t t i D 'i 9 D I i I f CREDHANSTALT Banka uspešnih M. Sobota, Lendavska 11 tet.; 21-780 Vestnik portretira naj... filmskega Igralca leta, glavnega jnn^a filma Halg^o, ; Jožeta I VREME Sedaj je čas, da vidite ? koliko vam bo pobrala država z Ob koncu tedna bo fAlačno z občasnimi padavinami. Vesbiikov koiedar 26. januar, četrtek, Timotej 27, januar, petek, Elica 28, januar, sobota, Tomaž 29. Januar, nedelja, Franček 30. januar, ponedeljek, Martina 31 januar, torek, Vanja 1. februar, sreda, Nace Munka Sohob, ze. ianiHria 1S85 • Leto XLVll • Št. 4 • Cena 130 SIT dohodnino. Pregovor če je februarja pretoplo, bomo v aprilu za pečjo. naj bi bilo podje^e, fei namesto projektov poskuša na mai^ ra^^^B obfflo^ih ^ndem naprej zagotoviti delo. i Ste šli na razprodajo, ste našli kaj I ■ zase, ali pa ste se odpravili iz "^sovine z dolgini nosom; o tem *^nj so vam ponujali trgovci - 5 v ’ U>tl ^VFllUJCill Irlgl/TVl^ P^^eberife v Vestnikov! reportaži. I manj je podeželskih I ZdravhiT in zdravstveni domovi J’ poskušaio dobiti; kako so pri Teni ^pešni, preberite v Vestniku. Dogodki zadnjih dnt v politiki na globalni ravni nas ne bi smeli presenetiti. Ne glede na strete, ki smo jim bili vsaj navidez priče in so idosegU svojo kulminacijo s televizijskima prenosoma parlamentarnega izasedanja ob razpravi o ustavni obtožbi zoper predsednika vlade in vloženi interpelaciji zoper obrambnega ministra, se ni zgodilo nič pretresljivega ali celo nepričakovanega. Politiki dveh vladnih strank, ki so že nekaj časa demonstrirali konfliktno stanje, ki naj bi privedlo do razkola sedanje koalicije, so e zakulisju kljub vsej medsebojni nestrpnosti delovali izredno pragmatično in racionalno. Čeprav je šlo za prestižno kupčakanje za okrepitev ali ohranitev položaja na oblasti, so se zadeve na koncu izšle. Na prvi pogled so dogajanja zadnjega časa v politiki kazala navzven to, da imamo opravka z dezorganizacijo. Ob dogajanjih e parlamentu se je ta dezorganizacija navzven kazala na ravni pravd igre, ki naj jih ne bi nihče več spoštoval. V Še bolj klavrni podobi se je ta dezorganizacija kazala na ravni organizacije in delovanja kolektivnih akterjev - torej največjih koalicijskih partnerjev. Oba partnerja sta ne glede na afero, ki je navzven krhala njuno medsebojno zvezo, poskušala in to počela zaradi uveljavljanja in potrjevanja svojega ožjega oblastnega interesa. Njun medsebojni odnos je postavit na glavo tezo, da dokler nekdo sodeluje, se lahko zanaša, da ne bo izgubljal. Politični analitiki pravijo, da ta teza drži Še zlasti v obdobju rasti. K tej tezi takoj postavijo tudi na.tprotno, namreč da zastoj ali recesija uničujeta podlage za medsebojno sodelovanje in v tem Času postanejo medsebojno spoštovanje, zveze in zavezništva vprašljivi. Gledano v tej luči se seveda postavlja vprašanje, ali vse trditve o položaju gospodarstva, ki nam jih je v zadnjem času nairesla oblast, dejansko držijo. Če prevet- jamo omenjeni tezi Z odnosi znotraj koalicijskih partnerjev, nekatere zadeve, ki jih je vlada javno razglaSala, vsekakor zanika. Na problem njunih medsebojnih odnosov je možno gledati tudi mnogo Širše in njun konfliktni odnos povezati z vsem tistim, kar so nekateri analitiki že storili. Možno pa se je pridružil tudi tistim, ki so zapisali, da so vsi konflikti, ki so bili producirani na ravni zunanje politike, predvsem posledica notranjepolitičnih obračunov. Toda pri tem ne moremo prezreti že prej omenjenih tez, ki nam razkrivata bistvo konflikta. Ob tem .seveda ne kaže ovreči razmišljanja, namreč, da je vse dosedanje rezultate poskušala pospraviti pod svojo streho ena politična elita, v tem primeru LDS. Eazmištjamo lahko tudi drugače, ali sedanji konflikt, ki ga v tem trenutku ne moremo več definirati kot konflikt, ni pomenil tudi tega, da .sedanja oblast v prihodnje ne more več zagotavljati tega, s čimer se je I I dosedaj hvalila, in posledica so morda bili tudi konflikti in krhanje zavezništva med strankarskimi elitami. Po tem kar je bilo ob izbruhu medsebojne krize izrečenega, pa čeprav je šlo za zurtanjo politiko, bi temu lahko pritrdili. To bi morda tudi vzdržalo glede na sedanji razplet omenjene krize, ki se je končala s prej omenjenima parlamentranima razpravama in ponovno razdelitvitijo pozicij znotraj koalicije. Na globalni ravni se je ne glede na vse zaplete politika kljub vsemu stabilizirala. Ne glede na strese tudi realno m bilo mogoče pričakovati drugačnega izida. S tem paše m prišlo do miru, kajti omenjena kriza se bo prej ali slej prenesla na lokalno raven, in to ne toliko zaradi političnih obračunov kot zaradi tega, ker država oziroma politične elile niso jasno definirale pogojev delovanja lokalnih oblasti. Posledično gledano je tudi normalno, da bo do tega prišlo, kajti vedno bolj se kaže, da sedanja lokalna organiziranost nikakor ni kompatibilna z državno in da vladajoči eliti (ne glede na svojo umiritev) ne bo uspelo uskladiti interesov lokalnih skupnosti s svojimi interesi na drugi strani. J. VOTEK 5/^ ■ - - ' V 15- . 1 ■ v 3 dr stran 2 vestnik, 26. januarjgt aktualno okoli nas 3 H PG SLOVEm ■ LJUBLJANA - Častni državni odbor za počastitev 50-let niče konca druge svetovne vojne in zmage nad fašizmom in nacizmom je na drugi seji podprl predlog predsednika države Milana Kučana za postavitev spomenika vsem žnvam vojne, polemično pa so razpravljali o sodelovanju Cerkve pri proslavljanju tega dogodka. ■ LJUBLJANA - Slovenska vlada je ob zapisih o morebitni preselitvi sedeža poveljstva Unproforja iz Zagreba v Ljubljano, sporočila, da nikdar ni razpravljala in ne namerava razpravljati o možnosti, da bi Slovenija gostila poveljstvo Unproforja za nekdanjo Jugoslavijo. ■ LJUBLJANA - Na izredni seji državnega zbora, na predlog vlade sklicani na zaprtimi vrati, so parlamentarci obravnavali urejanje odnosov z dvema pomembnima skupinama tujih upnikov - konzorcijem komercialnih bank in pariškim klubom. LJUBLJANA - Državni sekretar v ministrstvu za zunanje zadeve Ignac Golob je sprejel vodjo sektorja za srednjeevropske države v britanskem zunanjem ministrstvu Nigeia Thorpea, ki je bil na delovnem obisku v Sloveniji, Sogovornika sta soglašala, da se odnosi med Slovenijo in Veliko Britanijo uspešno razvijajo in da med državama ni odprtih vprašanj. ■ LJUBLJANA - Na obisku v Sloveniji je bil predsednik odbora za mednarodne odnose italijanskega senata Gian Giacomo Migone, ki meni, da je pravi čas za sprostitev stikov. Na obisk k nam ga je povabil predsednik odbora za mednarodne odnose državnega zbora Zoran Thaler. ■ LJUBLJANA - Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je sprejel delegacijo ožjega vodstva slovenske policije. V pogovoru so ga seznanili z aktualnimi vprašanji, ki so povezana z opravljanjem njihovega dela, ■ LJUBLJANA - Državni zbor je na prvi letošnji seji po dveh glasovanjih zavrnil predlog ustavne obtožbe proti dr. Janezu Drnovšku, ki gaje vložila opozicija. Prav tako ni uspela interpelacija opozicije za izglasovanje nezaupnice obrambnemu ministru Jelku Kacinu. Politika dela dneve Polltika sicer dela dneve, toda najmočnejša sila sveta je še vedno narava. Še vedno in večno. Na to se ne pozablja tolika zaradi nenehnega vpliva politike zato, ker politika nikoli ne miruje, marveč zato, ker mirujejo naravne sile. Kol da jim ne bi bilo potrebno dokazovati, da je lahko njihov katerikoli zemHjski dan! POTRES, ki je v torek, 17. Januaija rušil na Japonskem, na območju mest Osaka-Kobe seveda ni imel namena ničesar pokazati o razmerju moči med politiko in naravo. Pokazal pa je. da je moč tehnike iluzija in da je prednost na strani tistih dežel in ljudstev, ki nimajo velikih mest. Bil je močan 7,2 stopnje po Richterjevi lestvici, kar niti ni tako veliko, rušil pa je tako, kot da v tem času ne bi živeli pod vtisom moči tehnike. Govorilo se je o protipotresni gradnji, ki da jo Se posebno obvladajo prav Japonci, od vse proti potresno sti pa ni bilo opa- žiti nič. Obe veliki mesti sta sesuti, povsod gori, avtoceste so prelomljene kot slabo zlepljene napolitanke. Človek se sprašuje, kako more kaka tehnična pamet skonstruirati avtoceste, ki stojijo na enem sa-mam stebru! Saj je vendar dovolj, da se konstruirajoče bitje samo postavi na eno samo nogo in preveri svojo stabilnost! PAPEŽ. I«. decembra 1994 je slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu papežu izročil vabilo predsednika Kučana, naj obišče Slovenijo, papež je odgovoril 30. decembra, naši časopisi pa so celotni odgovor priobčili v tem tednu. Papež Kučanu sporoča, da pride leta 1996 (v maju alt juniju) in dodaja: »Rad bi Vam izrazil svoje hvaležno spoštovanje za notranje vzgibe, ki so navdihnili Vašo vdanost Petrovemu na- sledniku.« Kučan bo torej moral priznati, da ga navdihuje Sveti duh, pa Če to hoče ali ne! ŠOLSTVO. Člani parlamen-tarneg odbora za kulturo, šof-stvo in Šport so 17. januaija sklenili, da bodo 2, fcbruaija v veliki parlamentarni dvorani pripravili razgrnitev pripomb in mnenj k predlagani šolski zakonodaji. Tednik Družina ob tem priobčuje spomenico o vzgoji, ki jo je sestavil držav- Ijanski forum za humano PGiiETl/ ■ RIM - Pred italijanskim predsednikom Scalfarom je prisegla nova italijanska vlada, ki jo vodi premier Lamberto Dini. Prvič v povojni zgodovini italijanskih vlad v njej ni nobenega parlamentarca. Tako imenovana tehnokratska vladaje sestavljena iz strokovnjakov, večinoma univerzitetnih profesorjev. V vladi je dvajset ministrov, po dolgem času pa je na čelu obrambnega ministrstva vojak. Na splošno presenečenje je za novo italijansko zunanjo ministrico predlagana Susanna Agnelli, sestra vodilnega Fiatovega človeka Giannija, ■ STRASBOURG - Predsednik evropske komisije Jacques Santer je izčrpno obdelal njene naloge in načrte. Evropski parlament ima, odkar je v Evropski uniji petnajst članic, poleg dosedanjih 567 poslancev še 59 »delegiranih« iz Avstrije, Finske in Švedske, tako da jih po novem šteje že 626. ■ NEW YORK - Varnostni svet OZN je pozval Hrvaško, naj vnovič prouči svoje stališče glede zavrnitve podaljšanja mandata mirovnim silam svetovne organizacije na hrvaških tleh, saj bi to povečalo nevarnost nove vojne med Hrvaško in krajinskimi Srbi. Hkrati je varnostni svet sporočil, da se bo tudi v prihodnje zavzemal za ohranitev hrvaške suverenosti na njenem celotnem mednarodno priznanem ozemlju. ■ KOBE - Katastrofalni potres na Japonskem je terjal več kot 4393 žrtev, 656 jih Se pogrešajo, 22590 ljudi je ranjenih, uničenih pa je bilo 30576 zgradb. Najhuje je v mestu Kobe in okolici. Na tisoče poslopij je porušenih, uničena je celotna infrastruktura. Potres je bil najmočnejši na tem območju v zadnjih petdesetih letih. žena že konec lanskega f*) bra. Vložili so jo pt* stranke SDSS, katere nik je prejšnji obrambni* ster Janez Janša. Tega st stavili zaradi dogodkov, 4 označujejo kot »Depala 20. januaija je bila intoi cija na dnevnem redu f me n ta. Naj višji zaželje* nek interpelacije za o|* bi bila seveda ods* obrambnega ministra. Kacin je ostal obratnM ni ster. Sest a vijaki interpf so ga dolžili, da je slatw' ministrstvo na sploh, M. sebno uporabljal vojaSh kopter, da je na račun stva za obrambo kup®** 1 sebna darila, predvsem t I da je pod pretvezo nefc’ ; trr’ Umik Unprofoga iz BiH? Potem ko je Hrvaška sporočila, da se odreka nadaljnji pomoči vzgojo. V njej je med drugim zapisano: »Vedno več mladih izgublja zavest o nujnosti ravnanja po etičnih normah tudi zato, ker nimajo pravih zgledov in vzorov.,.« Včasih so bili za zgled politiki, učitelji in starši! komunikacijskega odrejal preverjanje usmeritve oficirjev sJo* vojske, oziroma tega, vrženi njemu ali pre?* ministru Janši. Kacin stf 1 USTAVNA OBTOŽBA. enot Unprofotja na svojem ozemlju, pa se na sedežu Nata v Bru- 19. januaija je bila prva javna siju nadaljujejo priprave na morebitni umik pripadnikov Unpro- seja državega zbora. Na njej je foija iz Bosne in Hercegovine, Vojaški poveljniki severnoatlant- opozicija obtoževala predsed-ske zveze so političnemu vodstvu organizacije podrobneje pred- nika vlade Drnovška, da je kr-stavili načrte za to operacijo. Načrte bo proučil Še Natov vojaški šil ustavo in zakon o zunanjih komite, veleposlaniki oi^anizacije pa naj bi ga potrdili do sredine zadevah, ker je Italiji obljubljal prihodnjega meseca. Iz diplomatskih krogov se je še izvedelo, da je 14 od 16 Članic zveze Nato za omenjeno akcijo že ponudilo svoje čete in logistično podporo. Nekatere ponudbe so sicer pogojne, saj je znano, da ZDA med drugim zahtevajo, naj akcijo v celoti nadzoruje Nato. Pri morebitnem umiku Unproforja iz BiH naj bi sodelovalo 45 tisoč mož, 3 letalonosilke in dodatnih 70 vojaških letal. Medtem Unprofor še nadalje poroča o srditem topniškem obstreljevanju na območju bi-haške enklave. Vladne sile naj bi silovito napadle Abdiče ve privržence v Veliki Kiaduši, o bojih med bosansko-hercegovskimi Srbi in bošnjaško vojsko so poročali tudi iz bližine Srebrenice. Poveljnik Unproforja za BiH, general Michael Rose, je ob izteku svojega mandata opozoril, da bo premirje med Srbi in Bošnjaki propadlo, če obe strani ne bosta nadaljevali mirovnih pogajanj. Ta so se sicer brez večjih uspehov nadaljevala v Sarajevu. Vladna stran pa je zavrnila srečanje s predstavniki srbskega dela komisije za premirje, ker njihova stran še naprej preprečuje odprtje oskrbovalnih poti za Sarajevo. M. JERŠE več, kot bi po teh najvišjih aktih države smel. Ustavna obtožba se ni prijela, ker je bilo zanjo premalo poslancev. Krščanski demokrati zanjo niso glasovali. To jim je omogočilo, da so lahko bili načelni pri interpelaciji in ostali v veliki koaliciji. Sploh pa je ustavna obtožba merila posredno tudi na takratnega zunanjega ministra Lojzeta Peterleta. INTERPELACIJA. Zahtevek, da se v skupščini obravnava delo obrambnega ministra Jelko Kacina, je bila vlo- nil in je bil politično obl* Drugo vprašanje jei.‘ s tem zadoščeno tudi w rečem. Če je namreč' v MO nastavljal svoje Kacin pa hoče imeti *'' svoje, o čemer naj bif posnetki tako imenovan^ munikacijskih treningov! predsednik parlamenta ‘ I 1 I Školč ni dovolil predvajal j dokaznega gradiva, ni "r , ■ ■ d , nje v tem, kdo je v obrambnem ministrstvi^,. krade dokaze o indokt>^ in kdo indoktrinira. ? 1 v tem. kdo bo nehal! * namreč predpostaviti, .................... : raa domoljubi dandanes političnih usmeritev, vop potrebuje domoljube. MINISTRI. 23. jan* ministrski predsednikuj Šek državnemu zboru za novega obrambneg*' 1 1 t ( v a stra 33-letnega Zoranaf* , lepa, poslanca LDS, ministra za ekonomske"! , pa 50- letnega Janka P®* člana SKD. . , > Pripravlja: S ' ~Iz Zagreba piše •• — Slovo grešnega kozla Odri so razstavljeni. Zagreb si Je spral srbske sprave, kakršno pa si v resnici ličila in pospmvH kostume, toda velikim in za mislijo le nepopravljivi, recimo jim prte^ 1 ■ ALŽIR - Alžirska vlada je zavrnila »mirovni predlog«, ki so ga pripravili predstavniki verske in posvetne opozicije in naj bi pripomogel k ustavitvi krvavega islamskega upora in sklenitvi političnega dogovora. ■ ZAGREB - Lahko se pogovarjamo o vsem, razen o preklicu dokončne odločitve glede .mandata Unproforja, ki se izteče 31. marca opolnoči! To je skupen odgovor hrvaške vlade in parlamentarnih opozicijski strank' na poročilo generalnega sekre-taija OZN Butrosa Galija in predsedniške izjave varnostnega sveta. ■ ŽENEVA - Ameriški zunanji minister Chrtstopher je med razpravo o Čečeniji ruskemu kolegu Kozirjevu dejal, da ta vojna zahteva preveč žrtev in predolgo traja, kar škoduje ugledu Rusije. ■ SYDNEY - Papež Janez Pavel II. je med svojo zdajšnjo turnejo obiskal tudi daljno Avstralijo, kjer se je sestal s premi-erom Paulom Keaiingom, in Šrilanko. ■ EREZ - Na srečanju med Jasetjem Arafatom in Jicakom Rabinom, ki se ga je udeležil tudi izraelski zunanji minister Šimon Peres, je predsednik izraelske vlade Palestincem obljubil, da na zasedenih ozemljih ne bo nobenih novih gradenj. ■ GROZNI - Ruska vojska je po 20 dneh neposrednega napadanja čečenske prestolnice in 40 dneh po začetku vojaškega posega dosegla enega končnih ciljev: padla je predsedniška palača, središče čečenske obrambe. V Beogradu... Iz srbskega tiska , povzemamo, da Beograjčani v temi in mrazu izgubljajo potrpljenje. Tako v Beogradu že nekaj dni ni elektrike, vode, ogrevanja pa tudi pokojnin ne izplačujejo. Zaradi sfalnih omejitev v poi^bi električne energije je v mestu nastal pravi kaos. Ker so nenapovedano odklopili elektriko veČ četrtim, je na tisoče meščanov za sedem ur ostala v temnih in hladnih dvigalih, medtem ko so se tramvaji in trolejbusi preprosto ustavili. Brez elektrike so VESTNIK Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakeij, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar UradniStvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Volek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika). Bernarda Balažic-PeCok. Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat. Milan Jarše, Feri Maučec. Štefan Smej, štetarr Sobočan (novinarji). Ksenija Šornen (tehnična urednica), Nataša Juhnov (fotogralirtja). Nevenka E mri (tektorica). Naatov uredništva in uprave: Murska Sobota, Slovenska 41. Telefoni: rtovinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419, Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za I. trimesečje 1995 je 1.670,00 SIT, polletna naročnina znaša 3.340,00 SIT. za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. rtšk: Tiskarna Ljudske pravice. Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne Številke 3. za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. ostali tudi v otroških vrtcih, šolah in bolnišnicah. Pri izklapljanju električne energije tudi drugod po Srbiji ni skoraj nobenega pravila. Vse to povzroča med meščani Beograda veliko ogorčenje. Tako so prebivalci Novega Beograda v znak protesta ustavili promet pred centrom Sava, saj so ostali brez elektrike ves dan. Protestirali pa so tudi prebivalci predmestnih naselij Žar-kova in Banjice. Če k temu dodamo, da se v zadnjih dneh temperature podnevi niso dvignile nad ničlo, začeta pa je pihati tudi mrzla koSava, so negodovanja Beograjčanov povsem umestna. Ovirana je tudi preskrba z živili. Poleg tega pa v Beogradu primanjkuje pa- pirja, zato niso mogli iziti marsikateri časopisi in revije. Dnevnik in Politika izhaja v zmanjšani nakladi in z zamudo. M. JERŠE majhnim režiserjem predstave, ki se Ji reče optimisti. ' f| iL ~ ■. ' ”' . / . . . ' ' Konec koncev do zapletov med Zagt^. ii potrebno, da nekajkrat predelajo in dodelajo in Unproforjem oziroma njegovimi de!O‘' ? finale, češ da Jih občinstvo ni razumelo ali pa na sedežu OZN v New Yorku ne bi pri^^^s vzelo dovolj resno. »Vsa ugibanja o tem, da srbska stran ne bi ovirala uresničevanjtt n »Zadnje slovo z Unproforjem«, se je zdelo IIII k bo nemara Unprofor ostal na Hrvaškem po imenovanega Vanceovega mirovnega rtV ftcrvi/L v' Jtcf*c-J' j, denih območij naše juine sosede na sedeiu kvišku še isti dan. ko so odgovorni preti U OZN v Neiv Zorku. Hrvaška se je 12. januarja nostjo prisegali, da podraiitev ne bo. odločila, da se natanko ob polnoči 31. marca vsem tem Tudmanova Hrvaška lahko konča poslanstvo modrih čelad, ki naj bi zatem Še posebno, če upoštevamo pritiske iz do 30. junija 1 v celoti zapustile svobodni in n ih centrov politike, ki se dogajajo v L zasedeni del hrvaškega ozemlja. Drugače hrva- balkanskega dogajanja, njihov smisel . ški predsednik dr. Franjo Tudman in njegova poenostavljeno rečeno v tem, da je v ted vlada, ki sla o tej odločitvi obvestila general- nutku še prezgodaj za slovo Unproforja > (TO. ] [ tel “K 1 F i nega sekretarja OZN Butrosa Galija in var- varnega žarišča hrvaŠko-srbske vojne? ,1 nostni svet, tudi nista mogla. To je od njiju Ni mogoče niti pribliino napovedati, zahteval hrvaški parlament, ki je 23. septembra dan bo pravzaprav 31. marec za tani posredovat Unproforju IbO-dnevni rok, uporniške Srbe, pa tudi za Evropo iti t L k F t e da do 10. januarja opravi z zamujeno razorofi- V igri je namreč dosti več igralcev z zaht^^^i I tvijo srbskih paravojaških enot, vzpostavitev nalogami, kot se jih je predstavilo na hrvaške oblasti v tistem delu zahodne Slavo- Škem odru v finalu drame slovesu^ nije, ki ga je hrvaška vojska osvobodila decem- prof or jem, ki tudi, vsaj za zdaj, samo s ! bra 1991, da tja vrne hrvaške begunce itd. Škega zornega kota napoveduje dokončet^j Izglasovanje take parlamentarne resolucije, plet. Lahko ugibamo o vsem, ražbn o s katero je Zagreb naložil Unproforju prak- je svet Hrvaški pravzaprav prepovedi'^’f tič no neizvedljive naloge v tako kratkem času, z orožjem v roki osvobodi svoja zased^’^?. i je napovedalo sedanji razplet oziroma zaplet, močja, vse drugo so pravzaprav variadi^f Če k pravkar povedanemu še pripišemo raz- znano temo o miru in vojni na Balkan^’/ položen je hrvaške javnosti, ki se je minulo kršne nam Že (prej dolgo parajo ušesa , poletje izrazilo v večmesečni blokadi Unpro- glijo oči. Sicer pa, zakaj naj bi se hd forjevih postojank, potem bi kakršnakoli dru- politika odpovedala Unproforju, proti N' gačna poteza hrvaškega državnega vrha zane- remu so' lahko skoraj tri leta usmerjali 'V, d d H Sl z b P o » (1 P Sl tila požar v nacionalni hiši, njegove posledice voljstvo ljudskih mnoUc, ki se ne nanal^ 2; ____________J__________________________J,.p«-, ______________________ v . 4 r 4-1 pa ni mogoče niti približno izmeriti. Toda brez pregnance, temveč na gmotne in drag^Jj ^i Unproforja, ki je bil po krivem alt nedolžnem mere, le-te pa so vojne bodisipolvojne ra^^ Pi nenehno obtoževan za neopravljene naloge, samo še bolj izostrde?! Bolj hvaležnega predvsem pa za tiste, za katere ni pristojen, ne nega kozla, kot je bit Unprofor, si tut^‘J Tudmanu ne njegovi vladi in parlamentu ne bo mojstri v politiki, kot so hrvaški, zar^^ lahko. Četudi bi po nekem čudnem naključju mogli omisliti. J mirovni proces krenil v željeno smer hrvaško- PETER POTČ^i 5 ni r stran 3 1! ygs^8(, 26. januarja r--------------------- I aktualno doma i so oddala lastninske programe Za prvo inventuro ■ - : lastninske reforme IS II Kako se bo usklajevala ta dvojnost interesov v istih osebah, se sprašujejo številni ekonomisti. Da se da uskladiti tudi slednje, dokazujejo primeri uspešnih »delavskih« podjetij na zahodu. Gotovo pa bo notranje lastništvo kmalu pokazalo tudi svojo negativno plat. Sicer pa, mar .bo struktura lastništva ostala takšna, kot se je sedaj vzpostavila? Preveč je malih, drobnih lastnikov, da bi tako moglo ostati. Težnja po koncentraciji lastništva in kapitala J d pa lanskega leta je bil prelomen za marsikaj, bil . - i. “u IHDi mejnik s' procesu lastninskega preoblikovanja 'fj dne so motala podjetja, ki naj bi se lastninila po i sram i" preoblikovanju, oddati svoj lastninski prodal L vprašanja prešla v last Sklada za razvoj. Zadnje • s programi zasula Agencijo za * Ptiiif, zato lahko v procesu lastninskega preoblikovanja Ij Podfetij. n. zakonu De desetega jamica je Agencija za prestrukturiranje prejrite iSKS ] programov lasuiiaskega preu bil kovanj a. Prvo soglasje Je prejelo 496 > (21 iz naše nottrajinej, gtstga pa ima 112 (8 iz Fmnu^a). ! Prejetja so na pasebm r^n Sklada za razvoj za i»nc3i]]i odSmp (21 )2 aaSe ^glaeaia 3.6 miUiaiiie Eolaije« §otovjn« m la 3,> isili|aEtU; rola^et , Vrpdnr4«r dpik9l^Fff>Od VnmitAiia V'* «n rL;!4>1ala cerh&katov. Vrednost dcuStEene^ k^itala pedjetit. ki so oddala . Btif: I * ' t-aiv luiiKU v procesu lusminsKegu preuuiiHuviiinja J debelo črto in pod njo zapišemo ugotovitve. Čas (I Bodo ^®Bke reforme v novi demokraciji bo namreč še prišel. JI ali ha lastninske reforme takrat obsipani le s pohvalami ■ no to zanje poraz? ? K programe za lastBinjtarje. znaša po zaključnem računu 8£2 mihiard Počasnost lastninjenja i' j® potekala 1 v Sodni J^stnmskega zakona ) 'T Podieti? ' : 'astniX’^ “ pri sestavljanju , Ptalctifn^®^ programa ravnala zelo 'z lak.j' bi hitela, ko .r °'’veiia|/bo končno 'L k lastt,i^'(P''®'fatp’’e in dopolnila 1" vtstiis zakonu so se kar nfl ie _____II__ opravljene v vseh podjetjih, ampak le v tistih, ki so jih zaradi suma T:1 '10 oškodovanja družbenega premoženja prijavili Agenciji za plačilni promet. Bolj pošteno bi bilo - vsi ali nihče. Sicer pa, je mar pomembno že pulio H), dn W podjetja program bhltlinknin tplnh Bnpiinti in ga oddala, ali pa bi morali postavljati vprašanja o njihovi vsebini. Ali bo proces lastninjenja sploh pripeljal k tako željeni hitri gospodarstki rasti? Zaradi notranjega odkupa zaposleni in lastnik v isti obleki Druga ugotovitev, ki je vsebinske narave ter jo lahko zapišemo pod prvo inventurno črto procesa lastninskega preoblikovanja , je, da se je večina podjetij (91 odstotkov) odločila za model lastninjenja z notranjim odkupom in interno razdelitvijo. Zaposleni v podjetjih bodo tako hkrati tudi lastniki. 11' M d d ne paje tudi niz predlaga-sprejetih sprememb. bo gotovo kmalu pokazala svojo pravo barvo. Pridružujemo se namreč bolj razmišljanju tistih, ki trde, da smo Sele na prvi stopnički lastništva, na drugi pa bomo takrat, ko bomo dobili močne lastnike, ki se bodo tudi zagrizeno »Sli in znali iti« po pravilih lastništva. Zavračanje naslednjega mnenja, da večina sedanjih lastnikov vendar ni motivirana, da lastništvo zadrži in ga povečuje, s podatkom, da so zaposleni v nekaterih podjetjih rh lastninjenje vendar odšteli tudi denar, še ne spodnaša zgornjega razmišljanja. I( ^ponuiiTT, .--J—... .-Jlic 11 L,. satno vodene akcije na r 'j,'® dodatnih certifika-P®- I , w J? v v JJavo ™^''’ttjenja postavil na za počasnost 1 G. “niuciaiiiiLtcicijn In fl .A. 7^*1 U<^Pb-iL-i ft & Reivizorji so res fl "Movi podjetja pa tudi It D m. s nj'- * I, “ revizije po ‘'aielinih „Drnovška eden izs'edbo pri-1. procesov, se lahko ■— ^ukaj potem niso bile '■JhTrtamj.' Agencija za pla&lui ptcmiet Slovenije je po zadnjih podatkih { november ^3 začela revizijo v 623 podje^ih ali 60 odstotkih vseh. Ih jim je Bil izdan sklep o uvedbi postopka revizije. Izdala Je tudi 5^ teviz^skih potočil ter ugotovila oSk^ovauje družbenega premoženja v vrednosti 37.3 iBihjatde tolarjev. Sklep o revizijakeffi postopku le prejela tudi 40 Iz naše pokrajine. Za 29 pravnih oseb so teviz^dd postopki kc^aai in so ladalna tudi tevizijska poročifa. v sedmih primerih postopek Še iraja, v Štirih pa so tik pced izdalo poroHla. Rastopfca revi d m rde Še niso začeli v treh primerih. Do kosca I^sk^ leta so hripelttisrli plačilne agencije pri naših pot^etjih i^toviii oškodovanje družbeaega premoženja v vrednosti S66 milijonov tolaijev. Agencija pa je ri^ta radi ovadbe pravnih oseh, in sicer tri zaradi kaznivega dejanja ter tri zaradi gospodarskega prestopka. Prostovoljno uskladitev ah pepavek Je opravilo S pavali oseb, za pet pa so izdsE odločbo. - Privatizacijski skladi in družbe za upravljanje kot bolhe za vratom Lastniki dela družbenega premoženja so postali tudi privatizacijski skladi, Ti bodo imeli v podjetjih vlogo manjšinskega lastnika in tako ostali pri omejenem vplivanju na upravljanje. Paradržavni skladi bodo zato postopoma prodajali svoje lastništvo V manj zanimivih , seja občinskega sveta Gornja Radgona ; Naposled izvolili 5 predsednika in podžupana if iKtalMJIm HilMtnr seje znmjtndgr.r- glasovanju dobil kar 21 glasov - And^L- t hcai iL HM ■ d H s .v LeI ■ I »-i mv. -...i j™ JI - — ■ ■ ■ ■ ■ - ib kilrri je kil Uidi ilrian-iTi sveinlk podpore. Opravili SO tudi tajno ' H'’ Povsem^^ I^ljub stoodstotni udeležbi pa zadeve niso poteH da se jc bila vrsta pripomb in predlogov, ki v nasprotovanja v tej občini še vedno niso Hi Ji IT* se začeli že pri določanju dnevnega reda, funkcija Feliks Petek (neodvisni). Menil je namreč, 2 * Zakonodaji ni dovolj opredeljena, in zato ’j‘ k žunan Sploh potreben. Hkrati je pripomnil, da ' vp' ®'*suvaii* izrekel, če bo funkcijo opravljal poklicno ali ne. Orni?*'® hi predlog o umiku volitve podžupana * s^''^®l*uinu zadostno podporo drugih svetnikov. Prej '* ra? s® pripomb na zapisnik prve ) H t*f hH popoln odsev povzetka vsebine If (Str Ptifl ■*** popoln odsev povzetka vsebine kar Anton Tropenauer (SKD) in Franc Fašalek ®»otn ** tudi sprejeto. na„i®^,^rienianfb rti hili-iin-ll rtr,V(.HiiioiS rti_ poveduješ nečemu, česar ni- I . -Ji inAn J— . J maš. Po njegovem si ena u rsiit ’*=dni; i^f, '-"‘'-'luui ' fb ip ' ,- dnevnega j gg?« stranka želi prisvojiti zveličavno vlogo, kar ne more pri- Prodingal za spevati k ustreznemu razpolo- '^str. Petra ženju v občinskem svetu. Opo- f f V Se precej neznank Zaradi številnih nejasnosti v novih občinah ne moremo pričakovati, da bi te kmalu začele v celoti opravljati svoje naloge. Vodilne občinske može najbolj skrbijo nedorečenost pri financiranju urejanja upravnih zadev in nejasnosti v zvezi Z odgovornostjo občinskih organov. Pričakovati pa je tudi, da nove občine ne bodo ostale takšne, kot so sedaj, saj se želijo nekatere krajevne skupnosti odcepiti. Tudi v novonastalih občinah v Pomurju je še veliko neznank, zlasti o njihovem financiranju. Ljudje želijo pred- v5em dobiti odgovor na vprašanje, kaj jim izločitev prinaša po finančni plati. Pokazalo se je, da je glede financiranja novih občin Še veliko neznank. Predvsem pa ni znano, kako bo s spodbujanjem razvoja manj razvitih in obmejnih kra- jev. Določila zakona o demografsko ogroženih območjih so namreč prenehala veljati, obljubljenega zakona o skladnem regionalnem razvoju pa Se ni. Krajani bi radi vedeli, kako bo z njihovim statusom tudi zato, ker se bo kmalu iztekel krajevni samoprispevek, s katerim so asfaltirati krajevne ceste, sofinancirali telefonsko omrežje in podobno. Zato v tem trenutku marsikje ne morejo povedati, kako bodo plačevati zimsko pluženje krajevnih cest, vzdrževanje in posodabljanje. Tudi z ustanavljanjem občinskih svetov so težave, saj so na prvih občinskih sejah te redkokje izvolili predsednika sveta in nekatere druge organe. Doreči pa bo treba (udi vlogo župana in predsednika občinskega sveta. Problem županovanja v manjših občinah je namreč že takšen, da terja določene popravke v zakonodaji o lokalni samoupravi. Slišale smo, da novemu zakonu očitajo zlasti nedorečenost posameznik določb. Se posebno v zvezi z upravnimi zadevami. Nič čudnega, če je bilo doslej že večkrat slišati pripombe na račun sedanje zakonodaje o lokalni samoupravi, ki naj bi jo čimprej spremenili. Pri tem navajajo največ pomislekov glede premalo jasne opredelitve pristojnosti med državno upravo, občinskimi sveti in župani. Slišati je namreč čedalje glasnejše pobude, da je treba natančno razmejiti pristojnosti županov, podžupanov in občinskih svetov, posebno v zvezi s sklicevanjem sej občinskih svetov. Ob teh in drugih odprtih vprašanjih ne preseneča, da je rut vladno službo za lokalno samoupravo že doslej naslovljeno veliko pripomb in pomislekov s terena, kjer se srečujejo s konkretnimi primeri. Gre za štiri bistvena področja, kjer se bodo tudi v prihodnje lomila kopja. Eno od odprtih vprašanj je vsekakor razmejitev pristojnosti med županom in občinskim svetom, saj gre za različna organa, med katerima mora obstajati partnerski odnos. Drugo vprašanje zadeva pristojnost in volitve podžupana, tretje vprašanje posega v vlogo občinskih odborov, ki niso izvršilni odbori, ampak delovna in posvetovalna telesa občinskega sveta in župana, četrto področje, ki ga prav tako ne kaže prezreti, pa je vprašanje profesionalizacije župana in občinskih oziroma mestnih svetnikov. Seveda pa vse omenjene nejasnosti ne opravičujejo nikogar, ki bi morebiti kršil zapisana dotočila v zakonu o lokalni samoupravi, čeprav tudi na državni ravni ugotavljajo, da bo treba čimprej spremeniti nekatere člene omenjenega zakona. E praksi ne smemo dopustiti neupoštevanja zakonodaje, napačnih razlag posameznih členov zakona o lokalni samoupravi in celo moratorija na izvajanje zakonov. To bi bila najslabša rešitev, na katero ne bi smeli pristati. Ne pravimo zaman, da je vsak začetek težak, in to Še posebno velja tudi za to področje. Šele praksa bo pokazala, kaj velja ohraniti in kaj odpraviti. Za to pa bodo vsekakor najboljše merilo podjetjih, pobrali kupnino, lastništvo pa zadržali v tistih, v katerih bodo lahko želi dalj Časa. Tako vsaj sami napovedujejo. Vsekakor pa je gledano z vidika podjetij delež, ki ga ob lastninjenju pobirajo skladi oziroma država, previsok. S samo-odkupom se bo odlival likvidni denar v državne blagajne, Vlada pripravlja predloge za omejitev tega, kako uspešna bo, pa bomo še videli. Razpršenost privatizacijskih delnic je torej naslednja ugotovitev lastninjenja in prav zaradi tega so dobile svoje mesto tudi družbe za upravljanje s svojimi investicijskimi skladi. Že na daleč ali iz njihove vneme pri zbiranju certifikatov dr-tuvl^nv je nCitnn.. da se bo pri upravljanju s premoženjem tisočih, ki so jim »zaupali« svoj lastninski certifikat, dalo dobro zaslužiti. O njihovi vlogi v podjetjih pa je svoje mnenje pred časom povedal znani slovenski ekonomist, ko je dejal, da bodo družbe v podjetjih kot bolhe za vratom. Najprej jih bo zanimalo to, kako bi pobrali, kar jim pripada. glasovanje za novega podžupana. To je postal Janko Slavič, ki ga je v imenu ljudske stranke predlagal Franc Faša-lek, v imenu LDS pa ga je podprl Janko Irgolič, Edino Anton Tropenauer je menil, da bi podžupana moral predlagati župan. Janko Slavič je dobil 14 glasov, 8 glasovnic pa je bilo neveljavnih. Na seji gornjeradgonskega občinskega sveta so sprejeli še predlog sklepa o višini nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1995 v občini Gornja Radgona. Gre za 20-odstotno podražitev. Tako znaša mesečno nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče za stanovanja v prvi coni 2,50 to- MAJDA HORVAT ljudje, za katere je v bistvu sprejeta preobrazba lokalne samouprave. Navsezadnje gre za učinkovitejše življenje v vseh sestavinah družbe. In na to ne bi smeli pozabiti I v nobenem trenutku, ko se odločamo o bistvenih vpraSanjih । nače lokalne samouprave! MJLd^ J^S^\ Seja vlade O cestni varnosti in triletnem porodniškem dopustu Pripraviti program nacionalne varnosti v cestnem prometu. Zajamčen dohodek - 30,000 SIT. Proti triletnemu porodniškemu dopustu tudi zaradi "'J pa je tekal mu je Milan Nekrep (De- tal?