Leto IV. (XI.), štev. 283 Maribor, sobota 13. decembra 1930
			 niiwn ni nuni mmii i ■mimimiu—»ineniHi i 'iii»n» ■i—iH——iimi i inimiHHmmTiiT i miimMUHimn 'imiii—mna urn—mmhimkiiii'!'!! m—im	—		
'zha|a razun nedel|e in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 ^•ija mesečno preioman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljsn na dom pa 12 Din	Telefon; Uredn.2440 Uprava 2455	Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglati po tarifu Oglat« »prajama tudi oglatni oddelek .Jutra- v Ljubljani, Preiemova ulica *t. 4
Fašizem in boljševizem
Povojna doba je s svojim političnim fazvojem silno presenetila vse tiste, ki 50 is predvojnih teorij sklepali na razcvit "ekakšne idealne in popolne demokrate, na porast ali celo zmago interna-"acijonalizma in s tem seveda logično na Padec pomena nacijonalizma. Vse to se
zgodilo; nasprotno, napočil je čas naj-ye£jih ekstremov, ki že a priori izključu-ie vsako nivelizacijo. Demokracijo je za-menjala odkrita ali prikrita diktatura Vseh barv in odtenkov, internacionalno torazumevanje se je umaknilo nacijo-"alnemu šovinizmu, ki je ponekod dosegi neslutene ekstreme. In še tam, kjer Se stari razvoj s predvojnimi formami *n metodami skuša ohraniti, je resnični v'adar kaos.
Vsi povojni politični pojavi pa se dajo Razdelit! na dva do skrajnosti stopnjevala ekstrema in na center, ki gravitira bodisi bolj na desno ali bolj na levo. Ta *|va ekstrema, ki dajeta dobi najizrazitej-
Podobo, pa sta fašizem in boljševizem. ^rvi predstavlja skrajno desnico, doslej "asluteno poveličevanje brutalnega nacionalizma in božanskega individualizma. drugi pa skrajno levico, negacijo vsa ke£a nacijonalizma in individualizma ter s tem eo ipso oboževanje internacijonaliz Ca in kolektivizma. Tu vlada redke in izdane nacijonalne aristokracije, tam brez °oližne, le po materijalnih dobrinah hle-DeČe mase. Tu oboževanje lokalne rasne j^volucije in evolucije z nacijonalnim mperlializniorn, tam občesvetovne in 'mčečloveške revolucije in evolucije z ^redno - strankarsko - dogmatičnim fe-■\eralističnlm imperijalizmom. In morda C'e slučajno, da sta tudi topografično
•	a Pojava nastala na periferiji Evrope
na meji
In
. v?ak na svojem koncu, prvi 'Cke, drugi mrzle Azije, trfi a p°iava pa sta oklenila Evropo v glne klešče in jo vsak s svoje strani sku ,ata zdrobiti, kajti oba sta enako, čeprav
•	Sličnih vzrokov in z različnimi cilji, vražna onemu osredju, ki se zove o-ala, nefašistična in nebobševiška Evro-}■ To pa je nrav ona točka, kjer se oba J?a,no politična ekstrema sedanjosti dodata in se v svojem stremljenju docela 'leta. Spričo tega postane tedaj docela Jajjivo koketiranje Rima z Moskvo, 'finala s Kremljem in Mussolinija s ia m 0Tn' koketirnnie seveda ne ovi-U Moskve, da ne bi v mejah svoje zvez-lt renublike smatrala fašizem za največ-M svo:ega nasprotnika, Rima pa ne, 5v "e bi brutalno zatiral vsak, tudi najdi °n'nejši poizkus komunističnega gibali v Italiji, Združujeta se, da bi uničila Evropo, da si je ne more podjarmiti f3|°> da bi na njenih razvalinah realizi-jril Syoj sen: obnovljeni rimski imperij,
rati£emu pa’ k nc more zholiševizi-tvft. *n Priključiti njene pokrajine kot SvJjlle republike proletarske diktature Vrhovni nadoblasti.
’ *aS,;rcmi Jn boljševizem, združuje l?vJ Samo negacija vsega obstoječega
V	Mihih državnih političnih tvorb. 14 Pa sta oba tako silno nevarna ne le aro izmučeno zibelko bel« kulture.
Nova vlada v Franclji
SENATOR STEEG SESTAVIL KONCENTRACIJSKO VLADO. — TUDI BRI-AND IN TARDIEU V VLADI.
PARIZ, 13. dec. Dasiravno se je akcija senatorja Steega zdela brezupna in so splošno pričakovali, da ne bo mogel sestaviti vlade, se je po;ožaj sinoči popolnoma izpremenil. Radikalni socijalisti, ki so dotlej z odporom proti vstopu Tar-dieua v vlado ovirali akcijo, so sinoči revidirali svoje stališče ter se izjavili pripravljene, sodelovati tudi s Tardieu-jem. S tem je bil položaj Steega pri sestavi vlade znatno olajšan. Pozno v noči je vodil Steeg pogajanja z zastopniki raznih političnih skupin. Ob dveh zjutraj je imel sestavljeno listo nove vlade. Že ponoči je odšel v Elizej in predložil predsedniku republike listo nove vlade. Predsednik republike je listo takoj podpisal. Novi ministri so že danes dopoldne prisegli.
V	novi vladi so prevzeli: predsedstvo in kolonijo Teodor Steeg, notranje ve Leguet, pravdo Cheron, zunanje zadeve Briand, finance Germain Martin,
proračun Palmade, vojno Barthou, vojno mornarico Sarraut, javna dela Tar-dieu, prosveto Chautemps, trgovino Lau-cheur, poljedelstvo Boret, delo Grinda, zrakoplovstvo Painlevč, trgovsko mornarico Danielou, pošte Bonnet, soc. politiko Oueuille.
Izmed novih ministrov je 5 bivših ministrskih predsednikov, izmed vseh 18 ministrov pa jih je 15, ki so že bili po enkrat ali po večkrat ministri. Iz bivše Tardieujeve vlade so v novi vladi poleg Tardieuja Še Cheron, Briand in Martin. Nova vlada se bo v pondeljek predstavila zbornici.
Današnji listi pozdravljajo Steegov uspeh in podčrtavajo, kako hude posledice bi lahko imela dolgotrajna kriza na znotraj in na zunaj.
Za sestavo nove vlade pa niso poseb-navdušeni in ji prerokujejo usodo biv-Tardieujeve vlade.
Revolucija v Španiji
V KRAJIH OB MEJAH FRANCIJE SE JE PRIČELA REPUBLIKANSKA
VOLUCIJA, KI SE ŠIRI.
RE-
PARIZ, 13. decembra. V mestu Jaci na meji pokrajine Huesta ob francoski meji v Španiji je izbruhnila revolucija. Vse zveze med Jaco in Madridom so prekinjene. Ministrski svet se je sestal k Izredni seji. Jaca leži na jugu Pirenejev ob železnici, ki vodi iz Madrida v Francijo. Iz Madrida poročajo, da španska vlada priznava izbruh revolucije, ki ima republikanski značaj in ki ga vodi bivši kapetan Galen, ki je bil 1. 1926 izključen iz armade, ker je skušal vreči bombo proti vlaku, s katerim se je vozil kralj
Alfonz iz Barcelone v Madrid. Vlada je odredila oddelek vojaštva iz Saragose, da uduši upor, vse vojaštvo v Saragosi in ostalih garnizijah pa je v strogi pripravljenosti. Listi so dobili ukaz, da ne smejo poročati o poteku revolucije.
PARIZ, 13. decembra. »Matin« poroča iz Barcelone, da se revolucija v Španiji širi vedno bolj in da je vodstvo revolucije v rokah uglednih madridskih politikov. Revolucija ima republikanski značaj in se naglo širi tudi na druga mesta.
Razkritje široke italijanske špijonaže v Franciji
PARIZ, 13. decembra. Oblasti so prišle na sled velikopotezni italijanski vohunski organizaciji. Odkritje je izzvalo v vojaških krogih veliko vznemirjenje. Na hyerskih otokih so aretirali sumljivega človeka, ki je najprej pri zaslišanju izjavil, da je trgovski potnik, pozneje, da je politični begunec, končno pa se je izkazalo, da je vohun. Na njegovem stanovanju so našli dokumente, iz katerih je razvidno, da je mož stal na čelu Široko razpredene vohunske organizacije, ki se je zanimala zlasti za vojaške zadeve. Člani organizacije so stali v tesnih stikih z vojaškimi krogi. Aretiranec se je izgovarjal, da je našel voiaški dokument, izsleden v njegovem stanovanju, v neki hotelski sobi. Med dokumenti je bil načrt za obrambo bonillonskega pristanišča proti zračnim napadom. Našli so še več drugih važnih vojaških dokumentov. V raznih mestih je bilo aretiranih več ljudi, ki so bili z gori navedenim v zvezah,
Rkcija za železniško zuezo Kočevje — 5ušak
LJUBLJANA, 13. dec. Kakor smo pred tedni javili, se je akcijski odbor za izgradnjo železnice Kočevje - SušaČka proga obrnil na jugoslovenske denarne zavode s prošnjo, da prevzetno financiranje proge in naj javijo pogoje sodelovanja. Prišlo je več odgovorov, zlasti povoljni iz Dravske banovine. Zato je sedaj predsednik akcijskega odbora, sušaški župan g. Juraj Ružič, sklical člane odbora na konferenco, ki bo 16. tm. v Ljubljani in na kateri se bo razpravljalo o odzivu denarnih zavodov na poziv za financiranje ter o nadaljevanju akcije.
VELIKA PONEVERBA PRI GRŠKI NARODNI BANKI.
ATENE, 13. dec. Mnogo prahu vzbujajo v grških gospodarskih krogih poneverbe pri grški narodni banki. Preiskava je ugotovila, da je poneverbe zagrešil načelnik kreditnega oddelka Panajapo-
za Evropo, ampak tudi za ves ostali svet In za vse Človeštvo. Kajti biti si moramo na jasnem, da bi njuna zmaga pomenila eno izmed največjih katastrof dosedanje Človeške politične zgodovine. Stiki med Rimom in Moskvo so sicer zaenkrat še j silno rahli in negotovi, tudi precej nejas-lul toda vzpostavljeni so. In s tem treba
računati. V prvi vrsti bi pa morale s tem računati zapadne velesile: Francija, Anglija in Zedinjene države, pa tudi naposled Japonska. Danes so te velesile z o-stalimi prijateljskimi državami še dovolj močne, da zmago fašistovsko - boljševi-škega bloka preprečijo, kdo pa ve, če bodo jutri tudi še£
pulos, ki je bil v gospodarskih krogih ugledna osebnost. Dosedaj je ugotovljeno, da gre za 50 miliionov frankov. De-fravdant je bil aretiran.
Ločitev zakona romunskega kralja«
PARIZ, 13. decembra. Žena romunskega kralja Karla bo te dni zapustila Bukarešto in se naibrže ne vrne več. Odpotovala bo najprej v Italijo in odtam v Pariz, kjer ostane čez božič. Oficilelni krogi trde. da potuje k nekemu znamenitemu pariškemu okulistu. Na drugi strani pa kroži verzija, da se bo definitivno ločil njen zakon s kraljem Karlom in da odpotuje na njegovo izrecno željo. V Parizu ji že pripravljajo stanovanje.
Francoski kapital in naš turizem.
BEOGRAD, 13. dec. Neka francoska bančna skupina kaže živ interes za naš turizem in je stavila tudi že ponudbe merodajnim Činiteljem za pridobitev koncesije za izvedbo načrtov. Družba namerava dvigniti moderne hotele s popolnim komfortom v naših turističnih centrih; Jajcu, Kotoru, Ulcinju, Ohridu in še v nekih mestih južne Srbije.
In vendar le res
Tvoja slika
v lepem okvirju je najprimernejše darilo za Božič.
