Nemoten Fotografiral LADO JAKŠA I NASLOV UREDNIŠTVA Revija GM, Krekov trg 2/11, 61000 Ljubljana, telefon (061) 322-367. Račun pri SDK Ljubljana, številka 50101-678-49381. Izide o-semkrat v šolskem letu, celoletna naročnina je 88 din, posameznega izvoda 11 din. I UREDNIŠKI ODBOR Peter Barbarič. Miloš Bašin (tehnični urednik in oblikovalec), Lado Jakša. Marko Kravos, dr. Primož Kuret (glavm urednik), IgorLong-yka. Mija Longyka (lektorica), Kaja Šivic (odgovorna urednica), Mojca Šuster, Metka Zupančič. Mirjam Žgavec. B URADNIŠKI SVET Dr. Janez Hoefler (predsednik), dr. Marija Bergamo (FF—PZE Muzikologija), Igor Dekleva (AG Ljubljana), Gregor Forte (GMS), Nena Hohnjec (PA Maribor), Jakob Jež (ZKOS), Marija Mesarič (ZDGPS), Dragica Mlinarič (GMS), Lovro Sodja (ZDGPS), Jože Stabej (DGUS), Dane Škerl (DSS), Mojca Šuster (GMS) in delegacija uredništva (glavni in odgovorni urednik). I Revijo GM izdaja Glasbena mladina Slovenije. Grafično jo pripravlja DITC -tozd Grafika Novo mesto v Novem mestu, tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Revija je oproščena temeljnega davka na promet proizvodov po sklepu Republiškega sekretariata za informacije 412/1-72, z dne 22. oktobra 1973. Sofinancirata jo kulturna- ih izobraževalna skupnost Slovenije. "STRAN 2 IZPOPOLNJEVANJE SLOVENSKIH ZBOROVODIJ V OKROGLI DVORANI Sredi marca je bil v Cankarjevem domu v Ljubljani že enajsti republiški seminar za zborovodje! odraslih pevskih skupin, ki ga dvakrat letno prirejajo Zveza kulturnih organizacij Slovenije inI Slovenska pevska zveza (v zadnjem letu) skupaj s Cankarjevim domom. Na razpis, ki je bil poslan vsemi občinskim ZKO v Sloveniji in slovenskim kulturnim organizacijam.v Avstriji in Italiji, seje prijavilo| okoli 150 zborovodij. Raven glasbenega znanja udeležencev je bila zelo raznolika, prevladovali pa so tisti z višjo glasbeno izobrazbo in deset - do dvajsetletnimi zborovodskimi izkušnjami. Na seminarju je prvič sodeloval 60-članski mešani zbor Akademije za glasbo. Bil je demonstratorski zbor nosilne teme seminarja Vokalna tehnika in interpretacija, ki jo je izvajal zborov dirigent prof. j Janez Bole. Sodelovanje zbora ljubljanske akademije je nova razsežnost seminarja, saj so se študentje AG tako na neposreden način vključili v praktično delo in spoznali delo naših zborovodij. Predavanja dirigiranja so bila zaupana predavateljem Jerneju Habjaniču, Edvardu Goršiču in Jožetu Fuerstu, glede na zahteynost obravnavanega gradiva so bili tako tudi seminaristi razdeljeni v tri skupine. Skupna predavanja so obsegala avtoportret skladatelja Radovana Gobca, avtoportret muzikologa dr. Dragotina Cvetka (razgovor je vodil dr. Andrej Rijavec) in predavanje Ane Mlakar o fonetiki in deklamaciji. Zborovodja Mirko Slosar je seminaristom posebej predstavil koncertni spored Mešanega pevskega zbora Obala, ki je izvedel zaključni koncert prvega zborovskega abonmaja v Cankarjevem domu. Obiskovanje koncertov in drugih glasbenih prireditev, ki je sestavni del seminarskega programa, širi glasbeno obzorje zborovodij, ki v svojih okoljih nimajo takih možnosti, in jim hkrati ostri samokritičnost do lastnega dela, ki je je še vse premalo. Ocena udeležencev in organizatorjev minulega seminarja je v vsakem primeru zadovoljiva, potek in uspešnost je gotovo tudi rezultat prostorskih, tehničnih in organizacijskih možnosti dvorane in drugih prostorov pa tudi zavzetosti programskih delavcev Cankarjevega doma. priložnostna razstava notnih zbirk za zbore je bila razprodana, kar priča o prepotrebnosti trgovine muztkalijami, ki bo predvidoma maja končno le odprta v Ljubljani. MARKOSTUDEN Seminaristi zbrano sledijo delu Janeza Boleta z zborom AG. Fotografiral FRANCI VIRANT STRAN 3 TEKMOVANJE GLASBENIKOV Z GLASBO ■V; II II III II IIIII111»Hj ..-■ ■■ UK.INI . 5 „Bilo bi preveč spreneveda-jvo, ko bi si ne priznali, da je Bživa glasba, muziciranje, glasbeni dogodek, tisto najbolj vzne-i«mirljivo, najbolj zagonetno in najbolj mikavno hkrati, okrog J česar se vrti vse: glasbeniki in p glasbeno občinstvo, glasbena j praksa in teorija, glasbeno delo t in užitki. . . tedaj pač tudi [•glasbeno šolstvo. Tole tekmova-Jnje ni predvsem tekmovanje ^glasbenika z glasbeniki, pedagoga s pedagogi; predvsem je ^tekmovanje glasbenika z glasbo. »Spopad, v katerem je mnogo fporazov in dosti drobnih, trdo 'priborjenih zmagovanj, končne »zmage pa nikoli. Zato je tudi J tako vznemirljiv." ) Besede je ob sklepu letošnje-Jga tekmovanja slovenskih učen-»cev in študentov glasbe izrekel , Jože Humer. j O tekmovanju smo pogosto ' pisali, saj je prav naša revija | najprimernejši prostor za to, da povemo, kakšni so rezultati prizadevamj naših mladih in ‘šinajmlajših glasbenikov - vseh tistih, ki večino svojega prostega časa posvetijo glasbilu. Letošnje tekmovanje, 12. po vrsti, je potekalo od 15. do 19. marca na glasbenih šolah v Kamniku, Kranju in Škofji Loki. Name njeno je bilo godalcem, pihalcem, trobilcem in kitaristom. Prireditev je bila tokrat prvič na Gorenjskem in prvič so jo pedagogi organizirali v več krajih hkrati. Letos je tudi prvič sodelovala glasbena šola iz avstrijske Koroške, ponovno pa so se tekmovanja udeležili tudi tržaški Slovenci. Vsa leta poteka prireditev približno po istih načelih. Tekmovalce razvrstijo glede na njihovo starost v kategorije, igro vsakega posameznika žirija oceni s točkami. Vsi tisti, ki prejmejo več kot 90 točk, dobijo prvo nagrado in tekmovanje nadaljujejo na zvez- nem nivoju. Letošnje zvezno tekmovanje bo konec aprila v Titogradu. *Po končanem tekmovanju pa vsa leta - prihajamo do istega spoznanja — da sta nastop na sklepnem koncertu in tiskana diploma za ves vloženi trud in talent veliko premalo. Četudi vsi ti mladi glasbeni navdušenci ne nameiavajo postati poklicni glasbeniki, je neznanska škoda zanje in za nas, da njihova glasba največkrat ostaja za zaprtimi vrati učilnice in domačega kabineta. Največ, kar se tem talentom zgodi, je šolska ali javna produkcija, in žal je tudi sklepna prireditev tekmovanja vselej le produkcija — oblika glasbenošolskega koncerta, ki se že sto let ni spremenila. Ti zares sposobni in prizadevni mladi poustvarjalci bi si Verje* no zaslužili resnejši in pozornejši pristop, če že ne drugega, vsaj večer z dobto konferanso. Pri- W7 reditev se že nekaj časa imenuje tekmovanje učencev in študentov glasbe, kar pomeni, da postajajo tekmovalci pomembnejši od učitelja in glasbene šole. Pa žal ostaja pri naslovu, kajti Še vedno so v ospredju podatki o šoli in razredu, tekmovalci pa so opremljeni le z imenom in datumom rojstva. Letos se je tekmovanja udeležilo nekoliko manjše število tekmovalcev kot pretekla leta, so pa zato nekateri med njimi močno izstopali iz povprečja in dokazali, da premoremo• zares talentirane mlade moči. Najbrž je prav naloga Glasbene mladine, da se loti njihove obširnejše predstavitve in popularizacije. Maja bodo nekateri nagrajenci nastopili na koncertu Mladi mladim v Cankarjevem domu, ob tej priložnosti pa jim bomo v naši reviji posvetili nekaj več prostora. KAJAŠIVIC Igm pisma Dragi bralci. Kakor jp zapisal v svojem dopisu Bojan iz Sežane so tokrat tudi v naš 'sušni poštni predal padle le tri kaplje pisem, ki sem jih vsa tudi uvrstil v tole rubriko. Začenjam kar z Bojanovim prispevkom; I ISTRANOVA V SEŽANI V sušo glasbenih prireditev v Sežani je tretjo soboto v februarju padlo nekaj svežih kapelj. Nastop sku pine šestih mladih glasbenikov je organizirala tukajšnja osnovna organizacija ZSM. Na koncertu se je zbralo le nekaj deset poslušalcev, kar je res žalostno, saj na podobnih prireditvah prireditelji nimajo tovrstnih težav. To na žalost govori v prid tezi,, da je razgledanost sežan-. ske publike zelo majhna kar je dediščina preteklih let, ko na tem področju m bilo storjeno skoraj nič, Istranova je zasedba, ki s prekinitvami igra skupaj že več let. Ohranjanje ljudskega izročila in prenašanje izvirne glasbe iz roda v rod je njihovo glavno poslanstvo. Pri izvajanju uporabljajo tudi izvirne instrumente, ki so gotovo že prava redkost. Ta glasbila smo na nastopu lahko slišali in videli, tako da je bil nastop tudi etnološko zanimiv. Melodična in ritmična glasba nas je v hladni dvorani hitro ogrela, saj je bila zaigrana vešče in s srcem. Aranžmaji pesmi so zelo dopadljivi in jim kljub majhni zasedbi ne manjka dinamike. Ker nastop ni bil dodatno ozvočen, so glasbila zazvenela še posebej naravno, toplo. Igrali in peli so v italijanskih, hrvatskih in slovenskih narečjih, saj je Istra stičišče več narodov. Mislim, da je tovrstno glasbeno poustvarjanje premalo popularno, na žalost so taki nastopi zelo redki. BOJAN ŽE FRAN SEŽANA vrstno muziciranje zbuja zanimanje vsepovsod. Morda bo prodrlo tudi v Sežani . . . Drugi tokratni dopis je z osnovne šole v Laškem, kjer so se mladi novinarji lotili intervjuja z gostujočimi glasbeniki. Preberite