*' Albina SUS), po katerem vsaka "iio- stranka odgovarja za svoja de-Us( in e- '^•'^ženo voljo janja, zato ne dovoli, da ga kdo Voii^ Dor funkcije politično prepričuje. V pole-dah n Ker so se je vključil tudi Anton ^ii k •^strg; Dor; : pa je . Albina SUS), po katerem laqa za kvadratni meter, mo- J f h tč j® Tropenauer, ki je menil, da je « -'"^a H ----------N za ' demokraciji povsem nora-------------------Člana malno, da se upošteva moč vo- t eria An, člana 1 J.’”" ^loprnmi- d i« tajpJJ"^čiie',;^J*l^ vse vo-' ”’nJl lilnega telesa. »Pri tem pa se v gornje radgonski občini gre mimo tega, samo da se doseže Slaso' 'Vaj jj^ določen politični cilj, ne pa lini. Sledilo skupno sodelovanje. Ravnanje pri čcmcr LDS-a meji na zavajanje javno- Edit..- h-i «!p«i vLh?**^ sti, pri čemer se tudi ljudska stranka ni izneverila ravno- vesju.« Na njegove obtožbe je -’5«vesju.« Na njegove obtožbe je ' J® odgovorila Lojzka Fraj- ■ (SLS), ki je poudarila, da ? ti'L . ^'‘■kt Zaplet je se v njihovi stranki povezujejo I Preseljuj"' je v inr^ Irgolič pač s tistimi, ki zagotavljajo na-I Ifa' daljnji gospodarski razvoj ob- ^0 fu'*i?''^^turi pt?’ Cine. Naposled se je Janko Ir- (’^,^kTnij pa je tallf opravičil za storjeno na- h-a predi:::,"" Pl je gallf opravičil za storjeno na-Perka A^^^triokrau palco> pri čemer je kot opravi- - So Č- za Janeza čilo navedel, da je še premalo se v ' ■ je tej Časa v politiki, izvolitev ................. 'oi-po označil dehrt- ”^P^ko in '’^W,Ce se od- Gordijski vozel strankarskih nasprotij je presekal Janez Perko, ki se je odpovedal svoji kandidaturi v korist Janeza Krambergeija. Ta je po tajnem s drugi coni (ta 1,80. 2a poslovne površine pa bo treba poslej plačati 3 oziroma 2,50 tolarja. Med vprašanji in predlogi članov občinskega sveta velja omeniti pobudo Milana Nekrepa, ki je v imenu Demokratične stranke upokojencev in ZB predlagal proslavitev 50, obletnice zmage nad fašizmom tudi v gornjeradgonski občini. Svetniki so ga podprli in že imenovali pripravljalni odbor za organizacijo osrednje občinske proslave. Maijana Banfija (SDSS) pa je najbolj zanimalo, kako bo s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi. Župan Miha Vodenik mu je odgovoril, da so se znašli zaradi razdelitve prejšnje občine na tri nove v posebnem položaju. Vsem je predlagal ustanovitev skupne državne uprave, ker pa Se vedno niso razmejene pristojnosti, so rešitve le začasne. Dodal je še, da bo treba vsaj do 15. februarja počakati ustrezno zakonodajo. na MILAN JERŠE velikih finančnih izdatkov. Vlada Republike Slovenije je na zadnji seji obravnavala in sprejela predlog zakona o varnosti cestnega prometa, ki bo poslan v prvo obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije. Zakon je oblikovan kot sodoben predpis, usklajen z mednarodnimi konvencijami in sporazumi, Pričakovati je, da bo zakon vplival na izboljšanje prometne varnosti v Sloveniji. V zvezi s to problematiko je vlada danes ustanovila medresorsko telo, ki bo usklajevalo aktivnosti posameznih dejavnikov varnosti prometa in pripravilo program nacionalne varnosti v cestnem prometu. Vlada je sprejela tudi sklep o uskladitvi zajamčenega osebnega dohodka, V skladu z danes sprejetim sklepom bo zajamčeni osebni dohodek po novem višji za 4,6 odstotka in bo za obdobje januar-marec znašal 30.136 tolarjev. Vlada je obravnavala tudi predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o delovnih razmerjih, ki so ga v zakonodajni postopek predložili poslanci državnega zbora Štefan Kociper, Nada Skuk in Miroslav Mozetič, ki naj bi omogočal pravico do podaljšanja porodniškega dopusta, saj meni, da predlog ne upošteva posledic, ki bi jih povzročil na trgu delovne sile, in posledic, ki bi jih fmele spremembe predvsem pri zaposlovanju žensk, ter zmanjšuje možnosti za zaposlovanje žensk in s tem vzpostavlja ne- enakopravnost med spoloma. Prav tako pa bi tak zakon poglabljal socialne razlike brez analiz in upoštevanja primerljivih rešitev preglobokega posega v sistem delavno p ravne zakonodaje, ki se pripravlja v celoti na novo. Vlada meni, da je možno nekatere predloge predlagateljev uresničiti tudi v okviru obstoječe zakonodaje oziroma tistih delovnopravnih institutov, kijih pozna že veljavni zakon, pa v praksi še niso dovolj izkoriščeni. Poleg tega tudi primerjalni pregled ureditve porodniškega dopusta ne daje podpore predlogu za spremembo zakona o delovnih razmerjih, temveč nasprotno dokazuje, da je naš trenutno veljavni sistem pravic zaradi materinstva oziroma starševstva med najugodnejšimi v Evropi, Če državni zbor ne bi bil pripravljen prisluhniti argumentom vlade o nesprejemljivosti predlaganih sprememb in dopolnitev zakona o delovnih razmerjih, pa vlada opozarja na nujno potrebne istočasne spremembe vsaj še dveh predpisov: Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katerimi bi izenačili pokojninsko dobo moških in žensk, in Zakona o družinskih prejemkih, s katerimi bi morali višino denarnega nadomestila za Čas podaljšanega dopusta za nego in varstvo otrok bistveno znižati. Marjan Horvat stran 4 vestnik, 26. januarja 1991 gospodarstvo V ljutomerskem Mlekoprometu uspešno sklenili poslovno leto 1994 Ne izvoz za vsako ceno Zaradi posledic suše se je reja krav molznic v letih 1992 in 1993 zmanjšala, zato sta obe pomurski mlekarni, soboška in ljutomerska, v teh dveh letih odkupili manj mleka. V lanskem letu so se razmere normalizirale, količine mleka so se ustalile in odkup so že povečali. V ljutomerskem Mlekoprometu so tako v lanskem januaiju odkupih kar za 20 odstotkov več mleka kot pred letom dni, v drugi polovici leta se je odkup ustalil, v celem letu 1994 pa so ga odkupili za 8,3 odstotka več kot predlani. Le nekaj sto litrov manj kot 25 milijonov litrov so ga odkupili v lanskem letu in napovedujejo, da ga bodo toliko tudi letos, saj prva polovica januarja kaže, da se je rast umirila. Tovarna sladkorja v Ormožu se bo lastninila po zakonu o zadrugah Do novih lastnikov tudi Z javno prodajo delnic kovanja ormoške tovarne slad- V ormoški tovarni sladkorja so v lanskem letu izdelali manj sladkorja kot v prejšnjih letih, to pa ne preseneča, saj se ta tovarna preusmerja izključna v predelavo domače sladkorne pese, v tovarni sladkoba v Ormožu namenjajo zato posebno skrb slovenskim pridelovalcem, saj je zanjo lani pridelovalo sladkorno Mlekopromet iz Ljutomera odkupuje mleko na območju šurih nekdanjih občin, saj poleg Ljutomera. Gornje Radgone in Ormoža delno pokriva še območje šentjurske občine. Dogovor o odkupu v tej občini so sklenili že pred leti, zato se ga držijo tudi zdaj, čeprav kakšnih večjih potreb po mleku s tega območja trenutno nimajo. Od kmetov v šentjurski občini so ga lani odkupili približno tri milijone litrov in pri takšnih količinah bodo ostali tudi letos. Prav zdaj podpisujejo pogodbe s kmetijskimi zadrugami, s katerimi so doslej dobro sodelovali, z mlekarno pa tudi rejci niso imeli posebnih težav. Likvidnostne težave ljutomerskega Mlekoprometa niso obšle, vendar je podjetju vedno uspelo najti in zagotoviti sredstva za plačilo mleka, tako da večjih zamud pri izplačilu ni bilo. Prav zagotavljanje tekoče likvidnosti je mnogokrat najbolj zaposlovalo odgovorne v podjetju, ki trdijo, da je pri plačilnih rokih pri nas prava anarhija. Ob tem, ko kupci njihovih izdelkov zamujajo s plačili, sta izdelava in zorenje sirov vezani še na daljše časovno obdobje, vse to pa Še dodatno veže sredstva in obremenjuje tekoče poslovanje. Po besedah Ludvika Bratuša, ki je pred koncem lanskega leta prevzel vodenje ljutomerskega MJekoprometa, mora za izplačilo mleka podjetje vsak mesec zagotoviti skoraj 100 milijonov tolarjev gotovine, in to jim je doslej uspevalo. Še več, pravijo, da jim je tekočo likvidnost uspevalo zagotavljati z lastnimi sredstvi m za to niso najemali dragih posojil. Okoli 2.400 rejcev na območju omenjenih občin oddaja mleko v ljutomersko mlekarno, za te kraje pa je značilno, da so tu doma dobri rejci, ki dosegajo tudi dobro povprečno mlečnost po kravi. Tudi s kakovostjo so zadovoljni in rejci se dobro prilagajajo novemu pravilniku o kakovosti mleka. Bakteriološko kakovost mleka so doslej ugotavljali le pri rejcih, ki oddajajo večje količine mleka, s 1. marcem pa jo bodo začeli ugotavljati pri vseh rejcih. Sicer pa tudi v Mleko-prometu ugotavljajo, da se iz leta v leto povečuje število tistih rejcev, ki oddajajo večje količine mleka, kar potrjuje koncentracijo reje, zmanjšuje pa se število kmetij z manjšim številom krav. Prav na račun koncentracije se povečuje tudi kakovost oddanega mleka, saj se zdaj že četrtina mleka uvišča v ekstra kakovostni razred, v ek-stra in prvem kakovostnem razredu pa je 40 odstotkov vsega oddanega mleka Da si je poleg domačega trga potrebno zagotoviti tudi prodajo izdelkov na tujih trgih, so v Mleko-prometu spoznali £ zdavnaj in njihove sire lahko najdemo danes v številnih državah od Italije, Nizozemske in Švedske do Kanade in Združenih držav Amerike.V letu 1994 so na tuje trge prodali od 25 do 30 odstotkov izdelkov, žal pa s finančimi rezultati, ki jih dosegajo z izvozom, niso zadovoljni. Kot pravi direktor Bratuša, s ceno, ki jo dosegajo na zunanjih trgih, ne pokrivajo proizvodnih stroškov, spodbude, ki jih za izvoz daje država, pa so prav tako prenizke. Količinske proizvodnje v letu 1995 ne bodo povečevali, bodo pa izdelali nekoliko več zbrinca in manj ementalca. Prvega namreč v ljutomerskem Mlekoprometu izdelujejo po naravni metodi, njegovo zorenje poteka devet mesecev, prav zaradi tega pa je na tujih trgih po njem precejšnje povpraševanje. Navkljub vsemu pa pri izvozu ne Želijo vztrajati za vsako ceno, zato še izbirajo med tujimi kupci, pogodbe pa sklepajo le s tistimi, ki ponudijo sprejemljivo ceno. Ena od pomembnih nalog, ki čaka 108 zaposlenih v ljutomerskem Mlekoprometu v tem letu, je prav gotovo lastninsko preoblikovanje podjetja. Vrednost le-tega so ocenili na 560 milijonov tolarjev, po zakonu o zadrugah bo 45 odstotkov vrednosti podjetja pripadlo kmetijskim zadrugam, s katerimi je mlekarna v preteklosti poslovno sodelovala, po podatkih, ki so jih zbrali, pa bo največji delež pripadel Kmetijski zadrugi Gornja Radgona, Ta bo dobila v lastništvo 31,7 odstotka tistega dela podjetja, ki pripada zadrugam, 23,7 odstotka pripada Kmetijski zadrugi Klas, 21,2 odstotka Kmetijski zadrugi Kmetovalec, 9,3 odstotka kapelski in 8,8 odstotka ormoški zadrugi, preostanek pa še nekaterim manjšim zadružnim organizacijam, katerih člani so oddajali mleko v ljutomersko mlekarno. Preostalih 55 odstotkov vrednosti podjetja bodo lastninili po zakonu o lastninskem preoblikovanju, program so že oddali in zdaj čakajo le še na odgovor agencije. LUDVIK KOVAC peso okoli 3 tisoč domačih pridelovalcev, cilj pa je, da bi se to Število povečalo na 5 tisoč- Če želijo kar najbolj izkoristiti predelovalne ZDM^Ijivosti, bo potrebno v prihodnjih letih v Sloveniji povečati tudi površine, ki jih bodo pridelovalci namenjali za sladkorno peso, z ustreznim vključevanjem te poljščine v njivski kolobar pa je to mogoče, pravijo strokovnjaki. Za potrebe te tovarne so . Tovarna sladkorja v Ormožu v preteklosti sladkorno peso spada med tista podjetja, ki se pridelovali tudi hrvaški in mad- lastninijo po zakonu o zadru-žarski pridelovalci, ta izpad pa g^h in je prvo podjetje iz tega zdaj v tovarni skušajo nadome- sklopa, kt je objavilo program stiti s predelavo rjavega slad- lastninskega preoblikovanja, ko rja. Tega so predelovali že Agenciji za prestrukturiranje lani, marca pa bodo ponovno (n privatizacijo je tovarna svoj objavili razpis za predelavo 23 program lastninjenja predložila tisoč ton rjavega sladkorja v le- že v lanskem februarju, ta pa tošnjem letu. Sicer pa za lan- ga je potrdila septembra. Po sko leto ne bi mogli trditi, da je zakonu o zadrugah bodo 45 odbilo eno uspešnejših, kar za- stoikov vrednosti tovarne last- deva pridelavo sladkoija. ninile zadruge, del Je pripadel V Ormožu so ga iz sladkorne upravičencem iz interne razde-pese lani izdelali le 22 tisoč |,tve, ustrezne deleže bodo ton, na manjše količine slad- prenesli na sklade, v tovarni pa korja pa je vplivala tudi nizka odločili, da bodo del pre-digestija. Povprečna vsebnost jnoženja olastninili z javno pro-sladkoija v sladkorni pesi Je _ dajo delnic. Potrditev programa za javno prodajo delnic so dobili konec decembra lani, od 9, januarja do 9, februarja pa poteka vpis delnic iz javne prodaje. Za javno prodajo so namenili 29,4 odstotka vrednosti tovarne, skupna vrednost teh delnic pa znaša 1.448.460.000 tolarjev. Delnice bo mogoče dobiti v zameno za lastninske certifikate ali za gotovino. Vpis delnic z zamenjavo lastninskih certifikatov je omejen, saj bodo za certifikate prodali 15,4-odstotka vrednosti po- djetja, kar predstavlja j lani znašala le 12,7 odstotka, so pa pridelovalci kljub vsemu zadovoljni. Sladkorna pesa tako še naprej ostaja dohodkovno zanimiva poljščina, zato tudi ne preseneča, da se krog pridelovalcev Siri. Za pridelo- . - , - , valce Je namreč najpomemb- milijona tolorjcv kupUo objekte neje, da je prodaja pridelka zagotovljena, pa tudi na plačilo ni treba čakati daljši čas. V lanskem letu je tovarna zagotovila plačilo pridelka v dveh delih. Se pred koncem leta pa so pridelovalci dobili plačilo za ves pridelek. Skrb za pridelovalce sladkorne pese in tesno sodelovanje z njimi je ena nalog, ki so si jih zastavili v tovarni. Vsakoletna srečanja z najboljšimi pridelovalci sladkorne pese, ko najboljše tudi nagradijo, so 765.630.000 tolarjev, preostale razpisane delnice v vrednosti 682,830.000 tolarjev pa bo mogoče kupiti za gotovino. In zakaj so se v Tovarni sladkorja v Ormožu sploh odločili za javno prodajo delnic? Kot nam je povedala dr. Terezija Štefančič, so v zahodni Evropi, v državah Evropske unije, pridelovalci sladkorne pese pretežni lastniki sladkorne industrije in praksa je pokazala, da je to dobro. Na Nizozemskem, denimo, so pridelovalci postali lastniki tovarn sladkoija prav z vplačevanjem delnic in s tem so si zagotovili odločilen vpliv na gospodarjenje v celotni verigi industrije sladkorja. Zato je tudi cilj lastninskega preobli- ko rja, da bi čim več pridelovalcev sladkorne pese in vsi tisti, ki imajo možnosti za pridelavo, vpisalo delnice z zamenjavo I lastninskih certifikatov. Kot trdi dr. Štefančičeva, je to zdoj priložnost, da postanejo prid®-lovalci s podarjenim vrednostnim papirjem solastniki in soo- ; blikovalci gospodarjenja v to; vami. Kmetom v Evropa^^ uniji in na Nizozemskem to t® bilo podarjeno, pa so se z lastnim denarjem odločili za n*' kup delnic, zato bi bilo proV’ da bi se po njih zgledovali tud naši kmetje in pridelovalo sladkorne pese. Prav zdaj t* morali razmisliti o tem, kjer njihovo mesto, ali v skladb družb ali v podjetjih, s kateri^*' so neposredno povezani, VI*' ganje v sladkorno industrijo s* je v Evropi pokazalo kot n*) donosnejše, saj te delnice t* vrsto let v mnogih zahodnih državah najvišje kotirajo. V of- moški tovarni upajo, da bodo za njihove delnice odl<^ Čili tudi mnogi slovenski J s l ( z 1 ■ 1 J ( s I t I 2 { e ( I s c v p II ž i OOiir I ' ...r/nk tl lovalci, tudi tisti, ki so svojt lastninske certifikate že zam^ njali in bodo zato delnice tovarne kupiti za gotovino, * LUDVIK KOVAC d k n javni dražbi je avstrijsko-slovensko podjetje Schmidt Šiviljstvo Ujona tolmjev lepilo objekte in zemljišče Zaščite v Kidri^vem za dva Avstrijski usnjar le uspel priti v Slovenijo Dolgoletno iskanje primerne lokacije za preselitev dela dejavnosti Usnjarne v Vrbnem (Feldbach v Avstriji) v Slovenijo se je končalo. Končno jim je uspelo kupiti objekte in zemljišče Zaščite v Kidričevem, podjetja, ki je namenjeno propadu in je le nepotrebno breme Mercatoija. Kljob na^rotovanju Neodvisnih sindikatov in Slovenske nacionalne stranke je Mercator v ponedeljek, 16. januarja 1995, na javni dražbi po izklicni ceni dva milijona tolarjev prodal objekte in zemljišča edinemu udeležencu dražbe - avstrijsko-slovenskemu podjetju Semidt Siriljstvo, d.o.o. Kot na dlani je, da je ustanovitev mešane družbe v Slove- spodbuda drugim za doseganje niji le pesek v oči. Dejstvo je, boljših rezultatov, tovarna pa ......................... ' * ' da je najvei^i evropski usnjar, ------ -------J. . _ -----ki ima čedalje večje probleme skimi zadrugami. Čeprav so se pri predelavi kož in usnja v do-prideiovalci sladkorne pese or- mačem Vrbnem (Feldbachu), dobro sodeluje tudi s kmetij- so se ganizirali v specializirano kmetijsko zadrugo, v tovarni ne zanemarjajo sodelovanja s splošnimi kmetijskimi zadrugami in uspel dobiti tisto, za kar si je vztrajno prizadeval že enkaj let: dobiti lokacijo v sosednji državi Sloveniji, kjer ekološki preko njih sta lani potekala predpisi Se niso tako strogi tudi odkup in plačilo pese. (ozirom se Se ne uresničujejo) in kjer je delovna sila cenejša, V primerjavi s prejšnjimi leti so tokrat govorili le o selitvi obrata za šivanje avtomobilskih prevlek iz usnja; zato se mešana družba predstavlja kot del tekstilne in ne usnjarske branže, O selitvi »mokrega dela« tokrat niso govorili, ni pa rečeno, da ne bodo začeli govoriti o nujnosti strojenja usnja v Kidričevem spet v prihodnje. Takrat Mercatorja to ne bo več I zanimalo, kajti rešen bo ne v d s n ji n n S P fi obrata, temveč tudi delavcev-Z delavci, ki bodo v prihe^ . nje zaposleni v podjetju Scirti® , p Šiviljstvo, sta se pogovarjala t* [ '' vsakim posebej) direktor ' djetja Semidt v Vrbnem Cbf' I v stian Semidt in tehnični direk. h P k d Statistika kaže na oživljanje gospodarskih gibanj Lani se vedno za tretjino pod najvigo ravni|o Razkorak ojcd inflacijo in tečajem tolarja, na katerega Že ves čas opozaijajo zlasti izvesotiki, «e je tudi it letu 1994 V baškem letu nen^a siaria podražila te&gu Banke SlDvesNe^. ameriški ^efar na drobno so pa se Je nominalno pocenil za------------------------------------ tam porasle za 18.3 odstotica in industrijske cene 18-2 odstotka. Ob upoštevanju povprečne 4- odstotne inflacije pri naših glavnih tujih partnerjih je tolar tako realno povečal svojo re^e 4- e^ttBkne inflacije pri vrednost v piSme^« k marko za odMotkov, v tor Bojan Vauda. Obljubili ** jim enako plačo kot prej. Se®*' mesečno pri uče vanje in mijo v višini 22 tisoč tolarj®'’" Zaenkrat so delavci vesri*- kajti imeli bodo zagotovijo’^'; plačo, čeprav bi lahko zaht^. vali višjo plačo, kot so jo doslej (le borih 43 tisoč tol®’’ jev). Seveda bi jim nekdo ral prej povedati, kakšne p)®?* imajo Semidtovi delavci v Vi®' nem v Avstriji! blaga v industriji pa zmanjSs]^ O nadaljevanju konjunktu^ v novembru priča podatek, se je prodaja na drobno v merjavi s predlanskim nov®^ brom povečala za 6 odstotk^ in je nad ravnijo vseh nov®*J brov v devetdesetih letih- 'T'*’ enajstmesečna lanska 1 P b K P k t ■t u »I J« Najnovejša analiza gospodarskih gibanj, ki so jo pripravili urejenih razmer na tem tržišču, ekonomskem inštitutu ljubljanske pravne fakultete, kaže, daje saj so se nekatera podjetja zarast industrijske proizvodnje še dokaj nestabilna. V decembrski radi težav s terjatvami v neka-številki Gospodarskih gibanj sicer še ni podatkov za celo leto, terih jugoslovanskih republi-vendar sta za drugo polovico lanskega leta značilna veliko me- kah začela zavestno umikati sečno nihanje in nekoliko upočasnjena rast. Od maja do juljja je s teh tržišč. Ponovno oživljanje bila namreč rgemno hitra rast, medtem ko so se rezultati od rasti slovenskega gospodarstva avgusta do oktobra poslabšali, v novembru pa je industrijska je dokaz, da je večina podjetij, proizvodnja ponovno naraščala. Ta je v novembru naraščala za ki jim Je uspelo preživeti naj-0,73 odstotka mesečno ali dobrih 9 odstotkov na leto in je bila za hujše čase, iz naj večje krize že 8 odstotkov veqa kot v istem mesecu leta 1993. Tudi knmula- izšla in da lahko v prihodnje tivno, od januarja do novembra lani, je bila za 7 odstotkov večja pričakujemo nadaljnjo rast. 'Ta kot v enakem obdobju predlanskega leta, od prvih enajstih mese- bo po vsej verjetnosti nekaj cev leta 1992 je bila ve^a za 3 odstotke, medtem ko je kar za 11 časa še nihala, saj so pozna-odstotkov zaostajala za enajstmesečno ravnijo v letu 1991. Če valci že za lanski december na-upoštevamo le novembrske primeijave, zapišimo, da je bila lan- povedali rahlo poslabšanje sita novembrska inndstrijska proizvodnja v Sloveniji kar za 12 produkcijskih teženj in S tem odstotkov večja od novembrske v letu 1992 in 5 odstotkov večja tudi medletnega rezultata, od novembrske v letu 1991, medlem ko je za najve^o doseženo Tudi če je v decembru prišlo do v preteklosti zaostajala za 29 odstotkov. Najvigo proizvodnjo smo napovedanega padca industrij-dosegli v letu 1986, ko je bila enajstmesečna rast kar za 31 ske proizvodnje, to Se ne po-odstotkov večja od lanske v enakem obdobju. meni ponovnega zasuka na slabše, saj je imel lanski december kar dva delovna dneva Iz teh podatkov bi lahko sklepali, da je proizvodnja v slovenski industriji začela nihati že po letu 1986, občutnejSe padanje pa je bilo v drugi polo- vici leta 1991 in je bilo pred- vsem posledica nenadne izgube manj od predlanskega. nekdanjega jugoslovanskega V posameznih dejavnostih je tržišča. Tudi nihanje v prejS- gibanje seveda različno, ven- njih letih je bilo posledica ne- dar je v vseh naraščalo. Proiz- mcrjavi z amenSum za 18 odstmkbv. tudi ni h Pl K Ih t| K 1« kaže, da je bila prodaja drobno za desetino vei^a v enakem predlanskem dobju in za šestino večja enakega obdobja leta 19921* le Še za 2 odstotka manjša » k^ za 19 odstmkbv. tina sprememb v ^banju v začetku . tolaija. se razkorak med tečajem b inflacijo še povečuje, to pa je l2d^ nevarnost o gospodarsko aktivnost. :ccak mi vod n ja opreme je v lanskem novembru naraščala le po 2-txlstotni let nji stopnji, v enajstih mesecih je bila za 15 odstotkov nad primerljivo predlansko ravnijo, za najvei^im doseženim obsegom v letu 1986 pa je zaostajala kar za 49 odstotkov, to pa kaže, da je v proizvodnji opreme na voljo Se veliko neizkoriščenih proizvodnih zmogljivosti. Proizvodnja reprodukcijskega materiala se je od lanskega septembra pospeševala in je v novembru že dosegla 25-odstotno letno rast. V enajstih mesecih je bila za 8,5 odstotka vei^a kot v enakem obdobju predlani, medtem ko je Se vedno za 28 odstotkov zaostajala za najvišjo ravnijo v letu 1986. V nasprotju s proizvodnjo opreme in reprodukcij se kga materiala se je v lanskem novembru zmanjšala proizvodnja potroS-nih dobrin. Če je bila še v lanskih enajstih mesecih (kumulativno) za 3,5 odstotka večja kot v letu 1993, je bila v novembru že za l odstotek manjša kot pred letom in za 29 odstotkov pod primerljivo 11-mesečno najvišjo ravnijo leta 1987. Za proizvodnjo potrošnih dobrin tudi obeti niso spodbudni, saj se po anketi zavoda za statistiko naročita pri teh proizvajalcih zmanjšujejo. Izjemi sta le prehrambena in pohištvena industrija. Precej podatkov iz zadnjih mesecev pa navkljub vsemu kaže, da se konjunktura nadaljuje. V novembru se je obseg prodaje v trgovini na drobno povečal, zaloge neprodanega v letu 1991. Pt Ker je gibanje obsega pi^j * izivViA - * vodnje predvsem odvisno -j prodaje, domači trg pa i® možen obseg slovenske vodnje premajhen, vpliv* gibanja v proizvodnji tud’ . voz. Ta se je tudi v letu povečeval in Je v n ta tal ks m Ih bru dosegel najvišjo mes*^ raven v samostojni Slov^^ hkrati pa je najvišjo ravef.p segel tudi uvoz. Tako je pokritje skupnega uvoza -v vozom v lanskem novef^^ * 92-odstotno (v enajstih j« ,, cih 95-odstotno). je pa zj’ navkljub primanjkljaju v bij vinski bilanci tekoča bil®’) tei v novembru pozitivna lijona dolarjev), v 11 pa je presežek znašal 467 milijonov dolarjev, .ra LUDVIK KO*^ 11 «( »t th »ji Po Pm So ygs[nik 26. januarja 1995 stran 5 gospodarstvo jasama iz Lenarta^ podjetje^ ki ga priporoča kot izvajalca celo ministrstvo Najprej jim dati delo iz Lenarta, organizirano kot družba z ome-peto leta. Od začetnega uvoza in j specialnih aparatov so se usmerili v projektiraitja. ■ sodeli r'^ * sodelovanje s strokovnjaki, ki so tudi kasneje t Wla ViT Jasame, začelo že prej, še v času, ko je ■ predsednica skupščine občine Lenart. Že takrat (v [ £ osemdesetih let) so v Lenartu med prvimi začeli iih^ I razvrščanjem in zbiranjem odpadkov ter skrbeti ; aJamn 'k paadske arhitekture s projektom Odkrivamo, ohra- "J*®«). Obnavljamo, podjetje bi’ Kontinuiteta sestanke, okrog 20 rednih sestankov, ki so se nadaljevani! , prostora v Sloven- lciilr>i?''^ ® profesoiii fa- Sije in a. geolo- GomU Kenart, Ptuj . Ormož in geta iiu z izobraževalnimi urami, tn so ' vati. P"ed.ogov, ni hotel sodelo-■ .celotni projekt, ki je bil ' v Sloveniji, je da- P^i tOVr<:t-rii je da-vkK, jP'" “3 občine Tača,;^’'!'’ svoje načrte. IjevaniA ^"^^Ihvce za nada" M'Pomurju rhorali ' območju bodo domači ®°‘^®’ovati predvsem *^rajinst; urbanisti, ' ' ®rtitekti, zgodovi-^tnologi in drugi. v svoje načrte. oarji Za ’ ■ ''ojni projekta Raz- <”1» SA n CRPOV Bene-JASAMA poi- l'*’' ha kmetijstvo so 'i^jboliii . kdo bi bil hitJlii,' njihovih za- b tL??'' Po:a- :zas< ffleč Klin jj^t Sliv lin 1 r®i I P peg [tke )5et iVer e , ' jisa Aari *?h*l strici. To so pravzaprav že začeli i;-.— ----------— -------------------------------------------------------------------- graditi in do konM leta naj bi Wla ŽUPANI - Od leve proti desni: Pavel Nemet, Jože Kocet, Ivan Markoja, Jože Kocon ti dela povsem končana. V drugi fazi _ - -- pa bodo potem zgradili se nekaj učilnic in kotlovnico. V občini si bomo prizadevali tudi za gospodarske naložbe. Dve tovarni imamo: v Žižkih in Veliki Polani. Računamo na širitev, tako kot doslej pa bo verjetno tudi v prihodnje na pohodu zasebna podjetniška pobuda.« PAVEL NEMET, KobUje: »Pri- '1'iinuj. - Fotografija: Š. S. ložba v naši občini bo tudi gradnja telovadnice pri osnovni šoli v Gen-lerovcih, za katero pripravljajo dokumentacijo, gradili pa bomo začeli v prihodnjem letu, saj je za tedaj prideviden tudi denar od države. Kot župan sem prisluhnil tudi stanovalcem Dolge vasi, ki imajo zadevamo si za čimprejšnje odprtje hiše v bližini mejnega prehoda in ■ ■ ' ■ ." so zaradi ropota tovornjakov ogro- ženi. Ker se ne strinjajo, da bi jim uredili dovoze k hišam z notranje strani dvorišč, kaže, da jim bodo mejnega prehoda z Madžarsko. V tisto smer že potekajo določena zemeljska dela na cesti, mostova sta že gotova, računamo, da bo cesta še letos dokončana. Od prehoda si obetamo razvoj občine Kobilje in sosednjih krajev na naši in madžarski strani. Na prostoru stare zdaj postavili zvočni zid, le dogovoriti se Se morajo z Darsom, kako to tehnično izvesti.« IVAN opekarne nameravamo urediti MARKOJA, Od- ranci; »V občini Odranci smo se obrtniško cono, saj na večji indu- odločili za gradnjo zdravstvene postaje. Uresničili bomo torej ob- še v tem letu dobili dovolj telefonskih priključkov. Zaenkrat bo velika telefonska centrala v prostorih vaškega doma. Zavzemal se bom, da bo Pošta vsaj obnovila poštno poslopje, čez čas pa zgradila novo stavbo, saj ji zemljišče že nekaj časa ponujamo. V Turnišču smo že rešili problem zdrave pitne vode, zdaj pa bomo zgradili še vodovodno povezavo med Turniščem, Gomilico in Nedelico, v drugi fazi pa bodo prišli na vrsto še Ren-kovci. V prihodnosti pa bomo dali zgraditi vodovodni stolp. Na voljo SO tudi že idejni načrti za začetek gradnje kanalizacije, ki bo etapna. Za našo občino je nedvse pomembno obvestilo z ministrstva za varstvo in urejanje prostora, da bo izdano lokacijsko dovoljenje za bencinsko črpalko. Stala bo pred trgovino, ki zdaj prodaja traktorje. Gre za skupno naložbo zasebnika in podjetja OMV, Z delom pa na- aih iM^tutkov, premožtnje zavodov... s R Na voljo 24 ur dnevno Nadaljeval sem z vprašanjem o njihovem uradovanju. Vprašanje se je glasilo: Kdaj pa ste svojim volivcem dosegiijivi? ANTON TORNAR, Črenšovci: »Ne grem se nobenega birokrata, ki bi se držal določenega umika, zato sem ljudem nenehno na voljo za reševanje določene problematike. Najdejo me na Šoli, doma ... Z vodstvom šole sem uredil, da en dan v tednu ne bom poučeval in tedaj bom v Našem domu, kjer bo sedež občine, V občinskem svetu smo se tudi dogovorili, da bo občina čimprej zaposlila strokovnega delavca, saj se obseg del nenehno širi.« »Predlagal sem in občinski svet je sprejel, da startamo z 8 delavci občinske uprave, vendar je na stari občinski upravi kar nekaj delavcev, ki morda ne bodo razporejeni v državno upravo, zato razmišljam, da bi bilo v novi občini maksimalno zaposlenih do 12 strokovnih delav- cev.« IVAN MARKOJA, Od- renči: »Če bomo imeli v novi občini Odranci tudi matični urad, potem bo imela občina za začetek zaposlene tri strokovne delavce.« JOŽE KOCET, Turnišče: »Za zdaj nič, po marcu pa bomo razmišljati o prvih zaposlitvah, najprej morda računovodje.« PAVEL NEMET, Kobilje; »Imam to srečo, da sem v pokoju, zato sem v glavnem na ,sedežu’ občine. To pa je moja domačija. Kmalu pa bomo uredili prostore v zadružnem domu, vendar na samem začetku ne moram računati na več sodelavcev, saj imamo v naši občini kadrovske probleme.« JOŽE KOCON, Lendava; »Ker sem poklicni predsednik pa tudi prostore imam na sedežu stare občine, me občani lahko najdejo tam. Če pa kdo pride na moj dom. bo prav tako dobrodošel.« IVAN MARKOJA, Od- ranči: »Sedež občine Odranci bo v vaškem domu. Za zdaj pa me občani lahko poiščejo v pisarni moje firme v Odrancih. Ker pa smo že začeli z akcijo za neko naložbo, sem veliko med ljudmi, in je tudi tako priložnost za pogovor.« JOŽE KOCET, Turnišče; »Sedež občine je v novem vaškem domu v Turnišču. Uradno sem na Očiščeni proračunski porabniki - Vedno bolj se seznanjate z denamitni obveznostmi po-sariiezne občine. Mislite, da bo vaša občina zbrala toliko denarja, da bo lahko pokrivala vse te proračunske porabnike? ANTON TORNAR, Čren-šovci: »Ponujajo se veliki proračunski porabniki. Kar zadeva potešitev njihovih želja, naj jTOvem, da bomo lahko razdelili le toliko .mleka’, kolikor ga bo ,krava’ imela. Hočem reči, da prav vsem, ki so se doslej .napajali’ z denarjem stare občine,, najbrž ne bo mogoče ustreči, četudi naj bi naša občina plačevala le določen odstotek,« »I PAVEL NEMET, Kobilje: Prezgodaj je Še reči, kako bo voljo ob ponedeljkih od 7. do 15. ure, ko na šoli ne poučujem, druge določene s porabo, saj niti ne vemo za vse finančne vire, niti koliko denarja bomo potrebovali za dni pa do 9. ure in od 13. do 15. ure. To pa ne pomeni, da bi se šel birokrata, kajti tako kot doslej sem na voljo tudi zunaj omenjenega časa.« namene. Skušali Prvi normativni akti bomo čimprej sestaviti proračun in tedaj se bo videlo.« JOŽE KOCON, Lendava: »Menim, da se bo s pametnim posegom dalo urediti, da tudi proračun nove občine ,vzdrži’. Poudarjam pa, da denarja ne - Katere obiinstke akte sit doslej bomo kar tako (razjdajali, am- sprejeli in kako shajate s svetniki? pa k Sele potem, ko nam bodo ANTON TORNAR, Črenšovci; posamezni proračunski porab-»Sprejeli smo začasni poslovnik in niki s programi dokazali upra- statutarni sklep, izvolili smo predsednika in podpredsednika občinskega sveta ter imenovali komisijo za volitve in kadrovska vprašanja.« vičenost financiranja.« IVAN MARKOJA, od- ranči: »Upam, da bomo s pred- PAVEL NEMET, ■ Kobilje: videnimproračunomlahko po-»Razpravljali smo in nato sprejeli krili vse izdatke v letošnjem začasni statutarni sklep in začasni letu. Računamo namreč tudi Kobilje: poslovnik za delo. S svetniki se na denar za demografsko ogro- atrijski obrat ne moremo računat). , Od tovarne, ki pa jo v Kobilju že ljubo iz predvolilnega obdobja, imamo, pričakujemo, da bo Gradili jo bomo predvsem s pro-uspešno gospodarila in ščasoma stovoljnim delom, tako kot pred povečala število zaposlenih, saj so leti telovadnico. Gradimo pa kana-že uvedli drugo izmeno. V kraju lizacijo, za katero smo doslej pora- ... imamo težave z odplakami od go- bili 60,000.000 tolarjev, 80.000.000 daljujejo tudi vaški odbori in s tem spodinjstev. Rešitev je seveda v ka- pa bo treba še zbrati. Z banko smo ......... ......................... 'se dogovorili, da bodo zainteresi- uresničujejo referendumske pro-nalizadji. Prizadevali si bomo, da se dogovorili, da bodo zainteresi- grame (asfaltne prevleke, mrliški jo bomo čimprej dobili. Najbrž pa rana gospodinjstva lahko najela vežici),« bomo še prej uredili oskrbo s pitno posojilo za priključek na kanaliza- vodo, kajti ta, ki jo črpamo iz seda- cijsko omrežje, k: za zdaj stane A L hi »Inn* dplifvpntt njega vaškega vodnega zajetja, ni 2.000 mark v tolarski protivredno- ueuivena ravno zdrava. Tudi možnosti za tu- sti. Mislim, da bo ureditev komu- IlllllllCfi rižem bomo ustvarili, na primer nalne infrastrukture velika spod- s termalno vodo.« huda za prihodnje gospodarske na- JOŽE KOCON, Lendava: ložbemke.« JOŽE KOCET, Turnišče: »Naj- Lendava: - Se strinjate, da se premoženje ' stare občin« Lendava razdeli posa- meznim občinam glede na število prebivalcev, in sicer: Crenšovei »Strinjam se, da bi bil kulturni dom v Lendavi, če bi ga gradili po seda- brž največji problem v občini Tur-njih načrtih, prevelik in bi ga težko niSte je telefonija, saj imamo na vzdrževali. To pa ne pomeni, da našem območju 4.000 prebivalcev, odstopamo od gradnje! Pravzaprav telefonskih priključkov pa komaj se zelo mudi, ker hočemo dobiti 200. V podjetju Telekom-v Murski denar od države. Predvidevam, da Soboti so nam zdaj obljubili, da so '• • ' ■ - . ■ naložbo v Turnišču dali v svoj letni program in tako upamo, da bomo Žtva, skupno odlagaliiče komunal- bomo kulturni dom v Lendavi začeli graditi letos! Pomembna na- 23,58 odstotka, KobUje 2,47, Lendava 52,89, Odranci 6,94 in Turnišče 14,12 odstotka, ali kako drugače? Spomnim naj, da gr« za občinsko zgradbo in opremo, premoženje centra za razvoj p^jetni- O delu društva slepih in slabovidnih ORNAR, Črri^čet : župani domeni^v» NEMET, , »Ml ANTON TORNAR, »Tako smo se PAVEL »Strinjam se,« • JOŽE KOCON, »Omenjeni odstotki so izhodi^ Sc pogovore o delitveni bilanci- N I.J pa čakamo na natančneje ni°wra od države.