Okvirje v priznano prvovrstni izdelavi izvršuje samo
SPECIJALNI STROKOVNI ZAVOD
Miho Vahtar
Gosposka ulica 37
! Novosti najfinejšega okusa prispele !
(Dariborsko gledališče
REPERTOAR:
Sobota, 13. decembra ob 20. uri »Škrjan-čkov gaj« ab. C. Znižane cene. Zadnjič. Nedelja, 14. decembra ob 15. uri »Aleksandra«. Kuponi Ob 20. uri »Gospe
ministrovka«. Kuponi.
Pondeljek, 15. decembra. Zaprto.
Ptujsko gledališče.
Pondeljek, 15. decembra ob 20. url »Lutka«. Gostovanje mariborskega gledališča.
Gledališka blagajna ob nedeljah. Odslej bo gledališka blagajna poslovala ob nedeljah in praznikih dopoldne šele od 10. ure dalje, na kar opozarjamo p. ♦
gledališke posetnike.
Motnje v želodcu In črevesu, ščipanje
v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoziteto, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Joselo-ve« grenčice, Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo izboren učinek, ki ga Ima »Franz Josefova« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo zlasti pri močnokrvnlh, korpulentnih osebah, sati-karjih in hemerpidalno bolnih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in snecerijskih trgovi-'nah-	1»
Cena 1 Din
Veliki Maribor?
LOKALNI PATRIOTIZEM IN NERAZUMEVANJE POTREB? — IDEJNI POMISLEKI OKOLIČANOV.
Vse kaže, da je problem Velikega Maribora prijadra! v Stadij javnih debat. Ne le v kavarnah, temveč tudi v občinski hiši mariborski ter v listih so bila sprožena vprašanja z raznimi predlogi, pred dnevi so pa bile v tisku iznešene že kar energične zahteve, da se problem Velikega Maribora reši kot »diktat časa« takoj potom posebnih sankcij v Beogradu. Ker so ob tej priliki padli na račun okoliških občin nekateri neosnovani očitki, je v svrho objektivne slike potrebno, da čuje javnost tudi drugo plat zvona! Zato naj sledi stališče okoličanov v idejnem in gospodarskem pogledu zadeve.
I.
Dejstvo je, da se večina okoliških občin ne zavzema za priklopitev k Mariboru. Meščani vidijo v tej »pasivnosti« tipičen »lokalni patrijotizem in staromodno nerazumevanje potreb«. S tega stališča je prav lahko govoriti o »odvisnosti okolice«, o ovirah, o zločinih, o odnašanju zaslužka v okolico itd. Naj Javnost izve tudi za argumente onih o-količanov, ki trezno in prevdamo skušajo priti problemu do dna, ne da bi ga hoteli zavirati.
Naše občine so produkt razmer v davnini, nastale iz gospodarskih, političnih in socijalnih potreb tedanje dobe. Ljudstvo je vedno imelo neomajno zaupanje do te temeljne edinice v narodovem in državnem organizmu. Slovenci smo zra-stli s svojimi občinami, zato tudi vsako utripanje v občinskem življenju dobro občutimo. Že zato je za vsako spremembo treba čim večjega premisleka. Docela samoumevna je zahteva, da bi se vsak pretresljaj izvršil v popolnem soglasju s prizadetimi. Pretehtati je treba ne le te-
renske in cerkvene razmere, ampak pred vsem — gospodarske!
Ne rečemo, da je združitev majhnih, par sto ljudi obsegajočih podeželskih občin v večje občine nepotrebna, če je gospodarstvo združenih občin s tem pridobilo, ne da bi tangiralo prebivalstva. To je pa malo verjetno, ker vemo, da velike občine zahtevajo birokratski aparat, ki nujno povečuje upravne stroške, dočim sedanje male in srednje občine izhajajo s primeroma zelo majhnimi upravnimi izdatki, znašajočimi 5—10% njihovih izdatkov. Da bi pa naše male občine vsled tega ne vršile uspešno svojih dolžnosti napram ljudstvu in oblasti, izpodbija u-radno ugotovljeno dejstvo, da je 90% slovenskih občin bilo v preteklem desetletju vzor občinskega poslovanja. Znano je tudi, da manjše občine vzbujajo med pre bivalstvom več zanimanja za javne zadeve. S občinsko samoupravo se pritegne k javnemu delu več državljanov. Potom manjših občinskih edinic se večji krog prebivalstva vzgaja za najvišjo, državno skupnost in le v manjših občinskih edinicah je gojitev državnega aktivizma v smislu kraljevega manifesta mogoča. Da se v okvirju današnjih občin to tudi vrši, so s posebnim povdarkom ugotovili gg. ministri s svojim predsednikom, ko so pretekli mesec obiskali naše kraje. Kakor se otrok more razviti le v ožjem rodbinskem krogu v poštenjaka, tako se bo tudi državljan v najožji celici državnega organizma t. j. v občini z samode-javnostjo mogel razviti v popolnega državljana.
Neizpodbitni so ti argumenti tudi za naše okoliške občine. (Nadalj. sledi.)
Mariborski in dnevni drobiš
Obrtniški učni tečaji
Gostilničarski gospodinjski tečaj, ki je
bil otvorjen 15. oktobra, bo svečano zaključen na gospodinjski šoli »Vesni« v ponedeljek, 16. t. m. ob 11. dopoldne. Vsebina tečaja, o kateri bomo še podrobneje poročali, je izredno bogata in pestra in je tečaj že ob začetku vzbudil pozornost vseh gostilničarjev in merodajnih obrtnih oblasti. Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru, ki je priredila ta tečaj, bo s tečajnim poukom gostilničarskega in hotelirskega naraščaja še nadaljevala. Dne 15. januarja se otvori nov enak tečaj, za katerega je že sedaj prijavljenih več gojenk nego jih je mogoče sprejeti.
Dne 19. januarja in 5. februarja pa se otvorita dva trodnevua kletarska tečaja na vinarski šoli v Mariboru. V vsakega teh tečajev se sprejme po 20 udeležencev (gostilničarjev in njihovih sinov). Prijave je poslati na Zvezo gostilničarskih zadrug v Mariboru.
Dne 16. decembra, ob 20. uri, se otvori na I. deški osnovni šoli v Mariboru (Razlagova ulica) učni tečaj za lasničar-stvo in ondulacijo. Tečaj priredi na pobudo brivskega pomočniškega zbora o-brtno-pospeševahii oddelek banske uprave. Predavanja, ki sta jih prevzela dva priznana strokovnjaka, bodo razdeljena na tri tedenske dni: ponedeljek, torek in četrtek od 20. do 22. ure. V začetni teden se uvrsti predavanje o osobinah las, negi glave ter predavanje o trgovini In prepariranju las. Pouk je namenjen samostojnim obrtnikom in brivsko - frizerskim pomočnikom.
Dne 28. t. m. bo otvorjen na državni rudarski šoli v Celju učni tečaj za stre-lovodne naprave. Priredi ga isti oddelek na inicijativo obrtne zadruge kovinarjev In kolarjev v Celju. Poučeval bo Inž. Turnšek, profesor na drž. tehnični srednji šoli v Ljubljani. Pouk se bo vršil v dnevnem Času in bo trajal 3 dni.
Ravnotam se bo prve dni pričel januarja tudi učni tečaj za centralno - kurilne naprave. Ta pouk bo razdeljen na nedelje tn praznike, tako da s tečajevim obiskom tudi zunanji udeleženci ne zamude ničesar.
Za zadnja dva tečaja se prijave še sprejemajo pri obrtno-oospeševalnem od-
delku srezkega načelstva Maribor levi breg in pri zadrugi kovinarjev in kolarjev v Celju.
Učni tečaj za mizarsko lužeče v Mariboru, ki je bil razpisan za 13. in 14. t. m., je radi nepremostljivih ovir preložen na poznejši čas. —
čenči ter je narastlo število otrok v prvih dveh Šolskih letih že danes nad normalo. —
Javna ljudska knjižnica se še vedno izpopolnjuje in pridno posluje. Odslej bo v zimski dobi izposojevala knjige vsak torek in petek od 6. do 7. zvečer. Marsikoga še pogrešamo med čitatelji. Pristopajte! Dobra knjiga vas bo v dolgih večerih najbolje zabavala!!
Tragična smrt trgovca Martina Gajšeka.
Davi so našli trgovca z manufakturnim blagom na Glavnem trgu, Martina Gajšeka, v njegovem skladišču mrtvega. Šel je prostovoljno v smrt. Njegovo truplo so po komisijskem ogledu prepeljali v mrtvašnico na Pobrežju. Tragične smrti preminuli simpatični trgovec zapušča ženo in več nedoraslih otrok. Kaj ga je pognalo v obup, še ni ugotovljeno. —
Smrtna kosa.
Davi je preminul v Mariboru v 74. letu starosti g. Mihael Požar, poštni pod-uradnik v pokoju in posestnik. Pogreb se bo vršil v ponedeljek, 15. t. m. ob 15. uri, izpred mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Bodi mu ohranjen blag spomin, žalujočim naše sožalje! —
Flanel pižame
S Din 125. I. Babič, Gosposka 24. 3268
Iz davčne službe.
Za davčna kontrolorja v II/l sta postavljena z ukazom Nj. Vel. kralja pri davčnem uradu v Mariboru Avgust Ce-jan in Ljudevit Jutraš, v Slovenjgradcu pa za davč. kontrolorja v II/2 J. Stare iz Novega mesta. —
Umrla je
v četrtek v Ptuju gospa Amalija Švajger, žena agilnega člana Narodno-strokovne zveze. Blagi ženi, ki je vzgojila lepo število otrok v narodnem duhu, bodi ohranjen časten spomin, žalujoči rodbini pa naše sožalje! —
Božična darila
v bogati izbiri po neverjetno nizkih cenah dobite pri urarju
Drobiž s Tezna
Sokol na Teznu. Kakor slišimo, raste zanimanje za Sokola od dne do dne. Mladina že komaj čaka, da prične z vežba-mi. Pripravljalni odbor je teren sondiral in vse potrebno pripravil. Prihodnji četrtek se vrši seja, ki bo določila dan u-stanovnega občnega zbora. Sklical se bo še pred novim letom. V kratkem nastopi službo na tukajšnji šoli — uprav zbog Sokola sem premeščeni — učitelj, brat Ledinek Miloš, ki bo kot načelnik in pro-svetar vodja in duša mladega društva.
Šolske razmere. V dobi zadnjih treh let se je lice Tezna povsem izpremenilo. Kjer so se širile pred kratkim še slabo-plodne — prodnate njive in pašniki, rastejo iz tal čedne stanovanjske hišice. Kot mravlje pridni delavci in železničarji sl pritrgujejo od ust, da si z vztrajno štedljivostjo postavijo lastne domove. V prostem času si medsebojno pomagajo, delajo neutrudno še ob nedeljah ter ob
BARCAROLA
vsakem vremenu, samo da bo breme lažje in domek čimpre'e prost dolga. —
S	številom hišic pa raste i število družin in otrok. Pred tremi leti je bila tukajšnja šola še trirazrednica, danes ima štiri razrede in eno vzporednico. Krajevni šolski odbor se zaveda svoje naloge, ki ni lahka. Da se omogoči mladini Čim boljši napredek in olajša delo učiteljstva, je sklenil v zadnji seji zaprositi bansko u-pravo za novo vzporednico, ki bo, kar upamo, prošnjo v kratkem in ugodno rešila. Prihodnjo pomlad se šolsko poslopje poveča za dva razreda, kar pa. kakor vse kaže, v kratkem še tudi ne bo zadostovalo, ker prihajajo vsak dan novi u-
Gosposka 15
Tudi na obroti« brez zvlianja cenel
Oglejte si moje izložbe!
