GLASNIK
URADNI VESTNIK OBČIN: GROSUPLJE • HRASTNIK • LJUBLJANA-BEŽIGRAD • CENTER • MOSTE-ROLJE • SISKA • VIC-RUDNIK S ZAGORJE OB SAVI IN MESTNEGA SVETA LJUBLJANA
LJUBLJANA, 28. M ABC A 1%7
LETO XIV., ST. 12
MESTNI SVET
zz
Na podlagi 27. in 47. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik, it 38.64) in 4. člena odloka o postopku in načinu označevanja imen ulic, cest, trgov in naselij ter zgradb na območju Ljubljane (Glasnik, št. 3265), je Mestni svet na 27. redni seji, dne
15.	marca 1967 sprejel
ODLOK
o spremembi In določitvi Imen cest
ter ulic na območju Ljubljane
V	občini Ljubtjana-Center:
1.	člen
Odcep od Hradeckega ceste proti Golovcu se imenuje
Pot na Golovec.
V	občini Ljubljana-Vič-Rudnik:
2.	člen
Pravokotna ulica na ulico V Mur-glah v soseski M-I se imenuje
Javorjev drevored.
3.	člen
Ulica, ki poteka vzporedno z ulico V Murglah in pravokotno na trlico Javorjev drevored v soseski M-l
sc imenuje
Pod hrasti.
A člen
trlica, ki poteka vzporedno z ulico Pod hrasti in pravokotno na ulico Javorjev drevored v soseski M-l se Imenuje
Ped topoli.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan Po objavi v Glasniku.
St.: 016-020 *7.
Datum: 15. marca 1967.
predsednik
mestnega sveta Ljubljana
ing. Marjan Tepina, 1. r.
23
Na podlagi 3., 4., 20., 23. in 34. člena zakona o varstvu pred naravami in drugimi hudimi nesrečami (Ur. list SRS, št 42/66) ter točke c)
in 50. člena statuta mesta Ljubljana (Glasnik, št. 38 64), je Mestni SVet na 27. redni seji, dne 15. rnar-Ca 1967 sprejel
ODLOK
0 ustanovitvi štaba sa varstvo pred U*raVKim» la drugimi hudimi nesrečami 'ma mesto Ljubljana
ravnih in. drugih hudih nesrečah, za zaščito ter reševanje občanov in imo v in e ter odstranjevanje nastalih posledic.
Krajevne skupnosti, delovne organizacije, ustanove in druge organizacije, katere določi mestni svet s posebnim odlokom, morajo za izvajanje nalog iz svoje pristojnosti ustanoviti lastne štabe.
16.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi r Glasniku. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o ustanovitvi štaba za varstvo preti elementarnimi rn drugimi hudimi nesrečami za mesto Ljubljana (Glasnik št 27/6»).
Št.r 010-621*7.
JAVNA KANALIZACIJA
A člen
Javno kanalizacijo upravlja komunalno podjetje Kanalizacija v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: Kanalizacija). Javna kanalizacija je osnovno sredstvo Kanalizacije.
& člen
Temeljna naloga Kanalizacije je skrb za redno odvajanje odplak in meteornih voda, nadomestitev in razširitev kanalizacijskega omrežja in objektov na območju Ljubljane, v skladu s programi razvoja stanovanjsko - komunalne dejavnosti v mestu.
Kanalizacija ne odgovarja za motnje pri odvajanju odplak in meteornih voda ter za škodo, ki nastane zaradi višje sile (izreden naliv, naglo topljenje snega in druge elementarne nesreče).
Za opravljanje temeljne naloge iz 1. odstavka tega člena ima Kanalizacija v soglasju z mestnim svetom pravico določiti ceno za uporabo javne kanalizacije, ki jo plačujejo uporabniki kanalizacije.
6.	člen
Cena za uporabo kanalizacije obsega stroške eksploatacije, amortizacije, obresti na poslovni sklad, del stroškov za razširjeno reprodukcijo kanalizacijskega omrežja in sklade podjetja.
Del stroškov za razširjeno reprodukcijo mora zagotavljati vsaj plačilo anuitet za najeta posojila po programih razvoja stanovanjsko-ko-munalne dejavnosti na območju mesta Ljrobljane.
Razmerje v ceni,za uporabo javne kanalizacije med gospodinjsko in drugo potrošnjo določi mestni svet na predlog Kanalizacije.
