DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslavilt znaša mesečno Din 10.—. v inozemstvu mesečno Din 75.—. — Uredništvo in npravat Maribor, Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun Št 14 335 — Podružnice: Ljubljana. De* lavska zbornica — Celle. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. - Mali oglasi trgov značaju vsaka beseda Din , mali oglasi. U slutijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din OM Žtcv. 25 • Harl&or, žet rt ek, one 29. februarja 1940 t JLetoJUf Resnica je potrebna Med največjo grdobijo sedanjega dogajanja v svetu gotovo spada veliko 4—1 T* 1 _ m iCo 1111 n 1 o "7o triumfiranje laži. Sicer so 'se ljudje že v vseh časih lagali in zlasti visoka politika se je vedno rada posluževala za- D v i iiiiv i I 11 ia ve napačni politični stremljenji V vprašanju sporazuma morajo imeti bosedo tudi delavci __ Država, ki se hoče dobro in normalno'pravnost proti predpravicam državlja- pak tudi sporazum delovnih slojev, ki vednega varanja. Toda tako brezmejno, razvijati, se mora nasloniti na ves na-,nov v drugih delih države, tako brez sramu, pri tem pa v prepri* rocj. Pod državo mislimo krmarje dr-1 Naravno je, da je politika hegemoni-čanju, da se to samo ob sebi razume, žave. Čim se ti iztrgajo iz srede naroda stov (onih, ki hočejo nadvlado) slaba, se še ni v svetu lagalo, kot se to danes s svojo miselnostjo in politiko, niso več istotako je naravno tudi, da je politika nimajo pravice odločati, ta ni pravi pridela. Treba je pomisliti samo na toliko nosilci zdravih temeljev razvoja. —:IU — »-i«*«««* b; Ao. am™t 1«. rlnblrbar. in toliko svečano danih obljub, ki so se la »A imajo pravico, da v njem jasno in odločno označijo svoje zahteve in pravice. Kdor misli, da o sporazumu delovni sloji pa pozneje popolnoma pogazile — in to celo na najvišjih mestih. Da je zaradi- Državljani imajo različne interese. Gospodarski krogi imajo svoje, politi tega nastalo tudi v zasebnem življenju svoje, ki so često le osebni ali sta-nezaupanje, je popolnoma umevno. — Zaupanje človeka v človeka je zato tako omajano, ker je laž postala v nekem oziru skoro legalna. novsko egoistični. Ali tudi delavstvo ima svoje interese na podlagi sporazuma, ki so po vsej državi objektivno popolnoma enaki. Delavci in intelektualci, Zato se zdi, da skoro ne nune biti v sjužij0 kruh z ročnim delom ali s družabnem in zasebnem življenju dru- - - gače, kot je, dokler ne bo človeški duh služil resnici. Tako posameznik kakor narodi morajo dati prvo mesto resnici. Za resnico je treba imeti pogum. Danes se toliko govori o pogumu in junaštvu, poguma za resnico pa povečini manjka. Na jasnem si pa moramo biti, da se dajo lažnjive sile pobijati samo z odkritjem nepotvorjene resnice, nikdar pa ne, da sami postanemo lažnivci in se veselo tolažimo s hinavskim geslom: namen posvečuje sredstva. Če je pripravljenih danes toliko ljudi, umreti za laž in varljivost, bomo lahko pač toliko požrtvovalni, da se bomo povsod zavzemali za resnico. Pravo junaštvo je le tam, kjer lahko resnica govori v malih in velikih zadevah. svojim umom, imajo po vsej državi slične interese. Zaraditega ti sloji gledajo na sporazum nekoliko dtugače kakor oni, ki se bore pokrajinsko za enako-I ____________ onih slaba za splošnost, ki računajo, da bodo s podelitvijo oblasti dobili hege-monistično ali avtoritarno oblast (da bodo vladali brez kontrole nad drugimi plastmi prebivalstva po pokrajinah), čim se sporazum izvede. Naš narod je demokratičen. Zato sprejema sporazum v nadi, da bodo z njim zaščiteni interesi vseh bolje, kakor so bili. Sporazum pomeni dogovor enakopravnosti, torej razmerja, v katerem jatelj sporazuma, ampak le dobičkar, ki si hoče priboriti z njim razredne privilegije (predpravice). Sporazum je svoboda in demokracija, sporazum je najhujši nasprotnik hege-monističnih in avtoritativnih stremljenj. Zaraditega je najidealnejša dolžnost vseh politikov, vseh demokratičnih gibanj, da se ograde z vso odločnostjo proti zgoraj navedenima stremljenjema ter zavzamejo za sporazum, se bomo pomenili o vseh vprašanjih ki ga moreta predstavljati edino svo- svobodno in demokratično. Sporazum ne sme biti stvar buržuazije same, am- boda in prava demokracija. Ruske predlranle preti Viipurllu po padcu trdnjave in otoka Koiivisto. Na Karelijski ožini zaznamujejo Rusi nov uspeh, ki so ga dosegli z zavzetjem trdnjave Koiivisto in otoka istega imena v Finskem zalivu. Ta trdnjava in otok sta predstavljala glavno oporišče finske obrambe na zapadnem delu Ka-relijske ožine v Mannerheimovi liniji. Odkar so Rusi prodrli preko Summe proti severu do jezera Airapaa in južno od železniške linije, ki vodi iz Viipurija ^ i (Vibong) v Airapaa, so Finci iz trdnjave IH JUiOR Koiivisto in otoka Koiivisto ogrožali Račun proti parcelaciji, .levi bok ruske armade na Karelijski K debati o parcelaciji socialnega za- °žmi-varovanja se je zopet oglasil zagrebški Spričo tega položaja je rusko armad- ............. * ' - no vodstvo moralo usmeriti svoje sile v napad na trdnjavo Koiivisto in sploh vse morske obalne postojanke Fincev goispodarstveniški list »Jugoslovanski Lloyd« z dne 24. t. m. Imenovani list dokazuje, da se gospodarstvo SUZORa boljša, zmanjšujejo se upravni stroški, dajatve pa večajo. —j člankar poudarja, da je stvar intere- j sentov, delavcev in delodajalcev, da, sklepajo o eventualni reformi, ki pa ne more biti v interesu ne enih in ne drugih. Tudi v drugih državah ni prišlo nikjer do parceliranja, ampak samo do fuzioniranja, ker se stroški za upravo riziko v večjih zavodih zmanj' razuma in računice. Ustanovitev bolgarsko-jugoslovanske zbornice In socialistično delavstvo? V nedeljo se je vršila v Sofiji ustanovna skupščina Bolgarsko-jugoslovan-ske trgovinske zbornice. Zborovanje je otvoril bivši minister Velev. Govorila sta še bolgarski trgovinski minister dr. Zagonov in jugoslovanski dr.^ Andres. vzdolž levega krila napredujoče ruske armade. Spričo premoči so se Finci morali umakniti preko zamrzlega Finskega zaliva. Z osvojitvijo teh postojank so Rusi dobili večjo akcijsko prostost za svoje napade v smeri proti Viborgu. To mesto, ki je zaenkrat cilj ruskih operacij, je imelo 80.000 prebivalcev in je danes docela razrušeno. Napad proti Viborgu bodo sedaj lahko tvegali Rusi tudi z morja, t. j. s Finskega zaliva, kar doslej ni bilo mogoče. Moskovsko vojno poročilo pravi, da so sovjetske čete zavzele 26 utrdb na otoku Koiivisto, zaplenile okrog 10.000 granat in 5 milijonov nabojev za puške. AngleSka in nemSka letala v akciji Nadzorstvo nad ruskim uvozom preko Kltafske, ker se sumi, da je gotov del uvoza usmerjen v Nemčijo Angleške oblasti v mednarodni koncesiji v Šangaju na Kitajskem, nadalje v Hcnkongu, ki je angleško pristaniško mesto na južnem Kitajskem ter v angleški luki v Singapuru, ki leži na polotoku Malaka, nasproti otoka Sumatra, so dobile nalog, da strogo nadzirajo ruski uvoz, ki gre preko teh luk, ker se sumi, da je del uvoženega blaga namenjen Nemčiji oz. ga dobavlja Rusija Nemčiji v smislu med obema državama sklenjene trgovinske pogodbe. — V Honkongu so angleške oblasti zadržale nek ruski parnik, natovorjen z wol-framom, dragoceno kovino, ki služi vojni industriji za zvišanje trdotne stopinje jekla. Angleži trdijo, da Rusija sama ne potrebuje toliko wolframa, kot ga je že uvozila. Angleška letala že par dni izvajajo dolge polete nad nemškim ozemljem. Dne 26. t. m. zvečer so se angleška letala pojavila nad Berlinom, kjer so metala letake. Ugotavljajo pa, da nemška protiletalska obramba ni stopila v akcijo. Nemci pa so se s svojim letali približali Parizu in leteli tudi nad Anglijo. Nad zalivom Firth of Forthom je bilo sestreljenih dvoje nemških bombnikov, nad Nemškim zalivom pa eno angleško ogledno letalo. Na zapadni fronti ni bojev. Potopl|ena nemSka podmornica Francoska torpedovka »Simoun« je V &Jv"orih j. od.