ADVERTISE Ш THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commerical Printing of All Kinds
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Čitatelji v: chicagi, new yorku. detroitu.
sploh po in izven Amerike
VOL. XXXIX. — LETO XXXIX.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JANUARY 3, 1956
ŠTEVILKA (NUMBER) 1
Zadnje vesti
Ob Velikih jezerih snea. Juž no od njih je oblačno, deževno, pa je napoved za Cleveland^ tudi za Ohio, da lahko na večer in za sredo pričakujemo nekaj snega. Najvišja temperatura dneva to 35, najnižja 25 stopinj.
Zopet rekord smrtnih žrttv na cestah. Za zadnje tri dni je bilo sicer napovedano, da bomo do smrti povozili 420 ljudi. V resnici jih je bilo le 345, ali tufli ta številka znači rekord za prag-nike v zvezi z novim letom. Ohio sam ima 17 smrtnih žrtev prometa. Značihio je, da jih je pet iz clevelandskih predmestij. Zadnja 17. žrtev je bila 56-letBa Dorothy Elliot iz Garfield Heightsa, ki je bila do smrti povožena, ko je šla za svoje vnuke po sladoled.
V	hiši na 2500 E. 31 St. je snoči nastal v tretjem nadstropju ogenj in je v družini Adamsa zgorel triletni sinček Arthur Lee. To je prva smrtna žrtev ognja v Clevelandu v letošnjem letu.
Michael IM Salle, bivši župan Toleda, je naja\il, da se bo potegoval za mesto ohijskega gover-nerja. Bivši župan Clevelanda Burke je dejal, da ni opustil mis-И, da se tudi on poteguje za mesto governerja Ohio, ni pa veliko Verjetnosti, da bo res kandidiral.
V	družbi Westinghouse so danes nadaljevali s pogajanji o no-vi/đeiinijt'pogodbi, da se konča stavka. Nekaj ■ senatorjev \ Washingtonu je predlagaj, da naj senatni pododbor za delo začne preiskavo. V tovarni te družbe v Columbusu, Ohio, je prišlo danes zjutraj do pretepov med tistimi, ki hočejo stavko, ^ onimi, ki hočejo delati, in sta bj. la dva težje ranjena.
V	New York je prispelo z talom 38 oficirjev nove nemšltg armade. V Združenih država), bodo ostali dalje časa in sicer oj treh do šest mesecev in bodo študirali ameriške vojaške aka. demije. -
V	Washingtonu je izšlo dane« Zagotovilo, da bo cepiva zđ*av. nika Salka v tem letu toliko na razpolago, da bodo lahko ccplje. hi vsi otroci do 14. leta.
V	Parizu imajo ogenj na naj., ^§ji stavbi mesta, na vrhu zna-•nenitega stolpa Eifel. Menda je vzrok v nedostatkih v električni Bapeljavi.
Volitve poslancev v Franciji; Mendes France proti Faureu
PARIZ, 2. januarja—Danes se vršijo volitve poslancev v francosko spodnjo zbornico. Poslanskih kandidatov je 5,381. Volilna propaganda se je nanašala v glavnem na notranja vprašanja, to so davki, zidanje potrebnih hiš in stanovanj, ter pokojnine vojnih veteranov. Ravno za volitve so se dvignili domačini v Maroku in Alžiru in je bila francoska vlada prisiljena, da je poslala nova vojaška oja-čenja—tanke, topništvo in letala. V volilnem boju sta nastopala kot huda nasprotnika sedanji predsednik vlade Edgar Faure in bivši predsednik vlade Mendes France. Oba izhajata iz iste stranke s to razliko, da je Mendes Franceu uspelo, da je Edgar j a Fauera iz stranke izključil.
Edgar Faure je nastopil zoper*'
Tito v egiptu
Broz Tito se je ustavil v Egiptu, Predsednik Jugoslavije Josip kjer se je razgovarjal s predsednikom egiptske vlade Nassar-jem. Ogledal si je med drugim tudi znane piramide.
Mendesa Francea z volilno propagando, da gre Mendesu Franceu za osebno diktaturo. Mendes France se moti, če misli, da so njegovi osebni interesi tudi interesi Francije. Kot nova stranka nastopajo Poujadistes, njen šef Poujade bije boj zoper davke in silno močno agitira med francoskimi trgovci na drobno in med francoskimi kmeti. Napoved je ta, da bo prišel v spodnjo zbornico morda celo s 30 poslanci.
Stranka degolistov je v nazadovanju. Francoski socialisti bodo kot dobro organizirana politična stranka obdržali dosedanje pozicije. Mnogo se ugiba, kaj bo s francosko komunistično stranko, ali bo nazadovala, ali napredovala. Napoved je ta, da bo pridobila nekaj novih poslanskih mest.
Mendes France, ki je na Čelu francoske radikalne stranke, hoče sestaviti bodočo vlado s tistimi političnimi skupinami, ki se nagbljejo bolj na levo. V poštev bi prišli v prvi vrsti francoski socialisti. Mendes France odbija sodelovanje s komunisti, pa tudi politično misel, da naj v Franciji pride do vlade, ki se bo naslanjala samo na levico, vlade "ljudske fronte," ki je vodila Francijo
pred zadnjo svetovno vojno.
#
Volilni izidi
PARIZ, 3. januarja—Francoska spodnja zbornica je izvolila 544 poslancev. Najbolj so napredovali komunisti, ki imajo 151 poslancev, druga stranka, ki se je pojavila in ki bo stala na skrajni desnici, je stranka Poujade. Ta ni eEsistirala, pa ima kot nova stranka v zbornici že 49 poslancev. Skupaj skrajna le-Vica komunistov in Poujade ima-
200 poslancev. Sredina je izšla o^abljena. Svetovna kritika teh fi'^ncoskih dogodkov je ta, da je v Franciji politična nestalnost še Večja kot je bila preje.
Krožek šl. 3 P. S.
članice krožka št. 3 Progresivnih Slovenk so vabljene, da se trotovo udeleže redne seje v sre-' o zvečer ob 7.30 uri v Ameriško jugoslovanskem centru na Re-cher Ave. Podani bodo letni rakuni in ukrepalo se bo o drugih ^devah.
demonstracija električne '"uhinje
članice krožka št. 2 Progre-■i'^Tiih Slovenk, ki se želijo ude-'žiti zanimive demonstracije električnih kuhinjskih pripo-^očkov v prostorih Cleveland Electric Illuminating Co. na 205 St. Clair Ave., in še nimajo Vstopnic, jih lahko dotijo pri vhodu. Pričetek bo ob 10. uri do poldne.
ADEHAUER 80 LET
Pre^^ednik zapadnonemške vlade Konrad Adenauer bo v četrtek 80 let star. Njegova okolica trdi, <ia je Adenauer po zadnjem n&Padu pljučnice popolnoma okreval јд gg ge ne misli umakniti iz političnega življenja. Vprašanje Njegovega nasledstva je za enkrat odpadlo.
Eden naj gre?
LONDON, 2. januarja—Predsednik britanske vlade Anthony Eden obišče v januarju predsednika Eisenhowerja v Beli Kisi. Z njim bo tudi angleški zunanji minister Selwyn Lloyd, in se že sedaj povdarja, da je Lloyd bo-bodoči mož v britanski konservativni stranki. Tudi britanska delavska socialistična stranka si je izbrala mladega voditelja v osebi Hugha Gaitskella, ki je star 49 let. Zunanji minister Selwyn Lloyd je star 51 let, in se govori, da naj pride tudi v konservativni stranki do spremembe, da prevzame Vodstvo stranke v svoje roke mlada moč.
Posarje k Nemčiji
BONN, 2. januarja — Zapad-nonemška vlada kanclerja Konrada Adenauerja ni ne zanikala, ne potrdila vesti, da sta se za-padnonemški zunanji minister Henrich Brentano in francoski zunanji minister Antoine Pinay sporazumela glede Posarja in to v tem smislu, da se Posarje priključi nazaj k Nemčiji. Trdi se namreč, da je celo podpisan tak sporazum, pa tudi sporazum o tem, da bo Zapadna Nemčija v Posarju, ki bo priključeno k Nemčiji, varovala francoske gospodarske koristi.
Vatro Grill pomožni pravni ravnatelj
Službo pomožnega pravnega ravnatelja (Assistant Law Director) mesta Clevelanda je nastopil z današnjim dnem Vatro J. Grill, ki je bil doslej prvi pomožni prosekutor pri mestnem kazenskem sodišču na Centralni policijski postaji. Kot pomožni pravni ravnatelj bo imel Mr. Grill, ki je predsednik Ameriško jugoslovanske tiskovne družbe, opravka izključno s civilnimi pravnimi posli, ki spadajo pod kompetenco pravnega oddelka mestne vlade v Mestni hiši. Župan Anthony J. Celebrezze, ki je imenovanje objavil prošli teden, je na položaj, katerega je doslej zavzemal Mr. GriU, imenoval pomožnega pravnega ravnatelja Richarda F. Matia, ki je sin okrajnega sodnika Feliksa T. Matia.
NEZAPOSLENOST SE JE POVEČALA?
V območju Clevelanda je število tistih, ki se na novo prijavljajo za brezposelno podporo, tedensko približno 1,300. Večinoma gre za nestrokovne delavce. Povpraševanje PO strokovnem delavstvu obratno narašča. Ta pojav omenja tudi federalno tajništvo za delo, da je namreč
po republiki splošen.
«
H kupni moči delavstva se je oglasila tudi japonska vlada. Iz-
dala je pregled zaslužka japonskega delavca, ki znaša v dolarski valuti povprečno $50 na mesec. S tem zaslužkom, če ga porabi v celoti, si japonski delavec lahko kupi eno obleko. Japonski delavec da za druge potrebe, kot na primer za suknjo $50, za čevlje $10, za srajco $4, za klobuk $5, za kravato $2.50. Razlika med ameriškim in japonskim standardom delavskega življenja je na vsak način velika.
zdravniki obupali— žena vztrajala
Med članicami neke pro-testantovske cerkve v državi Oklahomi je bila ženska, mati šestih otrok. Spomnil se je je domač pridigar in je med pridigo obravnaval njen slučaj. Opisal je trdoto njenega življenja. Njen mož George je bil bolan. Zdravniki so obupali nad njim in so mu povedali kar v obraz, da bo šel kmalu tja preko. Mož pa je okreval. Ob koncu je pridigar ženo javno vprašal, kako ji je bilo mogoče, da se je poleg vsakdanjih skrbi tako zavzela za zdravje svojega moža, da ga je ohranila družini. Žena se je skorajžila in je na javno vprašanje dala tudi javni odgovor:
"Ko so mi zdravniki rekli, da za Georgea ni rešitve, sem si zastavila eno vprašanje, ki je rodilo tudi moj trdni sklep, da George mora ostati pri življenju. To vprašanje, ki sem si ga stavila, pa je bilo:
"Če George umrje, kje na svetu bom dobila moškega, ki bi bil pripravljen poročiti vdovo s šestimi otroci?"