7.	člen
Uporabnik javne kanalizacije, ki uporablja vodo iz javnega vodovoda ali lastnega vodnjaka in je priključen na javno kanalizacijo, plača uporabo kanalizacije po porabljeni količini vode. V primeru, da porabljene količine vode ni možno ugotoviti (če ni vodomera), jo določi Kanalizacija na podlagi meritve količine odtoka v javno kanalizacijo, v soglasju z uporabnikom. Ce ne pride do soglasja, se ustanovi arbitraža, v katero imenujeta prizadeti stranki po enega člana in enega člana odbor za komunalno gospodarstvo in promet.
8.	člen
Javno kanalizacijo in objekte projektira ter gradi v okviru lastnih sredstev in najetih kreditov za razširjeno reprodukcijo kanalizacijskih naprav Kanalizacija. Kolikor njene kapacitete ne zadoščajo, lahko odda navedena dela drugim, za tako dejavnost pooblaščenim organizacijam.
1.	člen
Ustanovi se štab za varstvo pred pravnimi in dragimi hudimi nesre-, tni pri mestnem svetu Ljubljana v nadaljnjem besedilu: štab).
S*ab izvaja preventivne ukrepe m organizira vodstvo akcij ob na-
2.	člen
Za učinkovito zaščito in reševanje občanov ter imovine ima štab enote, službe in štabe krajevnih skupnosti. Razen tega štab usklajuje in usmerja tudi delovanje štabov krajevnih skupnosti in organizaeij, katere so- dolžne sodelovati pri preprečevanju nesreč oziroma pri odstranjevanju nastalih posledic.
Štab izvaja naloge po načrtu za pomoč ob neravnih in drugih hudih nesrečah.
3.	člen
Štab izdaja ukaze za izvajanje akcij in za mobilizacijo štabov krajevnih skupnosti, posameznih služb, delovnih organizacij in materialnih sredstev ter navodila posameznikom.
Ukaze štaba so obvezni izvajati vsi organi, štabi krajevnih skupnosti, delovne in druge organizacije ter občani.
4.	člen
Vodjo in člane štaba ter njihove namestnike imenuje mestni svet s posebnim sklepom.
5.	člen
Štabi krajevnih skupnosti, strokovne službe, zavodi, delovne in druge organizacije (Rdeči križ, Zveza radioamaterjev), katerih sodelovanje je nujno. pri odstranjevanju nevarnosti in nastalih posledic, morajo imeti načrte za pomoč ob naravnih in drugih hudih nesrečah. Ti načrti so sestavni del mestnega načrta.
6.	člen
Za proučevanje posameznih strokovnih zadev lahko štab imenuje ustrezne komisije.
7.	člen
Štab se sestane ob vsakem izrednem stanju, ki nastane ob grozeči nevarnosti ali v primeru naravnih in drugih hudih nesreč v mestu Ljubljani, bližnji in po potrebi tudi "daljni okolici, ter občasnih vajah.
8.	člen
Strokovne in administrativne zadeve štaba opravlja Uprava za narodno obrambo pri mestnem^ svetu Ljubljana. "
9.	člen
Delo štaba financira mestni svet, v primeru delovanja pa družbenopolitična skupnost, za katero štab deluje.
Datum: 15. marca 1967.
Predsednik
mestnega sveta Ljubljana
neg. Marjan Tepina, 1. r.
24
Na podlagi 3. člena zakona o mestih, ki so razdeljena na občine (Ur. list SRS, št. M/64 in 36/65), 3. in 8. člena temeljnega zakona o pre-• krških (Ur. list SFRJ, št. 26 65) in 27. ter 47. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik, št. 38 64), je Mestni svet Ljubljana na 27. redni seji, dne 15. marca 1967 sprejel
ODLOK
e splošnih pogojih "a uporabo kanalizacije in opravljanja kanalizacijskih storitev v Ljubljani
SPLOŠNE DOLOČBE
I.	čten
S tem odlokom se predpisujejo splošni pogoji za eksploatacijo, vzdrževanje in gradnjo kanalizacijskih objektov in naprav, pravice in dolžnosti komunalne organizacije, ki opravlja storitve pri odvajanju odplak in atmosferskih voda ter uporabnikov teh storitev na območju mesta Ljubljane.
4	2. člen
Kanalizacija se deli na javno in hišno kanalizacijo.