ga! OBISKAL NAS JE PIHALNI KVINTET RTV LJUBLJANA V okviru letošnjega programa Glasbene mladine Slovenije je na naši šoli gostoval Pihalni kvintet RTV Ljubljana. Z zanimanjem smo mu prisluhnili, saj je dobil letos nagrado Prešernovega sklada, in sicer za koncertno poustvarjanje svetovnih in predvsem slovenskih del v zadnjih dveh letih. Kvintet sestavljajo samo znani solisti: flavtist Jože Pogačnik, oboist Božo Rogelja, klarinetist Alojz Zupan, hornist Jože Falout in fagotist Jože Banič. Po končanem nastopu smo jih člani dopisniškega krožka prosili za kratek pogovor. Radi so privolili in tako smo zvedeli marsikaj zanimivega o njihovem delu. Kako dolgo že igrate skupaj? Naš pihalni kvintet ima že dolgo tradicijo, letos proslavimo že srebrni jubilej, 25 let delovanja. Deset let smo v glavnem snemali le za radio, imeli smo malo javnih koncertov, od leta 1969 naprej pa smo precejkrat tudi javno nastopili. Zbrali smo se na pobudo članov takrat ustanovljenega orkestra RTV Ljubljana. To je bil mlad orkester, torej je bil tudi pihalni kvintet takrat sestavljen iz samih mladeničev, saj smo vsi člani kvinteta še študirali. Kako pa izbirate repertoar? Igramo vse, kar je napisanega za pihalni kvintet. Smo pa tudi. veliki pobudniki za izvajanje slovenske glasbe. Slovenski skladatelji so tudi za nas napisali precej skladb, kar si štejemo v posebno čast. Drugače igramo vso svetovno literaturo, ki je v romantiki žal precej skopa za naš ansambel. Bogatejši pa smo z literaturo 20. stoletja. Gostujete tudi po šolah. Kako mladina sprejema vašo glasbo oziroma vaše koncerte? Igrali smo že na mnogih osnovnih in srednjih šolah, tudi v Makedoniji smo že igrali za mladino in povsod je bil odziv zelo dober. Zelo nas veseli, ko vidimo, da so mladi poslušalci dobro občinstvo za tovrstno glasbo. Enako dobro sprejema mladina stare skladatelje kot tudi modernejše. Torej ne drži, da mladina ne hodi na koncerte resne glasbe, saj je na primer v Ljubljani več kot polovica obiskovalcev mlajših od 20 let. Kje ste že gostovali? Gostovali smo že po vsej Jugoslaviji, na vseh pomembnejših festivalih, v vseh centrih naših republik. Gostovali smo tudi na Danskem, v O skupin i Istranova smo že pisali, a najbrž premalo obširno. Veseli nas, da vse več mladih ql benikov v svojo ustvarjalnost vklji >elemente izvirne ljudske glusbe. Glede na popularnost Mi it Matija Terlepa ter Bogdan' ■ 'man bi pričakovali, da to- I RAN 4 Italiji, Avstriji, Indiji, Nemčiji. Sedaj se nam obeta še gostovanje v ZDA. Kaj pomeni za vas nagrado Prešernovega sklada? Za nas pomeni to predvsem moralno zadoščenje za 25-letno delo. Mislimo, da je ansambel v 25 letih dela zaslužil to nagrado. Imeli smo prek 200 koncertov, precej smo snemali tudi za radio. Nagrada nas tudi spodbuja in obvezuje, da se bomo muzikalno še bolj izpopolnjevali, še bolj zavzeto skupaj muzicirali. DARJA TURNŠEK, 8.d SUZANA ZELENJAK, 8.d Dopisniški krožek OŠ Primož Trubar, Laško Tretje pismo nam je poslala Vera Stanojevič iz Beograda, ki letos končuje srednjo glasbeno šolo Stevan Mokranjac, študira pa kompozicijo in klavir. Preberite si nekaj misli iz njenega pisma; namenila jih je oceni naše revije, ki jo je naročila minulo jesen, ko smo se spoznali v Beogradu na mednarodnem tekmovanju Glasbene mladine: „Sve brojeve k oje sam dobila sam sa velikim interesovanjem pročitala i time se potvrdio utisak koji sam o vašem listu stekla još prilikom našeg susreta, kada mi je i prvi put došao do ruku: neposrednost izlaganja, raznolikost ideja i tema, a sve to Ineprimetno za čitaoca), protkano ozbiljnim i dobrim poznavanjem muzike i šire kulture članova uredništva GM. Ovo mišljenje dele i moji drugovi iz razreda kojim sam predstavila vaš list. Žao nam je što naši muzički listovi nemaju vašu najvred-ni ju karakteristiku-direktnu vezu sa mladima, jer oni su nosioci novih ideja u svim oblastima života i stva-rulaštva, pa, naravno i u muzici. " Človeku je prijetno pri srcu, ko vidi, da jezik ni ovira za razumevanje in sporočanje, zato Smo dvakrat veseli vsakeqa naročnika z drugega jezikovnega področja. Vera je ena tistih obetajočih mladih umetnic, ki se že zdaj, v srednji šoli, zavzeto vključuje v glasbeno življenje, zato ni čudno, da ji je naša revija tako všeč. Sicer pa bomo o nadarjeni glasbenici iz Beograda še pisali v eni od prihodniih številk. Lep pozdrav VAŠ UREDNIK Fotografiral; LADO JAKŠA l- I GLASBENI TABORI u GROŽNJAM Ž 1.-10. 7. TEČAJ ANIMACIJE GMS 20 udeležencev, cena 5.500 din Glasbena mladina Slovenije pripravlja v Grožnjanu tečaj animacije, namenjen kulturnim animatorjem, organizatorjem kulturnih dejavnosti, mentorjem, funkcionarjem v slovenskih društvih Glasbene mladine. Prijave pošljite do konca aprila na naslov: GMS, Krekov trg 2, Ljubljana. rr^TEČAJ JAZZA ^ Boško Petrovič s sodelavci bo vodil tečaj, namenjen učencem J glasbenih šol, študentom glasbe-J nih akademij jn mladim J glasbenikom. c 1.-10. 7. MOJSTRSKI C TEČAJ ČEMBALA Tečaj, namenjen študentom in mladim profesionalcem — pianistom in čembalistom, bo vodil Portugalec Cremilde Ro-sado Fernandes. šmbuhi ' 17.7. - 5. 8. MEDNARODNI KOMORNI ORKESTER 9 Tečaj je namenjen študentom akademij, vodil pa ga bo Poljski .dirigent Tomas Burgai. 1.-1.8. TEČAJ VIOLONČELA Tečaj je namenjen študentom akademij, vodil pa ga bo Michael Flaksman iz Združenih držav. ■ J lSTRAN 5 9 - 30. 8. GLASBA IN KULTURA ŠPANIJE Tečaj, ki je namenjen glasbe nikom, muzikologom in vsem, ki jih tema zanima, organizira Glasbena mladina Španije. 10. - 20. 8 MOJSTRSKI TEČAJ ROGA Tečaj za študente akademij in poklicne glasbenike bo vodil Hermann Baumann. 1.-30.8. GODALNI KVARTETI IN KOMORNA GLASBA Točaj za godalce bo vodil Milan Nagy iz Zagreba. Kasneje bomo izvedeli še za datum dveh zanimivih mojstrskih tečajev: tečaj violončela bo vodil Daniil Šafran iz SZ, tečaj violine pa Grigorij Žislin, prav tako iz SZ. 10. -17.4. POLETNA AKADEMIJA ZA STARO GLASBO V RADOVLJICI - STARA ŠOLA Tečaj kljunaste flavte, baročne violine, čembala, komorno glasbe in generalnega basa. Predavatelji KLEMEN RAMOVŠ (kljunaste flavte, komorna glasba), GERT^AUD GAMI?RITH (baročna violina, komorna gl sba) in LUCV HALLMAN RUSSELL (čemba- lo in generalni bas) Pouk je namenjen glasbenikom, glasbenim pedagogom in nadarjenim učencerp glasbenih -šol. Vsak udeleženec lahko prosto posluša tudi pouk v drugih razredih. Vsi udeleženci dobijo proste vstopnice za vse koncerte, ki bodo v času Poletne akademije za staro glasbo v Radovljici. Šolnina tečaja znaša 2.000 din. Prijavite'se lahko do ponedeljka, 4. aprila 1983 na naslov ORGANIZACIJSKI ODBOR POLETNE AKADEMIJE ZA STARO GLASBO, Linhar tov trg 1, 64240 RADOVLJICA. TUJ GLASBENI TABOR! BELGIJA OOSTMALLE 17. 7. Tečaji klavirja, kitare, solo-petja, igra v orkestru in komornih sestavih so namenjeni študentom glasbe, starim do 25 let. ‘MADŽARSKA PECS 13. 7. - 29. 7. Tečaj klavirja, violončela, komorne glasbe in igre v simfoničnem orkestru je namenjen mladim glasbenikom od 16 do ‘ 30 let. ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA SYVT 12. 7.-31. 7. Tečaj komorne glasbe in orkestrske igre na temo Nemški rekviem — Johannes Brahms je namenjen glasbenikom do 30 let starosti. VVEIKERSHEIM 14. 7. - 7. 8. Mednarodni operni tečaj na tei..v- Richard Wagner — Rensko zlato je namenjen glasbenikom, starim do 30 lot. VVEIKERSHEIM 14. 8. - 4. 9 Tečaj komorne glasbe za go dalce in pianiste na temo Jo hannes Brahms in Nova du najska šola je namenjen štu dentom glasbe in poklicnim glasbenikom, starim do 30 let. NIZOZEMSKA VVOUDSCHOTEN 4.8. - 13.8. Igra v simfoničnem in komornem orkestru je namenjena glasbenim amaterjem. ŠVEDSKA LUND 13.6. - 30.6. Simfonični orkester in komorna glasba GOTLAND 11. 7.- 17. 7. Glasbeni tečaj za mlade od 8 do 15 let starosti organizirajo skupaj z Evropskim združenjem glasbenih šol. * UMEA 13. 7. - 27. 7. simfonični orkester, komorna glasba in pihalni ansamb- li UMEA 9. 8. - 18. 8. teden skandinavskega jazza SVEG 25. 7. - 13. 8. Tečaj komorne glasbe je namenjen študentom glasbe od 18. do 25 let. FIGTUNA X. 8. - 20.8. tečaj pihal in trobil SVALOV . . . Tečaj jazzovske improvizacije za študente glasbe, stare nad 18 let (ni namenjen začet-nikoml). PRUJAVE PRIJAVE za vse tečaje, (razen za radovljiško Akademijo za staro glasbo) sprejema DO KONCA APRILA Glasbena mladina Slovenije, Krekov trg 2, Ljubljana. .'