« IVAN MARKOJA, ranči: »Predlagani odstotki »"IŠi J .raj loti! premoženja stare občine, . število prebivalstva v novih nah, so samo eden od načine*' tve določenih dobrin. L , drugo pa so objekti, ki so močju določene občine, na občinska stanovanja, otroški ukv-in tako naprej. Tega pač ni ittAitia .deliti’ z drugimi občinami. tudi z objekti, ki so v naši nb^Gl«; JOŽE KOCET, Tumiši^P predlagano delitvijo se stoO^j^’ vendar ne vsega premoženj*;. e nar, ki ga je stara občina do^^ račun suše, mora tja, kjer Škoda največja. Na območju^ Sc nje turniške občine je bilo Tako župani z otunočja □je lendavske občine. Čepi**’ le-(a razdružila, to seveda meni, da so zthtj pretrgaj f vezi. Zdi se celo, da s tem Lrir ne izgublja pomena In vsl9j ? časa še ostaja neke visle ' tudi z objekti, ki so v naši tor občin, morda (udi denimo za finančno posl ^la') e* Navsezadnje; četudi je občin, bodo tjudje iz njih Še K bodili v Lendavo, saj tam pomembni uradi državne u| Pujsov; 'ž; ‘tn. STtFAN sol Za srečanje lokalne skupnosti s humanitarnimi društvi Povedal bi vam rad, da se je bistveno spremenil naš odnos, saj bo veliko težje, razmišljajo se ne skrivamo pred javnostjo in se ne zapiramo med štiri stene, ampak se zavedamo, da smo enaki med invalidi in zato združu- V društvu. Kljub vsemu upajo, da bodo program dela in fi- jemo svoje Človeške lastnosti. Dajte nam možnost zaposlitve, da nančni načrt izpeljali tako dote lastnosti izkoristimo v prid družbe, da bomo polnopravni člani, bro in v celoti kot doslej. Za nas je to n^boljŠa rehabilitacija, za občino in državo pa »Vsi nam zagotavljajo, da se najcenejša in hkrati najuspešnejša oblika varstva invalidov. Tako zaradi lokalne samouprave ne je v svojem letnem poročilu o delu zapisal predsednik Medobčin- bodo zgodile nobene velike skega društva slepih in slabovidnih Anton Kos in zaželel, da bi te spremembe, mi pa še vedno ne vrstice stale nekje ob robu sestavka. Pa smo jih dali kar v uvod, vemo, kako se bomo financi-saj je vendar v zaposlitvi in lastnem zaslužku pot v polno vključe- rali,« je o negotovosti, v kateri vanje v družbo in življenje slepih in slabovidnih ter sploh vseh so se znašli -v društvih, rekel prizadetih. Toda v vsakdanjem življenju je povsem drugače. Anton Kos. »Želimo si koordi-V društvo slepih in slabovidnih je vključenih 181 članov, vendar je nacije na enem mestu, kljub zaposlenih le sedem. Štirje so telefonisti, dva fizioterapevta in en temu pa bomo stopili do vseh programer. Pokojnino prejema 113 Hanov. In kam bodo šli mladi, županov in se predstavili ter ki se šolajo? Štirje člani obiskujejo osnovno Šolo v Zavodu za vzpostavili stik.« Medobčinsko slepo in slabovdno mladino v Ljubljani, Štirje so na izobraževanju društvo bo ostalo organizirano v SkoQi Loki v Centru dr. Antona Kržišnika, enega imajo na doslej, pravijo prizadeti na študiju računalništva in drugega, ki končuje magisterij iz genetike, vidu, saj je vendar slepota spe-Da, zanje bi zaposlitev morala biti, za polno živfjeiije in delo teh cifična invalidnost, društvo pa ljudi namreč gre. članom pri tem lahko veliko Za življenje in delo društva in sploh vseh humanitarnih organizacij pa je v tem Času reforme lokalne samouprave pomembno vprašanje, kaj jim bo to prineslo. »V velikih skrbeh smo. kako bo, saj smo doslej porabili veliko energije, da strto financira- nje spravili na tekoči trak. Sedaj, ko so občine zrasle kot pomaga. Skrb za tehnične pripomočke je ena od nalog društva, vendar, kot ugotavljajo, gobe po dežju, pa upravičeno razmišljamo, kako naprej,« je zadete na vidu izdelani pri dogovoril predsednik društva An- '■ ■■ ton Kos. Če bodo župani sprc- so tehnični pripomočki za pri- ?je * Vj So t kažt tiste V Čilo za slepe tudi nekatci^J N nične pripomočke, kot setofon in pisalni stroj lovo pisavo, toda, »kar=^|Jr®9-priznali, nam je zelo pod*, Ni priLAtiiaiL^ JkCaill JW fiVivJ n g,, je pa vsekakor premalo merjavi z zahtevami merjavi z zanievami -pih in slabovidnih,« Anton Kos. Naslednji žulj ■ IH skega društva slepih ih vidnih so Se vedno Ih Imajo jih v prostorih skega podjetja v Mut^l^V^, boti, a so prostorsko sle čeni od podjetja, da , v popoldanskem časa lahko razvijali razne sti. O slednjem so na zadnjem tudi i zboru, na katerega je PV’JUtVii. 165 udeležencev. Ob tej Pjjfnilo' nosti so priredili tudi v. »zatri SP zahvali Jtlr«.* Čelov, »zato se zahv^^^^jtoosg. vsem, ki so prispevali ■ '^4 5 jeli strokovne delavce, ki so že doslej delali z invalidi, bo ta mačih proizvajalcih za člane društva predragi in si jih zato ne morejo kupiti. Res da je lov, še posebno zavarC^jj^Ei j Triglav, ki je prispeval - Jako soč tolarjev za priredit^Akrg zdravstveno zavarovanje pred prehod veliko lažji, drugače pa kratkim v obseg pravic vklju- nega zbora,« se je predsednik društva. MAJDA .1 iggtnik, 26. januarja 1995 stran 9 kulturna obzorja oved skromnega zvezdnika "■Jože Kramberger bi lahko bil zvezdnik. Na^■**^*^g* igralca ■Kem maratonu v Portorožu so ga razglasili za J ž imenovani Baškega leta, čeprav ni šolan ig«lec, ampak je tako meno ^•uiščik. Film Halgato, v katerem je igral » samoza-IR^av prvi film. Menda je na razglasit« delovaje«® samoza ^estno, »kot da bi bila za njim že Cannes m Berim . lako videti. . .... ,a»v viocii, pa-seFno pa Kramberger še zda-ni zrezilniSlio vzvišen. Vro-Bhčne filmske uči mehča umir-■eno pupovedovanje Seveda ■ni veilon tak, saj fH»iognutnn» kri ne moreta lagati. Toda jko je potrebno, se unese. rl Poleg samozavestnega jav-iaaega nastopa in izborne film-n|ske igre je na njem zvezdniško Se to, da je spremenil priimek. Vendar o tem naj raje ne bi . opisali. To ni bilo zaradi filmske I Jsariete »Zdaj sem popolnoma človek. Prišel sem v dnig Jvet, vojega porekla ne mo-tem skriti in ga nočem. Moram pa se za zahvaliti svoji Ženi, da Bie je rešila.« J* 1 Tv ♦ "tMiniSko vzvtSen. Vro- ^Po*«kivinjc. Seveda -L je v Čemelavcih. e Eden od očitkov filmu Hai-gato, ki se sliši iz teh domačih krajev, Je ta, da naj bi zato, ker v njem Cigani govorijo prekmursko, ljudje imeli Prekmurce za Cigane. To sem govoril že nekdaj. Nikdar te nihče ne vpraša ali si Slovenec, čeprav živiš v Sloveniji, Vprašajo pa te; si Cigan? Vam ciganska skupnost še ni rekla, Jože popularen si, naredi kaj za nas? Ste se o tem že pogovarjat s kakim politikom? Nisem, ker to ne bi imelo smisla. Govoril sem že, da ni prav, da mi nismo manjšina. Potem bi iz proračuna dobili kak dinar. Pravijo nam, da nimamo matične države in da ne moremo biti manjšina. Pa mislite, da bi se vi Ci- kat je on sam. Tudi jaz nisem igral v filmu teatersko. Teater ni film, zato sem igral, kakor se obnašam. Ko sem prebral scenarij, sem vedel, da se moram obnašati kot BumbaS, da moram biti pravi Bumbaš, Mislite, da je bilo za vašo igro dobro, ker nimate gledališke vzgoje? Nasploh slovenskemu filmu škodi gledališkost. Na filmu moraš biti naraven. Čimbolj se moraš poenostaviti. Kako se potem vi notranje pripravite na prizor? Na primer nas prizor, v katerem morate biti jezni? Se spomnite česa, kar vas je v zasebnem življenju razjezilo? Ne, zmožen sem se razburiti v trenutku, ni se mi potrebno česa zmiSljevati. Lahko tudi takoj jočete do solz? Tudi, Takoj, če je potrebno. Ste tudi v zasebnem življenju igralec. Skrivate svoja čustva in jih igrate? '1 I j ciganske krvi, včasih zagrabi in pravimo, kruciflks, jutri pa ne grem več delal. Neeee. To je odvisno od človeka samega, samo dve možnosti sta, tretje ni. Ali boš ostal v tem življenju in ga živel, ali pa boš celo življenje klatež, brez službe, celo z otroki, ki jim boš uničeval življenje, Tako, da si boš nazadnje vzel življenje. Današnji čas tega ne prenese, nekdaj je mogoče še šlo. Danes si prisiljen delati. Če delaš, imaš; Če ne delaš, ne moreš imeti. Kaj torej menite, zakaj se danes loliko zanimamo za Cigane? Zakaj so Neciganke nekdaj tako padale na vaš šarm? Kaj vem. svet se spreminja. Nekdaj nas niso mogli videti, zdaj so bele ženske nore na s temi kadrovskimi S snemanja monografije o mojstru fotografu Jožetu Kološi. Od leve: Borut Siherle, ki igra mladega Kološo, kar se vidi po krajših brkih; mojster Kološa; režiser Niki Roš; snemalec Vlado Draškovič. Producent filma je Umetniški program TV Slovenije. Avtorica pričujoče fotografije N. Juhnov. Razmišljanje ob Smejevi monografiji Mura »Tu bi lahko lebdela duša« Nietzschejeva pesnitev Dionizovi ditirambi, filozofski roman Marka Uršiča Romanje za Animo in mom^rafija Štefana Smeja Mnra - z inverzijo racionalnega filozofskega disknrza v mnogopo-menskost, fabulizem, metaforo in navsezadnje gnozo - odstirajo tretjo dimenzijo telesa (dušo). zmožnostmi, ki jih imate in kakor se radi med seboj prepirate, lahka organizirali? Pa Še kako! O teh ciganskih prepirih, to pa so stare zgodbe. Če se v Soboti bijejo Cigani, sem siromašno. Brez ':j. oče in mati sta se razšla-5!o sem hodil v Soboto- Na-ii sem izpit ra llvatju - ' iKiHičunkc- sem spoznal -»oboti, ijB Je budila v Stdo --Nfljboliii --------- Solo iii^acl) iS** Soboti, til ifcm slovenski filmski gomjerad- liLt Mutii, v likal- ilcc -4i v Sl '^»'tega Bum- ni, je nekaka ponovi- ..vivaiva ponovi-.ajegovega mladostniškega <«t»'')enja. »Bil sem težki žen-Plltolo! Sederoinsedem-^mesetega leta, ’ I Ukvarjati '"Jimantih, i, z ko sem se začel da ■> r 1 t li Poprej moramo odgovoriti na vprašanje. Imamo pravico posegati v najbc^ notranjo sfero subjekta? Ce prisluhnemo Gassetu - da, saj mislijo mase (skupek povprečnih #x- r , muziko, pri Di-'Stali smo od Len- so vsi rekli; seitT '■j vem, lak sem iS * JI & *i¥b |i samega fr.' ^ruai Ito ^'eda ne. te; zamreževali Mf ie postati jih ne bi i ijl ste igrali? ^ta^^ ste fajeni, katerega ljudi) v prvi vrsti na zadovoljevanje snovnih potreb. Niso kreativne, potrebujejo vodnike, ki jim kažejo duhovno, ponudijo pa topos. kjer so možne vibracije duš. Zaratustrov topos je otok, gora, ki toplo diha v skalovju, v medmorju (gladka sla duša in molje). Duša, ki je po Nietsc-heju lizala vse dobre in slabe stvari, se potopila v vsako globino, je zmeraj kot plutovina priplavala navzgor. Filozof Marko Uršič se z av-torefleksijo metafizičnega potovanja »vase« - v židovsko arabskem mestu - usodno za- V toku, ne na brežini. Biti v imanentni transcendenci, ki je tuzemska, tubitnostna, se pravi v horizontalizmu, na gladini reke vpeto opno. Čeprav ne artikulira, pa vendar nakazuje možnost transcendenčne transcendence; »Duša je bila diamantno nabita, ko je po njej zapraskal zvezdni utrinek. Potem je ujela njegov mehak odblesk na vodi, ki je poniknil pod bregom. IN JI JE ODLEGLO.« Vertikala Ramena preznojene reke božone z drevesnimi jeziki puhasta prodna obloga kjer so sledi ljubi V palestinsko dekle nebeška zvezda izrezaje temino Žge reka ki plivka v božjo milost povije telo 'etega Oče Kramberger priporoča sina, da gre po osnovni šoli v radkersbnrško gimnazijo. Hanju po vwrh tistem ^ni VLr.'" ?**'^*" ielel\„''. ‘‘stega livctt nor- postali P" novlnar/i ■ '“a Drli '' P>‘ttv vaše ci-j* ''aD mit. ali lacga- K Včasih «0 li '^'«an žalil, zdaj aiinili. Zdaj se ne "c J”®’'-’*’' name kot na Km’J?*,** ih te refij počel. ’ , ■'"-JiSit-t »O so me v šob Sta 91 Zdaj se me pa ne vam >0 me v Soli =‘^ N, id 'toPa »^Pti zaradi On /1^ ■o ^^gon take, .. JC t V'"* je živel-na MadiaTsKeffi' jlMalo po tem- I v /Umu igrali 1 Ijp*«* v amflil ^(ijtttlstvtt? sem o tem, lateli snemati ta bim- ce-^flprav ie (o4 takrat, kat sem se (Pomaknil od tega iivtjetiia, Več kakoT petindvajset tet, nekako tad, z nekim V®-.^osoTO M v dnSi nazaj. seta šei nazaj, toliko botl-tem videl, da danes m j^ko katastioialno ' jfclMat - I _ ^'eanska. De- Z zavestjo. o vašem . ta film. Če-_ ' kar sem se ini' 'S tli vec ”■ k« je bilo ^"'^adstvo ' 'r nat Us _ . ' *• nnjno vo^ črne moške. Mogoče imajo Cigani nekaj na sebi, recimo barvo. Zdi se mi, da bo to predvsem barva. Zdi se, kot da bi bili vi Cigani ponosni na svoje korenine samo še skozi film, samo na umetniški način? Svoje pravo življenje živite samo Še skozi Igro. Da, tudi sam sem že o tem razmišljal. Temu nasprotujem. Vsi rinemo v ta modemi način življenja. NaSa kultura pa se ne ohranja. Ko sle videli film, ste si želeli, da česa v njem ne bi bilo? Eh, saj me tako ne bi poslušali. En prizor me je malo ganil. Ko sem s tisto Žensko v banji. Bolje bi bilo, če tega prizora ne bi bilo. Moški navadno nimajo nič proti, če veljajo za velike ljubimce. Vam to ne ustreza? Tega sam zase ne bi želel reči. Zakaj toliko silite v skromnost? Jaz vem, kaj je slava. Slavo sem že imel na svoji strani. Bila je vaška slava, a kljub temu. Tega sem bil deležen in to me je pokopalo, strašno pokopalo. Zaradi tega filma ne živim v oblakih. Naredil sem, kar je bilo potrebno. Od kdaj ste se v filmu počutili kot Igralec, ne samo kol nekdo, ki je po naključju, ker ste se pač v gostilni srečali z režiserjem in scenaristom, zašel pred kamero? Nikdar nisem pomislil na to. Vedel sem. da moramo snemati, da moram delati. Tako kakor moram delati v službi. Drugače je bilo to, vsekakor pa je bila to lepa sprememba, da so nas pred snemanjem vsakokrat Šminkali, da smo se preoblačili. takoj vsi kričijo, poglej. Cigani se bijejo. Če pa se bijejo Sobočani, tega pa je dosti več, pravijo, ja dečki so se malo »rezali«. Verjamete v boga? Sem in nisem veren. Nisem tako zelo, kot je verna moja mati. Meni pa je že komunistični sistem to prinesel, da nisem tako veren. Sem pa bil ministrant. Svetlenje kovin, zlata, vas to posebej privlači? Žari to v va-ših očeh? Ne. Imam verižico s križcem, ki jo rad nosim. Drugače pa nisem nagnjen k temu. Hodite v naravo? To pa. Kaj najraje gledale, drevje, vodo, oblake? Po pravici rečeno - gorice. Z ženimi starši imamo gorice. Mogoče bomo imeli tudi nekaj, kar bo povezano z gostinstvom in goricami. Ampak o tem zdaj ne bi govoril. Sem pa v to zadevo vložil večji del honorarja, ki sem ga dobil za nastop v Hlagatoju. Veliko berete? Veliko, predvsem domače avtoije. Gotovo imam Čez dvesto knjig. Imate filmskega igralca vzornika? Ah da, govori se, da sem amater in da sem dobil nagrado. V Ameriki je veliko igralcev, ki so bili pobrani ta-korekoC s ceste. Zame najboljši igralec je Dustin Hoffman. Ta človek igra tako, da mu moraš zavidati. Za Hofmana pravijo, da Tudi če sem, žena to takoj vidi. Naj Se tako skrivam, me vpraša, kaj se kuha v meni. Denis Kramberger je sin edinec Jožeta Krambergerja. Hodi v sedmi razred gornje radgonske ose- mletke. V filmu Halgato je igral mladega Pištija. Fant ima fine dolge prste kot prirojene za igranja kakega instrumenta. V Mariboru obiskuje plesno Solo, zdajle se učijo plesati rokenrol plese. Animo, ki jo krsti za svojo duSo. Beroč svete knjige (Biblijo, Ku-ran, Talmuda), zavedajoč se svete zemlje, najdeva dušo, ve, da je s filozofskim umom ne more dokazati, pač pa s paradoksom izreči, da to ve, Se preden začne o tem teoretizirati. Smejev topos je reka, Mura, moja, tvoja, naSa, nikogaršnja. Je megla, ki je voda, ki prihaja na kopno z vode, ne z neba. In duh plava nad vodami, pravi Smej, ki hočejo seči tja onkraj, do Boga, pa jim je pot zaprta. Zato tavajo v meglenih pokrajinah, kaosu, goščavi, zloslut-nosti, grehu in odpuščanju. Smej ponuja: biti v reki. kulturni koledar* vedno igra samega sebe. Lahko Človek igra mimo tega, kar je? Mislim, da lahko. Vendar pa Hoffman vedno igra tako, ka- kri vre trepetajoča duša izgoreva Nietzsche; »Vidim neko znamenje - iz najbolj oddaljenih daljav se vame pogreza razžarjeno ozvezdje,..« Katoliški konfesiji z izrazitim institucionalni m nabojem pristavljam Smejevo Muro kot spititualistično možnost približevanja božjemu. Je orožje za ta Čas. Na Muri se Se kaj dogaja. Le avtor monografije mora dopustiti KRI SIS - med estradno-političnim dogodkom in »biira-Stvom« kot poezis, etnos, ekos in etos. TINE MLINARIČ Gotovo igraš kak instrument? Igram harmoniko, prej sem imel rad Slake, za njihovo glasbo me je navduševal dedek. Zdaj imam rajši tehno-glasbo. Harmonika kajpada ni tipičen instrument za tehno? Kakšen instrument si želiš? Imamo bend, komaj smo začeli. Ne vem, kaj bom igral v njem, orgle ali kitaro. Vemo pa, da bomo igrali rock glasbo. Začeli smo z Nirvano. Kako Je pravzaprav končal oreh, ki ga ti r filmu podariš mlademu Halgatu, ki ga igra Manuel Serkezi, In ga ta posadi, da bi zraslo drevo vajinega zavezništva? Ja. en oreh, ki je bil prej, tistega je Manu pojedel. Potem so morali prinesti drugega. Nekaj časa sem ga nosil po žepih, ko pa je prišel tisti prizor, sem mu ga dal. Ne vem, kaj se je potem z njim zgodilo. STEFAN SMEJ fotografija: NATAŠA JUHNOV Razstavc MURSKA SOBOTA: V jrrostorih Pokrajinskega muzeja si lahko ogledate razstavo Kelti na Celjskem. MURSKA SOBOTA: V soboški galeriji je na ogled razstava Društva likovnih umetnikov Maribor - 1993-1994, Razstavljajo; Stojan Grauf, Barbara Vidic, Vojko Štuhec, Mara-jan Dev, Bogdan Čobal, Dušan Kirbiš, Ivo Gojsniker in Matjana Rojnik. Razstava bo odprta do 12. februarja. LENDAVA: V grajskih prostorih so na ogled dela udeležencev dosedanjih mednarodnih likovnih kolonij. GORNJA RADGONA: V gornjeradgonskem muzeju je odprta razstava z naslovom Metamorfoze, razstavlja slikar Peter Avguštin, domačin, ki živi v Švici. Sodelujeta tudi slikarki Helena Srebrnjak iz Peterburga in Paola Federici iz Italije. MURSKA SOBOTA: V predprostoru grajske dvorane razstavlja od 25. januaija do 25. februaija Milan Balažič. PRIREDITVE MURSKA SOBOTA: 27. januaija ob 18. uri bo v grajski dvorani nastopila dramska skupina kuda Feher Jani iz Dolge vasi. Uprizorili bodo veseloigro Apuci, Anyuci, Babuci. KINO GORNJA RADGONA: Neposredna nevarnost bo na sporedu v Četrtek, 26, 1,, v petek, 27. 1., v soboto. 28. 1,, in v nedeljo, 29.1., ob 19.30. Čudež na 34. ulici se bo vrtel v petek, 27.1., v soboto, 28.1., in v nedeljo ob 17.30. MURSKA SOBOTA: Film s Filmartfesta Eksotika bo na sporedu v četrtek, 26. L, ob 19. uri. Telo v dokaz, ameriški film, se bo prikazoval 26., 27., 28. in 29. ob 17.00. Kalifornija bo na sporedu 27., 28., in 29, ob 19.uri. stran 10 vestnik, 26.2anuarjali ne zgodi se vsak dan 'r CUik op inska poroko V jemenski prestolnici Aden so se, prvič v zgodovini te arabske države na skrajnem koncu arabskega polotoka, skupinsko poročili zaradi varčnosti. 23 parov mladoporočencev se je zbralo na osrednjem adenskem stadionu in sodelovalo v skupinskem poročnem obredu po islamskih običajih. Prireditev je organizirala in finančno podprla islamska organizacija Al-Islah ter tako varčnim in revnim Jemencem prihranila stroške za poroko. Na skupinsko slavje so povabili še 4,000 sorodnikov in prijateljev mladoporočencev. Vsem mladim parom je ta islamska organizacija podarila po 180 dolarjev, kar je za Jemence velik znesek, poleg tega je njim in njihovim povabljencem priredila slavnostno poročno pojedino. Pravilft častne straže so neizprosna, močnejša tudi osnovnih bioloških potreb, kakršna je denimo žeja, neto težko bi jih bilo spoštovati, če ne bi bilo kolegov, ki^ pripravljeni priskočiti na pomoč, o čemer priča posnet^ narejen na avgustovski slovesnosti v Varšavi, Pa je bila im po gašena in vojaško-policijska čast ohranjena. | Matjaževa zgodba NaS nekdanji kolega Matjaž, nekdanji tajnik samoupravi^, ganov v našem podjetju, je bil zadnje Čase videti malo bolj^ opravljal j petimi dokon^ kot ponavadi. To častno fitnkcijo je _ _ razredi osnovne šole. (Šestega namreč nikoli ni uspel doket« Škandal z nacističnimi freskami Nekdo ga je nekoč v starih časih samoupravljanja namreč V Berlinu so pred kratkim izkopali nekaj prostorov, ki so bili del podzemnega bunkerja, v katerem sta Adolf Hitler in Eva Braun 30, aprila 1945 naredila samomor. Z izkopavanjem se ukvarja berlinski arheolog Albert Kemdl. Zdaj raziskuje velik podzemeljski prostor, ki so ga uporabljali šoferji Hitlerjeve garde. Raziskave je začel Sele maja 1992, po desetih letih pogajanj z berlinskimi oblastmi, in med drugim odkril dobro ohranjene kičaste freske. ki upodabljajo modrooke vojake SS z velikimi kljukastimi križi. Našel je tudi kupe odvrženega orožja in sanitetnega materiala. Kemde! zahteva, da je treba vse to ohraniti kot narodno dediščino, kul- turno ministrstvo v Berlinu pa o tem noče nič slišati. Uradniki bi radi čim prej zabetonirali vhod v zaklonišče, češ da v njem ni nič bistvenega za nemško zgodovino. Del arheologov in politikov se zgraža nad poskusi ohranjanja relikvij iz tega sramotnega obdobja Molitev za mir j: nemške preteklosti, toda --^Ir Kerndl vztraja, da je zgodovino treba sprejeti v celoti. Ker ■. so znamenja nemške nacistične Sigdar doživi Dali potres moj pajdad Bela, gda ger 11 čil j e ali pa vijdi kaj od samoupravnega preoblikovanja občin. Liki eSče daleč je nej tou takji potres, kak je buu pred dnevi na Japonskon. Vse naidnouk skoro, v ' pedesetSesti sekundaj je več vrag zou, kak pri nas v [ E“t.l lejtaj. No, tan se je tou zgoudilo od gibanja v preteklosti skoraj popolnoma | izginila s površja, bi bilo treba , po njegovem mnenju ohraniti ' 11 vsaj tisto, kar je od nje ostalo pod zemljo. JE| t. I I zemli. pn nas se pa lejko zgodi od gibanja v politiki. Ka se pa nevarnoeti od zemeijskoga potresa tiče, tou je pa pri nas nej nevarno. TU smo od toga lejko brez brige. Vej smo pa par lejt delali na ton, ka nas nič ne sme presenetiti - NNP. Napravili smo cejle kiipe načrtof skoro doktorski dizertacij, tudi prouti el amentarnin nesrečan, pa ji lipou zaklenoli v nouve železne blagajne, pa zdaj čakamo, gda se ger kaj step^ ali strousi, ka mo te iskali tistoga, šteri ma od železne blagajne klujče, ka blagajno odklenemo, pa te v njoj poiščemo ustrezen zastareli dokument« razmi, Či Se nan ga potres fkiip ne zdrujzga* Či pa papere najdemo, te pa nemo znali za koga zaj ta navodila valajo zdaj, gda smo se na nouvo po občinaj Td raztalali, pa po firma j tudi, što zdaj lejko kuni eSče kakšo komando vo da, gda ne vejmo Sto pije pa Sto plača« NO, P* tou je več nej najna briga. 11 I Belekova pa moja, glavno ka mi j mamo tou strategijo teoretično v blagajnaj zaklenjeno. Ka na e briga, či . je Bvojt na oba kraja Mure v potresnon območji osme ; stopnje, na Japonskon je pa btiu potres samo sedme 1* stopnje pa dvej desetinki. Mij smo tildi meli predpis - po Steron naj bi tak zijdali, ka bi varni bilij prouti takšomi potresi, liki se je tau toga predpisa pri vsakšoj vekšoj gradnji spremejno v privatno ižo kakšoga ffi muf ti ja, Šteri je btiu pri sklejci pouleg, - ne bodi bougi sponošeno« Zdaj pa, ka bou bou« Mo vidli, ka nas bole step6 Brat Džouži Španci uvažajo Duhovništvo je poklic, ki zadnje čase v Španiji usiha. Vsako leto se tam upokoji ali zapusti službo kakih 3000 duhovnikov, novih pa je komaj 250, Sedemdeset španskih duhovnikov je starejših od 50 let, tako predvidevajo, da se bo čez deset let se- danje število 20.500 zmanjšalo na polovico. Španija svoje duhovnike ne bo več pošiljala v tujino, kot je to počenjala dolga stoletja, temveč jih bo, nasprotno, uvažala iz jožnoameriških držav. I 4' ,1 J j M h v 4 I za perspektiven kader. Od tedaj naprej mu je Ho vse kot pa । Kasneje je (zaradi reelekcije) postat tajnik v krajevni Še kasneje so ga zaradi totalne nesposobnosti vrgli na cesto.^ mu je oče, premeten avtomehanik, kupil čistilnico preprog, je Matjaž zaradi popotne nesposobnosti za kakršno koti. tveno dejavnost pripeljal na psa. ( Sedaj se je že nekaj časa šušljalo, da se je Matjažu popHf zmešalo. Revež je bil menda nor kot šoja v gozdu, ki leta od veje. J Tega dne je pri prvi kavi začel s pogovorom o Ma!jaž»i Žožo. »Ste že slišali, Matjažu se je popolnoma zmešalo?« 41 »Kaj se pa dogaja z njim, že dlje časa deluje nekam zmedeti^J ugotovila tudi Mica. »Danes me je kar na cesti prosil, da mu pomagam pri sosedove hiše, ki jo bo kupil za štiristo tisoč mark,« je iw Žožo. ■ v »Meni je Že pred osamosvojitvijo pripovedovat, da Pr litino zabojnik martboroja, da bo potem za vse preskrbljen,« je rekel Cene. j Janko je bil videti na moč začuden. »Kaj samo ušiv zaM Meni je kakšno leto nazaj pravil, da bo v Subotico plašiti. zabojnika martboroja.« Sedaj sem se oglasil Se sam. »Ni tega mesec dni, kar OVEN Ona: Sicer se boš upirala načrtu, s katerim te bo presenetil prijatelj, a se mu boš na koncu vendarle moraia podrediti, še vedno pa bodo nekje v tebi srditi aduti, ki bodo lahko obrnili potek igre. On: Poslovna poteza, ki ti že nekaj časa dozoreva v glavi, se bo končno začela tudi uresničevati. Le zakaj si tako dolgo čakal? V ljubezni pa nikar ne pričakuj čudežev, ampak bodi malo bolj samokritičen. LEV f f 1 ,1 Hindujski duhovniki so z nam tujimi in nenavadnimi obredi končali molitev za mir med ljudmi.V Bombaju se je ob koncu leta zbralo na tisoče vernikov, ki so s petdnevno molitvijo skušali odvrniti vsa grozodejstva in katastrofe, ki grozijo svetu. Da bi jim le uspelo! zvezde vam kažejo Ona; Se vedno ti ne bo odpusti! napake iz preteklosti, vendar nikar ne obupaj. Tudi on si vedno bolj želi pomiritve, edino kar mu to preprečuje, pa je njegov ponos. Poskušaj se mu približati nekoliko drugače... On; Nikar se ne zanašaj na govorice, ki krožijo okoli tebe, ampak se raje zazri v osebe in kaj hitro boš spoznal pravo resnico. Je že tako, da se na koncu izkaže, da js Človek sam sebi najboljši prijatelj BIK Ona: Od dogovcgenega srečanja ne smeš pričakovati preveč, še najbolje bo. da ne pričakuješ ničesar In si na koncu prijetno presenečena. Prisluhni partnerjevim težavam, saj te v tem trenutku resnično jjotrebuje On: Se vedno se ne boš uspel otresti večnih sumničenj o svojem partnegu, saj te to lahko še drago stane. Pazi se, saj se l^ko tvoje poizvedovanje o njenih opravkih sprevrže v pravo nočno moro tako zate kot tudi zanjo. DEVICA Ona: Je pač tako, da je prepovedano sadje najslajše. Vendar te lahko tvoj vroč temperament zapelje precej dlje, kot si bila pripravljena iti. Toda samo enkrat se živi, zato uživaj sedaj in ne čakaj na nekaj, kar morda sploh ne bo prišlo. On; Namesto da brskaš po preteklosti, se raje ozri naprej in videl boš, da imaš prav lepe možnosti pri osebi, na katero si že skoraj pozabil. Tudi poslovne stvari se ti zahesljivo obračajo na bolje. dvojCka Ona: Partnegev vpliv v družbi ti bo onemogočil načrtovano avanturo, saj se te bodo vsi na neki način celo baii. Dobro premisli, atije bilo vredno zastaviti svojo srečo le za popolnoma neuspeli poskus. ona: Spoznal boš, da ni ravno nujno, da vedno obvelja samo tvoja beseda. To te bo sicer v začetku deloma razjezilo, toda kaj hitro boš spoznal, da je tudi druga različica zate karseda ugodna. Mogoče celo bolj... TEHTNICA Ona; Čeprav ne boš pričakovala, se bodo nenadoma razplamtela nekdanja Čustva in ponovno boš zmedena in neodločna. Zmeden pa bo tudi nekdo drug, tako da se lahko vse skupaj sprevrže prej v humoresko kot romanco. On; Nekaj te sicer zelo skrbi, vendar se bo izkazalo, da ni niti pol tako hudo, kot si si domišljal. Sodelavčevc pomoč pa pričakuješ zaman, zato si raje zavihaj rokava in se čimprej oprimi resnega dela. RAK Ona: HitiS na poti v službo, na poti domov, na poti v trgovino, na koncu pa vendarle ne postoriš vsega. Umiri se in naredi nekaj zase in za svojega partnerja, na kataga si v zadnjem času kar nekoliko pozabila. On; Posti so se začeli obračati na bolje in od tebe je odvisno, ati jih boš uspel obdržati na trenutni ravni. Prijatelji ti bodo pripravili presenečenje, toda vprašanje ja, ali ti bo tudi všeč. ŠKORPIJON Ona: Nekomu boš dobesedno podla v objem, kar pa ti bo na neki način celo všeč. Položaj bo resda skrajno komičen, vendar se obeta tudi kaj resnejšega. Vse bo odvisno la od tega, koliko boš za stvar ti sama. On: Razveselil se boš prlajteljičine pozornosti, vendar boš IX)zneje pričakoval veliko vsi, kot ti ja pripravljena dati. Da bi si pridobil naklonjenost sodelavcev, ti ni potrebno razmetavati denarja. srečal. Pripovedoval mi je, da bo ,zrihtal‘ šest zabojnikov, da mi ni treba posebej poudariti, da martboroja, toda sedaj Spet je nadaljeval Žožo. »Videti je kot ubogi stari vrag. njemu je ponošeno, po moje nima v Žepu niti beliča. Povabi^ na kavo, ki sem jo potem moral plačati sam, ker menda ni sebi drobiža, s čekom pa ne more plačati kave.« J »To počne že dlje časa,« je rekel Janko. J »Vseeno pa mi je dal naslov agencije, s katero naj potrebno za ureditev pogodbe, za nakup tiste hiše za H mark. * J »No, vsaj eden, ki mu je v kapitalizmu uspelo,« je rekla T »Poznam mnoge, ki jim je uspelo tako kot Matjažu,« serti »Kako?« je vprašala Mica. j »Eni pripovedujejo, drugi pa se vozijo z avtomobili za sto tisoč mark, * sem ji pojasnil. '3 »Kajpa Matjaž?« je vprašal Žožo. »Na agenciji za nepret^J so mi rekli, da že dva meseca čakajo na vplačilo, naj plačtt S .... i£| »Nikoli ne moreš z gotovostjo trditi, kaj je, mogoče nas nekega dne še preseneti,« je rekel Janko. Sedaj čakamo, kaj se bo izcimilo, ali bo Matjaž pz^^ povzpetnik iz našega podjetja, ali pa se mu je samo zmešala-^ koli že, vsaj glede ma ribo roja ne bomo imeli nobenih ptab^ zaloge bodo zadostovale vsaj do privatizacije naše firme. J BORlVOŠ^^j STRELEC KOZOROG VODNAR RIBI Ona: Viharna odločitev te bo pripeljala na dokaj a si boš kaj hitro opomogla. Na pomoč tl bo priskočil prijatelj, ki pa bo v zameno zahteval manjšo uslugo poslov pa sl nikar ne delaj odvečnih skrbi. On: Poslovni uspehi so ti odprli mnoga vrala. o l^^j-tji nekoč mislil, da bodo ostala za vedno zaprta. obdržati trenutni življenjski ritem, saj se ti obeta kopici 'J zanimivih doživetij. Darila! '■ Ona: Se vedno si nisi uspela razjasniti, kako tl j* Ezj uspelo narediti nekaj tako sijajnega. Nikar se preveč ne jaj zaradi nastalega položaja, ampak ga raje dobro Obetajo se ti problemi s partnejem. ,13 On: Ko boš blizu zmagi, so je boš skoraj ustrašil, ■ omahuj - vse to si si zaslužil, in to več kot pošteno, imel sedaj več Časa zase in za svojo načrte, ki so vso P™ skromni... Ona: Le zakaj se vedno znova trudiš naredili vtis na 1 v tfCOrTt ria!IVtli.Sa len na iranHai' n! tALm Id da si v vsem najboljša, ko pa vendar ni tako. Napake so •'jS ostale -• vsaj do takrat, ko se boš dokončno odločila za spremembe! -1^. On: Prišel bo ugoden trenutek, ko boš lahko z mal£>.''Ljf tda truda iztržil velik usneh. Nntn na /^imnrar nirrli svCJ nega truda iztržil velik uspeh. Nato pa čimprej utrdi žaj. saj se tx) marsikateremu porodila misel, da b ile «1. saj se 00 marsrkaieremu porodila misel, da b ile sel. Uspeh pri nasprotnem spolu ti bo polepšal konec te« Ona: Prijeten konec tedna bo znak, <}a so se tudi teBiJ*)j! odpirati prava vrata. Nikar se ne boj, ampak sprejmi , nn hn rvmiirlil rviiatali It 1azia Ivi rNALai nacžAlj*i . ga bo ponudil prijatetj. Iz tega bo še nekaj nastalo, vseksi-se boš odlično zabavala. On: V prihodnjem tednu boš imel ker precej mož?^ sklepanje prijateljstev (in še česa boljšega), zalo hjJJJ zagrabi kar prve. Uživaj, dokler še lahko, in si privosv kakšno malo bolj žgečkljivo stvar... vestnik, 26 Januarja 1995 stran 11 I I za vsakogar nekaj Čebula za giavobos V senčih kljuje, za čelom tišči, v zatilju boli: glavobolov je več vrst, vsak po svoje je neznosen. Redki so Iju-“j®> ki jih nikoli ne boli glava, tem več je zato tistih, ki se ■ ■ pogosto otepajo z bo? m jo poskušajo omiliti ali pregnati z zdravili. Zdravniki odsvetujejo pogosto uporabo tablet ^oti bolečinam. Če nas ooli glava, si poskusimo pomagati drugače. Gremo na leči no primer na sprehod na sveži 2rak. Razgibljemo se, krvni obtok je pospešen, bolečina oiine. Obnesejo se tudi re- cepti iz babičine zakladnice domačih zdravil. Odlično zdravilo za glavobol je na primer čebula. Surovo Čebulo narežemo na tri do pet milimetrov debele rezine. Nato jih zložimo na krpo, krpo pa zvijemo v podolgast obkladek. Obkladek položimo na zatilje, od ušesa do ušesa. Povežemo ga z ruto ali šalom, da ostane na mestu. Ležemo in počakamo, da bolečina odjenja. Če nas moti zadah po čebuli in če se nam zaradi ostrega vonja solzijo oči, si oči pokrijemo z vlažnim robcem. Kako postati vegetarijanec? Čeprav kontaktne leče vedno bolj nadomeščajo očala z dioptrijo, s^i dobite tudi take, da lahko z njimi spremenite barvo oČi, se mnogi zaradi okrasa na obrazu vračajo k okviijem. Okvirji so lahko plastični ali kovinski, izbira je tolikšna, da bi jih imel človek zeli*i pf?' lUKsno sprememoo v vasem življenju, je nekaj kar doma za različne priložnosti. Če nosite očala, si lahko iJovoH 1?'^*"°*'*^ vedeti, kaj vse morate jesti, da bo telo dobivalo mirno privoščite nekoliko strogo frizuro, saj očala zakrjjejo more-'’®lialiob'^J'^L beljakovin in drugih snovi. Zaradi visokih bitne pomanjkljivosti obraza in ga celo popestrijo. Laqe so lahko Niena k vrednosti je soja zelo znana že po vsem svetu, počesani strogo nazaj, dodaten učinek pa boste dosegli še z moč- mm ličenjem, posebno oci. v >a»nv «4 •(C se odločili za takSno spremembo v vašem življenju, je nekaj kar doma t,N soja zelo znana že po vsem svetu, počesani strogo nazq, dodaten učinek pa boste dosegli .'b^JakoMiniika vrednost je 40-odstotna, 2-krat večja kot pri --- - - - in Ir____... . v- . . H 7 , ,, H, , , ■’ . hlesu ■—7 vicuiiosijc ‘uj-uusioina, z-itrat večja koi pri Veliko"' ^‘^t pri jajcih. V rastlinskem svetu obstaja dobim "i jifi lahko uporabljamo za svojo prehrano, da seineii'° količine beljakovin. To so žita, razni orehi, dobivc^’ - 'td. Če jeste različno vegetarijansko hrano, Liud^^^ zagotovo potrebne beljakovine in hranljive snovi. - ann, ” ^t^čajno mislijo, da je vegetarijanska hrana neokusna in domiSiii^^- samo za tiste, ki nimajo dovolj pripravljanja jedi. Seznam vegetarijanskih pa morda prav tako dolg kot nevegetarijanskih. Po okusu ^tno Jza mesnimi. Za ilustracijo naj povemo, da '' Indiji obstaja toliko različnih vegetarijanskih jedi, da ne morete K.’ LuiiKo razrrcnin vegeianjansKtn jeoi, aa ne druoArr- vseh v enem letu, čeprav jeste vsak dan kaj at lK'A*\NNADO-ShervlCr<,w 'VAY-Mr, President 'rrinbcrta - Rednet - Sher^l Crow ■■ '■PUK^l - MnMcitioj Voii ANVMORE-TakB That KEL IT? - Real 2 Real feat. The Mad Sluntman t, 2. 3. 4. 5. fi. 7, Alffjliinzabavne GLASBE IMAM - Andrej Šifrer VLJUbu^S^I-Vlado Kreslin URAH - Panda ■ ^FtivC,r,’J'*,FOZABL]_AS- BeKadlu *^CAKon 5.?t?N«ZABAVNE GLASBE 2. 'AKON GLASB ''JN, CEKRON PA Z MARELOF 3. 3 ih- I tT OJaK« 5 ^^‘^PTDJSIftiM kvintet ' E5rn^ Razpotnika T, Ans, Janeza Goiiiča 3. _ " Fanti« thvii - Fantje ttch dolin Seniki, z. tebniaija IMS, m naslov; Murski * ^^''iHfrteSoIrota.iaglasbcnelcstTlte, ^*>Pon št. 4__________________________________________________ At;inK,a> X, leoniana isva. bq Soboti, za glasbene lestvice. Kuhajte z nami Kislo zelje z mesnimi cm^ki Med živili, ki jih v prehrano vključujemo več v zimskem kot poletnem času, je kislo zelje. Iz njega lahko pripravljamo številne kuhane in dušene jedi v kombinaciji z mesom ali brez njega. Zaradi vitaminov, ki jih vsebuje surovo kislo zelje, so ga že v prejšnjih časih imenovali siromašno južno sadje. ' Za pripravo kislega zelja z mesnimi cmoki potrebujemo: 70dag kislega zelja, 40dag mešanega mletega mesa, manjšo kost, 2 žlici riža, manjšo čebulo, 2 do 3 žlice olja, žličko sladke paprike, lovorjev list, sol, poper in kumino. Za podmet zmešamo 2 žlici kisle smetane (razredčimo jo z mrzlo vodo) in pičlo žlico gladke bele moke. Kislo zelje, med katero damo manjšo kost, zalijemo z vodo toliko, da je dobro pokrilo in ga pristavimo kuhat (kost lahko tudi opustimo). Ko zavre, povrhu naložimo mesne cmoke in jed pri zmernem vrenju pokrito kuhamo 1 uro. Vmes dodamo lovor, prebran^a in opranega riža skuhamo do polovice na vodi in odcedimo. Čebulo drobno sesek- kumino in sol po potrebi. 