so pripa- dniki JLA iz Postojne in Ma- ribora, pa še mladi iz Murske Sobote in občine Ljubljana Vič, iz katerih so sodelovah že tudi lansko leto. Manjkali ne bodo borci XIV. divizije in drugi, ki že leta in leta sodelujejo na tem pohodu; še vedno velja pre- govor, da kjer se dobrega kruha naješ, se še oglasiš. PANIKA LAPORNIK CELJE: \ T. STOPAR i ODSTOPIL v sredini februarja bo peta redna seja skupščine Samoupravne stanovanj- ske skupnosti občine Ce- lje, na kateri bodo med drugim razpravljali in od- ločali o sprejemu financ-' nega načrta in plana inve- sticijskega vzdrževanja in revitalizacije v letošnjem letu pa tudi o uresničeva- nju programa stanovanj- skega gospodarstva v tem in naslednjem srednje- ročnem obdobju. Beseda bo tekla tudi o samoupravnem sporazu- mu o lastni udeležbi za pridobitev družbenega najemnega stanovanja, o pravilniku o delni name- stitvi stanarin itd. Delegati bodo odločali tudi o razrešitvi doseda- njega predsednika skup- ščine Marjana Beleta ter sekretarja Toneta Sto- \j)arja.__ GLEDALIŠKI »OBRAZI« v tiskarni je v delu le- tošnja prva številka lite- rarne revije Obrazi, ki je lani slavila skromen a po- memben jubilej: 10-letni- co svojega obstoja. Letošnja prva številka bo posvečena 130-letnici prve slovenske gledališke predstave v Celju in 30- letnici poklicnega dela celjske gledališke hiše. Več prispevkov bo go- vorilo o zgodovini celjske gledališke hiše, o današ- nji estetsko izpovedni moči in še mnogi drugi. Naj omenimo tudi po- membno statistiko, ki go- vori o domala vseh ime- nih in datumih, ki so ka- korkoli vezani na celjski teater. Posebnost izdaje pa bo v celoti objavljeno gleda- liško delo Pavla Lužana Rdeči mlin. 80 strani ob- segajoča revija bo oprem- ljena s fotografijami s Vpredstave Lepe Vide. .__^ AKCIJA ZAKLJUČNI RAČUNI 1979 ŠTEVILKE NISO DOVOU! Koordinacijsiii odbori v toxdih so giavni nosiici aitcije »Ne gre za nekaj težko ra- zumljivih knjigovodskih podatkov. Podatke o gospo- darjenju je treba tako pri- kazati, da bo vsakdo lahko razbral, kaj mora storiti, da bo ustvaril dohodek, da ga bo povečal in da mu bo ja- sno, kaj pomenijo dajatve, ki jih plačuje delovna orga- nizacija. To ni težko, saj SDK pošilja vse te podatke v delovno organizacijo, spo- roča pa tudi podatke po 8 ali 9 pokazateljih v okviru občine, s pomočjo katerih se lahko primerjajo delovno organizacije znotraj gospo- darskih panog. Ne vem za- kaj se o teh stvareh ne pogo- varjamo ob raznih priložno- stih, posebej ob periodičnih obračunih, in še zlasti ob zaključnih računih, saj je zaključni račun od yseh teh periodičnih računov naj- bolj točen. Ni prav, da imamo obrav- nave zaključnih računov za posebno akcijo. Po zakonu o združenem delu je to obvez- nost, ki jo morajo vsako tri- mesečje opraviti sozdi, toz- di in delovne organizacije.« Tako jasen je bil France Popit na zadnjem seminarju za sekretarje komitejev ob- činskih konferenc in medob- činskih svetov ZK ob koncu lanskega leta. Vse kaže, da kljub določi- lom zakona o združenem de- lu, potrebujemo akcijo. Ak- cijo zaključnih računov zno- va spodbujajo naši sindikati, saj se lahko oprejo na dokaj ugodne lanske rezultate prve tovrstne politične akcije. Le- tošnja PQt§lu!L_v_jngmenju zaostrenih gospodarskih po- gojev, zadnjega leta tekoče- ga in pripravljalnega nasled- njega srednjeročnega ob- dobja našega družbenega in gospodarskega razvoja, da pri tem posebej ne omenja- mo zapletenih zunanjepoli- tičnih razmer. V vseh samoupravnih sre- dinah so nosilci organizirane in usklajene aktivnosti koor- dinacijski odbori za učinko- vitejše gospodarjenje, za raz- pravo pa morajo vse strokov- ne službe in vodilne struktu- re pripraviti izčrpno, jasno, popolno ter po vsebini in obliki dostopno oceno o go- spodarjenju v letu 1979. Rok je kratek, saj morajo biti po- ročila o poslovanju in gospo- darjenju za delavca napisana do konca tega meseca. MITJA UMNIK KORENINE OLIMPIJSKEGA DUHA ROJSTVO LEGENDE Od nekdaj je ohmpijski duh antične Grčije buril duhove ljudi, naklonje- nih plemenitosti športa. Pa poprečen zemljan kaj malo ve o nastanku ohm- pijskih iger in poteh, po katerih se je gradila, kah- la in rastla pleminita in nesmrtna zamisel o šport- nih igrah, kot simbolu enovitosti moči telesa in duha. Slavni dnevi panhelen- skih iger so že pozabljeni. Templji, postavljeni v nji- hovo čast, so le še ruševi- ne. Toda, ohmpijski duh živi naprej. K življenju ga je obudil francoski -baron Pierre de Coubertin in vse od prve ohmpiade so- dobnih dni, ki je bila 1896. leta v Atenah, živi ta duh med domeda vsemi narodi sveta kot spodbu- da k merjenju moči, utrje- vanju prijateljstva in ra- zumevanja med narodi sveta. Ohmpijski krogi, ki ta- ko nazorno simbolizirajo enotnost kontinentov sveta v obujanju tradicij ohmpijskega duha, so žal premnogokrat popokah. Razpoke med njimi so pokazale, kako globoko je v svetu nerazumevanje ohmpijskih načel. Vse prepogosto so vojne in nemir sveta, ki vre, nepo- sredno posegle v igre. 1916. leta je Ohmijado preprečila prva svetovna vojna, 1936. leta je Hitler skušal OUmpijado izrabi- ti v najbolj grobem poh- tičnem smislu, 1940. in 1944. leta Ohmpijade ni bilo zaradi druge svetov- ne vojne. Prav te dni si- rom sveta hočejo ohmpij- skim načelom zadati nov udarec. Mnoge zahodne dežele skušajo odvzeti pravico do organiziranja letnih ohmpijskih iger Moskvi zaradi sovjetske- ga vmešavanja v Afgani- stanu. A vendar so že antični Grki ostro ločih pohtiko od Ohmpijade. Ta je bila najmočnejši zakon. Na njej niso smeh sodelovati posamezniki, ki so se pre- grešili z bogokletjem, umori ah kršitvijo ohm- pijskih načel. V času Ohmpijad je v celotni Gr- čiji moral vladati mir. Delfsko prepročišče je prav zaradi nenehnih vojn med mestnimi drža- vicami svetovalo uvedbo ohmpijskih iger. In kako so olimpijske igre sploh nastale? V kakšnih disciphnah so se merih antični prebivalci Grčije? Kdo so bih ohpij- ski heroji Antike? Kako se je izrodil ohmpijski duh in kako ter s kakšni- mi željami ga je k življe- nju obudil Pierre de Cou- bertin? O tem bo govora v felj- tonu, ki ga danes priče- njamo, da bi z njim poča- stih olimpijsko leto in pri- bhžah številnim zaljub- ljencem športa ohmpijski duh. O teh rečeh sem razmiš- ljal, ko sem jeseni v senci oljk in neopisljivo mo- gočnih ostankov antičnih templjev obiskal Ohmpi- jo in ko je s travo pora- ščen antični stadion v mi- shh postal prizorišče bo- jev, ki jim ni bil edini in končni cilj zmaga, narveč prikaz enotnosti moči te- lesa in duha, miru med narodi in razumevanja. 2e čez nekaj dni bo v Ohmiji vnovič zagorela ohmijska bakla, ki jo bo- do ponesh do Lake Placi- da - prizorišča zimskih ohmpijskih iger. PIŠE: B. STAMEJČIČ Krypta (na sliki) je bila vhod na olimpijski stadion v antični OlimpijL V antičnih časih je bil celoten obok pokrit in vbod na stadion skrit. KRAJANI SVIBNEGA ZA DEDIŠČINO Odbor xa varstvo spomeniiiov Zavzetost krajanov Svibnega v laški občini za svoje kul- turne spomenike oporeka vsem tistim, ki pravijo, da kul- turna hotenja na tem področju še niso segla do ljudi. Nedavno ustanovljeni sedemnajstčlanski odbor pri KO SZDL Svibno, je pripravil srednjeročni in kratkoročni pro- gram del, ki bodo potekala na gotski cerkvi v Svibnem in pri zaščiti grajskih razvahn Ostrovrharjev. Ko je Zavod za spomeniško varstvo pred i)etimi leti začel z deh na zaščiteni cerkvi je v začektu odkril freske, ki so tudi že restavrirane. Odkrita je bila tudi arhitektura, ki je pred- vsem bogata v gotiki. Vsa ta odkritja in najdbe podirajo dosedanje umetnostne kriterije in so ključ do novih spo- znanj. Takoimenovana »laška« skupina se preimenuje v »svibensko«. Skratka, gre za odkritja repubhškega pomena. Z novimi odkritji pa bo potrebno vse to tudi ustrezno pre- zentirati. Vaščani so vseskozi skrbno spremljah dela na sakralnem^ objektu in žehjo, da se vse ustrezno uredi. V zvezi s tem smo zaprosiU tudi za nekaj mnenj. _ ,j KAREL KAVSEK, pred- sednik skupščine Icrajevne skupnosti Svibno: »Skup- ščina naše krajevne skupno- sti je naš odbor za zaščito kulturnih spomenikcJv na našem območju potrdila in s tem dala zeleni znak za akci- jo. Z njo moramo takoj priče- ti. S programom in predvide- nimi sredstvi bomo šh na so- ciaUstično zvezo v Radeče, kjer pričakujemo vso podpo- ro. Razmišljamo tudi o javni tribimi in o predavanjih, ki naj bi ljudi seznanila o vre- dnosti naše kulturne dedi- ščine.« VOJKO POHAR, predse- dnik zbora krajevnih skup- nosti občinske skupščine v Laškem: »Nujno je, da naj- prej statično saniramo cer- kev, da bo res trdna. Sred- stva se bodo morala najti, vendar v širši družbeni skupnosti. Ce je kulturna skupnost Slovenije to začela in če gre za spomenik takš- nega pomena, potem bo mo- rala tudi še naprej prispevat' svoj delež. Brez dvoma se bomo v Radečah tudi dome- nih, vendar moramo imeti najprej finančno ovrednoten program.« FRANC GROS, sekretar osnovne organizacije ZK, ki združuje Svibno in Jagnje- nico: »Mi z vsem srcem poz- dravljamo pobudo krajanov in želimo, da se z akcijo na- daljuje. Ponosni smo na to, kar imamo, to je naše in to moramo čuvati. Ne smemo pa biti osamljeni, ker sami del ne bomo zmogh. Zainte- resirati moramo vse dejavni- ke in pritegniti republiko. Pravijo, da je akcija repubh- ško pomembna, zato mora biti tudi njihov delež priso- ten. KONFERENCA ZRVS V CENTRIH Krajevna organizacija Zveze rezervnih vojaških starešin j( imela v KS Center v Celju letno konferenco, na kateri s( pregledah svojo aktivnost v minulem in načrtovah naloge zi tekoče leto. Na konferenci so izvolih blagajnika, vodjo ko misije za rekreacijo in organiziranje raznih prireditev t© vodjo za informativno dejavnost. Upamo, da bomo sled njega uvrstih lahko med redne sodelavce naše informativna hiše? ENOTNO V AKCIJO Prihodnji ponedeljek se bodo zbrah člani na skupni sej sveta za informiranje pri OK SZDL, komisije za idejnopoli tično propagando in infromiranje pri komiteju OK ZKS iJ komisije za informiranje pri Občinskem svetu zveze sindi katov Laško. Razpravljah bodo o programski usmeritvi dela Radia Ce Ije, Novega tednika Celje, pa o TV Ljubljana in konkretno' vzr^tavitvi sistema informiranja in medijev v občini Lž škf^^g-^Dvljeno je, da sistem informiranja še ni izgrajen, d v nekateith delovnih organizacijah že imajo organiziran izdajr^ie internih hstov in podobne obhke obveščanja, d pa je^ž krajevnih skupnostih med drugim povedano zel malo informacij v pismeni obliki. Izjema so le občasn informacije v Radečah, da so v času priprav na akcijo NNN' skoraj vse večje KS izdajale priložnostne hste. Ze nekaj U ne izhaja več občinski časopis Naše delo in da ni ureje informativni dokumentacijski center v občini. O problem« tiki informiranja razpravljajo tako komunisti, kot orgai SZDL, sindikata in mladine a se doslej še ni poenotila akcij kako priti od tu dalje. O obveščanju so razpravljah že tudi t zasedanju zborov občinske skupščine, najbrž pa prema] delegacije za SO, kajti če bi, bi verjetno bil večji odziv me občani in delavci v združenem delu. FANIKA LAPORNI §t. 2 - 17. januar 1980 NOVI TEDNIK - stran 11 Vaša stran ZAKAJ BREZIMNO? Sprejeli smo pismo Manje Kokol, ki nam opisuje dogo- dek okoli Viatorjevega av- tobusa dne 20. decembra la- ni. Pa je poleg imena in priimka pozabila navesti še naslov. Zato je pismo seve- da anonimno. Mi pa takih ne objavljamo. Sporočite nam torej po- poln naslov! UREDNIŠTVO »TAJFUN« IN SOSEDI Po dolgem času je na Pla- nini zrasla težko pričakova- na hala POZD Tajfun. Kljub dobremu namenu, kateremu naj bi služila, je zadnja dva meseca sprožila nekaj pro- blemov svojim najbhžjim so- sedom. V mesecu novembru je hud zemeljski plaz v vznožju hale pretrgal vodovodno cev za našo hišo. OstaM smo brez kaplje vode in šele po nekaj- tedenskih pogajanjih z vod- stvom Pogodbene organiza- cije združenega dela smo do- bih naročilnico za delno po- kritje stroškov za napeljavo novega vodovodnega prik- ljučka iz druge smeri. Direk- tor POZD je namreč zatrje- val, da je ta teren plazovit, vendar najstarejši občani te- ga kraja ne pomnijo, da bi se na tem mestu kdajkoli pre- mikala zemlja. Polovico stro- škov in dela za nov priklju- ček smo morcdi trpeti sami, če smo hoteh imeti vodo čimprej, pa čeprav sami ni- smo bili nič krivi. Da pa je bilo razočaranje še večje, je 29. decembra lani premikanje zemlje, poleg številnih razpok in jam po njivah in travniku, povzroči- lo, da se je zaradi nemirnih tal polomil električni drog in tako je ostalo okrog 20 hiš brez električne energije. O problemu smo obvestili vo- djo enote Elektra na Planini tovariša Valentinčiča, ki je zadevo pregledal in takoj pristopil k popravilu, čeprav so bili že novoletni prazniki. Se isti dan so delavci Elektra skopali jame za postavitev droga in opor, naslednji dan, zgodaj zjutraj, pa smo s skupnimi močmi postavih nove drogove. V nedeljo, ob desetih dopoldne, je bilo de- lo uspešno opravljeno. Zelo smo bih veseh in hva- ležni delavcem Elektra, nad- zorništvo Planina, da so nam tako hitro preskrbeli elek- trični tok, kljub prostim dnem. Želimo, da bi bili za zgled tudi drugim. RUDI IN ANDREJ JAGO- DIC, Planina pri Sevnici UREDNIŠTVO: Tudi naše priznanje delavcem enote Elektra na Planini pri Sev- nici. Zaradi premikanja tal in zemlje pa bi se najbrž da- lo ugotoviti, kje tičijo vzro- ki za to. Imamo službe, ki bi lahko odgovorile na vpraša- nje, kdo je krivec za premi- kanje tal in zemlje in tako za posledice, ki so morda nastale zaradi tega. LEPA POTEZA Kot zvesti bralec Novega tednika prosim za objavo na- slednjega zapisa: Posebno za invalide