/> A |gm dogodki I GLASBENA MLADINA V NOVI GORICI RAZŠIRJA DEJAVNOST Občinsko društvo Glasbene mladine Nove Gorice že nekaj mesecev vneto opravlja svoje plemenito poslanstvo, čeprav ga zaenkrat omejuje na posredovanje mladinskih koncertov in glasbenih večerov. To je bil glavni povod, da smo v soboto, 5. marca v veliki dvorani ZSMS v Novi Gorici pripravili pogovor na temo ,,Vključitev Glasbene mladine v kulturno življenje v ‘Novi Gorici in njeno financiranje", ki se ga je udeležila tudi štiričlanska delegacija Republiške konference Glasbene mladine Slovenije. Poudariti moramo, da je GM Nove Gorice na okroglo mizo povabila tudi 80 kulturnih delavcev in animatorjev iz naše pbčine, da pa je bil odziv dokaj nerazveseljiv. Iz osnovnih, srednjih i.n glasbenih šol ni bilo nikogar. Čemu pedagogov v naši občini aktivnost GM he*zanima? GM Nove Gorice je v svoj obsežni program vključila tudi nalogo — glasbene pedagoge, kulturne animatorje in druge mentorje zainteresirati in angažirati za spo.dbujanje ustvarjalnosti med mladimi. Učenci in dijaki bi lahko sami in ob pomoči učiteljev pripravljali kratke animacijske programe, s katerimi bi se predstavljali mlademu občinstvu. Pri tem seveda ne izključujemo delovanja študentov! GM Nove Gorice bi tako oblikovala lasten program, iz katerega bi šole in mladinske organizacije v občini črpale prijetne glasbene urice v okviru pouka ali druge kulturne dejavnosti. Eden glavnih ciljev GM je namreč pomagati mladim, še neafirmiranim ustvarjalcem in poustvarjalcem ter spodbujati njihovo delovanje. Številne prireditve v Kulturnem domu v Novi Gorici so že večkrat pokazale, da imamo v občini veliko mladih glasbenikov, ki so svojo nadarjenost dokazali v drugih slovenskih občinah. Kako bomo te mlade umetnike privabili v svojo sredino, če jim že pri začetnih korakih ustvarjalne poti ne bomo pomagali in jim nudili možnosti ustvarjalnega razodetja? Osrednja tema sobotnega razgovora je bilo financiranje GM Nove , Gorice, čeprav samo okrogla miza tega namena ni imela. Na žalost pa je že tako, da je tudi umetnost in njeno posredovanje (četudi zgolj ■ STRAN 6 amatersko) nujno povezano z denarnimi sredstvi. Nazadnje smo poudarili temeljni problem GM v Novi Gorici: neusklajenost vzgojno- izobraževalnih mladinskih koncertov po osnovnih in srednjih šolah, ki jih prganizacijsko izpeljuje novogoriški Kulturni dom, in pa amaterske glasbene dejavnosti mladih, ki jo razvija in izpeljuje občinsko društvo GM, Sem sodijo glasbeni večeri (vsakih 14 dni), sodelovanje pri razstavah in proslavah, organiziranje koncertov ..popularnejše” glasbe in podobno, torej zelo pester program, ki pa ga tehnično in organizacijsko na žalost še vedno izvaja manjše število (neplačanih) navdušencev. Spodbudna in razveseljiva je bila ugotovitev, da GM Nove Gorice uspešno sodeluje z zamejskimi Slovenci iz Gorice (Italija), je z n|imi v stalnih stikih in z njimi tudi izmenjuje programe. Pomembni sklepi okrogle mize so bili: oblikovati program, s katerim bi zainteresirali šole za delo v Glasbeni mladini, — zadolžiti novogoriškega delegata v IO Društva glasbenih pedagogov Slovenije, da vzdržuje tesnejše stike z GM Nove Gorice, — prek OK ZSMS z glasbenimi prispevki na proslavah in razstavah sodelovati z mladimi v delovnih organizacijah, — v prihodnje program GM Nove Gorice oblikovati skupaj s Kulturnim domom. V vsaki občini zraste Glasbena mladina z namenom, da bi dopolnjevala kulturno življenje, in ne zato, da bi se prekrivala z drugimi, že obstoječimi institucijami. V Novi Gorici nam je končno uspelo organi- <■ zirati Glasbeno mladino kot občinsko društvo, ki je pravilno zastavilo svoje delo in to v zelo širokem razponu, v katerem naj bi se zrcalile vse glasbene zvrsti. IGM KONCERT - ITALIJANSKI ROCK Glasbena mladina Nove Gorice je v okviru svojega pestrega delovanja pripravila- rock koncert. V ponedeljek, 14. 2. 1983 so se nam v Kulturnem domu predstavili izvajalci iz sosednje Gorice (Gorizia) in sicer skupini Survivors in Flexy gang ter Romyo, solist na električni kitari. Ta dogodek izkoriščam zato, da bralce malo pobliže seznanim z dogajanji na italijanski rockovski sceni. V .grobem bi lahko rekli, da so tam razmere zelo podobne našim. Obstaja nekaj takoimenovanlh kult skupin, kot so npr. Pooh, PFM, Banco .... ki jih po obsegu delovanja in pa njihovi glasbeni publiki lahko primerjamo z našimi Bijelim dugmetom, Ribljo čorbo, Azro .. . Obstaja pa seveda razlika v tehničnih in organizacijskih možnostih. Tudi skupine in izvajalci, ki nimajo številnih privržencev in ne prodajo veliko plošč, imajo skoraj idealne pogoje za delovanje. Sem sodijo možnosti nabave instrumentov, možnst snemanja plošč in ga organizacija koncertnih turnej v pravem pomenu besede. Velik delež dogajanja držijo v svojih rokah kan-tavtorji. Ti bi že težko zaslužili ime kantavtor, ki si ga predstavljamo s kitaro, stolom in mikrofonom. Lucio Dalla, Francesco DeGregori, Ron, Pino Danieli, da naštejem nekaj najbolj znanih (verjetno tudi našim bralcem), so prava rockereka podjetja. Plošče snemajo ob izdatni podpori studijskih glasbenikov, ki jih kasneje spremljajo na turnejah. Množica teh studijskih glasbenikov prihaja iz ZDA in njihova prisotnost je še kako občutna. Glasba je na tehnično zelo visoki ravni, blizu je okusu poslušalcev in zveni, kakor da bi prišla z druge strani oceana. V vsem tem se nekako 'izgublja tipični italijanski melos, čeprav ga izvajalci (kot Pino Danieli), bogato in smiselno uporabljajo. Zanimivo je dejstvo, da je novi val Italijo zadel v polno in k igranju in vnašanju svežih idej na sceno spodbudil celo množico novih skupin. Nasprotno pa se o punku kot glasbeni obliki malo sliši in govori, medtem ko je punk moda oblačenja ze|o prisotna. Naj nekoliko podrobneje predstavim še skupini Survivors in Flexy gang. Nastali sta pred kratkim, večina članov obeh skupin pa prihaja iz razpadlih Oasis Marghera. Razpadli so zaradi različnih pogledov na glasbo, kar pa se v glasbi obeh novonastalih skupin ne sliši. Obe sodita v ptedalček novega vala. Survivors imajo v svoji zasedbi dva bobnarja, basovskega kitarista, ki občasno inra tuhli solo kitaro, klavia-turista (občasno basovskega kitarista) in tolkalca na različnih .olkalih. Kot je razvidno iz same zasedbe, temelji njihova glasba predvsem na ritmu, ki je evropejski, blizu našim ušesom. Tudi Flexy gang gradijo svojo glasbo na ritmu, čeprav na drugačen način. V zasedbi sta dva kitarista, basovski kitarist in bobnar. Vodja skupine je pred leti potoval po Afriki in od tam poleg spominkov prinesel tudi afriške ritme. V svojo glasbo jih vnaša zelo poenostavljeno, kot bi to počel desetleten otrok. To pa zato, ker si želi publiko pripraviti do sodelovanja. Zanimivo je tudi to, da je nekaj pesmi napisanih v jeziku Zimbabveja, na primer Ruger papa mvvechte (Bodite vsi dobri). Obe skupini se še ne moreta prištevati k prej opisani italijanski rock sceni. Sta še na začetku poti in se soočata z mnogimi problemi novonastalih skupin (spet podobnost z našo rock sceno). Vadita po garažah in kleteh, nastopata, kjer se jima ponudi priložnost in imata materialne težave pri nabavi opreme. Fantje so v razgovoru omenili tudi probleme, ki so nastali v zvezi z našimi omejenimi prehodi prek državne meje. (Vej so imeli več stikov z glasbeniki iz Nove Gorice in so se pogovarjali o skupnem delovanju, kar sedaj ni mogoče. Pozna se, da sta skupini novi in zato premalo uigrani. Slišali smo nekaj novih glasbenih idej, pa tudi takih, ki so bile že' mnogokrat preigrane. Ob zavzeti vadbi in nadgrajevanju svojih idej imata skupini še lepe možnosti, da se prebijeta med bolj znane italijanske rock izvajalce. TATJANA GREGORIČ BRANKO OŽBOLT GM DOGODKI PRVI KORAKI KOPRSKE GM Ni dolgo tega, kar smo poročali o ustanovnem občnem zboru GM Ko-. pč-no mu je glasba pri srcu in izrazil željo, da bi se glasbe učil. Glasbenp šole so bile drage, a — STRAN 13 oče se je odločil, da bo po svojih močeh ustregel sinu. Za pomoč je prosil prijatelje ih eden od njih mu je dal star, —poškodovan špinet. Sosed Cava-letti je glasbilo popravil in dal vanj listek, na katerega je napisal „Popravil sem kladivca injih na novo prevlekel z usnjem ter popravil pedala zastonj, saj si mladi gospod Verdi tako zelo želi igrati na ta instrument". Takrat je bil Giuseppe star osem let in ta špinet je celo življenje ljubil bolj kot vse od lične klavirje, na katere je igral kasneje. Učiti se je začel pri cerkvenem organistu in ves prosti čas presedel ob špinetu. Kmalu je učitelja prekosil v znanju in oče je uvidel, da sin potrebuje boljšo šolo. Poslali so ga v Busseto, kjer je na trgu vsako nedeljo igral mestni ansambel, imeli pa so tudi glasbe-, rti klub z zborom in orkestrom. V tem času je v domači vasi umrl organist in duhovnik je mladeniča prosil, naj ga zamenja. Ponudil mu je vsoto, ki je za Verdijeve precej pomenila, zato je Giuseppe službo sprejel. Tako je čez teden hodil v šolo v Bussetu, v nedeljo navsezgodaj pa se je peš odpravil v sedem kilometrov oddaljeno domačo vas, daje ujel mašo. Vodja glasbenega kluba v Bussetu Barezzi je imel tudi •trgovino z vinom. Z Giuseppo-vim očetom sta pogosto prišla v stik in ta mu je omenil, kako zelo njegov sin ljubi glasbo. Barezzi je Giuseppu ponudil službo v svoji trgovini za nekaj ur dnevno, tako da si je prislužil nekaj denarja, ostalo pa mu je dovolj časa za glasbo. Pri