2 žlici ijamo in svetlo prepražimo na olju ter primešamo skupaj z rižem mletemu mesu. Solimo in popramo po okusu. Iz te mesne mase, ki jo prej dobro premešamo, oblikujemo kot drobnejše jajce velike cmoke. Moramo jih dobro povaljati. Zložimo jih v manjši pomaščen pekač in jih v pečici pečemo toliko časa, da svetlo porjavijo. Tedaj jih zložimo v kozico na zelje, kjer naj jed počasi vre. Po eni uri zmernega vrenja (med tem jedi ne mešamo, le kozico včasih potresemo) dodamo podmet iz smetane, moke in vode. Sedaj rahlo premešamo, pustimo, da Še prevre, in odstavimo. Jed mora biti gostljata. Ponudimo jo s kruhom, lahko pa tudi s krompirjevim pirejem. Cilka Sukič Maska za suho kožo Suha koža, ki je bila več mesecev izpostavljena suhemu zraku v prostorih, ogrevanih s centralno kurjavo, potrebuje vitaminsko masko. Pripravimo si jo lahko kar sami. Potrebujemo samo avokado in nekaj kapljic sezamovega olja. Avokado pretlačimo, ga zmešamo s sezamovim oljem in masko na debelo nanesemo na očiščeno kožo. Na obrazu jo pustimo 15 minut, potem jo Speremo s toplo vodo. Koža bo spet nežna, saj je I v avokadu in sezamovem olju zelo veliko vitamina , E in A. Ko masko odstranimo, obraz namažemo 1 z normalno dnevno ali E nočno kremo. I s Če se v« ponoa potite če se ponoči potite, čeprav v spalnici ni pretoplo, in si morate tu in tam celo preobleči srajco, poskusite s čajem, ki ga zmešate iz enakih delov žajblja, plahtice in njivske preslice. Žličko zelišč prelijemo s skodelico kropa, pustimo deset minut stati, nato precedimo, in spijemo pred zajtrkom. Zvečer pred spanjem pa spijemo skodelico žajbljevega čaja, ki ga skuhamo na enak način. Zelo si bomo polepšali kožo, izboljšali splošno kondicijo in pregnali nočno potenje, če si bomo napravili kopel iz žajblja. Pest zeli najprej nekaj ur namakamo v hladni vodi, nato jo segrejemo do vrelišča in precedimo v vodo za kopanje. RAMO MV - MURSKI VAL - UKV 84,6 MHz (itopoldne tudi SV 84«I(H2> Folklorni motivi gotovo še posebno pristajajo temnim, izrazitim ženskam, ki si lahko privoščijo, močne kontrastne barve, ne da bi trpela njihova polt. Nasprotno, še polepšajo jih. Modne oblikovalce so letos navdihnili hieroglifi in drugi motivi na nošah narodov Mongolije, Afganistana, KaŠmiija in Indije, tako da se njihova oblačila spogledujejo s folkloro. Pisan je po navadi le en del garderobe, jopica denimo ali pa zgolj velika rožasta ruta z resicami, ki si jo, kot vidimo na skici, zavežemo okrog pasu. Včasih iz kotlička za splakovanje v stranišču nenehno curlja ali voda kar curkoma teče. Preden pokličete strokovnjaka, si kotliček oglejte, morda boste popravilo lahko opravili sami. Največkrat zarjavi žica, ki drži vzvod plovca, da več ne plava tako, kot bi moral. Za takšno popravilo potrebujete le košček Žice, ki jo potegnete skozi luknjico na istem kraju, kjer je bila zaijavela žica. I 18 skladbo; I * ‘“ja ____ I * tfomafa I ter naslov J Petek - 5.40 Prehujajte se z nami - 7,00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madiarščini- 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.(M) Poročila -8.10 Dopoldne na M V - 8.30 Mali oglasi - 0.15 Zamugenci (kabaret) - 10.30 Kino ventilator - 10.00 Poročila - 11,15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila -14.30 Romska oddaja - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - 17.30 »Sipli mi« - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Sobota - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madž ščini - 7.50 Tržnica - S.GO Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 9.15 Ptedst vljamo vam - 10.00 Potočila - 10.30 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni tost - 12.00 Poročila BBC -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.0 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila na MV - 14.30 Evropa v en..m tednu - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 18.00 NajlepSe želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Astrosobota - 22,00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelja - 8,00 Začenjamo nov dan - 8.05 Horoskop-8.15 Panonski odmevi - 8.50 Zamurjenci (kabaret) - 9.15 Misel in Čas - 9,30 Srečanje na Morskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 nedeljsko premišljevanje - 12.^ Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s Čestitkami in pozdravi - N.OO Vključujemo Radio Slovenija Ponedeljek - 5,40 Prebujajte se z nami - 7.00 Draga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 10.15 Tema dneva - 12.00 Poročita BBC - 12.30 Dežurni novinar v l, osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu-13.30 Potočila - 17,00 šport - 17.30 S kiščakon, cekron pa z matelof - 18,15 Bilo je nekoč - 19,00 Dnevnik Radia Slovenija - 19,30 Dober večer, Beno - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Turek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila ~ 8.10 Dopoldne na MV - 10.00 Potočila - 10.30 Kratki stik - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 14.00 Subjektivno - 15,30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16,3jhPotočila - 17.00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Na narodni farmi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Večer s Smiljo in Milanom - 22.00 Vključujemo Radio Slovenila Sreda - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Draga jutranja kronika - 7.30 Informacije v sloven^ni. nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Potočila - 8.10 IDopoldne na M V - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Iščemo za vas-10,00 Poročila-10,15 NSTSNMV- 11.15 V živo...-12.00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila -16.30 Poročila - 17.00 V stiski - 17.30 Srebrne niti - 18,00 NajlepSe želje s čestilkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Mursko-morski val - 22.00 Vkltučujemo Radio Slovenija Čeltlek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Svetuje kmetijski strokovnjak -: 8.00 Poročita - 8.10 Ekipoldne na MV-9.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10.30 Pika na i - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 COiveslita - 16.30 Poročila - 17.00 Mali radio - 18.00 NajlepSe želje s čestitkami in pozdravi - 19.(X) Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Geza se zeia - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija. SESTAVI MARKO NAPAST SLOVENSKI PISATEU DOMA 1^ POMURIA NEKD^I MADZAn FAZA VHAZlfOJU ns MANJŠE TISKARSKE n«i RAZUM HRV. lElf-vizuec OUVEfl MLAKAR DEL AVTO MOeiA STARO-KITAJSN FICCDF-SH NAUK MODRA Mtsa ŽENSKA, KI IGRA NAPRAVA ZA RGANIE KROGOV žmo. KI ŽIVE POO ZEMUD KISK GORA, NAD SOČO StOl^ POSVEČENEM NOV IfflVHZE-NEC NBA BBTTAdN MESTO NAMORAV-vU N01RAIUA VRHHIICA VZIAH KUCU OUHFU-SKE IGRE puani m»g vajKA SkUPIMfl GJtŠM BOG LJUDEZH HENHV MtE KOŠARKtH RADU EISENHO-WIUEV . VZDEVEK MltolME Ml PLAHNSKA ZVEZA FRANCOSKI PISATELJ SAMS DOMAČE 2KAU MAŠČOBNO UM RK PHAŠOt REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: pianino, adre-sar, Nairobl, srt, LO, pemlkan, Edita, R, Jonci, meander, IL, tli, Zenodot, emirati, miš, TAS. stran 12 vestnik, 26. januarja 1995 podlistki Socialnomedicinska podoba nekaterih prekmurskih vasi 23. 6, 1993-2. 9. 1993 6.500km s kolesom v 30. letih [ Prim. (fe. Jože Zadravec 8 po Evropi Krog je ravninska obcestna deloma gručasta vas ob občinski poti, 2km od JZ banovinske ceste M. Sobota--Radenci. 3km JZ od Kroga vodi na Štajersko brod čez Muro. Skozi vas vodi glavna ulica, od katere se odcepijo štiri stranske. Poti so v slabem stanju. Vas ima obliko skoraj sklenjenega kroga, katere nadmorska višina Je 190m. Spada med najstarejše vasi v srezu. Zgodovino vasi Je izdelal prof. Simon Milač. ki bo izšla v časopisu za »Zgodovino in narodopisje« v Mariboru. Podnebje Je tipično panonsko. Prevladujejo bolj suha leta. Poplave so redke: ko so, poplavi Dobel. Zadnja največja Je bila je bila 1, 1926. Zemlja Je peščena s sledovi ilovice, še precej rodovitna. Vas šteje nekaj nad 800 prebivalcev in ima 146 hišnih številk. Srez, sodišče davčna uprava, žandar-menja. zdravnik, oddelek finančne kontrole, železniška postaja, pošta, telefon in župnišče Je v M. Soboti, odd^jeni 3,9 km Pred 50 leti Je štela vas 80 do 100 hišnih številk. Najbogatejši kmet ima 50 oralov zemlje. Drugi imajo povprečno 8 oralov, mnogo pa Je tudi takih, ki imajo pod 5 oralov. Za prehrano 5-£lanske družine, ki bi srednje dobro živela, bi bilo treba 12-15 oralov zemlje ali v denarju mesečno 1.500 din. Težaku plačujejo na dan 8 - do 10.-din in dajejo hrano ali v naturalijah. Cena 1 orala zemlje Je danes 6.000 din. leta 1922 pa je bila do 16.000 din. Razvito imajo poljedelstvo, živinorejo in sadjarstvo. Od kulturnih rastlin uspevajo; pšenica, rž, koruza, krompir, ajda, proso, repa, zelje in detelja. Kmetje so v primeijavi s sosednjimi vasmi boljši gospodarji; le dva sta posestvo zapravila, pet Jih Je pa na robu propada. Do tega jih Je spravila gradnja, popravilo gospodarskih poslopij in orodja ter nakupovanje živeža. Sicer pa kmečko gospodarstvo danes na splošno propada, ker kmet zaradi nizkih cen svojih skromnih pridelkov ne zmore konkurence naprednih, velikih kmetij. Prašičjereja in perutninarstvo sla srednje razvita, največ za domačo uporabo. Često se pojavita kuga in rdečica. Za sadjarstvo je teren srednje dober, vendar zaradi konzervativnosti in neznanja ni umnega sadjarstva. Splošen pojav na deželi Je, da se prej gradijo gospodarski objekti in potem šele stanovanjska hiša. Povprečno imajo kmetje 2-3 krave in po premoženjskem stanju nekaj mlade živine za rejo. 18 gospodarjev ima po 2 konja. Gozdov in travnikov primanjkuje. Vinogradov vaščani nimajo, te par Jih Je kupilo na Štajerskem. V vasi sta 2 kovača. 2 mizarja, 1 kolar, 1 čevljar, precej šivilj, ki so zaposlene v tovarnah perila pri Cvetiču in Šiftarju v Murski Soboti. Ti tovarni dajeta vsej murskosoboški okolici značaj industrializacije v okviru kapitalističnega sistema. Cvetičeva tovarna Je bila ustanovljena leta 1927 z nekoliko manjšim obratom, kol ga ima danes. Sedaj Je v njej zaposlenih ISO delavk, od katerih je četrtina poročenih, tri četrtine pa deklet starih od 14. leta naprej. Velja sistem akordnega dela z dnevno proizvodnjo 2000 srajc, ki Jih lastnik razpošilja podržavi. Predpisani delovni Čas od pol osme ure zjutraj do 12. in od pol dveh do petih popoldan se kljub večkratnim opominom oblasti ne izvaja, temveč morajo delati od pol osmih zjutraj do sedmih zvečer z opoldanskim odmorom, ki traja uro in četrt. Delovni okoliš obsega vasi: Krog, Rakičan, Martjanci, Bratonci, Lipovci, Čemelavci. Murski Črnci, Tišina. Vanča vas, Rankovci, Gederovci, Moravci, Noriinci, Dokležovje. Markišavci, Kupšinci, Šatahovci in Murska Sobota. Delavke iz okolice se vozijo v tovarno s kolesi ali hodijo peš. Hrano, ki Je skrajno nezadostna in neprimerna, si nosijo s seboj ali pa si v Soboti kupijo za kosilo kruh in salamo. Kljub akorednemu delu in naduram je dnevni zaslužek 10 do 13 din. Redke so delavke, ki dobijo na dan 20 ali maksimalno 24 din. Zdravstveno stanje delavk je zaradi nezadostne hrane, trdega dela in naporne poti zelo slabo. Večina delavk je anemičnih in tuberkuloznih. Žalostno je, da se dekleta s tuberkulozo ne izolirajo od zdravih in delajo kot zdrave. Obednica, v kateri naj bi delavke použile svoje skromno kosilo, je v kletnem prostoru jkk) tovarno, slabo zračena in brez sonca. V njej delavke ne morejo vzdržati. V eno od delavnic, kjer dela okrog 100 deklet, je tovarnar napeljal hišni vodovod. Voda pa je tako topla, da je dekleta ne morejo piti. Prisiljene so iti po vodo do 20m oddaljenega vodnjaka, kije na dvorišču tovarne. Ker pa s tem delavke zapravljajo Čas, jim g. Cvetič pitje vode iz vodnjaka absolutno prepoveduje. Pri predaji sešitega perila se zavrne delavkam perilo že ob najmanjši napaki. Morajo ga takoj plačati poceni, kakor se drugim predaja, in ga vzeti domov. So primeri, da ima delavka do 10 na tak način kupljenih srajc, ki jih potem ponuja po vasi. Od delavk se zahteva, da vso svojo obleko kupujmo pri lastniku tovarne, ki ima tudi manufakturo, Ce katero dekle pride na delo z drugje kupljeno obleko, Je grdo ozmerjana. Delavke nimajo nobene organizacije, ki bi se potegovala za njihove najele menta mej Se pravice. Zato v strahu, da ne bodo ob službo molče prenašajo vse, kar od njih zahteva delodaialec. Šiftarjeva tovarna Je bila ustanovljena leta 1932, Ima 130 delavk, od katerih je 20% poročenih, druga so dekleta od 16, leta naprej. Delo Je prav tako akordno kakor pri Cvetiču. dela se pa od 8.00 do 12.00 in od četrt na dveh do pol šestih s proizvodnjo 1500 srajc. Plačuje se po kakovosti dela in tedenski zaslužek znaša toliko kot pri Cvetiču. 40% delavk Je iz Sobote, druge so iz vasi: Krog, Murski Črnci, Gradišče, Vanča ves, Kupšinci, Veščica. Černelavci, Moršinci, Mlajtinci in Martjanci. Zdravstveno stanje teh delavk ni mnogo ugodnejše kot CvetiČevih, Po izjavi tovarnarja Šiftarja Je socialno stanje njegovih delavk znosnejše, vendar bi bilo potrebno, da se kontrolira dejansko stanje prekmurskega kmečkega proletariata, ki Je že tudi nastopil pot kapitalistične eksploatacije v senci stroja, da s krvavimi žulji in dostikrat z lastnim življenjem prispeva svoj delež k milijonom posameznikov, V vasi sta dve trgovini in dve gostilni, poleg tega pa obstaja Kmečka nabav- ijalna zadruga. (Nadaljevanje prihodnjič) Ferdo Godina NADA VRNI SE 41 •Svinjskih zrezkov vam ne bi svetovala, ker se meso še ni stalilo. Samo kadar je naročeno, ga vzamemo prej Iz zamrzovalnika. Ali če naročijo gostje, ki pri nas prespijo,* Krčmarica je vedela, kaj je rekla ob pogledu na ta par, za katerega po svojih izkušnjah ni bilo težko uganiti, da Sonja in Viktor nista poročena. Nista se vedla kot mož in žena. Hiša je bila sicer enonadstropna, a ni napravila vtisa, da kdo lahko, razen domačih, tu prespi. Novica, da oddajajo sobe, je bila za oba presenečenje. Krčmarica Je o gostih, ki tu prespijo, nalašč omenila in jima tako v rožicah ponudila mesto za odpustljiv greh, če hočeta. Vse Je bilo jasno. »Lahko iz. čebra, iz zaseke vzamem domače klobase ali svinjsko pečenko.« »Boš?« je vprašal Viktor Sonjo, ko je krčmarica čakala. »Seveda.« »Narežite za dva lačna. »In kaj boste pili?« »Najboljše, kar irnate,« je dejal Viktor, ki se je ob tem razmajal. Možača se je obrnila in šla, ne da bi še kaj vprašala. Ve, katero je najboljše 2a seboj je vrata rahlo zaprla. Viktor je sobo preletel in pogledal skozi okno. ■Tu naju le ne bo nihče našel,-« je menil. »Boljše je, da se ne dajeva ljudem v zobe. O meni bi se še najprej (glasili strupeni jeziki.« Prejšnja sproščenost je pri Viktorju splahnela in spet je postal zavrt. Njej pa se je zdela priložnost ugodna, da ne bi nehala. »S tistim, kar si napisal, si me zbegal.« Nekaj časa je molčal. »Mislil sem resno.-« "Vse se m] zdi čudno; mogoče zato, ker je prišlo tako nepričakovano.« Zaradi pozne ure sva hitro poiskala prenočišče. Hodila sva po pločniku ob zgradbi, ki bi lahko bila spomenik kakšnemu junaku iz polpretekle zgodovine. Pod obokom, ravno tako velikim, da je skozenj lahko šel zravnan dovek, sva razgrnila spalni vreči in zaspala kar sredi pločnika. Mešali so se občutki utrujenosti in pričakovanja... Zjutraj 80 naju zbudili mimoidoči, ki so si drznili uporabljati »najin« pločnik. Kljub temu sva še malo zadremala. Nad cestami in kaosom na njih nisva bila niti malo navdušena, zato pa sva bila toliko bolj vesela ugodne menjave deviz. Ker je bil že skrajni Čas, da dokončam nekaj reportaž, sem se udomačil v eni od mlečnih restavracij in pisal šest ur brez pre-stanka. Zmotila sta me dva ruska vojaka, ki sta ponujala robustne vojaške ure. Ker nisem bil pripravljen na kupčijo, sta postajala vedno bolj tečna. Ko sem jima malce bolj trdo, v slovenščini, rekel »ne", sta končno odnehala. Igor se je med tem potepal po mestu ter zaman iskal razglednice in avtomobilsko nalepko EW. Imava namreč navado, da jo kupiva v vsaki državi, skozi katero potujeva. Šele pozno popoldan je dobil le razglednice, nalejMre pa ne. Estonija šteje kakšen poldrugi milijon ljudi. Po velikosti je nekje v razredu Slovenije. Presenetila naju je izredna lepota Estonk, saj toliko lepih deklet res nisva pričakovala. »Estonsko suverenost precej bremeni dejstvo, da je skoraj polovica prebivalstva ruskega. V polmilijonskem Tallinu celo prevladujejo. Velik problem so tudi ruski vojaki, ki so v rtekakšni pat poziciji, saj se jih hočejo Estonci čimprej znebiti, Rusi pa jih nočejo nazaj, ker jih nimajo kam dati. Vojaki se zavedajo neobetavne prihodnosti, vendar se niso pripravljeni odreči jorivilegijam, ki so jih uživali kot pripadniki največje vojske. Zadeva sploh ne bi bila tako pereča, če ti obuj>ani fantje ne bi dobesedrto sedeli na orožju. V svojem pro- »Saj res bolj naglo, kot če bi bila mlada. Sram bi me bilo v teh letih iti pod tvoje okno « »Morava biti odkrita in si povedati vse že na začetku. Se prej, preden kdo zve, da sva se tu skušala skriti.« »Že dolgo sem premišljeval samo o tebi. Ničesar se ne bi mogel bolj veseliti kakor tega, da si prišla.« Torej ne bo odnehal, čeprav je lahko včeraj videl Frčakov avto. Ima jo res rad, kakor je pisal. Ce ji je to oprostil, kaj bi ji mogel še zameriti. A prav to mu mora odkrito povedati. Hoče vedeti, kaj misli o Frčaku. Najbolje je, da takoj razčistita, »Že osem let hodim s Frčakom. To ni skrivnost, tega nisem nikoli skrivala. Nekaj bi te zato rada vprašala.« »Kar daj.« »Kako si mi mogel pisati, ko pa si vse videl? Moraš mi odkrito povedati, da mi ne boš pozneje očital, če bova ostala prijatelja.« »Ljudje vedo, da s Frčakom nisi srečna. Drži se te še samo z denarjem in darili,« »O tem ljudje govorijo?« »Seveda. Posebno takrat govorijo, ko ostane v noč na vašem dvorišču njegov avto. Zadelo jo je. Čeprav aje slutila, da je tako, si le ni hotela tega ,« priznati. Vendar življenje nikomur ne prizanese. Pretresla jo je resnica, ker jo je povedal prav Viktor. Koliko je trpel. Če nič drugega, bi bilo dovolj, kar ji je povedal. Krčmarica je vsa obložena vstopila. Bila je veliko in dobrotljivo bitje, saj ne daje samo teh dobrot iz čebra, ampak se zdi, da se razdaja na svoj način tudi sama, da bi jima napravila njun obisk prijeten. Naj se počutita dobro pod njeno streho. Nista pa pomislila na to, kar ona dobro ve, da so njune težave na las podobne težavam večine, ki so tu na samem nagnjeni nad mizo v zaupnem pogovoru. Največkrat se ne zmoti, da se problemi teh še najlaže razvozlajo zgoraj v sobMŽivljenje zanjo ni zamotano, kakor mislijo ti, ki se sem zatečejo. Za te ima ona najboljšo nego in zdravila. Postavila je pred njiju ovalen velik porcelanast krožnik s pozlačenimi rožami krog in krog ob robu, na katerem so bile z okusom položene vabeče rezine mesa in temnih klobas. Obojih se je tu in tam držala še zaseka. Postavila je pred njiju majhne krožnike, potem je vzela z vehkega pladnja dva kozarca in odprla sedem decinsko steklenico rizlinga. Zravnala se je in bila videti tako zadovoljna, kakor da bi postregla Boga, ki je šest dni garal, ko je ustvarjal svet, sedmega dne pa prišel in ga je krčmarica s takimi dobrotami okrepčala. Preletela ju je z očmi, voščila dober tek. se obrnila in ju pustila, da rešujeta dalje svoje bridke radosti, »Nekaj ti moram tudi jaz priznati,« je nadaljeval Viktor tam, kjer je Sonja nehala. »Pisal sem ti, da sem vedno mislil nate, kar pa ni čisto res. V teh dveh letih, odkar sem vdovec, se mi je ponudilo dosti žensk in deklet. Tudi mlada dekleta so mi starši ponujali. Ne enih in ne drugih se nisem dosti branil « »Nekaj sem slišala.« »No, vidiš. Poizkusil sem pač, da bi si čimbolj trdno uredil življenje. Pa ni šlo. Pri vsaki sem naletel na kaj, kar me je odbijalo. Potem pa sem se v misBh vedno pogosteje vračal k tebi. Nekako sem bil ‘-SL I I Sergej Kaučevič 1 I I stem času se ukvarjajo s preprodajo orožja in vojaške opreme.« Vse to nama jo v razločni angleščini povedal naključni sogovornik, študent računalništva na lallinskt univerzi, ki pravi, da se preživlja s tem, da ponoči dela v računalniškem cerrtru. Zavidal nama je, da lahko potujeva, in naju imel za bogataša. To sva takoj zanikala in mu pojasnila finančno ozadje najine avanture. Videti je bil zelo sposoben In podjeten, prepričan, da mu bo skupaj z drugimi zanesenjaki državo Le otroci so bili spontani in so si z zanimanjem ogledovali najins ' »stroja«, medtem ko so jim starši govorili, naj se obrnejo v drugo stran in se delajo, kot da naju ne ■ vidijo. Igor se je celo tako raznežil, da bi enemu od njih skoraj podaril _ svoje kolo. Komaj sem ga prepri- ' čal, čeprav bi bilo potovanje z enim * kolesom še večja pustolovščina. Ob pogledu na njihove nedolžne । oči sva jim od vsega srca želela boljšo, necenzurirano prihodnost- uspelo pripeljati iz revščine v boljše čase, čeprav se zdaj vozi Težave na latvijski meji 1 i I 1 s skoraj nevoznim kolesom v skromnih oblačilih. Ob takem optimizmu sva mu lahko zaželela samo vse najboljše in veliko poguma, ki ga bo zagotovo potreboval. Estonski jezik še najbolj spominja na finskega. S Finci se v zadnjem času tudi zelo radi primerjajo. Podobno kol pri nas, imajo tudi oni težav se privatizacijo in gospodarskim kriminalom, tako da se na račun revnega prebivalstva redi nekaj parazitov. Ljudstvo je do teh pojavov skoraj indiferentno, saj še zmeraj delujejo zanesljive zveze iz ' preteklih let. Pri ljudeh je še mogoče opazili strah pred tujci. »Ljudje, kaj so naredili iz vas?« sva so spraševala. »Saj vam nočeva nič slabega, povejte nama samo, kje je trgovina.« Samopostrežne trgovino razen ' v centru Talilna ne najdeš nikjef drugje. Cene so bile celo za naju smešno nizke, saj sva na dan pO" I rabita le eno ali dve nemški marki- ' Zanimiv je promet, ki je pravi kaos. Prevladujejo lada, moskviČI, zaporožci in volge. To je prava osvežitev spomina na otroške dni-Celo policija se avtoritativno voli ■ v zarjavelih ladah. Seveda Imajo tudi nekaj boljših avtomobilov, ki so last novopečenih podjetnikov. Izpušni plini so zaradi slabše ka- I kovosti goriva skoraj neprebavljivi, i tako, da sva brez posebnega ui d ja kolesarila med avtomobili. IJIVI, L 'fe bolj so naju jezile ceste, ki so zeB I slabe, brez fine plasti. Zanimive so I bencinske črpalke, ki sva jih iskale 1 zaradi avtomobilske nalepke EW- B (S« nadaljuj*^ J prepričan, da pri tebi ne bom našel napak. Želel sem si večkrat, da bi se srečala. Ob takih prilikah pa se mi je jezik vedno zataknil.« Trudila sta se, da bi našla vsak pri sebi čimveč grehov in jih razgrnila drug pred drugim. Njuna množica grehov pa ju je še bolj zbližala, Pn tem sta čutila olajšanje, kakor grešniki, ki so se v spo* vednici odkrižali smrtnih grehov. Žaradi te izpovedi je zavladala med njima sproščenost. »Še nekaj bi ti rada povedala. Ko je umrla tvoja žena Slava, mi j® nekaj reklo, da boš moj mož. Ne vem zakaj, saj sem že takrat hodiJk s Frčakom. A meni se je kljub temu zdelo, da prideva nekoč skupaj ' »S Slavo sva o tebi dosti govorila. Smilila si se ji. Ko si se ločila, st posebno pa, ko si naletela na Frčaka, je rekla, da boš nesrečna. Rada je obujala spomine, kako sta hodili skupaj v šolo.« Koliko je bilo pravzaprav že takrat med njimi vezi. Jedla sta dobrote in Jih zalivala z vinom mogočne krčmarice. »Še nekaj bi te rada vprašala,« Je rekla Sonja, ki ni mogla končati-KaJ misliš ukreniti?« ». »Rad bi se čimprej poročil. Pridem s hčerko k vam Dorninkovim, če ti je prav. Moj brat bo doma. Pomagal jim bom, kolikor bo trebai seveda po službi, dokler bosta oče in mati živa. Brat se bo pa take oženil, da tega potem ne bo treba. Če pa se bo priženil drugam, bov^ pa videla, kako bo.« »Te ne moti, da prideš v tako hišo, kakor je naša? Vaša je novS' velika.« ? »Nič me ne moti, ker jo bomo prezidali. Premišljam o tem, da h' t službo v tovarni pustil. Plača nič več ne pomeni. Inflacija jo pobet^ ■ Sčasoma bo treba poln cekar denarja za eno žemljo. Če se bov» ) * poročila, bom spet vzel redno obrt. Zdaj za popoldansko delo plačU' ■ jem pavšal. Mehanika bo vedno dobro nesla. Obrtnikov več n« preganjajo. - Ne bojim se celo, da ne bi bilo dovolj deviz. Ne bo treh# f ponje v Irak,« Nasmehnila sta se, ker jima je obema bil pred očm’ Mirko. »Sčasoma bom vzel dva, tri pomočnike, tebe bi pa zaposli* doma, da boš vodila administracijo. Jaz za njo nimam nobenetf" .j smisla.« Viktor je dalje govoril, kakor da razpreda dogodke v p ra*'' ' Ijici: »Vem. da znaš nemško še iz časov, ko sta bila z i.—I "’ j v Nemčiji. Pri naročilih avtomobilskih delov iz Avstrije bo to prišl" . prav. Če bom delal, bom delal na veliko.* Sonja Je žarela. 2a vsem, kar govori, se skrivata volja in moč. Vs" bo dosegel, kar pravi, »Vašo hišo bova dvignila za eno nadstropj": Mogoče že čez nekaj iet,« Napravil bo čudež iz Dominkove hiše. -1’’^ ' može'" 1 njih se bo življenje čisto spremenilo. Šla sta v podrobnosti. Brskala sta po spominu, kdaj sta se . srečevala, a vse se je vedno končalo tako, da sta nazadnje kje ■ priti skupaj. , Ob vsem tem pa je Viktor zbiral pogum. Zadržanost in strah pi^ Sonjo sla ga ovirala, da ni prišel še z neko željo na dan. Ni priložnosti med natrpanim razgovorom, ali pa je ni upal najti Nazadnje Je spravil iz sebe, da gresta gor v sobo. Sonjo je spreletel ogenj, ki ga Je poznala, kadar ji Je moški, ki ji J" bil všeč, predlagal posteljo. A pri Viktorju je bilo to drugače. Rada b' spoznala pri njem zadnjo, a nič manj važno stvar, ki ji je ostala uganka. (Nadaljevanje prihodnji'"^ 1 I 1 1 1 I I l i ] s [ s l i 1 l 1 ! 1 I I I I I ( I k tl h f d č P n t, o h v If ti o n tJ A P d k v, z Sl t( it r d vestnik, 26. januarja 1995 stran 13 kronika poleg gradnje avtocest Slovenija lotila še gradnje kolesarskih stez? Kolesaijenje kot nacionalni interes Zgodilo se je b vedno večjem motorizira nem prometu na slovenskih cestah pogosteje pojavljala ideja o načrtni gradnji mreže P® o® l® zaradi večje prometne varnosti, temveč h)fck^poti (razen v na-ciTane naiverin ‘ -l?'’^vala proračuna, ^'^‘'‘iriui b posebna , ™pe{kotje ili ie usta-teste (kakor . Daselij. Daljinske, kolesarske — *^oJesarske po-driavno koJesar- zveze). Vsekakor bo pomembno, kam spada katera kolesarska pot in kakšne kolesarske poti bodo na določenem območju. V Pomurju bi na primer bile vključene le štiri takšne poti, in sicer sta poti 1. reda od Lenarta skozi Gornjo Radgono, Radence, Petanjce, Gederovce, Mursko Soboto do Hodoša in od Ptuja preko Ormoža. Ljutomera in Lendave do meje z Madžarsko; v ta sklop »nacionalnih kolesarskih poti« naj bi se uvrstila le še 20 kilometrov dolga pot od Radenec do Ljutomera in od Dolge vasi do meje s Hrvaško (in ne do Murskega Središča, kot je napačno za- servisno infrastrakturo; nove kolesarske povezave bodo zgrajene tam, kjer za ta namen ni mogoče uporabiti obstoječih cest, ki zaradi paralelno zgrajenih novih daljinskih cest izgubijo prejšnjo vlogo v cestnem omrelju, istočasno pa ustrezajo kri- terijem za kolesarske poti; IZ ''^(''^'■j^ineje finan-državnega proračuna. Ministrstvo za promet in pisano v predlogu sprememb), Očitno je nekdo namerno pozabil na že zgrajene kolesarsko-traktor-ske poti ob magistralni cesti od Murske Sobote do Lendave, saj bi za te bilo potrebno skrbeti že sedaj (Če smo natančni, že med lansko zimo). Usmeritve za izvedbo zasnove v omrežje kolesarskih povezav bodo glede na državni interes vključene ustrezne poljske poli, gozdne ceste ali opuščene trase drugih infrastruktur ipd., ki ustrezajo kriterijem za kolesarske poti Na omrežje državnih kolesarskih povezav naj bi se navezovale tudi lokalne kole-sar.ske povezave, ki niso del državnega kolesarskega omrežja. Pri gradnji državnih kolesarskih poti bo vsekakor potrebno izdelati kriterije oziroma prednostno listo, kje in kaj se bo gradilo najprej. Med vsemi kolesarskimi stezami bi bila tačas najnujnejša kolesarska steza od Gornje Radgone do Radenec in naprej do Murske Sobote. izključno prometu kolesarjev. V prvih dveh primerih kolesarskih poti ni potrebno posebej kategorizirati, drugače pa je za tiste, ki so same po sebi javne ceste - te so kategorizirane na državni (tri kategorije) in občinski ravni po kriterijih, ki smo jih našteli že prej. Marko Čermelj s prometnega ministrstva pa je Se zapisal: Ce naj bi državne kolesarske povezave predvsem spodbudile množičnejše turi-stično-rekreacijsko kolesarjenje zaradi izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalstva, bi morali hkrati na občinski ravni zagotoviti, da se Z razvojem kolesarstva začne rez-bremenjevati promet motornih vozil na krajših razdaljah (v lokalnem prometu), Zato o razvoju kolesarstva ne moremo razpravljati ločeno -po upravnih ravneh, ampak je ta cilj dejansko treba vzeti za svojega - nacionalnega. BERNARDA B.PEČEK J . . ^'tetnici slovenske župnije v Berlinu Monografija Iz spomina v spomin W v Berlinu je ub 'uiAcm jJjčlcžo Ivnki^jc Iz spominu v spomin, hi sla jo uredila tam™ novinarka KataritRu Ust, KAlhl" sta B*™ * Berlinu, Ljubljani in v petek se v BogKjIm. kjer je bil Ptogrunii nazadnje pa Se družabno srečanje. ‘‘■toHfLi rina Lavš, ki sker v uvodnem in sklepnem poglavju razmišlja o slo- venstvu. premagovanju bremen , '‘^elo ie Aj (biF svet Katarina Svni., ■ tcatarma , -u, Ni samo zgo- ‘iucvmt, še manj i^P^^^obtlo, tudi besedilo. Je '■ Ni samo zgo- o h. lil sporočilo, lurli ne ----- pa nihče ni pisal ■ d^lu našth du- Tu K 'Te^^vci /i I ^r. ft,.' itipnije v Ber- 'e •I..; ISi------------------- povsod dobri in delo... .,.‘■‘“0 jp laso posamezniki, k '1- bil - 7m v skupnih L - ■ J pi “'^.1- n. Ob .no vrem tu tigotoviii, da podobno kakor ‘tsti^ki'''i'^^ri^l^'"^aski ''Sem ve ie! z,a svo;imi da bi jih zbi- ral, organiziral in ohranjal, da bi preživeli kot slovenska skupnost Se za prihodnje rodove, v je o knjigi med drugim zapisal akademik dr. Anton Trstenjak. Poskus predstavitve 25-1 etnega delovanja sloveiLske župnije v Berlinu sodi med prva tovrstna prizadevanja v Evropi. Poleg kronološkega dela knjige, ki ga zapolnjujejo predvsem pisma dušnih pastirjev med slovenskimi zdomci v Berlinu, je v uvodnem delu zbranih 13 čestitk predstavnikov cerkvenih, kulturnih družbenopolitičnih institucij in posameznikov, ki so bili na ta ali drug način tesno povezani s slovensko župnijo. V poglavju Domovina je ena dr. Janku Prunk osvetli vprašanja in dileme slovenskih zdomcev v Nemčiji, Lojze Peterle se dotakne odnosa politike matične domovine do Slovencev po svetu, Melita Steiner naniza precej podatkov o prosvetnem delu med med zdomci, dr. Janez Dular pa spregovori o ohranjanju maternega jezika v zdomstvu. O slovenski Cerkvi med rojaki piše Kata- preteklosti in poskuša razkriti tudi vzroke za nesogla^a med slovensko katoliško župnijo in društvom Slovenija. V poglavju Knjigi na pot Martin Horvat te razloge podrobneje navede. Kronološki del knjige pa dopolnjujejo zapisi o zdomski problematiki, ki so bili objavljeni v obdobju 1S70-1994. Na predstavitvi knjige smo zvedeli, zakaj naslov Iz spomina v spomin. Zalo, ker je knjiga nastala na podlagi »spominskega« gradiva (pisnega in ustnega), kol delo pa ostaja v spomin na vse, ki so kakorkoli prispevali h graditvi občestva, njegovemu ohranjanju. In to so bili predvsem duhovniki; dr. Štefan Steiner (od 1. 1. 1971 do 31. 8. 1972), Stefan Vereš (od 1. 9. 1972 do 30. 6. 1975), dr. Štefan Steiner (od 1. 7. do 31. «. 1975), dr. Stanko Ojnik (od 1. 9. do 31. 12. 1975), dr. Štefan Steiner (od 1. 1. 1976 do 31. 10. 1977), Anton Štekl (od 1. 11, 1977 do 31. 12. 1982), Stefan Antolin (od 1. 1. 1983 do 31. 12. 1987), od I. 1. 1988. teta pa je dušni pastir med slovenskimi zdomci v Berlinu Martin Horvat s Hotize. Župnija vodi seveda tudi matične knjige. V krstno knjigo so od 1969. leta pa do začetka novembra leta 1994 zapisali 228 imen rojstev oziroma krstov. In med temi imeni prevledujejo slovenska: Janez, Stavko, Karel, Viktor, Peter, Tomaž, Marija, Darja, Štefan, Andrej, Ana..., kar tudi kaže, da se naš človek, četudi je na tujem, ni izneveril domovini. Monografijo Iz spomina v spomin, v kateri je tudi veliko barvnih slik, ki prikazujejo versko in kulturno življenje naših rojakov, je oblikoval Lucijan Bratuš, natisnila pa liskama Ljudske pravice v Ljubljani. Je trdo vezana in obsega 260 strani. Kupiti jo je mogoče na nekaterih župnijskih uradih, stane pa 2.01)0 tolarjev. Najbrž si jo bodo kupili mnogi, ki so s slovensko župnijo v Berlinu tako ali drugače povezani. Sicer pa še odlomek iz sklepne besede Katarine Lavš: »Vse, kar je zbrano na teh straneh, poskuša spregovoriti in nagovoriti tisti del našega mišljenja, ki je vse preveč podvržen predsodkom, odporom, bojaznim, sovražnostim. Morda tu pa tam kakšna misel le zbudi razmišljanje o tem, kaj se pravzaprav dogaja v nas samih, o lastnem ravnanju, ravnanju s samim seboj in soljudmi.