Gnusen zločin v Clevelandu
Na Novega leta dan so našli na Humphrey Field biizu parka Euclid Beach nago truplo umorjene ženske, ne da bi bilo mogoče takoj ugotoviti identiteto žrtve. Morilec je bil kmalu izsleden. Gre za mornarja Williama Les-terja Millerja, starega 24 let, Ki je bil v Clevelandu doma na dopustu. Miller je imel rane na roki in je pri sprasevaiyu priznal, da se je z žrtvijo seznanil v neki gostilni, kjer je silil vanjo, pa ga je dekle odklanjalo, nakar je zunaj prišlo do krvavega obračuna.
Starši opisujejo svojega sina Williama kot sfabiča, udanega alkoholu. Miller je poročen. Njegova žena živi v Huntingtonu. W. Va., in je mati hčerke, stare eno leto, je pa tudi v pričakovanju. Žena Millerja je v Cleveland sporočila, da je bila z možem že razporočena, pa ga je znova poročila, sedaj pa da sta bila skoraj zopet na razporoki. Prizna pa, da ga ima rada, kljub temu, da jo je pretepaval in ji celo grozil, da jo ubije.
Žrtev identificirana
Umorjena je Carol Martin, stara 21 let, ki je stanovala s svoj ovdovelo materjo in 16-let-nim bratom na 12711 Gruss Ave. Mati jo je morala opisati kot slabo hčerko, ki je samolastno preko noči izostajala zunaj. Ko so na policiji pregledali njen kazenski list, so našli, da je zelo popisan. Začelo se je z letom 1949, ko se je Carol ponoči začela klatiti okrog in je bila aretirana po policiji. Policija je imela z njo opravka leta 1950, 1952 in 1953. Pokojna je bila udana pijači in kot je mati povedala, je junija prošlega leta v zavodu za neporočene matere porodila dete. Z Millerjem sta se dobila usodno noč v gostilni na E. 156 St.
Žena Millerja je prišla v Cleveland in je obiskala zaprtega moža ter je naravno obupana. Žena pričakuje drugega otroka to poletje.
AMERBKI KONGRES SE JE ZOPET SESUL; PROGRAM DEMOKRATOV IN REPUBLIKANCEV
EISENHOWER BO V ČETRTEK
POROČAL O STANJU V REPUBLIKI
WASHINGTON, 2. januarja—Ameriški kongres se je danes sestal k rednemu zasedanju in se napoveduje plo-dovita zakonodaja. Tako republikanci, kakor demokrat je so izdelali zakonske načrte, ki naj bodo vabljivi za volilce pri volitvah leta 1956. Predsednik Eisenhovi^er je sestavil besedilo glavne spomenice in jo bo dal prebrati pred kongresom ta četrtek. Spomenica obravnava splošno posebno gospodarsko stanje v republiki in je napoved za leto 1956 optimistična.
Da bodo kongresniki računali*""-
z volilnim letom 1956, kažejo ne kateri zakonski načrti, ki se bodo izkoristili v volilno propagando. Tako predsednika Eisenhowerja, kakor tudi voditelja demokratske večine v senatu Lyn-dona Johnsona, je bila zadela srčna kap. Johnson bo moral po nasvetu zdravnikov opustiti več poslov v senatu, oziroma dobiti nove pomočnike. Glede predsednika Eisenhowerja pa se pripravlja posebni zakon, ki naj Eisenhowerja razbremeni. Zakon je republikanskega izvora, pa demokratje napovedujejo, da bodo glasovali zanj. V volilni propagandi, če bo kandidiral Eisenhower ponovno za predsednika, bodo imeli demokratje najzgovornejši dokaz, da kandidira bolnik, saj tako je zapisano celo v zakonu.
Demokratski senator Walter George iz Georgije je načelnik zunanje političnega odbora v senatu, popreje je bil načelnik finančnega odbora v senatu. Senator George je znan kot davčni strokovnjak. Ima pripravljen zakonski načrt, da se zviša dohodek, ki je davka-prost, od sedanjih $600 na $700. Predložil ga bo on sam in če bo sprejet, bo nosil po njem tudi ime. Senator George pri volitvah leta 1956 vkljub visoki starosti znova kandidira. Proti sebi pa bo imel kandidata v osebi bivšega governerja Hermana Talmadgeja. Novi davčni zakon z davčnimi olajšavami za družine, ki imajo nizke dohodke, ima biti učinkovito propagandno sredstvo za senatorja Georgea.
Johnson—Knowland
Senator Lyndon Johnson iz Texasa je vodja demokratske večine v senatu, senator William Knowland iz Californije je na čelu republikanski manjšini v senatu. Oba sta najavila svoj zakonodajni program.
Senator Knowland je proti znižanju davkov, dokler ne bodo federalni dohodki enaki, kakor izdatki, in dokler se ne da nekaj na račun federalnih dolgov, ki znašajo skoraj 280 milijard dolarjev. Samo obresti tega dolga znašajo na leto sedem milijard dolarjev. Knowland zastopa stališče, da je treba ta dolg začeti plačevati in naj se ne misli na znižanje davkov, dokler se ne da kot naplačilo večja vsota.
V kongresu bo važna točka predlog Eisenhowerja o ameriški pomoči tujini. To pomoč naj se v bodočem proračunskem letu zopet zviša. Senator Knowland je napovedal svoj osebni boj zoper vsako zvišanje te ameriške pomoči. Knowland je tudi za to, da naj se šolstvo prepusti posameznim državam republike, posameznim okrajem in občinam. Je torej zoper to, da bi šel za šolstvo denar iz federalne blagajne.
Ko gre za važno vprašanje o federalni pomoči ameriškim farmarjem, je Knowlahd brezpogoj-
da naj ostane pri 90 odstol^ni pariteti, to se pravi, da je podpora točno določena in to do 90 odstotkov kritja stroškov, ki jih ima farmar pri obdelovanju svoje zemlje.
Demokratski senator Lyndon Johnson je za znižanje davkov in je napovedal nov davčni zakon, ki naj bo bolj pravičen do družin, ki imajo nizke dohodke.
Senator Johnson je prepričan, da bo tudi spodnja zbornica sprejela zakon o ameriškem cestnem omrežju, kakor ga je že sprejel senat. Predsednik Eisenhower je s svojim predlogom v senatu propadel, zmagal je drugi predlog, ki ga je bil predlagal senator Gore iz Tennessee. Za ceste bi se v razdobju desetih let uporabila vsota $24,500,000,-000. Eisenhower je bil predlagal enako za dobo desetih let vsoto $101,000,000,000, ti stroški pa bi se porazdelili med federalno vlado in vladami držav ter občinami.
Nasprotno Knowlandu je Johnson za federalno pomoč ameriškemu šolstvu, za 90 odstotno točno podporo ameriškim farmarjem, za ameriško pomoč tujini, o višini pa naj določi pač kongres; za spremembo zakona Social Security, to je, da naj dela-nesposobni delavec dobiva pokojnino že s 50 leti, ženska delovna moč pa gre lahko v pokoj, ko dovrši 60 let starosti.
Needinost v kongresu
Tako senator Knowland, kakor demokrat Johnson napovedujeta, da bodo kongresniki deljeni ne samo po obeh političnih strankah, marveč tudi v strankah samih. Johnson priznava razna krila v demokratski, Knowland enako v republikanski stranki. Ta needinost se bo pokazala ne samo v zakonih, ki so izrazito socialno političnega značaja, ki se tičejo delavstva, ampak tudi v zakonih, ki obravnavajo farmarska vprašanja, pa tudi zunanjo politiko. Zunanja politika bo predmet debate v kongresu. Sprožili jo bodo republikanci sami in senator Johnson trdi o nosilcu ameriške zunanje politike predsedniku Eisenhow-erju, da ta s svojo zunanjo politiko itak ni republikanec po srcu.
Da računa sedanji kongres z volitvami in volilci v letu 1956, kažejo politične akcije demokratov, ki so napovedali veliko število preiskav, posamezni pododbori in odbori senata in spodnje zbornice pa naj dokažejo, da je republikanska administracij a zlorabljala oblast. Govori se, da bo eden prvih predlogov, ki naj sprejme kongres, ta, da se določijo dolarji, ki naj krijejo stroške teh preiskav. Menda bo potrebnih $3,000,000! Demokratje se bodo vrgli na nepravilnosti pri vojaških dobavah, na strankarsko izrabljanje "podtalne in protiameriške delavnosti," ko so
HAZEL P. KELLY
Dne 2. dec. je umrla za posledicami ran, ki si jih je sama zadala, privatna bolničarka Hazel P. Kelly, stanujoča na 3763 E. 151 St. Njeno truplo je ležalo v okrajni mrtvašnici do 30. decembra, ko se je vršil pogreb v soboto popoldne ob 2. uri iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek, 478 E. 152 St., na pokopališče Whitehaven.
NOVOROJENČEK BRUNDULA
V	Euclid-Glenville bolnišnici je bilo družini WiUiam in Eleanor Brundula rojeno mrtvo dete-sinček. Družina biva na 579 Bishop Rd. Pogreb oskrbuje pogrebni zavod Mary A. Svetek, 478 E. 152 St.
*
DANIEL BRANISEL
Po kratki bolezni je preminil V St. Alexis bolnišnici v petek popoldne Daniel Branisel, star komaj 23 let, stanujoč na 15707 Grovewood Ave. Rojen je bil v Clevelandu in je leta 1954 gra-duiral v inženirstvu iz Case univerze. Delal je pri Cleveland Instrument Co.
Tukaj zapušča očeta Franka, doma iz Dolenje vasi pri Cerknici, mater Mary, rojena Truden, doma iz Cerknice, brata Raymond, staro mater Antonijo Truden in več sorodnikov. Pogreb se je vršil včeraj zjutraj iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev sv. Jeronima in nato na pokopališče Calvary.
#
ANTON PETRie
Nagloma je umrl na Starega leta večer, ko se je nahajal na veselici v Ameriško jugoslovanskem centru na Rečher Ave., poznani Anton Petrič, star 56 let, stanujoč na 17506 East Park Dr. Zadela ga je srčna kap. Doma je bil iz Borovnice na Notranjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 32 leti. Bil je član društva France Prešeren št. 17 S.D.Z. in društva Vodnikov venec št. 147 S.N.P.J. Delal je 16 let pri Lustrik Tool Co.