^vaia dob,."^ ”‘k? "'"*!?> pernico bbz„ z« /oUdario’ sodelovanje obeh^ dl- jT4TSko ■ l Angleži so zajeu nems ferjsssssaifljrM.. (4709 .o„) Qr,n'alistično de- Parmk »Onsaba«, ki se je Švicarski list napovedufa skora)SnJo veliko aktivnost nemškega letalstva Schaffhausenska »Arbeiter-Zeitung« piše, da pripravlja nemško letalstvo velike napade na francosko ozemlje in britansko otočje. Po mnenju tega usta je pričakovati teh napadov takoj, ko se bodo vremenske prilike zboljšale, V začetku teh letalskih bojev ne bo akcij na civilno prebivalstvo, ampak le na električna, plinska ter vodovodna r»od!e‘ia velemest, na važna železniška križišča, kolodvore in pristanišča ter industrijska centrale. List pripominja, da bodo tudi zavezniki začeli s proti-akcijami in da se zdaj nemški merodajni letalski krogi posvetujejo tudi že o na- Francoske finance v vojni Ogromna posojila francoskih državljanov za vojno. Francoski finančni minister ^aul Rey~ naud je te dni izjavil, da je francoski frank kljub vojni obdržal svojo vrednost napram dolarju. Pred1 vojno je bilo treba šteti za čo dolar 44.40 frankov, sedaj 44.60 frankov. Za presojo razpoloženja francoske javnosti je značilno, da so francoski državljani podpisali vojnega posojila: v septembru 2.1 milijarde, v oktobru 5.3 milijarde, v novembru in decembru pa povprečno vsak mesec po 8 milijard frankov. Tudi razpoloženje vlagateljev v bankah in hranilnicah iz-gleda zelo povoljno, ako primerjamo stanje hranilnih vlog. V septembru je žav, ki naj bi Carinsko unijo, držav že sodelujejo. Socialistično de lavstvo pa ne more, ker nima legalne stranke v Bolgariji, pa tudi pri nas zaenkrat še ne. ____ Delavski poslanec Artur Henderson je v parlamentu vprašal državnega podtajnika Buttler-ia, kolikokrat je Nemčija kršila Rooseveltu dano besedo, da nemška armada ne (bo napadala civilnih oseb. Buttler je odgovoril, da je bilo Po vladinih zapiskih že 128 .primerov, ko so biti skozi angleško blokado. in potopili skušal pre- činu obrambe. Po mnenju lista smatra; bilo v denarnih zavodih vloženo 300 mi-Goring, da so lovska letala boljši način lijonov frankov več kot pa je bilo dvig- obrambe kot pa protiletalsko topništvo. Gibanje Španskih socialistov Za uveljavljenje državljanskih svobo ščin v Španiji. Bivši predsednik španskega parlamenta (kortesa) Barrios, vidni predstavnik socialdemokratske stranke, je skupaj z 18 bivšimi ministri iz Španije, bile trgovske ladlje napadene brez opozorila, ki Žive sedaj V pregnanstvu V Mehiki, *ato je angleška admiraliteta ukazala, da se vse j izdal na španski narod manifest, ki naj trgovinske in ribiške ladje v svrho, da se mo- ga podpišejo tudi vsi drugi vidni emi- 1 Igranti, ki žive v Ameriki, Angliji in rejo braniti, oborože. (Avala,) Franciji, v katerem zahteva obnovitev državljanskih svoboščin v Španiji. Ker španske ljudske fronte ni več, pravi manifest, so vsi Španci dolžni boriti se za obnovitev ustave iz leta 1931, in za vrnitev legalnega stanja. Manifest predlaga, da se izvede ljudsko glasovanje o državni obliki. njeno, v oktobru so vloge presegle dvige za 625 milijonov in v novembru za 710 milijonov frankov. Nadaljnji dokaz za to, da zaupanje javnosti do države ni omajano, je tudi v tem, da znaša obrestna mera narodne banke samo 2 odst. — Države, ki ne morejo drugače dobiti sredstev od svojih državljanov, si navadno pomagajo na ta način, da jih z visoko obrestno mero premamijo in privabijo. Za mobilizacijske svrhe je bilo stavljenih vladi na razpolago 25 miliard frankov, od te vsote je ostalo sedaj še vedno na razpolago 7 milijard. To znači, da se je mobilizacija izvedla s precejšnjo varčnostjo. O volitvah rudarskih zaupnikov Laž ima kratke noge. Glasilo ZZD objavlja pod naslovom: »Rudarji bodo volili«, članek, v katerem pravi uradoma: »Naši. rudarji toda rudarji so pri tem zopet povsem svobodno izbirali med kandidati in nihče ni mogel rudarja prisiliti, da bi pisal imajo posebno zakonito predstavnico:na glasovnico ravno one ljudi, ki bi mu II, skupino Rudarske zadruge, V načel- j jih bil ta ali oni priporočal. Rudar je stvu te zadruge so bili vse doslej samo povsem svobodno in neodvisno volil po izraziti marksisti. Uveljavili so namreč svoji lastni volji. Da pa je bila ta svo- tak volilni red, da je bilo vsaki drugi organizaciji nemogoče vriniti vanjo svoje zastopnike. Volilna doba pa je trajala za tri leta.« Ko človek ta članek prečita, mu postane slabo od same zmede, ki prepleta ta članek. Kajti pomislite vendar, »rudarji marksisti so uvedli v tc-i ustanovi tak volilni red, da ge bilo boda »Slov. delavcu« velika ovira, da ni mogel in ne more svojih »vriniti«, to pa rudarsko delavstvo že od davno ve. Res pa je tudi, da je veliki odbor »Rudarske zadruge« že v 1. 1938., odnosno 1937. sprejel za II. skupino nov volilni red s kandidatnimi listami in proporcem (sorazmerjem), toda to seveda »Slov. Dama in nemogoče drugim organizacijam vriniti delavec« zamolči in se sklicuje na to, vanjo svoje ljudi.« Po njihovem pripo-! da se ni poslušalo JNS in NSZ. Sploh vednem jeziku so torej rudarji marksisti pa je v vsem tem članku toliko dema- že 1. 1896. vladali bivšo Avstrijo in kovali zakone, ki še dandanes obstojajo. Da v ustanovo ni nobena organizacija mogla vriniti svojih ljudi razen marksisti, je povsem verjetno, ker le kdor je bil izvoljen, je prišel tu notri, za politične »štreberje« ni bilo mesta. Kar pa se tiče večinskega volilnega sistema, je bil sicer večinski, kljub temu pa na svoj način bolj demokratičen od sedaj uveljavljenega reda, ker je vsaka organizacija lahko povsem svobodno predlagala rudarjem svoje kandidate za zaupnike, gogije, da bi bilo odveč na vse to odgovarjati, toda kdor ve in razume, da je delo II, skupine pod nadzorstvom rudarske nadzorne oblasti, ta bo tudi razumel, kdo odgovarja za poslovanje ustanove, kateri je delovanje s pravili predpisano. Če nam tisti, ki nas po zakonu morajo nadzorovati, nimajo kaj očitati, potem tudi ni naša dolžnost, da na demagogijo odgovarjamo. Član načelstva II, skupine. J. P, Proračunska seja mariborskega občinskega sveta ' % V imenu opozicije sta govorila ss, Petejan in Grčar, Dne 27. februarja tl 1. se je vršila proračunska seja mestnega občinskega sveta. Po poro-čiLu finančnega referenta g. Hrastelja je govoril s. Petejan, ki se je v svojih stvarnih izvajanjih dotaknil vseh perečih vprašanj občinske uprave. Predvsem je povdaril potrebo razpisa tajnih in proporcionalnih volitev v mestni občinski svet, ker je minulo že 12 leti, odkar so bile zadnje volitve % ***** ’ * t i j> — Svaril je pred parti- zanstvom. Omenjal je visoke izdatke, ki so predvideni za poporo raznim društvom, n. pr. Stadionu din 100.000. tbb lt'l Ni iprav, ako se delavstvu v mestnih podjetjih krati pravica volitev zaupnikov. Kajti podjetja ne spadajo v smislu sedanjega tolmačenja zakona o zaščiti delavcev v okvir mestne občl(iske uprave, ampak so samostojne usta'-nove, za- katere veljajo določila oibrtnega zakona. To načelo se priznava v Zagrebu in Beogradu, Nadalje je navajal, da so vsa privatna podjetja že povišala mezde svojim delavcem vsled draginje, samo mestna občina ne, razen delavcem pri pomožni akciji, ki so dobili po 50 par na uro. Razen s. Petejana je posegel v debato tudi s. Grčar, ki je podvrgel proračun stvarni kritiki in predvsem omenjal, da j,e zgrajen na predpostavkah, ki premalo računajo z gospodarsko krizo, ki nujno nastaja, kadar se mirovno gospodarstvo preusmerja v vojno gospodarstvo, Občina računa z večjimi dohodki na račun davščin vsled povišanja cen življenjskim potrebščinam in pa gostaščine. Na ta način misli dobiti 1,200.000 dinarjev več dohodkov. S temi dohodki upa amortizirati svoja posojila. \» ,t i| u «< |.