« S. SGSOČAA škodovanega pa so prepeljali v bolnico v Maribor. * V Bogojini je v soboto prišlo v križišču stranske in lokalne ceste do trčenja dveh osebnih avtov. Tisti, ki ga je upravljal Štefan Ž., naj bi izsilil prednost pred vozilom, katerega je upravljal Miran M., ki je pripeljal po prednostni cesti. Posledica: Štefan Z. se je hudo poškodoval in ga zdravijo v soboški bolnišnici. * Madžarsko-slovensko mejo ilegalno ne prestopajo le Romuni, na katere smo se že »navadili«, ampak tudi nesrečniki od drugod. Tako so policisti 9. januarja v notranjosti Dolge vasi naleteli na dva Iračana, ki sta zunaj mejnega prehoda prišla v našo državo, seveda da bi potem skrivaj potovala dalje - na zahod. Morda pa jima bo to uspelo legalno, kajti namestili so ju v izpostavi prehodnega doma v Prosenjakovcih. * 11. januarja ob 16, uri so lendavski policisti pridržali do j iztreznitve vinjenega Marka G. I 11 Vi Vrtt on -»orts- iz Odranec, ki je, kot so zapi- šali v poročilu, doma razgrajal, hodil po cesti in ustavljal avto- mobile. Ker nasvetov, naj s tem neha, ni upošteval, so ga pač odpeljali v prostor za pridr- žance. ♦ Med 11. in 13. januarjem se je nekdo pritihotapil v nezaklenjeno stanovanjsko hiŠo in ukradel denar v različnih valutah, vse v tolarski protivrednosti 184.900 tolarjev. Težkega dela očitno ni imel, saj tedaj nikogar nt bilo doma. * V Krogu, Bakovcih in Sata-hoveih v soboto nekaj časa niso mogli gledati »kabelske« televizije, kajti v Kroški ulici v Murski Soboti, kjer je speljan kabel, ki pelje v omenjene kraje, so ta dan podirali drevje in eno od debel je zadelo ob betonski podstavek z ojače-valno napravo. Škode je za 150.000 tolarjev. Še dobro, da % ■' 'l ll'.. a r 'a J' ■ i T * Skozi Dolnjo Bistrico se je v soboto zjutraj peljal po lokalni cesti Matej Ž. iz Velike Polane. Med domnevnim tesnim prehitevanjem je zadel kolesarko Olgo F. iz Dolnje Bistrice. Voznik ni počakal na kraju dogodka. * A. K. iz Hrastja-Mote je osumljen vloma v prodajalno Mercatoija-Sloge v Hrastju--Moti. Pri nečednem poslu ga je zaloti! neki domačin in ga zadržal do prihoda policistov, V Spodnji Ščavnici pa so policisti že prijeli K. A., ki je osumljen vloma v domačo trgovino. * 16. januarja je neznani storilec iz nezaklenjene garderobe obrata Ženski plašči v Murski Soboti ukradel denarnico Majde B., v kateri so bili bankovci v različnih valutah, vse skupaj pa v 258.0^ tolarjev, * protivrednosti V noči na 18. januar je nekdo vlomil v klet stanovanjskega bloka v Lendavski ulici v Murski Soboti, katere lastnik je H, J. Nepridiprav je odnesel razne alkoholne pijače, vredne okrog 30.000 tolarjev. Isto noč je bilo vlomljeno Se v prostore otroškega vrtca v ulici Štefana Kovača, zmanjkala je manjša vsota denarja. Kaže pa, da se storilcu ni preveč mudilo, saj so našli sledi, na podlagi katerih sklepajo, da je kadil in - malo poležal. * Nedelja, 15. januarja, je bil nesrečen dan za voznika osebnega avta Komana L., ki je ob 4.30 uri v Krapju zapeljal s ceste in trčil v drog električne napeljave. Voznik je imel še srečo, saj se je le la^e poškodoval, sopotnica Damjana S. pa se je žal hudo poškodovala. Sicer pa so policisti v nedeljo obravnavali še dve la^i nesreči, dve kršitvi javnega reda in miru, manjšo tatvino; na mejnih prehodih pa so zavrnili 34 oseb, ki niso izpolnjevale pogojev za vstop v našo dr- žavo. * v petek, 20 januarja, med 16,00 in 21.30 je nekdo vlomil v osebni avto, ki je bil parkiran na Tišini. Odnesel je usnjeno torbico, osebne dokumente in bančne Čeke. Če mu jih bo uspelo vnovčiti, potem je škode za 50.000 tolarjev. ut Ji 'I >itj. II . ..■!)% B 8 ;;; j it >■1 ? P' š, s i t .j L* J'' '."1^ stran 14 vestnik, 26. januarja^ Šport Kardinaijeva in Markoja športnika občine Lendava V hotelu Lipa v Lendavi so pretekli petek razglasili rezultate 5. tradicionalne ankete za izbor najboljših športnikov, športnic, športnih klubov in perspektivnih športnikov, ki jo je pripravila Športna zveza Lendava v sodelovanju z Madžarskim radijem Lendava, Po pozdravnih nagovorih predsednice Športne zveze Lendava Terezije Donko in župna občine Lendava Jožeta Kocona so za najboljšega športnika občine Lendava za leto 1994 raz- dava Jožica Vrbančič, tretja pa članica Šahovskega društva Rokada Lendava Tanja Štum- berger. Najboljši klub občine Lendava v letu 1994 je Strelska družina Štefana Kovača Turnišče, drugo je Društvo zma- jarjev Mavrica Lendava, tretje pa Šahovsko društvo Rokada Lendava. Bronaste plakete pa so prejele perspektivne Športnice: Mateja DraŽnik (atletika), Simona Koncut (badminton) in Milena Mesarič Oudo), Rudolfova in Steržaj športnika občine Ljutomer V Športni dvorani ljuto- športno društvo pa je SŠD na merske osnovne Sole je je bila OŠ Cven. Pisna priznanja pa tradicionalna Sportno-za- so dobili: Aeroklub Prlek bavna prireditev Zapojmo in Ljutomer, Rokoborski klub zaigrajmo po domače, na ka- Ljutomer, Odbojkarski klub teri je Sponna zveza Ljuto- Ljutomer, Odbojkarski klub mer razglasila najboljše Žibrat Ljutomer, Rajko Rob-športnike za leto 1994 in za- razglasila nik (SD Ljutomer), Veral^, polinjak (PD LjutomfrlJ Franc Gorza (NK Cven)-| Pavel Zorko (KMN ževci). Pisno priznajo za^\ letno novinarsko delo je [ha jel Niko Šoštarič, j lasili Člana Strelske družine Stefana Kovača iz Turnišča Robija Markojo, drugo mesto je pripadlo članu Društva zmajarjev Mavrica Lendava Tomažu Gajserju, tretji pa je član Strelske družine Štefana Kovača Turnišče Vili Ravnikar, Za najboljšo športnico je bila izbrana Članica kegljaškega kluba Ema iz Celja Marika Kardinar, druga je Članica Strelske družine Varstroj Len- ! I 1 I J I - Najboljši športniki, športnice, športni klubi in perspektivni športniki občine Lendava za leto 1994, /Fotografija: F. Maučec V B^ovdh je NI drugi rimski Sabcrvsln turnir, na katerem je sodclovato75 Šahistov m Slovenj in Hrvaške. Zmagal je Maribor- itn Vefičkorič z 8.5 to^ pred 73> m Geaums (c^ Radei^u- Poi^ad), 7 Kovač je Ni O. Bari ae^, G^ier os^i po L K» m JUžorya po 6 (vsi Rad«»k»-Pomgrad), Tr«fi tumii te 12. i995 v Moravskih TopScah. Rokoborba - superfinale Prepričljiva zmaga Sobočanov v kulturnem domu v Hočah je bil prvi dvoboj superfinala državnega prvenstva v rokoborbi med Keorjem Razvanje in Mursko Soboto. Okrepljeni Sobočani z madžarskima rokoborcema Czerijem in Lakatosem so dobili dvoboj s presenetljivo visokim rezultatom 25:15 in so tako zelo blizu naslovu državnega prvaka. Za ekipo Razvanja pa sta nastopila češka tekmovalca Švec in Kocman. Posamezni izidi dvoboja: 48kg - Medved ; Kočar 0:4, 52kg - Hazl : Horvat 1:3, 57 kg - Glavica ; Czeri 0:4, 62kg - Veber : Vogrinec 1:3, 68kg - Hemet : Lakatos 0:4. 74kg - Kranjec : Bačič 1:3, 32kg- Nasevski : Zec 1:3, 90kg - Žižek : Vukan 3:1. lOOkg - Švec : Mešiček 4:0 in 130kg - Zdenek : Dužič 4:0. Povpratni dvoboj bo v soboto ob 18. uri v telovadnici srednješolskega centra. (EV) Prva državna odbojkarska liga----------------- Vukovič trener V^osa Pomuija v trinajstem kolu prvenstva v prvi državni moški odbojkarski A-ligi je Vigros Pomurje gostoval v Ljubljani ta gladko premagal drugouvrščeno Olimpijo s 3:0 (15:7. 15:10, 15:12). Sobočani so bili tokrat boljši od gostiteljev in zasluženo zmagali brez posebnih težav. Ekipo Vigrosa Pomurja je tokrat vodil novi trener Vijo Vukotič, ki je tudi igralec. Dosedanji trener Jurij Čopi in njegov pomočnik Roman Ratkai sta namreč odstopila. Vigros Pomurje Murska Sobota: Prša, Kempa, Kerec, Vukovič, Novak, Poredoš, Topovšek, Fujs. Tekma Ljutomer : Pionir je bila preložena. V soboto igra Vigros Pomurje s Kamnikom. Tekma bo ob 18, uri v telovadnici OŠ Beltinci. Ljutomer pa gostuje pri Fi Fromu. Druga državna odbojkarska liga---------------- Tokrat zmage Pomurcev V trinajstem kotu prvenstva v drogi državni moški in ženski odbojkarski ligi $0 vsi pomurski predstavniki zmagalL Odbojkarji Claudie shopa so v Beltincih premagali Salonit U s 3:0 (15:5, 15:10, 15:8). Claudia shop siužnim podelila priznanja. I Za najboljšega športnika je I bil izbran kegljavec Hary I Steržaj, član KK Konstruktor I iz Maribora in član državne reprezentance ter dobitnik I zlate kolajne na SP. Za naj- . boljšo Športnico pa so izbrali | strelko Manuelo Rudolf, čla- I nico SD Ljutomer, Priznanje iHr najperspektivnejšega za Športnika v občini je prejel J rokoborec Dejan Žnidarič, član RK Ljutomer. Za naj- I •? * O jhi J o I boljši klub so razglasili Ko- ■ njeniSki klub Ljutomer, ki je _____________________________________________________________ lani praznoval 120-letnico de- Najboljša športnika občine Ljutomer za leto 1994. Fotop* lovanja. Najuspešnejše šolsko fija: N, Juhnov Rihtarič športnik občine Gornja Radgona V Domu kulture v Gornji Radgoni je bila tradicionalna Sportno-zabavna prireditev Izbiramo športnika 94, ki jo je pripravila Športna zveza Gornja Radgona. Na prireditvi so razglasili najboljše športnike, športne ekipe, športnike šolskih športnih društev in najper- spektivnejSo športnico. Zaslužnim so tudi podelili priznanja. Za najboljšega Športnika je bil izbran namiznoteniški igralec Boris Rihtarič, član NTK Radgona, Drugi je bil Gorazd Kocbek, Član SD Jova Jurkoviča iz Vidma, tretja pa Peter Trbuc (rokomet) in L^on Lang (mo- 4 /»s:-■ Kegljanje ( J —f Zmage Nafte to kros). Za najboljšo ekipo v letu 1994 so razglasili NTK Radgona pred SD Jova Jurkoviča in Karate klubom Gornja Radgona. Za Športnike Šolskih Športnih društev so izbrali; Vesno Hodnik, Valerijo Mulec, Darka Zorka, Dejana Slano, Ota Potočnika, Bojana Sobočana, Borisa PukSoča, Darka Bolčino in Ireno Potrč. Priznanja za dolgoletno delo V osmem kolu prvenstva borski moški kegljaški lip F davska Nafta v Slovenskih^, cah premagala Palomo s hT s 7:1. Zmage za Nafto so i , RadakoviC 843, Peric 872, 864, Levačič 827 in Kopinpj Tekmoval pa je Se Matko i" '! gel rezultat 801 podrti kegeljj Kegljavci in poorti kegljavke delovali na R| Lendave so sodelovali na^ škem tekmovanju v Zalaegehiij na Madžarskem. Obe tekmi 4 bili gostitelji. Pri ženskah j® H zultat 2292:2161 podrtih l:® Za Nafto so tekmovale: ™ Varga 384, Kermanova 377.^1 Varga 367, Utroševa 350, čeva 352 in TiSleijeva 331 Pri moških pa so zmagali dn®FJ z 2258:2222 podrtih keg)je*j Nafto so tekmovali: FelMj LE 1 Ml ■- -U" -.r.i «> _ . športu so dobili: Zdravko Im Mauko, - - ■ — - v Benjanin Kranjc. Najboljši Trtniki občine Gornja Radgona za leto 1994. Foto-gr^ja: N. Juhnov Tone Rovšnik in Anton Ga-berc. Plaketi za delo v športu sta dobila Walter Hoizsch iz avstrijske Radgone in organizacijski odbor Maratona treh src. Za naj perspektivno športnico so izbrali karateist ko Mojco Tuš. Pisna priznanja za novinarsko delo so prejeli:' Tonček Gider, Oste Bakal, Drago Čošič in Feri Maučec. Skriti gost na prireditvi je bila kegljavka svetovnega slovesa Marika Kardinar. Matjašič 396, Ribarič 372. S 365, Pahor 351 in MardoS dni h kegljev. (MŽ) Karate_______________ Osem kandidatov za mojstre v Murski Soboti je bil 6. tradicionalni zimski seminar, ki se ga je udeležilo 118 karateistov iz 18 klubov, organizirala pa ga je S. K. I, Slovenije v sodelovanju s Karate klubom Murska Sobota. Na seminarju so tudi opravljali izpite za višje pasove, ki jih je opravilo 51 kandidatov, med njimi tudi številni karateisti iz Murske Sobote in Gornje Radgone. Višje pasove so si pridobili; rumeni pas - Bunderla (Kuzma); vijoličasti pas - Mlinaričeva, Jandlova, Pijevič in Sočič (vsi Beltinci: Marko Janža, Mitja Janža, Krajcar, Balažič, Lenarčič, Hocbstster, Gabor, Prelog, Vnuk, Čeh in Hšer. V prihodnjem kolu igra Claudia shop v Črnučah. i, L V drugi državni ženski odbojkarski ligi je vodeča ekipa Žibrata iz MbJ, moori pas Kac (GKJ, Hu- - - - ■■ - ------ -- - - -■ ber, Sajt, Dugar in Škandali (vsi Ljutomera na Ptuju premagala domačo ekipo s 3:0 (15:3, 15:10, 15:12). Žibrat Ljutomer: Kolar, Senčar, Lukienko, Vrbnjak, Šoštarič, Ljubeč, Mlinarič, PiemoS. Ekipa Sobote pa je premagala Rogozo s 3:1 (16:14, 15:8, 8:15, 15:10). Sobota: Foijan, Drevenšek, Zver, Slebinger, Novak MS); rjavi pas - Ruesova, Tuševa, PerS, Bukošek (vsi GR), Temlin, Musarjeva, Kaštninova in Klemen- Kuhar. Moreč, Časar, Denko in Cipot. V prihodnjem kolu igra Žibrat kandi- V Ljutomeru s Šentvidom, Sobota pa v Murski Soboti z Mežico. (NŠ, FM) 7 i ' \ i / CeleS, Mlinanč in Snel (vsi MS); bUUCU« Lil T lU^^nanjCJU iviu J£l«l ^LUlal Ljutomeru s Šentvidom, Sobota pa v Murski Soboti z Mežico. (NŠ, FM) Prva državna namiznoteniška liga--- Prepričljiva zmaga Sobočanov v desetem kolu prvenstva v prvi državni moški namiznoteniški ligi so _ . Moravske Toplice - Sobota v Ljubljani visoko premagale Ilirijo s 6:1. Strelstvo kandidati za mojstre: Matic Rues (GR), Nina Gaber, Kristjan Vrečič, Mateja Recek, Matjaž Zrim, Miro Zido, Andrej Husar in Matej Škandali (vsi MS). (D. Škandali) Edini spodrsljaj si je privoščil Unger z Gostišo. Benko in Benkovič s povprečnimi domačini nista imela težav, priložnost pa je dobil tudi mladi Horvat, ki je zanesljivo zmagal. Tekma Radgona : Melamin je bila zaradi obveznosti reprezentanta Komca preložena in bo odigrana v petek. V prihodnjem kolu je na sporedu pomurski derbi Radgona : MT - Sobota. Reniltati - Mavrica -Ilirija : Moravske Toplice-Sobota 1:6 (Gostiša : Unger 2:0, Polak : Benko 0:2, Rebič : Benkovič 0:2, Gostiša-RebiČ : Benko-Benkovič 1:2, Gostiša : Benko 0:2, Rebič : Unger 0:2 in Polak : Horvat 0:2). V Radljah je bilo prvenstvo SVR za mladince posamezno in dvojice. Oba naslova so osvojili Sobočani. Med posamezniki je postal prvak Matej Petar, ki je v finalu presenetljivo premagal Mirana Solarja z 2:1. Le- ta pa je v polfinalu premagal favorita Mitjo Horvata z 2:0, ki je tako zasedel tretje mesto. Kocuvan se je uvrstil med dvanajsterico, Cigut pa med šestnajsterico. V dvojicah sta zmagala Horvat-Solar, ki sta v finalu premagala dvojico Petar-Strašek z 2:1. Dvojica Kocuvan-Vodušek (ERA) se je uvrstila med osmerico, dvojice Cigtit-Zver, Koščak-Šbiil in Gy6rek-Puhan pa so bile med šestnajsterico. (M. U.) Ravnikar na EP? v Rušah je bilo veliko mednarodno tekmovanje v streljanju s standardno zračno puško. Sodelovali so strelci iz 6 držav, med Nogomet----------------------------------------- Škaper, Belec, Kokol Selektor slovenske članske nogometne reprezentance Zdenko Verdenik je pozval kandidate za sestavo državne reprezentance na skupne priprave, ki bodo od 6. do 12. februarja 1995 v Izoli. Med kandidati so tudi trije pomurski nogometaši: Škaper (Beltinci), Belec in Kokol (Mura). Na čakanju pa sta še igralca Mure Volk in Poljšak. Štampfer k Muri Miro Štampfei, 22-letni dosedanji nogometaš Izole, je podpisal dveletno pogodbo s soboško Muro. Gre za talentiranega nogometaša, enega najboljših v primorskem prvoligašu. Pri Muri menijo, da so z njegovim prihodom pa tudi s prihodom Alihodžiča, Dominka in Kardoša moštvo precej okrepili. V teh dneh pa naj bi za Muro podpisal pogodbo tudi dosedanji igralec Rudarja iz Velenja Džafič, ki že nekaj časa trenira v Murski Soboti. Seminar za treneije Zveza nogometnih trenerjev Slovenije organizira seminar za pridobitev licence. Regijski seminar za trenerje iz soboške in lendavske nogometne zveze bo v soboto, 28. januarja 1995, ob 9. uri v beltinski osnovni Soli. Enodnevni seminar je obvezen za trenerje, ki vodijo moštva v tekmovanjih od občinske do slovenske lige v vseh kategorijah. Proti nogometnim klubom, ki ne bodo imeli trenerjev z licenco, bodo pristojni organi ustrezno ukrepali. Drava; Beltind 0:6 V prvi preizkušnji v pripravah za novo tekmovalno sezono v prvi državni ligi so Beltinci na Ptuju z visokim rezultatom premagali Dravo s 6:0 (3:0), Strelci golov: Škaper 2 ter Nejman, CirkvenČiČ, Tratnjek in Foijan po enega. Za Beltince so igrali: Zver, Tratnjek, Granov, Hartman, Jengurazov, Vorobjov, Črnko, Nejman, Cirkvenčič, Osterc in Škaper, Igrali so Se; Grima, vratar iz Albanije, Šarkezi, Jančič, Golob. Močnik, Antoiin in Foijan. Niso pa igrali p^kodovani igralci: Božič, Baranja, Godina in Herceg. Prvo mesto Muri El njimi tudi trije Pomurci, Najbolje se je izkazal Vili Ravnikar (ŠK . , _ Turnišče), saj je kot član slovenske nega mednarodnega turnirja v malem nogometu za dečke do 13 let, reprezentance skupaj z Debevcem Sodelovalo je 6 mc^tev iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije, Lep ■ ■■ . -- - - ■ — - uspeh so dosegli nogometaši Mure, saj so zasedli prvo mesto, Sobočani so Nogometni klub Mura iz Murske Sobote je bil organizator tradicional- iz Ljubljane in Korbarjem iz Trbovelj s 1765 krogov ekipno zasedel drugo mesto z novim državnim re- premagali Maribor Branik z 2:1, ZTE iz Zalaegerszega z 2:0 in VarCeks z 2:0, neodločeno 1:1 pa so igrali s Fehringom in Slovanom iz Ljubljane. kordom. V finalu je Ravnikar do- Za najboljšega vratarja so razglasili Mandla (Fering), najboljša strelca s po segel rezultat 684,2 kroga in zase- 6 goli pa sta bila Sačer (Varteks) in Andželkovič (Slovan). Vrstni red del osmo mesto. S tem si je tudi mefetev: 1. Mura (Murska Sobota) 8 točk. 2. Varteks (Varaždin) 8, 3. zagotovil mesto v reprezentanci Slovan (Ljubljana) 7, 4. Maribor Branik 4, 5, ZTE (Zalaegerszeg) 2 in 6, Slovenije, ki bo od petka do nede- Fehring (Avstrija) 1 točka. Motokros_______________________________ Rogan drugi v Avstriii “ li na EP v Helsinkih. Branko Buko- Nogometaši drugoligaSa Beltransa iz Veržeja so začeli priprave za Na Dunaju je bila nacionalna dirka v dvoranskem motokrosu na leseni vec (KF TiSina) je s 578 krogi zase- spomladanski del prvenstva pod vodstvom novega trenerja Vaška Janeva. pc«Uagi.. Na dirki je sodeloval tudi Oliver Rogan iz Sotine, ki tekmuje del devetnajsto, Robi Markoja (SK Pomagata pa mu dosedanja trenerja RantaSa in Jaušovec. Pri igralcih ni v Avstriji. Čeprav Rogan ni imel nobenih priprav in Še nima izkušenj na Turnišče) pa je s 575 krogi pristal prišlo do nobenih sprememb. Za nekaj časa bo odsoten le Hošpel. ki je tovrstnih tekmovanjih, se je odlično odrezat, saj je zasedel drugo mesto. na dvaindvajsetem mestu, (rc) odšel k vojakom. Ije sodelovala na treh tekmah _ _ _ * MlIIKriUU. hkrali pa d je tudi .IflnPV rTdlfir KplflUTISf) izboljšal možnosti za sodelovanje UCIIVI UClUOllaa na EP v Helsinkih. Branko Buko- vec (KF Tišina) je s 578 krogi zase- Turnišče) pa je s 575 krogi pristal prišlo do nobenih sprememb. Za nekaj časa bo odsoten le Hošpel. ki je na dvaindvajsetem mestu. (1^) ‘ Košarka________< Zmaga PomuH v prvem kolu tekmovanj^ državni košarkarski ligi za tev od 7, do 10. mesta i< g Pomuija iz Murske Sobote Ijani premagala Slovana x ŠoboČanke so bile ves nekaj ; vodile z 20 točkami razlike_2 i za Pomurje: Cerova 3. nb*'! nasprotnice in so za romurje: \..erova j, r.'i ( 10, Sokolanova 16, Novakfh^ I j Karova 15 in Zadražnik®'^ V soboto igra Pomuije a v Ljubljani z ekipo Ježice , Dvoranski hokej Drugi pokal narodov v telovadnici OŠ IH v t* Soboti je bil turnir v dvoj” hokeju, ki sodi v okvir pfFa sodelovanje državne repre^^ na U. pokalu narodov v šli. Rezultati - Slovenija 1 ► ► — . - "lIftVAniia I : ."Tj nija II 4:3, Slovenija I : ■'^j 7:8, Slovenija I: Centar 3:^' nija II : Maraton 3:14 in II : Centar 0:4. Selektor hok^ske reprezentance der Šeruga je v reprezenta^ * nrbfniirtilrA iaralrr*: ' ( i I vabil pomurske igralce: irf: i Klirmn Fatsa Kuzmo, Fajsa, Šparaša, Škrilca (vsi Tri^av, Preč(s^. ■ r1 ' I ter Forjana, Maučeca in * 1 kafvsi Lek, Lipovci). (L-^ J I Strelstvo._ Pertoci in rrM v* nsma Strelska družina Jova I iz Vidina je bila organir®^ tega kola tekmovanja strelske lige. Ekipno je boljša SD Kolomana OV fvVlUlII«ind B ■ I [r šina s 1736 krogi pred P hengerom, 1705, in SD Jd* L l'' Viča, 1698 krogov. Po vodi SD MI Pomurka z pred Radgono, 70, in kovičem, 58 točk. Med ni ki je bil najboljši Dragd y (Tišina) s 581 krogi Hube rje m (Gleichenberg)^' Brankom Bukovcem krogov. Po štirih kolih F Horvat (Ljutomer) z 22®" (F pred Milanom KreftohL^jii gona), 2256, in Milanom (Radgona), 2243 krogov- ( t J I s r i s r t i: I r s i j' F t ( I t 2 yggtnik, 26. januarja 1995 stran 15 Šport l^elavske športne igre _ Zopet Hnagala Mura lanskem letu Je v delavskih pottnih Igrah soboške občine, ki i n organizira odbor za šport in te-ktMcijo pri Športni ' ' o "‘“I” Pt' Športni zvezi Murska sodelovalo 294 delavcev “ at) ekip I tekmovali IZ25 podjetij in ustanov. (iah. S _ so v 7 športnih pano-j^agovalci v posameznih pa- 1 r LyvS«tllVillJlJ Ud' ‘'^sijanje - ženske: Mubljanska banka Pomurka ^lura; mali nogo-ibik , namizni tenis: Mura; ~ Mura, streljanje Toth 1 (ekipno) in Milena Mnijč (posamezno), moški; ' BalaSko Solov'"■ iiiak r (ekipno), Janko Ovse-ABCPomaka, '^apni razvrstitvi ie nn moških ■ ^»agala Mura Poirošnikom, . 'Jbnnim u razvrstitvi Je pri moških trom, 31 z 92 točkami pred 65, SCT-TKO, 39, združenjem. 37, in Elek- ženskami Je s 37 točkami pred bank?Tp’ ^rošn^kom? Skun?« ~ Pomursko banko, 25, 15, in Obrtnim PH U..LI. .. . ■ V generalni Mura e rno P"'” zasedla kotu Potrošni- m, Uhrtnim jIo Združenjem, 48, 39 i i, M? 40, SCT-TKO, banki 34^t'V’®”’'®"P®"’«”*'® 7' Elektroni, 31, Bliskom ' Fotnurjem- po 26 toč™ ™ Pomurskim tiskom. Po, kjutomer •konjski bal Radinu žitaLjutomer Ois,.,2-KONJSKt prireditev ianuari, ' “ Radencih klj^in ’ najuspešnejši v la-b!’’ najuspešnejšega ka-letu. Tako kot “sf lovoriV - T*^. tokrat naj-■ pobrali Ljutomerčani. organi- --|J1 11 T ki bo v soboto, > hotelu Radin prireditvi bodo Aktualno v Športu Pomembni športni dokumenti I v Ijal stanje v šponu in dajal predloge za reševanje določenih vprašanj, V praksi želijo športni delavci ohraniti zdajšnjo organiziranost in zagotoviti obstoj športnih zvez, kjer se združuje predvsem Ijubi- Pogovor z Željkom Kranjcem Trideset let delavskih športnih iger Pred športnimi delavci so trije nadvse pomembni doku- teljska dejavnost. Zakon do-menti: predlog Nacionalnega programa športa v Sloveniji, pušča možnost, da se za izva-osnutek Zakona o športu in predlog Zakona o društvih. Vsi janje Nacionalnega programa trije dokumenti so zelo pomembni za društva in klube pa tudi ustanovijo zavodi za šport, ki državno organiziranost v športu. Zato je pričakovati tudi jih lahko ustanovi država ali Številne razprave in pripombe, da bi se izoblikoval ustrezen lokalna skupnost Za klube. položaj športa v vseh pojavnih oblikah. Nacionalni program so o Športu. Minstrstvo za šol- društva, zlasti za izvajalce so zanimiva poglavja iz Zakona o organizaciji prireditev, var- športni delavci obravnavali že pred leti, v njem pa je Šport obdelan celostno od športne vzgoje, športne rekreacije do kakovostnega in vrhunskega Športa, strokovnih kadrov, naložb in objektov. Zakon o športu daje Nacionalnemu programu organizacijsko in finančno oporo. V usmeritvah Nacionalnega programa najdemo športno šolo in cilj, da vpeljemo športno vzgojo med otroke in mladino, izvajalci pa so klubi, društva, šole in posamezniki, ki imajo program po športnih panogah. Celotni potek bo nadzorovan in registriran po merilih posameznih panožnih zvez. Nova izhodišča in cilje najdemo v športni rekreaciji s tem, da je potrebno izboljšati programe za vse skupine. V ka- kov ost n etn in vrhunskem športu podpira dosežke na med na rodni ravni, Naci- onalni program si zastavlja ci- ! Ije kratkoročno, srednje- ročno pa želi obogatiti, izboljšati in usmeriti šport do leta 2000, dolgoročni cilj pa je, da postanemo Slovenci športni narod. Finančna sredstva za izvajanje programa se zagotavljajo na dveh ravneh - državni in občinski. Nadzor nad izvajanjem državnih sredstev ima inšpektorat, kar je opredeljeno v Zakonu stvo in 'šport je odgovorno za nosti udeležencev, točenju al-izvajanje Nacionalnega pr o- koholnih pijač, kajenju pa grama, pri čemer vključuje tudi kazni za prekrške, V za-obstoječo mrežo v Sloveniji, konu je opredeljeno tudi pob pa se bo dograjevala, glavje o samostojnih športnih obravnava pa jih kot tiste, ki delavcih in samostojnih vodijo in usmerjajo aktivnost, športnikih, obstajala pa bo opravljajo strokovno delo, in tudi inšpekcija. Težko je ob-izvajalce: športna društva, delati obširna dokumenta, klube, zveze in šole (osnovne ključna za nadaljnji razvoj in srednje). športa, zajeta so le bistvena . vprašanja. Javna razprava pa Predhodnik Zakona opozorila na številne o športu je iz leta 1979 - Za- dnige zadeve v obeh doku-kon o svobodni menjavi na nientih pred obravnavo Za-področju telesne kulture. Tak kona o društvih v parla-dokument smo zelo potrebo- mentu. Upoštevane so že Ste-vali, saj ureja šport v državi, vilne pripombe in ta predlog ohranja svobodo organizira- jg bližje željam športnih de-nja, opredeljuje interese lavcev. Opredeliti bi bilo po-V Športni vzgoji, rekreaciji, trebno še gospodarsko dej a v-kakovostnem in vrhunskem nost društev. Družbena last- Zakona Športu ter za programe žago- nina, ki so jo vzdrževala dru-tavlja vire iz državnega prora- pa naj bi postala dru-čuna in lokalnih skupnosti. stvena. Opredeliti je poPrav z zakonom je oprede- trebno koncesije športnim or- Ijena vsebina Nacionalnega ganizacijam in spremeniti programa. Izvajalci so zajeti davčno zakonodajo, hkrati pa v zakonu, vendar po mnenju omogočiti davčne olajšave za nekaterih premalo vidni. Že- vlagatelje v te dejavnosti. Ne-Ija je. da bi bile poudarjene katere stvari bodo morali re-osnovne celice - društva in ševati tudi drugi zakoni, klubi, ki jih je v Sloveniji v športu čez 3.000, njihove Športni delavci podpirajo Za-asociacije, da ne bi zakon le ko n o društvih, želeli pa bi sankcioniral dela v športni tudi, da bi bile upoštevane dejavnosti, pač pa omogočal navedene dopolnitve, V vseh uspešen nadaljnji razvoj. No- okoljih, kjer je le možno, ne vost je, da v lokalnih skupno- bi smeli stati ob strani, tem-stih predlaga strokovne svete več se aktivno vključiti, saj za šport kot posvetovalno gre za pomembne dokumente telo v občini, ki naj bi sprem- O športu. Ludvik Zelko Odbojka r ■ ——_________________________________________ Kegljanje_________.__________________________ Vigrosa, poraz Ljutomera Kardinaijeva druga, Steržaj tre^i nn«,,.. . )®**nt kolu prvenstva v nrvi državni moški ndbnikarski A-lioi sta Na kegljišču Rudarja v Trbovljah je bilo odprto prvenstvo v kegljanju. L prvenstva v prvi državni moški odbojkarski A-ligi sta '''^uutSKa I’ *'*** Hivcnsiva v prvi orz-avni musKi uuuujKarsKi bid polovičen uspeh. Vodeči Vigros Pomurje je 15.5 premagal Pionirja iz Novega mesta s 3:1 Gostje so presenetili gostitelje in dobili prvi niz, “Špehih £. ® Sobočani zaigrali bolje in zasluženo zmagali. Po zadnjih L ®’ M:15 nepričakovano izgubili v Kamniku s 3:2 (18:16. niz Im ,5’ '^5:13), Srečanie, ki ie bilo dokaj izenačeno, je odločil ■ pn je irefinejšu ki je Stelo tudi za kvalifikacije. Sodelovalo je 1S4 tekmovalcev in 101 tekmovalka iz Hrvaške in Slovenije. Pri moških je zmagal Benedik (Iskra Števci) z 982 podrtimi keglji, Harv Steržaj iz Ljutomera, ki tekmuje za Konstruktor, Je bil tretji z 953 podrtimi keglji. Pri ženskah je zmagala Zupančeva (EMO) s 449 podtimi keglji, medtem ko Je bila Marika Kardinar iz Dobrovnika, ki tekmuje za EMO, druga s 445 podrtimi keglji. Finalno tekmovanje bo v nedeljo, 29.. Januarja 1995. V 0^ ’ftp v Milni Id M?"" 2*e2a"«r Za,,--, Slovenije v letu 7* pr- dirit v\ motociklistič-^°''alcev iz“^«lovalo 54 tek-aliS^l^^^nskih dru-i,.b_ "'liiii SO hiL! tiiHi je že uvelja- ■hh ___u__ 1 motociklistič- je niu je Avto- - -■ hfttga irostnih - prvenstva Štev ^‘eSMrzel u fem. Uspešna ni’ ^ki tudi - Uspešna ^"‘‘'^bčarja čer-mesto c zasedla Ob£ in Ljub- - ‘^blhk V ' Dosv T’ l'' Sla soboške bil^l^alci •'"1 na uro, Bernetič trr?.. «m. .Ait„nz “Ina, (tl je ;u se na tre- 'n nista na- ? preseneti! Km. ■| na uro. nad (L,ub: '^5Uccm: Aleš Mr- V soboški občini letos praznujejo 30-letnico organiziranja delavskih športnih iger. V tem času so organizatorji opravili pomembne naloge na področju športne rekreacije med zaposlenimi. Kako je I delavskimi športnimi igrami danes in kako si jih zamišljajo v prihodnje. o tem smo se pogovarjali s predsednikom odbora za šport in rekreacijo pri Športni zvezi Murska Sobota Željkom Kranjcem. - Kakšno je trenutno stanje delavskih športnih iger v soboški občini? »V zadnjih dveh letih je bila udeležba zaposlenih na delavskih športnih igrah v soboški občini nekoliko skromnejša kot prejšnja leta. Lani je sodelovalo na njih v soboški občini okrog 300 udeležencev iz 25 podjetih in ustanov, ki so tekmovali v 7 Športnih panogah. Zaradi premajhnega števila prijavljenih smo namreč tekmovanja v nekaterih športnih panogah ukinili.« - Kje pa je vzrok za manjše zanimanje za delavske športne igre? »Do zmanjšanja števila udeležencev v delavskih športnih igrah v soboški občino Je prišlo predvsem zaradi reorganizacije sindikata. Kot Je znano, so bila prej organizirana športna tekmovanja delavcev v okviru sindikata, kjer je deloval tudi odbor za sindikalne športne igre. Zaradi razcepljenosti sindikata smo odbor za sindikalne športne igre v soboški občin! preimenovali v odbor za delavske športne igre, ki sedaj deluje v okviru Športne zveze Murska Šobita. Mi mislimo, da Je taka organiziranost primernejša za večje vključevanje v delavske Športne igre v soboški občini. Na zmanjšanje števila udeležencev pa Je gotovo vplival gospodarski položaj, saj Je več podjetij šlo v stečaj ali se drugače organiziralo,« V prejšnjih letih je potrebna sredstva za organizacijo sindikalnih športnih iger zagotavljal sindikat. Kako pa si jih zagotavljate sedaj? »Odbor za delavske športne igre pri Športni zvezi Murska Sobota si zagotavlja sredstva za delovanje in vodenje tekmovanj s prispevki udeležencev športnih iger ter z dotacijami Športne zveze Murska Sobota in Občinskega sindikata Murska Sobota.« — Letos v soboški občini praznujete 30-letnico organiziranja delavskih športnik iger, Ali boste ta jubilej proslavili? »V okviru tega jubileja bodo potekala letošnja tekmovanja delavskih športnih iger. Sicer pa praznovanja posebej ne predvidevamo. Želimo si le, da bi se letos v športne igre vključilo čimveč za- I F.M. poslenih.« MOTOCIKLISTIČNE DIRKE V POMURJU Franc Gomboši iz Murske Sobote je bil eden najuspešnejših tekmovalcev AMD Štefana Kovača iz Murske Sobote na ccstno-hitrostnih motociklističnih dirkah, saj je zasedel več prvih mest. Leta 1956 je zmagal tudi na dirki v Gornji Radgoni med prikoli-Čaiji skupaj s sinom Jožetom (z lovoijevim vencem). AJeŠ Mrzel republiški in državni prvak v letu 1963 je avto-moto društvo Štefana Kovača iz Murske Sobote drugič organi- ziralo cestnohitrostno m o toči- nad 250ccm. Razveselil je tudi mladi Edi Berden, ki je v razredu 250ccm zasedel tretje mesto, med prikoličarji pa je z bratom Andrejem zasedel celo drugo mesto, Prikoltčaqa Černjavič- Pojbič sta bila 3, zel (Murska Sobota); prikoli-Carji: Hrastar-Zupan (Tržič) pred Černjavič-Geder (Murska Sobota), V letu 1962 je postal Aleš Mrzel republiški prvak v razredu nad 250ccm, prikoli-čarja Černjavič-Geder pa sta bila druga. Sicer pa so se Mrzel in Černjavič-Geder uveljavili tudi na dirkah za državno prvenstvo, saj je Mzel zmagal na več dirkah, Černjavič- Geder pa sta bila prva na dirkah v Kamniku in Beogradu, Radgonsko avto-moto društvo pa je leta 1962 pripravilo med- ’ ” motociklistične društvene klistično dirko za prvenstvo Slovenije. Na 2.500 metrov dolgi krožni progi po soboških ulicah je sodelovalo 46 tekmovalcev. Dirke si je ogledalo okrog 10.000 gledalcev, kar je bil rekord, V središču zanimanja gledalcev so bili domači tekmovalci, ki niso razočarali. Najuspešnejši je bil Aleš Mrzel, ki je bil v odlični formi in je zmagal kar v dveh razredih, hkrati pa tudi dosegel najhitrejši krog 91,5 km na uro. Mrzel je zmagal v razredih 250 in tretja, 1 v razredu 50 ccm in Švagan Radgončana Pušnik v razredu 250 ccm pa sta bila četrta. Zmagovalci dirk v Murski Soboti so bili: 50ccm: Štefe (Kamnik); 125 ccm: Breznik (Ljubljana); 175 ccm; Bivic (Trbovlje); 250 ccm; Mrzel (Murska Sobota), Berden je bil movaleč cestnohitrostnih motociklističnih dirk v letu 1963 je bil Aleš Mrzel, ki je v razredu 250 ccm osvojil naslov republiškega in državnega prvaka, V državnem prvenstvu je Mrzel zmagal s prednostjo 7, v republiškem prvenstvu pa s prednostjo 12 točk, Aleš Mrzel je bil tudi zmagovalec dirke za državno prvenstvo v razredu nad 250ccm, vendar je tekmoval zunaj konkurence. Izkazal se je tudi na mednarodnih cest- nohitrostnih motociklističnih tretji; nad 250ccm; Mrzel (Murska Sobota); prikoličarji: Salobir-Salobir den-Berden in (Celje), Cern j a Vi Bre- rnjaviČ-Poj- bič (vsi Murska Sobota). Najuspešnejši pomurski tek- dirke za nagrado Pomurskega sejma. Zmagovalci v posameznih razredih so bili: 50ccm: Franc Gajšek (Celje); 125 ccm: Anton Mladovan (Nova Gorica); 175 ccm: Anton Mla- dovan (Nova , Gorica); 250 M n lil ccm: Alojz Šiftar (Radenci); ■ nad 250ccm: Alojz Arčan (Celje). Zunaj konkurence je na- stopil Avstrijec Ferdinand Un- I terhuber in dosegel najhitrejSi Cestno hitrostne motociklistične dirite v Murski Soboti so vrsto dirkah, na dirki za Veliko nagrado Jadrana pa je celo postavil nov državni rekord v takratni Jugoslaviji s 121,050 km na uro. Izkazal se je tudi Černjavič s sovozačem Pojbičem, saj je na republiškem prvenstvu zasedel drugo mesto. Solidno uvrstitev pa bi dosegel tudi med prikoličarji na državnem prvenstvu, Če se ne bi huje poškodoval na dirki v Ško^i Loki. V razredu 250ccm je Černjavič zasedel na republiškem prvenstvu peto mesto. Na republiškem prvenstvu pa so bili uspešni tudi drugi pomurski tekmovalci, saj so zasedli tretja in četrta mesta. krog 84,1 km na uro. let potekale po makadamskih ulicah. (Nadaljevanje) vestnik, 26. januarja 13jib stran 16 iz naših krajev V Krogu še letos večnamenska dvorana v Krogu pri Murski Soboti so že pred štirimi leti začeli | graditi večnamensko dvorano, kot kaže, pa bodo letos vendarle končali t« pomembno naložbo. Urediti morajo še tla, centralno ogrevanje, fasado, namestiti ustrezno opremo in prebeliti stene. S pomoto krajevnega samoprispevka ter prispevka krajevne skupnosti in nekdanje soboške občine so namreč zagotovili precej denaija, organizirali pa so tudi več prostovoljnih in dragih akcij. Za dokončanje del bi potrebovali .še približno 20 milijonov tolarjev, ki naj bi jih zagotovili v novi mestni občini Murska Sobota, kamor spada tudi Krog. Velikostcelotnegaobjektaječez 600 kvadratnihmetrov; i od tega odpade na telovadnico 500 kvadratnih metrov, nekaj čez 100 kvadratnih metrov pa obsegajo pisarne, j slačilnice, garderobe, sanitarije in druge pritikline. Predračunska vrednost te naložbe znaša po sedanjih cenah okrog 120 milijonov tolarjev. Nova večnamenska dvorana bo za Krog, kjer Stirirazredna osnovna šola ne premore telovadnice, športna in rekreativna dejavnost pa je zelo razvita. vsekakor velikega pomena. M. JERŠE J J 313, l I ■-1 j I' Večnnmenskn dvorana v Krogu je že pod streho, čakata jih še notranja ureditev in ureditev okolice. Foto: M. Jerše Ev^en Titan^ prof.: Nedokončani snežak TEMA oblak, skrivnostna, temni ob pisani brezi je BELI JUNAK, z njim se OTROCI več ne igrajte PRIDNI, ali ga sploh lahko še spoznate, ker to ni končani BELKO SNEŽAK! k t l še isti VEČER, ial isti še dan, k nam je prijadral od daleč črn VRAN, potem je pridrvel še TOPLI oblak, iz mlake se slišal potiho je KVAK. M A VETER! Zakaj si ga stbpil? Prezgodnje mu ZLO zakaj si le storil? Ko bit je .ie nedokončan, ko deM se beli je dan? OTROCI, povejte nam, KAM in ZAKAJ? OBLAK! Zakaj si kar naglo odjadral, z vetrom prijetnim hitrd oddrvel ponoči? Snežaka s seboj si odnesel. Skoi grm in temino, na neznano POT, na drugo stran ZEMLJE, naenkrat čez PLOT. Kjer svet je brezmejni, globok in PROSTRAN, za VEČNO tja v tihi, nazaj v morski HRAM. r hj ij POSKRBLJENO ZA PEŠCE IN KOLESARJE - Iz Rakičana proti Murski Soboti se iz dneva v dan vali gost cestni promet. Zato je ureditev pločnika in kolesarske steze na eni strani te magistralne ceste velikega pomena za vei^ varnost ljudi. Besedilo in posnetek: M. JERŠE Povezani z električnim omregem Ta in prihodnji mesec naj bi strokovujaki elektrogospodarstva Slovenije in Madžarske razpravljali o povezavi Madžarske z zahodnim elektroenergetskim sistemom. Slovenija je s tem sistemom že povezana. Povezava naj bi potekala ob trasi avtoceste Budimpešta-Ljubljana-Trst. Na naši strani meje naj bi bila ta povezava sklenjena v Pincah. Prvi razgovori na to temo so bili opravljeni že konec lanskega leta. Povezava madžarskega elektrogospodarskega sistema naj bi bila opravljena leta 1997. Ob tem pa bo potrebno razmisliti tudi o modernizaciji našega sistema, ki je bil po mnenju strokovnjakov dolga Ista zanemarjen. Vpraša nje, ki se postavlja, pa je, kje bo sploh potekala trasa avtcfceste, V lendavski občini so se že lani odločili, da naj bi avtocesta dosegla madžarsko mejo pri Dolgi vasi in ne v Pincah. jani Srečanje z Marijo Hrašovec iz Biserjan Bila je viničarka Pet otrok se je rodilo zakoncema Mariji in Jakobu HraSovcu iz Biserjan. Usoda je hotela, da je on umrl že pred dvajsetimi leti, zato so vsa bremena prešla na Marijo. Očitno pa jim je bila kos, kajti vsi otroci so končali srednje Sole; trije so se medtem uspeli tudi zaposliti, dva, četudi že polnoletna, pa sta Še pri dobri mami in deloma odvisna od njene skromne pokojnine. »Rodila sem se viničarskim staršem na Podlehniku. Že kot otrok sem skupaj s starši hodila na delo v vinograde Štajerske hranilnice, da smo tako odslužili za hišico, v kateri smo stanovali, in za kos zemlje, ki smo ga obdelovali. Po nacionalizaciji so vinogradi in drugo imetje postali državni, pozneje last kmetijskega gospodarstva. Leta 1954 se je na posestvu zaposlil Jakob Hrašovec iz Grabonoša in kmalu sva se poročila.