Javna kanalizacija obsega:
—	mrežo zbiralnikov z vstopnimi jaški in požiralniki,
—	mrežo sekundarnih kanalov z vstopnimi jaški in požiralniki, ^
—	peskolove,
—	črpališča in druge objekte ter naprave na kanalizacijskem omrežju,
—	čistilne naprave.
Hišna kanalizacija obsega:
—	kanalizacijski priključek s pripadajočimi napravami in objekti na zemljišču,
—	kanalizacijo v zgradbah.
3. člen
Za javno kanalizacijo se štejejo primarni in sekundami objekti in naprave, ki ustrezajo navodilu o tem, kaj se šteje za sekundarno omrežje komunalnih naprav in napeljav pri gradnji komunalnih objektov (Ur. list SRS, št. 6/64).
GLASNIH
| 66
1 Kanalizacija lahko projektira in gradi kanalizacijske objekte in na-, prave izven območja mesta Ljtiblja-| ne, če ima za to razpoložljive kapa-i citete in da taka dela ne gredo v i škodo izgradnje kanalizacije v Ljub-| ljani.
Če financirajo javno kanalizacijo drugi investitorji, lahko oddajo taka j dela le za to dejavnost pooblaščenim organizacijam.
Investitorji in izvajalci javne kanalizacije morajo pri tem upoštevati gradbeno-tehnične predpise, ki jih s posebnim pravilnikom v 6 mesecih določi Kanalizacija v soglasju z mestnim svetom. V pravilniku Kanalizacija določi smernice za projektiranje in izgradnjo kanalizacijskih objektov in naprav.
Kanalizacijske objekte in naprave, ki jih gradijo drugi investitorji oziroma izvajalci v skladu s potrjenim programom stanovanjsko-komu-nalne izgradnje mesta, prevzame Kanalizacija v svoja osnovna sredstva po opravljenem tehničnem pregledu in po medsebojnem sporazumu.
HIŠNA KANALIZACIJA
9.	člen
Stroške za gradnjo in vzdrževanje hišne kanalizacije, ki ni oshov-no sredstvo Kanalizacije, nosi lastnik, uporabnik, upravljavec ali investitor zgradbe oziroma zemljišča.
10.	člen
Hišno kanalizacijo lahko gradi izvajalec, ki je pooblaščen za izvajanje takih gradbenih del. Pred zasutjem priključka na javno kanalizacijo je dolžan investitor ali izvajalec pravočasno obvestiti Kanalizacijo, ki je dolžna pregledati pravilnost izvedbe priključka.
11.	člen
Za priključek na javno kanalizacijo mora investitor imeti soglasje od Kanalizacije. Splošno soglasje o ugotovitvi možnosti priključka na zgradbo izda Kanalizacija investitorju brezplačno in gredo stroški za izdajo soglasja v breme cene za uporabo kanalizacije.
Vse ostale storitve Kanalizacije v zvezi z načrtom, izvedbo priključka ali nadzorstva plača investitor na podlagi naročila. Kanalizacija ima pri tem pravico zaračunati le stroške za dejansko opravljene* storitve.
Natančno se pogoji za izvedbo priključka določijo s pravilnikom iz
4.	odstavka 8. člena tega odloka.
12.	člen
Investitor, upravljavec, lastnik ali uporabnik zgradbe je dolžan novozgrajen objekt priključiti na javno kanalizacijo takoj, sicer pa, ko se javna kanalizacija zgradi.
Obstoječe zgradbe, ki so priključene na greznice, morajo investitorji, lastniki, uporabniki ali upravljavci priključiti na javno kanalizacijo v 6 mesecih po tem, ko je zgrajena javna kanalizacija.
Priključek na javno kanalizacijo mora biti izveden tako, da ni vezan na greznico. Opuščene greznice je treba očistiti, dezinficirati in zasuti. Ce se ne more priključiti zgradba neposredno na javno kanalizacijo, zaradi konfiguracije terena ali lastninskih odnosov, ter je potrebno priključek izvesti preko tuje nepremičnine, potem si mora uporabnik pridobiti soglasje organa upravljanja ali lastnika nepremičnine.
13.	člen
Ce je na javni površini več javnih kanalov, na katere je mogoče priključiti zgradbo, odloči Kanalizacija, na kateri javni kanal se priključi zgradba.
Praviloma neposredni priključek na zbiralnik ni dopusten.