je izreden občutek, če spozna- jo, da niso pozabljeni. In ta- ko telesni invalidi na območ- ju Krajevne skupnosti Fran- kolovo tudi ob prehodu sta- rega v novo leto niso bili sa- mi. Tudi tokrat se jih je spo- mnilo Društvo telesnih inva- lidov v Celju. Njegovo akcijo so podprli tudi mnogi drugi dobrotniki. Zato iskrena hvala vsem, zlasti pa predsedniku Druš- tva telesnih invaUdov v Ce- lju, Ludviku Preglju, za člo- vekoljubno akcijo. V imenu invalidov RUDI HROVAT, Verpete-Frankolovo KAKO JE S TEM? Star sem, 80 let in 100-od- stotni invaUd. Vsakih deset dni se moram z avtobusom voziti v urološko ambulanto v Celje zaradi menjave kate- tre, ker pa ne morem hoditi, sem prosil, da bi pri gostilni ZeUč napravih vsaj eno klop, da bi se lahko vsedel. Pa sem dobil odgovor, da je celjska občina na svojem območju povsod uredila uti- ce na avtobusnih postajaU- ščih, laška in hrastniška pa nobene. Iskal sem tudi predsedni- ka krajevne skupnosti, pa ga žal nikoli ne najdem doma. In tako se mi nehote pora- ja vprašanje, ali je še katera vas na celjskem območju bolj zapostavljena kot Kle- novo. Vas ima osem hiš, voz- nih cest nima, tako da še re- šilni avto ne more do naših hiš. Toda, davke plačujemo vsi. Krajevna skupnost Sedraž v laški občini je asfaltirala cesto iz Breznega do Sedra- ža, naša vas pa še ni dobila lopate gramoza. Uprava za dohodke občine Laško mi je predpisala 151 novih dinarjev kot davčno osnovo za parcelo št. 472, ki je jaz ne hasnujem, marveč Martin Sentočnik. Katastr- ska uprava v Celju je ugoto- vila, da sem jaz tretji človek, ki plačujem davek za to par- celo. Plačujem ga 51 let, moji predniki pa od 1. maja 1909. leta. Kako je torej s tem? JOŽE CATER, Klenovo 5, Laško UREDNIŠTVO: V vašem pi- smu je nekaj vprašanj, ki si zaslužijo odgovor. Seveda gre najprej za postavitev in ureditev avtobusnih posta- jališč. Prosimo, da bi nam to zadevo pojasnila Krajev- na skupnost in tudi pristoj- na služba ali interesna skupnost v laški ot>čini. Drugo pa je seveda davek od navedene parcele. Tudi v tem primeru dajemo besedo in prosimo za odgovor pri- stojno službo občine Laško. ŠE ENKRAT: MUČENJE ŽIVALI V OGRADI Odgovor predsednika Kra- jevne organizacije SZDL Vinska gora na naš zapis za- radi mučenja živali, nas je prisilU, da se novic oglaša- - mo. Ni naš namen, da bi oce- njevali vlogo in delo Ivana Košana v krajevni skupno- sti, dejstvo je le eno, da ni ljubitelj živali, ampak njihov mučitelj. Ce bi bila ograda in prehrajia živali pravilna, po- tem mu ne bi poginilo sedem srn, od tega so mu dve raztr- gali psi. Ograda ne meri 4000 kv. metrov, kakor navaja predsednik KK SZDL Vin- ska gora, ampak od 300 do 400 kv. metrov. Zeleh bi, da bi si to ogrado ogledali lov- ski strokovnjaki, da bi tudi videh živah, kako trpijo. Ali sploh veste, da mora ravno srnjad imeti raznovrst- no vitaminsko prehrano, ki si jo sama poišče v prostosti. Zato tudi v živalskih vrtovih obnavljajo srnjad, ker v ogradah ne živi dolgo. Zato vztrajamo in zahteva- mo, da sodnik za prekrške najstrožje kaznuje Ivana Ko- šana v Vinski gori, ker je takšno ravnanje živah muče- nje in po Zakonu (Ur. list št. 16, čl. 11, točka 7 z dne 25. aprila 1974) kaznivo. Čudimo se Lovski družini Velenje, da v svojem revirju dopušča takšno početje. Ra- zen tega se sprašujemo, za- kaj sodnik za prekrške obči- ne Žalec nič ne ukrene, saj so bile priče zaslišane v Vele- nju že marca 1979. leta. DRUŠTVO ZA VARSTVO ŽIVALI, Celje UREDNIŠTVO: Kaj meni na to pisanje Lovska druži- na Velenje in kaj sodnik za prekrške občine Žalec? Pro- simo, odgovorite. Že v na- prej hvala za sodelovanje. ŠE ENO STALIŠČE »MUČENJE ŽIVALI V OGRADI« Komisija za lovstvo pri Izvršnem svetu Skupščine občine Žalec nam je poslala v zvezi s člankom »Mučenje živali v ogradi« naslednje pojasnilo: Komisija za lovstvo pri IS SO Žalec je na seji dne 12. decembra 1979 obravnavala sestavek pod naslovom »Mu- čenje živah v ogradi« objav- ljen v Novem tedniku dne 6. decembra 1979 ter do tega pisanja zavzela svoja stahšča in sklep, da se ta stahšča za- radi pravilnega informirjmja občanov občine Žalec obja- vijo v Novem tedniku. Pisec članka »Društvo za varstvo živah Celje« poskuša prikazovati tov. Košan Ivana iz Cmove 28, Vinska gora kot mučitelja živah, kar ne odgovarja dejanskemu sta- nju. Sestavek je poln podti- kanj, zlonamernih nizkih udarcev z namenom blatiti njegovo ime ter posredno tu- di prizadevanja komisije za lovstvo pri IS SO Žalec gle- de izvajanja zakona o var- stvu, gojitvi in lovu živah ter upravljanju lovišč Ur. hst SRS 25/67 zaradi nezakonite- ga izvajanja lova s strani LD Velenje, Oljka Šmartno ob Paki, Dobrna in Hiun Celje. Tov. Košan Ivan je že več kot šest let član komisije za lov- stvo pri IS SO Žalec, je član LD Žalec in je znan kot ljubi- telj narave in divjadi, ki si veliko prizadeva na območju KS Vinska gora za varstvo in gojitev divjadi kot tudi na celotnem območju občine Žalec. Tov. Košan Ivan je na svo- jem lepo urejenem posestvu uredil v gozdu in travniku 4000 m^ veliko oboro, ki je ograjena z dvojno žično ograjo in ima vedno tekočo pitno vodo ter naprave za krmljenje in bivanje divjadi. Za postavitev take obore ni potrebno nobeno dovoljenje, kar pisec članka zmotno mi- sh. Dovoljenje od Repubh- škega sekretariata za kmetij- stvo, gozdarstvo in prehrano je potrebno le za postavitev nad 50 ha obsežne obore. Zoološki vrt Ljubljana je dne 7. 11.1977 podal mnenje o ogledu Košanove obore da je primerna za srnjad in raz- ne vrste fazanov. Prav tako so bih mnenja, da je oskrba živah primerna in zato ima Zoološki vrt Ljubljana na- men s tov. Košanom še na- prej sodelovati. Posamezni člani komisije za lovstvo pri IS SO Žalec so si večkrat ogledah oboro in divjad v njej in bih vedno mnenja, da je divjad v obori dobro oskrbljena in prehranjena ter da je obora primerna za življenje smjadi, to pa so predvsem srnini mladiči, ki so izgubih mater in so jih lovske družine med tem udomačile in niso prilagoje- ne pogojem življenja v na- ravi. Obstreljeno in poginulo sr- nico dne 26. aprila letos je komisija v sestavi dveh čla- nov komisije za lovstvo pri IS SO Žalec, komanduja Po- staje mihce Žalec in veteri- narskega inšpektorja SO Ža- lec pregledala in ugotovila, da je bila divjad obstreljena s flobertom. Prav tako sta pri ogledu obore po pomoru sr- njadi pri Košanu sodelovala dva člana komisije za lov- stvo pri SO Žalec in bila mnenja, da psi klateži niso prišh v ograjeno oboro brez pomoči surove in hudobne človeške roke. Komisija za lovstvo pri IS SO Žalec zato takšno zlona- merno pisanje najostreje ob- soja, kcT ima takšno pisanje v ozadju določene negativne interese. Komisija žeh, da bi društvo prijateljev živah iz Celja le našlo prave krivce za pomor smjadi in mučenje ži- vah ter v bodoče skupna po- ta s komisijo za lovstvo za sodelovanje na področju var- stva in gojitve divjadi na ob- močju občine Žalec. NEKAJ PREDLOGOV Ne le ob novem letu, tudi sicer. Predlagam, da bi Izletnik uredil vsaj tri parkirišča za svoje nove taksije, in sicer pred železniško postajo, pred zdravstvenim domom in pred bolnišnico. Zehmo tudi prodajalno ži- vih rib ter ureditev vehkih pašnikov na Mozirski plani- ni, Smrekovcu in drugod, kjer bi se lahko pasla vehka čreda goveje živine.in drob- nice. V Zdravstvenem domu je nujna postavitev in ureditev lekarne pa tudi javne tele- fonske govorilnice. V najkrajšem času naj bi dobili optika, ki bi bil zdrav- nik. Denar za rešitev teh želja in potreb bi lahko dobili na več načinov. Tudi tako, da bi vsak lastnik osebnega avto- mobila - v regiji pa jih je baje 17.000 - ob letni registraciji plačal vsaj tisoč dinarjev za te namene. V skrbi za ljudi pa bi ne šrneU pozabiti na ptice, ki pri nas prezimujejo. Zanje naj bi postavih veliko krmilnic, saj vemo, da samo ena sinica uniči na dan okoli šest gra- mov mrčesa. Priporočam hišnim sve- tom sajenje cvetic, ki bodo V' okras okolju. Veliko uspehov v novem letu žeh vsem upokojenec FRANJO OMERSA, Celje, Kersnikova 32 UREDNIŠTVO: Hvala za pismo in nekatere koristne pobude. Opazili ste, da smo iz zapisa izločili željo po gradnji nove in velike bol- nišnice. V teku so namreč že dogovorjena dela za moder- nizacijo celjske bolnišnice. Tudi financiranje te pobude je zagotovljeno. kovindtehna tpzd tehnična trgovina ROJSTVA ŽALEC Rojstev ni bilo. /POROKE ŽALEC Zakonskih zvez ni bilo sklenjenih. SMRTI ŽALEC ANA GMAJNAR, 73, Li- boje, ALOJZIJA PALIR, 93, Breg pri Polzeh, MATIJA GOMINSEK, 82, Ložnica pri Žalcu, ROZA DECMAN, 83, Celje, ANTON BELE, 37, Ce- lje, ANTONIJA VOSNJAK, 85, Latkova vas, MARTIN TAJNSEK, 63, Podkraj pri Velenju. IZ ZAKONSKE SVETOVALNICE ŠE NEKAJ O SPRA VNEM POSKUSU Zakonci, ki ne znajo slovenskega jezi- ka, imajo v postopku za spravni poskus pravico uporabljati svoj jezik in jim je na njihovo željo treba zagotoviti ustno prevajanje poteka postopka v njihov je- zik. Zakonca je treba poučiti o pravici uporabe svojega jezika in o pravici do tolmača v tem postopku. Zapisniško je treba ugotoviti, da so bih poučeni o tej pravici in kaj so v zvezi s tem poukom izjavih. Pravici do prevajanja se lahko odpovedo, če izjavijo, da znajo sloven- ski jezik. Kaj je namen spravnega poskusa? Na kratko lahko rečemo, da je namen spravnega poskusa poskus poravnave med sprtima zakoncema. Na spravnem poskusu se posveti kar največjo skrb prizadevanju, da se sprta zJakonca po- ravnata. Zakonca se opozori tudi na možnost strokovne pomoči, ki jima jo pri tem lahko nudijo svetovalci zakon- ske svetovalnice in drugi strokovnjaki. Na spravnem poskusu se zakonca tudi opozori na vse pravne posledice razveze zakonske zveze za njiju in za njune otroke. Mnogo je namreč primerov, ko se za- konca odločita za razvezo zakonske zve- ze zaradi takšnih medsebojnih konflik- tov, ki bi bih z njunim sodelovanjem in s strokovno pomočjo zakonskih svetoval- cev rešljivi predvsem v tistih primerih, ko čustvena vez med zakoncema še ve- dno obstoja. Večkrat se torej zakonci prehitro odločajo za razvezo zakonske zveze, predvsem je to značilno v prvih nekaj letih trajanja zakonske zveze. Razveza zakonske zveze staršev lahko zelo negativno vphva na mladoletne otroke. Zakoncema, ki imata mladolet- ne otroke, je pri spravnem poskusu tre- ba še posebej predočiti pomen obstoja zakonske zveze ter ju opozoriti na njuno skupno odgovornost za vzgojo in preživ- ljanje ter zagotavljanje ustreznih pogo- jev za zdrav in nemoten razvoj njimih otrok. Z£ikonca je treba opozoriti tudi na vse možne vzgojne, socialne, psihološke in druge posledice za njune otroke v primeru, da se zakonska zveza razveže. Ce na prvem razgovoru ni mogoče do- seči sprave med zakoncema, toda kaže, da bi bilo mogoče doseči spravo, lahko član sveta za opravljanje spravnega po- skusa, ki vodi spravni poskus, v spora- zumu z obema zakoncema določi nov datum za nadaljevanje spravnega po- skusa in jima svetuje, da se v času, pre- dno se spravni poskus nadaljuje, vklju- čita v zakonsko svetovanje. Ce zakonca soglašata, da se bosta vključila v zakonsko svetovanje, kot tu- di v drugih primerih, ko je smotrno, da se spravni poskus nadaljuje, se nadalje- vanje spravnega poskusa, v soglasju z zakoncema, odloži za določen čas, ven- dar najdlje za tri mesece. Ce zakonca ne prideta na nadaljevanje spravnega po- skusa, se šteje, da je predlog za sporazu- mno razvezo oziroma tožba za razvezo zakonske zveze umaknjena. Seveda pa so v določenih primerih medosebni odnosi med zakonci že tako narušeni, da bi bilo nadaljnje skupno življenje nevzdržno in je razveza zakon- ske zveze edini izhod. Namen spravnega poskusa v teh primerih je pomoč zakon- cema, da svojo odločitev za razvezo zre- lo sprejmeta, da zrelo ugotovita, da pač nista več za skupaj in da je bolje, da se razideta in da ima vsak od njiju pravico, da si po svoje p>oišče srečo v življenju, ne pa da gresta narazen v medsebojnem sovraštvu in obtoževanju. Takšna zrela reizveza zakonske zveze ne bo imela ne- gativnih posledic tako za njiju kot za njune mladoletne otroke. BRANKO BUT dipl. psih. OBISKAU SMO KRAJEVNO SKUPNOST MOm NA miNI iK 1530 METR^ Čepnvje ¥ občinskem sndišču ŽM svoje žMk Pred sedežem občine stoji spomenilc padlim borcem Lahko je mozu^ki krajevni skupnosti. Tu je sedež obči- ne in zaradi občine dobijo vse...