Bare-zzijevih je lahko celo igral klavir. Poučevati ga je začel organist katedrale v Bussetu Provesi, -ki je bil organist in skladatelj. Ko Provesija nekoč ni bilo prav-časno k maši, ga je zamenjal Giuseppe. Organist je del igra-njjk/edno zapolnil z lastnimi skladbami in tako je storil tudi Giuseppe. Ko je duhovnik po maši izvedel, da je deček igral lastno glasbo, je bil močno presenečen. Barezzi, ki ga je skrbela Giu-seppova usoda, se je spomnil posebnega sklada za šolanje revnih otrok, ki je omogočal štiriletno štipendijo. Tako je Giuseppe z osemnajstimi leti prispel v Milano, kjer je prosil za vpis v glasbeno šolo. Zal pa I-sprejemnega izpita ni naredil, češ da preslabo igra klavir. Ni se * hotel vrniti domov, saj je čutil, da bi lahko bil dober glasbenik. Eden od profesorjev, ki je poznal Provesija iz Busseta, se je zavzel za mladeniča in ga priporočil Lavignu, ki je delal v znameniti operni hiši La Scala. Giuseppe je pri Lavignu trdo delal, saj je moral dokazati, da so ga na konservatoriju po krivici odklonili. Želel pa je tudi dokazati Barezziju. da c^narja, ki ga je dal za njegovo šolanje, ni vrgel proč. Včasih je poslal svoje skladbe v Busseto, kjer j ih je glasbeni klub ob nedeljah izvajal. Z dvajsetimi leti je postal vodja zbora. Pevci so ga vzljubili, radi pa so peli tudi njegovo glasbo. Kmalu je napisal prvo opero. Italija je dežela opere. V tistem času je imelo vsako večje mesto svojo operno hišo in ansambel. Torej ni čudno, da je opere pisal tudi Giuseppe, ki je postal naj večji italijanski operni skladatelj. Njegove opere še da nes izvajajo v vseh opernih hišah po svetu, Traviata, Rigo-letto, Aida, Otello in druge privabljajo množice poslušalcev. Svojo zadnjo opero Falstaff je napisal, ko mu je bilo skoraj osemdeset let, in morda je prav ta najpomembnejša od vseh. CATHERINE GOUGH Prevedla VESNA ČINČ I li I ODKRITJE FOLKLORE NEMŠKI SODOBNI GLASBI Novo in Široko zanimanje javnosti za toiklorti in^unajevropsko glasbo se je začelo v Nemčiji okoli leta 1965 in izrazito označuje glasbeno sceno sedemdesetih let. Položaj v nemško govorečem kulturnem prostoru je pri tein drugačen kot — denimo v slovanskih dežel^L v Franciji ali v ZDA, kjer so ii^P ti fenomeni drugačno težo in zgodovino. Za nemške avantgardne skladatelje pa sta bili folklora in zunajevrop-ska glasba v teh letih večinoma odkritje. Pri Karlheinzu Stockhaus-n.i se ob srečanju z azijsko glasbo in vzhodnjaškim načinom mišljenja spremeni odnos do življenja in kompozicijski način. Vendar so tudi vsi ostali pomembni zastopniki nove glasbe Maurizlo Kagel, Hans Wer-ner Hen/a. Luciano Berio in drugi vpletli v svoja dela folkloro in zunaj-evropsko glasbo. In sicer na najrazličnejše načine: kot citat, kot osnovo za obdelavo, pa tudi kot način zvoka in i/raza. O tem pričajo programi sodobnih glasbenih dnevov (npr. v Donaueschingenu), koncerti, radijske postaje in tipični festivali (kot je berlinski festival „metaglas-be" ali prireditve ..svetovne kulture in moderne umetnosti" med XX. olimpiaclo v Muenchnu). Tu so izvajali zahodno glasbo tudi na gramofonskih ploščah, instočasno in enakopravno drug poleti drugega. Sudpradeseta leta so sploh značilna po tem, da so na široko odprla meje skladateljske in izvajalske prakse: to velja za vrste umetne glasbe (prim. npr. t. i. ..scensko glasbo") in prav tako tudi za razmerje med različnimi glasbenimi načini, kjer se kažejo okrepljeni obojestranski vpli- vi in nove zveze med popularno glasbo, jazzom in umetno glasbo. Skladatelji iz zgodnjega darmstadt-skega kroga so skušali z bolj dojemljivo glasbo doseči tudi širše plasti občinstva. Vedno bolj so se zgledovali po tradiciji in ohranjali izrazno območje tonalitete (vključno t oblikami in zvrstmi, ki so v njej razvite). K tradiciji, po kateri so segali, sodi tudi folklora in zunajevrospke glasbene kulture. Pri tem je upoštevanje folklore in predvsem daljnovzhodne glasbene kulture naenkrat postalo tako samo po sebi razumljivo, da ga skoraj lahko vrednotimo kot modni pojav; temu se je komaj kateri skladatelj lahko ubranil. Še preden so skladatelji odkrili folkloro in zuna^evropske kulture, p? se je pokazalo tudi v Nemčiji živahno splošno zanimanje za folkloro, predvsem za ljudsko pesem. Zanimanje za nemško ljudsko pesem je - predvsem zaradi njene spolitizirane vloge do konca druge svetovne vojne - dolgo stagniralo. Po letu 1960 pa se zanimanje spet polagoma okrepi, kar je pripeljalo danes deloma do že močno skomercializi-ranega folklornega gibanja v nemško govorečem prostoru. Širše razsežnosti je dobilo šele v začetku sedemdesetih let in odločilno vplivalo na to desetletje. Leta 1964 je bil 1. Waldeck — Festival, ki naj bi poleg ponovne oživitve nemške ljudske pesmi spodbudil in podprl tudi kvalitetno nemško pesemsko produkcijo. Zgled so bile najprej predvsem irske, angleške in ameriške pesmi ter francoski šanson. Pozneje so uvrstili v sporede pevcev tudi zgodovinsko pesemsko blago, predvsem baročno, pozno srednjeveško in politične pesmi, pri čemer je bila kot vir in spodbuda izredno pomembna znanstvena zbirka Wolfganga Steinitza Deutsche Volkslieder riumokratischen Charuk-ters aus 6 Jahrhundertan v dveh zvezkih, ki je izšla v Berlinu leta 1954 in 1962. Zanimanje pevcev, pesnikov in poslušalcev je bilo vedno večje. Segalo je od nostalgične sanjarije, romantičnega poveličevanja do reform zahtevajoče družbenokritične in politične angažiranosti. Pri tem je bil prisoten social-nokritični in politični interes, kijev poznejših letih, mnogokrat iz aktualnih razmer (atomska energija, študentsko gibanje, Vietnam itd.) pogosteje stopil v ospredje, ki pa ga prvotno folklorno gibanje ni imelo. Za nekatere pesnike in interprete je festival v Waldecku v šestdesetih letih pomenil začetek uspešne mednarodne kariere. Veliki splošni interes za folkloro je prinesel s seboj tudi to, da so se v nemški popularni glasbi (rock in šlager) od konca šestdesetih let pojavljali vedno močnejši elementi nemške folklore. Tudi tu so bili sprva odločilni angleški zgledi. Vendar je v zdnjem času nastala pomembna nemška rockovska glasba, ki je tudi mednarodno uspešna. V zdaj pogosto nemških pesemskih besedilih so uporabljali tudi narečja kot govorno izrazno sredstvo. Mnogi pevci so uporabiH za osnovo nemške ljudske pesmi. Ustrezno velikemu zanimanj za Daljni vzhod so upoštevali najrazličnejše načine zuna-zunaievropske glasbene prakse. Morda je novo zanimanje za ljudsko pesem pobudilo tudi interes skladateljev za pesem, kar se kaže v delih zelo različnih skladateljskih idej in oblik. V svoji skladbi VOICES — denimo — ]e Henze iz bogastva številnih pesemskih tradicij in njenih tipov komponiral umetno in popularno glasbo Iz srečanja s študentskim gibanjem od poznih šestdesetih let z novim družbenokritičnim in političnim smislom. Če nasprotno Kagel v svoji t. i. ..pesem-ski operi" IZ NEMČIJE komponira na besedila znanih umetnih pesmi iz 19. stoletja, komponira s tom svoje hrepenenje po nemš' i romantiki (zanj utopija) v času, ko je romantično spet aktualno. Njegovo dek) naj bi bilo obenem tudi ..navodilo za različne načine, vrste in posledice, ki jih je to hrepenenje po romantiki povzročilo" ('Iz Nemčije' — razgovor z M. Kaglom o njegovi pesemski operi v Neue Zeitschrift fuer Musik CXXXXII, 1961, str. 367). Ukvarjanje s folkloro in zunajev-ropskimi kulturami, predvsem z mistiko in meditacijo, pa ne zadeva samo glasbene scene, marveč sovpada s splošno in tehtno novo orientacijo v družbi in kulturi. Vzroki so zelo kompleksni, povezani so tudi z novim navezovanjem na tradicijo, z iskanjem gotovosti ter z željo po trdnejših življenjskih kvalitetah, pri čemer se ljudje v industrializiranih deležah želijo rešiti nasilja razvite tehnike in družbenih vezi. Ta mnogoplastni fenomen je za sedemdeseta leta osrednjega pomena, ker pojasnjuje večino glasbenih pojavov tistega časa. PETER ANDRASCHKE Prevedel PRIMOŽ KURET NA VIŠKU POUSTVA RJALNE MOČI I IGOR OZIM Vsakoletni solistični koncert violinista Igorja Ozima pri nas je vedno pomemben umetniški dogodek. Tokrat je bil Ozimov nastop v dvorani Slovenske filharmonije še toliko bolj privlačen, ker je naš mednarodno priznani umetnik na svojo čarobno stradivarko izvedel zelo tehten spored. Že v prvi skladbi, Bachovi sonati v A-duru, sta se uveljavili, dve značilni koncertantovi vrlini: plemenit zanos in logična muzikalna lini- ja. Obe sta vcepili Bachovi siccr na videz trezni polifoni glasbi veliko živega utripa. Žal kleni klavirski ton pianista Guenterja Ludvviga ni odgovarjal prosojnemu in diskretnemu zvoku čembala, za katerega )e bil pait prvotno napisan. Beethovnovo sonato v Es- r{4) (?) široko ^ £ 13 I fl i P I ' »■ ji Ii p p .