«tt i»U * *'■ * * \\ i aut.it liti til. S, Petejanu je odgovarjal g. dr. Muller, obema pa v zaključni besedi g. Zebot- Danes pa še »Slovenec«, čigar pisava kaže kako zelo je spravila stvarna kritika obeh naših sodrugov nekatere ljudi iz ravnotežja. »Slovenec« seveda ni nikdar zadovoljen. Ako se naša so-druga ne udeležita proračunske seje pravi, da soglašata s proračunom, ako prideta, pa ju krsti za »večna govornika«, tfff"-’ iUSa'1 i*t fibt 4»ga Pobreikl delavci se lenlmajo za socialne pravice Preteklo soboto, dne 24. februarja se je vršilo na Pobrežju predavanje o socialno politični zakonodaji, kot nadaljevanje predavanja, ki je bilo pretekli mesec. Obisk na tem predavanju je pokazal, kakšno zanimanje je vzbudilo prvo predavanje o živ-ljenjiskih vprašanjih našega delavstva v javnosti. Prostori v gostilni so 'bili nabito polni poslušalcev. Otvoril je predavanje s. Eržen kot sklicatelj. Nato pa je govoril s. dr. Reisman, ki je zlasti obširno tolmačil vprašanje vajeniške zaščite in osemurnega delovnika na primerih iz prakse, iz katerih se delavstvo lahko najlažje uči. Potem je govoril s. Petejan o potrebi varovanja delavskih socialnih pravic pri preureditvi države. Zlasti gre za ohranitev enotnosti de- lavskega zavarovanja in zaščite delavcev v vsej dVžavi, obenem z uveljavljenjem načel prave svobode in demokracije. Govorili so še ss, Černec, Minodraž in drugi. Govorniki pa so povdarjali potrebo strokovne organizacije in »Delavske Politike«, ki skrbi za izobrazbo delavstva in obrambo njegovih pravic v javnosti. Na podlagi tega se je priglasilo 5 novih naročnikov, ki jih je na Pobrežju že res lep kader. Za tiskovni sklad pa se je zbralo din 21.75, S, Eržen je v najlepšem razpoloženju udeležencev zaključil sestanek, potem ko so navzoči izjavili, da si žele, da bi se naj taki sestanki vršili redno vsak mesec. Zakaj srbske stranke nočejo volitev? Znano je, da srbske stranke odklanjajo volitve. To svoje stališče utemeljujejo tako-le: Nočemo volitev v narodno skupščino pred definitivno ureditvijo države. Odklanjamo, da ibi mi v skupščini določali meje banovine Srbije, sedaj ko je z ustanovitvijo banovine Hrvatske že prejudicirano našim sklepom. Naj rešijo tso vprašanje do konca tisti, ki so ga pričeli reševati, da bodo potem tudi nosili odgovornost. To stališče srbskih opozicionalnih strank razumemo, toda koliko, časa le bomo potem še lahko čakali na volitve? Kajti ureditev države nikakor ne gre izpod rok in do danes še nis-no zasledili \)ii . s. , .u kakšne vesti, v kateri bi bil omenjen rok, do kdaj se bo to zgodilo. Šovinizem. Odkar je v veljavi sporazum, se zopet pojavlja šovinizem. Na eni strani Hrvati, na drugi strani Srbi. Zadržanje Hrvatov izziva srbski šovinizem, ker Hrvati zahtevajo n. pr. Bosno in še druge kraje v Vojvodini kot življenjski prostor za Hrvatsko, Hrvati čisto pravilno čutijo, da bi enoten nastop srbskih strank precej paraliziral vpliv Hrvatov v državi, oz. v centralni vladi, zato s skrbjo zasledujejo, kakšen bo odmev klica, ki se širi po Srbiji: Srbi na okup! Pol leta po sklenitvi sporazuma, »Hrvatski dnevnik« spominja, da je dne 26. februarja poteklo pol leta od sklenitve sporazuma. Med drugim piše tole: »Kdor ruši sporazum, ruši tudi Hrvatsko in državo . . . Naj torej nihče ne misli, da je z osnovanjem 'banovine Hrvatske prišel čas, ko more vsak delati, kar se mu poljubi... V neki vasi so neki elementi zavedeli ljudi, da so posekali večji gozd. Take pojave mora preprečiti organiziran narod sam . . . Dobri uradniki, ki so doslej mnogo delali, morajo sedaj delati dvakrat toliko, oni pa,^ki čoslej niso bili kaj prida in niso delali, se morajo lotiti posla. To velja tudi za vse druge poklice in sloje . . . Ničesar se ne sme dogoditi na Hrvatskem, kar bi dalo komurkoli povod, da se vmeša v naše zadeve. . . Sporazum od 26. avgusta 1938 je delo kompromisa. Pri tem niso bili premagani Srbi, niti niso Hrvati izšli kot zmagovalci. Zgodilo se je nekaj, kar se je moralo dogoditi in zato mora biti sporazum temelj sodelovanja in konsolidacije prilik, ne pa izhodišče za nepotrebne spore in razdor .. . med Hrvati in Srbi.« Levo krilo zemljoradniške stranke pod vodstvom znanega dr. Dragoljuba Jovanoviča se bo formiralo kot samostojna stranka. Dr. Dra-goljub Jovanovič pravi, da se je k temu odločil, ker je stranka, ki je na vladi, pokazala doslej zelo malo uspehov za kmete. (V vladi je, kakor znano, minister za poljedelstvo dr. Čubrilovič, eden izmed prvakov zemljoradniške stranke. — Razen tega baje pripravlja osnovanje lastne kmečke stranke tudi bivši minister dr, Djordjevič, ki ima svoj oslonec zlasti v gospodarskih organizacijah zemljoradniške stranke in je bil, če se ne motimo, prav dober prijatelj dr. Stojadinoviča. — Zemljo-rddniki so v težkem položaju, zlasti radi tega, ker ne vedo, kako bi se zadržali v vprašaniu pripadnosti Bosne. Tamkaj imajo skoro bi rekli največji del pristašev. Bosno pa zahtevajo srbske stranke za 'banovino Srbijo, dr. Maček pa kot življenjski prostor. Tudi za Vojvodino je spor. Minister Tomič je v Novem Sadu govoril, da je Vojvodina zibelka Srbstva in mora kot celota pripasti k bodoči banovini Srbiji. Dr. Maček pa zahteva, da se morajo pri definitivni razmejitvi še nekateri deli Vojvodine pripojiti Hrvatski. Banovinski proračun banovine Hrvatske je v osnutku gotov in naj bi znašal 2.2 milijardi dinarjev. Hrvatski ministri v osrednji vladi pravijo, da je previsok in da ga ibo treba oklestiti, ker bi davkoplačevalci na Hrvatskem ne zmogli tako visokih dajatev kakršne bi bile potrebne za kritje proračuna. 76.000 smrtnih žrtev in 4600 ujetnikov so imeli po kitajskih poročilih Japonci v mesecu januarju. Po japonskih poročilih pa ije v tem času padlo na Kitajskem samo 1790 vojakov. Bela kuga in vprašanje nezakonskih mater in otrok. V hrvaškem časopisju je ibilo objavljeno pismo, ki ga je poslal zagrebški nadškof dr. Stepinac uglednejšim zdravnikom in ginekologom v banovini Hrvatski. V tem pismu jih prosi, naj bi pomagali zatirati belo kugo, 1.0 narodno sramoto in rano. Apel g. nadškofa je vsekakor za pozdraviti, vendar je dvomljivo, če bo imel kaj uspeha vsaj v kolikor gre za nezakonske matere, zakaj, mesto da se je g. nadškof obrnil na zdravnike, bi bil moral pod-vzeti drugo akcijo, namreč: zboljšanje družabnega položaja nezakonskih mater in njihovih otrok. \ s i ,i!l v v.-u ' i i * miT, jasnil Dajte nezakonskim materam in nezakonskim otrokom vse pravice, in •» ui tu 'ti it »■"■,■1 še podporo, pa boste videli, kako redki bodo splavi! M. M. cand. iur. 40 milijonov angleških funtov notranjega posojila je bilo vpisanih na Nizozemskem. 