« Tako pravijo nekateri, če pogovor nanese na delo in življenje krajevnih skupno- sti v Gornji Savinjski dolini. Toda, kako je v resnici? Resnica je drugje. Nič po- darjenega. Nič zaradi tega, kjer je v tej krajevni skupno- sti tudi sedež občine in ker tu poleg drugih ustanov de- lajo še občinske družbeno- pohtične organizacije, inte- resne skupnosti. Nič takega, kar bi lahko spominjalo na poseben položaj. Kvečjemu obratno. Morda prav zaradi te posebnosti. Krajevna skupnost Mozir- je živi svoje življenje. Res je, da je nekoliko drugačno od tiste, ki zajema le nekaj sto krajanov. Mozirje je mesto in ni, je kraj, kjer se ljudje ne poznajo tako med seboj, kot se drugje. Veliko jih je in bloki že kažejo svoje rezulta- te. Ni tiste odprtosti. Zato tu- di akcije, ki se jih lotevajo, ne rodijo takšnih sadov kot drugod. V večini primerov ležijo na ramah nekaterih, redkih delovnih družbenih delavcev. In vendar je tu močno raz- gibano življenje. Razvija se v številnih organizacijah in društvih, tudi po zaslugi ob- činskega utripa. Tu je ven- dar sedež občine, ki koraka svojo pot, ki hoče samo na- prej, ki hoče ujeti zamujeno, stopiti v korak z gospodar- sko razvitimi, ki hoče doka- zati, da tod živijo prizadevni, delavni ljudje, ki nadaljujejo tradicijo svojih prednikov, ki nadaljujejo pred štirimi desetletji začeto revolucijo. In kadar koU govorimo o Mozirju, mislimo tudi na tu- rizem. Mozirje je središče tu- ristično izredno lepega in bo- gatega območja, toda še ve- dno premalo izkoriščenega. Nalog na tem področju je ve- liko in Mozirje, kot središče krajevne skupnosti in obči- ne, mora biti pri tem za zgled. Nosilec pobud. Tudi nosilec večjega povezovanja. Razdrobljeni bodo stopicali na mestu in šli nazaj. Praksa to potrjuje. Mozirje ima na tem področju še vehko na- log. Toda, Mozirje ni samo to. Je še dosti več. O živahnem in pestrem življenju v njem govorijo društva. Mnoga in delavna. Prosvetno, tele- snovzgojno, planinsko, gasil- sko, športno... Pa ribiči, lov- ci, strelci in drugi. Ne da bi jih naštevah. O živahnem dogajanju go- vorijo družbenopohtične or- ganizacije. Zdaj je beseda o krajevnih, čeprav se tudi de- lo občinskih pozna v tej sre- dini. Tu dela šest osnovnih or- ganizacij zveze komunistov. V Mozirju živi 160 članov zveze komunistov, toda v osnovni organizaciji v Kra- jevni skupnosti jih je le 45, vsi drugi so vezani na organi- zacje v svojih delovnih sredi- nah. Razumljivo, z delom ni- so najbolj zadovoljni. Sicer pa eni uspehi porajajo nove naloge. V tem ni mirovanja, zato tudi nenehno iskanje novih obhk za močnejšo uveljavitev, čeprav je res, da je delež komunistov v razgi- banem družbenopoUtičnem življenju v krajevni skupno- sti velik. Se večje uspehe pri- čakujejo od dela Sveta ZK v krajevni skupnosti, ki bi naj bil povezovalno telo ne samo med osnovnimi organizacija- mi ZK v krajevni skupnosti, marveč tudi med vsemi dru- gimi družbenopolitičnimi organizacijami in društvi. Ne gre prezreti dejstva, da uživajo člani ZK v krajevni skupnosti velik ugled in da zatorej niso redki primeri, ko se nanje z obiski na domu obračajo krajani in sprašuje- jo, kako je z nekaterimi pro- blemi, nalogami in podobno. Krajevna organizacija SZDL se je uveljavila kot frontna sila. Za njo so števil- ne iispešne akcije in naloge. Pomembno poživitev priča- kujejo od dela sekcij za posa- mezna področja. V delu krajevne konferen- ce SZDL odsevajo vsi kra- jevni uspehi, naloge in pro- blemi. Zlasti uspehov je veU- ko in potrjujejo vlogo SZDL med krajani. Ni naključje, če se je prav frontna SZDL v zadnjem času veliko ukvar- jala z vprašanji dela krajevne skupnosti in njenih organov, tembolj, ker se je kar lep čas zatikalo pri konstituiranju skupščine krajevne skupno- sti itd. Sociahstična zveza prodira s svojim delom v vse pore življenja. Čeprav rezultati še vedno niso takšni, kot bi si jih zeleh, delovni uspehi go- vorijo o njeni moči in po- membnosti. V kolikor v Mozirju sa- mem, v trgu, vehko pričaku- jejo od dela sekcij SZDL, so zadovoljni z delom vaških odborov v Smihelu in Lepi njivi, ki sodita v mozirsko krajevno organizacijo SZDL. Tu se ljudje bolj ne- posredno povezujejo pri re- ševanju svojih problemov. Prepričani so, da se bodo z delom sekcij v Mozirju prav tako približah delovnim lju- dem, kot so se z vaškimi od- bori v Smihelu in na Lepi njivi. Ena od prihodnjih nalog, tudi SZDL, so seveda zbori stanovalcev v Mozirju. Ne gre nadalje pozabiti, da je SZDL našla svojo pravo pot tudi v minuh akciji »Nič nas ne sme presenetiti« in opozorila pri tem na nekate- re pomanjkljivosti v splošni ljudski obrambi in dnižbeni samozaščiti. Tudi krajevna organizacija Zveze združenj borcev je ti-. sta, ki se lahko ponaša z veU- ko aktivnostjo svojih članov. NavzUc letom, ki se inšejo. Vsak čas prinaša svoje nalo- ge^ Tako tudi zdajšnji med borčevsko organizacijo. Bor- ci med drugim opozarjajo na vzdrževanje partizanskih grobišč in obeležij in pri tem ne pozabljajo omeniti, da je zdravstveno varstvo dobro rešeno. Kot vprašanje p( stavljajo datum krajevnej praznika. Ta je zdaj hkrati občinskim. Pa menijo, da | kazalo poiskati za krajevi praznik nov datum iz bogal zgodovine narodnoosvoh dilnega boja. Na vsak nači pobuaa, ki zasluži pozorno in seveda odločitev. Ta zapis bi prav goto« Mini planinska koča v Savinjskem gaja ANTON VRHOVNIK, predsednik Izvršnega sveta SOb Mozirje: Nekateri meni- jo, da je Krajevna skupnost Mozirje, glede na to, ker de- luje v občinskem središču, v prioritetnem položaju. Toda, lahko trdim, da vse, kar so napravili, ni bilo v nobeni povezavi s tem dejstvom. To je njihovo delo. TONE MODRUANČl predsednik Krajevne koni renče SZDL: Kakorkoli oC njujem delo in življenje vB ši krajevni skupnosti, iti ram reči, da zlasti Sociš stična zveza kot fronta ori nizacija uspešno deluje, naprej se bomo morali zavzeti za uveljavitev t dročnih sekcij. A KRONIKA TROA MOZIRJE Kronika, U Jo Je ob prelomu eMotJe napisal Žiga Laykauf, In ki Jo Je poejfotll evojemu Mozirju. lx n/e povzemamo nekaj značllrtlh zapleov. O najstarejši dobi trga Mozirje ohranjeni so nam samo pravljični spomini. Pod trgom, ki je stal na treh gričah, razprostiralo se je jezero. Ob gornjem robu tega i jezera vzdigoval seje visok kamenit stolp, v katerem se • je nahajala stražnica. Na mogočnem temelju ob skaU < stoji sedaj iiiša št 82. ★ ★ ★ Za časa Rimljanov je tukaj že najbrž obstojal kak \ »castrum« aU utarjen kraj. ★ ★ ★ Najstarejši podatki o zgodovinskem obstoju Mozirja ]. so nam v sledečih Ustinah ohranjeni: ] 1. Darilno pismo oglejskega patriarha iz leta 1146. j 2. Darilno pismo patriarha Bertolda leta 1231. j ★ ★ ★ Trg Mozirje je imel stare privilegije podeljene mu od 1 raznih avstrijskih vladarjev. Te listine so leta 1580 z ; večino trga pogorele. Vsakokratni novi vladar je trgu privilegije na novo potrdil, ta pa je moral po dvornih \ agentih takso plačati. ★ ★ ★ , Leta 1680 so prodrU Turki v naš kraj in tukaj požigaU : in pleniU. Ko so Turki odšU, pustiU za seboj so kugo, i črno snut aU veliko umiranje, ki je posebno hudo leta i 1682 v trgu in okoUci razsajalo. MrUči se niso smeU na pokopališču okrog cerkve pokopavati, ampak zagrebU so jih na gmajni. ★ ★ ★ Tega usodnega leta 1787 je tudi tukajšnji trg in oko- \ Uco zadea šiba božja - krvava griža je blizu 200 ljudi \ pobrala. ★ ★ ★ Ko so Francozi leta 1797 kraj zapiistiU, prišel je odde-i lek cesarja Ivarui semkaj in 19. janiiarja 1798 se je' nastanila tukaj polovica kompanije avstrijskega polka^ »Baron Stein.« ★ ★ ★ j Vsled malomarnosti so 10. marca 1798 zvečer ob i osmi uri zanetiU ogenj v hlevu Janeza Plešnika (seda-, nja gostilna pri pošti). V kratkem času je vsled hudega: vetra slaba polovica trga v plamenih... in tako je zgo- relo 35 trških hiš in zraven vsa stranska in gospodarska; poslopja, zatem žitne shrambe. j ★ ★ ★ Leto 1835 ima zaznamovati zopet požarno nesrečo za \ trg. 16. marca zvečer ob 8. uri je nastal v hlevu tukajš-; njega posestnika Marčinka ogenj... Zgorelo je le pet stanovanjskih hiš in tri pristave. Zavarovalnina, 165(1 fr. se je v gotovini izpla(^da. i ★ ★ ★ 'l Dne 26. aprila 1839 ob eni uri zjutraj nastal je v' gospodarskem poslopju g. Matije Gk)ričarja na nepo- jasnjen način znova požar. oral imeti posebno poglav- 0 delu mladine. Nekateri ;er pravijo, da se delo mla- nske organizacije, osnovne jmreč, pokaže tedaj, ko gre pripravo plesa ali kaj po- )bnega. Toda, da je mladi- 1 delovna v mnogih druš- ih, pozabljajo. Mladi delaja sredinah, ki jih zaradi vse- ne privabljajo. Planinsko društvo je naj- očnejše društvo v občmi iloh. Ima 548 članov. In po- m ribiči, lovci, športniki, isilci, strelci... in ni še ko- se. To je le del življenja, na iak način živahnega življe- a v krajevni skupnosti, ivijenja, ki ima svoje niti di v Smihelu in Lepi njivi r v nekaterih drugih zasel- h. Krajevna skupnost Mozir- meri 5000 ha in ima več )t 3800 krajanov. Od tega 1 je več kot 1500 v samem ozirju, ostah živijo v osmih tLgih vaseh oziroma zasel- h. Zanimiv je podatek, da Bvilo prebivalcev v Mozir- , Loki ter Ljubiji narašča, edtem, ko v drugih zasel- h upada. V Smihelu, na imer, se je število krajanov 102 letih zmanjšalo za prav liko, torej za 102 krajana. In še ena posebnost. Glede nfiguracije terena. Krajev- i skupnost s svojimi zasel- ise razprostira v višini med P in 1530 metrov! Zgornja Bja skupnosti je na Golteh. Organiziranost krajevne upnosti je podobna orga- tacijski obhki SZDL. V viru krajevne skupnosti lata dva pododbora: v ^elu in na Lepi njivi. 'C bi govorih o delu in pehih krajevne skupnosti Bdnjem obdobju, bi mora- to upravičeno, na prvo »to postaviti vsa dogaja- nja okoh novega parka, okoh Savinjskega gaja na desnem bregu Savinje, na prostoru, kjer je bila še pred dobrima dvema letoma zapuščena gmajna. Dela za \ireditev Sa- vinjskega gaja so združila vse delovne ljudi in krajane ne samo v krajevni skupno- sti, ki je sfeveda v vsakem po- gledu prednjačila, marveč tudi druge. Tudi slovenske vrtnarje. Dela za ureditev Sa- vinjskega gaja so tudi pove- zala vse družbene dejavnike in dništva v Mozirju. To je pravzaprav največji uspeh, čeprav je vrednost nove pri- dobitve zelo velika. 2^animivo, na komunal- nem področju in prav gotovo tudi zaradi dejstva, da delajo in živijo v občinskem sredi- šču, se pojavlja več kot zna- čilen problem. Njegovo reši- tev vidijo v dehtvi dela. Gre za dela, ki bi jih naj opravih s pomočjo prispevkov in pro- stovoljnega dela krajanov ter za ona, ki jih mora izvršiti komunalna skupnost oziro- ma preko nje kolektiv Ko- munalnega podjetja. Gre tu- di ah predvsem za zmanjša- nje stroškov, ki nastajajo pri teh delih. V krajevni skupnosti je še vedno 13 km neasfaltiianih krajevnih cest. V trgu ah me- stu pogrešajo primemo nu-U- ško vežico. Se vedno pri- manjkuje telefonskih prik- ljučkov. V mozirski krajevni skupnosti pride na enega krajana več avtomobilov, kot telefonov! Tu še vedno ni primame kanalizacije, niti čistilne naprave, zato je v zaostanku tudi sekundama kanalizacija. Novo naselje Pod vrhom ima sicer kanah- zacijo, toda njene odplake se izhvajo v Savinjo. Za ta dela imajo sicer projekt, združih so tudi del sredstev, toda de- la še niso stekla. V Mozirju še vedno ni ure- jena javna razsvetijava. Več kot doslej bi morah napraviti za ureditev in vzdrževanje zelenic, tudi zaradi Savinj- skega gaja. Avtobusno po- stajališče je še vedno velik problem, saj pelje skozi trg ena sama cesta, ki je več kot obremenjena. Manjkajo tudi otroška igri- šča. Pa ne gre samo za Mozir- je. Krajevna skupnost je več- ja in podobna vprašanja, vključno s cestiuni in vodo- vodi, rezervoarji za pitno vo- do itd., se pojavljajo tudi v drugih zaselkih. Smihel se zdaj ponaša z novo osnovno šolo, ki je po- stala tudi pomembno druž- beno središče. Tu^i Lepa nji- va bo dobila enak objekt Vse to je še obveznost pro- grama prvega občinskega sa- moprispevka. Kot poseben problem se javlja organizirano otroško varetvo. V Mozirju naj bi v ta namen še letos dobih prizi- dek sedanjemu vrtcu. Kot v drugih krajih in skupnostih v občini, je tudi tu doma velika sohdamost O njej govori Savinjski gaj, o njej asfaltirana cesta Mozir- je-Lepa njiva in še in še. In ne za konec, saj je vpra- šanj še veliko. Ni naključje, če so krajani Mozirja doslej iskah rešitev svojih vprašanj na občini, kajti krajevna skupnost ni imela svojih prostorov. Zdaj jih ureja in poslej se tudi po tej plati od- pirajo nove možnosti za močnejšo uveljavitev. SkoMi MoKirie pelje le ena cesta. Zato je prometjai vrveš ixredno velik. MoMirJe: novi bloki, nova stanovanja. Tekst in slike: MILAN B02IC CAREL inž. KOPUSAR, risednik Sveta skupščine ijevne skupnosti: Mozirja inesto, ima pa mestni zna- ' V tem je tudi del značil- »ti v deiovaiuu krajevne ipnosti. Smo veliki, zato budje ne poznajo med se- ' in zaradi tega tudi težave "resničevaryu določenih FRANC VUGA sekretar Osnovne organizacije Zveze komunistov v Krajevni skupnosti: Četudi ne gre prezreti uspehov, ki smo jih dosegli, vendarle ugotavlja- mo, da se še vse preveč samo pogovarjamo, sklepamo, premalo pa napravimo za uresničevanje sprejetih skle- pov. To se mora spremeniti. JOŽE MEJAČ, predse- dnik Krajevne organizacije Zveze združenj borcev NOV: Čeprav nismo postavili plo- tov, menim, da bi morali biti v krajevni skupnosti bolj po- vezani. To še posebej velja za družbenopolitične organiza- cije pa tudi za društva. Po- trebujemo povezovalno telo. ALEKSANDER VIDEČ- NIK, predsednik Prosvetne- ga društva: Društvo živi svo- je polno življenje. Pomemb- na je ugotovitev, da med ak- tivnimi člani prevladujejo mladi ljudje. Sicer pa bi mo- ral reči še to, da je že skrajni čas, da postane kulturni dom to, kar naj bi bil. VLADO MIKLAVC, član delegacije za Zbor krajevnih skupnosti občinske skupšči- ne: Z delom naše delegacije se ne moremo pohvaliti, predvsem zaradi slabe ude- ležbe na sejah. Zato se pred- sednik delegacije čestokrat znajde v mat poziciji, ko je treba določiti delegate za se- jo zbora. MARTIN AUBREHT. urarski mojster in podpred- sednik Planinskega društva: Obrt je v naši Krajevni skup- nosti dokaj dobro razvita, žal pa je premalo uslužnostne dejavnosti. In tako ni dobiti mizarja, ki bi izdelal okno po naročilu, četudi je mizarskih delavnic v Mozirju veliko. 