Tukaj zapušča soprogo Anno, rojena Telban, doma od istotam kot pokojnik, sinova Edward in Milan, vnuka Edward ml., brata John in Stanley ter sestro Mrs. Frances Bouha v Burton, O., v starem kraju pa brata Franceta in sestri Antonijo Lebas ter Anno Petelan in več sorodnikov tu in v domovini. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 10. uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., na pokopališče Lake View.
*
THERESA DOLNIK
V	Glencliffe Nursing Home je umrla snoči po dolgi bolezni Theresa Dolnik, stanujoča na 958 E. 212 St. Tu zapušča soproga Mike in sina John Kosa. Pogreb oskrbuje pogrebni zavod Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152
se politični nasprotniki sumničili St. Podrobnosti bomo poročali
no zoper demokratski predlog, kar na splošno.
jutri.
STRAK 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and PuftfJshed by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-53 П — HEnderson 1-5312 Issued ttveiy Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)____________
For Six Months—(Za šest mesecev)__________
For Three Months—(Za tri mesece) ___
-$10.00 - 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
-$12.00 _ 7.00 4.50
for Six Months—(Za šest mesecev)___
For Three Months—(Za tri mesr^e)___~
Entered as Second Class Matter April 2Cth. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879
104
FRANCOZI SO VOLILI
Včeraj so se vršile v Franciji volitve v spodnjo zbornico. ludi Б ranči j a pozna neke vrste zgornjo zbornico ali senat, ki se imenuje Svet republike. Kakor v Veliki Britaniji zgornja zbornica Lordov nima prave besede, ko se dajejo postave, tako je tudi v Franciji. Kakor je v Veliki Britaniji zbornica poslancev vsemogočna, tako je tudi v Franciji. To je naš prvi povdarek k tem volitvam.
Slovenci v naši zgodovini Francozom nismo tako tuji. Mi poznamo pesnika Vodnika, ki je spesnil tudi pesem o Iliriji, kateri je Napoleon rekel, da naj se prebudi, da naj vstane. Beseda Ilirija je bil takratni politični izraz za naše kraje v starem kraju in od njih doli proti jugu.
Ameriški Slovenci poznamo današnjo Francijo precej pd blizu. V zadnjih letih so se vršili številni obiski staremu kraju, pot pa nas je vodila skozi Pariz in preko Francije v Slovenijo, Jugoslavijo. Mnogi so se ustavili v Parizu, so si ogledali to silno mesto, kije v polpretekli zgodovini pomenilo veliko, ne samo za Francijo kot glavno mesto, marveč za Evropo, da lahko rečemo, za ves svet. Slovenci so potovali dalje po Franciji in so lahko videli, da gre za agrarno državo. Primerjali so lahko francoske z ameriškimi razmerami.
Drugi povdarek, ko omenjamo včerajšnje francoske volitve, je važnejši. Pjijvsakih volitvah gre največ za notranje skrbi in notranje politične prepire. Ti nas ne brigajo. Francija je ameriški zaveznik in s tega stališča vzeto gledamo tudi na včerajšnje francoske volitve.
Francija si se vedno lasti naslov velesila, je pa komaj še država drugega, če ne tretjega reda. Francija dobiva in je dobivala iz Amerike vojaško in gospodarsko pomoč. Ker gre za težke milijarde dolarjev, katere plačuje vsak ameriški davkoplačevalec, ima ta davkoplačevalec pravico, da ve, v kake namene gre njegov denar iz njegovega lastnega žepa. Ali je vredno, da se da toliko denarja Franciji, na katero računamo, da bo v kaki vojni tudi dober ameriški zaveznik.
Prvo je, da se vprašamo, ah je francosko politično življenje zdravo. Pri včerajšnjih volitvah je nastopilo brez komunistov kar 27 političnih strank. Pravi politični stranki sta razmeroma močni, socialistična in komunistična stranka. Vse drugo se preliva iz posameznih skupin v neko mešanico, ki ni nikdar enotna. Mi v Ameriki imamo demokrate na eni in republikance na dryigi strani, pa izbiramo med prvimi in drugimi. V Veliki Britaniji se volilec orientira ali po programu konservativcev, ali po programu labo-ristov. Predstavimo si shko 27 političnih voditeljev, pa se vprašajmo, kako je sploh mogoče zediniti to mešanico na en skupni program,' kako postaviti iz te mešanice dela zmožno vlado, ki bi delala koristno vsaj nekaj let. Nam bo tudi razumljivo, da je bilo v Franciji po letu 1945, torej v desetih letih, kar 18 vlad. Ce se vlada spreminja povprečno po šestih, sedmih mesecih, ne moremo računati s tem, da bi šlo za kako pozitivno, programsko delo, ki bi bilo v interesu vseh Francozov.
Francija se ima poleg notranjih vprašanj pečati tudi z njeno izven-francosko posestjo v kolonijah. Nam je znano, da je Francozom ušla iz rok velika kolonija Indokina v Aziji. Mi smo priča krvavih dogodkov v francoski posesti v Severni Afriki, pa naj gre za Tunis, Alžir ali Maroko. Francija ima v Severni Afriki svojih lastnih čet brez znane Tujske legije kar 320,000. Ravno v zadnjem času jih je poslal predsednik vlade Edgar Faure 60,000. Armada zunaj Francije, ki šteje 320,000 mož, žre državno blagajno. Ima pa ta armada kakšen up v zmago v pravičen cilj? Verjetno, da ne.
Med Francijo in Zapadno Nemčijo leži pokrajina Po-.sarje, ki je bogata na premogu in industriji, pa bi jo Francija rada izkoriščala, ker ji premoga in industrije manjka. Prebivalstvo Posarja se je že pri dveh volitvah izreklo za Nemčijo in verodostojni viri vedo povedati, da se je med nemško vlado v Bonnu in vlado v Parizu sklenil sporazum, da se Posarje definitivno vrne Nemčiji. Za Francijo bo odpadla tudi ta dc'žela.—Francija ne more biti dober zaveznik!	L Č.
ZBORNIKA ZA IZSELJENCE IN O IZSELJENCIH
(Ob Slovenskem izseljenskem koledarju 1958 in Hrvatskim i^eljeničkem kalendaru 1956)
Večkrat smo že naglasih, da tvorijo izseljenci pri naših razmeroma majhnih narodih velike in važne veje, ki jih nikakor ne smemo zanemariti in pa prepustiti njihovi usodi. To ni dopustno tudi iz razloga, ker so ti izseljenci še vedno—lahko rečemo—s precejšnjim delom svojega, srca in duha navezani na staro domovino, v katero—če le morejo—z veseljem pohitijo in kateri pomagajo, kadar in kjer je samo mogoče. Važno sredstvo za povezavo med izseljenci in domovino je zlasti izseljenski tisk.
Zdaj ob koncu leta sta izšla dva zbornika takega tiska v obliki koledarjev za leto 1956. Sta to Slovenski izseljenski koledar 1956 in pa Izseljenički kalendar 1956.
Slovenski izseljenski koledar 1956
je že tretji letnik koledarja, ki ga izdaja pod glavnim uredništvom književnika Toneta Seli-škarja Slovenska izseljenska matica v Ljubljani. Tudi letošnji koledar je pester zbornik čtiva za izseljence in o izseljencih, saj objavlja na 272 straneh res zelo mnogo gradiva. To gradivo lahko razdelimo na več skupin.
Predvsem so to prispevki o naših izseljencih. Med njimi navajam najvažnejše: Ivan Zor-man—pesnik slovenskih izseljencev (Tone Seliškar), Dvajset let obstoja Slovenskega podpornega društva v Buenos Airesu (Ivan Kacin, Buenos Aires), Hrvatski izseljenci (M. Bartulica), Kulturno življenje naših ameriških izseljencev (Cvetko A. Kristan), Jugoslovanski izseljenci v Egiptu imajo spet svoj dom, O delu Slovenske izseljenske matice v letu 1956 (Albert Švajgelj), Slovenci v Sheboyganu (Marie Prisland), Zgodba o Ivanu in 30,000 west-falskih Slovencev (Boris Kuhar), Pred 30 leti (Anton žkru-ba, Merlebach), Pomoč ameriških Slovencev novi Otroški kliniki v Ljubljani (dr. Marij Av-čin), dr. F. J. Kern pripoveduje o sebi (Frank Česen, Cleveland), Franc Trebše—ob deseti obletnici njegove smrti (Franc Kurin-čič), Ob 20-letnici Mladinskega pevskega zbora S.D.D. na Waterloo Rd. (John Terlep, Cleveland), O delu Progresivnih Slovenk Amerike (Mary lyanush, Chardon, O.), Knjižna akcija Progresivnih Slovenk (Victoria Poljšak, Cleveland), Elektroen-cefalograf za Bolnišnico za duševne bolezni v Polju pri Ljubljani (Jože Zupančič), Doneski k zgodovini Jugoslovanske socialistične zveze v Ameriki (Frank Petrich, Los Angles, Calif.) in зе sedem prispevkov s spomini naših izseljencev, na njih težko borbo za vsakdanji kruh in uveljavljanje.
Druga skupina so članki o domovini za izseljence. Uvajajo jih poslanica predsednika Tita izseljencem, članek Vide Tomšič ob desetletnici osvoboditve Jugoslavije in poslanica predsednika SIM Ivana Regenta slovenskim izseljencem. Zatem so tu še članki O slovenski moderni (Stanko Janež), O osvoboditvi Ljubljane (France Škerl), o Beogradu (E. Petrin), Spomini na partizansko bolnišnico "Franja" (dr. Franja Bojc-Bidovec), O Narodni in Moderni galeriji v Ljubljani (dr. Karel Dobida), O Zvezni ljudski skupščini (dr. Gorazd Kušej), O lovu v Triglavskih gorah (Tone Svetina), O zelenem zlatu v Savinjski dolini (Ing. M. Kačeva), O slovenskih čipkah (Jelka Urh), O premogu v Sloveniji (Ing. P. Verbič), O Bohnju—biseru slovenske zemlje (Silvo Matelič), O turistični Jugoslaviji (Joško Sotler). O našem socialnem zavarovanju in izseljencih (dr. A. Kopač), O
pravnem položaju žene pri nas (dr. Sonja Kukovec), O zdravstvenem obravnavanju (dr. Drago Mušič), O skrivnostni Ljubljanici (Pavel Kunaver), O Loški dolini in njenih ljudeh (Slavo Kobe), O Muzeju narodne osvoboditve (Milan Brezovar), O Zrečah kot kraju napredka (Drago Vresnik) ter o steklu in umetnikih steklarstva (Milenko Sober).