90.000 oseb gradi zaklonišča v glavnem mestu Danske v Koaanju. Za 50 milijonov finskih mark inunicije je po poročilu Reuterja naročila finska vlada v Zedinjenih državah, »Wiener Zeitung«, ki je bila nad 100 let službeno glasilo avstrijske vlade, bo s 1. marcem prenehala izhajati. Delavci v Nemčiji smejo pošiljati od svojega zaslužka do 50 mark tedensko domov, tako kmetiški kakor industrijski. Nemčija ima 416.000 podjetij. Po uradnih podatkih je bilo v Nemčiji 416.000 raznih podjetij. Od! teh je bilo 250.468 posameznih firm, 59.348 trgovskih družb, 58.000 zadrug, 27.423 družb z omejenem poroštvom, 13.690 komanditnih družb in 6460 delniških družb, Enkrat moda drugič potreba. Raziskovalci trdijo, da je bilo ipred dvatisoč do Iritisoč let pred našim časovnim štetjem modno središče tedaj znanega kulturnega sveta v palači Knos-sos na otoku Kreti v Sredozemskem morju, od tu se je moda širila po Egiptu in Balbiltoniji. Tudi o nakitu in' frizuri so odločali na Kreti. Enkrat so modni kralji s Krete uvedli modo, ki je nalagala ženam, da so si lase ostrigle in glavo obrile, namesto svojih las pa nosile na glavah ogromne vlasulje. Tudi v dolbi rokokoja je bila uved!ena taka moda iz Pariza, Toda ta moda je bila v resnici razkoš, ker je za umetno frizuro žena potrebovala še enkrat toliko tujih las, kot pa si jih je odstrigla. V Nemčiji pa si žene sedaj ne strižejo las radi mode, ampak ker država rabi lase za obleke, preproge in klobučevino Ut ‘im;« miti »ivl itnih Naročniki, pozor I Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnalo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in sa tudi redno dostavljati. — Vse one pa. ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštno položnice shranijo In jih porabijo prihodnjič. — Uprava. Zane Grey: * 75 Mož iz ^ozda V mesečini je izgledal strašno velik in divje ozadje travnika ter mračna črnina gozda je dajala njegovi podobi primeren okvir. Helenin prožni duh, ves pod vplivom globoke razburjenosti, je imel kljub temu še smisel za čudovito in pomembno sceno. — Hotela je videti medveda mrtvega, toda zdelo se ji je, da bi ga bilo večno škoda. Njegov hod je bil počasen, gugajoč in racajoč, rabil je več sekund predno je prišel do svojega plena. Ko je bil končno pri njem, ga je obkrožal, glasno vohajoč in jezno godrnjajoč. Očividno je ugotovil, da je prišel nekdo pred njim nad njegovo večerjo. Na splošno je bila ogromna žival dobro vidna, toda samo v obrisih ia po barvi. Oddaljena je bila kakšnih sto metrov. Potem je izgledalo, kot da je pričel vleči mrhovino. In res jo je vlekel preko travnika, zelo počasi sicer, toda vztrajno. »Poglejte,« je zašepetal Dale. »To Vam je moč! ,. . Moram ga zaustaviti.« Teda medved mravljinčar se je ustavil sam od sebe, tik ob senčni črti gozda. Potem je počenil nad svojim plenom, da je bil videti kot ogromen svetlosiv kup in ga pričel trgati na kose. >Jes je bil presneto priden konj , je zamrmral Dale jezno; »predober, da bi služil ušivemu medvedu mravljinčarju za hrano,« Potem se je tiho dvignil in pokleknil, rokujoč s puško pred seboj. Ozrl se je proti nizko rastočim vejam drevesa nad njihovimi glavami. »Dekleti, človek nikdar ne ve, kaj bo medved mravljinčar napravil. Ako bom zakričal, tedaj splezajta kolikor moč urno na tole drevo,« Nato je dvignil puško in nameril opirajoč levi komolec na koleno. Konec puškine cevi, ki je molel iz sence, se je srebrno svetil v mesečini. Mož in orožje sta bila negibna, kot da sta iz kamna izklesana. Dalejeve mišice so popustile in zopet je povesil puško. »Muhe ne vidim dobro«, je zašepetal majajoč z glavo, »Ne pozabita, — ako zavpijem, splezajta gori!« Zopet je pomeril in polagoma otrpel. Helen ni mogla odvrniti svojih vzhičenih pogledov od njega, ki je razoglav klečal poleg nje in je v senci vejevja videla blišč okrog njegovega ostroizrezanega profila, ki je izgledal strog in breženten. Blisk in močen pok sta jo prestrašila. Potem je čula udar krogle. Ro je obrnila glavo, je videla, kako je medved omahoval v krčevitih trzajih in se vzpel na zadnji nogi. Glasno, tenko se glaseče hlastanj# je vsekakor moralo prihajati od njegovih čeljusti, s katerimi je divje škripal, — Toda nobenega drugega glasu ni bilo čuti. Potem je zagrmel nov strel iz Dalejeve težke puške. Zopet je začula Helen oni čudni, zamolkli udarec svinca. Medved se je zrušil na tla, kot da je dobil strahovit udarec. Toda takoj se je zopet pobral in se postavil na vse štiri; nato se je pričel vrteti v krogu, hripavo tuleč, in v tem tuljenju sta se izražala bes in bolečina. Vrteč se je naglo prišel iz mesečine v senco gozda, kjer je izginil. Od tam se je začulo namesto tuljenja škripajoče renčanje in lomljenje v grmičevju in pokanje vej, ko si je utiral pot skozi goščavo. »Razjarjen je,« je rekel Dale in vstal. »Pa tudi hudo zadet, kakor se mi zdi. Toda nocoj ga ne bom več zasledoval.« Dekleti sta vstali in Helen je ugotovila, da so se ji šibile noge in da jo je strašno zeblo, »O, ali — ni bilo — ču — dovito!«, je vzkliknila Bo’ »Ali ste se prestrašili?« Saj šklepečete z zobmi je viprašal Dale, »Mene zebe « »No, brez dvoma je mrzlo, prav«, je odvrnil Dale. »Sedaj, ko je stvar pri kraju, pač občutite .. . Nel, tudi Vam je mraz?« Helen je pokimala. Bilo ji je tako mraz kot še nikdar v njenem življenju; toda kljub temu ji je srce razbijalo in v svojih žilah je občutila neko čudno toploto, — zakaj, sama ni vedela prav. »Na noge in nazaj«, je rekel Dale; hodil je pred njima in ju vodil iz gozda in nato ob robu gozda do pobočja. Od ondod so se povzpeli na planoto in šli med redko rastočimi drevesi do mesta, kjer so bili privezani njihovi konji. Tu zgoraj je pričel pihati veter, v gozdu ga ni bilo še toliko občutiti, toda na odprtem pobočju je postajal vedno jačji in enakomeren ter strašno mrzel. Dale je pomagal najprvo Bo in potem Helen v sedlo. »Jaz sem — čisto trda«, je rekla. »Gotovo boni padla doli.« »Ne boste. V trenutku Vam bo postalo toplo < je odvrnil. »Kajti nazaj grede se bomo pošteno p°' dvizali. Pustite Rangerju, da si bo sam poiskal p°t in držite se trdno.« (Dalje prihodnjič-) naših UccUd/ CELJE Predavanje univ. prof. dr. Andreja Gosarja iz Ljubljane o temi »Bistvo, pogoji in težave resnične demokracije«, ki se je vršilo v ponedeljek, dne 19. t. m. pod okriljem »Ljudskega vseučilišča«, je Silo zelo dobro obiskano. Predavatelj je zgolj z znanstvenega zrelišča že v uvodu omenil, da je demokracija, ki je trenutno v veliki krizi, glavna pridobitev francoske revolucije. Iz nadaljnjih izvajanj predavatelja je bilo razvidno, da so vsi oni, ki ne morejo sami odločati o svoji usodi, le hlapci ali sužnji v žitvljenju. Kjer ni svobode, vlada kršenje osebnih pravic. Ugotovitev, da so najboljši ljudje za bodoči kader v demokratičnem smislu v vseh strokovnih organizacijah in skupinah so navzoči strokovničarji dobro razumeli. Demokratično misleči poslušalci so . j. ivelikim zanimanjem in vedrih lic sledili besedam predavatelja, le nekateri so povešali glave, kakor da jih je prijela dremavica, verjetno zato, ker so besede' zadele v živo. Predavaje ie bilo vsekakor stvarno in zelo pod-učno, le • žal da se sličnih predavanj delavstvo ne udeležuje v zadovoljivem številu. V. .1. Ubežal je, pa so ga orijeli. Nedavno je policija iskala nekega delavca, ki je pa zbežal. Razburljiv lov je gledalo več ljudi. Zaključil se je na ta način, da je nekdo vrgel bežečemu poleno f>od noge, da je padel, nakar so ga prijeli. Navedeni je baje hranil neko važno korespondenco nekega svojega znanca, ki se je tudi umaknil. litija PRI VOLITVAH OBRATNIH ZAUPNIKOV V PREDILNICI JE ZMAGALA RDEČA LISTA V nedeljo, dne 25. februarja so se vršile volitve obratnih zaupnikov. Zavedno delavstvo