(£■- ll A ■i. m 1 i S i 35 • ? J H I’- j i ’ ■: - : : ' Cl f* H r 1 L ' 1 3 5 1 m ■ 3 1 1 fe. *■ j: . f Tf Vi 3^5 Sploh pa je zanimiva dokaj razširjena prisotnost petdelnih taktov v slovenski ljudski pesmi' Stoji gora Limbrška (Gorenjska), Pa zakaj b'ne b'la vesela (Dolenjska), Micko vo puengradi (Porabje) . Čeprav je muzikalna izdelava na prvem mestu pri študiju klavirskih priredb ljudskih pesmi, so le-te lahko tudi prvovrstne tehnične študije, saj sem v vsako vključil reševanje nekega problema Na primer: vajo za lomljen kvintakord v zelo preprosti obliki (Došal je došal zeleni Jurij -Dolenjska/, Veselo l£> i K u > “ i? - ..i - 0 J Belokranjki! Ijuthku prat,in / I) ib . - . s - sekstakord (Lepa ura, sonce sije — Koroška ali Teči, teči bistra voda — Porabje) Teči, teči bistra voda, bistra voda z Dunaja; v njej se pelje ledna barka, jedna barka pisana. Nc prepočasi « 4\ -P' ~ j; ; - * it •>;' f L' f i k r * * • * m • t 3 P -/ IlUihkii ; - piirn III I I ’< ki< i ' i ’ L* v* * ~ I 5 * i •) < STRAN 17 I Podlaga za ljudsko pesem je lahko petprštna vaja Micka vo puengradi Ljudska iz Porabja l.’udtka n boruti/c — primj/t I !)eUfv i Spevno i^j.nrT'.111. nr^~ • iJ h ij j trm, j r f rrf | Alberti basi so sicer zastarel način spr ave, vendar pa neizogiben temelj, ki ga je treba pripraviti za de^ Mozarta, Haydna ali Beethovna. Nekoliko variiran način suporabil kot podstat v dolenjski ljudski Pa zakaj b'ne b'la vesela Zmerno kvartsekstakord (Stoji gofa Limbrška -■ Gorenjska ali K< pomlad se bliža Gorenjska). Določno k.i I’ t ■■ Lahko bi našteval v nedogled, kakšne možnosti nudijo ljudske pesmi za razreševanje tehničnih ali ritmičnih problemov pri klavirskem pouk.u začetnikov. Samo še dva primera: Vzdržljivost leve in desne roke vadimo v rezijanskih plesih. Ta pustava ali Ta Cakarinona (Mali pianist (a) št 22 in 29), punktiran ritem . . pa v Štajerski ljudski Zena ide na gostijo, na gostijo klobasi jo (Mali pianist (a) št. 50). Podčrtal pa bi še raznovrstnost lestvic, ki jih vsebuje naša folklora. Uniformiranost dur — mol sistema je resna zavora za glasbeho vzgojo in dojemanje, posebno če je postavljena kot edina danost. Pentatonika, stari modusi, istrska lestvica, vse >o ‘,je zasidrano v genih našega človeka, saj je izredno raznovrstno glasbeno bogastvo skozi stoletja spremljalo in ohranjalo naš narod. Povezanost človeka z glasbo pa nedvomno traja že od njegovega nastanka. Nekatei i znanstveniki celo poskušajo povezati diatonsko, ktomalsko in pentatonsko lestvico z ustrojem srčike človeškega telesa hrbtenico, sestavljeno iz sedmih vratnih, dvanajstih prsnih in petih ledvenih vretenc! Vsekakor sem mnenja, da se tonovski načini, ki še živijo v našem narodu, (stui>e moduse, ki so prisotni v severnovzhodni Sloveniji, sem vključil v zbirko dvanajstih etud Po belih in črnih tipkah) morajo ohraniti v prid naši glasbeni tradiciji. Slovenske ljudske pesmi, ki temeljijo na vseh teh raznovrstnih lestvicah /. /e naštetimi bogatimi svojstvi (omenil sem seveda samo nekatere aspekte) pa prav gotovo pomenijo neizogibno osnovo tudi klavirski šoli, saj tako na najbolj neposreden in naraven način v/gajajo mladi rod. To še posebej velja za majhne otroke v petem in šestem letu. Z ljudskimi pesmicami nesuhoparno in skoraj neopazno spoznajo glasbene in klavirske prvine. Obenem pa je s tem dosežen tudi vzgojni namen, kar je bistvp klavirskega pouka v najširšem smislu. Novi primeri so citirani iz naslednjih klavirskih učbenikov: igot Doklova: Dober dan. Ciciban, Državna založba Slovenije 1977 Igor Dekleva: Mali pianist (a), Državna založba Slovenije 1980 Igor Dekleva: Mali pianist (b), Državna založba Slovenije 1981 Igor Dekleva: 12 etud po belih in črnih tipkah, Državna založba Slovenije 1982 Igor Dekleva: Slovenska s^natina (rokopis), v tisku 1903 IGOR DEKLEVA I ! KONCERTI, KONCERTI Iv ŽIVO *■ . m. 3. 83 so se v mladinskem klubov Zgornji Šiški predstavili Ska-kafoi in Jani Kovačič z NUS. Na pol .prazna dvorana k sreči ni pokvarila v^duija koncerta. Mariborski Ska-kafci so za prvi ljubljanski nastop j zbrali svoj standardni program, ki pa'so ga ob tej priložnosti izvedli še nekoliko kompaktnejše kot ponava: di, pa čeprav ne brez napak. Jani se (e z Neodvisnim Umetniškim Sindikatom tokrat, sprehajal v glavnem znotraj okvira klasičnega ročk'n.' rol ki. Slišali smo predvsem njegove poznejše skladbe, ki so, zanimivo, dokaj neopazno in neboleče zamenjale Janijeve stare ,,himne". Ob ,,žuraško" usmeijenem rock'n'rollu se )C> dalo v glasbi NUS-a, pa tudi v nekaterih kitaristovih ekscesnih s o I i -ranjih čutiti tudi elemente hard rocka, ki pa niso motili . .. MN. . Le nekaj dni pozneje smo lahko v veliki dvoiani KDIC sledili ntisiopii Boa Diddleya, enega očetov, zda| :>e dedkov rock'n'rolla'. Prekaljeni stari maček koncertnih odrov očitno še vedno najde veselje v svojih nastopih. Zadovoljen obraz, ležerni gibi in lahkotno obvladovanje položaj.i na odru to samo še potrjujejo. Tokratni Diddleyev spored je bil sestavljen iz njegove klasi ke in nekaterih variacij na stare bl.USs in i:hytm'n'blues skladbe. Ra-zen svojih dokumentarnih, pa tudi nostalgičnih dimenzij nas je koncert razveselil . tudi glasbeno. Poslušali srtjo -dokaj močno osebno izvedbo sicer rutiniranega, a kljub temu občasno še vedno navdahnjenega glasbenika, ki je na trenutke prav presenečal z nenavadnimi prijemi . . . HH. . Girlschool, Ljubljana. Še enkrat polna velika tivolska dvorana je znorela že pri avstrijskih No Bros, ki so z dokaj kompaktnim izvajanjem novejšega težkega metala 'in kar dinamičnim, čeprav praznim scenskim nastopom pustili še kar dober vtis. Zato pa so ImIi Samson lehmčiU) slabi, scensko in glasbeno pa dolgočasni, kar pa poslušalcev ni motilo. Tako je marsikdo utrujeno sprejel Girlschool, pa čeprav je bil njihov nekoliko mehkejši, z ženskimi dimenzijami ,,razširjen" heavy metal zanimivejši, od glasbe drugih dveh bendov. §■. . Elektropop se prebuja tudi na ljubljanski sceni in to predvsem po zaslugi Vitfcoseksa, katerega prvi nastop je napolnil ,,podzemlje" ljubljanskega FV-|a. Splošni vtis predstavitve Videoseksa jt? še kar simpatičen. Vseeno pa bo morala skupina iz zanimivih zvočnih izhodišč (dva sintetizatorja, ritem mašina, flavta, ženski glas) ,,izvleči" precej več krti le plitve elektrodiseoidne aranžmaje. ■STRAN 18 I pa tudi njen vokal se bo motal razbremeniti potez stare slovenske popevkarske šole. Posebno pozornost pa bo'moral Videoseks posvetiti tudi besedilom . ■ . HH. . Samo kak teden pozneje smo v'FV-ju doživeli še en zanimiv pop koncert, nastop Orkestra Titanik. Dogodek je bil zanimiv že medijsko, saj je Orkester igral v prostori; ločenem od disca.v prostorih FV-ja pa smo mu lahko sledili prek televizijskih zaslonov. Orkester je tokrat samo še potrdil Ugled v tem trenutku najzanimivejše mlade slovenske pop skupine. IJjegovo godbo najjaž-je označimo z izrazom „pop v opoziciji", sajpovezuje komunikativni, zdaj že popolnoma zvulgurizirani mladi slovenski pop z začetka sedemdesetih let, in pa odtrgane |azzy prebliske (trobilne sekcije). Neobremenjen, iskriv pop Orkestra pa dodatno. ,,podprejo" njegova ironična in pogosto več pomenska besedila ... ; BH. ... O Video klubu v Študentskem naselju- v Ljubljani smo pisali že v peli številki Revije GM. Pri tem pa je ravno v zadnjem mesecu ta klub naredil velik korak naprej. V. njem smo lahko gledali prosluli „The Great RockVRol! SMndle", poleg tega pa še video projekte Grace Jones, Siranglersov, The Resi-dentsov, Cabareta Voltaire.; Za 17. april pa nam -njegovi programski sodelavci obljubljajo posebno presenečenje, Dan videa, ki bo potekal v prostorih gledališča Glej. Sledili bomo lahko izboru Ameriškega neodvisnega videa, glasbenega videa, ki ne nastaja zaradi promocije plošč. Njegovi avtorji so eksperimentatorji, glasbeniki, likovni umetniki. V dobrih šestih urah se bomo lahko siečali z diugačnimi „živimi" po-sentki takih imen, kot so na primer Suteide, Lounge Lizards, Tuxedo-moon, Material, z nekonvencionalnimi „video mušic" projekti (med njihovimi avtorji sta tudi Brian Eno in Laurie Anderson), z ..electronic image Processing" tehniko in na koncu tudi z enim ključnih ameriških ustvarjalcev alternativnega glasbenega videa, Joeom Reesom. HI .Pa se vrnimo k uveljavljeni rock/pop ..kulturi". Znova nas je zaneslo v Halo Tivoli, tokrat na koncert britanskih težkometalcev Saxon. Razsežnosti večera je nakazala že muzika Sneguljčice. Ta je bila celo še bolj nemogoča kot na Novem rocku 82. Dolgovezno poigravanje s hard rock in težkometal-nimi klišeji, nedomiselne solo ekshibicije kitarista, besedila v angleščini (upam, da sem slišal prav), kaj bi še hoteli! Sicer pa tudi ,*zvezde" večera niso bile kaj zanimivejše. Njihova godba se je oprla predvsemna dimenzije njihovega močnega ozvočenja. Tako me je Saxonovo neinventivno, dolgovezno (tudi brez ritualnih solov članov benda ni šlo) in le po lepem številu steklenic (...) dinamično bombardiranje primoralo, da sem prvič po dolgem času Halo zapustil pred koncem „rock dogodka". Popolno ,,zaprtost" Saxona je potrdila tuai njegova ,,mn»rei»t U*#» Pr«Mb»t«d tjUUUbrsli IMKhUVt^iKANI UUSJbl M JAZ.ZU NA KUb FRAGMENTI, MARGINALIJE, PRELOMNICE „Sam! Svet me je pozabil. Vdan sem rumu. Vsi so me nasrali. Sedim dorpa. Čisto nič se mi ne ljubi. Počutim se starega. V močvirju kot moja babica!" (Nina Hagen, TV zijalo) ,,V sebi sem vedno čutil' mnogo instrumentov in čutil sem se nekako privlečenega v to zadevo. Zanimamo se za glasbo kot dejavnost, ustvarjajočo določeno razpoloženje. Ne zanima me samo tisto: vstati in igrati zaradi samega igranja. Mojo zavest zapolnjuiejo druge stvari, kot napjri-mer ustvarjanje različnih zvokov. Ni tako veliko .glasbenikov, ki so se spustili v avanturo spoznavanja lepote svobodne glasbi - sam kar slišim to njeno napetost. Ta napetost je v svetu. Prav tako je v svetu lepota, vse vrste lepote, vse med njimi se dajo. igrati Mislim, da smo Art Ensemble of Chicago ena redkih skupin, ki to-zavestno počnemo. Imamo trenutke napetosti, toda nato se naša glasba zlomi v tišino in prostor." Roscoe Mitchell. pihalec in skladale!