Pesniški del zastopajo pesniki Ivan Zorman, Tone Seliškar, Ivan Minatti, Janez Menart, Ma-rička Žnidaršič, Oton ■ Župančič in Josip Murn z eno ali več pesmimi.
Pripovedno — leposlovni del ima pa, prispevke književnikov Angela Cerkvenika, Josipa Ribičiča in Toneta Seliškarja. V angleščini je objavljen življenjepis Prežihovega Voranca in njegova črtica "Oče" (Father).
Precej obširen je tudi mladinski del "za mladi rod," ki ga je uredila Zima Vrščaj-Holy. Tu so prispevki Ivana Minattija, Vide Brest, Josipa Ribičiča, Toneta Seliškarja, Ferda Godine in Pavla Golie. Večina teh prispevkov je opremljena z izvirnimi dvobarvnimi ilustracijami Jožeta Bernika, Tince Stegovec, Melite Vovk, Janeza Vidica ter Iva Šu-bica.
Koledar je bogato opremljen. Že naslovna stran, ki kaže na lepi modri osnovi večbarvni reliefni zemljevid Slovenije, je privlačna. Opremil jo je obenem s koledarskim delom in vinje-tami grafik Janez Trpin. Koledar ima 178 slik, med njimi tudi več reprodukcij del naših likovnih umetnikov. Papir je dober, tisk in ureditev gradiva odlična (tehnični urednik Mila Šenko-va).
Koledar ni priporočljiv samo zaradi odličnega in pestrega gradiva, marveč je tudi po grafični opremi lepo priporočilo in dokaz o visoki ravni naše grafične industrije ter nam bo povsod v inozemstvu samo v čast.
Matičin izseljeniški kalendar
je izšel tudi že večkrat. Izdaja ga Matica izšeljenika Hrvatske v Zagrebu, ureja pa širne Balen, urednik Matičinega glasila, mesečnika "Matica."
Tudi letošnji koledar (za 1956) je pester. Nima sicer toliko gradiva kakor Slovenski izseljenski koledar, vendar je na 204 straneh (brez oglasnega dela) zbranih mnogo zanimivih prispevkov. Tudi tu imamo članke o izseljencih in za izseljence. Splošno zanimiv je zlasti članek Šime Balena o pomoči izseljencev stari domovini. Tu vidimo, kaj vse so izseljenci dali stari domovini tudi na Hrvatskem, Postavili so n. pr. zdravstveno postajo v Krku, Narodni dom v Puntu, ambulanto v Vrbniku ter moderno bolnišnico v Risnju (Boka) / povsem so opremili bolnišnico v Zadru, ambulanto v Romiži na otoku Visu, ambulanto v Blatau na otoku Korčuli, bolnišnico v Makarski, zatem vrsto šol, zadružnih in kulturnih domov in pr ispevali So velika sredstva za elektrifikacijo mnogih vasi in otokov. Splošnega pomena so tudi članki o 40-let-nici Jugoslovanskega Sabora v Pittaburghu, o spominih na do-n.i Nika Gerskoviča iz Vrhnika ча Krku, o jugoslovanskih izseljencih v Oceaniji, o Jugoslovanih v Egiptu, o pomoči kanadskih Jugoslovanov Jugoslaviji in pa o Gradiščanakih Hrvatih. Mnogo člankov je posvečenih opisu Jugoslavije, posebno pa še Hrvatske in posameznih njenih predelov. Tudi pesniški in pripovedni deli sta obsežna. Koledar je tudi bogato ilustriran ter je tiskan na finem satiniranem papirju. Oprema je prikupna, da-ai manj "naša" kakor pa pri slovenskem koledarju.
Ta prikaz obeh letošnjih izseljenskih koledarjev dokazuje, da se "stara" domovina zaveda svoje dolžnosti do izseljenega dela svojega telesa in nudi preko takih zbornikov roko izseljenim bratom. Tako grajeni mostovi med novo in staro domovino se utrjujejo sicer počasi, vendar tako gotovo, da priklepajo naše izseljene rojake za stalno in trdno na nas in, naše kraje.
Cv. A. Kristan.
Poslaništvo zgorelo
Poslopje sovjetskega poslaništva v Kanadi v Ottawi je zajel ogenj. Stvar sama je zanimiva, ker je šlo za vprašanje, ali smejo domačini Kanadčani brez dovoljenja ruskega poslanika vstopiti v to poslopje. Ko so se javili kanadski gasilci, da pomagajo pri gašenju, jih je sovjetski poslanik odklonil, češ, da nimajo vstopa, ker je po mednarodnem pravu vsako poslaništvo pod kompetenco svoje lastne države. Končno se je vdal in gasilci so gasili, ampak bilo je že prepozno,
V ZDRUŽENIH DRŽAVAH ŠTUDIRA VEČ ODRASLIH. KOT OTROK
V DOBI LETALSTVA
Potnik, ki je potoval z letalom iz New Yorka v Chicago, pripoveduje o sledečem dogodku v letalu; Med potniki je bil paglavec, ki ni mogel sedeti pri znifu in je skakal sem in tja v letalu; Strežnica ga je sicer mirila, toda brez uspeha. Ko je strežnica nosila potnikom skodelice kave, se je paglavec zaletel vanjo in Vse je šlo po tleh, pa se je strežnica zadrla nad paglavcem:
"Ali bi ne bilo bolje, da bi se sel igrat in skakat ven ..."
SUDAN SAMOSTOJEN
V Afriki je odstranjena nevarnost mednarodne napetosti med Veliko Britanijo, Egiptom in Sudanom, ki leži južjo od Egipta. Sudan, znan po bombažu, je bil proglašen za samostojnega. Skupna egiptsko-britan-ska uprava nad to deželo je trajala 57 let. Tako Angleži, kakor Egipčani so priznali s%iostoj-nost Sudana.
STAVKA V BAKRU
Južno ameriška ifepublika Chile ima najbogatejše rudnike bakra na svetu. Dne K. decembra lanskega leta je nastopila stavka in je na stavfei 14,000 delavcev. Vsak dan starke pomeni en milijon ameriškil dolarjev izgube, čilska vlada pa izgubi na davkih $360,000.
LUCE V LONDON?
V državnem tajništvu v Wash-ingtonu se je raznega vest, da bo šel ameriški posl^ik v Londonu Winthrop Aldrjch v pokoj. Na njegovo mesto p( da bo imenovana Clare Bootlie Luce, sedaj ameriška poslajikinja v Rimu.
To jesen se je na desetine milijonov Američanov znova lotilo šolskih knjig. Mnogo jih je sicer že pred leti končalo šole, vendar so se zdaj znova vpisali
v	razne tečaje na kolegijih in univerzah, višjih ter strokovnih šolah. Precej se jih je naročilo tudi na tečaje po pošti, ali pa so 6e odločili za državne tečaje pa tudi za zasebne tečaje, ki jih vodijo poedinci.
Kot poroča upravnik Združenja za vzgojo odraslih v Združeni h državah Malcolm S. Knowles, se je letos poleg več milijonov dijakov višjih šol lotilo rednega šolanja kakih 35,-000,000 Američanov obeh spolov. Ta številka pomeni, da se ukvarja s študijem vsak tretji odrasel Američan, čeprav se zdi neverjetno, vendarle drži, da je po raznih tečajih skoraj enako število odraslih, kakor pa je vse mladeži po otroških vrtcih ter osnovnih in srednjih šolah v državi. Zadnja številka, ki jo imamo v tem pogledu, je iz oktobra 1954. Takrat je bilo po statisti-tah Urada za ljudsko štetje Združenih držav po omenjenih šolah 33,669,000 otrok.
Poleg številnih vpisov na kolegije in univerze so zelo zaposleni tudi oddelki državnih univerz za študij na domu, ki po-gostoma upoštevajo uspešno končane tečaje doma pri dosegi diplom. Oddelek ^a izpopolnje-valne tečaje ministrstva za poljedelstvo v Washingtonu poroča o rekordnem številu 8,684,-000 tečajnikov v okviru vsedr-žavnega vzgojnega programa tega oddelka.
Dvesto zasebnih šol, id se ba- ■
vi	jo s tečaji po pošti, рогосл, ;'а se nikoli niso imele tako veliliega j števila dijakov. Pestrost tečajev j po pošti, katere nudijo, je narav-1 nost presenetljiva. Tečaji za pi-j sanje, jezike, glasbeno vzeojo, I zgodovino in stenografijo so ne- j kaj običajnega. Dijak, ki želi j nekaj drugega, pa bo lahko do- j bil po pošti tudi teČaj o vrtnar-i stvu, fotografiranju, učenju klavirja ali o organiziranju otroških vrtcev.
Za povprečnega Američana, ki podnevi dela, zvečer pa se želi še kaj naučiti, je prvenstveni vir izpopolnjevanja njegova občina.
Občine nudijo najraznovrstnej-še študijske možnosti. Gospodinja n. pr. lahko obiskuje tečaje, v katerih se seznani s skoraj vsemi vprašanji domačinstva. Lahko se nauči boljšega pripravljanja jedi, izdelovanja zasto-rov, opremljanja in ureditve doma, ali pa, kako je treba zamrzniti hrano, da bo še leta ostala uatna. Poleg tega se lahko nauči, kako naj gleda nase in na svojo pojavo.
, Ea družinske očete so na razpolago brezplačni ali zelo ceneni teiaji za mizarstvo, upravo manjših podjetij, računovodstvo in strojepisje. Ker se mnogi zakonci radi učijo zvečer skupaj, imajo možnost, da se sprostijo na tečajih za glasbeno vzgojo, jezikovnih tečajih, tečajih za notranjo opremo, slikanje ali pleskanje ter blazin jen je pohištva.
Zakaj se odrasli zatekajo k učiim knjigam ? Odgovor je deloma v tem, ker "hočejo na-рпј," ker se hočejo izpopolniti boiisi v poklicu ali v stvareh, za katere imajo veselje. Psihologi pa menijo, da silijo Američane k nadaljnji vzgoji še globlji vzroki. Pravijo, da so nove spretnosti, zamisli in nagnenja potfebna, če hoče človek držati korak s stalnimi spremembami v svetu. Ljudje se zavedajo, da tisto, kar so vedeli, ko so bili stari 20 let, zdaj več ne zadostuje 2a vse življenje.