Trgovina za	um
darila v urah, zlatem in srebrnem blagu
Pooelin srake
&	Din 85.1. Babič, Gosposka ul. 24. 3268
Ljudska univerza v Mariboru.
Prihodnja prireditev bo namesto v pon deljek v torek dne 16. decembra ob 8. zvečer in sicer skupno z Jadransko stražo v Mariboru. Predaval bo odvetnik dr. Rapotec o pomenu morja v gospo-darskem življenju. —
Veliki Španec.
Po štirih letih se zopet vrača k nam. Prepotoval je med tem vse kontinente, vse narode sveta je zadlvljal s svojo u-metnostjo, povsod je žel bajne uspehe. Celo njegovo življenje je en sam triumf, ljubl!enec vesoljnega kulturnega sveta v pravem pomenu besede. Ni ga prevzela vsa slava, katere je deležen v velikem svetu, z veseljem se spominja našega jugoslovanskega Merana in kljub temu, da je bil čas za njegovo bivanje v Jugoslaviji skoro odmerjen, se je vendar odzval vabilu ter bo prekinil svojo turnejo po ——---------r- -
Perilo po meri
I. Babič, Gosposka ulica 24.	3268
Evropi, samo da zopet pride v Maribor, katerega je vzljubil. Ali se mu bomo znali primerno oddolžiti? Ali smo zmožni, dosti resno razumeti njegovo veliko u-metnost? Pokažimo, da ne zaostajamo za drugimi kulturnimi narodi in udeležimo se v pondeljek vsi koncerta Juana Ma-nena! —
KIN O
Brafsici::
Od danes, petka, dalje:	Velefiim
Zvočna veleopereta. 100% barvan film. 100% zvočni film. 100% govoreči film — C IL L Y — A^ariiyn MOLLER v glavni vlogi. Najlepši zvočni film do danes.
Union:
Danes zadnjikrat HARROLD LLOYD Prihodnji program:
Žena ki te nikdar ne pozabi.
Svetislav Petrovič, Lil Dagover
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17	19. 21. uri: ob nedeliah
in praznikih ob 15. 17„ 19 In 21. irl PredDrodaia dnevno: od 10. do 12.
ure na blaeainl. XXVI
APOLO <1 H O
V soboto in nedeljo dvojni spored CIRKUS CHARLIE CHAPLIN, veseloigra — MOST OBUPA, drama.
Zdravstveni odbor v Studencih
razpisuje mesto okrožne babice. Reflek-tantinje naj vlože s 5 Din kolkovano pr°* šnjo na Zdravstveni odbor občine StU* denci, najkasneje do 31. decembra.
Vlom in tatvina v Rošpohu.
V	noči od 10. na 11. tm. je bilo vlomijo no v zidanico avstr, državljana Karla Jabureda v Rošpohu št. 47. Tatovi so pri' šli v stanovanje preko strehe hi odnesi več posteljnine, 4 preproge, nekaj mos' kih in ženskih oblek, več parov čevljev. 2 usnjeni suknji, zlato budilko itd. Škoda se doslej Še ni dala ugotoviti, ker gospO' darja ni tu in se še ni moglo dognati, kal vse manjka. —
Udruženje rez. oiiclra 1 ratnika, pododbor Maribor, poziva svoje člane, d* se udeleže elitnega plesa, katerega prirej dijo oficirji mariborske garnizije dne l* tm. ob 21. v Unionski dvorani. Člansk® legitimacija velja kot vstopnica za čla* ne, njih žene in neporočene hčerke. Oble* ka za dame plesna, za gospode črna.j^
“BARCAROLA
TRENCHCOATI, površniki, hubertusplašči, usnjeni jop^1 300 vrst krzna, pliši, snežni čevlji, sne* žni škornji, galoše, kakor tudi vse nuiakturno blago na obroke. ORNfl« Maribor, Koroška cesta 9.	XL|jj
PARNA PEKARNA
FEIERTAO ANTON, Betnuvska cesta3* Najboljši rženi kruh — pecivo —
Varietž
nad 20 članov, samih špecijalistov, ^ “ zabaval posetnike Silvestrovega večer3 Sokola-Matice v Unionu. Nastopajo pf^ vrstni akrobati, klovni, ekvilibristi, pl* salci in plesalke. Naši gledališki umetni' ki prispevajo komedijo, operetno točK in balet. Kompletna godba Drave. K ort* pletna novost, ki jo bodo vsi z veselje1’* pozdravili, bo radio-zvočnik, ki ga bo jv stalirala iz prijaznosti tvrdka Radi°' Starkel v veliki dvorani. Tako boifl® slišali izbran Silvestrov program radP' postaj iz vsega sveta. Da se omgoči obis!j vsakomur, je vstopnina v predprodaj znatno znižana. Vstopnice se dobe od t. m. naprej v trgovinah Bureš in Maj®r' Slovensko trgovsko društvo vabi svoje člane na Miklavžev katerega priredijo trgovski in priva‘n. nameščenci danes, dne 13. decembra veliki dvorani Narodnega doma ob ™ uri. —	^
Kravate
najcenejše pri I. Babič, Gosposka St. 24.
Samci in male oblteljl ,
jedo poceni in dobro le v javni kuhinj* Slomškovem trgu 6. —
Tudi malenkosten prehlad Ima lahko * ke posledice,
zato ga zatrite takoj, čim se pojavi. £ enostavnejši način zdravljenja:	y
Radensko zdravilno vodo z mlekom1
Gostilna »Mesto Ptuj«, »j. Tržaška cesta. V nedeljo pojedina P . „ nih, krvavih in jeternih klobas. Za 0 udeležbo prosita gostilničarja. —
r
Zima okoli „RuSke
iv
Ako si jo hočeš ogledati pregledno, od daleč, z ene same točke, ne straši se visokega, železnega stolpa in njegovih po polževo zvitih in strmih stopnic, ki te vrh Ciglenic (1146 m) skoro sredi poti itied vzhodno-pohorskim sv. Bolfenkom In med Mariborsko kočo hitro dvignejo tako visoko, da tvoj pogled brž neovirano švigne črez košate, snežene krošnje tudi najvišjih smrek, jelk in bukev. Z vrha tega znamenitega, tudi nekoliko vrtoglavim izletnikom brez nevarnosti dostopnega razglednika boš gledal in občudoval iz primerne razdalje njo, zimo okoli »Ruške«, njeno zunanjo podobo, rast in staritost, blesk in sijaj njenega Pomladansko svežega in cvetočega zunanja lica, čul in občutil pa boš tudi vsaj rahlo tople utripe njenega srca, zaslutil življenje, duh in vonj njene duše.
Kakor iz dragocenega mramorja izklesana, ne mrtva, temveč vsa živa, zdrava in lepa, stoji pred tabo, da ^se je ne tnoreš in ne moreš nagledati, četiidi te Pestropisani zimski svet, sredi kterega Se ona dviga kot njegova kraljica, odvrača od nje in te vabi, da občuduješ tudi n:ega. Pa četudi se z dOpadenjem oziraš na edinstveni bakreni relief vinorodnih Haloz in Slov. goric, četudi z zadovoljstvom gledaš na naš Maribor, ki v žarkih, večernega solnca kakor svetla zvezda v slovenski boli sveti na vse strani, vendar se ti vedno zopet povrne tvoj pogled k njej, ki daleč proti za-Padu iz skoro neskončnih šum, sneženega morja in sneženih zametov dostojanstveno in vendar dekliško-lahkotno gleda v širni pohorski svet. Tam za Reškim In Perkovim vrhom, pa pred Ztearto-vim, kjer se nad staro Glažuto Pohorje, njegov glavni hrbet in greben, niža do Prostrane, s snežnimi fantastičnimi jarki. prepadi in labirinti preprežene planje, Sedovec zvane, in se potem na prisojni strani zasneženi temnozeleni in svetlobeli gozdni kompleksi pričenjajo Zopet .dvigati, obrnjeni proti Velikemu vrhu, proti cerkvi sv. Treh kraljev in Cerkvici sv. Urše, stoji, v snegu in ledu vsa ožarjena in razgreta od zimskega Solnca, cerkev sv. Areha. Čim delj se oziraš na to krasno zimsfto sliko, na cerkev v samoti zasneženih velikanskih gozdov na 1200 m visokem gorskem hrbtu, tem bolj uvidevaš, kako zdrava, kako naravna je domišljija našega domačega pohorskega ljudstva. Na poti k spo-korenju blodi sv. Areli, kralj in cesar Henrik, v hudi zimi sam, brez tovariša
in brez brašnja, v strašnih zimskih bur-jah in še silnejših snežnih vrtincih po zledenelih brezmejnih pohorskih gozdovih. Bliža se temna noč — volkovi, glad-ni in premraženi, tulijo v bližini in si iščejo plena. Tedaj zaobljubi mogočni vladar, ako bo srečno prestal to noč, da pozida na tem mestu cerkev: to je cerkev sv. Areha v zimi okoli »Ruške«. Več stoletij pozneje je storil enako pohorski kmet Visočnik; samo da pri svojih skromnih sredstvih ni postavil zidane cerkve, ampak samo granitni kip Matere bož:e z Jezuščkom v naročju, pristno pohorsko madono, ki sedaj, s pajčolanom iz snežink in ledenih okraskov ovita, sameva v smrekovem gaju blizu razglednika.
Sedaj zima okoli »Ruške« ni več zapuščena, prazna in samotna. Medvedje, risi in volkovi so sicer izginili, da se jih, 'zgladovanih in izstradanih, tudi v najhujši zimi ni treba bati A izletniki in smučarji, naj prihajajo v družbah ali posamič, tudi v najtemnejših nočeh in v najsilnejšem snežnem metežu ne bodo zgrešili smeri in poti, pa naj so na poti k pokori in v posvečeni hram sv. Areha, ali pa namenjeni samo v topli kotiček zakurjene peči v »Ruški«. V njeni zimi je življenja in veselja tem več, čim več je snega in čim hujši je mraz. f»r-varjeva sekira poje padajočim gorskim velikanom brezsrčno, hladno, zimsko pesem; »žlajfe« z velikanskimi bruni in hlodi drče bliskovito po strjenem snegu nizdol v Dravsko dolino skoz celi tedsn; ko pride nedelja, pridejo smučarji in še številnejši sankači, kajti takšnega sankališča, kakor je ono od »Ruške« po severnem pohorskem pobočju v Ruše, cela Slovenija ne zmore niti Karavanke Ljubljano niti Triglavsko kraljestvo Gorjušami in s Koprivnikom* Črez »Trate«, skozi »Strmico« z razgledom na Gradec in Maribor, preko »Ovčje ravne* na »Apnico« mimo »Gladovnega studenca«, mimo »Mihovih korit« na »Čan dra« in »Repoluska« gre tako hitro, da triurno pot prevoziš v dvajsetih minutah doli do Ruš.
Ko bo lepo zasnovani sen onih, ki so 1. 1907. zgradili »Ruško«, da je sedaj kras in ponos pohorske zime, ko bo projekt Rušanov z graditvijo ceste iz Ruš do »Ruške« uresničen, tedaj bo na tisoče in tisoče več srečnih ljudi moglo uživati vse lepote in krasote, blagodati, vesolje in radosti zime okoli »Ruške«.
Dr. Fr. Mišic.
nitega francoskega astronoma in misleca Flammariona. Zanimala bo vsakogar in bo še prekratka. Četrta knjifea pa je F. C. Weiskopfa povest »Komur ni dana izbira« v prevodu Pavla Zorca. Te štiri novele so izrazito socijalistično tendenčne. O posameznih edicijah bomo o priliki še spregovorili,
Kulturni drobil
Fran Roš: Juretovo potovanje in še
“ai. Celje, 1930. Strani 96. Založila tis-karria Brata Rodč in Martinčič v C^lju. 2 ilustracijami opremil prof. Modic. — Roševo ime je v novejšem slovenskem Mladinskem slovstvu že znano in prignano in tudi ta knjiga, ki nam jo je dal letos za Božič, izpričuje njegove talente.