14. stran - NOVI TEDNIK Št. 2- 17. Januar 1980 ŠMARSKO KMETIJSTVO BOLEZEN NAJEDA ODNOSE Presekati /e treba proixvodno mrtvilo Smarsko kmetijstvo je v zadnjih nekaj letih zajelo proizvodno mrtvilo. Po po- prejšnji živahni rasti proiz- vodnje, ki je bila značilna predvsem za obdobje med letom 1971 in 1975, je v zad- njih letih začela njena rast zastajati. Zakaj? Za osvethtev vseh vzrokov bi veljalo najprej natrositi nekaj podatkov, ki so značil- ni za kmetijstvo šmarske ob- čine. V občini Šmarje se uk- varja s kmetijstvom dobra tretjina prebivalstva ali de- set tisoč ljudi. Kmetijskih površin je 21.000 hektarov, od tega je 3% družbenih. V privatnem sektorju gospoda- ri s kmetijskimi površinami 4200 kmetij, med njimi je 2100 takih, ki se ukvarjajo izključno s kmetijstvom, ostale pa so mešane kmetije. Od skupnega števila kmeč- kih gospodarstev je dolgo- ročno perspektivnih le nekaj čez tisoč, sicer pa je v občini še 1300 zaščitenih kmetij. Za šmarsko kmetijstvo je značilno, da je imelo okoh leta 1970 zelo nizko štartno osnovo, za tem letom pa se je pričelo živahno razvijati. Ta razvoj sovpada z novo orga- niziranostjo kmetijstva v ob- čini in boljšimi odnosi druž- be do te pomembne gospo- darske veje. V tem času so v šmarski občini vložih zelo velika sredstva v kmetijsko mehanizacijo, v strokovno delo in v celoten dvig kmetij- ske infrastrukture. Štiriin- dvajset inženirjev in telmi- kov je strokovno usmerjalo razvoj kmetijstva, kar priča o velikih naporih, da bi se šmarsko kmetijstvo izkopalo iz prejšnje zaostalosti. V zad- njih sedmih, oziroma osmih letih so za kmetijski razvoj porabili v šmarski občini 18 starih mihjard kreditov, od tega v zadnjih štirih letih dvanajst mihjard. V tem ča- su so zgradih in adaptirah 580 hlevov, 300 hektarov vi- nogradov, uredih 100 hekta- rov nasadov ribeza, organizi- rah 90 strojnih skupnosti. Leta 1970 je bilo v občini le 150 traktorjev, danes jih je že 1400. Vsa ta vlaganja so seve- da povzročila, da je tudi kmetijska proizvodnja na za- četku skokovito naraščala. Do leta 1975 so v šmarski ob- čini podvojih proizvodnjo mleka, podobne rezultate so dosegli tudi pri vzreji pitan- cev. Močno so povečah indi- vidualno kmetijsko proiz- vodnjo, ki je sodobno opremljena dajala zelo dobre rezultate. Po letu 1975 pa je pričela kmetijska proizvodnja v šmarski občini zastajati kljub dejstvu, da je bila nje- na osnova več kot zadovolji- va. Vzroke za takšno stanje bi lahko v prvi vrsti iskaU v. potresu, ki je leta 1974 razru- šil Kozjansko. Kmetje so na- mreč v času po potresu skr- beh predvsem za obnovo osebnega standarda, to je stanovanjskih hiš in so mno- go manj naporov vlagali v dvig individualne kmetijske proizvodnje. Zadnje leto srednjeročne- ga obdobja v Šmarju ugotav- ljajo, da precej zaostajajo za zastavljenimi cilji v razvoju kmetijstva v občini. Vendar so zadovoljni zaradi dejstva, da je osnova za bodoči razvoj kmetijstva zelo dobra. Zato imajo vehke načrte za pri- hodnji kmetijski razvoj. Predvsem bodo še naprej urejaU kmetijske površine, da bi dajale še večji pridelek, vlagah bodo v farmo kokoši, še naprej pospeševah razvoj kmetijske mehanizacije, po- spešiU akcijo za izgradnjo nove vinske kleti in še bi lah- ko naštevah. Strnjeno bi lah- ko povzeli, da bodo osnovni cUji bodočega razvoja kme- tijstva v šmarski občini na- slednji: pospešiti razvoj pri- vatnega sektorja, pospešiti prizadevanja za boljšo izrabo zemljišč in okrepiti razvoj družbene kmetijske proiz- vodnje. Te cilje bodo zapisah tudi kot osnovo bodočemu srednjeročnemu planu ra- zvoja kmetijstva v občini Šmarje. DAMJANAJSZ^^^iH^SC STROKOVNJAK SVETUJE ZAPOSTAVUENA THOMASOVA ŽLINDRA Zadnja leta se na našem trgu zopet pojavlja Tho- masova žlindra (Skop- ska), sicer ni takšna, kot smo je bih vajeni' nekoč, toda žhndra je tu in mari- skateri kmetovalec se vprašuje, kako bi jo lahko pametno uporabil. Glavna razlika med nekdanjo Thomasovo žhndro in sedanjo iz Skopja je očitna že na prvi pogled. Standardna Thomasova žhndra vse- buje 14-17% skupne fos- fome kishne, žhndra iz Skopja pa 7% do 10% (redko 12%) skupne fos- fome kisline. Obe pa vse- bujeta še številne druge sestavine. Pod 1% pa vsebuje žlin- dra še številne druge ele- mente: natrij, žveplo, ka- hj, baker, cink, bor, ko- balt, titan, krom, vanadij, mohbden. 2e na prvi pogled ugo- tovimo, da Thomasova žlindira vsebuje poleg fos- fome kisline tudi visok odstotek apna - skoraj polovico v zelo čisti obh- ki, ki je skoraj v celoti do- stopna rastUnam. Pri od- ločitvi za gnojenje s Tho- masovo žhndro moramo upoštevati vse sestavine, kajti če vidimo samo fos- fomo kislino (povprečno 8%), je cena fosforja v pri- merjavi z drugimi gnojih precej visoka. FOSFOR (P, O«), ki ie eno izmed osnovnih rast- linskih hranil, je v naših tleh slabše zastopan, zla- sti tam, kjer ne gnoje re- dno in dovolj z mineralni- mi gnojili. V takšnih tleh je založenost tal s fosfor- jem slaba, kar nam potr- jujejo tudi analize vzor- cev taL Fosfor ima v tleh poleg tega, da je važno rastlinsko hranilo, še ve- lik vphv na strukturo tal, sodeluje pri tvorbi grudic v tleh (mrvičavost) in izboljšuje s tem zračnost in vodni režim v tleh. Iz mineralnih gnojil se fosfor letno izkoristi 15% do 30% od dane kohčine. To pa je eden od razlogov, da gnojimo s fosforjem v precej večjih kohčinah, kot pa je odvzem, zlasti zato, da naredimo v tleh zadostno zalogo rasth- nam dostopnega fosforja. Ce so tla srednje založe- na s fosforjem (15-30 mg na 100 g tal), moramo let- no vračati zemlji 80-110 kg fosfome kishne na ha, zaradi odvzema fosforja s pridelkL V glavnem pa gnojimo s približno vsaj dvakratno kohčino fos- forja (P2 O5), kot pa je odvzem s pridelki in to gnojimo toliko časa, da dosežemo v zemlji dobro založenost (nad 40 mg P2 O5 v 1(M) g vzorca). Od te stopnje dalje pa letno gnojimo v približni višini odvzema. KALCU. (v obhko Ca O) ki je v Thomasovi žlin- dri najmočneje zastopan - 45-47%, je potreben ta- ko rastlinam, kot zemlji. Z eno tono Thomasove žlindre damo 450-470 kg žganega apna (Ca O), od koder je kalcij rastlinam na razpolago v najbolj či- sti obliki. Sicer pa poglejmo, kak- šen je letni odvzem neka- terih hranil, ki so v Tho- masovi žlindri. Pri kalciju pa moramo še dodatno upoštevati iz- gube zaradi izpiranja (pa- davin). Te izgube doseže- jo 300-400 kg Ca O/ha v enem letu. Ksdcij je v tleh neobhodno potreben za zmanjšanje kislosti tal za- radi godnosti tal (nu-avi- čavost tal) in kot rastlin- sko hranilo. Letne izgube že lahko nadomestimo z primernim odmerkom Thomasove žlindre. Z uporabo mineralnih gno- jil, nad katerimi so tudi nekatera fiziološka kisla gnojila, se kislost tal že itak povečuje, s tem pa tudi izpiranje posamez- nih hranil, na drugi strani pa se zmanjša zaradi ki- slosti tudi mikrobiološka aktivnost v tleh, s tem pa godnost tal. Redni obroki apna, pa čeprav v manj- ših kohčinah, nam to sta- nje v tleh izboljšujejo ah vsaj ublažijo. Navajeni smo, da daje- mo dovolj dušika, fosfor- ja in kahja, včasih tudi kalcija, ostale sestavine pa zanemarimo. Piše: 1 JANEZ LUŽEVIČ dipl. ing. agr. 50 LET HMEUARJA MED NAJSTAREJŠIMI Na pobudo Hmeliarskega društva xa Slovenijo V petek j|e biia v hme- ljarskem muzeju v Žalcu prisrčna slovesnost, na kateri so proslavili 50 let izhajanja glasila Hme- ljar, ki je prvič izšel ma- ja 1930. leta v Celju. Prvi urednik je bil dipl. ing. Janko Dolinar, številko pa so natisnili v Mohor- jevi tiskarni. Zanimivo je, da je bil že tista leta dopisnik tudi pisatelj Janko Kač. »Trgovski hberalizem«, je zapisano v slavnostni številki Hmeljarja, »ki je v Evropi prehajal v impe- riahzem, je izzval tudi na- še trgovce, da so se upira- h tuji nadvladi in izkori- ščanju. Sklenil: so poteg- niti slovensko hmeljar- stvo iz težkega kriznega vrveža in tudi trgovino s hmeljem postaviti na last- ne slovenske noge. Da bi hmeljarska dejavnost do- ma in v svetu bila sezna- njena z delom, načrti in uspehi, je Hmeljarsko društvo za Dravsko bano- vino pričelo 1. januarja 1934 izdajati Hmeljarski vestnik, ki je bil meseč- nik. Predsednik mu je bil žalski župan Rudolf Lor- ber, urednik pa Anton Petriček,šolski naduči- telj v pokoju iz Žalca. Izhajati je prenel^al aprila 1937. leta.« Med okupaci- jo se je tudi Hmeljar pri- družil kulturnemu mol- ku, po vojni pa je zapolnil vrzel v strokovnem obve- ščanju in povezovanju hmeljarjev. Prvi povojni urednik je bil Janko Kač, potem pa so se zvrstili še Martin Jošt, znova Janko Kač, Boris Debič, Jaka Slokan in Zvone Peli- kan, Od 1. aprila 1965 je postal Hmeljar glasilo Kmetijskega kombinata Hmezad. Glavni in odgo- vorni urednik je postal ing. Vili Vybihal, ki ga ureja še danes. Od leta 1967 ureja strokovno pri- logo dipl. ing. agr. Mitje- va Kač občasno pa v Hemljarju izideta tudi prilogi Samoupravni predpisi ter Stezice, na- menjene mladim. Ves Čas se je naklada povečevala in danes šteje že 5000 izvodov. Hmeljar je po- memben informator slo- venskih in tudi vojvodin- skih kmetov, sicer pa po- nese sloves našega hme- lja vsak mesec tudi v 23 držav Evrope in Amerike. Urednik Vili Vybihal pravi, da bo Hmeljar po vsej verjetnosti postal kmalu 14-dnevnik, ki bo skušal z aktualnimi stro- kovnimi, družbenopoh- tičnimi in gospodarskimi novicami postati še bolj aktualen obveščevalec. Na slovesnosti je zbra- nim spregovoril tudi predsednik SO Žalec Vla- do Gorišek, ki je poudaril izjemno vlogo glasila tudi pri krepitvi narodne zave- sti. In kaj meni o tem Vla- do Plaskan?: »Ob jubile- ju lahko ugotovimo, da je časopis tako v stro- kovnem pogledu, kakor tudi pri utrjevanju sa- moupravne organizira- nosti Hmezada zadovo- ljivo opravil svoje po- slanstvo. Izrekam priz- nanje uredniku in vsem, ki v Hmeljarja dopisuje- jo. Priznanje in zahvala gresta vsem dosedanjim urednikom in njihovim sodelavcem. Pred vsem pa tistim, ki so v pre- dvojnem in povojnem obdobju z veliko zagna- nostjo in nesebičnim de- lom opravili pri izhaja- nju časopisa pionirsko delo in s tem omogočili, da imamo časopis, na ka- terega smo lahko pono- sni.« Čestitkam ob jubileju se pridružuje tudi ure- dništvo Novega tednika in Radia Celje! JANEZ VEDENIK O FRANCU COKANU PRIPRAVEN ZA VSE Mi ga dela, xa katerega ne bi poprijel V stari knjigi piše: Koline so klobase, meso, zlasti mrežna pečenka in vse dru- go, kar pošilja gospodar, ki zakolje prašiča, svojim soro- dnikom in prijateljem v dar. Tudi gostija v gospodarjevi hiši ob tej priliki se imenuje tako. COKAN FRANC, starejši, je nekako univerzalen člo- vek. Cesa se loti, vse mu uspe. Pravi, da se je učil za čevljarja, pa je na čevljar- skem stolu kaj malo prese- del. He, čevlje pa še sedaj sešijem in zbijem, če me je le volja. Toda čas je predrago- cen. In kdo bi sedel v kaki čumnati, ko pa khče narava. Zunaj, v naravi je moje delo. Zidarsko žhco suče kot pravi zidarski mojster. In uren je, hiter za dva pridna zidarja. Pa vzame tesarico v roke in je tesar. Zakaj pa ne, to pa res ni taka reč, pravi in se na široko nasmeje, zakaj Franček slabe volje sploh ne pozna. Pa zboh čez hrib rejena te- hca, mlad bikec, krava. Kaj storiti. Dajmo, pokhčimo Cokanovega Francija, on bo že naravnal. Pa ko krava po- metava in je porod bolj za- pleten. Francelj naj pride, on zna, on bo nju^vnal. In tako naprej. Komaj se je vrnil s hoste, komaj je dal partizanščini slovo, že so ga vključih v prvo zadružništvo. V GO- TOVLJAH je bil prvi uprav- nik zadružnega doma, dolgo je vodil ekonomijo na Plev- nem. Dolga leta pa je bil skladiščnik pri KZ Gotovlje. Opravil je vse potrebne teča- je, v svojem poslu je bil izre- dno hiter in izkušen, vsesko- zi pa je bil tudi dober kmetij- ski svetovalec. Poleg vsega pa je bil tudi družbeni dela- vec. - Ko bom šel v pokoj, bom vse skupaj obesil na khn in počival! je vedno go- voril. Kje pa! Se zmeraj zida- ri, pomaga pri živini, včasih se vrne na delo v KZ. Fran- ček Cokan pa je pri vsem tem še dober mesar. Kadar ga »prime«, tudi po dva, tri prašiče dnevno spravi s sve- ta. Dere z levico in desnico. Naj bo še tako kislo vreme, nastopijo še take težave, z dobro voljo in z veliko mero vsestranske kmečke znano- sti zmore vse, človek skoraj ne more verjeti, da je prašič tako rekoč »gotov«, klobase pripravljene za v ponev. Tak je Cokan France, da je že krepko zakoračil čez šest- deset, človek ne more verje- ti, rekel bi - petinštirideset Fr^celj, na zdravje in na mnoga leta! DRAGO KUMER §t. 2 - 17- januar 1980 NOVI TEDNIK > stran 15 Hotel na Dobrni DOBRNA BAZEN NI POČIL Odprli avtomatsko kogljlšča Pravzaprav smešno. Tudi mi smo ujeli nekatere govo- rice. Zelo »autentične, pre- verjene, zanesljive« in po- dobno. Najprej je šlo za astronomske cene v resta- vraciji novega hotela na Do- brni, potem za bazen v istem objektu, ki je počil in zaradi katerega se je nagnila celo stavba in podobno. Odšh smo na Dobrno, si ogledah novi hotel in bazen v njem in pokukah tudi v ce- nik. Pa nismo videh nič takšne- ga, zaradi česar bi se lahko razburjah in sirih govorice naprej. Najprej nekaj o cenah. Se- veda, jih ni mogoče primer- jati s tistimi, ki veljajo v go- stilnah. So pa zato v skladu ali celo nižje od onih, ki ve- ljajo v hotelih enake katego- rije. To predvsem za pijače. Le pri žganih pijačah gredo v korak z drugimi. So torej v resnici nekohko višje. Za cene hrane bi lahko ce- lo zapisah, da so nilje, kot veljajo v takšnih hotelih. Si- cer pa si je kuhinja novega hotela na Dobrni že v krat- kem pridobila velik ugled. In bazen. Zaenkrat še ni počil in kot kaže tudi ne bo. Tudi stavba se zaradi njega ni nagnila. Zato pa je več kot dobro obiskan. So dnevi, ko morejo kopalci čakati, da pridejo v vodo tudi kakšno uro. Voda v njem je topla in termalna. Temperatura je od 32 do 34 stopinj. Stalno čista. Za zunanje obiskovalce je odprt od 13. ure dalje. In če smo že pri bazenu, še to, da je sauna odprta, da so- larij zaenkrat še ne obratuje. V ponedeljek je svoje prve obiskovalce sprejelo štiri- stezno avtomatsko kegljišče. Hotel torej stopa v svoje pol- no življenje, četudi je res, da zdravstveni del zaenkrat še ne posluje. MB HORTIKULTURA 80 ČAS BE2I IN OPOZARJA Zadnji čas xa sprojom uroditvonih načrtov Nedavni sestanek članov