VARNOSTNI UKREPI
14.	člen
Če lastnik, uporabnik, upravljavec in investitor po lastni krivdi poškoduje javno kanalizacijo ali se javna kanalizacija po njegovi krivdi zamaši, je dolžan pokriti vse stroške za odstranitev škode ali odmašitev javne kanalizacije.
Ce investitor priključi oziroma izvede priključek na javno kanalizacijo brez soglasja, Kanalizacija lahko priključek ukine, dokler izvedba ni usklajena z določili tega odloka oziroma tehničnimi pogoji izvedbe.
15.	člen
Zgradbe, pri katerih nastajajo škodljive odpadne vode, se smejo priključiti na javno kanalizacijo šele takrat, ko se zgrade in opremijo naprave za čiščenje odpadne vode.
Delovne organizacije, ki spuščajo v javno kanalizacijo škodljive odpadne vode, morajo naprave za čiščenje zgraditi v rokih, ki jih določajo predpisi o vodah.
16.	člen
V	javno kanalizacijo se ne sme odvajati ali odmetavati snovi, ki bi škodovale javni kanalizaciji ali delavcem, ki delajo pri vzdrževanju kanalizacijskega omrežja, posebno pa:
—	odpadne vode, ki vsebujejo kisline, alkalije ali razne soli; vode, pomešane s tekočimi goriva, olji, mastmi ali krvjo; vode, ki vsebujejo take snovi, ki bi mogle vplivati na material, iz katerega je kanal zgrajen. Navedene vode je treba pred spuščanjem v javno kanalizacijo primerno očistiti ali nevtralizirati v ustreznih napravah, ki jih mora projektirati, zgraditi in vzdrževati investitor, lastnik, upravljavec ali uporabnik zgradbe. Kanalizacija ima pravico pregledati projekte za čistilne naprave in spremljati njihovo gradnjo. Prav tako ima pravico pregledati odpadne vode v vsakem času;
—	povzročitelje nalezljivih bolezni ali snovi, ki so okužene s takimi klicami;
—	radioaktivne snovi, ki nastanejo pri uporabi izotopov v bolnišnicah, industriji, inštitutih in drugod;
—	snovi, ki razvijajo strupene ali eksplozivne pline ati drugače škodljivo vplivajo na kanalizacijo oziroma okolico;
—	gnoj, pepel, kosti, mavec, cement, pesek, cunje ali druge podobne predmete in snovi, ki bi lahko škodovali javni kanalizaciji, ogrožali njeno pravilno delovanje ali ovirali delovanje čistilnih naprav;
—	odpadno Vodo, ki ima temperaturo nad 30 stopinj Celzija.
V	primeru ugotovljenih okvar na napravah ati bolezni pri delavcih Kanalizacije, ki jih je povzročila fizična ali pravna oseba, je le-ta zanje odgovorna po veljavnih predpisih.
KAZENSKE DOLOČBE
17.	člen
Z denarno kaznijo do 3000 N-din se kaznuje komunalno podjetje:
1.	če ne opravlja temeljne naloge, to je skrb za redno odvajanje odplak in meteornih voda, nadomestitev in razširitev kanalizacijskega omrežja in objektov na območju Ljubljane, v skladu s programi razvoja stanovanjsko-komunalne dejavnosti v mestu (5. člen);
2.	če opravlja kanalizacijske storitve na območju izven mesta Ljubljane pod pogojem, da gredo v ško-
do izgradnje kanalizacije v Ljubljani (2. odstavek 8. člena);
3.	če ne pregleda pravilnosti izvedbe priključka (10. člen).
Za prekrške iz prejšnjih točk se kaznuje z denarno kaznijo do 300 novih dinarjev tudi za to dejavnost odgovorna oseba v prizadetem podjetju.