« Tako mi je začela o svojem življenju pripovedovati zelo zgovorna Marija, ki sem jo našel pri obrezovanju trte ob »njeni« hišici v Biserjanah. Brž mi je pojasnila, da ni njena, saj v življenju ni toliko zaslužila, da bi vzredila petero otrok in še rešila stanovanjski problem z lastno hišo, ampak da je stavba last »stanovanjske« iz Gornje Radgone, ona pa je zgolj najemnica. Potožila je, da v hišo skoraj niČ ne vlagajo, razen da so dali popraviti dimnik. Zunanja podoba poslopja, ki pa je sicer arhitektonska mojstrovina, je res klavrna. Drugače pa je v notranjosti, ki so si jo Marija in njena družina uredili oziroma opremili po svojih skromnih zmožnostih. Na vprašanje, ali morda z zgodnjo rezjo trte ne »prehiteva«, je odvrnila, da ne, saj so tudi na vinogradniškem posestvu, kjer je svojčas rezala trto, z delom pričeli že kmalu po novem letu. No, ja. tedaj Se niso imeli sodobnih vinogradniških nasadov, ampak je trsje R': 1^ ,A? ■-Kr niEii W' ■a • P i* 1. .. zavod prenehal obstajati oziroma ga je prevzela srednja Sola elektro in računal niše usmeritve Maribor, sem se tudi jaz tam zaposlila kot čistilka. Pot v Mariltor in domov je bila dolga in razumljivo je, da sem si želela čimprej v pokoj,« Marija je zdaj že nekaj let v »penziji«. Delovnih let ni zbrala veliko: 13 viničarskih in 12 z zaposlitvijo na zavodu oziroma šoli, skupaj torej 25 let, pa plača je bila slaba, zato pokojnina ni kdove kaj prida in ima varstveni dodatek. Nekoliko lažje pa ji je, ker v Biserjanah zbira mleko, in tudi za to p f &- v„' . delo dobi nekaj tolarčkov. Vsa J srečna bi bila, če bi se sin in j hčerka, ki sta Se doma, zapo-S slila. VINIČARKA - Polovico delovne dobe je Marija Hrašovec zbrala kol viničarka. Že kot deklica je rezala trto in od takrat je ohranila stare škaije, s katerimi je te dni rezala trto, ki raste ob njeni hiši. - Foto-gralija: Š. S. raslo ob kolih. Rez takih naša- V krajšem srečanju z Maiif sem odkril, da je zelo tana«. kot po domače praviiri tistim, ki vedo za vse dotnrii' .6 in tuje dogodke. Ker pa pra** dni mimo njene najemne < mačije Širijo cesto, ki se je * cih koliko »zagrizla« tudi v e)® Jej zemljiški svet, se je pošalila, A |(qi bo poslej še »na tekoCerf o tem, kaj se bo dogajalo® njej. Stiskam pesti, da se zgodilo nič hudega, saj so(?f nek nekoliko izravnali. Ce P* bo na cesti kaj lepega, na p"' mer stiskanje dveh zaljuW cev, potem pa »očividec« ja * bi smel biti ljubosumen. Manp že ni taka! Spomnil se bo p časa, ko je tudi sam kaj take? doživel in (ker je reč lahko**’ nevarna) preživel. Ženst* s katero sem kramljal, je d(^ vela veliko lepega, a tudi čaranj. Očitno pa je na to po f progrdmi kak ti dilovni višik, pa ti za fihtarske pohddž-Tetemi drčki pa pravijo viičeno pre s>krdk pucaja«. Lotmeržditari se toldžijo, ka jin letos denok nede trebald kriiha fihtati okdli, se so po jlvah nasejali več kak 2d(N hektorof žita. Za kčko do jih ogulili, prit tak de toS kriib pečeni, toga pa najnč Bdgec v nebisah ne vi; ka ndjnč un nt pozna naie kmetijske politike! i Prtleški prija teli vina fsč to ddj do Ormoža so pjč Zdi /čista pa/. V Lotmirki žč dvč vinogradniški društvi, hh J z enimi no istimi čldni; za j pa ti jčnera so eni nč meli kdl delati, pa so ustandvili Šč eno samostojno društvo vinograd' ; nikof. Te pa bi sč skoro sedfali, ka so mislili totčmi driišb^ reči Jeruzalem - tak pa sč alt imenuvle že desčt let najbolj, s toro društvo zasčbnih vinogradnikov slovenskih. Pri mdt griiški, či ji td ni gtiljeji, te sen Ičhko /časih pkpiž v Vab' kdni! Pa tak de te vinda skoro meja /sdki trs svojo društvi’^ /čista centralistično /kuper spdcano, se švdrajo LotmereOb^ pa Omtoždnci. Zaj pa te vi td pogledniti, kak je td zamdtano! Ta pridji dl naše stpre tajni policiji, Širše, je /časik te, gda so o* odždgali, doba vodilno misto pri Nacionalnem turističn^b zdriižeji, pa čigtih mdmo že Turistično zvezo pa ZdružČji gostinstvo in turizem pa ŠČ trisid edčnoštirdeset turističttv' driištčf po Slovčiji, pa niše nič praf nč dčla, samo vlččej'^ nčkšč papirnatč niti v nčko čiidno centralizacijo! Haršoft, č* dč td tak šlo, tč de fsdki turist, keri de priša k nan, ddba meji bidkS za luristiini kotel v Lublani; pa s^ moga pelati fsdki din na obid pa vičirjo v Ljublano. LotmčrŽanari so sč ovi din zavzili tiidi za td, ka rtžb^ v Marprogi, Kmetijskega ukiniti v prl^^ken pr^dm^siji, zavoda, kčrega jč ustanovila že afstrodgrska monarhija. Vttč, Prleki se ne pristijo gitlifi! Tiidi v Radgitni. Tart -zaj spitdvlčjo, kak je Id mogdčno, ka so našS gradd^^ poribili nčki lilcki podjčtnikt z našimi priimki no imčai ' Tiidi liiblanski grad, ja! Radgunski grad jč vzčja v najd^d* všvicarskio: poslovneš Milan Hercog - te pa je fsč dbeŽd' narčdja pa jč nč skoro nič! Obliiba je, ka de grad II spueani do lajnske dežHne rastove v Radgitni' - ja, pa rt/ J v našoj, pač pa v a/strijskoj! , V Negovi' sč podjitji Negoj tiidi neke seja, kak do negd^ i skf grad viin zrihtali; pravčga haska pa nega. Krumpeft*^ ali gda de že kunec totih negospodarnih kužnarij po Po.i kiji!? Se sen van Ži prit viin zrdjia: loga najnč Bdk ne C [ Bdk vas požčgnaj! MlE^^ J Lju Val jak razi da, lov-aitii svo ner v k Se ■ Ko nei Soj. je bik Las itd. Za Pre žav nje. til s hae Zlil iz 1 naj it žal tre Ijaj Itt tivi P j Š t t P s ^^nik, 26. januarja 1995 stran 17 11 El iz naših krajev ^hvek in njegov konjiček Izklesal je tudi Kristusa b,^ zavil nisem na A nfr,i,a Šlormana v T aclnniap. pOkaZSlO 'Cih, te lavil Disem na dvorišče Antona Štcrmana v Lastomer- Jezusa J -”' »prikazala« svetopisemska podoba izklesanega korak »aravni velikosti. Potem ko sem naredil nekaj nlm hišnim vratom, pa sem se »srečal« s povsem posvet-poin mladenke z debelimi »siseki«. da delo ni ItJi dveh podobah Razdvojenost umet- sem "ozneje, ko mi je v živo ■ ll ■_ ■ *' p. stvaritve in ki so že pri "Poz-boJnt prevladujejo na-^'del sem torej pravo^^^L*^’ '^cj^esa, družino, druge P® nial na ’ »I Z ampak tudi Antonovi sveti Florijani, ki krase že prenekateri gasilski dom. Nisem ga spraševal, koliko zaslužbi. Kar sam mi je dejal, da naj nikar ne mislim, daje zaslužek ne vem kako velik. Ce bi sešteval ure, ki minejo, preden naredi to in ono. potem bi ustrezno plačano. Toda, ljubi moji, le kateri umetnik, pa četudi je »domači«, misli le na zaslužek? Vsekakor pa ne tisti, ki se trudi, »pili« svoje kipe, da bi bila končna podoba kar najbolj realistična. Antonova kiparska dela so taka! V njem pa je tudi nekaj smisla za abstraktno. To sklepam po nekaj njegovih oljnih slikah. Zdi se mi, da mu je vzornik slikar Lo- ■ KOBILJE - V Kobilju so imeli 3. otroški pevski festival, na katerem je nastopilo 23 mladih pevcev, ki so peli otroške, ljudske in tudi zahtevnejše sodobne pesmi. Za nastop jih je pripravil učitelj glasbe Janez Čizmazija in zanje priredil glasbeno spremljavo. Uspela je tudi prireditev, ki so jo pozneje pripravili kobiljanski dijaki, študentje, starejši osnovnošolci in skupinica iz vrtca. Izzvenel je splet ljudskih in božičnih pesmih ter pesmi o miru in ljubezni. Prireditev so obogatili recitatorji. (M, F.) ZBIGOVCI Zakonca gar. Š. SOBOČAN bi mene pa je spomi-.nekega svetnika, ki drži kroglo - svet. i*' : V w - :< - "K .iSs.s- L . diCe; (praviT'™ nisem Marije I ’ NCjtBii stal ob Vldfil rcb ■ Jitrs.1 aviji ^«dilv sn«"° P‘'CO, ki jo je na-^*=crajLh^^t^^' stenah efnih slik k '""" "''Ci da sem v rokah, ampak tijej. Na sliki sem yidel v sera nekaj podobnega Ri da Pojasnil mi djeaovik poliestrski odlitki pa to ™°dclov, na stenah &adbep?"®'!'“''' narejeni iz k^etjie. rae mase pneonske iz Val nfer. • J® Ji^di obisko-jalc ie '.^n^tjo Že kot di-tazne ^Pretno oblikoval bvai le ''‘™^'’jkalo. Ni izde-figurice, '^1 sošnu dopnoe kipe "^nih izdihi'' svojih gli- nriže J^^J^ celo žgati - T7 opekarnah. Izučil L, se zaposlil pri pa te Maribor, poz-^0 lAii.. ®mdi] delovodsko Je bij I. __________ I firmi dobro, ■ zaposlen, kar je '-^storaersk^®-^'^’ zaslužka G slabo ^cr m bilo časa leti izpovedovanje, Zave, zato • firma zašla v te- Potie?^ moral »na čaka- ^''ojcraii ic ves posve- bilo ^^nva lA . , n prostega časa, klesati les, ^,ydožrii in počasi nastajali A'!’’'ikova^?®\®’"' •^'Pcil začel je zgradil hišo treba so se »prika- k A J« b A. f 1 I' 1 g: n ■'i KRISTUS - Kipar samouk Anton Šterman iz Lastomerec pred svojim Kristusom na Oljski gori, ki stoji na umetnikovem dvorišču. »Vstanite. Ne bojte se,« je napis na njegovem podstavku. - Fotografija: š. S. Dekle za volanom tovornjaka Cvetka in Branko Križan sta v zbigovskem gasilskem domu odprla samopostrežno trgovino. Ko se ne bi odločila za to naložbo, bi kraj ostal brez oskrbe z najpotrebnejšimi življenjskimi pripomočki, kajti prejšnja trgovina, ki je bila v lasti Mercatorja Sloge, je morala zaradi neizpolnjevanja sanitarno! ehničnih pogojev prenehati poslovati, (F. KI.) ■ VIDEM OB ŠČAVNICI - Upokojena učiteljica Anica Miholič vodi tačas kar dva tečaja ročnih del. Prvega so pripravile članice aktiva kmečkih žena Videm, drugi pa je pri družini Zorko v Kutincih. Tečajnice se uče pletenja, vezenja, kvačkanja in drugih ročnodel-skih veščin. Na koncu bodo tečajnice svoje izdelke razstavile. (L. Kr.) Tovornjak drvi, voznika pa ni Morda se je tudi vam zgodilo, da sle opazili drveč tovornjak, voznika pa nikjer. Toda če ste natančneje pogledali, ste za volanom osemnajstmetrskega oijaka lahko razbrali obrise dekliške postave, Veijetno ste bili presenečeni in ste še enkrat začudeno preverili, če vam morda ne nagajajo oči. Toda ne - z vašim vidom je vse v redni Nadomestne garaže Elektra Za upravno zgradbo Elektra v Murski Soboti nastajajo nadomestne garaže in zelo potrebni prostori za normalno delo njihovih delavcev, zlasti tistih, ki opravljajo naporen posel na terenu. Stari objekt je namreč že v tako slabem stanju, da ga ni mogoče več vzdrževati. Skupna površina zgradbe znaša okrog 600 kvadratnih metrov, predračunsko vrednost pa ocenjujejo na 60 milijonov tolarjev. Projekte so zaupali Projektivnemu biroju, dela pa Izvajajo delavci inž. Gomboca. Predvidevajo, da bo celotna naložba z opremo in urejeno okolico predana namenu čez dva meseca. MJ Če bo šlo vse po sreči, bi nadomestne garaže Elektra lahko odprli čez približno dva meseca. Foto: M. JerŠe Raziskovali bodo lokalno zgodovino Pred nedavnim so v Lendavi ustanovili skupino, ki bo raziskovala lokalno zgodovino in etnografij o. Veli ko stvari iz preteklosti je že znanih, v Lendavi in okolici so bila opravljena izkopavanja, skupine mladih so obiskovale vasi, raziskovale stare navade in običaje ter zbirale stare predmete. Veliko zadev pa Se ni znanih in prav tem bodo posvetili v prihodnje največ pozornosti. Letos naj bi pripravili več razstav, na katerih bi ljudem pokazali vse predmete, ki so bili najdeni v zadnjih letih. Pokazali naj bi tudi nekatere izkopanine v stari grajski kapelici, ki prav tako ni bila predstavljena obiskovalcem. Raziskovalno društvo naj bi bilo odprto za vse amaterje in tudi za strokovnjake zunaj Lendave. Letos naj bi nadaljevali raziskovanja v nekdanjih grajskih stolpičih, nadaljevali pa bi tudi s širitvijo etnografske zbirke. jani Po petih mesecih se spominja svojih začetkov, ki niso bili lahki, in začudenih pogledov policistov ter carinikov, katere je vedno znova zanimalo njeno vozniško dovoljenje. V tem času se je naučila marsikaj, priznava pa, da se bo morala še dosti. Pri tem ji veliko pomaga prijatelj Stanko, s katerim skupaj vozita njegov tovornjak predvsem po Nemčiji. Poljski. Hrvaški in Sloveniji. Tako je v kratkem času videla že veliko krajev, ljudi in običajev. Poklic voznice tovornjaka sicer ni pogost, pa vendarle obstajajo drzna dekleta. Ena njih je Vesna Čerpnjak iz Motovilcev. Po končani srednji kemijski šoli in uspešno opravljenem pripravništvu ni dobila zaposlitve v svoji stroki, zato je razmišljaja o drugačnem delu. In zakaj ravno poklic voznice tovornjaka? Vedno si je želela potovati, videti druge kraje, kar je povezano z njeno avanturistično naravo in željo po vedno novih doživetjih. Ko je prvič sedla v tovornjak, jo je bilo sicer strah, toda hkrati je čutila nepremagljivo željo, da bi ga nekoč sama upravljala. Morda bi ostalo le pri želji, če ne bi nato v Nemčiji videla voznice tovornjaka. Njeni najbližji njenih načrtov najprej niso vzeli resno: smejali so se in mislili, da gre za muho enodnevnico, ki jo bo hitro minila. Toda Vesna se ni dala kar tako! Uspešno je opravila vozniški izpit C- in E-kategorije ter tako dokazala, da so tudi ženske sposobne opravljati tradicionalno moški poklic. In kaj jo pri vsem tem sicer zanimivem delu najbolj moti? To je Čakanje na mejnih preho- 1 1 I Bill S .. . I GASILSTVO SI ČEDAUE BOU UTIRA POT - V Gorici pri Puconcih (na posnetku je gasilsko-vaŠki dom) zelo dobro deluje gasilsko društvo, ki ima v svoje vrste vključenih tudi precej mladih. Skupaj s starejšimi so lani začeli s tekmovanji v gasilskih veščinah, ki so posvečena ustanovitelju gasilstva pri nas Karlu Flisarju. Besedilo in posnetek; M, JERŠE za katere ni .kaj ■Ul lir ■ . - predstav- ti nisn r 'e videti. Pokraiinski mo- in jih Sole Pokrajinski epske m tako na m tako naprej, ■.ir.a ■ 1 Štefan Časar iz Lipe E' » 0 lar- IJA ™ -1 I I I I I I (Itk ^“biinivp negovskem gradu doga- tof ‘ bj Ena takih je prlrcjur^' »ednjeve- hoslki« KP^^^a^adi v kleti starega gradu. Organiza-gra^i ^*^^**j Radenec, ki je sicer neke vrste 'blibD - . kratkim so na portalu vhoda v grad J prej in ( ^lezna vrata. Škoda je, ker jih u>u» name- ^^agrafij^ prenrenli ndnAcanu, .i,,nih „r.,zirt, [ I -■-preprečili odnašanje raznih predmetov. Kt. 2 B N o 2 •S2 TOVORNJAKARKA - Vesna Čeprnjak, kemijska tehnica iz Motovilec vozi IS metrov dolg tovornjak in tako dokazuje, da tovornjakarstvo ni zgolj moški poklic. dih, ki včasih traja tudi po več ur, potem zgodnje vstajanje, spanje v tovornjaku in omejenost s časom, ko včasih sploh ne utegne na kosilo. Sicer pa ji je to delo všeč in ga namerva opravljati tako dolgo, dokler ne bo dobila zaposlitve v svoji stroki. Tako Vesna - nasmejana in prikupna dvajsetletnica, ki začudenim obrazom ob pogledu nanjo v ogromnem tovornjaku veselo pomežikne v potrditev, da so videli prav. Pa srečno pot, Vesna! MARJANCA FERKO Gasilski veteran in živa kronika Je najstarejši član gasilskega društva Lipa, ki so ga ustanovili pred 60 leti, Ob jubileju so Štefanu Časarju izkazali veliko pozornost, tudi zato, ker je star že $2 let. To je mož, ki je vse svoje življenje posvetil zemlji, saj je bil kmetovalec, in gasilstvu, zato je lahko pokazal več odlikovanj in diplom, ki jih je prejel za svoje dolgoletno delo. Spomnil se je vrste požarov, kjer je pomagal pri reševanju premoženja in ljudi ter gasil. Nekoč je bilo požarov veliko več kot zdaj, kar pa ne sme presenetiti, ko pa so bile tako rekoč vse hiše iz brun, krite s slamo, niso imele primernih dimnikov, večkrat so kurili tudi zunaj v »pečnici«, poznje v »alfah«. 2 ročno brizgalno je bilo nemogoče pogasiti večji ogenj; pozneje, ko so gasilci dobili »motorko«, je bilo gašenje uspešnejše. Ponosen je na mladi rod, ki nadaljuje gasilsko tradicijo. In tudi motorne brizgalne, gasilski dom, oprema .,, so zdaj'drugačni - boljši. Ponoj..ii jc, do 3iC po rijcgOvili stopinjah tudi sin Štefan. »Še na mnoga leta, Časarjev dedek!« sem mu zaželel ob slo- vesu. J. ŽERDIN stran 18 vestnik, 26. januarjaj^'. nasveti Dogajanja na ljubljanski borzi Spoštovane bralke in bralci, tokrat bo poročanje o dogajanjih na Ljubljanski borzi oz. trgu vrednostnih papirjev zajemalo obdobje med torkom 17. I. in ponedeljkom 23. 1. 1995. posel tudi v petek po tečaju 99,3. V ponedeljek je njen enotni tečaj padel na 98,4, prometa pa je bilo za 1.7 mio tolarjev. S prednostno delnico ViP se je v letošnjem letu prvič trgovalo 23. 1-, njen enotni tečaj je iz 40960 porasel na 41200, prometa pa je bilo za 200 tisoč tolarjev. r Še enkrat o dohodnini Borzna kotacija A redne delnice z delnico LEK v torek in sredo ni bilo prometa, v torek so jo imetniki ponujali po tečaju 12300, v sredo pa po tečaju IIIOO, vendar je bilo povpraševanje le v sredo in sicer po nižjem tečaju (10950). Na četrtkovem borznem sestanku se je njen enotni tečaj izoblikoval na 11000 (-233), prometa pa je bilo za 110 tisoč tolarjev. V sredo je enotni tečaj delnice Probanka iz 15995 padel na 15901 (v torek z jo ni bilo prometa, kar je prej izjema kot pravilo), prometa pa je bilo le za 557 tisoč tolarjev. V četrtek je njen enotni tečaj nekoliko porasel na 16000. ko je bilo za 320 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne padel na 15764 ob prometu 489 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa na 15723 (1,1 mio tolarjev prometa). Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj delnice Salus iz 20754 porasel na 2OS75, ko je bilo za več kot 3,3 mio tolarjev prometa. naslednjega dne pa padel na 20762 ob več kot 3,5 mio tolarjev prometa. Na četrtkovem borznem sestanku je njen enotni tečaj rahlo porasel na 2(3785, ko je bilo za 2,1 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 20951 ob 1,5 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 20897 (9.6 mio tolarjev prometa). Tudi enotni tečaj redne delnice SKB je na torkovem borznem sestanku nekoliko porasel in sicer iz 37703 na 37716, ko je bilo za 8,1 rato tolarjev prometa, naslednjega dne pa padel na 37598 ob 10 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj padel na 37411, ko je bilo za 8,6 mio tolarjev prometa, naslednjega dne porasel na 37795 ob kar 395,7 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 37101 (17,1 mio tolarjev prometa). Borzna kotacija B - redne delnice EauUli irčaj delmcc BTHR jv v torek iz 13000 porasel na 13011, ko je bilo za 2.5 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa Je bil v vrednosti 39 tisoč tolaijev prijavljen aplikacijski posel po tečaju 13010. V enaki vrednosti ter po enakem tečaju je bil prijavljen aplikacijski posel tudi v petek. V ponedeljek je njen enotni tečaj padel na 12840, prometa pa je bilo za 2,4 mio tolarjev. V torek je enotni tečaj delnice Dadas iz 174355 padel na 168950, ko je bilo za 10,1 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 165661 ob 56,8 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj porasel na 166897, ko Je bilo za 16 mio tolarjev prometa, v petek padel na 165085 ob 17,7 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa 162002 (31,8 mio tolarjev). Rahlo je v na torek porasel enotni tečaj delnice Finmedia in sicer iz 21918 na 22000, ko je bilo za 1.1 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa poskočil na 23238 ob prometu 976 tisoč tolarjev. V petek je njen enotni tečaj zdrsnil na 21223, ko je bilo za 637 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa rahlo pora- Borzna kotacija B - obveznice z obveznico LEK 2 je bil 18.1. v vrednosti 75 tisoč tolarjev sklenjen aplikacijski posel po nespremenjenem tečaju 99,0, V sredo je enotni tečaj obveznice Občina Zagorje iz 82,3 poskočil na 87,0, ko je bilo za 120 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa je bil po enakem tečaju prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 312 tisoč tolarjev. Z obveznico RIT Ljubljana je bil v sredo sklenjen aplikacijski posel v vrednosti 95 tisoč tolarjev po tečaju 99,6 (-2,5 odstotne točke). Tudi z obveznico PTT Nova Gorica so bili v sredo sklenjeni aplikacijski posli in sicer v vrednosti 1.3 mio tolarjev po tečaju 99,0 (+1,5 odstotne točke). V četrtek je njen enotni tečaj padel na 98,0, ko je bilo za 196 tisoč tolaijev prometa, v petek pa porasel na 98,2 ob 1,3 mio tolarjev prometa. Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj obveznice Rogaška 1 iz 97,5 padel na 97,4, ko je bilo za 663 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa je bil po enakem tečaju v vrednosti 34 tisoč tolaijev sel na 21282 ob prometu 617 tisoč sklenjen aplikacijski posel, tolarjev. Nekaj prometa je bilo v torek Z' redno delnico Gradbenega po- Izvenborzno trgovanje djetja Grosuplje (prvič v letošnjem letu) in sicer za 163 tisoč tolarjev, 03 tl^U OTC njen enotni tečaj pa je iz 16700 Borzna kotacija A - obveznice Iz 100.2 na 100.1 je v torek padel enotni tečaj obveznice RSL 1 ter se na tem nivoju zadržal tudi v sredo. torek je bilo za 5,7 mio tolarjev prometa, v sredo pa za 14, mio tolarjev, v četrtek se Je njen enotni tečaj vrnil na 100,2, ko je bilo za 312 tisoč tolarjev prometa ter se na tem nivoju zadržal tudi v petek ob 22.8 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 99,9 (1,6 mio tolarjev prometa). V torek je enotni tečaj obveznice RSL 2 sicer iz 106,4 porasel na 106,6 ob skromnem prometu 90 tisoč tolarjev, vendar se Je naslednjega dne vrnil na 106,4 ko Je bilo za 43.7 mio tolarjev prometa. V četrtek se je njen enotni tečaj vrnil na 106,6 ko je bilo za 22 mio tolarjev prometa, v petek porasel na 106,7 ob 39,5 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 106,9 (2 mio tolarjev prometa). Enotni tečaj obveznice RSL 1 z izkoriščeno davčno olajšavo Je v sredo iz 98,0 poskočil na 99,5, ko je bilo za 1,5 mio tolaijev prometa, v petek pa nekoliko padel na 99,5 ob skromnem prometu (80 tisoč tolarjev). Prvič v letošnjem letu se je v sredo trgovalo z obveznico RSL 2 z izkoriščeno davčno olajšavo. njen enotni tečaj Je iz 104,0 porasel na 105,0 prometa pa Je bilo za 8 mio tolarjev. V ponedeljek so bili v vrednosti 1,2 mio tolarjev sklenjeni aplikacijski posli po nespremenjenem tečaju. Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj obveznice SKB 1 iz 96,2 poskoSl na 99,0, ko je bilo za 746 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa je bil prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 179 tisoč tolarjev po tečaju 99,7, V Se skromnejši v vrednosti (36 tisoč tolarjev) je bil prijavljen aplikacijski OTC - redne delnice Od pričetka delovanja OTC trga ni bilo prometa z redno delnico GEA COLLEGE, saj je bilo razhajanje tečajev preveliko. Tečaji povpraševanja so se gibali od 1000 do 2050. tečaji ponudbe pa od 4000 do_58(MK Še bolj se tečaja ponudbe (5700) in povpraševanje (510) razhajata pri redni delnici Grad, katere tečaj se je 24. 11. ob zadnjem poslu na borzi izoblikoval na 4950 (18., Julija lani je dosegel celo tečaj 6140). Z redno delnico HB Brežice Je bil v sredo prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 49 tisoč tolarjev po nespremenjenem tečaju 3500, v petek pa Je bilo za 81 ti^ tolarjev prometa po nespremenjenem tečaju. V torek Je enotni tečaj tedne delnice Intara ostal na ponedeljkovem nivoju 3450, ko Je bilo za 173 tolaijev prometa). naslednjega Enotni tečaj delnice Term Čatež pa porasel na 34W ob prometu 865 tisoč tolarjev. V Četrtek je njen padel na 16300 (-2,40 odstotka). 23. 1. je enotni tečaj redne delnice Hmezad banke iz 17950 padel na 16180 (-9,86 odstotka), pro- meta pa je bilo za 324 tisoč tolarjev. V sredo je enotni tečaj delnice MK Založba iz 9701 padel na 9613, ko je bilo za 394 tisoč tolarjev prometa, v petek na 9478 ob 3,4 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 9425 (3,4 mio tolarjev prometa). Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj delnice NIKA iz 5563 padel na 5614. ko je bilo za 2,7 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa porasel na 5631 ob 4,2 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj padel na 5500, ko je bilo za 7,3 mio tolarjev prometa, v petek nekoliko porasel na 5524 ob 2,3 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 5487 45,9 mio je na torkovem borznem sestanku iz 808,9 porasel na 811,5, ko je bilo za 812 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa padel na 801,3 ob 1,1 mio tolarjev prometa, V petek je njen enotni tečaj nekoliko porasel na 805.1, ko je bilo za 1,2 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 798,2 ob prometu 220 tisoč tolarjev. • M I Borzna kotacija B - prednostne delnice 17.1. 1995 je enotni tečaj delnice KBTP iz 42248 padel na 42000, ko je bilo za 126 tisoč tolarjev prometa. naslednjega dne pa porasel na 42480 ob 2.8 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj padel na 42100 (379 tisoč tolarjev prometa), v ponedeljek pa je bil v vrednosti 947 tisoč tolarjev prijavljen aplikacijski posel po tečaju 43045. V sredo je enotni tečaj delnice PrimoEin iz 52659 padel na 51050. ko je bilo za 204 tisoč tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj porasel na 51150, ko je bilo za 205 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 52009 ob 1,7 mio tolarjev prometa. Enotni tečaj prednostne delnice Rogaške je v sredo iz 2950 padel na 2757. ko je bilo za 557 tisoč tolarjev prometa, v petek porasel na 2990 ob skromnem prometu 30 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa padel na 2920, ko je bilo za 453 tisoč tolarjev prometa. Po objavi obvestila za javnost se je v torek ponovno trgovalo s prednostno delnico UBK, njen enotni tečaj pa je iz 16510 padel na 16315 (posli so bili sklenjeni tudi po mini- enotni tečaj porasel na 3470, ko je bilo za 1,9 mio tolarjev prometa, naslednjega dne poskočil za 11,41 odstotka na 3866 ob 20,7 mio tolarjev prometa, vendar je v ponedeljek padel za 10,22% na 3471 (2,4 mio tolarjev prometa). Po štirinajstih dneh se je v petek, nato pa še v ponedeljek trgovalo z redno delnico Razvojne družbe, tečaj pa je z 18400 padel na 18000 (-2,17 odstotka). Tončka BoŽinovič naša izvedba - toplina doma, radost življenja OKNA, VRATA, SENČILA, ZIMSKI VRTOVI, PREGRADNE STENE IZDELAVA • MONTAŽA • DEMONIAŽA • PRODAJA - avtomatska dvižna garažna vrata INTERLES - okna debeline 68 mm in 56 mm - markize za gostinske objekte in hotele INLES, d.0.0. Lenart, murnu, ko je bilo za 29^ tisoč tolar- Kraigerjeva 19a (za bencinsko »rvih boecav H. «o«oe ^-^3/^. o«oe tt-ese ««OOO 9 00 OMSS. 061 01-347 ffBOVMioci iiMmnavr PBrUMfMkA KBita 3-5. 62000 tlvrlbor 9 062 29 <6Q TatirfakBi 062 2».^«6O jev prometa, naslednjega dne pa na 15100 ob prometu 242 tisoč tolarjev. V četrtek je njen enotni tečaj sicer porasel na 15500, vendar je bil promet skromen, saj ga je bilo le za 16 tisoč tolarjev (1 lot), v petek padel na 15003 ob prometu 45 1 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa na 15000 (1 lot). Črpalko) tet: 062/723010 062/723215 DANA BESEDA OBVEZUJE Najbolj zanimive so seveda olajšave čeprav bo dokončni podatek poved celotne olajšave. Računi o višini lanske povprečne bruto plače znan šele kunec februarja, se bo po mnenju strokovnjakov namreč omogočajo, da si izračunate olajšavo. Od tako zmanjšanega zneska si lahko odštejemo uradna ocena lestvice, po kateri še neobdavčljivi del dohodka. Ta bodo odmerili dohodnino, najbrž le malo spremenila. Sicer bo le- pa znaša, kot je znano, 11 odstot- kov povprečne letne plače v Re-tos že četrtič, ko bom« motali publiki Sloveniji. Strokovnjaki irapisati napoved za odmero dohodnine, zato ne bi smelo biti navajajo znesek 122.694 tolarjev. Vse to pa omogoča izračun, ko- kakih večjih težav. Vsakega pa liko davka bomo morali še pla-seveda zanima, koliko bo treba čati, saj smo ga delno odplačali letos dali državi. Pri tem ne že med letom s tako imenova- smemo pozabiti, da moramo napovedi dohodnine za lansko leto oddati do 31. marca. nimi akontacijami. Sicer pa je leto dni star dohodninski zakon prinesel tudi nekaj novosti, ki jih velja upoštevati pri napovedi dohodnine za l«w 1994, Kdor vzdržuje družinskeg* Člana ati enega otroka, bo olajšavo 10 odstotkov letne po*" prečne plače, za vsakega nadaljnjega otroka pa 5 odstotkov vei-Napovedi dohodnine pa ne ha treba oddati tistim, ki imajo k pokojnino, pri čemer pa to velja zgolj za tiste, ki med lanskim letom niso plačevali akontacije d«; hodnine. Te pa bodo oproščei* tudi učenci in študenti, ki so pr®" jemali denar za občasno del« v študentskih servisih in drugib organizacijah. Seveda le takrat, če s svojim zaslužkom niso presegli 51 odstotkov povprečne letne bruto plače v Republiki Sloveniji. Tudi tistim, pri katerih osnova za dohodnino ne bo presegla 11 odstotkov povprečne la«" ske slovenske plače, ne bo pO" trebno pisati napovedi dohod" ni ne. MILAN JERSE In kako se lahko dokopljemo do ustreznih podatkov, ki bi nam , , .»fuv.« omogočili izračun stopnje dohod- StOpIlje dOnOdnillC Z3 IctO 19114 nine za leto 1994? Od izračunane bruto plače, to vam bodo storili v vašem računovodstvu, bo treba odšteti plačane prispevke. Na osnovi tega zneska je možno izračunati, koliko bo znašala 3- od- 554.400 1.108.800 1.663.200 2.217.600 stotna olajšava. Zato Je nujno, da ; imate račune kot dokazilo za na- 3.326.400 554.400 1.108.800 1.663.200 2.217.600 3.326.400 17% 94,248 + 35% nad 554.400 288.288 + 37% nad 1.108.800 493.416 + 40% nad 1.663.200 715.176 + 45% nad 2.217.600 1.214.136 + 50% nad 3,326.400 i I Zbirka SLOVENIJA TOT AL kot poslovna poteza in del turistične ponudbe Slovenija v 12 knjigah Pomurska založba je 1990. leta začela izdajati informativne knjige « Sloveniji, ki jih imenujejo »priročo^' popotnika in poslovnega človeka« in jih tiskajo v soboškem Pomurskem tisku. Zbirko je zasnoval Bela Prvi izdaji z naslovom Pomurje A-Ž v letu 1990, Id je imela platnice še v prelivajočih se barvah od rune*'.'' zelene, sta v letu 1993 in 1994 sledili naslednji dve, in sicer Primuije In lij"as A-Ž in Gorenjska A-Ž. poslovno pogumno potezo soboške založniške hiše, ki je na novi in v Sloveniji še ae uveljavljeni način predstav ja ti regije na oblikovno domišljeni način. V času največje gospodarske krize, drobljenja Slovenije^ manjše upravne enote in v obdobju propadanja podjetij in hitrih političnih sprememb se je Pomurska pojavila na trgu $ predstavljanjem pokrajin v priročnikih. Tudi v založnKtvu je bil (o čas izdajanja pt***^ prevedenih kuharskih knjig in priročnikov, torej edicij, kjer ni velikih stroškov in ki imajo zagotovljene Zato je za zbirko SLOVENIJA TOTAL nadvse pomembno, daje prav vsak priročnik ekonomsko pokril’*' pokroviteljev toliko, da se izdaja splača ali da ne bo vsaj izgube. Prav zaradi slednjega in zaradi negotovega položaja slovenskega gospodarstva so morale preteči od prve do druge izdaje tri leta. Naslednji priročnik o Primorski ima že standardno obliko in preli vajočo se barvo nebesne modrine, ki se izteče v barve slovenske zastave. Po programu naj bi v prihodnjih letih izdali Še devet priročnikov: Celje - Savinjsko, Dolenjska, Koroška, Ljubljana, Maribor - Podravje, Notranjska, Posavje, Posočje in Zasavje. Vsekakor bodo z naslednjimi imeli več sreče (če bo komerciala dovolj učinkovita pri zbiranju pokroviteljev), saj bodo podatki novejši in trajnejši. Na primer priročnik o Pomurju je danes že skorajda zastarel in bi bilo kljub takrat visoki nakladi 5 tisoč izvodov potrebno ažuriranje in ponatis - telefonske številke, krajevni uradi, krajevne skupnosti, občine, podjetja, ki več ne obstajajo. Prav tako bi se morali vprašati, komu je priročnik namenjen; Slovencem ali tujcem, poslovnežem ali turistom? V prihodnje bi veljalo razmišljati o morebitnih vzporednih priročnikih - za turiste in za poslovneže v več jezikih, o »lažji« obliki, ki bi jo lahko izdajali vsake toliko časa na novo. Priročniki te vrste ne morejo trajati večno, vse se spre minja, predvsem v tržnem gospodarstvu in turizmu, pa najsi gre za telefonske številke, turistično ponudbo ali prireditve. Končno pa: po zgraditvi avtocest se bo spremenila tudi celotna podoba slovenske krajine. Sicer pa je sama zamisel avtorja zbirke Bele Severja dobra: prikazati celostno podobo nove evropske države z izčrpno predstavitvijo posameznih pokrajin po abecednem vrstnem redu. Moti morebiti teža, saj je priročnik res bolj podoben knjigi in ne turističnemu vodniku. Zato bo popotnik morebiti malce zgubljen ob množici (zanj nekoristnih) statističnih podatkov, opisov rastlinstva in industrije, pogrešal pa bo kratke in jedrnate informacije na primer o avtobusnih zvezah (ki Jih najde Sele pod črko P - promet). Po zamisli likovnega in tehničnega urednika je prvi sklop fotografij, s katerimi se predstavljajo fotografi z novimi pogledi na pokrajine, kar Je še posebno izrazito pri Pomurju, saj se vse dotlej v klasičnih turističnih prospektih nismo srečali s fotografijami iz zraka (publikacija Slovenija iz zraka je namreč nastala šele pred kratkim). Sledi sklop besedila, nazadnje pa še sklop predstavitve pokroviteljev. Ker je že izdaja treh priročnikov v času, ki je za slovensko založništvo prav gotovo najtežji, velik dosežek. Je prav, da jih na kratko predstavimo. 1996 leta Je bil kot avtor priročnika Pomutje A-Ž naveden le Bela Sever in kot urednik Jože Ternar. 