upravnega odbora Društva vrtnarjev Slovenije v Celju je pokazal, da bodo pri uresni- čitvi programa letošnje repu- bhške hortikultume akcije v mestu ob Savinji z vso zavze- tostjo sodelovah tudi sloven- ski vrtnarji. Predvsem bodo pomagah pri ureditvi cvet- hčne razstave v Mestnem parku. Vrh tega bodo, tako kot v mozirskem Savinj- skem gaju, pomagah pri ure- janju posameznih kotičkov Mestnega parka. Te deleže so že doslej prijavih kolekti- vi: Rast Ljubljana, Volčji po- tok, Vrtnarija Murska Sobo- ta, Komunalno vrtnarstvo Ptuj, Florina Maribor, Okra- sna drevesnica Rimš Goz- dnega gospodarstva Brežice in dmgi. Dogovorih so se, da bodo vrtnarski kolektivi v okviru celotnega ureditvene- ga načrta parka zasadih do- ločene površine in jili tudi primemo označih. Tako bo tudi na zunaj vjdno, kdo je sodeloval in kdo uredil posa- mezne parcele. Na razstavi bo sodeloved tudi kolektiv Gorienja iz Mu- te s svojim zelenim progra- mom. Organizatorji celjske horti- kultume prireditve pa bodo k sodelovanju povabih tudi vrtnarje iz pobratenih mest, se pravi iz Čuprije, Doboja, Siska in Titovega Velesa. Pomemben bo tudi delež Zveze hortikultiimih organi- zacij Slovenije. Izdala bo ka- talog celjske prireditve, pri- pravila simpozij na temo »Zelenje v industrijskem okolju« ter seveda poskrbe- la, da bodo Celje obiskah čla- ni vseh hortikultiumih dm- štev v Sloveniji. Delež Dmštva vrtnarjev Slovenije in Zveze hortikul- tumih organizacij bo torej velik in pomemben, na vsak način pa tak, da spodbuja tu- di domačine, Celjane, da v takih in podobnih akcijah ne bodo stah ob strani. Za kaj v bistvu gre? Program Hortikulture 80 je velik in sega do sleheme hiše, na vsako zelenico, v okolje delovnih organizacij itd. To tudi pomeni, da ima v tem načrtu vsak občan, vsak delovni človek svoje mesto. Tudi obveznost. Urejeno okolje v najširšem pomenu besede sodi v to delovno ob- veznost. To moramo napra- viti sami. In napočil je zadnji čas, da se pogovorimo o teh akcijah in pripravimo načrte za njihovo uresničitev. Spo- mladi za takšne razgovore ne bo več časa. Tedaj bo treba prijeti za krampe in lopate. Hortikultura 80 je naša na- loga! DELITEV IM SODELOVANJE Čeprav je bUa ustanovljena pred dvema letoma, stopa območna Poslovna skupnost za turizem v Celju šele letos na svojo pravo delovno pot. To seveda ne pomeni, da je doslej mirovala, toda navzhc temu pričakujemo šele od letos dalje njen večji vphv na turistična dogajanja na celjskem ob- močju, še posebej na tista, ki imajo poslovno obeležje. To dejstvo pa hkrati narekuje, da bo treba slej ko' prej napraviti delovno ločnico med Celjsko turistično zvezo kot družbeno organizacijo in Poslovno skupnostjo za turizem. Zakaj? Predvsem zato, ker je zlasti Celjska turistična zveza doslej opravljala nekatere naloge, ki sodijo v delovni pro- gram Poslovne skupnosti. To še zlasti velja za propagandno in informacijsko dejavnost. Prav zato pri Celjski turistični zvezi pričakujejo nadaljevanje razgovorov o dehtvi dela, pa tudi o sodelovanju, saj bo več kot nujno in koristno za vse. Sicer pa je na dlani, da bo Celjska turistična zveza tudi v prihodnje povezovala delo turističnih dmštev, ga spodbu- iala in usmerjala. Po vsej verjetnosti se tudi propagandne dejavnosti ne bo mogla rešiti v celoti, še posebej, ker so v mnogih krajih turistična dmštva tista, ki vodijo in imajo v svojih rokah tudi to aktivnost. Na vsak način se ločnica med obema območnima tvuistič- nima organizacijama kaže tam, kjer se začenja poslovnost in končuje dmštvena dejavnost. Sicer pa bo življenje pokazalo, da ta črta ne bo trdna in da bo tudi v prihodnje poznala medsebojna prepletanja in vse oblike sodelovanja. M. BOŽiC VELENJE: KMALU »DAN KOROŠKE« Okoh štirideset članov Turističnega dmštva Ve- lenje je ob koncu tedna krenilo na zanimivo pot onstran meje, na Koro- ško. Njihov gostitelj je bil znan turistični in gostin- ski delavec Alojz Grego- rič v Čepicah, sicer pa človek, ki sodeluje v pri- pravah na ustanovitev posebne skupnosti za go- stinstvo in turizem na av- strijskem Koroškem. Tu so se Velenjčani sre- čah še z dmgimi turistič- nimi delavci na Koro- škem. Aktualen razgovor so imeh s podpredsedni- kom Zveze Koroških Slo- vencev, Fihpom Varasem in dmgimi. Rezultat tega srečanja je dogovor o tesnejšem sodelovanju Velenja in njegovega turističnega dmštva s slovenskimi tu- rističnimi delavci na Ko- roškem onstran meje. In tako bo že v kratkem v Velenju, v okvim Petko- vih kulturnih večerov, »Dan Koroške«. Pogovo- rih so se še o dmgih skup- nih akcijah, tudi za obisk naših ljudi na Koroškem, saj so možnosti za kmečki in hotelski turizem zares velike. JOŽE MIKLAVC LUČE MANJ TURISTIČNIH SOB V načrtu jo urodltov prostora za campiranje Tudi letna konferenca čla- nov Turističnega dmštva v Lučah ob Savinji je potrdila, da gre za več kot delavno tu- ristično organizacijo, sicer pa za dmštvo, ki je tudi lani doseglo izredne uspehe. In ne samo to, zlasti osrednja turistična prireditev v kraju je pokazala, da gre v tem pri- dem za afirmacijo kraja in ^to za nujno sodelovanje vseh dejavnikov v krajevni skupnosti. Že lani, na deseti ^adicionalni turistični prire- ditvi. je vse dobre stram po- '^szalo sodelovanje turistič- '^ega dmštva s športnim društvom, aktivom mladih ^družnikov ter osnovno nUadinsko organizacijo. •Takšnega sodelovanja si že- Unio še z dmgimi dmštvi in organizacijami v krajevni skupnosti. Tradicionalna tu- ristična prireditev je namreč zrcalo našega kraja, zato ni prav, da se ob njej in tudi Sicer zapiramo v svoje ploto- ve-* je med dmgim na konfe- renci poudarila predsedruca ^stičnega dmštva, Olga Siljar. Luče so najbrž tudi edini kraj v Gomji Savinjski doh- ni, ki je lani zabeležil več tu- rističnih nočitev kot prejšnja leta. Vsega jih je bilo okoh 4.200. Pa tudi število nočitev tujih gostov (444) govori, da se nekaj premika in da le skupna prizadevanja za turi- stično uveljavitev kraja lah- ko rodijo zaželene rezvdtate. Turistično dmštvo je tu& lani poskrbelo, skupaj s kra- jevno skupnostjo, za ureje- nost kraja, uspel je piknik za goste itd. Ob oceni dela so tudi ugotovih, da je več kot zaskrbljujoče dejstvo, da imajo v kraju vse manj sob, ki so vsaj v času tako imeno- vane glavne sezone na voljo za goste. Mladi, ki ustvarjajo nove dmžine, zaradi po- manjkanja stanovanj, ostaja- jo doma in tako zasedajo ti- ste sobe, ki so jih starši vsaj doslej namenjali za turistič- no dejavnost. Tako ni nak- ljučje, če so tudi na zbom opozorih, da bo pospešena gradnja družbenih stanovanj v Lučah več kot nujna. Tudi načrt dela v letoš- njem letu govori, da gre za več kot prizadevno turistič- no dmštvo. Tako bodo dve- ma krajevnima razglednica- ma dodah še tretjo. Vse bodo nadalje štorih, da bodo odpr- h enotno recepcij sko službo. Postaviti nameravajo tudi smerokaze in krajevno infor- macijsko tablo. Obnovih bo- do sprehajalne poti, klopi ob njih, se začeh pripravljati na izdajo novega krajevnega postopka in seveda pripravi- h tradicionalno prireditev. Vrh tega so opozorih na ureditev prostora za campi- ranje. Redna letna konferenca pa je imela tudi slavnostno obe- ležje, saj je predstavnik kra- jevne skupnosti izročil dmš- tvu in predsednici Olgi Si- Ijarjevi priznanji RTV Beo- grad za sodelovanje na od- daji »Znanje - imanje.« Razen tega je ocena minu- lega dela opozorila, da gre za dfuštvo, ki živi s svojim kra- jem in zato podpira vse akci- je za njegov razvoj. M. BOŽiC 16. Stran - NOVI TEDNIK Št. 2 - 17. januar 1980 MLADI PIŠEJO Dragi mladi prijatelji, veseli smo vsakega vašega pisemca in v zadnjem času jih je kar lepo število prispelo na naš naslov. Nekatere med njimi smo v nedeljo objavili v oddaji Kekčevi prijatelji, ki je v sporedu našega radia prav tako kot ta stran, namenjena vam, našim najmlajšim sodelavcem in bralcem. Prav gotovo ste veseli snega, ki je padel kot nalašč za čas zimskih počitnic. In kaj je zapisano v vaših spričevalih? Držali smo pesti za najboljše ocene! No, če je komu šlo kaj narobe, se bo pač potrdil v drugem polletju In z dobro voljo se da vse, prav vse doseči. Snovi za pisanje boste imeli zdaj, kajpak dovolj. Spriče- vala, počitnice, sneg, novi prijatelji in kdo bi vedel kaj še. Torej se lahko najdemo tudi v našem uredništvu veliko pošte? Mnogi člani novlnarsko-llteramlh krožkov nam že nekaj časa zvesto pišete. Posebej mramo pohvaliti mlade iz Stra- nic in Laškega. To pa naj bo vzpodbuda tudi za tiste, ki se nam še niste oglasili. Za vse pa predlagamo, da nam z nekaj vrsticami opišete najbolj prijeten, ali pa morda tudi neprije- ten dogodek na snegu. Velja? Obilo prijetnih uric vain želimo. ČE BI BILO POTREBNO, BI TUDI Ml POSTALI JUNAKI Popoldne je. Sedim v svoji sobi in se učim. Naenkrat sto- pi v sobo oče. Ves mračen je. Hitro zapre za seboj vrata. »Kaj pa je bilo danes v šo- li?« začne. Jo j, pa menda ni zvedel za tisto trojko. »Vprašana sem bila,« mu odgovorim. »In koliko si dobila?« po- zveduje še naprej. »No, ja... tri. Ampak sko- raj vse sem znala. Potem pa me je vprašala nekaj, česar nismo zapisali. Pa... pa ni- sem znala.« »Lepo! Lepo! Sedaj boš že s trojkami zadovoljna. Po- glej ! Med vojno so bili pionir- ji toliko stari kot ti, pa so no- sili pošto. Kolikokrat se je zvedelo, da so katerega ujeli. Pretepali so ga in ga še na druge načine mučili, da bi kaj povedal. Pa ni, vzdržal je. Zdaj pa vam je tako dobro, da ste že vsega siti. Se učiti se vam ne ljubi. Ne učite se za starše, učite se zase.« Odšel je. Oh, kakšen je, saj se ni svet podrl zaradi tiste trojke. Sedaj pa mi že govori o teh kurirjih, ki nimajo no- bene zveze s slabo oceno. Kot da jaz nisem dovolj slabe vo- lje. Res so bili kurirji pogu- mni, veliko so tvegali, toda da bi me primerjal z njimi. To pa ne gre. Ce bi bilo potreb- no, bi že zmogla nositi pošto. Vem, da so sedaj mladi stra- hopetnejši od prejšnjih. Smo se pač pomehkužili. To pa ni- smo krivi mi, saj nam ni treba dokazovati nobenih junaštev. Spoštujem te mlade, hrabre kurirje, toda želim si, da nam nikoli več ne bi bilo treba po- stati heroj v borbi. Bolje je, da živimo v svobodi in se izo- bražujemo. MANCA VIDIC 8. a razred RADEČE: MISLI SO UŠLE V PRETEKLOST Pletem. Delo mi sčaso- ma postaja dolgočasno, zato volno in pletilke od- ložim. Misli mi uidejo za nekaj desetletij nazaj, v čas NOV. Da, v leta NOV, v kmeč- ke izbe, na peči. Takrat so tam pletla mlada dekleta in žene, tako kot še danes. Toda ne le za svoje števil- ne družine, ampak tudi za borce. Vzpodbujala jih je misel, da s tem pripomo- rejo k zmagam bitk, osvo- bajanjem mest. In res so, saj bi partizani brez njiho- vih tophh nogavic, pulo- verjev in kap še zmrznih v tako hladnih zimah, ka- kršne so bile. Zbirale so hrano, bile so kurirke. Dekleta so lahko pomembna pisma spletla v dolge, goste lase med kito in tako nesumljive prenesle pisma. Tiste, najbolj pogumne, so pri- jele za puške in odšle v boj. Druge so bile spet bolručarke. Med bojem so ranjencem takoj priskoči- le na pomoč in marsikate- remu rešile življenje. Ostale so pripravljale kul- turni program: pisale pe- smi, sestavljale recitacije, sodelovale na mitingih. A tudi stare ženice - parti- zanske mamice niso drža- le križem rok. Kadar je sredi noči psulizanska ro- ka potrkala na okenca nji- hovih hiš, so brez omaho- vanja odprla hišna vrata ter jih povabile v tople izbe, ponudile hrano in pijačo, kohkor so same premogle. Prale in krpale so jim srajce, suknje, hla- če, spodnje perilo, da so bili vedno čisti. Tudi ob- veze so prale, sušile in h- kale, da bi bile čimbolj sterilne. V temnih nočeh so dekleta s čolni preva- žale borce z ene strani na nasprotni breg. Doma so na podstrešjih stregle ra- njencem, čeprav večkrat tudi same niso imele kaj za pod zob. Ne morem verjeti, kako so njihova krhka, nežna, ženska bitja prenesla vso to krutost vojne v tabori- ščih, na položajih in do- ma. Kolikokrat so njiho- va srca krvavela od žalo- sti po izgubljenih sinovih, možeh, navzven pa so bi- le trdne, junaške, odloč- ne. V borbi za svobodo so bile ženske enakovredne moškim, pa čeprav v dru- gačnem smislu. TATJANA BELE 7. č razred STRANICE: PREDSTAVUAMO VAM ODRED MIRKA BRAČIČA Naša PO se imenuje odred Mirka Bračiča. Ime je dobil po komandantu 14. divizije, ki je šla tudi skozi naše kraje. V hudi zimi leta 1943 je prišla čez Konjiško goro in cesto prečkala v bližini grobov sto- tih talcev v Grabnu. Veseli smo, da ima naš odred ime po tem hrabrem komandantu. Ni dočakal svobode, ker je prej padel na Dolenjskem. Našo šolo obiskuje 82 učencev, od tega je 56 pionir- jev, 26 pa cicibanov. Ti so po- stali pionirji za Dan republi- ke. Razdeljeni smo v štiri ra- zredne skupnosti. Vsaka ima svoj razredni odbor. Na pion. konferenci smo izvolili v nov pion. svet naslednje pionirje: predsednik je Robi Potočnik, njegov pomočnik je Jasmina Bornšek. Za tajnika smo izbrali člana dopis. Krožka Sašo Brečko, blagajno pa vo- di Borut Bornšek. V odboru sta še gospodarja Barbara Klančnik in Suzana Fijavž. Zastavonoša sta pionirja Ro- bi Sojč in Slavko Bobik. Te pionirje smo sami predlagali in nato tudi izvolili. Sestanke bomo imeli mesečno. Do zdaj smo imeli že tri. Na njih smo se pripravljali na akcijo NNNP. Naloga pion. sveta je, da skrbi za uresničevanje na- log in akcij, ki smo jih načrto- vali med akcijo NNNP na osvobojenem ozemlju. JASMINA BORNŠEK 3. razred CEUE: KAKO SEM PRAZNOVAL NOVO LETO 2e pred Novim letom smo si sošolci in sošolke čestitali za Novo leto. Novo leto sem pričakal s stcirši na Starem gradu. Tu so nas obiskali sosedje in sku- paj smo se poslovili od stare- ga leta. Ob polnoči smo si se- gli v roke in si zaželeli srečno Novo leto. Jaz si žehm v letu 1980 mnogo zdravja in mnogo uspehov v šoli. Srečno Novo leto želim tudi vsem bralcem Novega tednika. BOGO CAKS 4. a razred GORNJI GRAD: ZIMSKO KOPANJE Nekega dne sva z Vito- jem šla po mleko. Bil je mraz, sončen zimski dan. Povsod po bregovih je le- žal sneg in se bleščal. Sla sva po cesti proti Sokatu in se pogovarjala. Cesta je bila zelo spolzka, zato sem dostikrat padel. Vito je zavil proti Tri- glavavim. Jaz pa sem šel naprej do Kvedrov. V nos me je zelo zeblo. Med pot- jo sem opazoval sledi ži- vah v snegu in ribe v po- toku. Vstopil sem v hišo in pozdravil. Teta mi je nalila v kanglo mleko. Ob štedilniku sem se pogrel, nato pa šel proti Gornjem gradu. Pri Triglavovih me je Vito počakal. Gledala sva v potok, kje bi bila kakšna velika ledena plo- skev za drsanje. Naenkrat sva zagledala veliko lede- no ploskev nad vodo. Hi- tro sva tekla proti njej. Najprej sva jo preizkuša- la, če je zadosti močna. Jaz sem prvi stopil na led. Bilo me je zelo strah, zato so se mi noge tresle. Vito se je smejal. Nato sem s podolgovatim kamenjem naredil veliko luknjo da bi videla, kako je debel led. Naenkrat mi je spo- drsnilo in padel sem v vo- do. Bil sem zelo moker. Vito je bušnil v smeh in mi pomagal iz vode. Ves sem se tresel od mraza, zobje so mi šklepetah. Hi- tro sem pograbil mleko in tekel proti domu. Med potjo me je zelo zeblo. Hi- tro sem odprl vrata in sto- pil v vežo. Povedal sem, da sem padel v vodo. Od mene je kar teklo. Mama se je najprej prestrašila, nato pa se je zasmejala. Hitro sem se preoblekel. Popila sem toplega čaja, da me je pogrelo. Nato pa sem šel v šolo. Tega dogodka ne bom nikoli pozabil in nikoh več ne bom hodil po ledu. DAMJAN KOBALE 6. b razred RADEČE: S PETOŠOLCI V RADEŠKI PAPIRNICI Od 10.