18.	člen
Z denarno kaznijo do 3000 N-din se kaznuje delovna organizacija ali druga pravna oseba, do 300 N-din pa fizična oseba:
1.	če javno ali hišno kanalizacijo gradi izvajalec, ki ni pooblaščen za izvajanje takih gradbenih del (3. odstavek 8. člena in L.stavek 10. člena);
2.	če ne gradi po gradbeno tehničnih predpisih, ki jih s posebnim pravilnikom določi Kanalizacija (četrti odstavek 8. člena);
3.	če napravi priključek na javno kanalizacijo brez soglasja Kanalizacije (11. člen);
4.	če novo zgrajenega objekta ne priključi na javno kanalizacijo takoj, sicer pa, ko se javna kanalizacija zgradi (12. člen);
5.	če obstoječe zgradbe, ki je priključena na greznico, ne priključi na javno kanalizacijo v G mesecih po tem, ko je zgrajena javna kanalizacija (2. odstavek 12. člena);
6.	če ne Izvede priključka na javno kanalizacijo tako, da ni vezan na greznico, in če opuščene greznice no očisti, dezinficira in zasuje (3. odstavek 12. člena);
7.	če odvaja ali odmetava snovi, ki bi škodovale javni kanal izaciji ali delavcem, ki delajo pri'vzdrževa- 1 nju kanalizacijskega omrežja v na- : sprotju z določili 16. člena.
Za prekrške iz prejšnjih točk se 1 kaznuje z denarno kaznijo do 300	!
novih dinarjev tudi odgovorna oseba pravne osebe.	-
KONČNE DOLOČBE
19.	člen
Splošno kontrolo nad izvajanjem določil tega odloka izvaja mestna komunalna inšpekcija.
20.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dah po objavi v Glasniku.
St.: 010-022/67.
Datum: 15. marca 1967.
Predsednik
mestnega sveta Ljubljana
ing. Marjan Tepina, 1. r.
OBČINSKE SKUPŠČINE
\
C
V
c
v
li
5
OBČINA
LJUBLJANA-
MOSTE-POLJE
65
! Na pocHagi 37.-člena zakona o vo-1 litvah odbornikov občinskih skupščin (Uradni list SFRJ, št. 11/63, 6/67) je Skupščina občine Ljubljana ) Moste-Polje na seji občinskega zbo-1 ra in seji zbora delovnih skupnosti, dne 24. februarja 1967 sprejela
ODLOK
o določitvi volilnih enot za volitve odbornikov in števila odbornikov, ki se volijo v vsaki volilni enoti v skupščini občine Ljubljana Moste-Polje
L člen
Za volitve odbornikov v občinski zbor, ki bodo dne 23. aprila 1967, se določijo na območju občine Ljubljana Moste-Polje naslednje volilne enote, v katerih se voli po en odbornik občinskega zbora, in sicer: Volilna enota št. 2 obsega: ulice in ceste: Zaloška do h. št. 56 do 63 a, Vodmatskn, Stara pot;
volilna enota št. 4 obsega:
ulice in ceste: Pokopališka do h. št. 13 in 16, Rojčeva od h. št. 12 in 13 do konca, Proletarska, Vide Pre? garčeve do h. št. p in 9; volilna enota št. 6 obsega: ulice in ceste: Ulica bratov Rozmanov, Zakotnikova, Poljska pot h. št. 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14 in 16 ter vključno 76;
volilna enota št. 8 obsega:
ulice in ceste: Pokopališka od h. št. 15 in 18 do konca, Ob železnici od h. št. 3 do konca, Baudkova; volilna enota št. 10 obsega: ulice in ceste: Bazoviška, Perče-va, Zvezna, Tovarniška;
volilna enota št. 12 obsega:	v
ulice in ceste: Kavčičeva h. št. J® in 17, Rožičeva, Kajuhova, Cesta v letališče; ■	, j,
volilna enota št. 14 obsega:	o
utice in ceste: KodroVa, Križu8’ Slovenska, Avšečeva, Stražarjev*)' v Cesta v Obrije, Industrijska, Smaf' tinska od h. št. 100 do 103 do konc8' h volilna enota št. 16 obsega: naselja: Šmartno ob Savi, Obrij6’ v Hrastje;	j g
volilna enota št. 18 obsega: naselji: Zgornja Zadobrova od F št. 1—145 ter h. št. 147, 173, 174 m v 175, Spodnja Zadobrova od h. št- g do 21;
GLASNIK
Volilna enota št. 20 obsega:
naselja: Zalog od h. št. 9 do 36, razen h. št. 26 Podgrad, Sp. Kašelj; volilna enota št. 22 obsega: naselja:	Vinje, Osredke, Vrh,