Kratki delovni teden v Ameriki—40 ur je običaj pri večini podjetij—je dal delavcem več prostega časa za učenje. Najpomembnejša pa je morda okoli-šr' la, da se je dvignila starostna vi. prebivalstva v Združenih držnvah. DaiičH iaumo več sta-rejSih ljudi, ki hočejo morda na-doiMn llLi, kar so v pogledu vz-g'- • : .чmudili, ko so bili mlajši, D' o tretjini prebivalstva sta ndttireč stari nad 20 let .m cdslo-tek nad 45 let starih se je v zad-stoLtju podvojil. Ne smemo seveda pozabili, da so ugotovili, da se človek lahko uči ob vsaki starosti.
Kjer koli je pač vzrok navala na- učilnice, dejstvo je, da na formalno vzgojo ne smemo več gl«dati kot na nekaj, kar bi bila zg«lj domena mladine.
Common Council.
Plcvolaske so "varne" pred atomskim žarčenjem
ZAKLAD KOPAK4A VILLA
I Ko je 76-letna Dolores Vas-j ques iz E1 Centra v Kaliforniji I začutila, da se ji Miža smrt, je j poklicala k smrtni i postelji poli-I caja in mu povedma, da ve, kje i je zakopan zaklat! mehiškega I bandita Pancha Vlne v vrednosti 1,500,000 dolarjev. Dolores ' Vasques je pripadala Villovim oboroženim silart, in sicer v činu polkovnika. Bila je njegova zaupnica in opravljala je adjutant-ske posle. Povedala je, da je zaklad zakopan na raznih pokopa-I liscih Texasa. Po drugih ustnih izročilih pa je Villa zakopal svoj zaklad nekje v gorah in pobil vse ujetnike, ki so prenašali zlato.
Pancho Villa, legendarni ropar, ki ga mnogi še zd&j časte kot junaka, drugi pa preklinjajo kot morilca, je, boril tudi j proti ameriškim četam, poslanim [ tik pred prvo svetovno vojno v I Mehiko, da bi napravile konec j njegovemu roparskemu početju. . Leta 1923 so Villo umorili, j Dolores Vasques je izrazila že-j Ijo, naj bi zaklad razdelili med 'bivše Villove vojake.
Dobrih 50 let so bile plavola-ske najbolj priljubljene. Nenadoma pa so izgubile privlačnost in na njihovo mesto so prišle ženske s kostanjevimi lasmi. Zlasti v Ameriki so bili kostanjevi in rdeči lasje zelo priljubljeni. Enako hitro, kakor so pla-volaske izgubile svojo veljavo, pa so jo spet dobile. Za svojo priljubljenost. se morajo tokrat zahvaliti atomski bombi. V puščavi v Nevadi so nedavno napravili nov poskus z atomsko bombo in natanko zabeležili nastalo škodo. Svetovni tisk je tem obširno poročal. Med drugim se je pokazalo, da so svetlolaske najbolj odporne proti atomskemu žarčenju. , Za poskus z atomsko bombo so zgradili posebno mestece. V provizoričnih hišicah so bile lutke v naravni velikosti. Ko so jih i po eksploziji pregledali, so ugo-I tovili, da so se vse lutke tem-! nih las spremenile v pepel. Pla-volaske pa so bile le nekoliko j opečene. Strokovnjaki so pojas-I nili, ta čudni pojav tako, da tem-I ne barve privlačijo in vpijejo I vročino, svetle pa jo odbijajo. ! Neka ameriška revija je takoj : uporabila to ugotovitev, da je pozvala moške, naj dajo prednost plavolaskam.
Ta za evropske pojme čudno zveneča ameriška propaganda pa ni edina posledica ugotovitev komisije, ki je napravila Poskus z atomsko bombo v Nevadi. Ugotovitev, da je atomsko žar-
Ćetije manj nevarno plavola-sk&m, kakor ženskam temnih la«, bi utegnila odpreti lasničar-jejn in tovarnam za izdelovanje lasnih barvil novo področje dejavnosti. V tej zvezi so začeli dflati po Ameriki propagando razna svetla barvila. "Revo-Wja" svetolask je zajela celo Hollywood. Filmske igralke svetlih las, kakor so Marilyn Mon-foe, Grace Kelly, Doris Day, Qinger Rogers in druge so postale kar čez noč središče pozornosti in od vseh strani jim pišejo oboževalci ljubezenska pisma. Razen lasničarjev pa bo imela od tega koristi tudi industrija kozmetičnih izdelkov. "Plavolaske so varne pred atomskimi bombami," to je najnovejše geslo med New Yoi'kom in San Franciscom. Le koliko časa bo trajala ta nova modna neumnost. . . .
—Ljudsk-a Pravica
ŠKOT v DRUžpi
Šest mladih atašejev pri neki mednarodni organizaciji je sklenilo prirediti družabni večer; Anglež, Ncmec, Italijan, Švicar, Škot in Francoz. Slednji je takoj izjavil, da bo poskrbel za pijačo, čuA drugi pa prinesite s seboj, kar je še potrebno. Večer je napočil. Anglež je prinesel marmel;!iii>. Italijan špagete, Nemec ):lobasice, Švicar mlečno čokolado, STcot pa je pripeljal s seboj svojiga brata.
€
ENAKOPRAVNOST
BT.tlAN 3
t^AN MASEL.J-PODLIMBARSKI:
KROKARJEV PETER
(nadaljevanje)
Točno ob enajstih se odpro vraia in v 8»/-in se priguga Peter. Za njim vstopivbi korporal Mal-narič trdo prekorači sobo do ka-. petana, stoječega pri oknu, in oznani, koga je privedel. Grof Polinski se obine, urno stopi pred Petra in prične navadne svoje duhovite in neduhovite molitvice, katerih ne bom objavljal. Peter se je večkrat stresnil, kakor bi bil poravnal ude, boječe, tiho, pretrgano, komaj razumljivo je odgovarjal in topo je gledal kapetanu v oči. In ko je pravil, da ima doma staro, bolehno mater, katero je hotel obiskati, zatemnele so mu oči še * bolj in prilezla mu je solza na lice. Kapetan se je obrnil od jetnika in začel hoditi po sobi, a vedno je potresaval z glavo in zmajeval z brki.
Zdajci se zopet odpro vrata in v sobo stopi stara, sključena ženica, ogrnjena od glave do peta v rjavo, obnošeno, na krajih in oglih vse razcefrano volneno ruto. Počasi, bojazljivo se obrača, zapira je vrata. Razen Petra, ki je stal s hrbtom proti vhodu, smo se spogledali vprašuje, kaj to pomenja. Kapetanu je blisnilo izpod čela, premeril je novodo-šlo s srepim pogledom od glave do nog, lice se mu je pomračilo, se nategnilo v preziralen izraz, njegovega ostrega očesa— in starka bi bila pred vrati. Ali zdajci se začuje tujčin glas:
"Hvaljen bodi Jezus Kristus!"
Na razjarjenega človeka dostikrat vpliva pomirjevalno sama beseda. Tak je bi! naš kape-tan; izpregovoriti je bilo treba ž njim in osornost je izginila za tcrhutek z njegovega obraza, za-pustivši za seboj začudenje jin zvedavost.
"Kaj hočete, клј i.ščfcte tu?" je G sočutjem v|>iaša!; njegove oči so radovedno glodale na .^tarko.
"Za božjo voljo Vas prosim, milostivi gospod, odpustite, odpustite!"
Roki sklenjeni, koščeni in ži-lavi sta se pokazali izpod razce-frane rute. "Vi ste gospod, visok gospod, ali odpustite meni,
teri tega moža!"
"Enajsti dan sem na potu . . _ Pšš sem hodila . . . тоШз^, nio-^ila, da bi še enkrat videla sina
in pred Vami na kolenih prosila milosti!"
Starka se je zgrudila na kolena, sklonila glavo in k obrazu pritisnila rjave roke.
Kakor bi bilo nekaj zamrgo-lelo po meni, sem se naslonil na mizo in globoko segel po sapo. Pogledal sem Petra; po njegovem obrazu je bila razlita nenaravna rdečica, z vsem telesom je mel, kakor bi bili nogi prešibki, kakor bi ga vse moči vle-čle k materi, na njeno stran na kolena.
"Vsanite, vstanite! — Ti," ,obrnil se je grof očitajoč k Petru, "to je tvoja mati?"— Petru se je nabralo lice na komaj viden smehljaj, oči mu za-žare, brati je bila iz njih živa prošnja, iz dna duše, na lahno sta se zgenili njegovi ustni, a precej sta zopet zamrli.
"Vstanite, vstanite! Tega ne maram, da bi kdo pred menoj poklekal!"
Starka vstane.
Po kratkem premisleku je začel grof Polinski:
"Milosti, milosti Vi zahtevate za ubežnika, ki je prelomil prisego, ki je tako sramoto napravil meni—vsemu polku in tudi Vam! Ali ne veste, kaj je zakrivil? — Korporal Malnarič!" Jeza obvlada kapetana, mogočno se vzravna, švigne z očmi po feorporalu od tal do vrha. Korporal zatrepeta po vsem životu, kakor bi bil spustil vanj električni tok, se zravna in divje šine z očmi.
' "Pravili so mi vse na dvorišču. gospod! Mati božja ve, ce sem ga jaz tako učila! Naj se j zgodi volja božin: Kazen mora j biti, kazen, -cs	i., prebije
I moj Prii'., ; jo y zaslužil I... po Vaši milosti m:.i jo nalo-1 žite , , . hudo sr- j;' pregrešil, j hudo ... ali potlej ea pustite I domov. Vse sem oblt !;il;i, vse ob-i hodila, povsod prosila zanj . . . on je moja edina podpora na moja stara leta . . . brez njega mi ni živeti!"
Obilne solze so oblile starko; roke je razklenila in si z ruto brisala velo, od starosti in skrbi razorano, razdejano in raztrgano lice. Meni se je stemnilo pred očmi, tiščal sem se mize. Kapetan se je obrnil v stran, strastno potisnil pesti v žepe in pomom-Ijal po nemško:
"Jaz . . . jaz ne vem, kaj hočejo ljudje? Zabit narod!" Za-ničljivo se je posmejal, potresel z glavo in široko stopil pred starko.
"Majka," je dejal z mirnejšim glasom. "Vaše prošnje ne mo-rom izpolniti. Tudi so še višji, kateri Vašim željam ne morejo ustreči. Postava je taka, za Vas nima izjeme. Če je pa Vaš sin protipostavno vojak, obrnite se doma do Vaše deželske gosposke, če Vam ta ne pomore, ne pomore Vam niti Bog. Tako. A zdaj . . . korporal, odpeljite jetnika v zapor, ali pazite mi, odgovorni ste mi za to, da živa duša ne črhne besedice ž njim.— Taka so naša pravila; mi nismo kaka turška tolpa! Zadosti! Z Bogom, majka!"