V	njej je zbral Štiri povestice, dvanajst testni in dodal še igrico. Povestice so ^zete iz sodobnega življenja v Savinjski solini in se odlikujejo po jasnosti snovi jn> sicer priprosti. a lepi in skrbni izved-"l* V prvi »Juretovo potovanje«, ki je ^la knjigi naslov, je po raznih eksperimentih zadnjih let, polnih nezdravega odtujevanja mladine od doma in domovi-jje> krepka in sočna misel: Najlepše je doma! Mnogo boljše in globlje zajete pa 1° ostale tri: »Terezin lonec«, »Terezin ^ožič« in »Terezina zadnja pomlad«. Posebno prva je zajeta tako pristno in domače, da zapušča močan dojem. Druga ®e izpopolnjuje karakteristiko stare in *®Puščene ženice Tereze, tretja pa daje 7® osnove za cel roman. Manj izrazite so t>esmi, nekatere tudi preveč meditativne mladino. Vendar so nekatere krepke I*! bodo starejši mladini ugajale. Igrica pravica z nami« je slika nepokvarjene ®vščine, optimistično verujoče v pravi-l? in v bodoče — solnce. Roš sploh Mulj ^ke motive, pa jih ne oblikuje prisl-tendenčno in zaradi mode, kakor j nas mnogi drugi, zato moremo »Ju-bi k 0 P°t°vanJe* pozdraviti, želeč, da . 'Mio le eden Izmed delov Roševe Hte-rr|e poti.
I	knlte®	Cankarjeve	družbe.
Mohorjevimi smo te dni dobili knjige
Cankarjeve družbe. Razlikujejo se že po zunanjosti prijetno 6d lanskih. Oprema je okusna in po uspelih fotomontažah na p'atnicah tudi moderna. Bol:še so pa tu dl po vsebini in koledarju moramo pri znati, da je dober. Nudi mnogo in je vse' binsko pester, čeprav je tu in tam tendenca morda malce preveč vsiljiva. Ker še ne mislim pisati ocene, naj zadostuje zaenkrat le kratka karakterizacija. Prva knjiga: »Koledar Cankarjeve družbe za leto 1931«, ki ima letos, tudi imena svetnikov, ki jih lani ni bilo, prinaša poleg običajnega koledarskega gradiva Bratka Krefta »Povest o knjigi«, Angela Cerkve nika črtico »Zavoljo ribe«, Ivana Mole-ka »Ob štirih zjutraj«. H. Smrekarja »Ivana Cankarja drugo življenje in druga smrt«, Vilka Ivanuše »Navadne ljudi«, članek *U. S. A-« z mnogimi ilustracijami, članek Franka Zaltza o »Ameriških Slovencih včeraj, danes in jutri«, Johan-nesa Kreutzena »Kavine plantaže«, članek Rudolfa Golouha o »Italijanskem fašizmu in italijanskem preletarijatu«, Cirila Štruklja sestavek o Indiji in Ghandi-iu s slikami, Vsevoloda Ivanova »Otroka«, A. Neverova »JaŠko«, J. Haška »Komandanta mesta Bugulme«, B. Fautner-ja »Nepobožno legendo«, T. Mačka »Poezijo ameriških črncev«, Talpc sestavek »O upodobljajočt umetnosti«, K. Neu-krantza »Carla Mefferta«, Fr. Petreta članek o delavskem gledališču, M. Klopčiča »Množica govori množici« ter več drugih sestavkov, pesmi In ilustracij domačih In tujih umetnikov. S povestjo »Ljudje s ceste«, ki tvori drugo knjigo, se nam prvič obširneje predstavlja mladi pisatelj Jože Kranjc, ki kaže mnogo talenta. Lepa je tretja knjiga, »Poslednji
Domače vesti
Na glavno skupščino Saveza JČ lig, ki se bo vršila v nedeljo dne 14. tm- v Češkoslovaškem domu v Beogradu, sta se odpeljala danes kot delegata.mariborske lige inž. Ivan Leben in dr. Avg. Reis-man, za ptujsko ligo pa dr. Alojzij Visenjak in gimnazijski ravnatelj Komljanec. Zanimivo je, da se je delovanje Saveza obudilo zopet k življenju po več kot eno-etni krizi šele na pobudo mariborske Jč lige, ki ima tudi največji delokrog vseh lig v državi z ozirom na obmejni Maribor, skozi katerega prihaja največ češko slovaških ekskurzij v Jugoslavijo. —
Sv. JuriJ ob Pesnici.
Pretekli praznik se je ustanovil tukaj Sokol za Sv. Jurij, Svečino, Sv. Križ in Gornjo Sv. Kungoto; pristopilo je 160 članov. Ustanovni občni zbor se je vršil ob 11. v šoli; otvoril ga je šolski upravitelj Šafarič, ki je prisrčno pozdravil zastopnika oblasti, sreskega načelnika dr. Ipavca, podstarosto sokolske župe v Mariboru dr. Irgoliča, šolskega nadzornika Tomažiča ter vse mnogoštevilne udeležence navedenih krajev. Sreski načelnik dr. Ipavic je v jedrnatih besedah obrazložil postanek in namen Sokola kraljevine Jugoslavije. Podstarosta sokolske župe dr. Irgolič je v živahnem govoru objasnil bistvo Sokola, njega zgodovino, njega naloge in kako te vršiti. Šolski nadzornik Tomažič je čestital novemu Sokolu v imenu Ciril - Met. družbe ter v imenu »Meje« ter izrazil svoje veselje nad dejstvom, da se nacijona'na misel na meji tako lepo razvija. Učitelj Ferk se je zahvalil v imenu vseh odposlancem iz Maribora za udeležbo in lepe besede; šolski upravitelj iz Svečine Berce pa je prečital brzojavke, odposlane na Njega Veličanstvo kralja, mlnist. predsednika in podstarosto Saveza Gangla.
Po občnem zboru Sokola se je vršil v istih prostorih ustanovni občni zbor Ciril Metodove podružnice, ki ga je istotako otvoril šolski upravitelj Šafarič- Zastopnik glavnega odbora Ciril Metodove dm žbe, nadzornik Ivan Tomažič je pojasnil važnost Ciril-Met. družbe osobito za obmejne kraje ter njeno delovanje v prid revne slovenske dece pred prevratom in danes.
Zastopniki iz Svečine so se izjavili, da bodo v kratkem ustanovili lastno podružnico. Ko se še zbudi podružnica v Št. Uju, bomo imeli vso severno mejo zastraženo po Sokolu in Cirilmetodarjih. Po občnih zborih so se udeležili odbor Sokola in zastopniki iz Maribora v go stilni Bračko prirejenega skupnega obeda, pri katerem se je marsikatera reRTa v dobrobit obmejnega prebivalstva. Se' daj pa vsi krepko na delo! —
Od Miklavža do Božiča.
Komaj so mimo nas rdeče čarovitosti parkeljsko razsvetljenih večerov, že je zaplalo po izložbah vseh strok prav živahno živ!:enje. Nekateri so angažiral prvorazredne aranžerje izložb, ki hlastajo v svoji iznajdljivosti po efektu In -učinkoviti izvirnosti, skromnejši pa so rdeče trakove nadomestili z belimi trakovi, smrečnimi vejicami in z — betlehemskim detetom ... V to mrzlično »reformacijo« sega lastnost večne konkurence. Čar bližnjih praznikov bo vse to izenačil in ko bo Novo leto potrkalo na vrata, bo vsa »praznična vnema« položena zopet »ad aeta«... — Inventura in bilanca bosta pokazali plus ali minus celoletnega hiševan a. —
Tatvine.
Železničar Vinko Z. je prijavil policiji, da je pri njem stanovala od 3. do 11. tm. vzgojiljica Frančiška Nel1essy doma iz Anglije. Ker je 11. tm. izginila in je do včeraj ni bilo nazaj, so pogledali po stanovanju in našli, da manjka zlata ženska ura v vrednosti 6000 Din srebrna ženska ura, vredna 300 Din, in 1 ženska bluza. Našli so tudi deloma francosko deloma angleško pismo neke Elize N. Zadeva se
Mladinsko gibanje
Prepad med očeti in sinovi še nikoli ni bil tako očiten ko danes. Še nikdar se ni mladina strnila v boju zoper obstoječe v tako sklenjen krog, kakor v mladinskem gibanju.
Kako je pravzaprav prišlo do mladinskega gibanja? Kje so njegovi vzroki? Carl WeiB odgovarja v svoji knjigi »Pa-dagogische Soziologie« (Pada^ogiura XIV Julius’ Klinkhard Verlagsbuchhand-lung in Leipzig 1929) nekako takole: Mladina niha med dvema poloma, med težnjo po odraslosti in zavestjo mladosti. Doslej so znaii očetje vedno dovolj spretno netiti in gojiti težnjo po odraslosti in vcepljati misel, da je mladost stadij, ki ga je treba čim prej premagati. Mia* dostnik se je v svojem hrepenenju po odraslosti sramoval vsega, kar je mladostno, posebno pa nevednosti. In odgovarjal je na vsa vprašanja, ki jih je rodilo potapljanje, v globine lastnega jaza, cakor je pač vede! oziroma ni vedel. Danes pa so se vsem problemom mladostnikove duše pridružili problemi razrvanega časa. In ker mu mehanično, generelno odgovarjanje odraslih na njegova individuelna vprašanja ni moglo dati odgovora, mu je ostala odprta samo ena pot, pot med sebi enake, ki 90 ravno tako obupali nad kulturo odraslih kakor on.
In ko je poleg svoje kipeče mladosti čutil še bližino toliko tovarišev, je vzra-sla v njem silna, nepremagljiva zavest mladosti, ki se je stopnjevala do takega ponosa, da je začel suvereno prezirati Vse, kar obstoji. Mladina Je napovedala boj vsej okosteneli in okoreli kulturi, ki je zašla v zagato, Iz katere ni poti. In trumoma so se odvrnili od suhoparne neromantične civilizacije v svobodno naravo. To je prva faza mladinskega gibanja v letih od 1900 do 1910.
Toda kmalu so občutili slini prepad med romantiko In življenjem. Spoznali $p,; da pemeni danes ločitev od civilizacije ločitev od življenja. Možno jim Je le življenje kot dvoživkam. In napotili so se iskat lastno, samosvojo kulturo. Značilno za to fazo, ki jo je zajezila Sele svetovna vojna, je strastno iskanje i*» stremljenje po kulturi mladine.
Tretjo fazo mladinskega gibanja, ki se je pričela prva leta po svetovni vojni in traja še danes, označuje najbolj vezanost na kulturne dobrine, neko podu-hovljenje kulture odraslih, boj za novega človeka.
To je ideološko ogrodje vseh mladinskih organizacij. Vsem gre za novega človeka, samo vsebina pojma »nov« je mestoma različna. Po tem ogrodju bi jib lahko delili v štiri skupine:
V	organizacije s strogo nacionalistično ideologijo, v religijozne, v socijali-stično-komunistične in splošno etičn# organizacije.
Nacionalističnih je menda največ v Nemčiji (Jungsturm, Jungstahlhelm, Deutsch-Wandervogel, Deutsche Turner-schaft, Sudetendeutscher Wandervogel, Neudeutschland, itd. itd.). So med njimi tudi take, ki jih ni osnovala mladina, ampak kaka stranka, ki je skrbela za naraščaj, vendar pa se radi tega prav nič he ločijo po radikalnosti od drugih.