Klopce, Križevska vas, Zagorica; volilna enota št. 24 obsega: naselja: Mali Lipoglav, Veliki Lipoglav, Pance, Sela pri Pancah, Rep-'e. Brezje;
volilna enota št. 26 obsega:
naselja: Zadvor, Zavoglje, Pod-
molnik;
volilna enota št. 28 obsega:
naselje: Zg. Kašelj;
Volilna enota št. 30 obsega:
naselje: Vevče — del od h. št. 1 »o 55, od h. št. 156 do 172 in h. 192, 193, 194;
volilna enota št. 32 obsega:
naselje: Polje, del — od h. št. 1 °o h. št. 342;
volilna enota št. 34 obsega:
naselje: Bizovik;
Volilna enota št. 36 obsega:
Ulice in naselja: Hruševska, Kam-noseška, Litijska, Na gmajni, Stepanjih Štepanjsko nabrežje, Trpinčeva, Lamovci;
volilna enota št. 38 obsega:
ulice:	Marčenkova, Miklavčeva,
Moškričeva, Na peči, Ob Ljubljanici, Okiškega, Pintarjeva;
volilna enota št. 40 obsega: ulice in ceste: Koblarjeva, Kosovelova, Jana Husa, Zadružna, Poganska, Hradeckega, Koširjeva;
2.	člen
Za volitve odbornikov zn zbor dc-*°vne skupnosti, ki bodo 19. aprila 1967, se določijo na območju občine Ljubljana Moste-Polje naslednje vo-‘>lne enote in število odbornikov, ki se volijo v njih, in sicer:
V skupini gospodarstva: a) podskupina gospodarstva: volilna $nota št. 1, v kateri se v°li en odbornik, obsega delovno organizacijo:
Saturnus — obrat Zalog; volilna enota št. 3, v kateti se V°H en odbornik, obsega:
del delovne organizacije Satur-nus —_£E: embalaža, tiskarna, ara-°u'anta Saturnus in Toplarna;
volilna enota št. 5, v kateri se V01! en odbornik, obsega delovni or-8anizaciji:
Tovarno kleja in Kemično tovar-n° Moste;
v volilna enota št. 7, v kateri se °lita dva odbornika, obsega delov-0 organizacijo:
obrat MIZ — EE: klavnica, čredna, razsckovalnica, poltrajni odrček, trajni oddelek, ekspedit, upra-a> del maloprodajpe mreže, trans-^t, remont;
v volilna enota št. 9, v kateri se „nl> en odbornik, Obšega delovne or-8ariizacije:
o., Kombinat »2ito«, Mlin Fužine, Zalog;
V ,y°lilna enota št. II, v kateri se ,, u en odbornik, obsega delovne or-«b«zacije:
Združene papirnice Ljubljana — 0,': delavnice, vozni park, uprava, uratDUR, Metalurški inštitut Polje; v Volilna enota št. 13, v kateri se ( ‘ en odbornik, obsega delovni or-ah’zaciji:
Mineral, Zidar Kočevje;
V01Volilna er>°la M. 15, v kateri se gtir)l. en odbornik, obsega delovno or-
^pradis — centralni obrati;
Vr,] Milna enota št. 17, v kateri se taen odbornik, obsega delovni or-”uližaciji;
k
GP Tehnika — mehanična delavnica, betonarna, železokri vnigg; gra-moznica Fužine, GP OBNOVA — centralni obrati;
volilna enota št. 19, v kateri se volita dva odbornika, obsega delovno organizacijo:
SAP Ljubljana;
volilna enota št. 21, v kateri se voli en odbornik, obsega delovno organizacijo:
Železniško transportno podjetje Ljubljana — postaja Moste;
volilna enota št. 23, v kateri se voli en odbornik, obsega delovne organizacije:
Mercator — EE Polje, Veletekstil Zalog 13 a, Tobak — poslovalnica Polje, vse gostinske organizacije z območja Polja, gostinci, člani zbornice ter gostinski delavci, ki delajo izven delovne organizacije z območja Polja, Istra-vino eksport-poslovalni-ca Zg. Kašelj, Dalmacija-vino Split —•_ poslovalnica Polje, Krajina vino
—	poslovalnica Zalog, vse gostinske organizacije z območja Most in zasebni gostinski delavci, člani zbornice ter gostinski delavci, ki delajo izven delovne organizacije, Poljopri-vredna zadruga Vis — poslovalnica Zaloška c., Slovenija-vino — poslovalnica Klunova ul., Vinoprodukt Zagreb '— poslovalnica Tovarniška, Kmetijska zadruga Vino-Koper — poslovalnica Pod ježami 10, Mercator — poslovalnica Moste, Tobak — poslovalnica Moste, Sadje-zelenjava