"Oh, Bog se usmili!" je za-Ječala starka.
Korporal Malnarič se obrne k Petru, jadovito migne z desnico.
—Peter vztrajno pogleda na mater, mati na njega—v štirih očeh je nekaj zablisnilo, zatrepetalo —solze bolesti in ljubezni—počasi so se zaprla škripajoča vrata za nesrečno majko.
Grof Polinski si je zapalil cigaro, dvakrat spustil gost dim skozi brke, pljunil in ne izprego-vorivši besede zapustil pisarno. Sedel sem k mizi, ali pisati ni-'Sem mogel, roka se mi je tresla. Pogledal sem skozi okno, vse mi je migljalo pred očmi. čez dvor je gnal korporal mojega Petra. Za njima je hitela sključena starka. Za oglom je izginil korporal i jetnikom, starka je postala, gledala venomer za njima, zmajevala z glavo, sklepala roke—naposled je smelo in pospe-šno ubrala pot za njima.—Kmalu sem jo videl omahovati izza drugega ogla. Na lice je tiščala rjavo ruto, tiščala, tiščala.—Za pol ure mi je izginila v polju.
Tri tedne pozneje je kosmat stražni načelnik v barbarskem jeziku objavljal zbrani četi, da je vojaško sodišče obsodilo Petra zaradi prestopka prvega ubega v mirnih časih v trimesečen zapor, poostren s postom, s temnico in s trdim ležiščem. Razložil nam je tudi, da je sodišče postopalo le zato tako milostno, ker se je obsojenec pri vojaški oblasti v Celju sam naznanil.
Predno je prišel Peter iz zapora, sem bil prestavljen v druge kraje, daleč stran od svojih tovarišev.
(KONEC)
o divjačini in lovcih v nasi deželi
Jesenski in zimski meseci navadno predstavljajo sezono lova v Zedinjenih državah. Vsaka zvezna država ima svoje posebne postave in določbe glede lova. Določeno je kdaj in katere vrste divjačino je dovoljeno streljati in navadno tudi, koliko komadov ene ali druge vrste divjačine sme posamezni lovec ustreliti v enem dnevu ali v sezoni.
Mnogokje je dovoljeno pobijati roparske živali kot volkove in kajute in nekatere ptice ropa rice v vsaki sezoni. Za streljanje veveric in zajcev pa so ponekod časovne omejitve.
Kar se tiče streljanja velike divjačine imajo vse države stroge dasi različne omejitve. Te omejitve se nanašajo v glavnem na srne, jelene, muse, divje ovce, gazele in divje gorske koze. Te večje divjačine je dovoljeno v vsaki sezoni odstreliti le določeno število. Nadzorstvo nad tem imajo tozadevne državne agencije za divjačino in pomagajo jim razne prostovoljne lovske in druge organizacije. Stroški za te agencije se krijejo iz dohodkov za lovske licence in iz raznih prostovoljnih virov.
Velika divjačina se večinoma preživlja' v divjini in ne povzroča znatne škode poljedelstvu in živinoreji. Kontrola lovskega športa omogoča, da se velika divjačina zadovoljivo množi, vsakoletni dovoljeni odstrel pa preprečuje, da bi se divjačina preveč razmnožila.
Po statistikah, ki so na razpolago, je v vzhodnih Zedinjenih državah okrog štiri in pol milijona srn, v zapadnih državah pa tri milijone. Na zapadu se vzdržuje tudi veliko število jelenov; samo v preteklem letu so jih lovci podrli okrog 52,000.
Naši davni primitivni predniki so se preživljali deloma z zelišči, sadeži in gomolji raznih rastlin, največ pa z mesom ubite divjačine. Mi, njihovi potomci, se preživljamo z žitaricami in zelenjavo in sadjem in raznimi gomolji, v zelo veliki meri pa z mesom, ki nam ga dajejo udomačene živali. Meso in drugi produkti udomačenih živali nam nadomestujejo divjačino.
Toda lovska strast je ostala, dasi je dandanes s strogo gospodarskega stališča malega pomena; potomci davnih prednikov so jo enostavno podedovali. Zato lovci modernih časov žrtvuje-
jo mnogo časa, 'naporov in denarja za lovski šport. Meso ustreljene divjačine je postranskega pomena. Glavni ideji sta šport in zabava. Navdušenje za lovski šport pa s svojimi prispevki in regulacijami preprečuje, da bi zaželjive vrste divjačine izumrle. Tako je prav na obe strani: zaželjive vrste divjačine se ohranjajo in lovci imajo svojo zabavo.
—NEW ERA, gla«ilo ABZ

I.S KID STUFF
Scaring Folks in the Da*!
Leaping suddenly out of the night might be a youngster's idea of fun.
But when "kid stuff" drivers shoot out of the dark without a light—that's по laughing matter.
All careful drivers remember to switch on headlight« earlier in winter's early dusk-Forgetting causes an appalling loss of life each yeaj' ... a loss that can easily be avoided.


AMERIŠKA Ш EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v označbi 32 Y2 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7, št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11.
Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6, št. 37 št. 5, št. 36 št. 4.
Ženske obleke: št. 40 je ameriško 32, 42 je 34; 44 je 36; 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; i8 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 45. (Se vrti med 10
11 točk razlike.)
♦
Približna metrična dolžina po ameriški meri:
1 centimeter — 0.3»37 inča. 1 meter — 3.2088 čevlja ali
1.0936 jarda.
1 kilometer — 0.6214 "statute" milje oziroma dolžina milje, sprejeta potom zakonodaje
1 kilometer na vodni površini je 0.5369 "nautical" milje.
Enako je pri deklicah dru gačna evropska mera. št. 38 j( ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16: 14 je 18 in 46 je 20.
Moške srajce: 3t. 35 Je ameriško 13 in pol; 36 je 14; 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 In pol; 40 je 15)4; 41 je 16; 42 je \6 in pol in 43 je 17.
3 POSAMEZNE SOBE
SE ODDA V NAJEM. PRIPRAVNO ZA PEČLARJE.
Vpraša se na 4504 ST. CLAIR AVENUE
V NAJEM
STANOVANJE S 5 SOBAMI
SE ODDA V NAJEM. So delno opremljene. Nahaja se na 779 East 901h St. Pokličite PO 1-9734
DRUŠTVENI KOLEDAR
JANUARJA —1956
21. januarja, sobota—Plesna veselica društva Glas cleveland-skih delavcev št. 9 S.D.Z. v SND, St. Clair Ave.
29. januarja, nedelja—Delničarska seja Slov. doma na Holmes Ave.
APRILA — 1»56
29. aprila, nedelja — 40-Ietnica pevskega zbora Zarja v S.N.D., St. Clair Ave.
MAJA
20. maja, nedelja — Piknik Farmskega odbora na farmi SNPJ.
27. maja, nedelja—Piknik Ženskega odseka na farmi SNPJ.
3. junija, nedelja^-^Piknik Atle-tične lige SNPJ na farmi SNPJ.
JUNIJA
10. junija, nedelja—Piknik društva Strugglers št. 614 SNPJ na farmi SNPJ.
17. junija, nedelja—Piknik društva Mir št. 142 SNPJ na farmi SNPJ.
24. junija, nedelja—Piknik društva Vipavski raj št. 312 SNPJ na farmi SNPJ.
JULUA
1.	julija, nedelja—Piknik Federacije društev SNPJ na farmi SNPJ.
8.	julija, nedelja—Piknik krožka št. 1 P. S. na farmi SNPJ.
15.	julija, nedelja—Piknik društva V boj št. 53 SNPJ na farmi SNPJ.
22.	julija, nedelja—Piknik društva Združeni bratje št. 26 SNPJ na farmi SNPJ.
29.	julija, nedelja—Piknik društva Cleveland št. 126 SNPJ na farmi SNPJ.
AVttTDSTA
5. avgusta,"nedelja—Piknik društva Svoboda št. 748 SNPJ na farmi SNPJ.
12. avgusta, nedelja — Piknik društva Utopians št. 604 SNPJ na farmi SNPJ.
19. avgustk, nedelja — Piknik društva Euclid Pioneers št. 158 SNPJ na farmi SNPJ.
26. avgusta, nedelja — Piknik društva Comrades št. 566 SNPJ na farmi SNPJ.
SEPTEMBRA
2.	Sept., nedelja — Piknik društva Lipa št. 129 SNPJ na farmi SNPJ.
9.	Sept., nedelja — Piknik Ženskega odseka na farmi SNPJ.
16.	Sept., nedelja—Piknik društva Spartans SNPJ na farmi SNPJ.
23.	spet., nedelja—Piknik Slov. zadružne zveze na farmi SNPJ.
30.	Sept., nedelja—Vinska trgatev Farmskega odbora na farmi SNPJ.
A. GRBINA & SONS
POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM
1053 EAST 62nd STREET	HEndenon l-iSM'
URADI V COLLINWOODU:
17002-10 LAKE SHORE BLVD.	KEnmore l-5$80
1-1
15301 WATERLOO ROAD
KEnmore 1-1235
DELO DOBIJO ŽENSKE
I
CARELESS DRiVtN IS KID STUFF
T 1
An official public service menage prepared by The Advertising Council In cooperotio* with Hie National Safety Council.
Contr>bui«(l as a public service by
ENAKOPRAVNOST
Išče se priletno žensko
ki bi skrbela za moža in bolno ženo. Dobi lepo sobo in plačo po dogovoru. V lepem kraju.
Pišite na
John Maček, R. D. 2, Chardon, O. ali pokličite CHardon 5-7236
DELO DOBIJO MOŠKI
IŠČE SE PRILETNEGA
MOŠKEGA ZA POMAGATI OKROG HIŠE BOLEHNE VDOVE.
Pokličite ob 6. uri zvečer. , KE 1-2608
HIŠA NAPRODAJ
HIŠE NAPRODAJ V EUCLIDU
Iz E. 185 St.—Lepa hiša s 4У2 sobami. Moderna. Lota 40x140. Samo $14,900
Hiša na Ivan Ave.—3 sobe, spodaj, 3 sobe zgoraj. Lota 40x140. Samo $13,900
Hiša v okolici Five Points. 6 sob, garaža. Lota 40x140.