-12. decembra so vsi trije oddelki petega razreda radeške osnovne šole pri pouku tehnike obiskali To- varno dokumentnega in kart- nega papirja Radeče. S 5. c razredom smo šle tudi člani- ce dopisniškega krožka. V papirnici so nas prisrčno sprejeli. Najprej so nas v de- lavski menzi pogostili s sen- dviči in čajem. Med malico nam je tov. Brilej razlagal zgodovino Tovarne papirja in na kratko opisal proizvodnjo papirja ter poklice v papirni stroki. Nato smo odšli v to- Vcirno. Tam smo se razdelili v tri skupine. Vodili so nas trije tovariši-papirničarji, ki so nam pojasnili vse, česar sami ne bi razumeli. Izmenoma smo si ogledovali razUčne stroje in delovna mesta. Vi- deli smo, kako meljejo celu- lozo, katero dobijo iz Krške- ga, precej pa jo uvozijo iz dru- gih držav. Pot nas je vodila skozi veči- no papirniških obratov. Bilo je zanimivo gledati, kako re- žejo in zavijajo papir. Na tem oddelku so vsakemu podarili zavitek papirja. Ponos tovarne je papirni- ški stroj iz 1919. leta. Je naj- starejši v tovarni in edini v Jugoslaviji, ki izdeluje vre- dnostni papir. Je močno za- varovan in pri njem delajo le zanesljivi ljudje. Poleg tega pa smo videli še predelavo' bombažne celulo- ze, koalina in drugih dodat- kov, potrebnih pri izdelavi papirja. Proizvodne obrate smo za- pustili polni zanimivih vti- sov, ki bodo morda prispeva- li, da se bodo petošolci, ki so si ogledali tovarno, odločili za delo v papirni stroki. ČLANICE DOPISNIŠKEGA KROZKA OS Marjana Nemca Radeče LAŠKO: IME NAŠE ŠOLE Naša šola je dobila ime po pisatelju Primožu Trubarju. Rodil se je leta 1508, umrl pa je leta 1586. Imenujemo ga za očeta slo- venske književnosti, saj je napisal prvo slovensko knji- go. Bil je za duhovnika in je nekaj let služboval tudi v La- škem. Zato je dobila naša šo- la ime Osnovna šola Primoža Trubarja. DARINKA CRESNOVAR 6. b razred LESIČNO: RAZMIŠUANJE O VOJNI IN MIRU Vojna, kako strašna beseda je to. Se strašnejši pa je po- men. Vsakdo ve, kako nesmi- selna je vojna. Spremljajo jo trpljenje, lakota, strah, ogro- mna gmotna škoda, da o člo- veških žrtvah niti ne govori- mo. Toda zakaj potem vsak dan lahko slišimo o novih in novih vojaških spopadih? Mar še danes svet ni spoznal, da se sporov ne da reševati s silo? Zakaj ne bi poznali sa- mo miru. Brez skrbi bi lahko gradili svet. Ogromna sred- stva, ki gredo za oboroževa- nje, bi lahko namenili za mi- roljubne namene, v dobro vsem ljudem. Tako bi lahko odpravili lakoto in drugo zlo. Kdo je kriv, da ni tako? Mar človeški pohlep? Skozi dolga stoletja so se ljudstva in države bojevali in spet bojevali. Vmes so bila le kratka obdobja miru. Rimlja- ni so si z vojnami širili impe- rij in pridobili delovno silo. Selitve Slovanov so nepresta- no spremljali spopadi. V 19. stoletju so bile pogoste impe- rialistične vojne. Države so hlastale za novimi ozemlji. Vendar vojne niso nikdar re- šile problemov imperialistič- nih sil. Porajale so le še nove. In danes? V zadnjih letih ve- dno pogosteje slišimo za voj- ne med nerazvitimi in celo neuvrščenimi državami. Poz- namo spopade med Etiopijo in Somalijo, v Angoli, med Vietnamom in Kampučijo, med Kitajsko in Vietnamom, v južni Afriki in drugod. To so sodobne lokalne vojne. V ozadju stojijo velike sile, ki se vmešavajo v vojne malih držav in umetno podpihujejo spore. Ne uporabljajo svojih oboroženih sil, marveč poma- gajo vojskujočim se državam z orožjem, vojno opremo ipd. Tako hočejo preko posredni- kov uresničiti svoje interese in zasenčiti nasprotnico. Bo- jijo se neposrednega spopa- da, ker se zavedajo, da v taki vojni ne bi bilo zmagovalca. To bi pomenilo konec vsega. O svet, kdaj boš spoznal, da si na napačni poti? MAJDA SELIC ______._________.....& razred PROM. NESREČE PROMETNE NESREČE HOJA PO PROGI V bližini čuvajnice v Tre- marjih, to je na železniški progi med Laškim in Celjem je potniški vlak, ki ga je upravljal strojevodja FRA- NJO RADMAN, zbil 73-letno JULKO KLINC, iz Škofje vasi. Klinčeva je namreč ho- dila po progi, lokomotiva jo je zadela s sprednjim delom in zbila v električni steber, nato pa na travnik, kjer je Julka Kline obležala mrtva. NEPREVIDNO PREČKANJE Iz Celja proti Vojniku je vozil z osebnim avtomobi- lom DUSAN ULAMEC, 24, iz Celja. Pri hiši št. 158 na Mariborski cesti je nenado- ma z njegove desne strani prečkal cestišče MARIN HAD2I, 50, iz Hudinje, kate- rega je voznik Ulamec zadel s sprednjim delom in zbil po cestišču. Hadži se je pri tem težje poškodoval, na vozilu pa je škode za 8000 dinarjev. MOTORIST HUDO POŠKODOVAN S Kidričeve ceste v Celju je pravilno zavijal v levo pro- ti Javnim skladiščem voznik tovornjaka s prikolico ruske registracije. Takrat pa ga je pričel prehitevati motorist J02E ZIDANSKI, 55, iz Šmarja, ki se je zaletel v sprednje desno kolo tovor- njaka. Voznika motorja je vrglo po cestišču, kjer je obležal hudo ranjen, motor pa je obstal pod kolesi tovor- njaka. ZBIL TRI PEŠCE Po lolcalni cesti iz Velenja proti Plešivcu je vozil z oseb- nim avtomobilom JOŽEF ŽEVART, 22, iz Gaberk in dohitel šest pešcev, ki so ho- dili v skupinah po trije. Ko je tri pešce obvozil, je pričel za- virati, pri tem pa ga je zane- slo v desno in zbil je METKO in MARTO RAZGORŠEK ter ROMANO ŠOŠTAR. Dve pešakinji sta se pri tem lažje ranili, Metka Razgoršek pa ima težje poškodbe. ČELNO TRČENJE V kraju Pondor pri Vran- skem je voznik osebnega av- tomobila FRANC BIDER, 50, iz Rečice ob Savinji pre- hiteval tovornjak v trenutku, ko je nasproti, iz ljubljanske smeri, pripeljal z osebnim avtomobilom ANTE JURIC, 27, iz Ljubljane. Prišlo je do čelnega trčenja, pri čemer se je voznik Jurič tako hudo poškodoval, da je med pre- vozom v celjsko bolnišnico umrl, škode pa je za okoli 183.000 dinarjev. j ČRNA KRONIKA LAHKO DELO ZA TATOVE ALBIN HREPEVNIK, 23, iz Podvina, MARJAN KLANČNIK, 22, iz Podvina pri Polzeli in JOŽE KOCE- VAR, 45, iz Podvrha pri Bra- slovčah so bili zaposleni v Gorenju v Velenju. Hrepev- nik in Klančnik, ki sta bila voznika viličarja, sta imela neoviran in nekontroliran dostop v centralno skladišče in tudi v druge prostore to- varne ter v lanskem letu po- stopoma odnašala razne go- spodinjske aparate, meha- nično orodje in druge pred- mete. Jože Kočevar pa je to počel že dalj časa, že od leta 1976 naprej. Vse, kar so odnesli, je vredno okoli 27.000 dinarjev, predali pa so jih javnemu tožilstvu v Vele- ..nju. ....._____,.............., VLAMLJALA iN SPOSOJALA STA SI AVTOMOBILE Javnemu tožilstvu v Celju so delavci celjske in novogo- riške UJV predali 24-letnega JOŽETA JUVANICA, iz Po- lja pri Zagorju in 22-letnega IVANA PRAHA, iz Trbovelj. Oba sta utemeljeno osumlje- na, da sta ponoči 7. decem- bra lani vlomila v osebni av- tomobil, parkiran v ulici F. Pohlina v Žalcu in iz njega odnesla potni list ter dve mo- ški uri. Ker jima avtomobila ni uspelo odpeljati, sta si »sposodila« drugega in se z njim odpravila v Maribor, pa v Ptuj, kjer sta ga pustila, ker je zmanjkalo bencina. Pot sta nadaljevala s ponovno ukradenim avtomobilom in z njim prišla do Krmelja. Tu sta si spet pdiskala drugega in se napotila proti Novi Go- rici, vmes pa vlomila še en- krat v Sevnici in enkrat v Li- tiji. 9. decembra sta namera- vala ilegalno prestopiti mejo, takrat pa so ju prijeli. S takšnim sposojanjem av- tomobilov in vlomi sta se oba ukvarjala že od novem- bra lani, večkrat pred tem p3 sta bila tudi oba že sodno kaznovana. št 2 ' 17. Januar 1980 NOVI TEDNIK - stran 17 PRIJATEU PLANIN - SVETINA Dogovor na Saviniskem meddruStvenem odboru pla- ninskih druStev o podelitvi priznani planinskim amater- skim delavcem je bil uresni- een. Zbrali smo se 12. 1. 1980 v domu štorskih železarjev nad Svetino. Vse zbrane je pozdravil Fri- do GrdaiSnik, predsednik PD »2ELEZAR« Store. Nato sta dve pionirki OS Store pre- brali dve pesmi, kot skromen kulturni prispevek k sreča- nju. Sledila je podelitev značk. Komisija pri MDO je prejela predloge le od 14 pla- ninskih druStev in sicer PD SoStanj (podeljeno ob 75-let- nici), AERO (4), Železničar (2), Celje (5), Železar Store (3). RogaSka Slatina (4), Vitanje (2), Ljubno (3), Mozirje (4), Polzela (7. 20. obletnica), Pre- bold (3), Zabukovica (3), Ve- lenje (2), Žalec (5). Ostala druStva predlogov niso po- slala, kljub večkratni prošnji - in upamo, da bodo to storila v tem letu. Med dobitniki značk so bili Pavle Jerman, vodja PS »Metka«, Jane« Vrtačnik, PS »AVTO«, Aleš Dolian, ki včasih poskrbi za pohod mla- dih po poti 14. divizije (upa- mo, da bo tudi še v prihod- nje!). Marica Mernik. Milan Gombač, ravnatelj OS Polu- le, Ferdo Glavnik, ki je pri- pravil vse za 27. planinski po- hod poštarjev - planincev Ju- goslavije, Franjo Povalc, vo- dja PS .KOVINOTEHNA«, dUvko kot gospodar koče na Homu, Macda Jetovnik kot mentor PS na OS Griže, je prejela značko v novoletni noči na vrhu Kamnika in še drugi. Skupno je bilo pode- ljenih 47 odličij. Nekateri so ostali žal kar v Celju, ker kljub skrbno pre- branemu voznemu redu celj- skega IZLETNIKA 1979/80 na str. 24 avtobus z odhodom 15.30, ni odpeljal s postaje, kot oni ne prej izpred označe- ne številke. Žal, da ni bilo no^ benega nagrajenca s PS IZLETNIK, morda nam bi to pojasnil. Botno vedeli pa za naslednjič, da nas bo lahko prišlo več in brez težav, seve- da pa peš! B. J. V DRAMUAH 27. PD NA CEUSKEM v soboto je bil ustanovni občni zbor Planinskega druš- tva Dramlje. Zbora se je med drugim udeležila tudi pod- predsednica glavnega odbora PZS Draiica Onič. Planin- sko društvo je nastalo iz pio- nirskega odseka pri OS Dramlje, tako da je društvo po svojem članstvu zelo mla- do. Društvo je 27. na celj- skem območju. Za prvega predsednika so izvolili Jofte- ta čedeta, že ob ustanovitvi pa šteje PD 120 članov. IVAN JURHAR ŠOLANJE PLANINSKIH KADROV 2^ vzgojo in šolanje kadrov v planinski organizaciji mo- rajo društva in odseki v veči- ni primerov skrbeti sami Za- to prirejajo seminarje, tečaje in šole. Tako imajo seminarje za vodje akcij ciciban in pio- nir planinec, vodje planin- skih šol (ta tm ta mesec na Nanosu) in druge, ki se jih običajno udeležujejo prosvet- ni delavci VVZ in OS. Mladinske komisije organi- zirajo in vodijo tečaje za mla- dinske vodnike za letne in zimske razmere, mentorje po šolah in inštruktorje planin- ske vzgoje, ki vodijo te in po- dobne tečaje. Komisija za varstvo narave in gorsko stražo pa organizira tečaje za gorske stražarje in seminarje za inštruktorje var- stva naraire. Zadnji tak semi- nar je bil letos pod Reško pla- nino, izgpiti za inštruktorje pa so bili decembra lani v Ljub- ljani. Komisija za vzgojo in izo- braževanje je nosilec akcije za vzgojo planinskih vodni- kov, na skrbi pa ima tudi pla- ninsko šolo. Komisija za alpi- nizem pa skrbi preko alpini- stičnih odsekov za vzgojo al- pinistov. Ti odseki prirejajo alpinistične šole (trenutno poteka v Celju) in letne ter zimske alpinistične tabore. Iz vrst alpinistov vzgajajo tako alpinistične inštruktorje, gor- ske vodnike, gorske reševal- ce in inštruktorje GRS. Ko- misija za pota in nuirkacijo pa skrbi za vzgojo tistih pla- ninskih delavcev, ki zazna- mujejo planinska pota z našo osnovno slovensko markaci- jo (Knafeljčevo), to je z belo piko in rdečim kolobarjem. To je le osnovni pregled vzgojnega dela v planinski organizaciji. V razpravi pa je predlog, da bi se vzgojno delo na področju planinstva poe- notilo za celo Jugoslavijo in naj bi se ustanovila enotna jugoslovanska planinska šo- la. Ta predlog ni nov in prav bi bilo, da se vse delo poenoti ter da dobijo vsi tudi enotne in priznane nazive za vso na- šo domovino. B. J. ALPINISTIČNI KOTIČEK TECAJMia NA SNEBU Pnm no¥m mmmrv Mošnll ximi Ob novoletnem praznova- nju smo imeh sicer prekra- sno vreme, za vzpone v go- rah pa razmere niso bile ugo- dne. Sneg je bil nesprijet, vdiralo se je nad koleno in je obstojala nevarnost prsnih plazov, mestoma pa so grozi- le klože. Alpinisti so preživeU praz- nike v veselem razpoloženju v Logarski dolini, nekateri na Klemenči jami, drugi zo- pet na Okrešlju. Po uspeli plezalni sezoni nekaj družab- nosti ne škoduje. Knez Fran- ček seveda tudi tokrat ni iskal prazničnosti po vzoru drugih, novo leto je dočakal na svoj način. 