—	poslovalnica Moste, Prehrana — poslovalnica Bezenškova, Tovarna mesnih izdelkov — poslovalnica Moste, Ljubljanske mlekarne — poslovalnica Moste, Planika Kranj — poslovalnica, Zaloška c., Tekstil-promet, poslovalnice Moste, Cankarjeva založba — poslovalnica Zaloška cesta, Kurivo Moste, Semenarna — tržnica, Zaloška c., Kmetijsko živinorejski kombinat — tržnica, Zaloška cesta, Vinogradniško-živinorejski kombinat Ljutomer — Zaloška c., Hladilnica Zalog, Petrol — obrat Zalog in poslovalnici Moste, Koteks-Tobus, Zg/ Kašelj;
volilna enota št. 25, v kateri se voli en odbornik, obsega delovne organizacije:
OBLOGA, Mizarstvo Kašelj, So-boslikarstvo in pleskarstvo, Elektro-obnova, Mizarstvo in tesarstvo Zadobrova, Komunalno podjetje Sostro ter vse obrtnike, člane zbornice in obrtniške delavce, ki delajo izven delovne organizacije z območja Polja;
b) Podskupina kmetijstva:
Volilna enota št. 27, v kateri se voli en odbornik, obsega del delovno organizacije:
Agrokombinat Emona;
B.	Skupina prosvete in kulture:
Volilna enota št. 29, v kateri se voli en odbornik, obsega osnovne šole:
Sostro, Lipoglav, Besnica, Janče, Javor, Prežganje;
volilna enota št. 31, v kateri sc voli en odbornik, obsega osnovni šoli:
Vide Pregare, Jože Moškrič, Šolski center tiska in papirja, Prehodni mladinski dom, vzgojno varstvene ustanove: Angela Ocepek, Zelena jama, Jarše;
C.	skupina zdravstva in socialnega varstva:
volilna enota št 33, v kateri se volita dva odbornika, obsega zdravstveni dom dr. Miha Kamin, Lekarna Moste, Zavod za socialne delo, Lekarna Polje;
volilna enota št 35, v kateri se voli en odbornik, obsega del delovne organizacije Bolnice za duševne in živčne bolezni Polje.
D.	Skupina delovnih ljudi v državnih organih, družbenih organizacijah in društvih: volilna enota št. 37, v kateri se voli en odbornik, obsega:
uprava skupščine občine, občinski odbori: SZDL, ObSS, RK, ZZB, občinski komite ZKS, občinski komite ZMS, Društvo prijateljev mladine, Občinska zveza za telesno kulturo, Občinski svet zveze kulturno-prosvetnih organizacij, Delavsko športno društvo »SLOVAN«, Pisarna za pravno pomoč, Carinarnica, Veterinarska postaja »POSAVJE«, delavci postaj milice: Moste in Polje, Stanovanjsko podjetje Moste-Polje.
3.	člen
Ta odlok začne veljati takoj.
St.: 020-1/67-1.
Datum: 14. marca 1967.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Vlado Črne, 1. r.
OBČINA
LJUBLJANA-
ŠIŠKA
66
Na podlagi 25. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Ur. List SRS, št. 20-220/65) in na podlagi določil svojih statutov, so na sejah obeh zborov skupščine občin: Ljub-ljana-Bežigrad dne 14. febr. 1967, Ljubljana-Siška dne 28. febr. 1967 in Ljubljana Vič-Rudnik, dne 23. februarja 1967 sprejele
ODLOK
o povračilih in nagradah sodnikom porotnikom občinskega sodišča II v Ljubljani
1.	člen
Sodnikom-porotnikom občinskega sodišča II v Ljubljani pripada povračilo dejanskih stroškov (potnih stroškov ter stroškov za prehrano in prenočišče), nastalih zaradi opravljanja funkcije sodnika porotnika, povračilo za izgubljeni osebni dohodek oziroma zaslužek in nagrada.
I.	Povračilo dejanskih stroškov
2.	člen
Potni stroški obsegajo stroške prihoda in povratka sodnika-porotnika od kraja njegovega prebivališča do sedeža sodišča ali kraja, kjer opravlja sodniško funkcijo. Stroški za prevoz se priznajo v višini dejanskih stroškov potovanja z javnim prometnim sredstvom.