Samo $11,900
Za vsa pojasnila in ogled teh hiš se obrnite na
STREKAL REALTY 405 EAST 200fh STREET IV 1 1100
RADENSKA MINERALNA VODA
(iz SLOVENIJE)
. .	mineralne vitamine, ki s svojim delovanjem ure-
jajo človeško zdravje. Za to uspešno pomaga pri rasnih boleinih: kroničnem vnetju ledvic, sklerozi, starostnih obolenjih, motnjah sekrecije; pri boleznih sečnih potov, prtinu in sladkorni bolezni, zeiodca.crevesja, jeter in žolčnika; pri katarju grla, vnetja krhija m bronhijev in več drugih, V zdravilne svrhe se Јмје segreto.
mineralna voda je tudi izvrstna namizna voda in odlična za mešanje z vinom in sadnimi soki.
59c
Posamezna steklenica (1 liter) -Zaboj 12 Litrov — $7.00 V Clevelandii, ako pripeljemo na dom, se doila
50c
TIVOLI IMPORTS
Cleveland 8, Ohio
6409 Si. Clair Avenue
Tel.: HE 1.5296
$1,500,000.00
Za toliko so se v letu 1955 zvišale hranilne vloge na North American banki.
Za ta povišek je zelo dober vzrok, katerega vam lahko vsak uradnik banke pojasni hitro in v vaše popolno zadovoljstvo.
Primerna obrestna mera poleg zavarovanja po Federal Deposit Insurance in izborno vodstvo nudi vašim prihrankom največjo varnost.
Prijazno ste vabljeni, da pridete in se z nami posvetujete o investiciji vaših prihrankov. Vam ne nudimo nikakršnih premij, ampak vam jamčimo protek-cijo vaših težko zasluženih prihrankov, do katere so upravičeni.
Vloge, ki so napravljene do |6. januarfA/ bodo dobile obresti od 1. |aniiarja.
North American Bank Co.
Članica Federal Deposit Insurance Corp.
ENAKOPRAVNOST

Jirkuški otrok
ROMAN Nemški spisala baronica Bracket
Prevel I. V.

(Nadaljevanje)
Slednjič pa je vendar zmagal nemir v njenem srcu. Bilo je nekega večera/ ko je bil že pozen mrak in ni bilo mogoče jasno videti drugemu v obraz.
Dahnow je bil prišel, da bi ji poročal in je zopet načel vprašanje preselitve. Tedaj ni mogla več zadržati besede in vprašala ga je, če ni morda zadnji čas kaj slišal o Degenthalu. Hotela je vprašati hladno in vendar ji je trepetal glas od razburjenja.
Dahnow je prebledel; že tedne In tedne se je bal tega vprašanja. Zakaj iz vseh teh govoric in iz vsega njenega nemira je bil vendarle spoznal, da se je njeno razmerje do Kurta bridkeje končalo in da bi jo nova vest hudo zadela. Tudi on je bil zdaj vesel, da je bil mrak, v katerem ni bilo mogoče jasno videti drugega; tudi on je hotel odgovoriti hladno: Degenthalu je dobro; bil je pred nekolikim časom ž njim skupaj in videl, da je od svoje zadnje bolezni prav dobro okreval; mnogo upanja polagajo tudi na njegovo ponovno bivanje na jugu, kamor namerava takoj odpotovati s svojo mlado ženo; že v kratkem se bo poročil s svojo sestričino.
Povedal je. Vrlemu Meklen-buržanu so stopile kaplje na čelo; trdo je povešal oči v tla, da ne bi srečal njenega pogled^.— Nobene besede ni bilo iz njenih ust, ne vzkMka, ne solze, ne vzdiha. Nastal" -'e dolga, gluha tigi-na, ko se člov >r -di, da bi slišal, kako drugemu	srce.
"Tega bi si ne bila ir.!'-' 'i" je rekla nenadoma kakor sama %a-se. Ko je srce najhuje ranjeno, tedaj se posluži najpreprostejših besed; a v teh besedah je bilo
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
DOMESTIC HELP
WOMAN for General Housework — 2 children. References required. Stay or go.
KEystone 9-7811
FEMALE HELP WANTED
N. C. R. 3100 OPERATOR
Some experience necessary. Steady position. 5-day week, 40 hours. Pleasant working conditions.
MORGAN SASH & DOOR CO.
2287 Blue Island Ave. VI 7-6600 Mr. Zettlemoyer
— TYPIST —
EXPERIENCBD
^or research institute for report, statistical and stenographic work.
Air-Conditioned Office on Illinois Institute of Technology Campus.
MR. COLE
CAlumet 5-9600, Ext. 621
neskončno razočaranje ... zopet je nastala tišina.
"Zdi se mi, da bom morala k očetu," je rekla potem in vstala. Neprijetno so ji blestele oči iz mrtvaško-bledega obraza in celo njene ustnice so bile videti blede. Obrnila se je, da bi šla; a korak ji je tako omahoval, da se je morala opreti ob mizo.
Dahnow je skočil k nji, da bi ji pomagal.
"Nič ni hudega," je rekla. "Postrežba me je utrudila." In ko je zdaj odločno dvignila glavo, se je pokazala na njej skoraj ostra podobnost ž njenim očetom. •
Dahnow jo je gledal plašno in proseče; gorko sočutje, ki je sijalo iz njegovih oči, jo je hipo-ma ganilo. Mehko so ji zadrge-tale ustne, kakor otroku, ki hoče jokati. "Baron Dahnow," je rekla nekoliko nepotrpežljivo.
"Ker sem vas poznal, seve, ni-seni verjel," je rekel pošteni Meklenburžan kar najbolj preprosto, a s tresočim se glasom; potem pa je urno pograbil za klobuk in odšel iz sobe.
Nora skoraj ni zapaala, da je bil odšel. "Ker sem vas poznal, seve, nisem verjel," je ponovila. "O in on ... on pa je verjel vse!" je zaklicala ter si zakrila obraz z rokami in skozi prste so ji lile vroče solze.
Baron Dahnow je ta večer še dolgo nemirno hodil okrog. Biti mu je moralo pač zelo toplo v duši, da ni zapazil, kako mrzla jesenska megla je padala nanj. "Še ga ljubi," je ponavljal venomer. "Še sedaj ga ljubi in ga bo ljubila, tudi če jo bo desetkrat pustil na cedilu! Ali nisem vedno pravil, da jo bo one-srečil? A prav ob takih sanjačih, ki so danes taki, jutri pa taki, zapravljajo ženske svojo ljubezen, kot da bi tak sanjač sploh vedel, kaj se pravi ljubiti!"
xxra.
Nora je težje prenašala to razočaranje kot prejšnje žrtve. Od prostovoljne odpovedi do po-zabljenosti, da, celo nadomešče-nja z novo ljubeznijo pa je §e daleč. Ne, tega ni bila pričakovala! To je bilo ponižanje, hujše in grenkejše nego bridko zaničevanje, katero ji je bil pokazal nekoč. Celo iz tega je še blestela iskra ljubezni, ljubezni, ki ni hotela odpustiti, ker pozabiti ni
mogla. A zdaj je zašla zadnja zvezda, po kateri bi se mogla še ravnati njena ljubezen. Zato sedaj tudi ni začutila v sebi one divje kljubovalnosti kot takrat, pač pa ono težko življensko utrujenost, ki objame človeško srce, če nima ničesar več pričakovati. Ta čas je morala čuvati Nora ob bolniški postelji svojega očeta, ki je ležal v njej, ne da bi se mogel ganiti, in je le težko in nejasno oblikoval misli in besede. Posebne postrežbe ni potreboval, pač pa neprestane pažnje in to je bilo za Noro najhuje; kajti za njeno delavno naravo ni bilo nič težjega kot prenašati brezdelni mir. In če človek nima notranjega miru, je to še težje.
V eni teh brezupnih ur je pisala svoji stari, pobožni prijateljici:
"Zdaj zavidam Vas za Vaš nemoteni mir, druge za njihovo živo srečo! Zakaj nisem krenila po dru^ poti življenja? Kaj sem storila, da mi je žrtev uničila vse in ni rešila ničesar? Da, zdaj bi rada pokopala svoje srce pri Vas, da bi se v Vašem miru popolnoma odtegnila življenju."
Pobožna žena pa je pisala:
"Otrok, tu ni pokopališče; tudi za odpoved je l^eba močnega življenja. Kakor ti nekdaj nisi marala nas, tako bi zdaj tudi jaz ne marala tebe, če bi hotela priti k nam. O, mi nespametni ljudje, ki se najbolj pritožujemo takrat, če nam da Bog življenje, kot si ga sami želimo!
Mar nisi hotela boja? Mar nisi hotela ljubezni? Kot danes, tako tudi sedaj nisem grajala tvoje odločitve. Človek ima pravico do hrepenenja po veselju in žalosti življenja in zato ni bilo nič napačnega, da si se borila za to, kar se je zdelo tako drago tvojemu srcu. A vedela si, da bo za to treba boja in da je izid dvomljiv. Z veseljem si sprejela ljubezen z njeno boljo vred. čemu tožiš sedaj? Je mar postal Gospod skop? Dal ti je pestro, izpremenljivo življenje. Mar si že pozabila vse one ure, ko se ti je zdelo, da ti prekipevajo od sreče? Celo danes, v tvoji veliki bridkosti, te vprašam; Ali bi res hotela izbrisati oni čas iz svojega življenja?
Otrok, še vse drugačna nesreča bi te bila lahko zadela v tvojem viharnem življenju! Zahvali Boga, da ti je pustil imovino tvoje duše. Če ti je bila zemeljska ljubezen pri tem v varstvo, potem jo blagoslavljam in vem, zakaj ti jo je Bog poslal, kakor boš tudi ti gotovo kdaj razume la, zakaj je zahteval žrtev od tebe. Volja božja vama je naložila to žrtev, tebi in njemu. Zakaj gineš od žalosti, mesto da bi zaupala višjemu vodstvu, proti kateremu človeška volja ničesar ne zmore? Če pa se ti zdi, da je tvoja sreča uničena, potem ne pozabi, da je ljubezen le ena vrsta zemeljske sreče. Iz vsake čiste volje in junaškega dejanja
pa nam lahko vzcvete nova radost, saj veš, da bi jo smeli smatrati za nalogo svojega življenja."
Resna redovnica, ki je to pisala, je morala dobro poznati človeško srce, da je tako vpletala med zemeljsko tudi nebeško tolažbo.