se je zopet izreklo za rdečo listo ter si izivo-lilo prave delavske predstavnike. Rezultat je bil sledeči: od 546 volilnih upravičencev jih je volilo 368 ter je dobila rdeča lista 220 glasov iii zelena 135; neveljav/nih je bilo 13 glasov. Rdeči so dobili 5 zaupnikov, zeleni pa 3. Da ni bila udeležba večja je bil vzrok ta, ker so se vršile volitve na nedeljo ter je velik del delavstva preveč oddaljen. Zeleni so napeli vse svoje sile m pridno agitirali ter tik pred volitvami izdajali letake, na katerih so na grd način, i .... u blatili našo organizacijo. Pa jim vse skupaj ni nič pomagalo. Mi smo šli preko vsega tega in skoro brez vsake agitacije v volitve ter smo zmago tudi odnesli, ker delavstvo u ve. kdo se bori za njegove interese. _ Lesni delavci, vzdramite se in pridite! v nedeljo, dne 3. inarea t. 1. sklicuje tu kajžnja podružnica »Zveze lesnih delaivcev> svoj občni zbor v-prostorih pri Žlindri na Glavnem trgu. Pričetek občnega zbora ie ob 2. uri popoldne m se ga bo udeležil tudi tajnik naše zveze s. Bricelj iz Ljubljane, Lesni delavci v Lifiji in okolici srno zelo na slabem. Tukajšnji podjetniki kršijo najbolj osnovne do ločtoe socijalne zakonodaje, kot je n. pr. plačevanje nadurnega dela s 50 odst. poviška. ■ Izjemo tvori podjetje g. Kunstla. Že celo se Pa ne spoštuje § 210 obrtnega zakona. Dela,v ■ci pa, ker niso organizirani, si ne tipajo zahtevati svojih pravic in tako bogate na naš račun podjetniki, ki imajo sedaj pravo konjunkturo. Zato, lesni delavci, pridite vsi na ta občni zl»r in takoj tam pristopite v organizacijo ti ^ti. kateri še niste člani. Poleg tega pa čitaj >n naročajte »Delavsko Politiko«, ki vam razlaga vaše praivice in sikrbi za to, da se ču-je naš glas po državi. Lop pogreb je imel bivši centralni železniški nadzornik Alojzij Pregl, katerega se je udeležilo poleg številnih domačinov, zlasti iz Gradca, kjer ni bilo hiše, ki bi tie bila poslala na pogreb po enega ali .dvia stanovalca, tudi okrog 100 .železniških uradnikov in ostalega želez niškega osebja iz Ljubljane. Pokojnik je bil .9 Pn‘iubljen. v Gradcu si je zgradil lično liisico, v kateri je bival, na hrani pa je 'bil pri nekih svojih bližnjih sorodnikih že celih 12 let. Ko je začel bolehati, se je celo popolnoma preselil k svojim sorodnikom. Malo pred -Smrtjo pa je prišla ponj žena z dvema delavcema m voznikom te,- Ka odpeljala na svoj dom v Litijo. Sorva mož ni hotel iti. potem oa je le uvidel, da je to ?,anj najbolje. Sorodni-Ki, pri kateiin jc bil 12 let so se tudi še na-Prej zanimali zanj, vendar pa njS0 nl0K]; vej do njega, kei je bil že tako bolan, da žena ni •nogla pustiti nikogar na obisk. Kako je računal s svojo smrtjo se vidi tudi iz tega, da je *e svojim sorodnikom naročil, katero obleko •nu. naj oblečejo na mrtvaškem odru. Pozneje Pa ie tn svojo žel.io menda spremenil. Pokoiiii 'e bil blagega značaja in ga bodo eraSki železničarji pogrešali, ker je storil mnogo dosega za nje. GUŠTANJ MEZDNO GIBANJE JEKLARJEV Delavstvo guštanjske jeklarne že tretji me-*cc zaman zahteva povišanje mezd za 25 odstotkov. Dne 27. februarja so se ponovno zabela pogajanja med ravnateljstvom in delavnimi zaupniki. Popoldne se je zbrale na dvorcu jeklarne okoli 200 delavcev z ženami in ;»troci. vznemirjeni radi zavlačevanja pogajanj. Vnumt u \. V » u v r.iL .1 ‘' 1 ■ ■ * ••' ’ ‘t*(tit ■ » ir- m le Pomiril delavski zaupnik s. Verčko Ivan s Pozivom, naj zaupajo svojim delavskim zauP- n'kom in naj sc mirno razidejo. -- Pogajanja f|e nadaljujejo. Delavstvo pričakuje, da se bo-y<> njegove pravične zahteve upoštevale. Zadnje dni je u?Co čez mejo nekaj Guštanj-yjnov: N t |, j » 1 » r •• • > . p■, i,i 1zgleda, da so imeli vsai sJ iK slabo vestl ker so KHPUStifi dobro ■'Užbo in pobegnili nenadoma, brez slovesa. LJUBLJANA Zvišanje mezd monopolskim delavcem. — j podjetjih izredno slabe, naj bi se po načelnem V nedeljo je bila v Nišu anketa o položaju de-'sklepu ankete zvišale za 15 do 17 odstotkov. lavcev in delavk v. monopolskih1 podjetjih. Razpravljali so na anketi o reviziji službenega pravilnika in o zvišanju mezd. Zastopanih Mono,poteki delavci pa niso zadovoljni z načrtom službenega pravilnika za tobačne tovarne ter bodo zahtevali izpremembe, do česar so je bilo 24 mest s 74 delegati. Tudi ljubljanska j upravičeni. Monopolskih delavcev tobačne podružnica Zveze monopolskih delavcev je j stroke je v državi okoli 40.000. X bila zastopana. Mezde, ki so v monopolskih i r? M ’ \ U * i/jj 11 . k • > ■ '< . J. i‘l MARIBOR Deložacija v železniški koloniji. V ponedeljek, une 26. t. m. so v železnišKi koloniji de-ložirali družino železjtiškega delavca Javnika v Kurilniški ulici. Govori se, da je bil Javnik deložiran, ker ni hotel podpisati izjave, da bo električna napeljava, ki jo je puistil inštalirati v stanovanje ostala last železnišKe uprave, ko se bo izselil. Najemnino je vedno v redu plačeval. — Z deložacijo je zelo hudo prizadeta omenjena družina, zlasti pa otroci. Ker so v železniški koloniji deložacije le redkokdaj, vzbuja tem večjo pozornost ta deložacija, ki še je izvršila >v najhujši zimi, dasi se je baje prizadeti na vso moč trudil, da bi še nadalje lahko ostal v stanovanju. Prebivalci kolonije se že dolgo vrsto let trudijo, da bi dosegli napeljavo električnega toka v kolonijske hiše,'kjer še vedno svetijo s, karbidom in petrolejem, čeprav se ta železniška kolonija nahaja takorekoč ’* , fc Tiits>iivi* Težkoče so zlasti tudi v tem, ker primanjkuje za produkcijo potrebnega materijala. Mnogo dela je. kakor vedno, v oddelku za montiranje strojev. .Ječ. delavk je bilo odpuščenih minulo soboto iz »Splošne stavbene družbe« na Teznu. Prizadete delavke so bile zaposlene v oddelku za vijake in odpuščene ba.ie radi tega, ker primanjkuje materijala. Želeti bi bilo. da se prizadetim tovarnam omogoči nabavo potrebnega materijala. Redukcija udari predvsem delavce, ki pomnožijo brezposelno armado, katera .ie v našem mestu itak zelo velika. Prav tako pa trpi vsled tega tudi ostalo gospodarstvo, zlasti obrtniki in trgovci, ker opa-da kupna moč konzumentov. 5 litrov bencina na teden. Pomanjkanje bencina je domala ustavilo avtomobilski promet. Uredba o prepovedi avtomobilskih voženj ob nedeljah pa je doprinesla svoje, da je velika večina lastnikov avtomobilov ob novem letu resno razmišljala o tem ali naj prijavi svoja vozila za tekoče leto ali ne. Ko pa so se pričele širiti vesti, da bodo omejitve v avtomobilskem prometu kmalu ukinjene in. da bo ben-cjna dovolj na razpolago, četudi bo na karte (govorilo se je. da bo vsak lastnik avtomobila dobil najmanj 75 odstotkov tiste količine, ki jo je označil v svo.ii prijavi v lanskem decembru kot potrebno za njegovo vozilo), se je pa večina lastnikov avtomobilov vendarle Premislila in prijavila svoja vozila. >. ■ V’t "v '» HKv.i t t v- > r r »«fr <•*•* ^ t kj Določeno je da laž ie vrste avtomobilov ne dobe več kot no 5 litrov bencina na teden, težje vrste pa PO 10 litrov. \ .* muli • ■< im-1 Zopet zvišanje cen mesu. Mariborski mesarji so zopet povišali cene in sicer teletini kar za 2 do 3 din pri kg. Čemu to povišanje cen se vprašujejo vsi konzumenti, ko je vendar znano, da morajo baš letos že vso zimo prodajati kmetje živino takorekoč za vsako ceno, ker primanjkuje krme. Z ozirom na to bi bilo pričakovati, da se bodo cene mesu in mesnim izdelkom znižale zlasrti, ker se cene živini niso dvignile. Oblast bi morala uvesti strogo nadzorstvo in zaščititi na eni strani živinorejce, na drugi strani pa tudi konzumente, ki >e itak komaj prenašajo težke posledice nastale draginje. katero so v veliki meri povzročili š’H>-k’ilanti. Povišanje mezd. in nlač še daleč ni v skladu s1 povišanimi cenami življenjskim potrebščinam. vrhu tega pa so bili te povi.