/. član skupine Art Ensenible of Chicago. Lepota ]e vedno lepota vladajočih. Lepota je atribut, ki si ga pripenjata vsakokratna moč in zakon kot odlikovanje na svoj frak. Lepota je učinkovita, ker se da zlorabiti za zapeljevanie množic, še posebej pripadnikov obvladanega, delavskega razreda in njegove inteligence. Lepota je vedno lepota vladajočih. Pojmovanje ustvarjalnosti in njenih rezultatov še vedno prevladujoče vklepa v svoje spone klasicistični pojem lepega. Kritika tega poima je vskdanji pojav v sodobni umetnosti, še zlasti v tistem njenem delu, ki je zavestno angažiran. Izvaja se z odobravanjem uvajanja t.i. grdega, kaotičnega in kakofoničnega v estetiko in v umetnost. Pri tem ne gre zgolj za mutacijo, za spremembo stila, za enostavno zamenjavo enega stila z drugim, pri čemer bi lahko oba stila neobvezno in neprizadeta eden od drugega polnoveljavno obstajala še naprej. Gre za odločitev, ki je socialno, celo razredno oprode Ijena, V uporu proti klasicistični lepoti in njenim derivatom, ki so povezani z različnimi tradicionalističnimi gledanji na vrednost pred metov ustvarjalnega akta, je treba zaznati elemente razrednega boja. V uporu proti bujni mesenosti, pioti bleščeči podobi, proti lepoti je vedno plamenelo sovraštvo zoper gospod'!^ srd zoper zapeljivo fasado, za katero se širi zgolj sla po dobičku, izkoriščanje, zatiranje in nepravičnost. Znotraj teh koordinat, ki seveda opredeljujejo specifič^ no poetiko, značilno za sodobni jazz in improvizirano godbo, še dodatno določeno z etnično-kulturo-loškimi dimenzijami, jo treba iskati elemente nove estetike, kolikor se le-ta še vedno vprašuje po lepem, po lepoti. ,,Nujno je najprej razumeti principe, ki jih uporabljajo v kateremkoli obdobju evolucije ustvarjalnosti, da si jih sposoberržamenjati. Čirn močneje ie neka pozicija zavarovana, tem pomembnejša postane združitev lastnega dela s celoto. Tako šele smo sposobni videti celoten razvoj kot tudi pomen lastne aktivnosti. V tem pogledu si glasba, ki jo imenujemo jazz, jemlje posebno pomembnost. Vsebuje lastnost, da je lahko spontana vibracija, pripojena obojemu: neposredni glasbeni situaciji in hkrat-.nemu razumevanju celotnega konteksta okolja pri tem moj namen ni razpravljanje o tem, ali jo celotna lestvica glasbe enako lepa in tudi vredna izvajanja. Tako je zaradi tega, ker je jazz od Louisa Armstronga pa do Alberta Aylerja vedno nova glasba. Ni res, da ‘bi se \ | J I \ ||STRAN 20 i I! I II realnost v tem času bistveno spremenila, nastali so samo novi prizori. Tako izraža naša glasba samo nekakšen odklon, npr. odklon 508 in Fats Waller pokriva tistega 327. .Odklon od' — to je tisto, čemur danes v sodobnem jazzu posvečamo svojo pozornost." Anthony Braxton, skladatelj in izvajalec sodobne improvizirane godbe. » „Končno moramo pripomniti, da je zahodna glasba, zato ker ni narav-i na, ampak zgodovinska, zato ker je njen notranji razvoj tako zelo odvisen od zgodovine in razvoja naše kulture, obenem tudi smrtna, da mora umreti kot prava aktivnost, izginiti, ko opravi svojo nalogo in ko preneha obstajati tista druibsna potreba, kateri je nekoč služila. Dejstvo, da je produkcija plošč tako imenovane klasične glasbe postala v našem času velik trgovski posel, nas ne sme zavesti, da bi spregledali, kako je zlata doba ?ahodne glasbe bistveno navezana na Centralno Evropo in to na tisti čas, ko je velik del takratne skupnosti izvajal glasbo in jo poznal „znotraj", na kvalitetno drugačen način kot pasivni potrošniki današnjega časa. Podobno temu: v obdobju, ko pisanje pisem ni več pomembna vsakodnevna dejavnost in i institucionalizirana oblika občtv:>nja, zvrst, kot je roman v pismih, izgubi tako razlog svojega obstajanja kakor tudi svojo družbeno in lingvistično podlago. Prav tako izginjajo nekatere vrste lirske poezije v kulturah, v katerih sta konverzacija in izražanje z besedami brezbarvna in neživljenjska, v katerih ni sposobnosti za dve sorodni obliki širjenja, za zgovornost ali figurativnost. . . . Zato v takšnih okoliščinah ni dovolj raven (obravnavanja) v starem pomenu: umetnost nima več opravka s spremembo okusa, ki izhaja iz menjave generacij, temveč s spremembo, okrepljeno, dvignjeno na drugo potenco — s komorciaho uporabo umetniških postopkov na vseh področjih naše kulture. Nova glasba se mora uskladiti ne samo z našim poslušanjem, kar je počela tudi stara, temveč tudi z našim neposlušanjem. Od tod izhaja konkretna glasba, ki želi preobraziti nezavedno zaznamovanje vsakodnevnega življenja — neslišni avditiv-ni pritisk industrijskega mesta - v iavedno. Od tod prihaja tudi hotena „grdota" moderne glasbe nasploh, kot da v tem stanju patološke oto- pelosti in brezčutnosti lahko samo še z bolečino spodbudi opažanje." (Frederic Jameson, iz knjige [■■■■■IB Marksizem in forma.) „Tako sem ugotovil, da problem ni v samem klavirju, ampak v načinu, kako se lotevaš klavirske igre. Tako sem sedel in igral samo linije, ne da bi uporabljal akorde in to je bil moj začetek. Vse skupaj mo je dražilo in vznemirjalo, kajti učil sem se vsakovrstnih stvari pri Cecilu Tay-lorju, Sunnvju Murravju, Albertu Avlerju in drugih, stvari, ki so bile preklemansko različne od tistih, ki smo se jih učili na konservatoriju v Bostonu. Nisem mogel dočakati, da pridem iz Bostona v New York. Vse to početje me je naredilo takšnega, da sem pričenjal slišati klavir kot čisto nov instrument. Ton mi ni bil več samo tisto, kar je mogoče najti na klaviaturi, postal je tisto, za kar sem ga naredil s svojim dotikom, s svojim ritmom in z vsem, kar sem naredil okrog njega. Pomembno je postalo, kam sem ga postavil med druge zvoke, ki so bili okrog mene. Takšno igranje te sili, da osvobodiš tone, da pomenijo nekaj sami v sebi, strukturi trenutka. Pomembno postane, kaj si slišal, namesto tega, kako se.določen ton prilega v del-nost akorda, ki je dobil svoj pomen nekje drugje." Da v e Burreil, pianist. V osnovno strukturo meščanske družbe je vključen kod, ki distribuira dobrine tako, da najmočnejšemu pripada tudi najboljše in najlepše. Zato je temeljna naloga ustvarjanja prizadevanje po negaciji obstoječega, po zavzemanju pozcij, nasprotnih meščanskemu redu in ideološkemu žargonu, ki ga legitimira. Umetnost kot negacija obstoječega .je lahko* le tista umetnost, ki se je odrekla ali se še vedno odreka pozitivnosti, harmonični pravilnosti, žlahtnosti ezoterične lepote, ambicije po srečnem koncu zgodbe; torej umetnost, ki ni slepa hvalnica življenja, ampak jo revolt zoper obstoječe stvarnost. Kajti: vladajoča /ost je vedno zavest vladajočega razreda, lepota pa je vedno lepota vladajočih. „Ko bom prišel v nebesa, bom igral na svojo harfo, bom igral po vseh božjih nebesih, ampak samo z mački, ki znajo kaj spremeniti." (Dolar Brand alias Abdullah Ibrahim, ..Spiritualprev. Jure Potokar.) ZORAN PISTOTNIK SREČANJE Z DIMITRIJEM ŠOSTAKOVIČEM lU 1 CO O Q S Ž 2 5 O CL C0 Med srečanji 2 glasbenimi velikani na mojih študijskih popotovanjih imata izjemno mesto srečanji z velikim sovjetskim skladateljem Dmi-_ trijem Šostakovičem in violinistom Davidom Ojstrahom. Bil je tisti srečni čas povojni leta 1947, ko si je Evropa že nekoliko opomogla,od vojne vihre in je človeštvo z optimizmom zrlp v prihodnost. Svobodoljubna Praga, ki je po srečnem naključju utrpela n^manj uničenja, je v majskih dneh gostila glasbene umetnike, ki so se iz vseh dežel svobodne Evrope zgrnili na glasbeni festival Praške pomladi. S sovjetsko delegacijo glasbenikov so prišli mladi, vendar v svetu že dobro znani umetniki, med njimi enainštiridesetletni skladatelj Dmi--trij Šostakovič in triinštiridesetletni violinski virtuoz David Ojstrah. Naključje je hotelo, da sem se tistikrat, čeprav občutno'mlajši od njiju, večkrat mudil v njuni družbi. Vsak dan smo se srečevali v