Značilne za novo dobo so religijozne* ki kažejo, da namerava nova doba tudi v teh vprašanjih orati nekoliko globje. V Franclji in Belgiji se je cerkev oprijela skavtizma, dočim obstojajo v Nemčiji take. organizacije samostojno (Christll-čhe Jugend, Bibelkreise, Ew. Jungman-nerbiinde, Ew. >veibl. Jugend In dr.)* Tudi pri nas jih imamo (Križarji).
Med organizacijami s socijalistično oziroma komunistično Ideologijo bi bilo omeniti morda nemško Soz. Arb. Jugend in rusko KOMSOMOLO (Komunističe-skij Sojuz Molodeži). Nastala sta kot naraščaj k stranki.
K splošno etičnim organizacijam Ste-:emo vse tiste, ki se sklieuiejo na Baden-Powe!a, Setona ali Hargravea kot ustanovitelja. Teh je na svetu največ, posebno Baden Powelovih skavtov, ki Jih Je v mednarodnem bureauju skoro dva milijona.
Oblika pri vseh teh mladinskih organizacijah je še vedno prav romantična. Od posnemanja nomadskega pračloveka oziroma Indijancev, preko sredireveških
preiskuje. — Kmečkemu sinu Rudolfu Lobniku iz Radvanja pa je včeraj v Vr-, banovi ul. 6, ko le tam praznil greznice, vitezov pa do pustolovskih potujočih ro
dnevi življenja«, v kateri nam Angelo Cerkvenik predstavlja odlomke znatne- s konja ukradel dolgo zimsko suknjo. — kodelcev.
Str*n l
WartKnr«lrf V F C F O V ! V I.
Človeitvo zapusti zemljo
M a r 1 b o r u d»e n v”. ■ »'V).
^iriUK^as«caa:-J.'.maiJ5»iaggW*
V DOBI REKORDOV. — ZANIMIVO Pr.CROKOV-N" AMERIŠK-BLICISTA KODNIZACIJA PLANETA.
'U-
Problem hitrosti vedno boli za ma konstruktorje vseh modernih in najmodernejših strojev in razni izumitelji naravnost tekmujejo med seboj, kdo bo s svojim aparatom dosegel rekord...
Novinar Champan pripoveduje o tekmi svojega avtomobila, ki je vozil 80 km na uro, z neko prestrašeno gazelo v puščavi Gobi. Gazela je dirjala s tako aa-fiico, da jo je Champan po 20 minutah videl samo še kot točko, ki mu je kma.u nato popolnoma izginila z /idika.
Izračunali so tudi brzino divjega zajca, ki znaša 55 km na uro. Znani angleški hrti morejo v eni uri predirjati 65 km, ameriški golobi pa prelete 114 km na uro.
Neki angleški vojni zrakoplov je ore-^anjal nekega orla in ga je dohitel, ko je aparat zaznamoval hitrost 180 km na uro. Nekoč so vzeli v Anversi lastovico Iz gnezda in jo odnesli v Compiegne. Razdaja je znašala 237 km. Lastavica je bila čez l uro in 8 minut zopet v svojem gnezdu, kar dokazuje, da preleti lahko 200 km na uro. Naravnost nerasj lstiicna Je tajnost brzine te nežne ptičice in moč njenega mišičevja.
Človeško mišičevje je v primeri z malo lastavico naravnost mizerno. Zrtime-niti dirkač Nurmi je dosegel 1. 1925 hi-Irost 23 km na uro in to je naravnost svetovni rekord. Toda ta hitrost ie naravnost pritlikava napram hitrosti znamenitega aparata pokornega majorja Se-gravea, ki je ob obali Floride dosegel 370 km na uro, kapetan Orlebar pa je prevozil na otoku Wightu celo 570 km ra uro.
Profesor Low, znan angleški inženjer, t/rorokuje za bodočnost 2000 km na uro, čeprav sedaj še ni tako dovršenega stio-ja, ki bi mogel goniti letalo s tako strašno naglico. Hitrost ima tri glavne nasprotnike: odpor zraka, drn'"’'^ r ja in sredobežna sila. Vsak gradlfel; čih strojev je v stalni borbi s temi tremi najhujšimi nasprotniki.
Samo strokovnjaki vedo. koliko sile požre odpor zraka. Da se hitrost lataia podvoji, je potrebna zato oserKr^tn0 večja sila pogona. Radi odpora zraka se
tudi vsi sestavni deli aeroplanov grade tako, da čim lažje režejo zrak. Enako je z ~. tomobili, motornimi čolni in velikimi prekomorskimi parniki. Odnor zraka je mogoče lažje obvladati le tedaj, če se aparat dvigne nad običajno gostoto vzdu-ha. Znano je, da znaša v višini 16 km gostota zraka komaj desetino navadne gostote, dočim je sile za pogon treba mnogo manj in se doseže mnogo večja hitrost. Naši današnji leteči stroji so odvisni od gostote zraka. Ako bi zato hoteli skozi zelo visoke plasti zraka, bi morali imeti mnogo boljše sisteme.
V ozračju popolnoma neodvisna je raketa. Ravnatelj fizikalnega laboratorija na Clark-univerzi, dr. Goddard, je dokazal, da v najbolj redkih plasteh zraka raketa stalno pridobiva na brzini in da izpuščanje plinov iz rakete znatno pove čava njeno hitrost. V Nemčiji je Fritz Opel uspešno konstruiral avtomobil in leteči stroj s pogonom rakete. Na podlagi svojih poizkusov je napravil dr. God dard poizkus z raketo, v kateri so se nahajali aparati za registriranje, barometer in fotografski aparat skupno s padalom. Raketa se je vrnila popolnoma nepoškodovana. Naravno, da je to povod najsmelejšim nadam za bodočnost človeštva.
Dr. Goddard je preračunal elemente rakete, ki bi mogla z vedno naraščajočo hitrostjo v višini 1.200 km doseči hitrost 10 km v sekundi. In on trdi, da bi se samo s to hitrostjo, mogla raketa odtrgati od zemeljske oble. Seveda pa meso in kri ne moreta prenesti silnega mraza in redkega zraka. Zato bi morala taka raketa nositi človeka v umetno gretih in prezračevanih kabinah. Leteči stroj, ki bi preletel 1500 km na uro, bi obkrožil zemljo v 24 urah in bi bil torej enak hitrosti premikanja zemlje.
Zanimivo je prorokovanje arhitekta Haldana, ki pravi:	»Gotovo je, da bo
človeštvo zapustilo to zemljo. Strašne bodo žrtve, vendar to njihovih naslednikov ne bo odvrnilo od boja do končne zmage. Človeštvo bo prej ali slej prišlo do planeta, ki ga bo nato obljudilo.«
Rnefcdote
Veki slavni zdravnik se ga je lepega ^ečera prav pošteno nalezel. Ko je hotel kosti svojega rojstva položiti v mehko posteljo, zabrni telefon in ga nujno pozove k neki njegovi pacijentinji. Poslušno se je oblekel in se podal k bolnici, ki je vsa obupana vzdihovala v postelji. Ma>avo je stal kraj postelje in poskušal z uro v roki našteti utripe žile, pa ni šlo... Poskuša vnovič, gleda na uro in potem si da sam sebi polglasni ukor: »Vidiš, vidiš —, kaj dela novo vino!« Napiše recept za neko zdravilo, ki ni moglo ne koristiti, ne škoditi in — gre. Drugo jutro, ko je odpiral dnevno pošto, najde posetnico svoje sinočne pacijen-tinje s prilogo lepega honorarja. Na po^ setnici pa je stalo: »Dragi gospod doktor! Hvala Vam velika za Vaš polnočni trud, vendar Vas za božjo volio prosim, j da nikomur ne poveste!« Zadeva je j namreč ta, da si ga je gospa bolnica tu- j di preveč nalezla, pa je mislila, da je edravnikov samotikor veljal — njej...
O portugalskem kralju Petru I. krožijo različne anekdote. Zgodilo se je, da je neki kanonik v jezi ubil očeta nekega čevljarja. V tistem času pa ni smela posvetna sodna oblast soditi duhovnikov. Tedaj se je modri kralj sam napotil pred cerkveno sodišče, ki je odločilo, da kanonik ne sme eno leto vršiti svojih furN cij, v katerem času izgubi tudi svojo državno plačo. — Kmalu po tej obsodbi je neki čevljar iz krvne osvete ubil nekega kanonika. Njega pa je moral soditi kralj: Obsodil ga je, da ne sme eno leto šivati in krpati čevljev. Pač čudna razsodba in neveretna ako ne bi Lila ohranjena po izročilu zgodovine.
# *
•
Raztresenost učenikov je ?e legendarna. Krono tej tezi pa je dal slavni Atnpfcre, glasoviti fizik. Nekega dne je
šel od doma. Na vrata stanovanja je napisal s kredo: »Nisem doma« in odšel. — Čez nekaj časa se je vrnil. Ko je zagledal napis na svojih vratih, je zagodrnjal nevoljno: »90 stopnjic sem sopihal navzgor, zdaj pa še magarca ni doma!«
Zdaj pa ena o Viljemu, »vsesilnemu«. - Ko je bil velmožni nemški »Kaiser«, je vrnil obisk Echvardu VII. — V nemškem ceremonijalu je strogo predpisano, da mora cesar jahati na belcu, medtem ko angleški ceremonijal predpisuje povsem nekai drugega: Gost mora jahati na črnem konju. Angleški dvorjaniki so se trudili na vse načine, da bi to točko programa spremenili v dostojno linijo, ali Eduard VII., diplomat in dosleden mislec, je vztrajal na želji »dragega gosta«. In tako se je zgodilo, da je nemški »kajzar« Viljem res v sni’slu svoie srčne žel e jahal na — belcu. Ves London se je krohotno smejal tej paradi, ker je v Angliji vsakemu otroku znano, da na belcih jahajo samo — cirkuški clowni...
V zaporu.
Ravnatelj kaznjencu, obsojenemu na smrt: »Vaš priziv je bil odbit. Smrtna obsodba ie torej pravomočna. Pripravite se na zadnjo pot!«
Kaznjenec: »Čudna smola! Danes je pondeljek. Slabo se začne ta teden!«
#
Paznik (jetniku, ki razgraja): »Kaj pa počenjate, nesrečnik?!«
Kazmenec: »Pa me vrzite ven rne morete!«
«
Delinkvent (pred eksekucijo, stoječ na majavih stopnicah pred vešali) ogorla-tio: »He, gospod rabelj, ta komedija pa utegne biti življenju nevarna!«
O zgodovini suinčnifca
Vsak povprečen človek rabi svinčnik, ki je postal življenjska potreba vseh slojev in stanov. Ni ga pridobitnega poklica, v katerem ne bi svinčnik igral važne vloge. — Svinčnik je star šele 266 let; izumili so ga 1. 1664 in je zaradi njegove izdelave nastala taka borba med mizarji iti knjigarji, da je zgodovina še danes v škripcih radi avtentičnosti osebe pravega izumitelja. Prve najdbe grafita so bile takoj izčrpane; morali so uveljaviti zakon, da se sme grafit kopati samo 6 tednov v letu! Koncem XVII. in začetkom XVIII. stoletja so tudi v Nemčiji odkrili bogate sklade grafita. V Nurnber-gn je nastala največja industrija svinčnikov. Kakor že omenjeno, so vodili radi »monopola« izdelovanja svinčnikov prav Ijuto borbo mizarji in knjigarji, dokler niso šele 1731. leta proglasili izdelovanje svinčnikov kot samostojno obrt. Sprva so smeli svičnike izdelovati samo sinovi mizarjev in 1. 1875 se je uveljavila svobodna produkcija svinčnikov.