2>mljevid Je delo Jasne Kovač, posnetke sta prispevala domačina Lado Klar in Jože Pojbič (njegova znamenita fotografija štorklje v letu je bila kasneje Še večkrat uporabljena, tudi pri prospeku o Pomurju), najdemo pa lahko še fotografije iz arhiva Radenske, ZKO Lendava in Ognjišča. Glavni in odgovorni urednik edicije je bil Jože Hradil, založila in izdala jo je Pomurska založba pod vodstvom Ludvika Sočiča, tiskala pa Tiskarna ZZGP Pomurski tisk iz Murske Sobote. Vsebina obsega 211 strani in 112 fotografij, ki nam na novi način razkrivajo lepote Prekmurja in Prlekije. Med pokrovitelji najdemo skoraj celotno pomursko gospodarstvo, vendar se veliko podjetij danes že imenuje drugače. Naj Jih naštejemo: Radenska, Moravske Toplice, ABC Pomurka, Zdravilišče Lendava. Klas. Kompas MTS in Gojitveno lovišče G. Petrovci, SAP Turistična agencija Ljutomer, Slovenijatunst, Fazan Beltinci, ABC Pomurka - Zunanja trgovina. Tovarna mlečnega prahu, Mesna industrija Pomurka, ABC Pomurka - Skupna finančna organizacija. Kmetijski kombinat G.Radgona, Kmetijski kombinat Rakičan, Agroservis, Gospodarsko razstavišče, p.e. Po- La® murski sejem, Potrošnik. Mercator Sloga in zal, Vesna Ljutomer, Mlinopek, Gostilna Rajh’ stilna Franca Zorka, Gostišče kJUMiJiJčt /vaj«” * Šinjor, LonČa^ Franca Zelka, Lončarstvo in pečarstvo Karla mana. Keramika Alojza Bojneca, VGP Mura, rovalnica Triglav. PTT M.Sobota, Elrad, TisK**} Eureco, Kartonaža, Indip, Imgrad in Ljubiji banka. Pri naslednji knjigi Primorje A-Ž, kjer Je na niči upodobljen galeb v letu (podobno kot na štorklja), je avtor besedila Julij Titi, uredila s”' Bela Sever in Jože Ternar, likovno in tehnično J spet uredil Janez Kramar, zemljevid je prispeval'^ odet ski zavod Slovenije, fotografije pa Matej E j Ijak, Stojan Gorup, Jaka Jeraša, Jože Kološa-I^ Jože Korači, Edo Vidovič in arhivi, Fotolite je , rože isoraci, cm vioovic m arnivi. eotoiite jc j^^ vil EKA-ART iz Ilirske Bistrice, grafično pa Atelje Antolin. Tudi to je založila in izdala Pf***^' založba, tiskala in vezala pa liskama GP I’™*’" risk v Murski Soboti 1993- leta. Koliko izvodoi^’ lil* zapisano, glede na število sponzorjev pa je bil* i klada verjetno manjša. Predstavljeni Aerodrom Portorož, Hoteli Palače Portorož, Aerodrom ronoroz, Hoten raiace HortoroZv pol hoteli Portorož, Škocjanske jame - hotelir stvo, turizem Sežana, Vinakoper, Kras Sežana, kras Sežana, Jestvina Koper, Marmor Sežana, cator Trgoavio Koper, Zavarovalnica Triglav, Izola. Radenska - Zdravilišče Radenci, R*^^' ~ Mineralna voda Radenci in Stovenica. Skup^* seg Je 191 strani, fotografij pa 69. .. Lani (1994) je Pomurska založba izdala ročnik Gorenjska A-Ž, ki so jo prav tako 4*^'5 v GP Pomurski tisk ter grafično pripravili v A® 3 »(•r Antolin. Na naslovnici je spet »zračna« fot^P/ blejskega otoka. Besedila so prispevali torji, in sicer Marko Vidic, Verena štekar j Damir Globočnik, Nadja Gartner - Lenac, Ivo čar in Bela Sever. Uredniki so enaki kot pri 1^^ izdaji: Bela Sever, Jože Ternar in likovni ter te^ Janez Kramar. Tudi tokrat Je zemljevid Geodetski zavod Slovenije, fotografije pa 3 Kambič, Mirko Kambič, Aleš Fevžer, Damjah i Stane Klemenc, Tomaž Lunder, Tone Mlakar. Pokorn, Igor Postovrh, fotoarhiv Elan Ski Žnidaršič, Zbral in uredil jih je Miran Kambič’ liti pa so delo HTHO TEAM & CO. Z go^*'^ lahko zapišemo, da zadnji priročnik po k^ "* presega prejšnja pa tudi po teži, zato je praktičnosti tukaj Se večje. 295 strani in 112 so sponzorirala naslednja podjetja in društva: stično društvo Bled, Vila Bistrica. Bohinj, Kranjska Gora, Kompas hoteli Kranjska stično društvo Kranjska Gora, Terme Lenda**’ Lek Kranjska Gora, Almira, Zavarovalnica!' Gorenj.ski sejem. Termo Škofja Loka. Adri**'^’^ Kranj, Gorenjske mlekarne Kranj, Mercator Loka, Pomurka M. Sobota, MIR Gornja Radgonske gorice. Veriga Lesce, Slovenka i« Cil^4 Radovljica. A Pokrovitelji vseh treh izdaj so torej tudi podjetja, čeprav sta v dveh predstavljeni Priinf'^(^ Gorenjska. Ali so se pomurska podjetja želel*. 4 staviti gorenjskemu m primorskemu prebi''*^ Potem bi to potrjevalo, da so priročniki ozko Jeni zgolj domačinom, katerih pokrajine so IJene. Ali pa Je odgovornim za trženje Že sape? Če bodo hoteli projekt SLOVENIJA Ijrf izpeljati do konca, bodo morali krepko > v roke. Škoda bi ga bilo opustiti - že zato, kc/ 11 izdaja domača Pomurska založba in jo tiska tiskarna Pomurski tisk. BERNARDA B-l Z' 9S ygstni k, 26. januarja 1995 stran 19 to [ 5®} cl V' l r »i te 1 e-: o' m ; e- H lo ■ ib, It.’ F-- H fr i e- j ft-: o- = H iE2 i I ' I I I 'I «*■ Sd 5 •»: ll* JI* m* k lit* t? 'm $ >st vd t/* ;l»t itf rif*, a*' [(tf ./ čd M* S -i Ff J df J -i 'i i. J R" ti If. if d odsevi Kar je lepo, hitro mine Ali ni najlepše, če zjutraj ni potrebno vstati, se učiti, ampak lahko ves dan lenariš? Te sanje se nam uresničijo takrat, ko imamo počitnice. Letos je tedaj kot nalašč upadel sneg. IY ^četku nisem delala nič drugega kot počivala in gledala televizijo. Pozneje pa me je bela snežna odeja pritegnila na plan. Udeležila sem se iger na snegu. Po ^rrnini smo si steptali sneg in se z vrečo spuščali nizdol. Ono je zelo zabavno, ker je večkrat kdo padel na nos. Moji ^di pa sta se tudi smučali. Zgradili sta si veliko skakalnico in poleteli sta kar pet metrov daleč. Ko sta prišla k Mm na obisk bratranca, pa smo se pred hišo kepali. teden je hitro minil in že je prišel novoletni večer, akrat so prišli k nam sorodniki. Gledali smo televizijo, kartali in igrali televizijske igrice. Ob polnoči smo si naz-vr^ r Obiskdi so nas tudi sosedje in nam osčih srečno, zadovoljno in zdravja polno novo leto. Šele ’ jutranjih urah smo šli spat. *se, kar je lepo, hitro mine. Že spet je potrebno zjutraj zgodaj vstajati in se učiti. Moja teta IniR J'' doma r tci -J' in je Rada hodim ' Takrat se potepamo hMa^p? Njena 5, razred os-let. Obe ■gra st ’ mano rad na Ptuju, mamina k njej na OŠ Urška FRANČIČ, 1 tanceta Prešerna Cren- . a Sovci MARTINA MERTUK, 1. b OŠ Križevci Prevarana Po čem srce mi hrepeni? Po tebi, dragi moj; vse telo mi zadrhti, ko pogled vidim tvoj. Zakaj oči lažejo ti, zakaj tako neprijazen si? Čakam 1e na besede,.. Ah, kako Želim si te! Ti pa izogibaš se me, moje srce nemirno je. VALERIJA HOZJAN, 8. a OŠ Miška Kranjca Velika Polana Nova kaseta Be Radia Pozabljaš, da pozabljaš Uanes, v bo v .^Inek 26. janu- piši) Be Radio z naslovom Po-*1iskoklubu v Diani zabijaš, da pozabljaš. Na kaseti prva prpj '"»KOKiubu v Diani zabijaš, da pozabljaš, na Kaseti Soboške druge kasete je 10 novih skladb in nekaj Ue. 1;^, (ne maribor- manj kot ura glasbe in neka- slovenski čašo- tere se Že vrtijo po radiu. Be ilSKLii .aau . Ir ( I J ■['i' 111'1 Radio še vedno sestavljajo bobnar Miran Celec, basist Janez Čizmazija, klaviaturi st Dejan Berden, kitarist Srečko Bohinec (Mariborčan!) ter vokalista Dorina Simonič in Romi Kovačič. Producent je Danilo Ženko, ovitek pa je oblikoval Didie Šene kar. 1 I i Telefon za otroke in mladostnike 1 ll' TjiBIFii 9 vsak delavnik od 18. do 20. ure. 069/33 006 je 8 J I ■ bi bil Elvis letos star 60 let. Rodil j® cJni Aron Presley. ^''ojček Sp revne družine (njegov brat J .1?, IIIIIVVJ, d VIS JC UCCIOVO h''i J? ^UA dokaj redko razen pri Prispi*^'"’ potomcih angleških ali Skot-^tkvi zgodnji mladosti je Pe^’ nanj pa sta je jn tun blues. Ko je bil star I ^Merili 1 ” kojstni dan svojo prvo kitaro. ^5*^ovaniih^*^^' ''^tktat zmagal na raznih /^"tlade nadarjene glasbenike. Po ^”1' Sl je dutil kjuh kot voznik Ttn, r, lUiL, j " 'isci aioum ine ouiiar v Posl, 1 Vzor mu je bil Dean '^®kryjeiii J ^tidi B. B. Kinga in se družil ’n John,^Leivisom, Carlom Perkin-^e t Ll' — je kakovost posnetkov ^like uspešnice pa so bile n™", ■“« ... "'»njo “ "i”’’"'' ^^'ciii ? navdušeni, pred- ^'ah, duhovščina, starši in V. ''•flzn ki so izzvale na njegovih duhovščina. starSi in f vestnik, 26. januarja ,1995 stran 20 rt ig < X UJ > g (O > tc < z UJ > o _i tn > < z Ul > o -J Vi > televizijski spored od 27. januarja do 2. februarja I -gg lU J cc ul Z3 Ul M < 'Z. UJ > o _J tn =; - Z3UJ I H s < z UJ > o Vi > lil s 2 vi ‘M £ E 5Q s v o o 'C « rt±rtOQrt J «n fofj) ©1] < □ z UJ > o _l tn > tc UJ IS ~1 LU > o V) > rt o 3 č il g c: c O 0,0 " B I c: g k793« ' i rt O — wjo.Q v bS e ej-* ^>n m I ■S_g a-g-^š g = 2o'i q ?* O M o H J I rt 'JTi rt C O C? rt flS ^2 « o («e OJ - " .S “ -c «"i g O 1» Tr; <5 ajrtcoa'-! n . T-i v ,—1 v> oC^ L LU ? -a ? N CJ rt rj Cia . C,. . rs ' e 2 »■s v .2.^^ J a is in tn > £ i E i > 1 « I > I C/5 a!ii 'z: v <0 iS-N ' ' J »Hi Ipsi iUiimi lisi i=ll7pO!§P^S; O o — 10 >0 o s « ei Xii I I SsOl ■;Š I i šis- o ;=s7g li I > K X Sit SiBii ss s < =;=š-£ ta > < > it ;a^_i 2^522 S8o«3 «p !=lhp1iP Pii !« Bi !ffl Kil > I n O . ifliilŠ = a iRplP-'' IiHm* ;’«i. ^ss ZT' Vi X < r: iiSBSB iiil ililffliSii! I I s g ■JiKi! HBIiilp dž77š^n^773 Biš •N O < •s .s § S ,5 vaSi^did I I SSIl &.HBB HJ-KSi ■” -“ = S'5 'S I ' o. O !fe iSrtiOii tipi? I iSSflPI ilif-flillti I StF^PvI ?3a ^lB?sh»'7sfS Issit K«WSi IbžOIfhRIii? < > ^1- „ =-?tt I mihiih 2 1« i h š »iffi ■gj CTs iiifiiSi iiBf|iilii|ili! iiiililp!'! pžffl I iSr— :5i > < ’ I 1’ X 2 I 'SSg ■gsripj g 2.gSggS 'S ^.-ginssa S S3232 I 'F I I I I >«■ I > g 2 HKg « sij I fiSihssiJ isS^jš ,-iF.=i’ I sSitfe3li4sr°| i > Sjl Kij V) X < ■N Q < > ss s >; 1 S cc s g 1 iTt i gR|»,i satiijiiiP!« ftffiBsia I :=5 « o gS2 RS5^=?ttS|S,»E ISiffilS! n ;3KE,„.,,: ilMB I iliiiPiL i/.;-; :5...i.= mili' |ii‘i’«ih! llHHSHiih liMiJiliKi jliji-S iii«:fiE«ifi iBiiBiKii IluKHjiHl iBiiMsiffliiitei iSSB IM SiifiH , ■ liHsIiiil 5 ■ S = 2 51 = Ov 2 ' '' S S- n 5 jS <3 21-:^ O □0 I A. £ 11’ C"=— ’ui2'''S vg& Lr 27^j2^^> «115^71-^-- a o- Cl u«0 i! ??■= : = sg r3“ i= šP ® rt *« 11« § s ' «11« |?f|S Thi 3l"O ".OS. tr-' O 32 :5z .^57 g a 2gS^ 1 I s > X s 3 h 'h lii!|Iftlh« £SSs|S=ft=|§ Ihiir’ _ ' " "7 = Vi > < < ič tn ' 531^75 E 17 I s 3 .2, fiS 0'. 2- I rt ' > X > I-X hisislli« ■^g ° “ I » ' rt > ‘ ranil« pe liiHHiHlfflffll iliiiaBi -,-- -0-3= M 11831^52^1“ »B BB' ifflilg I iliSj I 2S o ^7 H > 2 k7 < Vi X < 'N O S > S‘S2§ 1= CJ I „--2!SS7| Š7la777Si g 2 ;gs iiBS'tK|; OSiiiM m 2 »ialHIiis PihiEfi! lOlfiji 'Ps 7 < X MŠ S t- ■s=^' = 3?. > < > I li!?i^ gg GO O\ pl u' s-T sšsn s >< 82 .a I l p- ... ihjiiiHiiflSMliUiKk IhSiSfei iS 2 E Lt 10 19 Cl 19 Im Hii tel vo sit »«i» iilB ISffiiiiih ISiŠUPi '“Išo! jitlHin spiB« iHifijili iHiifflia Pili« iisIsnOr. Ji|i ip h iž j i jilHI’fe sii lil’jhiŽtilJ sili šllllfeh? I !^^lh??llll7 ti co a “s t-« S.N'^ * =^i š. 7'2- P! L* ihJlhS a|” < X 3Li2(; - "tf' SisiKS 2 o -i ??) lOhtSSi! B5alB8?l < tn X < •N O < S > .sli ■M Vi J ,.-jaH Mnfli!« liiOS -g “is .2 1 a «S I tio Vzi Pri Po no Po Al ttJilHMffl' -"■■'‘'‘'■lipAaSi^ s 'E 's n = - " "D 2S2-SR ' 2.«qh.§ I -^i i| S' rnc 26. januarja 1995 stran 21 vestnik Odbor državnega zbora za znanost, tehnologijo In razvoj organizira javno predstavitev mnenj K PREDLOGU ZAKONA O SPODBUJANJU REGIONALNEGA RAZVOJA (prva državnega zbora za znanost, tehnologijo in i® odločil za javno predstavitev mnenj ob ” spodbujanju regionalnega Lirao?A njegovega izrednega pomena za razvoja celotne Slove-*®fner pričajo tudi dosedanje pozitivne iz-turti iti P°l'^Bntričnem razvoju v Sloveniji pa Vse '' evropskih državah, niei javne predstavitve udeležili in na ) I sodelovali s svojimi prispevki, prosim, da nam svoja mnenja predložite tudi pisno. Javna predstavitev mnenj bo v sredo, 1, 2, 1995, ob 11.00 v mali dvorani - pritličje, v poslopju državnega zbora Republike Slovenije, Šubičeva 4, Ljubljana. VLJUDNO VABLJEN!! Predsednik odbora za znanost, tehnologijo in razvoj dr. Peter Tancig fiiie* zavarovalnica triglav območna enota M. Sobota d. d. Naročnik. Vestnika^šcejo nove n: nročnike HISTE sami,^ če boste pridobili enega naročnika za L, S— ra >o ra o o. i tj kr C 1 Privoščite ga “""T«««*«- najmanj eno leto, vas bo nagradil z Vestnikovo kapo, takšno, kot so jo nosili naši predniki. > > Če boste pridobili tri naročnike za najmanj eno leto, vas b(3 nagradil z vrtnarskim pripomočkom. Razpisuje Več prostih mest del in nalog zavarovalnih zastopnikov za sklepanje življenjskih zavarovanj za območje Pomurja. prijavi na razpis so vabljeni vsi, ki poleg splošnih pogojev in srednje izobrazbe {V. kategorije zahtevnosti) menijo, da so komunikativni in imajo veselje 00 tovrstnega dela. Z o cc Za Objavljena delovna mesta se sklepa delovno '‘szmerje s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. -z. I če boste pridobili pet na-I ročnikov za najmanj eno I leto, vas bo nagradil I z malim električnim goI spodinjskim aparatom. lipolnjeno naročilnico pošljite na naslov Podjetje za informiranje, Slovenska 41, M. Sobota. 1 Spodaj podpisani.................. (naslov in tel.) ................. je pridobil nove naročnike Vestnika: 1. ime priimek.................... točen naslov...................... 1. Ime priimek... točen naslov ... 2. Ime priimek... točen naslov ... 3. Ime priimek... točen naslov ... 4. ime priimek... točen naslov ... 5. ime priimek____ točen naslov . • 11 □ n R m T p .... tel. 4„., ...^tel. _______H. ...^tel. i^uuaui iiuuLijp+4j; iiiiprL tol. ___^tel. ... tel. ., II I Pnjave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kratkim ^'vljenjepisom in opisom dosedanjega dela naj kan-'^ati pošljejo v 8 dneh od objave na naslov: Zava-^ovalnica Triglav, d.d., Območna enota M. Sobota, Lendavska 5. ^sndidati bodo obveščeni V 15-tih dneh po izbiri. ^ovosti v tem letu I konjičke so razglasili za avte posa- »petko«, ki naj bi bila hit sejma f M lih boste mnrrin Rnnmnili, ml ns vem v Frankfurtu Anrila hndn nrika- &th. > ’ »u razglasili za aviu pusa- £ boste morda spomnili, ml pa vam i za obdobje 30 let po letih in znamkah! J iSJjH Austin 1800,1966: Renault 16, 1967: Š iZ'- CitroZ?'Ji?** Peugeot 504,1970: Fiat 128, I *50. ® ■'972: Fiat 127, 1973: Audi 80,1974: Merce" 3500^^ Citroen ''976; Simca 1307/1308, 1977: S I* '35()n ry/b: birnca iJu/ZiJUo, iy//: i Porsche 928,1979: Simca Horizont, 1980: 3 pJ. , Escort, 1982: Renault 9,1983: Audi 1^': Ok-'. Idno. 1HB6‘ nn>l IORR. Pnr/1 Q/.r,rr.ln Oh. Op** *^**>*l- 1986: Ford Bcorplo, Isd?*'’ TSg®’ ■'988: Peugeot 405, 1989: Fiat Tipo, 1990: 'Renault Clio, 1992: Wolk3wagen Golt; M ** f”' Mondeo, 1995: Fiat Punto. Ce t»h!- * mrtomobilav. iemcN r»oU i«- ki avlo JHta. Tako rflvna tudi plBC Za Bvto Jela Izpred 12 let. '''^!no^ Je Bvic druge pa srajce ™rija- '^’!i Zanirn uteo- zgolj prB- omenjenega meseca bo na ogled preoblikovan 155. i I v Frankfurtu. Aprila bodo prika- zali 318 fds compact z novim »malim« turbodizlom moči pri 'istih, ki rnuzejskih ir, rta ^^Posled zbral i *'azsi -,2®^eo bo '' marcu pri_______r j Proti konci t :|J V maju pa prihajata v javnost še modela 146 in 145. Audi Za svoj model A 4 pripravlja verzijo s turbodizelskim motorjem z direktnim vbrizgavanjem. S povečanim pritiskom polnjenja tn dodelavo elektronike bo moč motorja 1,9 TDI porasla na neverjetnih 110KM. Na jesenskem frankfurtskem sejmu bodo prikazali na avtu A 4 1,8 T Ouatro petstopenjski avtomobilski menjalnik. BMW RMW Hnki*hnAiuQ ot/riln nAt/A 90KM. Dva meseca pozneje bodo model 323 i zamenjali s 328 i, katerega motor bo prožnejši, Proti koncu leta je mogoče pričakovati cenejšo »sedmico« - 728 i z motorjem 2,8/192 KM, Citroen Svoj glavni adut, novi AX, bo Citroen prikazal v Ženevi, s prodajo varčnejšega e vasi-ona 1,9 z 90 KM pa bodo začeli aprila. Xantia activa pa prihaja na tržišče v juliju. Napovedujejo tudi xantio break (karavan), a videli jo bomo šele na sejmu v Frankfurtu. Fiat Fiat gradi na tipu. Nov model bodo prikazali v avgustu, prodajajo pa že ulys5e z 1,9-litrskim turbo dizelskim motorjem 90KM. V juniju bo letošnji avto leta punto dobil novo verzijo selecta 75 z avtomatskim menjalnikom; namesto požrešnega GT z 1,4-litrskim turbo motorjem bodo prodajali prečiščeni GTX z 1,8-litrskim mo- toriem. katerega moč bo y4i JRIUM (1.0.0. PODJETJE ZA PROIZVODNJO STORITVE IN TRGOVINO - visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske smeri - 3 oz. 4 leta ustreznih delovnih izkušenj - KV mizarji - poklicna strokovna izobrazba razpisuje delovna mesta: - vodja finančno- računovodske službe Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje: 133KM. Isti motor bodo vgrajevali v spider, vse to pa bo mogoče videti »v živo« proti koncu februarja oziroma v začetku marca, Ford Prihodnji mesec bodo prikazali Še zadnjo inačico escorda. Povsem nov model pa pričakujejo v 1997, letu. To naj bi bil - po mondeu - drugi Fordov svetovni avtomobil. V februarju prihaja na tržišče mondeo 4x4. Za Frankfurt pa pripravljajo »resno« fiesto, ki se bo z dodelavo približala avtomobilom srednjega razreda. Honda Honda pripravlja za marec verzijo modela NSX. Proti koncu maja bomo videli eno- volumenski shuttle (2,2/ 145 KM) z avtomatskim menjalnikom, ki ga grade na temeljih preizkušenega accorda. Na našem tržišču bo zanimiva prva dizelska verzija modela civic, to pa šele po sejmu v Frankfurtu. Opremljena naj bi bila z novim malim BMW tur bo dizlom 1,7 TD 90KM. Lancia športno delto s tremi vrati bo Lancia uradno prikazala v aprilu. Največ upanja pa ta tovarna polaga v Y 11 - avto, ki pride na tržišče v novembru. Bo nekoliko večji od Y 10, ven- - NKV mizar - priučen in voznik kamiona - vozniški izpit C-kategorije Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: ATRIUM, d.o.o., p.p. 61, Prešernova 28, 69240 Ljutomer dar bodo še nekaj časa prodajali obe verziji. Mazda Za prihodnji mesec napoveduje okrepljeni 323 z 1,9- litrskim motorjem, v aprilu pa bo prikazala »top« model xedos 9 z močjo 210 KM. Mercedes Dolgo napovedovan E-razred z dvojnimi ovalnimi reflektorji prihaja na trg v juniju. Na spomlad ta tovarna starta na tržišču s preoblikovanim modelom SL in z dodelanim osemcilindrskim motorjem ter petstopenjskim avtomatskim menjalnikom v razredu S. Morda pa bodo koga navdušili s C- razredom? Gre za verzijo karavan. Počakati bo treba do frankfurtskega sejma. Napovedujejo tudi močnejši C 250 D z motorjem 126KM. Mitsubishi Japonski Mitsubishi polaga veliko upanja v tako imenovani »ned car«, ki ga razvija skupaj z Volvom. Izdelovati ga bodo začeli jeseni. 2e aprila pa prihaja na tržišče nov minivan, ki naj bi bil velika konkurenca številnim novim evropskim kombi limuzinam. Nissan Nisan bo kmalu prikazal dodelano primero, povsem nov pa bo sunnv, ki nat bi bil eden od hitov jesenskega frankfurtskega sejma. Opel Edina Oplova novost bo nova vectra. Nared bo do avtomobilskega sejma v Frankfurtu. Pozneje bo prišel na tržišče še turbo diesel karavan z direktnim vbrizgavanjem goriva. Ljubitelji terenskega vozila frontere bodo že aprila lahko naročili novo verzijo 2,016 V in 2.8 TD. Peugeot Model 806 TD z 90 KM bo Peugeot začef prodajati v februarju. Tri mesece pozneje bomo lahko občudovali skrajšani mestni 106 z avtomatskim menjalnikom in električnim pogonom. Novost, ki pa ne bo zasenčila modela 506, s katerim prihajajo v Frankfurt. Nov model bo zamenjal »utrujeni« 405. Porsche Porsche bo dodelal legendarni 911. Nestrpno pa se pričakuje marec, ko bodo predstavili model 911 bi-turbo s kar 440KM, katerega največja hitrost bo kar 300 kilometrov na uro, hitrost od 0 do 100 kilometrov pa bo dosegel v samo 4,5 sekundel Za frankfurtski sejem pripravljajo »itarga« verzijo »itarga« s stekleno streho. {Nadaljevanje na 22. stranil stran 22 vestnik, 26. januarja I avtomobilizem B AVTOSERVIS LajteR PRODAJA IN SERVIS VOZIL Dobrovnik, tel. (069) 79015 TO SE VAM UUiKO ZGODI, z Avtohišo Kolmanič aaaa ® $ piAccro Vsestransko upo- I ,1 ČE NE UPORABLJATE ORIGINALNIH REZERVNIH in Oplom v Afriko! Mapet, Id boA* OFEL vplačali 4» 31, 3. l / -7^"^ 199iS, K o aagrai« td«t y Tsabija i KsDMjk zt 2 Žreltanje bo v MarilMcu, v pon«delj«h, 10. aprila 199S. PLACKUO rabni kombi za prevoz oseb in blaga z velikim notranjim udobjem in zunanjo eleganco. Za vsa vozila v zalogi veljajo stare cene do konca januarja! Delovni čas od 7.00 do 16.00 (SERVIS) od 8.00 do 18.00 (PRODAJA) v soboto od 9.00 do 12.00 T I I I a ■li DELOV PrinasmmnudiiiH izbor vseh origindnih delov uvK modele mamke SEAT. Krtro in ufinkcnito vam prbkHMmo IcDNnltdi dd, Id ga v tidem tranullaj ni v ziologi. RttM-vne ds(e ion i^Dtfimo in zcmt« nudimo enolotn tnondco gorandfO; voib voizilo po bo ohranilo pocUjltvu gavandt« va doloSsna dUs vozile fuefi do 5 lit. Vai paeblaUani trgAvac: '>i •• ■- Vabljeni na 1. AVTOMOBILSKI SEJEM V DVORANI pri III. OŠ od 27. 1. do 29. 1. Vsi modeli vozil OPEL: ASTRA, CORSA, VECTRA, OMEGA, FRONTERAso na 1 Jlj voljo v vseh izvedbah! | (za letnik ‘94 p veljajo še posebni popusti) O ASTRA t NAJUGODNEJŠI KREDITI V SLOVENU^ R-t-lO% i>reie |>olo^ t n SCENA LADE SAMARA POOBLAŠČEN PRODAJALEC IH SERVISER Z rezenmidell ZNIŽANA DO 18-LETMATRADICUA • avtokleparctvo 120.000SIT n __ b _ _ _ j:X • vulkanliontvo avtomehanika Borut Jagodič I, r VARNO VOŽNJO VAM ŽELI VAŠ VESTNIK Mi vemo, da so kupci avtomobilov PEUGEOT dinamične osebe, odprte^ značaja, samoiniciativne smele. To so gospe in gospodje, ki vedo, kaj hočejo! Ponujamo vam: - NOVE AVTOMOBILE (ugodna posojila, lizing, za novo) - SERVISNE STORITVE - REZERVNE DELE - KLEPARSKE IN LIČARSKE STORITVE - TESTIRANJE MOTORJEV Pri nakupu novega avtomol^il^ ne plačate prevoza avtomobil®^ Za popravila pa imate 6-^' sečno garancijo na vgraja^* originalne rezervne dele! ZA OBISK NAŠEGA SERVISA SE PRIPOROČAMO! JANEZ MAKOTER* Jekleni konjički Novosti v tem letu (Nadaljevanje z 21. strani) Renault Za ta mesec v Renaultu napovedujejo izpopolnjen, sicer pa že deset let star espace. V aprilu bo laguna dobila 2,2-titrski diesel motor z 90KM, druga verzija pa bo imela oznako 2,0 S, moč motorja pa bo 140 KM. V septembru bodo laguno karavan zamenjali z modelom 21 nevada, na sejmu v Frankfurtu pa bodo predstavili nov renault 19. Rover Britanski Rover bo marca prikazal obnovljeno »stotko«, na sejem pa bo pripeljal nov model 200, ki naj bi konkuriral corsi. Predstavili bodo tudi atraktivni roadster MG D, ki naj bi vrnil staro slavo temu uglednemu izdelovalcu avtomobilov. 16V motorjem moči 300»^ »redizajniran« , z novo masko v »družij^ji slogu« podoben polu '' satu. Suzuki Suzuki bo na spomlad prikazal osveženo vitaro, za Frankfurt pa pripravlja atraktivni mali terenec targa X 90. Toyo(a Volvo , p Volvo bo v novemff'^^ model 850 opremil z sktm Audijevim turbo 1 skim motorjem 2,S J 140KM, Proti koncu prišel na tržišče mode!^ ga snujejo skupaj z Svoj slavni land cruiser bo ...... Tovota od marca opremljala i^m. Z^r^ienjaJ bo seJani" z motorjem 4,4, katerega moč bo 215KM. Za sejem in poznejšo prodajo pa pripravljajo model MR 5, ki nastaja po opal tigri. Volkswagen v tem letu naj tržišča ne bi zasul z mnogo novostmi. V aprilu bo začel prodajati mi-nivan sharan, ki so ga razvili v sodelovanju s Fordom. Ponudili bodo tudi polo diesel 1,9 D z močjo 60KM. Za Frankfurt pripravljajo verzijo pola z 1,4- neracijo 440/460. Kaj porečete na te fi Se boste še napt^l^f s »starim« avtom? ste kar zdaj, na sportti^jj pili novega? Kaj pa, Čakali na jesenske - Kdarkoli boste vozU^l vedite, da je tako »zastarelo«, kajti v sk/fi tovarnafi nenehne nova vozila. K temu jih , /rurenca. Pripri' ivil' ’ yegtnik. 26. januarja 1995 stran 23 II I I avtomobilizem v ( i^JEEUZALEM D M o z Prodaja in servis vozil REBMPIJ ZAKAJ PO RENAULT V ORMOŽ? • prijazni ljudje • strokovni nasveti • zagotovljen servis • originalni deli RENAULT Konkurenčne 5 cene! bredno ugodne posojilne ntožnosti! J^h^macije: IJ^ronnaciie: 2^isno>proclajni center Ormož, t -i J I I i I ( 4 (f 7 I I Salon in Avtoservis v Bratonci 94 tel, 069/42283 i isMli m Hardek44c, ' t^.: 062701106, telefaks: 062/ 702351 PEUGEOT d^®*^VAŠ POOBLAŠČEN partner VOZIL peugeot PERKO GOSARJEVA 5 Maribor S-: 062/24185, ®O2/2264(15 ii M L' y RraiMJU' OB NAKUPU VOZIL J, <310 dniia vozila. xP 3 n '» ■ b I* It RENAULT CLIO, IN LAGUNA ' S®te PEUGEOT - ZA vozila PEUGEOT ~ ličarska popravila ' avtn^^' •’®^®rvni deli in dodatna oprema ' vsa klimatske naprave DIAVIA in avtoalarmi tehnič^'^ vozila imajo dodano obvezno avtoopremo, opravljen pregled in brezplačno enoletno servisiranje. CaS; vsak delovnik od 7. >1* do 16.00 Opel '‘ROpAJA VOZIL - REZERVNI DELI 'SERVIS Ruška cesta 112, 62000 MARIBOR tel, 062/104405 garancijski servisi Pf'odaja novih vozil ^Mlaio + Rbrez P^^loga, lizing Prodaja originalnih [®2eivnih delov 'vozila Opel za ^[eparske in ličarske L '7Mdrsi storitve *>6|, Ob POOmJtŠČEN SERVISER In MONTAŽER AVTOMOBILSKIH KLIMATSKIH NAPRAV DIAVIA Delovni čas: 7.30-11.00 in 12.00-16.00 ob sobotah do 12.00. ■" " ■ ■-- v MARKOVIČ MARIBOR do 12. in od 13. do 17. ter vsako soboto od 8. do 12. ure. AGROSERVIS Murska Sobota P-0. SERVIS Z NAJDALJŠO TRADICIJO V POMURJU - preseneča kupce vozil RENAULT. CLIO in RENAULT 19 v mesecu januarju Vam ^adio z zvočniki ter brezplačno montažo. I I U« Ugodna posojila na 6 ali 12 mesecev z nizko obrestno mero. Pri nakupu novega vozila vzamemo v račun tudi rabljeno vozite. Možnost testnih voženj z vozili CLIO, RENAULT19 in LAGUNAI Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Ob nedeljah organiziramo sejem ra bljenih vozil. ^T^cije dobit* po tel. 069/21630. renault pri|HiiiH'» eif o RENAULT _ AVTO ŽIVLJENJA M si VAS JANUARJA ČAKA VELIKO PRESENEČENJE. Prodaja avtomobilov in rezervnih delov VSE - REZERVNI DEU ZA OSEBNA VOZILA - AVTOKOZMETIKA, MOTORNA OUA, AKUMULATORJI - AVTOPREVLEKE, IZPUŠNI LONCI - VETROBRANSKA STEKLA, KI JIH TUDI VSTAVIJO - AVTOPLAŠČI: MISCHELIN, GOODVEAR, SEMPERIT. SAVA IN HANKOOK Z BREZPLAČNO MONTAŽO IN CENTRIRANJEM - NAJVEČJA IZBIRA ORIGINALNIH IN MEŠANIH AVTOLAKOV i - AVTOLIČAftSkl MATERIAL - ZIDNE IN FASADNE BARVE, BARVE ZA LES IN KOVINO TRGOVINA, AVTOKLEPARSTVO, AVTOLIČARSTVO, CENTER DINITROL, AVTOPRALNICA AVTO RAJH LJUTOMER, Jeruzalemska 1, telefon: 81 560, 83560 telefaks: 83560 stran 24 vestnik, 26. januarjajg v vestnik KMEČKA U DRUŽBA je odličen partner pomurskemu gospodarstvu. ' B & Pravimo: kmetijstvo in prehrambena industrija za varnost, turizem za donosnost. Vemo: Pomurje je regija, ki ima velike razvojne možnosti v kmetijstvu, prehrambeni industriji in turizmu. Certifikate lahko vložite v poslovalnicah Hranilno-kreditnih služb in njihovih izpostavah ter v vseh Kmetijskih zadrugah. informacije tel: 061/ 132 6047 /Mshop Slomškova 43 MURSKA SOBOTA tel. 069/32465 L, I Zbrali smo celoten razpisan in povečan ustanovni kapital Pomurske 1 investicijske družbe, d.d. HVALA ZA ZAUPANJE! j Pofc(uiSKAlNVCTK.'nsKA Družba naložba v domači kraj Za vse, ki se še odločate, smo ustanovili pooblaščeno Pomursko investicijsko družbo 2, d.d. POMURSKA INVESTICIJSKA DRUŽBA 2 d.d. Svoj certifikat lahko vložite v vseh enotah LB-Pomurske banke, d.d., in drugih v prospektu navedenih vpisnih mestih. ■ GORNJA RADGONA -Trgovsko podjetje Borak je v prostorih nekdanje carinarnice odprlo trgovine; v zgornjih prostorih je trgovina s konfekcijo in tekstilom, v pritličju pa je prodajalna nadomestnih delov za osebne avtomobile in kmetijske stroje, zlasti traktorje. Ce pa kakšnega dela nimajo v skladišču, ga preskrbijo v dveh dneh, kar pomeni nemško ažurnost. (L, Kr.) STIGMA 9 droge, AIDS 061 97 89 od pon. do pet. od 10.30 do 14.30 in od 15.00 do 20.00. I I I f nj Vi P 4 d v k I l h ii I i I A/AKUP NA 3 OBROKE IN BREZ OBRESTI - televizorji - videorekorderji ► : HI-FI -H zvočniki - avtoradii -h zvočniki - električne in akustične kitare - videoigrice g d a J SAMSUNG - TECHNICS - SONY - VAMAHA - JAMO - BLAUPUNKT ii AGROMERKUR, proizvodnja perutninskega mesa Murska Sobota, d.o.o., Industrijska ulica 8, Murska Sobota objavlja na podlagi sklepa skupščine družbe z dne 18,1,1995 JAVNI RAZPIS 1* /prej ZQ zomcKjbranibo v v/Qko go/podinjAvo Obvarujmo /e done/, da jutri ne bo prepozno t Legalno obrambno /red/tvo /ekundomo one/pozobi nopodolco uporabo eno/tovno dovoljeno prodaja polnoletnim ozebom Cena zorno 1.500.00 /IT nofočita no tel: 064 401-249 Plačilo po povze^u f maN Podjetje KOMUNALA MURSKA SOBOTA, p.o., MURSKA SOBOTA, Kopallika2 objavlja , prosto delovno mesto kemijskega tehnologa pri čistilni napravi Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje; VII. oz. VI. stopnja strokovne izobrazbe, smer kemijska tehnologija, vozniški izpit B-kategorija, 2 oz. 3 leta delovnih izkušenj. Delovno razmerje se sklene za nedoločen Čas z 2-mesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kartdidati pošljejo v 8 dneh od objave na naslov: Podjetje Komunala M. Sobota, p.o.. Kopališka 2, 69000 Murska Sobota. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v osmih dneh po odločitvi. za zbiranje ponudb za prodajo Tovarne močnih krmil v Lendavi na pare, št. 3093/^ in 3093/2, pripisani pri vi. št, 2413 k, o, Lendava ih solastnem deležu pare. št. 3090/3, pripisane pri št. 3595 k.o. Lendava. Izhodiščna cena 1,500.000,00 OEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaku Narodne banke Slovenije, Ponudbe naj se pošljejo s priporočeno pošiljko na AGROMERKUR, proizvodnja perutninskega mesa Murska Sobota, d.o.o., 69000 Murska Sobota, Industrijska ulica 8, v 15 dneh od objave pod oznaki’ »ZBIRANJE PONUDB«. Kupec je dolžan za ponujeno ceno prevzeti tudi vse zaposlene delavce. Prodajalec ni zavezan k sklenitvi prodajne pogodb® z najugodnejšim ponudnikom. Ponudniki bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po preteku roka za vložitev ponudb. Interesenti za nakup nepremičnin dobijo vse informacije o prodaji in se dogovorijo za ogled na sedežu družbe v Murski Soboti, Industrijska ulica®' tel, štev. 069 32 310. ‘ januarja 1995 stran 25 vestnik 1 ■ NEGOVA ! kareja zadev - Ivo Holc, ki - ureja zadeve v zvezi z grad-^ttove negovske Sole, je po-(h 10 Ee tJii dobili vsa ^rebna soglasja h gradbeni “Kumentaciji, tako da bodo pisali natečaj za od., njimi naj bi začeli ^ajaULai AJQJ ^<1 bflVvH končali pa do Konra leta. Celotna naložba ' okrog J L®^,000 tolarjev. Preden i tali ’ krodo mo- E rali ■ NEGOVSKA VAS - Kdaj asfalt v Negovsko vas, Negovski Vrh in del Lokavca? Tako se sprašujejo krajani teh zaselkov, ki spadajo v krajevno skupnost Negova. Nekaj asfalta sicer že imajo, saj ga je dal položiti obrtnik Slavko Lončarič v upanju, da bodo potem nadaljevati drugi. Ceste v teh zaselkih so zelo prometne in težko jih je vzdrževati z nenehnim gram oženjem. Prav bi bilo, ko bi družba končno kaj denarja primaknila tudi za ceste na teh območjih. (L. Kr.) motoma vozila I I I [ .( FAOIZVOONJA SAMTAftNIH CELIC LENDAVA dXM>.. Poslovodni organ družbe Variš Lendava, d.o.o., objavlja prosto delovno mesto tajnice družbe za nedoločen čas KONFEKCIJE *ELIKa POLANA 03 Industrija konfekcije Velika Polana, p.o. f^zpisujo delovno mesto direktorja podjetja 'Hetni mandat splošnih z zakonom predpisanih pogojev norn*k^ sfrokovno izobrazbo tehniške ali eko- “ da'" le? Hniop Ht tri oziroma pet let ustreznih delovnih izkušenj, '^''•^daio enega od tujih jezikov (nemškega ali inieti podjetja. ihorajo organizacijske in vodstvene sposobnosti. morajo prijavi predložiti program organizacije in razvoja naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih CUfUcZi® po oPiav« na naslov; INDUSTRUA KONFEK-VELIKA POLANA, p.o. 69225 VELIKA POLANA106 - pri- bomo o odločitvi obvestili v 15 dneh jjo izbiri. ■meriSltef« koncerna Du Pont de nentours intei. fraBČfl v Sloveniji, Hrvaški, Make- Predstavnika za '^nlefen čas. ‘^'^idate P>*Kakujemo: o izobrazbo ekonomske ali tekstilne smeri _____________________________ Znani? angleškega, madžarskega in hrvaškega jezika. ■■ zaželeno, ni pa pogoj L u. 'Jfl 15 Irl ^dni IAIia j ISlri - veselje do listvarjalnost štalnih potovanj potovanj v/-* zanimiv osebni dohode k > avtoniobih občasna Prt J ‘'bnudbe Življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi na T6.oe»-fcyhLvvu*^ laHtPd*- c & Pj-uATni^-nicv-n 17 I iiiHlr5tThi - ' ‘mi dp nentours inter. S.A. Podružnica v Ljubljani, *’»' lel. 06V1684392, telefaks 061/344393. ^kui lia Pogoji: - končana VIS ali SS ^o-nomske, upravne ali družboslovne smeri - aktivno znanje nemškega jezika - nad 2 leti delovnih izkušenj - komunikativnost pri delu z ljudmi - samostojnost pri delu - občutek za odgovornost in taktnost - diskretnost in natančnost pri delu Če ste mnenja, da izpolnjujete navedene pogoje. poSljito jjri-jave z dokazili v 8 dneh po objavi na naslov: VARIŠ Len- dava. d.o.o.. Kadrovska služba, 69220 Lendava. Informacije dobite po telefonu št. 76111, uit 389, TRSNE CEPLJENKE Trsničarske skupnosti Juršinci lahko naročite in kupite tudi letos pri GOSTILNI HANČIK Dobrovnik 238, tel. št. je 79 029. Cene so enake kot v Juršincih. Možnost plaSla tudi na obroke. Podjede REDIŠ, d.o.o. PE ŠTAJERSKI OGLASNIK vabi porfle^ Iz Muraku Sobolu, ki »o za-lntai«»lran» z» pogodtMno »odelo-vanju na področju marketinga (trla-nje ogletnega pnMIora, pospeševanje p^afe, morda tudi apt«|emanje tnalih oglaaov), tla nam piano poM»-dujejo rmIov- Fradnoat imajo potlhtl* • poalov-nhnl proatod v Murakl Soboti Dodatna Informacija Miko dobite po tel.: 06Z!2Z4«7a. naalov: REDIŠ, d.o.o., PE ŠTAJERSKI OGLASNIK, Paitlunaka>S, Maribor. imela tako nabito z željami, da je zvezdni utrinek zapra- Pt) njej, kot bi bila diamantna. Skoraj bi že zavpila: Ustavi se, . Si izberem željo! Potem je ujela njegov mehak odblesk na vodi, poniknil pod bregom, in ji je odleglo. (monografija o Muri) ZASTAVO 101 v celoti ah za rezervne dele prodam. TumiSCe. St. Kovača 88. m31058 DŽIP, tip Aro. letnik 1988. prodam. Tel.: 56 032. m31063 VW HROŠČ 1303 J, letnik 1975, ohranjen, prodam. Lutar. Ob potoku 2. Turnišče. ni31060 OSEBNI AVTOMOBIL KADETT 1.4, letnik 1990, registriran do 16. 11. 1995, in NISSAN MIKRO l.O, letnik 1992, prodam, Dokležovje, Nova ul, 12, tel-: 43 435. m31091 JUGO 45. letnik 1990, registriran, prodam. Dokležovje, Glavna ulica 68, tel,: 43 444 m3!061 AVTO M, prodaja vozil - Avto Sci-oner, Uo, Tipo, Tempra, Croma, Hy-undai. Lantra. Acent. Scope, posredniška prodaja rabljenih vozil. Tel.: 81507, NEMSKE OVČARJE, čistokrvne mladiče, starši imajo rodovnik, z dokumentacijo. prodamo. Tel.: 72 150. m31093 PERIZUSKE MUCE, stare tri mesece, prodam. Tel.: 76 590. m-le PUJSKE prodam. Žižki 57. m31066 TELICO, 9 mesecev brejo, kontrola A. po izbiri, prodam. Malačič, Domanj-Sevci 50. m31078 posesti d.o.o. 1 m-pop PGL 126 BIS, letnik januar 1991 dam. Krplivnik 27 ali td.: 59 v službi. m-pop pro- OČM. POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE. PRODAJATE, ODDAJATE, NAJEMATE, IŠČETE.,, PSE VRSTE NEPREMTCNIN NE HZGUBUIAJTE ČASA IN DENARJA! II31 (0691 3Z322 o*(:lAS5lh Ti Komoro oglasnik Ž.MM-SS- 2EM HUNC ini««Ma VROCA^nta NA VSEH K OŠKIH CE\A3CS T ZASTAVO 750. letnik 1985. prodam. Tel : 79 213. m3in96 BMW 320, letnik 1984, prodam. Tel.: 81 744. m31099 TOVORNO VOZILO MAN 26 256, trosilnik, prekucni, registriran, v dobrem stanju, in Žitni kombajn MASSEV FERGUSON, kosa 2,60 m, zelo malo rabljen, v dobrem stanju, prodam. Trnje 7 a. tel.: 70 069. mSlOSS FAK-TEL. (069) 32322 A. NOVAKA 4. M. SOBOTA kmetijska mehanizacija DEUTZ TORPEDO 6206 C, z originalno kabino, kompresorjem in radiom, opravljenih 1300 ur, ugodno prodam. Partizanska 30, Bakovci. ni31089 TRAKTOR URSUS C 3SS s koso ter obračalnik Panonija in slamoieznico-puhalnik prodam. Tel.: 46 188. m31078 SADILNIK KORUZO, nov. Becker, prodam, Predanovci 57, p. Puconci. 