Odslej si je Nora često stav-Ijala vprašanje, če bi mogla izbrisati tisti čas iz svojega življenja in si s srečo odkupiti bol? A kolikorkrat se je vprašala, tolikokrat so ji odgovorile ustne: "Ne!" Zakaj vedno silneje jo je obhajal spomin na vse one srečne ure, ki jih je bila doživela—in tedaj se ji je zazdelo, da ni več revna, temveč da je zopet bogata. Da in tudi to ji je bilo všeč, da je redovnica v svojem pismu še enkrat mislila skupno na nju, ko je napisala; "Božja volja vama je naložila to žrtev, tebi in njemu." To je take rahlo potegnilo ost iz rane in je bilo ko tih spomin na staro ljubezen. Najbrž je bilo tudi njeno ravnanje napram njemu nerazumljivo, kljub njeni zvestobi? In pustila je misel na zemeljsko bol ter povzdignila k nebu svojo misel.
•
Medtem je prišla zima. Nora se že davno ni več upirala nasvetu, da bi se preselila v se-veronemško domovino; a ravna-teljevo zdravje tega še vedno ni dopuščalo. Dahnow je že odšel tja, da bi podvzel vse potrebne korake in izročil razpust cirkuške družbe v vešče roke. Ker Karsten ni bil zmožen izraziti niti ene misli, so bili spričo dečkove nedoletnosti ter Norine zahteve na del premoženja to ja-ko težavni koraki. A Dahnow jih je znal z izredno marljivostjo in požrtvovalnostjo premagati. Ali so zahtevali trgovski posli, da je skoraj vsak dan o njih poročal Nori, o tem ne bom razpravljali. A Nori so postala polagoma ta pisma resnično razvedrilo v njenem enoličnem življenju, pisma, ki so imela sicer skromen značaj trgovskih pisem, a so skrivala v sebi mnogo več. Najnežnejši živci se stekajo koncem naših prstov in zato pač lahko prehajajo v pero naši f najnežnejši občutki.
(Dalje prihodnjič)

TISKOVINE
IZDELANE V TISKARNI
Enakopravnosti
so LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU
Cene so zmerne—naročila hitro zgotovoljena Se priporočamo društvom, trgovcem, obrtnikom in posameznikom
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.

NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti in žalostnih src naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tuzno vest, da je umrl naš ljubljeni soprog, oče in stari oče
JACOB CIC
Zatisnil je svoje oči po 15-dnevni bolezni dne 23. novembra 1955.
_ Pogreb se je vršil dne 30. novembra iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi po želji pokojnika v cerkev sv. Pavla ter od tam po opravljeni sv. maši. zadušnici in pogrebnih obredih na pokopališče Calvary, kjer smo ga položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji.
Pokojni je bil rojen dne 18. oktobrar 1884 v vasi Hrenovce na Notranjskem. Bil je član Carpenter Union Local 105.
У dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence h krsti dragega pokojnika. Ta dokaz vaše ljubezni in spoštovanja do njega nam je bil v veliko tolažbo.
Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo darovale za mir duši, kakor tudi vsem, ki so darovali za družino.
Zahvalo naj sprejmejo:
Mr. in Mrs. Frank Cicceralli, Mr. in Mrs. John Rome, Mr. in Mrs. Edward МсBride, Mr. in Mrs. Joseph Semick, Mr. in Mrs. Edward Orehek, Mr. Joe Kozar, Mr. Ed. Planesik, Mr. in Mrs. John Wenzel, Mr. G. Zorman, družina Koebly, Mr. in Mrs. Otto Kries v Toledo, Ohio, Mr. in Mrs. Ted BIek, Mr. in Mrs. Pugel, Mr. in Mrs. Jake Wasserman, Mrs. R. Orban, Mr. in Mrs. A. E. Trabert ml., Mr. in Mrs. Kacica, Mr. in Mrs. Joe Norn's, Mr. Joe Pozar in družina, Mr. in Mrs. Baldwin st., Mr. in Mrs. Baldwin ml, Mr. in Mrs. Kuf-nar, Mr. in Mrs. Michael Donovan, Mr. in Mrs. L. Mandel, Mr. in Mrs. Anton Spilar ml., Mrs. Anton Spilar st., Mrs. Elizabeth Unger, Mr. in Mrs. Charles Susa, Mr. in Mrs. Joseph Oker, Mrs. E. M. Cook, Mr. in Mrs. Frank Kaušek, Mr. in Mrs. Fenimore, Mr. in Mrs. Edward Perko, Mrs. Peter Roberts, Mr. in Mrs. Bill Gonia, Mr. in Mrs. N. Gonia, Mr. in Mrs. L. Dusseau ter Mr. in Mrs. Forest Reed (vseh pet družin v Toledo, Ohio), Mr. in Mrs. A. McGuiness, Mr. in Mrs. Matt Jejn, Mr. in Mrs. Edward Natlačen, Miss Jennie Mancusa, Mr. in Mrs. Jake Ohiinger, Mrs. Keyerleber, Mr. in Mrs. L. Jaquays, Mr, in Mrs. R. Young, Mr. in Mrs. R. Rosenberger, Mr. in Mrs. Ralph Scarano. Mr.
Mrs. Francis Slater, Mr. in Mrs. Wm. McGrehan, Mr. %. Aurelia, Mr. in Mrs. Geo. Sillia, Mr. in Mrs. D. Dekleva, Mr. in Mrs. Danculovič, Mr. irt Mri. Don Forestall, Mr. in Mrs. Woidke, Mr. in Mrs. Clydesdale, Mrs. I. L. Weft-hour, R. Fyffe, Mr. in Mrs. R. G. Lasher, G. Richardson, Mr. in Mrs. M. Trivisanno, Mr. in Mrs. Joseph Vargo, Mr. in Mrs. Arthur Sindelar, Mr, in Mrs. Chester Krane, Mr. in Mrs. M. Hamlett, Mr. in Mrs. Ted Harnick, Mr. in Mrs. Jacob Zahurance, Mr. in Mrs. Baily, Mr. in Mrs. Chubb, Mr. in Mrs. Gubane, Mr. in Mrs. Karlovec, Mr. in Mrs. Koeppe, Mrs. E. Potocer, Mr. in Mrs. Roeder, Mr. in Mrs. Rubish, Mr. in Mrs. Shipley, Mr. in Mrs. Tanne Hill, Mr. in Mrs. Walzer, Mr. in Mrs. Waltz, Mr. in Mrs. Zevnick, Mr. in Mrs. Queiser, Mrs. France* flcTMrs. Kolbe, Mrs. Jennie Orehek, Mr. in Mrs. Frank Rebec, Mrs. Blaz», Mrs. Ethel Vranesič, Frances Grill, Mr. in Mrs. Ross Loparo, Mr. in Mrs. Joe Missmas, Mr. in Mrs. Joe Cancula, Mr. in Mrs. Pince, Mr. in Mrs. Bill Eberhard, Mr. in Mrs. Jacob Pozar, Mr. in Mrs. Rayo-kovich, Mr, in Mrs. Klemen, Mr. in Mrs. Shaffer, Mr. in M«. Ray Idle, Mr. in Mrs. Wm. Hall, Mr. in Mrs. Scanlon, Mr. Red Trimmer, Lillian Hannon, Joe Kappe, Mrs. Angela Simonelli, Mr. in Mrs. Ken. Simonelli/ Mr. in Mrs. James Simonelli, Mr. in Mrs. Michael Simonelli, Mr. in Mrs. Richard Simonelli, Mr. in Mrs. Guy Simonelli, Mr. in Mrs. Anthony Simonelli, Mr. in Mrs. Frank Harnish, Mr. in Mrs. John Dodson, Mr. in Mrs. Joseph Sidoti, Mr. in Mrs. Pat Simonelli, Mr. in Mrs. F. Znidaršič, Mr. in Mrs. F. Tolas, Mr. in Mrs. P. Ciofani, Mr. n Mrs. D. Marnelli, Mr, in Mrs, J. Prijatel, Mr. in Mrs. J. Chesnick, Mr. in Mrs. Shinski, Mrs. F. Rotar, Mr. in Mrs. Joseph Perko St., Mr. in Mrs. Stanley Perko, Mr. in Mrs. Sam Horvath, Mr. in Mrs. M. Babuder, Mr. in Mrs. L. Doty, Mr. in Mrs. Casper Frischkorn, Mr. in Mrs. Clarence Frischkorn, Mr. in Mrs. A. Schuman, Mr. in Mrs. D. Leuters, Mr. in Mrs. John Vranch, Mr. in Mrs. C. D. Fisher, Mrs. Tankard, Mr. in Mrs. Paul Tripoli, Mr. Sherman Fitch, Mrs. Helen Grucza, Allen Wing c/o Chin's Restaurant, Ohio Rubber Company, Gray Drug Store No. 43, Richman Brothers Company, Patterson Sargent Company, Clark Controller Company and Cafeteria, Collinwood High Basket Ball Team and Coaches in sošolci sina Williama, ter Local 11-260 O.C.A.W.-C.i.O. unije.
Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno т poslugo za spremstvo pri pogrebu, žal, da nimamo imen na razpolago.
Našo zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so prišli krppit i* se poslovit od njega ko je ležal na mrtvaškemu odru, in vsi, ki so ga spremili na njegovi zadnji zemeljski poti na pokopališče.
Hvala Čsf. g. Butler pri cerkvi sv. Pavla za opravljeno zadušnico in pogrebne obrede, kakor tudi pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo.
Končana je Tvoja življenjska pot, ljubljeni. Prišlo je tako nenadno, da si ne moremo misliti, da je to res. Vedno skrben si do zadnje minute delal načrte. Zunaj je bil dež in Tebe je skrbelo če je doma vse varno zaprto. Nisi slutil, da Ti angelj smrti že odpira drugi mali večn> dom poln miru in po-zabljenja. Par minut kasneje si že zaspal za vednv*
Za Teboj žaluje soproga, kateri si bil vedno zvest tovariš, in otroci, katerim si b'l skrben oče. Za Teboj pa žaluje tudi vrsta prijateljev, ki so obložili Tvojo krsto s cvetjem in Ti prišli izkazat ^adnjo čast. Mi se Te bomo vedno spominjali % ljubeznijo do konca naših dni.
Spavaj mirno—snivaj sladko.
Žalujoči:
FRANCES, sopr^a JACK in WILI-'AM, sinova FRANCES poročena FRISCHKORN, ALICE poročena pERKO, STEPHANIE, poročena BANASZeK, JENNIE poročena ROBERTS, AGNES poročena SIMONELLI, hčere ROSE, sinahđ
VAL, JOSEPH, TED, RALPH in RAY, xetje 15 vnukov in vnukinj MRS. FRANCES ILC, sestrična MR. JOSEPH CANCULA, bratranec V stari domovini zapušča sestro IVANO
Cleveland, Ohio, dne 3. januarja 1956.