Povsem razumljivo je, da so bili svinčniki sprva silno dragi, vsled česar se je pisalo s konicami iz pravega svinca, odtod ime — »svinčnik« — olovka (= olovo, hrv. =svinec). Ta označba se pa je prejela tudi svinčnika današnje oblike in dovršenosti, analogno tako, kakor se pravi pisalnemu jeklu danes »pero«, ker so se sprva uporabljala za pisanje s črnilom vešče prirezana gosja peresa, kar je v dobi zlatih, aluminastih, 'eklenih in steklenih »peres« povsem izključeno, ker je nepraktično. — Zgodovina postanka in razvoja vsakemu človeku neobhodno potrebnega svinčnika je vsekakor zanimiva in poučna, ker jo malokdo pozna.
Rabelj Deibler
Anatol Deibler, znani francoski rabelj, je vložil pred kratkim prošnjo za upokojitev, ker so se vsi njegovi napori, da bi dosegel zvišanje svouh prejemkov, izjalovili. Njegov naslednik je že imenovan.
Rabelj Deibler, ki je v svojih »najboljših« časih zasluži! približno 55.0'.0 Din letno, je izročil pred leti, ko je frank vedno bolj padel, justičnemu oddelku ultimat: ali izboljšanje prejemkov, ali pa ne reflektira več na svojo službo. Tada njegova grožnja z demisijo je bila neprevidna. Kajti, komaj je prišla vest v časopise, se je takoj priglasilo vse polno kandidatov za rabeljsko službo. Med njimi so bili 3 inženjerji, 1 odvetnik, 1 nadzornik vodne službe ter 1 gluhonemi brivec. Spor z rabljem pa je bil med tem že poravnan. Toda Deibler kljub temu ni bil potolažen. Mislil je vedno na o. . zlate čase, ko mu je njegov rabeljski poklic donašal zelo lene doh >dke. Nekdaj so imeli njegovi poklicni rovari-ši pravico, pobirati celo davek ter izbrati najboljše sočivje na trgu. Dobili so celo del slaščic, ki so bile pripeljane v Pariz na božični trg. Dalje so smeli ha Trgu de Pilori, kjer je bilo morišče, postaviti sedeže in pobirati poHubno » 'on-nino. K justifikaciji so prihajali v polnem ornatu, nališpani in skrbno oblečeni v rdeči obleki. Tedai je pač dovoljeval ta poklic še več artističnega vese’ja. Njegova na 'sitainejša doba pa ;e bila vsekakor med revolucijo. Vsak francoski departma je imel svojega rablja. Bilo j!h ie skupno 86.
Gospod Deibler se bojuje sedaj za svojo pokojnico in ni izk'jučeno, da si bo končno vzel za vzgled za svojega nekdanjega prednika Samsena iz revolucijske dobe, ki je v skrajni denarni stiski zastavil celo svojo žilotino.
21. kola I. razi.
NOVE ŽRECSC6
DOSPELE
UPRAVA
,JUTRA‘ in 'VECERNIKA'
ALEKSANDROVA CEiTA 13
Spori
Smuški tečaji na Pohorju.
Za časa božičnih praznikov priredi Zimskošportni odsek SPD Maribor sledeče tečaje:
1. Za začetnike pri Mariborski koči pod vodstvom gg. inž. Rungaldiera in P» ručnika Ogorelca.
2. Za izvežbane smučarje: pri Klopnem vrhu. Vadi savezni nastavnik g. Tav» čar iz Ljubljane.
Celodnevna prehrana pri Mariborski koči znaša 36 Din, pri Klopnem vrhu pa 30 Din. Prijavnina 30 Din. Prijave spre^ jemata do 23. dec. g. Medo Bureš v Ve* trinjski ulici in g. Franjo Majer na Glav* nem trgu.
Kakor lahko posnamemo iz dosedanjih vremenskih poročil, bomo letos imeli za Božič krasno smuko, tako da bo priše' vsak udeleženec na svoj račun.
Ponovno pozivamo vse one, ki se nameravajo kakega tečaja udeležiti, da s« pravočasno prijavijo, da jim lahko vsfi potrebno preskrbimo. — Tajnica.
Smučarji pozor!
Opozarjamo Vas na današnji oglas iZ' delovatelja smuči g. Forstneriča, Meljft Motarjeva ul. 18.
Rotouž na prodaj
Malo nemško mesto Soneberg n* Turinškem je v velikih denarnih tez* kočah. Pred kratkim je dobilo koifli' sarja, ki naj spravi mestne finanefl vsaj približno v red. In komisar P° dolgem proučavanju ni našel druge' ga izhoda, kakor da se je odločil prodajo lepega rotovža, ki je v P°' nos vsem tamkajšnjim občanom. Kiju6 vsem naporom pa ni bilo mogoče do* biti kupca in komisar je prišel radi tega v take stiske, da je prosil nad' rejeno oblast, naj ga razreši dolžno" sti komisarja, da kdo drugi poizkusi svojo srečo.
Salomonska odločba.
Mož: Tvoje zimske toalete me staflf jo več kakor vsi trije knjigovodje. prekaša moje finančne možnosti. Trebi se bo omejiti. Bilanca je pasivna; kaj n® je storiti?
Zena: Nič! Odpusti enostavno dv® knjigovodje in bo vse v najlepšem redu'
Razmišljena.
Ana: »Pomisli Vera! Pismo, namenje no Janezu, sem vtaknila v kuverto, 113 slovKeno na Jožeta... Kaj naj napr3'
vim?«
Vera: »Nič! Samo to bo smola, Tvoj Francelj zve o tej lahkomišljeti0' sti!«
ODPrarja na odprtpm morju
Zri zadnji vožnji holandskega parnika »Halveran« v holandsko vzhodno Indijo jc moral ladijski zdravnik ob asistenci drugega zdravnika izvršiti na neki potnici težko operacijo na žolču. I adja je bila na širokem morju, dan vožnje od Colomba. ko jc zdravnik uvidel nujnost takojšnje operacije. Ni kazalo drugo, kakor ladjo ustaviti za časa operacije, ki je trajala ravno 20 minut. Operacija se je izborno posrečila. Ko je ladia dospela v Medano, so potnico odpravili v tamošnjo bolnico.
Stara, a vedno nova.
Katehet razlaga v šoli, kako je ustvaril Adama in Evo, ki sta prastari’ človeškega rodu.	,
Oglasi se Mirko: »Moj papa trdi. “ smo se razvili iz — opice.«
Katehet:	»Pozdravi	gospoda	papan*
pa mu reci, da mene vaše rodbinske ra*' mere prav nič ne brigajo.« —
Lovska, sodobna.
Zakupnik velikega lovišča je ujel di^ jega lovca baš na svežem delu in ga 8!vj, znal. Kot staremu grešniku mu je deJ »Najmanj sem, Tine, od Tebe tnis'"-sc baviš s takim poslom. Kaj naj nap vim s tehoj?«	«va
»— I kaj! Odkupite mi, gospod ta j zajca za milostljivo gospo soprofi0-dani čisto po cenil«
V	M a r ! n o r u, dne 13. XII. 1030.
ftforKnrcil V F f F P N I K T««fra
?!ran S
M. Zevaccos
V senci
Zgodovinski roman.
23
To#a premagal se je, in vajen obvladati svoj obraz, je naglo nadei smehljaj, ki je pomiril množico 'n prestrašil vse tiste, ki so ga poznali.
»Zabavajte se!« je kriknil z veselim glasom. »Luč božja, gospodje, kaj pomenijo ti pepelnični obrazi! Na-'Slo, naglo! Ples naj se nadaljuje!«
Takoj nato pa je dodal tako, da ga je slišala vsa neposredna okolica:
»Vojvodinji Fontenbloski se je bledlo... Včasih so capadi... sicer pa trdijo zdravniki, da bolezen ni oosebno nevarna... Jutri že ne bo več sledu o tem!«
In gesta njegove roke je povedala, kar so usta zamolčala.
Veselica se je obnavljala z velikim šumom: med zabavo pa se je širila vest, da napada novodošlo kraljevo metreso blaznost.
To je bila tudi razlaga za njeno čudno vedenje, odkar je bila stopila v dvorano, za njeno brezgibnost *n za čudno strmenje njenih oči.
Zenske so mislile same pri sebi:
»To je dobro!«
Moški pa so si pošepetavali:
»Škoda, škoda!...«
In *o je bilo vse. Žileta je slišala čisto natanko, kaj je rekel kralj. Razumela je njegove besede. Toda bi mu marala odgovoriti, marveč se je vrnila na svoj sedež in se pogreznila v prejšnjo brezbrižnost do vseh liudi in vseh reči.
Zdelo se je že, da je kralj pozabil dogodek; smejal se je v krogu svojih intimnih ... toda v njegovi Slavi je vrvelo neurje.. ■ Premišlja! je, s kakšnimi sredstvi bi mogel streti neukrotljivi značaj pogumne deklice... kako bi jo omehčal in upognil po svoji volji...
Bila je njegova hči.
Ljubil jo je kot takšno.
Njegova ljubezen je bila prevzela drugo lice... tako si je vsaj zatrjeval. In obljubljal si je na tihem: Ali pozabi Žileta Tribuleta, ali pa jo starem brez prinašanja!
Zdajci pa se je nasmehnil... Z migljajem roke je Poklical k sebi Sansaka, D’ Eseja, in La Šatenjreja, ki so šli pravkar mimo.
»No,« je vprašal svoje tri Ijublience, »kako je z Tanami?«
»Ozdravljene so, sir?« so odgovorili vsi trije kakor en sam mož.
»Tisti rokovnjač ni razumel šale! Bogme, kakšni sunki! Biti mora izborna sablja!«
»Oh, sir,« je dejal La Šatenjre, »lopov nas je presenetil!«
»Vem, sicer pa mora biti človek pripravljen na vse pri teh obešeniakih... Uče se izdajalskih sunkov, ki jih znajo f pridom rabiti v temi, ko človek ne vidi njihovih Ktpirjev...«
Žileta je poslušala s tesnobo v srcu.
Prav dabro je slutila, da govore zdaj zaradi nje.
»Saj res,« je povzel kralj, »kaj se je zgodilo pravzaprav s tistim rokovnjačem, Monklar?«
»S katerim rokovnjačem, sir?«
»No s tistim Manfredom, ki ste ga hoteli obesiti!«
Žileta je sklenila roke ...
Iz žalosti jo je tirala kraljeva surovost v grozo. Ranivši jo naprej v njeni ljubezni, jo je hotel zdaj še zadeti v drugem čustvu, ki je klilo v njenem srcu.
»Saj to že ve Vaše Veličanstvo!« je zaklical Monklar.
»Vseeno, grof, storite, kakor da ne bi vedeli. Sicer pa je stvar tem gospodom še neznana... Zgodbica je zabavna in pripravljena kakor nalašč za veselico... In zdela se vam bo tem smešnejša, gospodje, čim mi je bi! širokoustnež, bahač kakor vsi njemu enaki, obljubil, da me pride poiskat noter v moj Luver... Govorite Monklar!...«
»Slab pripovedovalec sem, sir.«
»Vseeno... pripovedujte. Poslušamo vas.«
To rekši, se je kralj ozrl na Žileto s pogledom, polnim hladne okrutnosti.
»Torej, sir, zasledoval sem rokovnjača. Spustil se je v beg, in že mislil, da mi uide... Izrabil je čuden dogodek, ki se mi ga še ni posrečilo razjasniti, da je prišel skozi vrata Sen-Deni... Toda došel sem ga... Ali veste, gospoda, kam je bežal pred mano? ... Na monfokonsko morišče!«
»Prirojeni talenti so ga gnali gor!« je pripomnil kralj.
Žileta je komaj zadušila rahel vzklik, ki Je izginil med grohotom dvorjanov. Grof De Monklar pa je nadaljeval :
»Videč se obkoljenega in čuteč, da nam ne uide, si rokovnjač ni vedel pomagati drugače, kakor s tem, da se je skril v mrtvašnico!... In veste, kaj sem storil nato? ...«
»Povejte, Monklar.«
»Zaprl sem železna vrata.«
»Bravo! To je bila vrla misel!« so vzkliknili z globokim prepričanjem Sansak, Ese in La Šatenire, dočim so se ostali dvorjani nehote zdrznili od groze.