2. januarja je v solo vzponu preplezal devi- ški zahodni del severne ste- ne Planjave. Smer poteka desno od (celjske smeri, se v spodnjem delu umika desno od navpičnih plošč, nato pa sledi izrazitemu Žlebu do Malih bab na Kamniškem sedlu. Višina smeri 800 m, naklonina 35-40°. Knez je ta- ko že v prvih dneh novega leta začel serijo prvenstve- nih vzponov po svoji stari tradiciji. Za lansko sezono je prejel od Komisije za alpini- zem pri Planinski zvezi Slo- venije posebno priznanje, saj je bil s 34 prvenstvenimi smermi najuspešnejši »no- vator« med slovenskimi alpi- nisti. Se zakasneU podatek: 28. decembra 1979 sta v izredno slabem vremenu (sneg in dež) plezala Knez Franček in Zupan Jože v Paklenici, kjer sta oba v solo vzponih pono-" vila v Kuk Skradelinu Figo ni/n, Tmino smer III do IV in izpeljala prvenstveno Tur- ško smer IV. Vse smeri sta plezala v enem dnevu, za na- meček pa je Knez preplezal še Celjski steber v Čuku IV in sestopil po Kaminski sme- ri ni. Vidi se, da oba plezalca jemljeta trening za ameriške Vosemite »krvavo resno«, kar pa ni čudno, saj bosta tam pod steno, ki slovi po ocenah do Vm. težavnostne stopnje. V nedeljo, 13. januarja je bil prvi pohod z novimi te- čajniki plezalne šole. 18 te- čajnikov in 6 članov je vadilo zimsko plezalno tehniko v strminah Mrzlega dola nad Okrešljem. Dan prej je za- padlo 20 cm novega snega na 1 metac podlage in tako so se lahko vsi učih o nevarnostih prsnega plazu kar »v živo«. Plezalna šola poteka po načrtu. S praktičnimi vežba- mi plezalne tehnike se bo šo- lanje že ta četrtek preselilo iz Tremarij v telovadnico gi- mnazije, predavanja pa teče- jo nemoteno vsak četrtek od 18. do 19. ure v društveni pi- sarni. Dosedanje teme: pla- ninska organizacija, razvoj alpinizma, plezalna tehnika, oprema, nevarnosti v gorah, opis vzpona, težavnostne stopnje. Ostaja Se precej sno- vi, ki bo obravnavana do spomladi, ko se mladi prese- hjo v drugo polovico, v »pra- vo« šolo nad Okrešljem in Korošico. CIC Slmpiaski vtpon nad Okrešljem JANKO KAČ GRUNT 45 »Jo, jo,* je pritrjeval Custi Jerač, »ko bi zdravnika ne o«o, bi pa že podpiral z nosom zemljo. Veš, Janez, pa ™m, hrana! Jo, jo.* Nekaj je pomagalo omotno žganje, nekaj pa je pripomo- gla živa beseda, tako da je laže stopal Kolenc proti domu. večer je že legel na gmajno, ki je ležala tiha ob napol izsušeni Savinji, smrdeči po žabjem okraku. Z mosta je *lanez po osemindvajsetih mesecih spet objel svoj rojstni kr^. "Večerjo kuhajo,* je pomislil, ko je videl siv snop dima, *J.se je leno dvigal iz domačega dimnika. »Katera le kuha? ^nda mati, ko so za zunanje delo preobilni. Mlečna kaša po in krompir v oblicah. Kakor včasili stoji na pragu Zadni- gospod s ščipalnikom na nosu in gleda, kdo pride. jvega je tudi udarila vojna. Milča, mojega vrstnika, je ^^giibil. Dober fant je bil in gosli je igral ...* s ia- hovskega področja. Prvi gost bo dLrektor Metke in predsednik Šahovskega kluba Celje Zvone Deinak. Prisluhnite in poiljite odgovore, podelili bomo tri Metkine nagrade. Ponovtio bomo predstavili gosta oddaje pa dve rubriki, ki postajata vedno bolj zanimivi - is sgodo- vine športa in ali pomate športno panogo. Priprav- ljajo še nova presenečenja. Tudi tu sodelujte in po- snNluJte vaie predloge. Vse koristne bomo upoite- valL Velja? TONE VRABL HOKEJ NA LEDU VSE PO PROGRAMU V soboto gootujB mubotlškl Spmrtak Državno prvenstvo v ho- keju na ledu se razvija po programu in zelo ugodno za celjsko moštvo. Po desetem kolu so Celjani z 12. točkami tretji ter imajo prednost pred Medveščakom in Partiza- nom za dve točki in pred Cr- veno zvezdo tri točke. V preostaUh štirih srečanjih morajo Celjani osvojiti še vsaj štiri točke in zaigraU bo- do v velikem finalu. Kohkor bodo v tem uspeli pa nam je povedal nekaj več igralec drugega napada Vojko Bra- tec: »V srečanju proti Kranjski gori smo dosegh v poprečni igri zanesljivo zmago z 7:1. Igra ni bila najboljša, toda vračamo se v formo. Po sre- čanju proti Spartaku, katere- ga igramo v soboto ob 18.30 uri v Celju, bomo gostovah v Beogradu proti Crveni zvez- di. Naš namen je, da tudi v tem srečanju osvojimo točki in si zagotovimo tretje me- sto. Ne smemo se namreč za- našati na zadnje kolo, ko bo gostoval v Celju beograjski Partizan.« Drugi krog državnega pr- venstva se bo zaključil 16. fe- bruarja, ko se bo najboljša četverka pomerila med seboj za plasma od 1. do 4. mesta. Tu se bodo Celjani pomerih še dvakrat z Jesenicami, Ohmpijo in Medveščakom. O tem meni Vojko Bratec: »Upamo, da bo zaključek strnjen in vezan. Le tako bo- mo vsaj ob zaključku imeh priložnost za boljšo igro. Naš cilj je, da tudi letos osvojimo tretje mesto ter da končno premagamo tudi Ohmpijo.« In še nekaj podatkov o zadnjem srečanju Celjanov proti Kranjski gori. Celjani so po izenačeni igri v prvi tretjini pozneje zlahka zma- gah 7:1 (2:1, 1:0, 4:0). Strelci za celjsko moštvo pa so bih Žbontar in Vertovšek po dvakrat ter Ograjenšek, Bra- tec in Fihpovič po enkrat. J. KUZMA NOVI SMUČARSKI UČITEUI Na celjskem območju je izreden interes pri vzgoji novih smučarskih vaditeljev. Celjski zbor smučarskih učiteljev, trenerjev in vaditeljev je namreč organiziral nov tečaj, za katerega je bilo pripravljenih kar 62 kandidatov. Pri prever- janju znanja je test uspešno opravilo na smučiščih pri Celj- ski koči kar 54 kandidatov, med katerimi je 11 žensk. Iz celjske občine je 29 kandidatov, iz žalske 12, velenjske 4, konjiške 3, iz šentjurske, sevniške, hrastniške in mariborske ter ljubljanske po 1, 1 kandidat pa je celo iz sosednje Itahje iz Trente. Kandidati sedaj prisostvujejo teoretičnemu delu tečaja s predavanji na ESC v Celju, nato bodo v domačih krajih imeh učno prakso v začetniških smučarskih tečajih in šolah v naravi. Po tem delu se bodo ponovno srečali pri praktičnem delu na snegu, kjer jih bodo poučevah smučar- ski učitelji Jože Svegl, Vili Koražija, Jože Brilej in 2arko Samec. K. JUG KOŠARKA »PADEL« TUDI INONTIiMI GImvna »košmonm« Poimnoe In Plpan\ Košarkarji Libele so na domačih tleh dosegli po- membno zmago proti odlič- ni ekipi Montinga iz Zagre- ba. Bila je to izredno lepa košarkarska predstava, icjer so domačini pred 500 gledalci z napadalno igro že v prvih minutah prišli krepko v vodstvo z 21:6 pa 45:20, da so nato v samem zaključnem delu prvega polčasa popustili ter so se jim gostje približali vsega na 4 koše razlike. VII. polčasu pa so Celjani zaigrah znatno bolje kot v prvem. Že v 24. minuti je bi- lo 70:55, minuto kasneje že 74:57 in takšno razliko so dr- žah več ah manj vse do kon- ca. Jvmak tega srečanja je bil poškodovani Pipan s svojo sijajno igro in učinkovitost- jo^ saj je dosegel kar 44 ko- šev, pa V II. delu tudi Pola- nec, ki je bil izredno učinko- vit, saj je dosegel kar 32 ko- šev. Nadvse koristni pa so bih še Tovornik s trinajstimi. Hauptman s desetimi, CJolc in Medved s po šestimi koši, po 2 pa sta še pridjala Janžek in Prodan. Trener Libele Mile cepin je takole komentiral nastop Li- bele: »Bih smo še priča niha- nju v tej igri. Ko smo si s presingom - agresivno igro - ustvarili veliko prednost, pa so igralci popustih. Z neod- govorno igro smo kaj hitro zapravih to prednost do kon- ca polčasa. V n. polčasu smo zaigrah nmogo bolje, saj smo bih priča večji koncentraciji igralcev in disciplinirani igri vseh iff-alcev. Dobih smo več odbitih žog in s svojo hi- trostjo ter preudarnimi akci- jami nadvladah goste v nji- hovi conski igri. Pridjati je še treba, da je bil Pipan to- krat izredno razpoložen in je pokazal izredno igro, v II. de- lu pa se je razigral še Pola- nec, pa čeprav je igral v tem' delu s štirimi osebnimi napa- kami.« Prav to srečanje je pokaza- lo, da v igri dveh velikih mo- štev lahko prednost kaj hitro usahne, če igralci fizično in psihično ne vzdrže velikih naporov, ki jih zahteva pre- sing. Prav te začasne slabosti so gostje v I. delu igre odhč- no izkoristih, ko so polovih več odbitih žog in s svojo consko igro kaznovah nedis- ciphnirano igro domačinov. Na srečo so se Celjani kmalu ponovno »našh« in zaigrah resnično v velikem slogu. Zmaga je bila povsem zaslu- žena - 115:101 (51:47). Tako je trenutno Libela na 4. me- stu. V predzadnjem kolu se bo srečala z Železničarjem v Sarajevu, z moštvom, ki zao- staja za (I^eljani le 2 točki. V zadnjem 11. kolu I. dela pr- venstva pa bodo ponovno zaigrah doma proti nevarni Jezici. V predtekmi so kade- ti Libele premagah 2KK Ma- ribor z 89:66 (49:28), mladin- ke pa so izgubile s Cometom z 39:50 (21:29). K. JUG 30 LET ROKOMETNE ZVEZE SLOVENIJE Jutri (petek, 18. januarja) bo v Velenju osrednja pro- slava ob 30-letnici Rokometne zveze Slovenije: Spo- red: 13.00: slavnostna seja skupščine RZS v Kulturnem domu Velenje, 15.00: otvoritev priložnostne razstave ob 30-letnici RZS v Rdeči dvorani Velenje, 16.00: rokometna tekma moških reprezentanc Jugo- slavije in Slovenije ter 17.30: rokometna tekma ženskih reprezentanc Slove- nije (članice) in Slovenije (mladinke), obe tekmi bosta v Rdeči dvorani. tv POLOMUENA SIDRA NA SNEGU Z nastopom zimskih počitnic so Celjsko kočo v celoti zasedh mladi iz Vojvodine, ki bodo na smučiščih na Tolstu izvedh smučarski tečaj. Trenutno je v I. izmeni kar 40 udele- žencev, ki se bodo nato zvrstih vse tja do marca. V nedeljo je bilo na smučiščih pri Celjski koči nmogo smučarjev. Lepo sončno vreme je marsikoga privabilo na sneg. Tudi smuči- šča so bila lepo urejena, zataknilo pa se je pri prevozu smučarjev z vlečnico. Večji del sider je namreč polomljen. Zaradi prevelike gneče pri prevozih z vlečnico je veliko smučarjev raje odšlo na urejena smučišča pri Svetini, kjer so Storjani poskrbeli za brezhibno delovanje svoje vlečnice. Podjetju IZLETNIK Celje priporočamo, da poskrbi za po- pravila vseh sider in s tem omogoči brezhibno obratovanje ter pfevoz 8mučarj<;v na vlečnici.___, „ K,JUGl NA KRATKa DVAKRAT GALVANIKA V GORENJU v dvorani restavracije REK Velenje so športnikom in eki- pam osemnajstih tozd in DSSS podelili pokale in priznanja za dosežene rezultate na področju Športa in rekreacije v lanskem letu v TGO Gorenje. Več kot petnajst odstotkov vseh zapo- slenih je tekmovalo v trinajstih črtnih panogah, med drugim tudi v lovu na malo In veliko rtbo pa sankanju, kegljanju, badmintonu, planinarjenju itd. Y»em najboljšim (podelili »o w štirideset pokalov!) je pri»- '^*nj« Izročil ob prisotnosti predstavnikov dniibenopolitič- organizacij direktor TGO gorenje Velenje ing. Peter ^Pl- Med moškimi ekipami je ?»*«ala tozd Galvanika pred PSSS in tozd Orodjarna, med ženskimi pa tozd Galvanika pred tozd Štedilniki in tozd Pla- stika. Med moškimi in ienskami •»ipami Je bil najboljši tozd Galvanika. JOŽE MIKLAVC LESKOVŠEK PRED HABETOM Šahovska sekcija Društva In- validov v Žalcu je pripravila tur- kjer je nastopilo 12 Sahistov, ^gal pa je LeskovSek pred Ha- °®w>m. Rozmanom itd. J02E GROBELNIK PAVLIJA, NOVAK IN KROPE v Celju je bilo Jugokaj karate tekmovanje, kjer je nastopilo 42 tekmovalcev iz sedmih sloven- skih klubov, v nižji kategoriji je bil Krope iz Slovenskih Konjic tretji, v višji pa Pavlija prvi fai Novak (oba Celje) tretji. RADO KRUSiC FILIPOVIČ REPREZENTANT Potem, ko so celjski igralci Felc, Marjan in Franci Žbontar ter Bratec odpovedali sodelova- nje v državni reprezentanci v hokeju na ledu, se je po zadnjih dobrih igrah uvrstil med naše najboljše mladi celjski igralec Nace Filipovič. ki bo za Jugosla- vijo nastopil v naslednjih dneh v Budimpešti. Začetek repre- zentiuične poti!!! START NOGOMETAŠEV KLADIVARJA v pripravah za spomladanski del tekmovanja v conski ligi, kjer vodijo, so startali nogome- taši Kladivarja. Po besedah vo- dje tehničnega odbora Branka Dupala bodo v pripravljalnem obdobju oddigrali tudi neiiaj prijateljskih tekem v Slavoniji ali v Primorja. VELENJČANKE ČETRTE Na podobnem tekmovanju pionirk so se uvrstile v finale igralke Velenja. Pokazale so do- bro igro in v vseh treh srečanjih minimalno izgubile proti Mll- notestu 8:10, Olimpiji 12:15 in Itasu 13:15. Imele pa so najbolj- šo strelko Mehovo, ki Je dosegla 18 zadetkov. ČUK PO STOPINJAH FABJANA Medtem, ko je najboljši celjski judoist Marjan Fabjan na pripra- vah državne reprezentance na Žabljaku, pa so ostali celjski ju- doisti nastopili v Slovenski Bi- strici na p>okalu »Pohorskega ba- taljona«. Celjani so med moštvi osvojili drugo mesto, med posa- mezniki pa je bil najboljši mladi Štefan Cuk, ki je v super lahki kategoriji premočno osvojil prvo mesto. TANJA GOBEC IZPADLA Druga kvalifikacije najbolj- ših kegljavk Jugoslavije za vstop v državno reprezentanco, ki so bile v Ljubljani, niso »pri- nesle« uspeha slovenskim oziro- ma celjskim kegljavkam. Tanja Goi>ec, nadarjena tekmovalka Celja, je s slabim rezultatom 741 kegljev izpadla iz nadalnjega tekmovanja. Nekoliko boljše re- zultate sta dosegali Marinčeva in Miloševičeva iz Žalca. Daleč najboljša naša tekmovalka pa je bila Lojzka Bajde s sedmim mestom in 819 keeiji. v tretji preizkušnji čez štiri- najst dni v Zagrebu bodo tako z našega področja štartale Bajde- tova na devetem mestu in 1620 keglji, Miloševičeva iz Žalca na enajstem mestu in 1603 keglji ter Marinčeva na petnajstem mestu in 1599 keglji. TOMAŠIČ TRINAJSTI Med kegljači