šice dele/ni delavci in nameščenci le yi nekaterih ohrptjii, velika večina prizadetih na snloh ui dobila zboljšanih svojih prejemkov. Ker nika- kor ne gre, da bi nekateri bogateli v času, ko mora vse delovno ljudstvo prenašati hude Posledice, ki jih je povzročila vojna tudi nevtralnim državam, bi morali poklicani preprečiti vsaj to, kar se preprečiti da in zlasti onemogočiti vsako navijanje cen za domače proizvode. pridelke in življenjske potrebščine. Bencinske karte dobe lastniki motornih vozil pri predstejništvu mestne policije, toda le oni, ki so za nje svoj čas zaprosili in ki so j svoja vozila za leto 1940 že prijavili, j 25 upepeljitev mariborskega »Ognja«, V ! Gradcu je bil prejšnji teden upepeljen v ta-1 mošnjem krematoriju bivši član mariborskega I »Ognja«, umrli lastnik žganjarne Eranc Hutter j iz Ptuja. S tem je izvršil mariborski »Oginj« že 25 upepeljitev svojih umrlih članov, i Neznosna brozga po naših ulicah in cestah ! vzbuja mnogo upravičene kritike. Večina kanalov! je namreč zamrznjenih in se voda ne more sproti odtekati, ob hodnikih pa bi bilo treba odkopati sneg in led. Ker .ie na cestah še vedno ogromno snega, bo v slučaju, ako bo nastopilo južno vreme še mnogo hujše, ako ne bodo pravočasno ukrenili vse potrebno, da se bo voda lahko odtekala v kanale. Za pešce pa je silno nevarna tudi poledica, ki jo povzročijo takšni nedostatki. Bi,ato na hodnikih. Asfaltirani hodniki v sredini mesta so očiščeni snega in že tudi lepo suhi. Toda ker lastniki nekaterih hiš. ki leže ob teh asfaltiranih hodnikih niso očistili dvorišč snega in ker so ta dvorišča nagnjena proti cesti, se sedaj odteka snežnica v celih potokih z dvorišč na cestne hodnike in nanaša blato no asfaltu. Take po.iavS lahko vidimo sredi mesta, na promenadi na Aleksandrovi cesti iti v Kneza Koclja ulici. Vsekakor bi se tam, kier je večji promet odtekanje snežnice iz dvorišč na cestne hodnike moralo preprečiti, bodisi, da lastniki hiš odstranijo sneg z dvorišč ali pa speljejo snežnico v odtočne kanale. Občni zbor Glasbenega društva železniških delavcev in uslužbencev se -bo vršil v nedeljo 17. marca s pričetkom ob pol 15. uri v spodnji dvorani hotela »Orel«. Občni zbor Zveze živilskih delavcev Jugoslavije, podr, Maribor se bo vršil v nedeljo, dne 3. t. m; s pričetkom ob pol 10. uri v društvenih lokalih gost. »Zlati konj«. Pridite vsi! Odbor. Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije, podružnica Maribor vabi vse svoje člane in članice (tudi prejšnje) na redni letni občni zbor, ki se bo vršil v torek, dne 5. marca t. 1. ob 20. uri v zadnji sobi restavracije Povodnih v Jurčičevi ulici. Dnevni red: I. Čitanje zapisnika: 2. poročila odbornikov; 3. socialno-po-litične zahteve privatnih nameščencev; 4. volitev novega odbora; 5. razno. Dolžnost vsega članstva je, da se občnega zbora točno i'i zanesljivo udeleži. Dobrodošli so vsi prijatelji in simpatizerji strokovnega pokreta privatnih nameščencev!-— Odbor. Redna seja pododbora Zveze strojnikov in kurjačev bo v nedeljo, dne 3. marca s pričetkom ob 9. uri dopoldne v prostorih strokovnih organizacij v »Delašvki zbornici«, 1!. nadstropje. Dolžnost slehernega strojnika ig kurjača je, da se seje udeleži. Čajanko priredi Save/ »letalskih radnika Jugoslavije v nedeljo, dne 3. marca s‘pričetkom ob 4. uri pop. v dvorani »Delavske zbornice«. Pester spored. Igra mandolinski odsek mestne »Vzajemnosti«. Vljudno vabljeni. O pravilni prehrani delovnega ljudstva bo v četrtek, dne 29. t. m. predaval v okrilju »Ljudske univerze« g. dr. Marin. Ljučska univerzi). V petek, dne 1. marca predava prof. I. Bogovič ,o »Deželni razstavi v Zurichui 1. 1939. Vi U V t, .V.iIj* Repertoar Narodnega gledališča. Sreda, 28. februarja: Zaprto. Četrtek:, 29. februarja ob 20. uri: »Via Mala«. Zadnjič. Globoko znižane cenee. Na 6 in pol mesecev strogega zapora in iz- gtbo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let je bil pred okrožnim sodiščem obsojen čevljarski pomočnik Franc Marolt, ker je bil obtožen, da je ukradel in prodal din 700 vredno kolo. — Radi posilstva 17 letne deklice pa ie bil obsojen 24 letni fant na 21 mesecev robile. Zensko kolo znamke »Empire« z ev. štev. 139.962 je bilo najdeno v Valvazorjevi ulici. Lastnik naj se zglasi na policiji. PREVALJE Beda, nezaslišana beda. Mnogo jih je, ki pri nas se vedno ne 1 verjamejo, da poznamo v vsakem kraju primere prav resnične bede med našim delavstvom. V našem kraju sem obiskal delavca, ki je že 14 dni bolan. Ima ženo in dya otroka, za v skledo pa še samo repiše. kakor Pravilno pri nas. drugega nič. Omenjeni ie že dolgo časa bil brezposeln in je ostal do zadnjega brez podpore. V njegovem stanovanju je bilo mrzlo, da mu je voda zmrznila v edrici, v koči pa nobenega polena, da bi, ga lovek lahko naložil na ogenj. Taki primeri žal niso osamljeni 's VsV., u. *Vu • siu.tit \ V* t t '.ik, u* tt;!i. Delavec. TEPANJE PRI KONJICAH Življenje v naši vasi je vse prej kot prijetno. Naš kraj je Bog s prazno vrečo udaril, kot sc reče. Živimo sicer krščansko življenje, toda kako to vi resnici izgleda, je bolje, da človek ne govork Imamo mojžtra. ki ima avto na eno kolo in ne pozna ne petka ne svetka. Za vznemirjanje vaščanov skrbi neka ženska, ki leta po vasi kot veverica za orehom in dela za tri delajvike z jezikom. Potem imamo še enega, ki se je naveličal službe in vsakega človeka na cesti obgovori s psovko, a samega sebe ne vidi. Ako je v vseh vaseh tako* kot pri nas, potem pač ne vem, kam gledajo tisti slovenski pisatelji, ki opisujejo življenje na vasi s takim vzhičenjem. TRBOVLJE Kam pa v nedeljo? Vsi na koncert, katerega ! priredi Delavska godba iv! nedeljo, dne 3. mar-; ca zvečer ob pol 8. uri v »Delavskem domu«, j Pridite, prijatelji godbe in drugi! ! Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« | priredi v petek, dne 1. marca s pričetkom toč-! no ob pol 8. uri zvečer v »Delavskem domu« ! prosvetni večer z deklamacijami, recitacijami, j citranjem in uprizoritvijo Linhartove komedije v 2. dej. »Zupanova Micka«. Vabljeni vsi. HRASTNIK Rdeča lista je dobila relativno večino pri volitvah v Bratovsko skla.lnico, ki so se vršile v nedeljo, dne 25. februarja. NSZ in JSZ sta poskušali na vse načine, da bi listo »Zveze rudarjev Jugoslavije« razveljavili«. Sploh so se obnašali eni in drugi zelo »lojalno«, podprti od gotovih oseb, ki vedno streljajo v hrbet zavednemu delavstvu. S. Martini Peter. Po daljši mukepolni bolezni je preminul v ljubljanski bolnišnici s. Martini Peter v najlepši moški dobi 47 let. Pokopali smo ga 22. februarja v Zagorju, kamor je bil prepeljan. Kako' zelo je bil pokojni priljubljen med delavstvom v Zagorju in Hrastniku se je videlo na pogrebu. Spremljalo ga je veliko šteMilo prijateljev in znancev, pevci in godba. Pokojnik je zapustil vdovo in 3 nepreskrbljene otroke. Z nesrečno družino globoko sočustvujemo. Pokojniku bodi ohranjen blag spomin! LAŠKO Na naslov naših občinskih gospodarjev. — Primorani smo, da danes javno spregovorimo o naših mestnih ulicah. Ob priliki letošnje zime smo opazili nekatera dejstva, ' ’’ na katera opozarjamo. — Glede poznega oranja snega in zaposlitve ljudi pri tem smo že poročali. Ko je nastopilo južno vreme, ni občinska uprava dala cestarjem