»Koliko dni je že od tistih dob?« je vprašal kralj.
»Danes je peti dan. Ob tej uri je lopov nedvomno že mrtev.«
»Kako pravite, da je ime teinu človeku? Spomnite se njegovega imena...«
»Manfred, sir.« .
Ta hip pa je videl kralj, da Žileta vstaja.
In njen obraz ni bil tako prestrašen, kakor se j* nadejal.
Upirala je oči v neko točko sredi množice: roke so se ji zgeniie neopredeljeno, kakor da se hočejo iztegniti proti nekomu.
Franc I. je sledil smeri tega pogleda, razodevajočega naivno radost; in ko je videl predmet Žiletine-ga vznemirjenja, je prebledel od gneva in praznoverne groze hkrati.
Prijel je velikega profosa za roko.
»Smrt božja, gospod!« mu je dejal s srdito zamolklim glasom. »Ljudje, ki jih vi ubijate, se :rii zde nenaravno čili in zdravi... razen če je tistole samo prikazen... Poglejte!«
Monklar je pogledal in prebledel kakor mrlič.
Med množico velikašev se je bližal mož v črni baržunasti obleki, roko naslonjeno na držaj rapiria; razrival je skupine in stopal naravnost proti kralju
In ta mož je bil Manfred!
Žileta ga je zagledala prva.
Zagledala ga je ravno v tistem hipu, ko je Jiote-la zakričati v pričo kralja svoj obup in svojo ljuoe-zen, prestrašena po Monklarjevi pripovesti...
Tudi kralj je videl prihajati, in zdelo se mu je, da od groze ne more izustiti besede.
Edini Monklar je ohranil hladnokrvnost.
Pomignil je gardnemu kapitanu Bervjeju in mu šepnil na uho par besed.
Isti hip je stopil Manfred pred onemelega kralja ter se priklonil z visokomerno eleganco.
»Sir,« je dejal s povzdignjenim glasom, »obljubil sem vam priti povedat semkaj v Vaš Luver, da je lopov, kdor rabi silo proti ženski... Držal sem besedo, kakor vidite in slišite!«
Prazno delo bi bilo, popisovati osuplost, ki se je lotila dvorjanov, ne izvzemši Monklarja, ko so videli došleca izzivati tako predrzno posvečenega nosite-lja krone... Bralec pa si jo lahko predstavi vsaj toliko, ako omenimo, da se nihče v tem mnogoglavem zborovanju ni spomnil, da bi položil roko na Manfreda
Velik krog se je bil napravi! okrog njega.
In vendar ni bilo v vsem nastopu Manfredovem, v njegovem glasu in njegovih mirnih, lahko bi rekli žalostnih očeh nikake nesramnosti.
Toda njegova pokojna in dostojanstvena smelosi je bila v resnici nekaj nečuvenega.
Kralj je bil bled kakor vosek.
(Nadaljevanje prih.)
V	mojem oddelku ostankov prodajam od 10. decembra 1930 pošiljko, prilične 1.500 parov
snežnih čevljev in škornjev
znamke „WIMPASSING" po okazijskih cenah!
damske snežne čevlje par po Din 72-.
3570	Naj nihče ne zamudi ta izreden priložnostni nakupi
FRA.NC KORMANN, Maribor, Gosposka ul. 3.
Prane	»74
ODOL steklenice
kupuje
galsnterijska trgovina
Drago Rosina
Vetrinjska ulica 26
Stalna priložnostna prodaja velike zaloge	»-v
nogavic, telovnikov, puloverjev,
vsakovrstnih hišnih in kuhinjskih potrebščin, posebno
karlovarske porcelanaste posode
url Kom u. oddelek ostankov, Maribor. Gosoosia 3
Naš nad vse ljubljeni oče. ozir. tast In stari oče, gospod
Mihael Pozor
poštni poduradnlk v pokoju In posestnik.
je danes, dne 13. decembra, ob 6 zjutraj, po dallši mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v V4. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v pondeljek, dne 15. decembra ob 15. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju.
Sv maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 16. decembra ob 7. uri zjutraj v stolni in mestni župni cerkvi v Mariboru.
Maribor, Rab, Trst, dne 13. dec. 1930.	3576
Anton in Rafael, sinova: Antonlia vdova Vcnuti: Karla por. Vodišek, Jo-slplna por. Bratoš, Marija, por. Oropale, Ljudmila por. Fajt, hčerke. Vsi zeti, sinahe, vnuki In vnukinje.
Brez posebnega obvestila.
5igurno ustrežete najbolj
Vaši ženki in gospodinji s krasnim in vsestransko praktičnim
božiCim
darilom.
ki ga dobite najceneje in v največji izbiri pri
Slran B
j}i(n»Uwirctrf v F (^ F r> M T K U<trg
Izpraznitve na prodala
f M a r I!i o r ti. one m. *n-
20% popusta!
20% popusta!
£404
stekla, porcelana, kamenite lončevine in luksusnega blaga samo nekaj dm
Ernest Gert, Maribor. G®sg>®ska uilca 13
Oddam
udobno, čisto sobo eni ali dvema osebama. Gosposka ulica 56, vrata 8, 3559
Prodam
svileno obleko za ples, črno svileno obleko, otroSko posteljo z vložkom, otroški sklopni stolček, toaletno zrcalo iz bambusovine. Gosposka ulica 56, vrata 8.	   .	3558
Prodam
lonec E* izkuhavanje perila, posteljno pogrevaCo, svetiljko, otroške čevlje in steklenice. Gosposka ulica 56,^vrata 8,
3560
Dva gospoda ali gospodični Sprejmem na stanovanje in prvovrstno domačo hrano. Zasebna kuhinja, Slovenska ulica 28,	,3557
Prodam
dobro ohranjen otroSkl voziček. Nekre-pova ulica 6, vrata 2. _____________.3556
Praktikantinja,
katera popolnoma obvladuje nemški jezik v govorenju in pisavi, se sprejme. Le take se naj javijo, katere obvladujejo tudi pravopis. Izčrpne ponudbe v nemškem jeziku se naj pošljejo pod »F. K. L. 1930« na upravo lista.
3555
Vegetarijanci odrešeniki krize 1
h cele Jugoslavije, združite se y naj-večjo gospodarsko in življensko-refor-mno podjeOs »Vegetarija«! Naslov: »Marstan«, Maribor, Koroška 10. (Odgovor triznamke^	3554
Priiava stanovanj brezplačno!
Dnevno izbira najemnikov pri posredovalnici »Marstan«. Vpisnina 5 Din. Prijava tudi lokalov, gostiln, hiš itd.
»“3553
Gostilno dobroidočo
vzamem v najem ali na račun. Cenj. ponudbe pod: »Prometna« na upravo »Več« mika«.	3562
Gramofone, šivalne stroje, otroške vozičke in kolesa popravlja najboljša specialna mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tatten-bachova ul. 14. Nasproti Narodnega doma.	602
Pozori Cene hrani padleI V gostilni Ko*, Cvetlična ulica 11, dobite na izbiro dobro domačo hrano, obed: Jnha, meso in dve prikuhi že za Din 7«—. Na razpolago so tudi vsa mrzla In topla jedila ter novo vino liter Din 10.—. Vsako soboto In nedeljo pečene krvave In mesnate klobase. Za obilen obisk se priporoča Ivan Kos, gostilničar.	3418
Prodam po nizki ceni
moško obleko in dobro zimsko suknjo. Ogleda se od 12. do 16. ure. Puškinova 11 I.	3547
Kolesarji pozor!
Sezona za vožnjo s kolesi je končana. Sedaj je treba skrbeti za bližnjo pomlad. Pustite Vaša kolesa z malimi stroški čez zimo temeljito popraviti in kolo bo spomladi kakor ’ novo. Kolo vzame popolnoma narazen, emajlira, ponikla, vse ležaje temeljito očisti, zbrusi ter na novo z najboljšo vazelino namaže in zopet sestavi, tako, da ste za prihodnje leto s kolesom popolnoma preskrbljeni, največja specijalna mehanična delaVniča Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbačhova ul. 14, nasproti Narodnega doma. Shramba koles in motorjev čez zimo. Brezkonkurenčne cene. Točna in solidna postrežba!
3568
Velika zaloga kuhinjske posode.
Hišne in kuhinjske potrebščine vseh vrst. — Vsaki gospodinji znana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Herkules«, la aluminijeva litoželezna In posteklena posoda. — Nadalje mline za meso, orehe, kavo, mak in poper. — Tehtnice za kuhinjo in mero-preizkusne za trgovce z uteži. Ribeže ravne, okrogle, polokrogle in oglate. Lopatice za oglje, pepel in smeti. Sita. deske za testo in valjarje. — Likalnike. — Razne oblike za vsakovrstno pecivo. — Kutije za špecerijo in dišave. — Kotline in šibe za sneg. — Solnike, kangle za mleko, cedila za luho, čaj. testo in salato. — Vedrice, umivalnike In vrče. Nočne posode. Stiskalnic* za ocvirke in krompir. — Samovare »Phfihus« in druge vrste. — Škafe o-krogle in ova'ne. — Lonce za kuhanje perila in perilnice. — Jedilno orodje in žlice vseh vrst. — Jedilne servise iz porcelana raznih izpeliav. Kuhinjske garniture iz kamenine In porcelana. — Krožnike iz porcelana in kamenine. — Umivalne garniture in vse vrste steklene robe ter pletene košare in cekarje. Obče znana specijalna trgovina s kuhinjsko posodo A Vicel se nahaja sedaj samo v Gosposki ulici št 5	XXX
Premog Peklenica
brez smradu in kamenja, malo pepela, Po vozovih Din 38.— franko dom. B. Guštin, Cankarjeva 24, telefon 2499. 3053
Spalne sobe,
politirane, najmodernejše, ugodno prodam. Mizarstvo Rudolf Kompara, Aleksandrova C. 48.	3106
Sanke
prima s sedežem *s podlogo, enosedežne Din 115.—. Eksportna lii*a »Luna«.	XLV	i	IF
KOVAŠKI PREMOG,
Mejovšek, Tattenbachova 13, tel. 2457.
3322
Opravilna številka: E IX 4006/80
To
Dražbeni oklic.
Dne 26 januarja 1931 ob 10 uri dop. bo pri podpisanem sodišču v sobi št 27 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga k. o. Polička vas vi, št. 77 k. o. Polički vrh vi. št. 74 Cenilna vrednost:	Din	188.560 10.
Vrednost pritikline: Din 15.756-—. Najmanjši ponudek: Din 125 706 67.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru odd. IX
Okrajno aodišfe v Mariboru odd. IX.,
dne 25. novembra 1930.
Sobo in črkoslikanje,
vedno nainovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.	X
Prodam
ceneno čisto novo smuško obleko. Vprašati, Cankarjeva ulica 1 II, desno.
3539
Elektroinštalacije,
montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najceneje izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul 16. Velika izbira svetilk, elektroblnga. motorjev po konkurenčni ceni. XII
Božična darila Foto-Kieser, Gregorčičeva 20. Šest razglednic samo 60 Din. 3303
Hi ro popravilo ur,
ceneno in točno z l--5letnim jamstvom pri tvrdki A Stoječ. Maribor. Jurčičeva ulica št: S. Po stenske in stoječe ure se pride na dom.	XVII
Vozički za lutke
Din 75.—, 85.-, 110.—, 140— itd. Eksportna hiša »Luna«.	XLV1II
Gugata! konji
masivni iz lesa Din 125. Eksno*-tna. hiša »Luna«.	XI.V11I
Nalboljša
in najceneiša dalmatinska vina, bela in črna. dobite le v prvi dalmatinski kleti v Mesarski ulici 5. (Pod Glavnic trerom.)	^	38
Snežne čevlje Din 95.-. 105.-, 115.—, 129.-, 139.-, 149._. Eksportna hiša »Luna*. XLVIII
Monthlanc nalivna peresa.