imamo Celjani sa- mo enega predstavnika in to Slavka Tomašiča, ki je bil pred nastopom v Zagrebu deveti, se- daj pa je trinajsti. V zadnjem na- stopu je podrl 890 kegljev. Vse- kakor bo borba za osem praznih mest v reprezentanci težka in na- porna. Toda Slavko je znan borec in lahko od njega pričakujemo še dobre rezultate. UMETNOSTNI DRSALCI VADIJO Čeprav bo republiško prven- stvo Slovenije v umetnostnem drsanju šele koncem januarja pa celjski umetnostni drsalci te dni marljivo »pilijo« like in se resno pripravljajo! Mladih tek- movalcev je dovolj in zato lah- ko pričakujemo od njih le naj- boljše rezultate. Med drugim bodo Celjani imeli te dni tudi prijateljsid dvoboj z Jeseničani. J. KUZMA V VODSTVU CEUE IN LAŠKO v okviru tekmovalnega pro- grama ŠSD občin Laško, Celje in Žalec vodijo po prvem krogu v rokometu med starejšimi pio- nirji Celje (I) pred Žalcem. La- škim in Celjem (II). med šestimi razredi pa Laško pred Celjem I in Celjem II. V tem mesecu bodo s prvenstvom nadaljevali v Žalcu. KAREL JUG MALČKA ARBAJTER VABI NA SMUČARSKI TEK Nekdanja državna prvakinja in udeleženka olimpijskih iger v smučarskem teku Malčka Belaj- Arbajter vabi vse ljubitelje smu- čarskega teka v naravi, da se ude- ležijo treninga. Ta je vsak pone- deljek in četrtek pri kmetu Lunu v Liscah pri Celju. Začne se ob 15. uri in traja uro in pol. Malčka Arbajter bo ob tej priložnosti po- vedala vse o tehniki teka na smu- čeh, o mazanju smuči, opremi itd. Brez dvoma bo to koristno za vse, ki se nameravajo udeležiti bližnjih številnih tekmovanj v smučarskem teku sirom po Slo- veniji. Smučarski tek je vedno bolj popularen in zato izkoristite priložnost. tv PIONIRJI AERA PONOVNO PRVI Rokometaši Aera so še enkrat potrdili pravilno delo z mladimi, saj so na republiškem pionir- skem prvenstvu Slovenije v Ljubljani že drugič zapored osvojUi prvo mesto. V finalu naj- boljših štirih ekip so mladi celj- ski rokometaši premagali Slova- na 14:10, Slovenj Gradec 23:13 in Vipavo 20:15. Njihov igralec Gu- ček pa je bil proglašen za najbolj- šega igralca turnirja. Slobodan Miškovič je dalj časa pripravljal celjske pionirje, jih popeljal na republiško prven- stvo in z njimi osvojil prvo me- sto. Zdaj Jih čaka še državno pr- venstvo, upajmo da prav tako uspešno, kot republiško. Dobro gačrtana pot! Foto: TONE TAVČAR 20. stran - NOVI TEDNIK Št. 2-17. januar 19^ §t o - 17. januar 1980 NOVI TEDNIK - stran 21 22. stran ■- NOVI TEDNIK Št. 2-17. Januar 19, ^ 2 . 17. lanuaf 1980 NOVI TEDNIK - stran 23 ZANIMIVOSTI DOMA IN V SVETU ANDI 78 po kordiljerah do prestolnice inkov Dan pozneje smo se z reak- tivcem^ polnim turistov z vsega sveta, peljali proti ju- govzhodu. Komaj dva tisoč metrov pod nami so se vrsti- le ledene konice in prostrani ledeniki Kordiljere oriental, ki so s svojimi jeziki segali v stotine manjših in večjih le- deniških jezer. Finska v viši- ni 5000 metrov! Po uri poleta sem skozi okno opazil plitvo, pusto doUno in v njenem ši- rokem kotu majhno morje rjavordečih streh. Letalo je zakrožilo in se jelo polagoma spuščati. Kljub redkemu zra- ku je pristalo s komaj opaz- nim sunkom. V pristaniški hali so se gnetU turisti, ki so prihajali in odhajali, ponujali so se nosači in vodiči. Pri- speli smo v turistično Meko Peruja, Cuzco. Naš vodič nas je že priča- koval in s posebnim avtobu- som smo se odpeljali v maj- hen, prijeten hotel v bližini središča mesta. Po obvez- nem, kot ga je strežaj imeno- val - wellcome drinku - čaju iz listja koke, ki da prepreču- je višinski glavobol, smo se spet znašli na ulicah. Sivino neba nad obmorsko Limo je zamenjala žarka mo- drina nad 3500 metrov viso- ko ležečim mestom. Po živ- ljenjskem utripu na čistih in živahnih ulicah, si takoj spoznal, da se prebivalci do- bro zavedajo zlate jame, ki jo zanje predstavlja njihova bo- gata zgodovina. Skupine tu- ristov z vodiči, ki so mlatili vse svetovne jezike, so križa- rile po ulicah, trgih in razva- linah templjev, si v katedra- lah ogledovale srebrne in še bolj dragocene lesene oltarje in na njih grozljivo naturali- stične, nadnaravno velike Kristuse, Marije in svetnike s krvavečimi srci in pravimi lasuljami, prave in lažne re-' Ukvije, čudovito kamnose- ško arhitekturo temeljev in- kovskega glavnega mesta, ki so ga španski zavojevalci po- rušili in nanj postavili svoje palače in cerkve. Te so iz enakega rdečerjavega, po- roznega, čeprav ponoči že hladnega, toda na nek čuden način še vedno sončno toplo- to izžarevajočega kamna. Le po tankih črtah, ki brez mal- te ali drugega veziva kot uli- to še danes vežejo pogosto zelo različno klesane kamne, že od daleč razUkuješ špan- sko nadgradnjo, kjer posa- mezne rustikalno oblikova- ne kamne veže debel sloj malte. Takšne preciznosti za- vojevalci niso znali več po- noviti. Na osrednjem trgu, poleg katedrale, stoji častitljivo re- nesančno poslopje stare uni- verze iz konca XVI. stoletja. Portal je prekrit s pisanimi transparenti vseh barv. Na največjem, črnem kot žalna zastava, z zlatimi črkami pi- še: profesores in huelga. Pro- fesorji in učitelji so se zaprli v stavbo univerze in že tri tedne vztrajajo v gladovni stavki za dostojnejše plače. Po zvočnikih na oknih z do- stojanstvenim in umirjenim glasom govorijo množici, nji- hovi svojci pa noč in dan v skupinah stojijo in sedijo pred vhodom. Ko sem ta pri- zor slikal in filmal, sem pri ljudeh požel aplavz. Mislili so verjetno, da sem najmanj ameriški reporter in mi kli- cali, naj to vsekakor objavim v časopisih. Prisedel sem na klopco in če sem sogovorni- ka prav razumel in bi razme- re skušal uskladiti z našimi, bi tam univerzitetni profe- sor, večinoma s številno dru- žino, moral živeti ob naših življenskih stroških z neka- ko 5.000 dinarji. Turistični Cuzco šele prav zaživi, ko se mila toplota sončnega dne umakne hla- dnemu večeru in še hladnej- ši noči. Ulice, trgi, trgovinice in prijetni gostinski lokali so polni turistov z vseh konti- nentov, ki uživajo v ugodni menjavi dolarja in že brez te- ga sorazmerno nizkih cenah. Trgovina z najrazličnejšimi izdelki drobne industrije in obrti, pri katerih bi težko na- šel kaj kičastega, cveti pozno v noč. Trgi so spremenjeni v stalne sejme, vsak kotiček v trgovinico, barantanje je naj- bolj priljubljen šport, celo najpetičnejši Amerikanec strastno licitira za vsak cent, domačin skoraj vedno popu- sti in oba sta po svoje zado- voljna. Šele po polnoči se ta vrvež nekoliko umiri. Piše: 16 DR. JOŽE ČETI NA Ostanki slavne preteklosti so tudi tukaj postali donosi tutisU^e mmmivmtL ^ „ .__________________. ^ PLASTIČNE KARIATIDE Prastare kariatide, ki so okrog 2500 let krasile Akropolo, izpod katere je zraslo trimilijonsko mesto, so končno de- montirane in spravljene v muzej. Na njihovo mesto bodo kmalu postavljene plastične kopije, ki jih oblikujejo v Veliki Britaniji. Tako bo »velika operacija Alu-opohs«, ena najdraž- jih v svetu kar se tiče konzervatorskih del arheološkega bogastva, uspešno končana. Vehčastne kariatide bodo za- menjah z namenom, da jih obvarujejo pred propadanjem zaradi izpostavljenosti onesnaženemu zraku v Atenah. Grški arheologi trdijo, da so kariatide Akropole bolj pro- padle v zadnjih treh desetletjih kot v celih 2500 letih obstaja- nja! V prostranem Parthenonu se je kot biser med kolonadami nahajal 12 metrov visok kip boginje, imenovane »Atena Partenos«. In, kot je kip umetnika Fidije, odet z zlatom in slonovo kostjo, izginil že v davni preteklosti, se je sedaj pojavila nevarnost tudi za kariatide. Preti jim onesnaženost človekovega okolja! S konzerviranjem kariatid v prostorih akropohnega muzeja, bodo vame pred propadanjem. Novi plastični kipi, zvesti originalom, bodo opozarjah ge- neracije na nekdanjo helensko civilizacijo - na dobo Peri- kleja in Demostena, katerima je bila Akropola inspiracija za njuna velika dela. S POTOVANJA PO AFGANISTANU SPOMINI NA SONCE, ZEMLJO IN LJUDI ZnačUna je zgodovina me- sta Herat, v času Timiurlen- ka, prestolnice dežele. Nene- hno opustošenje in obnova. V 4. stoletju pred našim štet- jem ga je zavzel Aleksander Vehki in da zgraditi trdnja- vo, ki je kljubovala napadom mnogih plemen. Mesto so zavzemah drugo za drugim: Ghaznavidi, Seljuki, Ghori- di, Mongoh, Timiuidi... Vsi so pustih krvave rane, ra- zredčeno prebivalstvo in ne- kaj svojega kulturnega vpli- va. V 13. st. so v mestu kruto vladah Mongoh. Ljudstvo se je uprlo in pobilo mongolske vojake. Genghis Kan se je strašno maščeval. V celem mestu je ostalo živih le 40 ljudi. V 14. stoletju postane izmučeni Herat kulturno in izobrazbeno središče dežele. Iz pozabe ga dvigne Timur- lenkov sin Shah Rukh. Mno- go kulturnih spomenikov je restavriraruh ah na novo zgrajenih. Cvete obrt in umetnost. Svilena pot se od- pre. Drugo tako zanimivo me- sto je Kandahar, prva pre- stolnica in zibelka moderne- ga Afganistana. Osnoval ga je Ahmed Shah Durani 1747 L, ko so ponosni in neodvi- snosti željni Afgani začeh borbo za samostojnost pro- vinc. V 18. stol. 'se torej začne centrahzacija provinc v Af- ganistansko državo. V notra- nji razvoj se še nekajkrat vmešajo Angleži, pa Nemci in Sovjeti. Od 1973. leta pa je Afganistan republika. Prve repubhke pod Daoudovim vodstvom sicer danes ura- dno ne priznavajo. Predse- dnik TcU-aki in njegovi sov- jetski prijatelji so v deželo prinesh svež veter razvoja in sociahstične izgradnje. Zanimivo je, da nam ob ogledu mesta ne razkazujejo mošej in palač. Danes ni čas za preteklost, pogled je uprt naprej, pomembne so šole in tovarne, žal, potrebne so vo- jašnice. Nekateri seveda tega ne razumejo in ne sprejema- jo. Verjetno imajo zato svoje razloge in svoje koristi. Islam je tudi še vedno zelo močan. Mushman bo ob svo- jem času pokleknil kjerkoh, ne da bi ga karkoh oviralo in se za nekaj minut posvetil svojemu Alahu. V nekem in- dijskem časopisu sem brala: Amerika svari Sovjetsko zvezo: Roke proč od Afgani- stana. Afganistanci so globo- ko veren in nacionadno zave- den narod, ki se ne bo pustil spremeniti. V predmestju Kabula nale- timo na značilno mushman- sko vas. Spet smo stopili v brezčasje, kot nekajkrat v In- diji. Nihče nikamor ne hiti. Vse potrebno za življenje imaš na uhci: stojnice z zele- njavo, surovo meso na kav- Ijih, sredi uhce pečejo ražnji- če in kruh. Umazanija sodi zraven. Dva moška sedita na tleh, obrnjena drug proti drugemu, eden je brivec, drugi morda zapoznela stranka. Ogledamo si peko kriiha. Notranjost pekarne je kamnita. V dveh vdolbinah mesijo kruh: najprej na su- ho, nato v vodi. Po tleh sedi- jo trije dečki: eden testo do- končno premesi, drugi steh- ta, tretji raztegne in spretno obhkuje s prsti. Tako obliko- vana »lepinja« pride v roke mojstru, ta jo položi na na- vlaženo blazinico in potisne v peč. Peč je spodaj, pod nji- mi. Skozi odprtino pogle- dam v notranjost in vidim vehk kup žerjavice. Kruh prilepijo na notranjo steno peči, čez nekaj trenutkov pa ga drugi mojster s posebni- mi vilami pobere. Kruh je te- man, ker je moka nepreči- ščena, in silno dober. Ljudje so tu zelo prijazni. Ogovarja- jo nas in se smehljajo, ko po- skušamo njihove izdelke. Prijazni so tudi trgovci na bazarju, vendar iz čisto dru- gačnega razloga. To so naj- bolj trdoživi in verjetno tudi najbogatejši fakini od Afga- nistana do Indije in verjetno še dlje. Ulice bazarja so sh- kovite in zato vsak tujec zai- de vanje. Zatrpane so z maj- hnimi lokah, po cesti pa se prerivajo taksiji, vozički s ce- neno robo, trgovci in njihovi pomočniki, ki lovijo kupce in redki turisti. Just take a look! Cheap priče! Vsi smo njihovi prijatelji in bratje, ni nam treba kupiti, samo p gledamo naj. Hočemo čaj Lahko sedemo. Rade vol nam pokažejo, kar imajo. 1 pihi, starine, kože, zlafni in poldragi kamni. Zelo hit opazijo, v kaj se ti je zapiči oko. Potem je seveda tis stvar najboljša od vseh, dr go je vse zanič, to pa je ki sna kvahteta, vse ročno de in jasno, skoraj zastonj. B rantanje je obvezno in zi postati neznansko zanimiv Ce se oba spotita, spijeta n kaj skodehc čaja, če se trg vec zgrabi za srce in vzk kne: You kili me! in stok da je za to ceno on kupil r bo, v tem primeru je to prff bazarjenje in trgovec te i koncu objame, pripravil mu užitek pravega prodaj nja, seveda ima izgubo, ai pak zelo bo na hitro ožel tis mrzlokrvne zahodnjake predebehmi denarnicami, pa jih, potihem povedan zadnje čase ni več dos »Bad for the business« st kajo, Američanov pa spl( ni več. Američani so prejšr leta vehko prihajah, mi jez trdil naš šofer tudi na lov Pamir. Vladi so plači 12.000 dolarjev (podatek nepreverjen), nato pa so z v diči in govedom krenih v h be. Najraje so lovili kozoroi Marca Pola. V taki ekspe( ciji je sodelovalo in prišlo' zaslužka mnogo domačin' in verjamem, da se jim dan toži po tistih časih. Ob odhodu iz Kabula na je domačin zatrdil, da Aii nistan v tem kratkem ča sploh nismo videh. Veli) naravnih lepot, ki smo i občudovali le na prospekti in prvobitno življenje na ^ želi dopolnjujejo podobo' zave, ki jo je vredno obiski Verjeh smo mu. Ujeh snio bežno shko naroda, ki svoje mesto pod soncem- PIŠE: BOŽENA MLAKAR NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško. Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri .Jelšah in 2alec - Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi; Trg V, kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika in Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, Odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 6 din, celoletna naročnina 280 din, poletna 140 din. Za tujino je cena dvojna. Štev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina. 22-369, 23-105.