naloga, da docela ostrgajo brozgo z asfalta. Nasprotno j^e cestarju K. hotela znižati dnevni delovni čas, da bi zaslužil na dan le po din 14, češ, da pozimi ni posebnega dela. Prejšnje občinske uprave so poskrbele za čimprejšnjo popolno odstranitev snežne brozge. Pri nas imamo asfaltne ulice, na katerih voda med brozgo zastaja, da občani gazijo po mlakužah. \ i, , mi'* «'• uimiv, . i ( .... n t. «m itet. Naš podž, Deželak svetuje, naj bi vsak čistil ulice pred svojo hišo. Kaj pa tam, kjer ni lastnika, kjer je več lastnikov, kjer sploh ni hiš itd.? Tak nasvet je neizvedljiv - . v t . Zakaj pa imamo v službi dva cestarja? Druga nevšečnost naših ulic, o kateri bi mora! nujno razpravljati naš občinski odbor, so strehe vseh hiš ob ulicah. Baš letos smo bili priče nevarnosti padajočih snežnih j mas na idoče pasante. Vse hiše bi morale biti 1 opremljene s takozvanimi snežnimi lovilci. Le par hiš je opremljenih z njimi. Dalje je ponekod slaba kanalizacija, požiralniki so zamašeni itd. Mnogo občanov ima v zimskem času grdo razvado, da mečejo mastne pomije, odpadke, pepel, kar na ulični sneg, kar ob odjugi povzroča smrad. Precej strank še vedno iztepava skozi okna na ulico posteljnino, cunje. preproge in zavese, čepraivi ie bilo o tem že govolj protesitov v dnevnem časopisju. Župan ima itak pravico kaznovanja do določenega zneska po zakonu. Zalegle bodo v tem oziru le eksemplarične kazni. Po večini so to »boljše« stranke, ki imajo za take posle dvorišča na razpolago. Preprečiti je tudi prehitre vožnje z motornimi vozili, kadar je brozga. Tudi letoviščarji so često deležni »blagoslova« motornih vozil. Občani naj bi pri hoji vedno uporabljali le desno smer Dalje prijateljsko opozarjamo hotelirja g. Tropa na nujno popravilo žlebovja na hotelu »Savinja«, ki stoji baš sredi mesta. Mimo vodi trotoar, na katerega pa ob vsakem deževju in kadar se taja sneg na debelo curlja voda iz luknjičastih žlebov. To stanje traja že več let. Glede ne-asfaltnih ulic opozarjamo na takojšnje posipanje, čim bo sneg skopnel. Najbolj pa je potrebna preureditve Rimljanska cesta. V prvi vrsti je treba odstraniti poleg mosta neokusno šupo, ki zapira razgled pasantom in voznikom, dalje je treba primerno poglobiti cestni podvoz pri pokopališču in podaljšati asfaltno cesto do pokopališča radi številnih pogrebov, MEŽICA Rudarji, izvciimo si zavedne sodruge za svoje zaupnike! Dne 3. marca bodo volitve obratnih zaupnikov tudi pri našem svinčenem rudniku. »Zveza rudarjev; Jugoslavije« gre samostojno v boj. Na svoji listi je postavila kandidate, ki so voljni in sposobni zastopati koristi našega rudarskega delavstva. Ni dvoma, da bodo naši rudarji pokazali svojo zavednost in glasovali za našo listo na ta način, da bodo vtaknili rdečo glasovnico celo v kuverto, ki jo bodo prejeli od volilne komisije, dočiin bodo ostale glasovnice zavrgli. Zavedajte se rudarji, da je vsa socialno politična zakonodaja uspeh dela socialnih demokratov, ki je pričelo roditi vidne sadove v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in da so to delo nadaljevale od njih v življenje priklicane, toda politično neodvisne razredne strokovne organizacije. Rudarji, upoštevajte to- ip poverite zastopstvo zaupnikom tiste organizacije, ki je od svojih prednikov prevzela v čuvanje in izgraditev to, kar so bili oni ustvarili. Obenem pa naj bo rdeča glasovnica odločna naša izjava, da nočemo poslabšanja socialne zakonodaje in da vztrajamo na tem, da ostane mandat rudarskih zaupnikov v veljavi najmanj tri leta, kot do sedaj. tli sl £e poravnal naro&nlao ? Aka i« n«, Izpolni svofo dolino«! Rudarji, spreglejte, spoznajte in odločite! K volitvam zaupnikov. Volilna borba za volitve zaupnikov, In krščanski socialisti? po rudnikih je v polnem razmahu. Za | jj ljudje, ki sami ne vedo kod plove-glasove rudarjev se trudijo ponekod j0j ki njs0 za rudarje še nikdar nič ko-kar štiri organizacije. Način borbe vseh ristnega storili, kakor če so po spre-nasprotnih organizacij proti »Zvezi ru- membi nacionalističnega režima s po-darjev Jugoslavije« presega vse meje m0£j0 gotovih »• i« drugih spra- dostojnosti. Zato smatramo za potreb- vji; v zaposlitev nekaj kmetskih fantov Med našimi viničarji Vedno večji obisk. — 11 novih naročnikov. no, da v našem listu opozorimo delavstvo na te lažne prijatelje. na škodo poklicnih rudarjev, so se na Jesenicah združili z Jugorasom in NSZ Oglejmo si najprej »Narodno strokovno P«*i pravim zaupnikom kovinarjev pri zvezo.« volitvah glavnega zaupnika, so izdali „ 'za volitve v Hrastniku letak, v katerem Ko so imeli nacionalisti pri nas vso k u naj dlejših sumničenj na oblast v rokah takrat ,e vladal najgrsi farjev Ju-čoskvije. V tem !e- teror po rudnikih za »Narodno strokov- taku dru im. no zvezo«. Takrat so gotovi takozvani * 1 priganjači-nacionalisti kar tekmovali, kdo bo več rudarjev nacionaliziral Ko je pa prišla težka premogovna kriza Kaj pa je delala JSZ? Predložila je rudarskemu glavarstvu predlog za spremembo »Službenega v letih 1932 do 1936, ko je bilo redu- re(ja«( ki bo v kratkem izšel. Poprav-ciranih na tisoče naših rudarjev vslsd jjgnih je 36 točk v dobro rudarjem, •— zmanjšanja premogovnih naročil, ko je zaprte rudarje je posredovala. — bilo treba dnevno nešteto posredovanj Posredovala za sprejem v delo vsled za rudarje, takrat je »Narodno strokovna zveza« spala in so to delo vršili le zaupniki izvoljeni na listi »Zveze rudarjev Jugoslavije«, Taki so bili narodni socialisti jarje it(j (< vedno. — Nikdar in nikjer niso dali stavke reduciranih in jih po večini že spravila nazaj v delo. — Po svojem zastopniku tov. Križniku je s pomočjo g. bana dosegla nabavni prispevek za »u- Nedeljsko viničarsko predavanje v Košaaih je vnovič pokazalo, da se vendarle začenja daniti tudi med najrevnejšimi izmed revnih, med našimi viničarji. »Strokovna zveza viničarjev in poljskih dielavcev« v Mariboru, ki jo vodi že dolgo let .predsednik s, Ulbl, je sklicala v nedeljo že tretje predavanje to zimo in je bilo od vseh najbolje obiskano, tako, da je bila obširna dvorana gostilne Štern v Košakih že skor.o premajhna. Prišli so vinčarji in viničarke iz vseh strani mariborske okolice, kljub ledenim stezam, po več ur daleč iz Slovenskih goric, tam od Mure in gori do Kungote, diva sta prišla celo iz Halpz. Viničarji pač uvidevajo, da jim danes ne zadostuje več samo zvesto in naporno delo v vinogradu, ampak da jim je potrebno tudi znanje, če se hočejo braniti zlasti pred zavitimi pogodbami i • 'l'n tki x« * volilnem shodu v Hrastniku, dne 22. ima vsaka pogodbena stranka pravico« itd. V sedaj veljavni kolektivni pogodbi se pa ta stavek glasi: več točk, ima vsaka pogodbena stranka pravico« itd. Ker je to besedilo, čeprav še ne popolnoma odgovarjajoče, vendar veliko boljše za rudarje kot pa predlog narodnih socialistov, kateri bi, če bi se uveljavil, izročil vso usodo rudarjev na milost in nemilost TPD, je vodstvo Zveze rudarjev Jugoslavije sporočilo NSZ in Delavski zbornici v dopisu sledeče: »Popolnoma pa soglašamo s tem, da februarja isto ponovil. Zdaj pa tudi povemo, da je bil g. Filip Križnik član in predsednik skupine rudarjev v JSZ tisti, ki je ob priliki zadnje mezdne razprave prvi predlagal, da se sporazum podpiše. In tisti Makše, vodja narodnih socialistov, ki je prej v Trbovljah pred tisoči poslušalcev izjavil, da brez odo-brenja mase ne bo nič podpisal, ni imel poguma, da bi pred gg. TPD to tudi sto- Delavski pravni svetovalec se vloži na TPD vloga za povišanje plač rj| q Judorasu sploh ne govorimo, rudarjem. Odločno pa odklanjamo spre- membo čl. 26 odst. 2 po predlogu, ki ga stavlja NSZ in izjavljamo, da bi naša Zveza na ta način spremenjeno besedilo nikdar ne podpisala.