Po 5’efnem šfudiui nam prinese Mont-blanc sVoi nafndvčjšl nalivni model s pritiskom. Papirnica Novak, Gosnoska ulica.	XXXV.
Plašč za uniformo kupim.
Ponudbe pod »Plašč« na upravo lista.
_____________________________________3537_
Prodajam igrače, kino-aparat, smuči, smučarsko obleko čevlje, snežne čevlje, moške plašče, klobuke, pisalni stroj, umivalnik, za-vese itd. Starinarna Peteln, Mariboj", Orožnova 1.	3535
Krzneni plašč za gospoda
s. sealskin-podlago in sealskin ovratnikom ceneno prodam. Vprašati iz Prl‘ jhznosti v trgovini K. Granitz, Gospo* ska ulica 7.	3543
Krompir beli,
jedilni kg a 65 para franko Maribot, prodaja od 500 kg naprej R. Dimnik Loka pri Sv. Janžu na Dravskem P°‘ Iju.	3532
Sobo z električno lučjo oddam eni ali dvema osebama. Trža-ška c. 20.____________________________3564
Mandolina in bisernica ugodno na prodaj. Naslov v upravfli’ štvu.	3572
Posebna darila iz najfinejšega usnja, albumi ža atfljj* terje pisalne mape, spominske ktijr .ere, denarnice.' koledarje, piserHsk' papir. Papirnica Novak. Gosposl<3 i<H>a o____________________________ XX	V	V
KH>ase vseli vrst, domače, vsako sj boto in nedeljo pri Q s e t u, Man' borski dvor.	335]
Gramofonske plošče po starih cenah.
Brez pribitka carine. Samo od 8. do 15. dec.
RADIO S TA RK EL
MARIBOR
i*. 6
IZ TOVARNE
sl
Potnvalnl aparati od D 499,-Namizni aparati od D 850.-Aparati v omaricah
od D 2615,-Za gostilničarje z vmetkom na zalogi.
gueralne kome razne Borače
najugodneje v galanterijski trgovini
Drago Rosina
Vetrinjska ul ca 26
Vsakovrstne
po meri, hitro, solidfl® in točno
Gajšek, Mlinska 10
Krčevinski dvo?
Aleksandrova cesta št. 7*
jutri, nedela, dne 14. decembra
KONCERT
3515
Za dobro kapljico in izboren prigrizek preskrb' ljeno. — Za obilen obisk se priporoča VOGRIČ
Vfelika zaloga najnovejših ton-film-zvočnih plošč, »Taitber* ivočne plošče, kakor vseh umetnikov in druge zvnlm plošče od Din 50.— naprej.
m c
Zaloga vseh Instrumentov: Gosli od Din 78,-napr. Mandoline od Din 136.-napr. Kitare od Din 206.- napr. Centralna zalo«a Ernst Hett, Maribor, poStnl predal 77. — Tovarna 'glasbenih instrumentov. gramofonov in harmonik, lastnik OTO PFRC. — 20.000 zahvalnih nisem: točna po strežba!
Detallna prodala: Gospodka 34.
IfcuDoilllahua OosDoskfl 46-1 Cenik brezplačno!
J529
lani!
za vse
m\\m
je glasbeni instrument, ki poživlja domačnost. Zahtevajte brez odlašanja, da Vam rpzkažcmo neobvezno naše povsod cenjene Instrumente. Strmeli boste nad našimi nizkimi cenami! —
Tvornica glasbil
&EINEI & HEROID
prodajalna
Trs Svobode 6
.»t. :
£'Najboljša pralnica ovratnikov je „ddeal“	\
Melika izbira
krznenll^^aščev
kožic za obroblienie in kožuhovinaste Dodloge
v najboljši kvaliteti in nizkih cenah v
trgovini s krznom
GRANITZ
Gosposka ulica štev. 7.
Istotam se izdelujejo krzneni plašči
po meri.---Sprejemajo se tudi
popravila krznenih plaščev.	s,
Oddala trgovine.
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem radi svoje bolezni dal svoja	3567
TRGOVINO Z	BLAGOM
v nafetn gosp. ZAMOLO EMILU.
Zahvaljujem se tem potom cenj. odjemalcem za izkazano mi zaupanje. Obenem tudi prosim, da se isto zaupanje nakloni mojemu nasledniku. — Z odličnim spoštovanjem SUCHER Alojz — MARIBOR, Tržaška c. 2.
Prevzem trgovine.
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel od gospoda A. SUCHER-ja
TRGOVINO Z MEŠANIM BLAGOM V MARIBORU. TRŽAŠKA CESTA 2.
Prosim, da se mi izkaže enako zaupanje, kakor mojemu predniku. Zagotavljam samo prvovrstno blago, točno postrežbo in ugodne cene. — Se priporoča	3566
ZAMOLO EMIL.
356]
/anatorij v Mariboru
1117
♦
Gosposka 49	Telefon	23-58
Najmodernejše urejen za operacije in zdravljenje z zdravilnimi aparati. Višinsko solnce, diatermija, toni-zator, žarnica „Hala*. Lastnik primarij
Dr. Mirko Černii
specliallst za kirurgijo.
vse velikosti najceneje pri izdelovatelju
•v
Maribor Melie
Motarieva ulica 18
<3a’anteriia, drobnari e. oarfumerije.
DBDlr, oSetenine, vrvars^ci izdelki,
taraČ£, C krdSki in svečice za božično drevo
itd. na debelo in na drobno	335
DRAGO ROSINA
Maribor — Vetrinjska ulica 26
»^-   ------------------------------
Nagradni razpis
Din
5000'-
zložen reklamni verz (Schlagwort), ki mora vsebovati ime »Meinel-Herold«. Rešitve se naj oddajo v zaprti kuverti v naši prodajalni na Trgu svobode 6. Za oceno je merodajna samo tvrdka	3576
M
H
MEINEL &
TVORNICA
HiROLD
GLASBIL
Predno naročite mizarske izdelke, kot vrata, okna, mehko pohištvo itd., zahtevajte ponudbe od mizarskega podjetja
Mariborska lesna industrija
AL. DOMICELJ,
Koroška cesta 46, telefon 21-60
ki izdeluje vse tovrstne izdelke strokovno in po konkurenčnih cenah. Najnižje cene tudi za serijske izdelke.
Stalno na prodaj vse vrste rezanega lesa po dnevnih cenah.	XXXIX
ii243
Avtomobilistu
Vožnja nemotena Vam je zagotovljena. Baterije 6 in 12 voltne damo brezplačno na posodo, za čas nabijanja ali reparature Vaše baterije. Nove avto baterije nabite, vedno na zalogi. tNtra akumulator Ing. I. & F. omlcelj, Maribor, Strossmaierieva 3.
Radio oddaina portaia liublian a PADIO, kot si «a želite
namreč zelo dober in zelo poceni!
Naša reklamna prodala, ki traja do 31. decembra 1930. obsega sledeče radijske sprejemne naprave:
Enoeiektronski aparat, kompleten, z elektronko, baterijami, antenskim materijalom ter slušalko, za naplačilo Din 100.— ter osemkratno mesečno plačilo po Din 75.—.
Troelektronski aparat »Reinartz«, z elektronkami, akumulatorjem 18 ah; anodno baterijo 90 Volt, finim zvočnikom in antenskim materialom, za naplačilo Din 240.— ter desetkratno mesečno plačilo po Din ISO.—
štlrielektronskl aparat »Relnartz«, z elektronkami, akumulatorjem 36 ah, anodno baterijo 120 Volt, finim ansleškim zvočnikom AC 27 in antenskim materiialom za naplačilo Din 380.— ter dvanajstkratno nesečno plačilo po Din 280.—.
R»DIO-LJUBLJANA
podružnica Mariocr, Aleksandrova c. 44
Gramofonske
plošče
do starih cer ah.
Brez pribitka carine! Samo od 8.—15. dec.
Radio Starkel
Maribor Trs Svobode štev. 6
TOVARNA GLASBIL IN GRAMOFONOV
MEINEL
&
HEROID
Gramofoni
Mandoline
Violine
Gltare
Trombe
Hrtu taraimlki
od	Din	298 —	dalje
.	*	136'—	„
»	•	95'—	„
m	»	207*—	„
•	„	505*	„
_	_	85—	.
3361
PRODAJALNA: TRG SVOBODE
Nova Scherbaumova itjradba
mm
Zahtevajte povsod „Večernik“!
 'HMMiiiii!H!iii|i|i|iinill!iiliiniiliPii|liilimiiimm'mniimimiiiiiii|!!|j||||i|j||||(||j|p
U pa Božična darila
so ročne torbice, listnice, denarnice, aktovke, kakor tudi potni kovčeki. nahrbtniki, dokole-nice i. t. d, — Vse to v na j večji izbiri pri
IVANU KRAVOSU
MARIBOR — ALEKSANDROVA CESTA 13.
NalcenejSi nakuo za Božiž
OTROŠKE NOGAVICE od Din 5,— naprej; NOGAVICE Z OBROBKOM (Haferl-socken) od Din 10,- naprej; MOŠKE NOGAVICE od Din 4.50 naprej; DAMSKE NOGAVICE od Din 7— naprej. DAMSKE FLOR-NOGAVICE od Din 12.— naprej: DAMSKE VOLNENE NOGAVICE od Din 18— naprel; SVILENE NOGAVICE in NOGAVICE iz UMETNE SVILE v vseh barvah in cenah: SPODNJE MA.IICE od Din 15.- do 25.— po velikosti: SPODNJE HLAČE od Din 15,— naprej; SVETERJI ZA OTROKE od dinarjev 35.— naprej: SVETERJI ZA DAME od dinarjev fiO- naprej; PLETENE DAMSKE OBLEKE od dinarjev 200.-naprej; DAMSKE ROKAVICE od dinarjev 14 - naprej; MOŠKE ROKAVICE od Din 16,- naprel Itd. — Vrhu tega največja izbira trikotaž, pletenin. perila, kravat, ovratnikov, vezenin, Clpk, svilenih trakov, toaletnih potrebščin, pailumerile po zelo nizkih cenah. — Specijalna razstava vseh otroških igračk In nakita za božična drevesca. Lastna pletarna in predtiskarila! Prevzame entlanje, ažuriranje in vezenie!
Eksporlna Hlia LUNA, Maribor, Aleksandrova c. 19
FRANJO MAJER
K AN U FAKTU RA MARIBOR GLAVNITRB 9
MarJKorsU V F C F I? NIK Jirfra
Naznanjam cenj. občinstvu, da sem ©epi«
delavnico
a dame in gospode. Prevzamem vs;
JESME3 ulesu mmo*
Jezdatska ulica 8, II. obfekt, 1. »adstiopjs
Zelo praktično in lepo darilce vk Rožič je
smu^rsklkroj
Velika izbira lodna v modri in riavi barvi od Din 98-s. do 210 meter
naprej.
Krzneni plašči po naj-novejši fazon*. v največji izbiri in po vseh
8571	cenah.
MODNA TRGOVINA
JOPICE
H. J. TU RAD
Maribor, Aleksandrova c.7
Tnl I1 II-Lmi
|iiWS
Tjrrrrrnf
SjrrrrT
Manufaktura, Čevlji, podplati kuhinjska posoda
špecerijsko m kolomjaino hlapo, kratko povedano,
vse kar potrebujete — pridite m poaleaaite
merjajte cene in kmalu se rosfe prepričali ca smo
m tovarno,
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik IsdaJateUa in urdiik. FRJti liPOZnVlC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO JETelA
X M*'tboru,