Pres-sbiroju Na Prikope, tedanjem shajališču gostov festivala, često smo posedali v prijetnih* pogovorih ter družno obiskovali prireditve. Vselej se rad spomnim tistih čudovitih praških dni in večerov. Šostakovič se mi je včasih zdel kot plah študent, Ojstrah pa je bil bolj temperamenten in zgovornejši. Šostakovič se je po navadi razvnel šele po koncertih in opernih predstavah, o katerih smo vneto razpravljali. Rad se spominjam, kako vesel je bil, ko sem mu pripovedoval o uprizoritvi njegove opere Katarina h maj lova (Ledi Makbet, Mcenskogo ujezda) v ljubljanski Operi, ki je delo izvedla med prvimi zunaj Sovjetske zveze že v začetku leta 1936 v rsžiji profesorja Osipa Šesta in pod glasbenim vodstvom ravnatelja Mirka Poliča, ki je imel največ zaslug, da je bila ta sovjetska opera sploh uprizorjena v tedanji Jugoslaviji. Kot je znano, je opera v svoji Posnetek s koncerta v Pragi 1947, spomin na velika sovjetska glasbenika Dmitrija Šostakoviča in Davida Oj straha. , domovini pod stalinizmom doživela hudo kritiko in so jo morali kmalu umakniti z repertoarja, kot že pred tem njegovo groteskno opero Nos. Šele po drugi svetovni vojni se je delo v predelani obliki spet pojavilo na opernih odrih v Sovjetski zvezi in po svetu, kjer spontano doživlja velike uspehe. Tudi opera Nos, ki sem jo kmalu po uprizoritvi v brnski Operi videl še v izvedbi moskovske Opere v Pragi, se pogosteje pojavlja na opernih odrih. Na srečo sem mogel v Pragi v najtesnejšem stiku z obema umetnikoma občudovati tudi njuno umetnost: violinista Davida Ojstraha na koncertnem odru, Šostakovičevo delo pa na filharmoničnem koncertu, na katerem je orkester češke Filharmonije prvič v Češkoslovaški izvedel njegovo sedmo simfonijo, imenovano Leningrajska, ki je nastala 1941 v obleganem Leningradu. Kompozicija in izvedba sta bili pravi triumf Šosta-kovičeve umetnosti. S sedeža v dvorani, od koder je priložena fotografija, je moral več kot dvajsetkrat na oder. Bled in notranje vznemirjen je skromno, skoraj plaho prihajal na oder, vsakokrat se je z glavo kratko priklonil, preprosto in hitro, kot bi se bal dalj časa stati na odru. 7. Davidom Ojstrahom sva se še nekajkrat srečala na njegovih koncertih v inozemstvu, leta 19b7 pa celo v Skopju, kjer je še v starem gledališču, ki ga je pozneje porušil potres, nastopil na samostojnem violinskem koncertu. Zadnjikrat sva se videla leta 1972, spet ob njegovem gostovanju na Praški pomladi. Nisva slutila, da se je sklenil krog najinega poznanstva prav v Pragi, kjer sva se spoznala. Jeseni 1974, ko sem se mudil na režijskem gostovanju v Argentini, me je v tamkajšnjem časopisju pretresla vest o smrti tega velikega mojstra in prijatelja naše domovi ne. Leto dni za njim je za vedno odšel tudi njegov prijatelj Dmitrij Šostakovič, ki je v znak priznanja Ojstrahovi umetnosti skomponiral violinski koncert. EMIL FRELIH I PRAZNIK LEPEGA PETJA I MARIJANA LIPOVŠEK Konoert mezzosopranistke MARIJANE LIPOVŠEK v dvorani Slovenske filharmonije je bil velik praznik lepega petja. Od pesmi do pesmi smo zasledovali, do kako nevsakdanjega umetniškega užitka lahko pripeljejo topel, izvrstno šolan glas, brezhibna intonacija, intenzivno podoživljanje glasbene vsebine, spominska nezmotljivost in ne nazadnje I STRAN 21 I • \ zaniniv spored. Poleg znanih Schubertovih, Brahmsovih in Straussovih pesmi je koncertantka postregla s skladbami, ki so pri nas žal neznane in ki so tokrat zaradi svoje izrazne moči in muzikalne prepričljivosti močno presenetile. Monteverdijeva arija „Lasciatem morir" (Dajte mi umreti) v Orffov obdelavi nRm je razodela ves odrsk I I žar tega‘starega mojstra iz začetkov baroka. Scena iz Fausta Franza Schuberta nam je pretežno liričnega mojstra prik.azala v nepričakovano dramatični luči. Šest monologov iz Igre o sleherniku Švicarja Franka Martina pa nam je odprlo pogled v umetniško delavnico tega izjemno izpovednega skladatelja. Gre za pravcato solo-kantato, v kateri je pevski part podprt z bogato in , razpoloženjsko pomembno ^spremljavo. Prav v njej se je pokazal velikega mojstra igre in interpretaci- je dunajski pianist Erik VVerba. Marijana Lipovšek je danes zrela koncertna pevka, ki zna peti z obrestmi glasilk. S tokratnim spore- v dom se delno usmerja na dramatično področje, ki ji tudi v operni umetnosti zagotavlja prodoren , uspeh. I PAVEL ŠIVIC m l PLOŠČE/KNJI G E BULDOŽER/ AKOSTE SLOBODNI VEČERAS/ HELIDON Dvojni „živi" album Buldožerja samo še potrjuje dejstvo, da se je ..buldožerščina" s svojim „prelom-nim" albumom Izlog jeftinih slatki-ša povzpela iz subverzivnega, nekorv-formističnega freakovskega podzemlja v „čiste" in vame višine jugoslovanskega rock establishmenta, kateremu pa še vedno pomeni njegov manj konvencionalni pol. Buldožer so namreč s svojim zvokom še vedno daleč od travm jugo (hard-)rockerjev. Hkrati skušajo delovati drugače tudi s tvojo (pozno) ironijo. Ta se v osnovi popolnoma razlikuje od starih brecljevskih ..kratkih stikov", ki so pomenili aktualnega predhodnika miniranja v novi slo-venski„podzemski''sceni. Pozni Buldožer namreč ne ruši ničesar. Njego- vi novo-*tari „vici" so navezani na znane malomeščanske in freakovske klišeje, hkrati pa sov njih neškodlji- vi prebliski samoironije. Taka populistična ..zabavnost" pozne ..buldo-žerščine" pa sploh ni daleč od Partljičevih Ščuk in Šifrerjevih Lulčkov. Pri tem pa omenjeni ,,burleskni" principi ne obremenjujejo samo številnih ..Karlov", temveč tudi Buldo-žerjeve nastope in s tem tudi „živi" album. Neposrečeno igračkanje z več verzijami „Helge", lastna narcisoidnost (Buldožer z neškodljivim norčevanjem iz samega sebe le še dodatno pripomore k svojemu novemu „kultu"), puščice, naperjene proti večini trenutno prisotnih glasbenih „stllov" (od narodno zabavne glasbe do kantavtorstva tipa Tomaža D.), ki jih s svojo topo ostjo prej na novo postavijo, kot pa porušijo in končno kvazi komični intervjuji med skladbami vse to so močne komponente burleske imenovane „Ako st« slobodni večeras". I 4 Tako. Če vas vse omenjeno ne moti, potem se lahko ob Buldožerju v „živo" še celo zabavate. „Ako ste slobodni večeras" je namreč še vedno dinamičnejši in pestrejši od 85 % uveljavljene jugorock produkcije. Kaj lahko pa najdete tudi dosti bolj ..prelomno" godbo. PETER BARBARIČ BIJELO DUGME/ PJESME ZA RADMILU M./ JUGOTON Ah, Bijelo dugme, legenda jugo-rocka je spet izdalo veliko ploščo. NOVO, bi bilo treba dodati. Buren razvoj zadnjih let je spet vzdražil Bregoviču & Co željo po samopotrjevanju, po tržni afirmaciji lastne kreativnosti, ki je rockovsko tržnost oziroma tržnost rocka pri nas sploh omogočila. Stvar ponosa takorekoč, zelo naše, jugoslovansko občutje, sicer bi se že album Doživ-jeti stotu s svojo glasbeno modnostjo in neresnim poigravanjem s „provokativnostjo", aktualno kritičnostjo v besedilih ne pojavil v javnosti. OK, ampak določena nepremišljenost, instinktivna spontanost, mladostno zopervanje je bilo vseskozi zaščitni znak Dugmašev. Za javnost vsaj. Kajti skrivnost trajnega uspeha Bijelega dugmeta tja do naših (punkovskih) dni je tudi v zgolj „ja sam rocker" zafrkavanju, v prikrivanju vedno bolj očitne subverzivne plati rock kulture, ki so jo sami pomagali inavgurirati. Ta plat j6 vendarle morala udariti na dan — s punkom direktno, v omiljeni inačici Štiluča/Azre in celo (deloma) Čorbe pa indirektno. Željko Bebek je že leta 1977/78 povedal, da to nima „veze", da ni naše. Zakaj bi tedaj od Dugmeta pričakovali, da se bo šel skrivalnice z „duhom (roc-kovskega) časa"? Prepameten je Goran Bregovlč za to, preveč zrel (glej intervjuja v Startu in Oubok-su). Logična posledica: album, kije — tudi po mei*ilih dugmaške produkcije — pošteno neambiciozen, neizrazit, ležeren, ,,normalen". Profesionalno izdelan. Produciran. Tro-šljiv. Elegantno neobvezen. Uzmi, ako hočeš, ako nečeš, sam si kriv. Poglejmo si stvar od blizu. Pol ducata ,,osebno-izpovednih", ljubezenskih pesmi, glasbeno solidnih, a nič posebnega, tekstovno pa že kar standardnih. Pa vendar: ali se bo kdo hotel imeti za podcenjevanega, ko bo na ovitku bral natisnjene celo variacije na stare teme „bitange i princese", starševske malomeščan-ščlne, Selme in kdo ve katerih starih najstniških tegob še. V žanru rock balade, ki zapolnjuje več kot polovico albuma, Bijelo dugme/Goran Bregovič nima več kaj sporočiti/ izraziti, razen lastnega, precej nezanimivega ega. Sem ter tja kaka prijetna melodija, tudi Bregovičev glas je — v primerjavi z Bebekovim macho-balkanizmom - prav osvežujoč, pa rusoidne melodije, melanholija, zasičenost. .. Potem pa so tu še obupno klišejske težkometalne ekshibicije1, ki prehajajo v banalnost in vulgarnost (glej Polubauk poluk-ruži P9luev ropom — nobenemu mlajšemu bendu takšna slaboumna, glasbeno šablonska analogija „roc-kenrolla" ne bi bila oproščena niti tri sekunde). Pa Še malo zezanja z albanščino' v znamenju funka (nek