0131077 DVA KOMBAJNA FAHR 960, letnik 1978 in 1980, prodam, Janko Rojko. Ciglence 21, 62241 Spodnji Duplek. m31056 TRAKTOR TORPEDO ADRIATIK Tl) 48, letnik 1988, malo rabljen, prodam. Tel.: 23 152. po 15. uri. m31100 CREINO, rabljeno, kupim. Franc Ka-merlin. Zgornji KamenSČak 15. ml453 KOSILNICO BCS. lahko tudi z okvaro, kupim. Ponudbe pošljite na naslov: Silvo Klun. Slaiptnik 23, 61310 Ribnica na Dblenjskem. Teb: 061 860 192, po POSLOVNE AU TRGOVSKE PROSTORE na novo urejene z dokumentacijo oddamo. Tel.: 42 965 ali Ravenska 20. Beltinci. m31097 49 »rov gozda, borovega, primernega za ostrešje, po ugodni ceni prodam, Jože LanjSček, Fokovci 62. m31985 TRISOBNO MANSARDNO STANOVANJE prodam ali zamenjam. MoŽnost obojestranskega doplačila. Tel.: 23 430. m3IOS7 25 AROV ZEMLJE v Ratkovcih, primerne za počitniško hišico in vinograd, ob asfaltni cesti, prodam. Informacije: Pečarovci 49 ali tel.: Sl 457. m3l057 PARCELO s starejšo hišo in 40 ri zemlje v Gaberju 24. Banula 6. m-ie ENOSOBNO ALI DVOSOBNO STANOVANJE v Lendavi za eno leto iščem. Tel.: 75 906, po 15.30, uri. GOSPODINJE! če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, poklitite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK: Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel: 55071 Popravilo z garancijo na vašem domu. V NAJEM DAMO POSLOVNI PROSTOR, velik 65 m’ v Lendavi. Partizanska 52, Informacije po tel.: 062 25 761 (g. Ekart) ali 211 271 (ga. Krajnc), m-pf razno m-pp NA KOGU - JASTKEBCI oddam v najem hiSo in vinograd. Možnost jx>z-nejSega odkupa. Tei.: 062 100 034. m-pp VRSTNO HIŠO v Murski Soboti. Jakobovo naselje (Ban^adeš), 70m’, staro 18 let, prodamo. DILL. d.o.o.. 32 322. mpf STANOVANJSKO HIŠO V BRE- ZOVCIH, 80 m’, vseljivo, parcela 1600 m-, mirna lokacija, prodamo. Dill. d.o.o., 32 322. BALIRANO SENO prodam. Ženavlje 47. m31094 CEPUENO VINO, po izbiri, do 1000 1, po 150 SIT, prodam. Tel.: 75 668. m-le POHIŠTVO ZA OTROSKO SOBO, z velikim leHSčem, T. jogi vložkom, ugodno prodam. Cvetkova 23, M. Sobota, tel.: 32 259. Nikolaj Vogrinčič, m31095 SEDEŽNO GARNITURO ugodno prodam. Tel.: 61 743. 0131080 MATURANTSKO OBLEKO iz butika Iris. St. 38, prodam. Ogled pri Gabiki v Gostilni Gjergek na TiSini Sa 11132093 m-pf m lio V MLAJTINOH, 80mL dobro ohranjeno, prodamo, DILL, d.o.o., 32 322, m-pf GARSONJERO v centru M, Sobote, Storitve 29 komfortno, vseljivo takoj, 19. uri. nj-pp3 SILOS KOMBANJ IN PORTER prodam. Tel.: 82 835. m-tr živali TRANS- Vedno več graditeljev se odloča za strojne omete. Razmislite tudi vi. Zahtevajte prospekt. Styrian Lenart, telefon in telefaks 062 724 123 ali 724 707, ob delavnikih od 8. do 14. ure. m-pf4 AVTOMEHANIKA, KLEPARSTVO, LIČARSTVO. Tel.: 68 572. m31068 METALEC ZA TESTO s tremi kotli prodam. Tel.; 064 241 854. obročno odplačevanj do enega leta, ptodamo, DHL do-o.o,, lel.: 32 322. X KUPIMO DVE MANJŠI STANO> VANJSKI HIŠI v Murski Soboti, vseljivi, več in štirišobnih stanovanj v Murski Soboti in manjSe poslovne prostore v centru mesta M- Sobota« Dill, d.o.o.. tek, 32 322. mpf TRAVNIK, 0,56 ha, blizu Dokležovja, prodam. Lipovci 212» tet-: 41 460, msirisi T :rr; 1 NESNICE, MLADE JARČICE, pasme hisex in gedden komet super braun (rjave), uvoz iz Nemčije, prodaja Perutninsko podjetje Farma pri Mostu, d.o.o,, po zelo ugodni ceni. Za večje količine dostava zastonj. Kupec dobi za vsakih 10 jarčic 10 % popusta ati eno -jatCico zastonj. Jarčice imajo vsa potrebna cepljenja, to jamči prodajalec z vso ustrezno dokumentacijo. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Gostilna Tibi Horvat, Nemčavci, tel.: 24 393. Gostilna Benčec Bakovci, tel.: 43 070. Gostilna Železen Beznovci. tel.: 49 025. Zidarstvo Darinka Zamuda, GaluSak, Videm ob Ščavnici, tel.: 68 944, mpf MLADE NESNICE, pasme hisex. lahko naročite po telefonu v trgovini Suzane Kozlar. Nedelica. tel.: 72 180, in pri Francu Movrinu, Petanjci 98 c, pri mostu, tel.: 46 505. Na vs^ih 10 ena zastonj, mpf DVA PRAŠIČA, (dirog 170 kg, prodam. Tel.: 87 381. m3l062 mpp ADAPTACIJE PODSTREŠU, pre- (TOnCDIVCR a I®B2 D;0.0.'! , MARIBOR GIAVNIIRG)? UUBLJANA I TRŽAŠKA 2 RACUNAIMIZOSRAZEV« v tednu od A0.1.-3 J.1995 ob ItUlO ev^vbo TEČAJ EXCEL 5.0 Za mfamBl^e nas pcUilite. postali vam bimo bvezpbCcn JcAtEleg, Ze btezpoeclDe poMboe ugmfaostU 126-13« a TEld Muri je naprodaj v knjigarnah v Murski So-Rajoni, Ljutomeru, v knjigarnah Cankar-UaiiL Ljubljani in Mariboru ter Mladinski knjigi v Ljub- ooMuvne PLEŠAVOST ZA mOLBJ UPOHAEI -avvrovMHiT Stegne TJ 00952-17-266-690 ■ 00952-17-266<691 _H , S 00952-17-26&692 I 00952-17-266-699 ■ 00952-17-266-694 ■ POKLIČI ME 1 00052-17-256-9951. ^JRI a 00052-17-266*696^^ 00652-17-266-697 HI 00952-17-206>690> 00952-17-266-6901 sr NAROČILNICA spodaj podpisani zo^ d.o.e. (naslov) EXPORT - IMPORT Finančni Inoanirlng ^^ročam izvodov monografije o reki Muri. ODSLEJ TUDI ffli V POMURJU. ^^ev po prevzetju s položnico v znesku 7,000 to- + poštnina. •in 11 pošljite na naslov: Podjetje za inforaiiraiije, Sloven- OplUitnunKllu «M|f (Ninmrpo z«to ugodtnfobrMtnfriMirHn ArMkoroČna premaMHvun« poMffta. R. E. MURSKA SOBOTA ArMMMa Novaku 4 Tal.-Mafaka: (0BS)32S4B gradne stene, stropov!. suh estrih program Knauf, polaganje oblog - parke-tov. vinfleksa, laihjskega poda, pinte, itisonov, toplih podov,.. Tel,: 61 471, m-637 delo IŠČEM IZVAJALCA za tesarska dela v mesecu marcu. Te1.' 82 941 m 1456 DISKOTEKA KONDOR / Gerlincth išče natakarico za delo v diskoteki in lokalu. Tel.: 40 082, od 8. do 10. me. mpf ZAPOSUM NATAKARICO ali dekle z veseljem do strežbe. Tel.; 81 910. m-tr KAVA BAR PUTRA zaposli natakarico. lahko priučeno dekle z veseljem do dela v gostinstvu. Tel.: 49 974. m31068 NEZAPOSLENI, POZOR! Ce imate voljo do dela iti lasten prevoz ter ste iz Murske Sobote. Lendave. Bet-tinec. Radeitec. Gornje Radgone ali okolice in bi radi zaslužili - vsak dan po tel. 062 773 482 od 12, do 15. ure ali pisne vloge na naslov Patnad. d.o.o., Paitizanska 30, 62000 Maribor do 31, 01. 1995. m-pf TRGOVINA ELEKTRON LENDAVA PRODAJA PO ZELO UGODNIH CENAH: - pralne stroje Gorenje od 48.560 - električne bojleqe; 80 I - 14.890 50 I -14,400 101- 8,790 Na izbiro tudi rezennti deli za gospodinjske aparate. Priporoča se TRGOVINA ELEKTRON DONKO, Partizanska 68, Lendava, tel.: 75882. stran 26 vestnik, 26. januarjaj Pogrebne storitve, oprema in vzdrževanje pokopališč DAMIR BANFI odprto 00.00-24,00 Veščica 17, 69000 MURSKA SOBOTA telefon; (069) 32802 telefaks: (069) 32802 mobitel: (0609) 617601 - opravljamo prevoze pokojnikov doma in v tujini - urejanje dokumentacije - sprejemanje naročil za vence ZAHVALA Iskrena hvala vsem, ki ste pokojnega Josipa Cofeka Čas mineva, Žalostni spomini ostajajo. V SPOMIN 24. januarja minevata dve leti, odkar me je zapustil dragi sin Stanko Kiiplen iz Adrijanec Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob, mu prižigate svečke in prinašate cvetje. Žalujoči oče med njegovo dolgotrajno boleznijo velikokrat obiskali in mu lajšali bolečine. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, vence in sveče ter izrazili sožalje. Posebna hvala doktorju Borisu Bakoviču in osebju lendavskega zdravstvenega doma, ki so mu lajšali bolečine, gospodu duhovniku Tomislavu Šantaku za pogrebni obred, petišovskemu pevskemu zboru za odpete žalostinke in ženskam za molitve. Še enkrat - iskrena hvala! Zagreb, Mursko Središče. Lendava, Petišovei. 15. januarja 1995 Žalujoča družina -8 , .• ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustila naša draga mama in stara mama ■ w s?**?'" v '£ ..8-j Marija Sečko roj. Mesarič iz Murske Sobote Že leto dni te črna zemlja krije, v gomili tihi mirno spis. Srce ljubeče več ne bije, v našth srcih pa živiš. v SPOMIN Te dni mineva žalostno leto,S odkar nas je zapustil naš dragi J Evgen Papič iz Jakobovega naselja 68 v Murski Soboti Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu, se spomnite nanj, obiščete njegov poslednji dom, prižgete svečo ali prinesete cvet. Njegovi najdragi Kje si, ljubi mož in oče, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? Ko živel sem, ljubil sem vas vse, zdaj, ko me več med vami ni, ljubite me v spominu vi. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred in cerkvenim pevcem za odpete žalostinke. Iskrena hvala tudi vsem zaposlenim internega oddelka soboške bolnišnice. ZAHVALA . V 81. letu nas je po težki bol«®" zapustila draga mama, stara mama’" prababica Marija Volf roj. Moršič iz Lemeija V SPOMIN 24, januarja mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in vsem, ki ste 11^ v težkih trenutkih stali ob strani, pomagali, izrekli soždjSt darovali vence, šopke in sveče ter jo pospremili na njeni zadjl' poti. Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, govorni^ KS za poslovilne besede ter pevcem za odpete žalostinke. Franc Kerčmar s Hodoša tudi zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice čan, posebno dr. Tobijevi. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Vsi igegovi Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči. Le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli, ko zavemo se, da več te ni. ZAHVALA V 84, letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek Žalujoči; hčerka Krtstina z možem Ludvikom, sin Štefan z Marjeto, vnuki Jasmina, Suzana in Simon ter pravnuki^ Patricija J Umrl je naS dolgoletni sodelavec I Srce tvoje vei ne bije, batečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza tip iz oči, dom je prazen in otožen, ker te reč med nami m ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 69. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, dedi in brat Franc Časar iz Otovec 39 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga obiskovali med njegovo boleznijo, nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence, šopke, sveče in za humanitarne namene, izrekli ustno ah pisno sožalje, ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala za pomoč dr. Kiršnerju. Iskrena hvala g. Balažiču za posebni obred, pevcem za odpete žalostinke in g. Severju za odigrano Tišino. Hvala govornikoma ob odprtem grobu, združenju borcev, gasilcem G D Otovci in sektorja Mačkovci pa rudi gasilcem iz Stanje vec. Hvala tudi kolektivoma KEME Puconci in Agroservisa iz Murske Sobote. Posebna hvala PogrebniŠtvu Banfi Vsem Še enkrat - iskrena hvala! žalujoči; žena Terezija, sin Štefan, sin Milan z ženo Mileno in vnuk Matej, DEDUL V SLOVO vnuk Matej i- J & -ja*.J 11 Štefan Dominko iz Beltince Viljem Kikec upokojeni sprevodnik Že vile sojenice so ti postale v zibelko težko življeje; prestala si trnjevo pot, sedaj si se preselita v večnost. ZAHVALA Po dolgoletni bolezni nas je v 82. letu zapustila draga teta Karolina Cipot iz Polane 4 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali vence, šopke, sveče in v dobrodelne namene. Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete Žalostinke in gasilcem. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi V globoki Žalosti se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli iskreno sožalje. Posebna hvala g. Farkašu za zadnje slovo, g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in članom ZZB Beltinci. Zahvala je namenjena dr, Zadravcu in osebju pljučnega oddelka soboSke bolnišnice ter kolektivu zavarovalnice Triglav iz Murske Sobote. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Kolektiv Avtobusnega prometa Murska Sobota Žalujoči vsi, ki so ga imeli radi s. ' 11- - f I 'V ' Ljubezen, delo in trpljenje, tvoje je bilo Življenje, nas osrečiti si znata, vendar pred usodo neizbežno vsa nemočna si zaspala. Nam ostala je praznina in v naših srcih bolečina. ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 82, letu starosti za vedno zapustita naša draga sestra in teta Frančiška Flisar roj. Majcen z Me lin ec 87 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in sočustvovali z nami. Hvala za darovano cvetje, sv, maše in sveče ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje. Posebna hvala g. kaplanu iz M. Sobote za pogrebni obred. Iskrena hvala govornicama Gizeli Maje in Sabini Gomboc za poslovilne besede ter pevcem za odpete žalostinke. Iskrena hvala tudi pogrebniStvu Jurič in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni t Kje si, ljubi mož in oče, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nasč Ko živel sem, ljubil sem vas vse, zdaj, ko me veČ med vami ni, ljubite me v spominu vi. ZAHVALA . V 66, letu nas je po kratkotrajni bolezni za vedno zapustil naš mož, oče, tast in dedek ' Štefan Sobocat^. iz Gomilice ■ ' rti** Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljuj«" vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancerh^ ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali šopke, sveče ter za svete maše, izrekli dstno ali pisno sožal/j vsem, ki ste ga v tako velikem Številu pospremili na zadnji poti. in ."K Iskrena hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevkam za odD žalostinke, govornikom g. Zveru iz Turnišča, g. Gomilice in g. Kati Jerebic iz Lok a ve c za poslovilne besed^ ...... ’ " ■ “ ' ’ rredstavnikom Matiji za odigrano Tišino. Prisrčna hvala predstavnikom ■n 1**^ Turnišče, SKD Turnišče, Društvu upokojencev Turnišče- j Turnišče in oddelku 12-232 Planike. Posebna hvala zakon^e*^ Horvat iz Maribora. žalujoči; žena Marija, sin Alojz in hčerka Marija z družin"^ DEUKD V SLOVO Naj ti bo lahka domača zemlja, vnuki: Valerija, Iternardka, Marcel in Aleš. u vestnik, 26. januarja 1995 stran 27 i £ Hvala T Solza tebe več ne gane, jok te ne zbudi, v naših srcih pa ostane tvoj tik poštenega in dobrosrčnega človeka, ki nikoli ne zbledi. ZAHVALA IN MEMORIAM 31. januarja bo minilo najbolj žalostno leto, ko je umrl naš ljubljeni Drago Jošar iz Šulinec 68 vsem, ki postojijo ob njegovem grobu, mu prinašajo cvetje in prižigajo sveče v njegov spomin. Vsi, ki smo ga imeli radi Minilo je leto dni, odkar nas je zapustil Aleksander Šmidlehner Hvala vsem, ki se ga spominjate, se z dobro mislijo '^stavite ob grobu, prinesete rože ali prižgete svečo. žalujoči vsi njegovi Ne jokajte ob mojem grobu, le tiha k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaieliie. V SPOMIN 28. januarja minevata dve leti žalovanja in praznine, odkar si nas tragično zapustila, naša draga žena, mama, babica in prababica Antonija Marinič iz Banovec ki prinaSate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala! ^bči. mgji Franc, hčerki Antonija in Marija z družinami ter drug« sorodstvo ianuarja 1995 V SPOMIN mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek Anton Režonja iz Murske Sobote ki grobu , Odšel si tiho kakor snežinka, pade na dlan, se stopi in je več ni... se ga radi spominjate, postojite ob njegovem prižigate svečke in podarjate cvetje, iskrena hvala. Žalosti žena Marta in hčerke z družinami r o . ^sem. V 69. letu starosti nas je po dolgi bolezni zapustil naš dragi stric in brat Franc Benko upokojenec iz Precetinec Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje ter dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za besede slovesa. Žalujoči vsi njegovi Ko moči so me zapustile in roke delovne zastale, ste veliko zame vi trpeli. Tiho zdaj ialujeie, dragi moji, privoščile mi mir in pokoj, saj vse trpljenje je dokončano. ZAHVALA V 74. letu starosti je prenehalo biti plemenito srce našega dragega moža, očeta, starega očeta in dedija Ludvika Gašparja iz Prosečke vasi 28 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem ter sosedom, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, svete maše in prelepo cvetje ter sveče, nam pa izrekli sožalje. Hvala g, duhovniku za pogrebni obred in pevcem za lepo odpete žalostinke. Hvala osebju v domu oskrbovancev v Rakičanu in Pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Prosečka vas, 28, 12. 1994 Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi 25. januarja mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila skrbna in dobra mama in stara mama Terezija Špilak ZIvanec in 13, januarja je minilo 14 let, odkar nas je zapustil dragi oče in stari oče Ivan Špilak z Ivanec Hvala vsem, ki se ju spominjate, postojite ob njunem grobu, prinašate cvetje, prižgete svečo ali se z mislimi ustavite ob spominu nanju. Vsi vajini najdražji □E Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA . v 85, letu nas je zapustil dragi oče. tast in stari oče Gregor Baler iz Košarovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. duhovniku Balažiču in pevcem za odpete žalostinke. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju intenzivne nege internega oddelka bolnišnice v Rakičanu in pogrebnemu zavodu Banfi iz Veščice. Posebna hvala tudi družini Temlin, Feriju Daniju, družinam Vukanič, KutoS in Sovjak ter drugim vaščanom. Vsem Se enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: hčerka Aranka, snaha Anica ter vnuka Roman in Robert «3 ZAHVALA Radost božičnega veselja se je zlila v globoko žalost, ko je v 59. letu končal pot življenja naš najdražji mož, oče, stari oče in brat Škalic iz Kuzme 35 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna hvala g, župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, domačim gasilcem in gasilcem sosednjih društev. Vsem Se enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena, hčerka in sin z družinama ter sin Janez t Solze se bodo morda posušite, a srčne rane nikoli zacelile. Bolečine težke so ostale, ki nihče jih več ne ozdravi. Počivaj mimo v zemlji Avstralski, V SPOMIN 16. januarja mineva eno leto, odkar nas je prezgodaj zapustita naša draga hčerka, sestra, svakinja, teta, nečakinja in sestrična Marija Minka Main roj. Žohar iz Doliča živela v Avstraliji aprila bodo minila tri leta, odkar nas je zapustil dragi brat in Jože Žohar iz Doliča Oh, ta zemlja tuja, kaj si nam storila, sina, hčerko, brata, sestro si od nas vzela. H Nasmeh in tvoja dobra volja H vsakogar osrečiti je znala. ■ Ni več besed, ne stiska rok, H ostal je le spomin in trpek jok. H Le naša srca vedo, kako boli, H več med nami tebe, draga mama, ni. V SPOMIN 2. februarja mineva leto žalosti, odkar nas je zapustila draga mama, babica in prababica Terezija Pelc iz Murske Sobote - —in bolečina pa ostaja za vedno • tjrenka je resnica, da sc nikoli večne vrneš. I , ' Valiva f kla JV Ill^ull VC^ IIC VI * obiskujete njen grob, iskrena hvala. I dnižinami, vnuki in pravnuki J Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. žalujoči vsi, ki smo vaju imeli radi V SPOMIN 29. januatja bodo minila tri leta, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek Jože Sijarto iz Dolnjih Slaveč Bolečina se da skriti, a tebe nam ne more nihče veČ vrniti. Hvala vsem, ki mu prižigate sveče in prinašate cvetje. Žalujoči vsi njegovi najdražji Zaspala mamica si zlata, zaprla trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, to ti iz srca ietimo vsi. ZAHVALA V 30. letu starosti nas je 5, januatja zapu-Stih draga mama, stara mama, ta£ča, prababica, sestra in botra Ana Duh roj. Špilak iz Čentibe Ob boleči izgubi naše mame, tašče, stare mame, prababice, sestre in botre se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in botrini, ki ste nam v najtežjih trenutkih Stali ob strani. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo v takem številu pospremili na njeni zadnji poli ter ji darovali zn svete maše, vence, cvetje in sveče. Posebna hvala g. kaplanu Santa k u za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem Se enkrat - iskrena hvala! Žahigoči vsi ^nl Bajdražp KKl NI Časopis »Prlekšer Beottah-ter« je pred kratkim poročal takole; »Ludivig van Bratnscha - Aar«n. btirgermajster von Lotmerk. bezuhte for kurcem beriimte štutenštal in sajnem štat. Baj dizer angelengehajt hat er vorgešlagen, di Stuten-šaii zol zich zum Lebensltorn ftir edle priekijaniše lojte um-vandein.fl Prekmurski časopis je ob tej priložnosti zapisal, da je »locmerčki župan guspoud van Bratuscha nej dtigo toga obiskal znamenito kubilamo v svojen varaši. Ob toj priliki je pravo, ka do kubilamo na-skoti prenapravili v takzvani *Lebetisbont». Tak se je za časa tretjoga rajha zvao center za raznuoiiivanje arijske rase, gtispoad Bratuscha pa kapate misli na «semeiyuva. ^je žensk z rodtrnosmimi sramnimi kcjpecami pleraeni-toga Prleka. 2^p«vedao je tildi, naj se Lotmerk preime. nhvle v Stut^ait. Npj coj denemo, ka «šti>tgait» pomeni telko kak «knb9p ograček».« * * * Andreju Gerenčeiju - Broke^ se je izpolnila želja. ki jo je goji) ves čas. odkar strumno stopa po poti politične kariere. V soboški občinski zgradbi bo dal izseliti tovariše iz svoje nekdanje stranke matice in tako dobil župansko pisarno s pogledom na Trg zmage. Na kratki tiskovni konferenci v beltinski Zvezdi je Jožef Zver - Joco, tast novega slovenskega zunanjega ministra Thalerja - Jocojovega zeta, sporoči), da se bo vpisal v ribiško družino Hotiza, Čeprav je njen obmurski teritorij po zadnjih količenjih hrvaških orožnikov zelo zmanjšan. *Naš zet je že pokazal, da si upa hoditi po hrvaških katastrih, zato bova skupaj bodila ribit.« Svetnik Audrej Hrastelj - Cigarillos. nekdanji na- . rodni, zdaj krščanski demokrat. ki je pred kratkim preizkušal vljudnost policije na narodnostno mešanem lendavskem ozemlju, je postrožil kriterije. Sklicujoč se na prizor z znane slovenske panjske končnice, zdaj zahteva, da ga policist! potožijo v zibko in zibljejo. Posebno strog je do dvojezičnih policistov. Ernest Novak - Ernesto Rose, d« pred kratkim najresnejši kandidat za vinskega viteza, sije zapravil možnosti za prMobitev (ega visokega naslova. Rozani Emesio je pred kratkim priredil vinci-jevo zinisko trgatev grozdja, na kateri so se prehladili mnogi levičarski (mlitiki, zato je padel v nemilost pri vin. skem kralju Milanu Kučanu - Sezoncu. . * * ♦ Ijaba članica prezfdija PPR anju Mariška je upravičeno nezadovoljna. Zavod za kulturo madiatske narodnosti je pripravil že drugo predavanje o znamenitih Madžarih, pa nobeno ni bilo posvečeno njej. Obljubiti so ji mo-■ rali, da bo naslednje predavanje o znamenitih Slovenkah. K0fW Radgonski mehurčki Pozdravljene, ljube moje! Pozdravljene po Hvala Bogu, da je na mestu podpredsednika dolgem času. Ja, oglašala se nisem nekaj čas iz občinskega sveta izobražen in mlajši kader treh razlogov: Z območja Negove. Naši dve dami pa nimata če 1. Radgončan me je hotel izpodriniti in sam nobene pomembne funkcije. Fantje v občin-vse povedati (ti lump, ti!). Pusti nekaj besede s kem svetu, ste pozabili na kavalirstvo? No, saj ženskam in spoštovanim damam. tega v politiki ni. Politika je grda stvar. Neka- 2, Malo me je zopet dajala bolezen. Trga teri pokvarjenci uživajo, če koga potunkajo. me v križu. Vreme, vreme. Tudi ta odjuga mi No, gledam, kaj se dogaja v občinskem svetu nič ne paše. in že sta postala glavna gtasogovorni/ca občin- 5. Iskreno moram priznati, da se nisem mo- ska svetnika A. T. in F. P, Upam, da ne dobita gla spraviti k pisanju. Snovi in idej ni bilo! honorarja (kolikšen je?j po iztečenih praznih No, pa se vseeno izboljšuje! Radgončan mi jn puhlih govorancah! Ce bi te beset^ moral je dovolil, da se oglasim. Zdravje se izboljšuje šteti občinski tajnik J. Z. (upam, da se tako in tudi materiala za obdelavo (in idej) se je reče tej v. d. funkciji), bi se najbrž ta trenutek našlo. Televizija me je Čisto okupirala. Same odpravil v penzijo. Ljube moje, sem pa kar grozljivke (s humorističnimi vložki) na nad- vesela, da tista občinska svetnika nimata no-onalni in interni televiziji. Državni poslanci so bene pametne funkcije. Prav je tako! se Sli pravo vojno, obrambni minister je bil Za konec pa se moram še spomniti prejŠ- tarča napadov, jaz pa opazujem nt^ega po- njega radgonskega župana, dvakrat dipl, go-slanca (no, ni več naš, ker je od Svetega Ju- spoda A. V. Slišala sem od novega župana rija), ta gospod pa nezainteresirano vrta (rova) M. V., da nista imela nobene primopredaje, po nosu. Mogoče je iskal denar za svojo ob- Torej klavrno slovo, sicer pa nisem kaj bolj-čino. Lepo ni bilo, je bilo pa vsaj koristno, šega pričakovala. Ta možakar se pač v štirih sam se je praskal tam, kjer ga srbi. Mnogi so se letih ni naučil nobenih manir. Kar naj rovari praskali (in izpraskali) tam, kjer jih nič ne srbi! v novi občini Radenci. Lendavski pereči Marsikaj od tistega, kar je nerazumljivo, razumem, M razumem pa Hrvatov, ki tako hitijo s postavljanjem meddn Žavnih mejnikov, in to ravno na območju moje občine. D s čim smo se jim tako zamerili? Smo se jim zamerili, ker so leta in leta »šefovali« v marsikaterem lendavskem podjetju, vsekakor pa v Nafti? Smo s( jim zamerili, ker jim nismo podaljšali delovnih vizutnov>, namesto tega pa dali masme odpravnine? Smo se jim zamerili, ker smo jim omogočili predčasne upokojitve in slovetv ske pokojnine, ki so v primerjavi s tistimi v njihovi »l^ naši« pravo bogastvo? Smo se jim zamerili, ker obdelujemo »njihova« polja tostran Mure, ki bi jih sicer prerasla trava? Smo se jim zamerili, ker obdelujemo viitogradniška poboČp na njihovi strani Mure, kajti če tega ne bi storili mi, bi tam at rasla trta? Smo se jim zamerili kot sosedje, zato nam zdaf postavljajo »železno zaveso«?! Ne, ne morem verjeti, da bi se jim zamerili zaradi vzrokov, ki sem jih naštel. Nekaj drugega je vmes.' Table - »Dr* Žavna meja« s prometnima znakoma prepovedan promet Zt vsa motorna vozila in (sram jih bodi) prepovedana peŠhojt - postavljajo zato, ker hočejo preprečiti, da bi naši fantje k naprej hodili »nairpavat« njihove upuce^ (dekleta). glejte, dragi moji: ko je bita veselica pri Vuriju ali llonfd^ i/ CMz/iFArz Crtmi Ptf Privilj ■ IrAs hs/rj »'• v Murskem Središču - sami FetišovČani; ko je bila »zabava* '• Hvala vam, gospod poslanec! Moram pa pohvaliti, da smo v G. Radgoni Sicer pa, ljube moje, leto 1995 je leto strpno- imeli lepo prireditev: izbira športnika. Baje je sti in upam, da bodo riaši poslanci vsaj do bila že 10. po vrsti. In vesela sem, da so decembra 1995 dojeli, kaj to pomeni. V naši povabili v goste odlično kegljavko Mariko in (malo manjši) občini Gornja Radgona pa se da je perspektivrui športnica mlada Mojca stvari umirjajo. Dobite smo vse, kar smo že- - karateist. Bomo žc počasi pokazale me lele. Imamo postavnega Župana in simpatič- ženske, da rtekaj veljamo. nega podžupana (tandem glavnih iz prejšnje občinske vlade), izkušen politik je tudi na funkciji predsednika sveta. Sami abrahamovci. V pričakovanju in zelo strpna vaša vdana Radgonska klepetulja pri Svetem Martinu - sami Hoti Žani; ko je bila »muzild(' i v kateri od medžimurskih vasi, ki mejijo na Gibino - satte GibinČani, Razkrižani ...In dokler so bile toplice v Fmč kovcu, kaj mislite, kdo jih je polnil? Mi, Prekmurci! Kdo j je hodil k Mariji Loretski pri Sv. Juriju? Mi, Marki, še sat» j sem velikokrat poromal tja in prenočil (kot Jožef in Marije) t v neki »štalid«. I Marsikaj, kar je marsikomu nerazumljivo, zdaj raZit-J mem. Si sploh lahko mislite, kaj bi se zgodilo, če bi Prek-*, murci (Slovenci, Madžari, Cigani, »južna brača« ...) naprej brezskrbno hodili čez mejo? Jaz si! Povem na Medžimurke bi še naprej trpele. Tudi zanosile bi! In poteie_^ bi ljubezni žejna mamica paČ morala povedati, kdo je bil. ® t En TOTI in TOTA izLotmerka bi jo »grdilir, ker se je spetljala z nekom druge nacije. I Morda pa je trdna, zakoličena meja dobra tudi za nas. je bila veselica v Petišovcih - sami MurskosrediŠčani; ko X.I bila zabava na Hotizi - sami MartinŠČani; ko je bila »it>^' * zika« na Razkrižju - sami Medžimurd. In naše Zadnjič sva med drugim zapisala, da ga. Dragica P. po najinem mnenju nikoli ni rekla, da je zdaj čas za vladavino krščanske partije (beri Slovenske krščanske demokrate) namesto komunistične partije, ki je bila na oblasti 45 let in Še zdaj ni povsem v ozadju. Najbrž pa ni malo takih, ki si kaj takega želijo in si v tej smeri tudi zelo prizadevajo. Nama je vseeno, kdo bo na oblasti, vendar si ne želiva več nobene takšne ali drugačne partije, četudi bi imela v resnici drugačno ime. Sploh pa ni dovolj govoriti to in ono, temveč je potrebno stvari dejansko spreminjati, in to na bolje, ne pa da je veono več ljudi na cesti. Ker sva v zvezi $ tem najinim »filozofiranjem« slišala nekaj podobnih komentarjev in misli, si domišljava, da zastopava mnenje večine. Ali se motiva? No, že spet naju je nekoliko preveč zaneslo v to nesrečno politiko, za katero večkrat rečemo, da je k,,,, zato vstran od nje. Najbolje bi se bilo pridružiti Piijate^em vina v Ljutomeru, ki je bilo doslej edino društvo s tem imenom v naši državi, Pe recite, da nismo v Lotmerki nekaj posebnega! Zbirali so se predvsem zaradi Sirjenja kulture pitja vina, a so jih nekateri »zajebavali«, češ da so pijančki. Kako grdo od njih! In nekatere je to zelo pri- zadelo. Upravičeno. Objektiv-nejša kritika bi bila, če bi rekli, da to društvo nima zadostne vsebine dela ali kaj podobnega. Če bi bilo to društvo vsaj. recimo, organizator znane in tradicionalne prireditve Prleška bratev, a se je lani deklicel.i s koliko l Sami veste, s koliko Medžimurd so »hodile«, s _ _ Medžimurd so se poročile ali pa so »na koruzi«. Ne, U damo jih več tja, kjer imajo kune, tu pri nas naj ostanejo, ■ ■ ■____________________________________'li imamo tolarje. Kaj pa narediti s tistimi Prekmurci, ki so iz MedŽimutj^A vozili »stare babe^ ali pa jih Še kanijo pripeljati. Naj si izposlujejo uvozno dovoljenje. NACI^ z njo ukvarjala (s pripravami) predvsem občinska vlada. »Za- I V CTIClO jebavanje« pa je vseeno storilo VIV1.U11 T □l.lCflU VESmiKA! Vaš Vestnik tudi tokrat ni pozabii na vas! Tisti, ki boste poravnali naročnino do konca februarja, boste lahko med srečnimi izžrebanci in dobitniki lepe nagrade. Pa ne samo to! Svoje zveste bralce bo Vestnik kmalu popeljal na zanimiv VESTNIKOV IZLET ZVESTOBE, Sejem rabljenihavtomobilov Ponudba raM|enih avtomobilov na zadiiieni sejmu minulo nedeljo pri soboškem Agroservisu ni bila ravno velika, saj so punujali le 24 vozil. Tokrat so prodali le dva avtomobila, zastav« 128 In ji^a Znamka Zastava 128 Jugo 55 Golf JXD Lancia Dedra Renault 18 GTL Opel Kadet D Lada Samara Jugo 55 BMW 316 Zastava 128-55 Nissan Sunny Renault 5c Letnik 1986 1987 1988 1989 1985 1987 1990 1988 1986 1988 1987 1992 Prevož. km. 74,000 83.000 101.000 83.000 126.000 95.000 68,000 71,000 143.000 70,000 99,000 53.000 Cena 2.500 DEM 2.700 DEM 11.000 DEM 17.500 DEM 4,400 DEM 9.500 DEM 6.300 DEM 3.500 DEM 10.300 DEM 3.400 DEM 8.600 DEM 10.500 DEM Ud ponedeljka tudi v Murski Soboti deluje SOS-telefo«, . viško 069 33 006. To je telefon za otroke in mladostnike, fc> gradnikov te p^teljev vtea znašli v stiski zaradi problemov v družini, šoti te drti^tr *' " pomeni, da se počutijo t^rožene. SOS-lelefon bo za vse z sirane na voljo od ponedeljka do petka med 18, te 20. svoje. Društvo so pred kratkim preimenovati v Društvo viDo> Ljutomer. Zaradi tega pa so menda zagnali vik in krik neka- teri iz Ekništva vinogradnikov boste poklicali omenjeno telefonsko številko, vas bo Jeruzalem, ki so ga ustanovili svetovalec, torej strokovnjak z izkušnjami pri delu z Ijud^ pred okrog 20 leti v tej lepi . bodo zdravnik, psiholog, pedagog, socialni delavec, medi^ ' * ■ ■ sestra itd. Pomembno je, da je zagotovljena popolna anoni^ klicev. Tudi za odrasle v stiski bo na voljo podoben telef<**9 vasici sredi Ljutomersko-Or- moških goric vinogradniki iz ljutomerske in ormoške ob-Kne, Tudi to društvo ima nam- sicer ob pelkib in sobotah od 20. do 23. ure. reč uradno sedež v občini Lju- Zločin tomer. Zakaj sta torej potrebni dve podobni društvi? Naši vinogradniki $0 ugotavljali, da je jeruzalemsko društvo preveč ormoško, saj v zadnjih desetih letih ni imelo nobenega svojega občnega zbora na območju lotmerške občine, pa tudi noben vodilni funkcionar ni bil iz naših vrst. Tako je bilo to društvo samo na papirju tudi naše. Nasprotna stran pa trdi, da to ni res, ampak da $o se naši vinogradniki uspešno branili pred predsedniškimi funkcijami. Midva vsekakor premalo veva, da bi lahko z gotovostjo rekla, kdo ima bolj prav. Iz lokalpatriotskih nagibov pa seveda navijava za naše vinogradnike in prijatelje vina. Upava, da se bo ta vinska megla kmalu razbistrila in da si bodo eni in drugi lahko nalili čistega vina. Cene sadja in zelenjave Murska Gornja Sobota Radgona Ijutomar Jabolka 100,00 1W0 Pomaranče 100,00 1^.00 Grozdje Umone Kivi Banane Endivija RadK ParatKnih Paprika česen čebula Mandarine Cvetača Korenje Orehi - 3St,U 180,00 2U,0D 250,00 300,00 1W,00 - 160,00 220,00 290,90 240,00 - 300,00 - 300,00 300,00 250,00 100,00 120,00 120,00 160,00 190,00 240,00 100,00 1.100 1.000 v Kraščih Storilcu 13 let zapori 8. febmaija lanskega leta se je v Krašfih na Goričkem zgodil zločin. Neznec, ki je prišel v stanovanjsko hišo skozi kuhinjska vrata, je na hodniku naletel na Etno Vt^rinčič in jo s topim predmetom ubil. Le kdo naj bi to slorO? To je bilo vprašanje^ na katerega so odgovor mrzlično iskali kriminali- sti in policisti. Končno so na sled osebi, ki je pre^ zapor, a je bila v časutJ^J prišlo do umora, na dop^.^ Osumljenca Branka ViMl iz Miuske Sobote je pred kratkim spoznalo vega in mu odmerilo kai let zapora. Moja domača banka I__ 1 [ Pomurska banka Murska SotK’’? Mei^lnišld teč^j Pomurske banke z dne, 24. januaij* 1995, tečaji veljaj**^ 25.1,1995 od M.M. Sredqji tef^j Banke Slovenije velja od 24. jauuaija 1995 od OO.M dalje* 1 90> 120,00 490,00 100,00 230,00 1M,M 200,00 300,90 30030 200,00 120,00 100,00 22030 0» Država Avstrija Fhtnciia Nemčija batiču Švica ZDA Enota IM 130 1W IM IM T Banka Slovetiije 1.1643581 2.366,2338 8391,6284 7,8197 9.769,6629 124,0622 Nakup 1 1.118,00 2.297,00 8.030,00 9.175,00 U1,M 1.15Sj» 8J^ “123^ POOBLASTILO BANKI VAM PRIHRANI ČAS, SKRP' ODVEČNE POTI Imetniki tekočih računov poenostavite plačevanje vaš**' rednih in izrednih obveznosto. Pooblastite banko, if* namesto vas poravnava s tekočega računa; - RTV naročnino, naročnino za Časopise - elektriko, PTT - storitve, zavarovalnine in - druge vaše redne mesečne obveznosti Banka (»ravnava obveznosti ob dogovorjenem dnevy (1. !n hkrati za ustrezen znesek bremeni vaš tekoči račuf^ । O vseh plačilih na podlagi (»oblastila vas banka obve™ z izpiski. . Vse informacije dobite v enoti, ki vodi vaš tekoči rač^f’' A I 5 -I k'