« Ako bi obveljalo, da se mezde regu- Mi vemo, zakaj so ti gospodje vse to delali. Žrtve so najbolje isredstvo za pobijanje razredne zavesti rudarjev, za uničenje njih enotnosti in za uničenje edine prave svobodne strokovne orga- lirajo, kadar se razmere bistveno spre- nizacije Zveze rudarjev Jugoslavije. — mene, potem bi se s TPD lahko natezali brez konca in kraja o tem ali so se razmere bistveno spremenile ali ne in vedno bi lahko TPD rekla, da ima ona prav. Take spremembe kolektivne pogodbe v sedanjih razmerah bi bile le v korist TPD. I t Iz gornjega je dovolj razločno razvidno, kako se narodni socialisti razumejo na zastopstvo radarjev. V tem. je bistvo njih lažiprijateljstva do rudarjev. Zato, vi rudarji in ostalo delavstvo, spoznajte jih, ne samo po obličju, temveč tudi po njihovih dejanjih. Zato za njih plačilo glasujte v nedeljo s celo rdečo glasovnico za kandidatno listo Zveze rudarjev Jugoslavije, ostale glasovnice pa vržite vstran! Zaveden rudar. SV. LOVRENC NA POHORJU 1 . > \ v n<»\ u n«U<|ten\ Letoš- nja zima dela hude preglavice delavskim starišem. Zaslužek je komaj za prehrano in kurivo, ali pa 5e za to ne, dočim za obleko ne zadošča. Otrdci so slabo oblečeni m večkrat nlit v šolo ne morejo, ker se stariSi boje, da bi se jim otrok ne prehladil in zbolel, ko pa nima ne toplega (perila in ne cele obleke ter obutve. Seveda velja to tudi. .glede prihajanja k maši v mrzlo cerkev ob nedeljah. Toda lekdo je prišel na idejo, da se revščina in mraz lahko »panata« s palico. Od udarcev torto kožo je treba še hladiti, ne pa, da bi jo moral človek toplo pokrivati, kaj ne? v,».iu i *. > i .. Ml ‘ t 'i ■ *»i,l i n mi TEZNO PRI MARIBORU Dramski odsei »Vzajemnosti« vabi vse somišljenike, kateri bi bili voljni sodelovati v ponedeljkih, sredah in četrtkih zvečer w gostilni Felič. Vljudno vabi — odbor. SELNICA OB DRAVI Letošnja zima je bila precej ugodna za spravljanje lesa s hribov. Predvsem so vozili les v dolino iz gozdov okrog Su Duha. Toda kljub snegu je spravljanje lesa po kobanskih grapah prava muka. Voda, ki se zbira z reber spreminja sneg v led, da postane pot »pasna za živino in človeka. Prevoz okrog 2 in pol kubična metra posekanega lesa si sanmi od blizu Sv. Duha v dolino' traja pet ur. ne vštevži čas za nakladanje. Z vozom morata najmanj dva človeka. Za tako vožnjo dobi gospodar din 140. Konje je treba dobro krmiti, ker sicer ne vzdrže. Poleg sena porroijo najmanj 18 kg koruac na dan. Tako tudi' ta posel ni kdo ve kaj donosen. Najmanj haska imajo pa seveda hlapci, dasi največ trne. Naši gozdovi se tako izkoriščajo, da v desetih le- dramskem odseku na vaje, katere se vršijo ob tih ne bo več kaj iprodati iz njih Orožne vaje (Sv. Lovrenc) Vpraianje: Moj mož, ki je bil zaposlen kot delavec v lesni industriji, je bil sedaj poklican za tri mesece k vojakom. Skrbeti morami za tri nepreskrbljene otroke. Kam naj se obrnem, da dobim kako podporo? Odgovor: Obrnite se na občino, ki Vam. bo napravila prošnjo za državno ipodporo. Za 4 tedne orožnih vaj pa bo moral Vašemu možu plačati miezdto tudi delodajalec. Nerešen rekurz (Prevalje) Vpraianje: Sosed me je poškodoval in bi moral plačati odškodnino. Proti sodbi je vložil rekurz. Od tega je preteklo že 3 mesece in še nimam nobene rešitve. Kaj naj napravim? Odgovor: Čakajte še naprej, da dobite rešitev. Sodišča so v večjih oddelkih preobložena Z delom in bo tudi Vaša zadeva prišla redoma na vrsto. Lahko pa zopet o ipriliki vprašate na sodišču, kaj je z zadevo. Oporoka (Maribor) Vpraianje: Imam očeta, ki če že zelo star ter živi z neko žensko v skupnem gospodinjstvu. Ali lahko napravi oporoko, s katero bi zapustil dotični ženski in njenimi svojcem vse svoje premoženje, svoje otroke pa ‘povsemi prezrl? Odgovor: Tudi če napravi Vaš oče oporoko^ jn Rusijo, v kateri bi svoje premoženje v celoti zapustil tujim ljudem, bi vendar njegovi otroci lahko zahtevali zase polovico premoženja, kot njuni dediči. Razlastitev Vpraianje: Cestni odbor hoče razširiti banovinsko cesto. Ker je moja hiša tako blizu ceste, da bi jo bilo treba radi razširitve ceste podreti, me hoče cestni odbor razlastiti in plačati znatno iprenizko •odškodnino. Ali lahko proti temu kaj ukrenem, zlasti, ali smem zahtevati posebno- cenitev hiše s predlogom, da se ta odškodnina odmeri po tako ugotovljeni vrednosti hiše? Odgovor: Kadar zahteva #obči blagor, mora vsak lastnik odfetopiti svoje stvari javnim ustanovam proti primerni odškodnini. Tak primer je podan tudi, če se namerava razširiti cesta. Zato se proti razlastitvi hiše ne boste mogli z uspehom upirati, ako bi mogli dbkazati, da bi bilo možno razširitev ceste izvršiti enako dobro brez razlastitve Vaše hiSe in brez škode za javni blagor. Sicer pa boste mogli ugovarjati le višino odmerjene odškodnine. Zoper odmero se morete ipritoiiti na poseben razsodišč-ni odbor, čigar izrek o odškodnini pa je dokončen. V svoji pritožbi morete navajati, da je Vaša hiša več vredna, kakor je Vam prizna- na odškodnina za njo, ter se morete pri tem tudi sklicevati na posebno cenitev ipo sodnih cenilcih. Nikakor pa ni cestni odbor, odnosno banovina dolžna Vam postaviti radi razlastitve druge hiše. £acln|« vmU Francoska cenzura — svobod* poročanja T političnih zadevah. V francoskem parlamentu se je vršila včeraj velika debata o cenzuri. — Na tozadevno zahtevo poslanca s. Leona BluJna je ministrski predsednik Daladier izjavil, da bo naročil vodstvu cenzure, da dopušča popolno svobodo v političnih zadevah. Vohuni na Holandskem. Zadnje dneve so aretirali na Holandskem' večje Število vohunov, ki so zbirali poročila o holandskih utrdbah na meji za tuje države. Zalotili so med drugim nekega fotografa, da je fotografiral za nek športni časopis, pa se je izkazalo, da ta list že dve leti ne izhaja več. V Kolumbiji se je razbilo prometno letalo. 15 potnikov je mrtvih, med njimi vojni minister, minister. Danski parlament je odklonil predlog, da bi Danska zapustila Društvo narodov in prosila Nemčijo za posredovanje za mir med Finsko |iniiiiuHiaiiiiiiiuiiiiiiiilulllllllllllllllUllllimHI ’ LJUDSKA SAMOPOMOČ v Mariboru, rag.pom. blagajna znana domača zavarovalna usta* nova v Dravski banovini, ki plodonosno deluje te od leta 1927 In je Izplačala tekom obstoja nad S7 milijonov din na pogrebninah Ib doti. Zavaruj« aa pogrnbnlno zdrav* osebe obeh spolov od 17. do 70. leta do največ din 10.000*— In aa tfolo mladoletne od 1. do 18. do največ din 25.000*— plačljiva eb dovršenem 21. leto. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA MALI OGLASI Hall e 1 ta tel |l kapa« fef o aklcentfi« pri n«ilh Inserentlhl 9, II. 13, 15, 17, 19, 20, -n, 24, 26, 28, 30 Itd. otroikl Predpasniki ženski lastna manipulacija vedno novi kroji največja liblia M i ( d a I e n i k a obl aC II n 1 e a A. KumpnrlCak, Maribor (Palača dr. Sedaj) Valvazorjeva — Dvofakova ulica — (amer Fiankopanova ul.) MoSke, ienske obleke po meri. Krojač v hlSl. • PRANC REICHER. MARIBOR Tržaška cesta 18, se priporofia cen), občinstva za Izdelavo oblek za gospode in dam« 90 nat* nižjih dnevnih cenah. Hitra Izdelava« ZahMialte vedno In pomod knih In pecivo Iz Delavske pekmne u nsumra. s Telefon 232« la kontoreil izdala in urejuje Adolf Jelen v Mariboru, Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.