se vidi, da znamo i to). Tako so Pjes-me skoraj gola (kot pri ..cesarjevem novem oblačilu") posledica inercije, čiste volje po moči v obliki afirmacije lastnega obstoja. Bijelo dugme pa je — tudi v luči lastne preteklosti — dodobra ..odvečen" bend. Če je v tem albumu mogoče najti kakšne ..komparativne" kvalitete, potem je to kvečjemu zasluga nizkega poprečja jugo-rock produkcije. IGOR VIDMAR I JOŽE GREGORC MOJE IZKUŠNJE IN POGLED NA | Z80 RO VODSTVO Slovenci smo dobili po vojni tri izdatne učbenike za zborovodstvo: Zborovodjo A. GrSbminga I. 1950, Dirigiranje (tehnika zborovskega dirigiranja) I. 1971 R. Gobca in njegovo Metodiko zborovodstva 1.1958 Letos je Zveza kulturnih organizacij Slovenije izdala in založila delo Jožeta Gregorca z (ne)skromnim naslovom Moje izkušnje in pogledi na zborovodstvo. Skromen je naslov zato, ker izcfeja prinaša bogat izbor iz predavanj J. Gregorca na Pedagoški akademiji v Mariboru, kjer je poučeval dvajset let, in ker nas se:na-nja z izkušnjami, ki jih je avtoi beležil med svojim štiridesetletnim delovanjem kot zborovodja. Neskromen je naslov zaradi tistih poglavij, v katerih Gregorc govori o pevskih metodah najvidnejših pevskih pedagogov in solistov, o umetniški interpretaciji in izbiri sporedov s posebnim ozirom na umetno pesem. Presoja o teh avtorjevih pogledih spada v delokrog strokovnjakov na teh področjih. Knjiga Moje izkušnje se prijetno bere in bo poučna za vse tiste zborovske dirigente, ki jih dosedanje izkušnje, tečaji in šolanje še niso dovolj prekalili. Ne moremo pa se otresti vtisa, da je izdaja zakasnila.,Današnja zborovska literatura, posebno umetne pesmi, sporedi na amaterskih tekmovanjih v Celju, Trbovljah, Mariboru in še drugod, brezhibne izvedbe že kar izventonalnih umetnin, objave in tisk v reviji Njjši zbori segajo po zahtevah in intonaciji daleč prek pevskih vaj, ki so navedene v Gregorčevi knjigi. Gotovo sp uspešne za upevanje in postavitev glaSu, za kaj več pa že ne. Saj že navedena primera Pahorjevega Očenaša in Arničev^ga Kiša presegata meje njihovega intonacijskega dometa. PAVEL ŠlVIC .■STRAN 22 | r I SESTAVIL IGOR LONGVK- POŽELE ZMIKAVT :»Hot>KO ME STO Z LIGNI TOM IN TREMI TE PISEC PRATIKE LATINSKI VEZNIK ZVEH IZ ROOU MAČK KI SO JO V ZA ONJIH LETIM SPET NASELILI PR« NAS OKRAJtAVA ZA MERSKO ENOTO HfRTZ SREOlftčE MOLOAVUE VISOKA IGRALNA KARTA nkpros- TSNOBČU TIK STRAlNA JEZA Ž-MOL STRAN 23 NAGRADNA KRIŽANKA (vodoravno) Pogorelič, ekonomist, polemika, epi, ara, cin, If, Stravinski, lowa, ekolog, pograd, savana, omoti, aker, tarantela, OJ, orel, pantomima, idiot, kan, sinko, Ani. SKUPINA POKLICEV. OBIČAJNO ROČNIH I REŠITEV 5. KRIŽANKE OTOČJE V BALTIŠKEM MORJU NEKBANJI OOLIČFN NOGOME TAi OLIMP STARO- ŽIDOVSKI KRALJ I NAGRADNI RAZPIS Rešitve tokratne križanke pošljite na običajni naslov: Revija GM, Krekov trg 2/11, 61000 Ljubljana najpozneje do 18. aprila. Kot je že navada, bomo izžrebali tri pravilne rešitve in reševalce nagradili z LP ploščo MLADI MLADIM. Tokrat je žreb določil tri reševalke. Knjigo Kurta Pahlena PosJušam in razumem glasbo prejmejo Tatjana VRBNJAK in Biserka SRŠA, obe iz Šentvida pri Ljubljani ter Mateja POLJANŠEK * iz Škofje Loke. ŽENSKA KI LIKA QRFPAM IF NAMESTO TEKMOVANJA D O O < er O > 3 S LU O < * < X z LU CD C0 < O Lil “J Z < <*> LU CC CO g LU co LU D I Desetič zapored je v marcu Visoka šola za glasbo in upodabljajočo umetnost iz Gradca teden dni gostila študente in profesorje evropskih Glasbenih akademij in med tremi akademijami, kolikor jih vsako leto povabijo, je bila letos izbrana ljubljanska Akademija za glasbo. Tako imenovani Woche der Begegnung je bil od vsega začetka zamišljen kot alternativna prireditev glasbenim ' tekmovanjem, ki s svojimi tekmovalnimi sistemi pogosto ustvarjajo mučno rivalsko vzdušje in nezadovoljstvo zaradi neizogibnega subjektivnega ocenjevanja ter sodelujoče odtujujejo med seboj, namesto da bi jih združevala. Na srečanju glasbenih akademij vsako akademijo zastopa štiri do pet študentov, ki se predstavijo na svojem večernem koncertu, po en solist, pa na zaključnem koncertu nastopi z graškim Akademijskim simfoničnim orkestrofri. Doslej se je v Gradcu na tak način predstavilo že 32 evropskih glasbenih akademij od Helsinkov do Londona, Pariza in Istambula, Dresdna, Benetk, Katovic, Rima, Osla in drugih, med katerimi je bila ljubljanska Akademija za glasbo povabljena kot tretja jugoslovanska, za zagrebško in beograjsko. Ljubljanski študentje glasbe, sopranistka Irena Vremšak, pianistka Nina Patarčec, violinistka Tatjana Špragar, violončelist Andrej Petrač in flavtist Cveto Kobal so se s svojim muziciranjem zelo’ izkazali in dokazali, da ni vedno le kvantiteta tista, ki rodi tudi kvaliteto. Premišljeno izbran spored, ki je obsegal ciklus pesmi Modesta Mu-ssorgskega Detskaja, Matičičeve Danses grotesques za klavir, Tretjo klavirsko sonato Sergej-Prokofjeva in Šostakovičev Klavirski trio v e-molu, je veliko pripomogel k temu, da .ljubljanski večer" ni izvenel kot ne kakšna kvalitetnejša šolska pro dukcija, ampak res kot zaklju čena celota. Precizna tehnične izdelanost in velika notranje sugestivnost Ireninega glasu, ne ustavljiv Ninin temperament ot njenem izpiljenem tehničnem znanju in v pravem trenutku v resonanco ujeta glasbena hotenja Tatjane, Nine in Andreja v njihovem komornem nastopu so upravičeno prinesli največ aplavza prav našim glasbenikom, ki jim je pripadel tretji večer. Na prvih dveh, ko so nastopili gostitelji in danski študentje, bi težko govorili o izrazito izstopajočih' interpretacijah, čeprav je bilo povprečje solidno. Avstrijci so predstavili kar devet študentov in zelo obsežen program, ki že zaradi dolžine in množice nastopajočih ni mogel delovati homogeno; izstopal Je delno le violončelist Matthias Czaschke z izvedbo Bachove Tretje suite za violončelo solo, ob njem pa še sordi-no igra violinista Martina Tuk-se. Danci so precej nesrečno izbrati program in najbolj očitno je bilo, da bi_ pianistka Laurie Pickering z enako vloženega truda učinkovala dosti bolje, kot ji je to uspelo s precej nezanimivimi, a tehnično zahtevnimi Tremi klavirskimi skladbami Carla Nielsena. Veliko smo pričakovali od četrtkovega koncerta Akademije v Franz Liszt iz Budimpešte in z nastopom violinista Andrasa Kellerja, ki je izvedel virtuozno Ravelovo skladbo Tzigane, tudi doživeli kvalitetni vrh srečanja. Andras Keller je namreč s svojim tehničnim obvladanjem instrumenta, intonačno preciznostjo, temperamentom in izraznostjo presegel akademijske okvire; s svojo izvedbo bi lahko stal na kateremkoli koncertnem odru in vsekakor si njegovo ime velja zapomniti. To je le še potrdil v Duetu za violino in violončelo Zoltana Kodalya, s katerim sta s Palom Bendo navdušujoče zaključila madžarski večer Zaključni koncert štirih solistov z orkestrom graške Visoke šole za glasbo in upodabljajočo umetnost, ki sta ga vodila tamkajšnji profesor za dirigiranje Milan Horvat in njegov asistent Adolf Hennig, je nedvomno minil v znamenju flavtista Cveta Kobala, ki je izvedel Concertino za pikolo in orkester Uroša Kre-k d Za to zelo uspelo izvedbo, ki ji je prisostvoval ludi skladatelj, gre poleg odlične Ko-balove igre nemajhna zasluga tudi dirigentu Horvatu, ki se je zelo natančno in zavzeto lotil, fzdelovanja motivičnih in ritmičnih prepletanj posameznih orkesterskih instrumentov s solistom ter odtenkov orkester-skega kolorita. V nasprotju z drugim delom koncerta, ki ga je vodil Horvat, je prvi del po dirigentovi (Hennigovi) zaslugi zvenel zelo bledo in okorno, tako da se niti madžarski pianist Ba-lasz Szokolay, ki je obvladanje instrumenta dokazal že na koncertu svoje akademije, vMozar- tovem klavirskem koncertu v d-molu ni mogel prav razživeti. Ob pogledu na enotedensko graško srečanje štirih avropskih glasbenih akademij, ki se tako po številu študentov in profesorskega kadra kot sploh po razmerah, v katerih delajo, med seboj zelo razlikujejo, smo z ljubljanskim deležem lahko zelo zadovoljni. Čeprav to srečanje ni in noče biti' tekmovanje, je vendarle primerjanje med različnimi. tehničnimi, programskimi, estetskimi in delovnimi pristopi - preverjanje lastnega dela. Ne gre za to, da bi vsak svojo malho hvalil, a vseeno se je izkazalo, da kvantiteta ni vedno porok za kvaliteto, da dobri gmotni in prostorski pogoji za delo tudi niso vse. Gostitelji srečanja so se na primer ob desetkrat večjem številu študentov, kot jih ima ljubljanska Akademija za glasbo, izkazali precej povprečno. Le v igri akademijskega simfoničnega orkestra se je videlo, da ima šola dobro violinsko šolo, zato pa precej slabša pihala in trobila. Za ljubljansko šolo pa je v tem trenutku pomembno, da po nedvomnem uspehu v Gradcu ne bo zaspala na lovorikah, ampak se bo še naprej trudila, da bi svojim študentom čim večkrat nudjla možnost podobnega mednarodnega preverjanja in uveljavljanja. MOJCA ŠUSTER