Kjer ni javnega prometnega sredstva, ali če sodnik-porotnik javnega prometnega sredstva iz upravičenih razlogov ni mogel uporabiti, ima pravico do kilometrine. Kilometrina se prizna samo, če je razdalja od prebivališča do kraja, kjer naj bi sodnik-porotnik opravljal sodniško funkcijo, oziroma od prebivališča do železniške ali avtobusne postaje večja kot 4 km v eni smeri.
Kilometrina se ugotovi in izračuna na podlagi uradnih podatkov in znaša toliko, kolikor to določa odlok skupščine občine Ljubljana-Siška.
3.	člen
Povračilo stroškov za prehrano in prenočišče sc prizna sodnikom-porotnikom v obli,1:) dnevnice ob pogojih, ki jih določa veljavni odlok ob-
čine Ljubljana-Siška o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo občinskim organom med materialne stroške, in sicer največ do višine zneska, do katerega se prizna dnevnica v breme materialnih stroškov občinskih organov za službena potovanja njihovih delavcev.
II. Povračilo za izgubljeni osebni dohodek ali zaslužek
4.	člen
Delavci, ki so odsotni z dela zaradi opravljanja funkcije sodnika-porotnika, imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka po 86. členu temeljnega zakona o delovnih razmerjih (Ur. 1. SFRJ, št. 43-516/66). Delovna ali druga organizacija, v kateri delavec dela, izplača delavcu nadomestilo osebnega dohodka, sodišče pa ga organizaciji povrne.
Osebe, ki ne delajo v delovnih ali drugih organizacijah (upokojenci, kmetje, samostojni obrtniki, gospodinje in drugi prosti poklici) in ki zaradi opravljanja funkcije sodnika-porotnika izgube zaslužek, imajo pravico do povračila za izgubljeni zaslužek. Višina povračila se določa glede na povprečni dnevni zaslužek teh oseb v kraju prebivališča sodnika-porotnika in glede na trajanje zamujenega časa.
III.	Nagrade
5.	člen
Nagrada se prizna sodniku-porot-niku glede na čas, ki ga prebije na sodišču. Nagrado prizna sodnikom-porotnikom predsednik sodišča po prosti presoji, vendar ne več kot 30 N-din za en dan opravljanja funkcije sodnika-porotnika.
IV.	Skupne določbe
6.	člen
Po končanih obravnavah, najpozneje pa 30 dni po obravnavi, predloži sodnik-porotnik zahtevek za povračilo dejanskih stroškov in izgubljenega zaslužka.
Ce ima sodnik-porotnik po 86. členu temeljnega zakona o delovnih razmerjih pravico do nadomestila osebnega dohodka, mu izda sodišče potrdilo o opravljanju funkcije sodnika-porotnika.
7.	člen
Sklep o povračilu'dejanskih stroškov, o povračilu za izgubljeni dohodek oziroma zaslužek in o nagradi izda predsednik sodišča.
8.	člen
Povračila in nagrade sodnikom-porotnikom se izplačujejo iz p sed računskih sredstev sodišča.
V.	Končne določbe
9.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha uporaba uredbe o povračilu stroškov in izgube na zaslužku sodnikom-porotnikom (Ur. T. LRS, štev. 48-181/56).
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA-BEZIGRAD
Štev.: 113-4/66-4
Datum: 21. II. 1967
Predsednik Jožko Pirnar, 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA-ŠISKA
Štev.: 1-113-3/67
Datum: 28. II. 1967
Predsednik
Miran Goslar, 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA-VlC-RUDNIK
Štev.: 022-20/66
Datum: 23. II. 1967
Predsednik
Ing. Slavko Jakofčič, 1. r.
OBČINA LJUBLJANA-VlC-RUDNIK
6T
Na podlagi 107. člena statuta občine Ljubljana-Vič-Rudnik in 5. člena temeljnega zakona o. prometnem davku (Uradni list SFRJ, št. 14/65, 29/65, 33/65, 57/65 in 52/66) je Skupščina občine Ljubljana-Vič-Rudnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 23. marca 1967 sprejela
ODLOK
o občinskem prometnem davku
1.	člen
Veljavnost odloka o občinskem prometnem davku na območju mesta Ljubljana, ki ga je sprejel mestni svet Ljubljana na 35. seji dne 25. januarja 1967 in je objavljen v »-Glasniku« št. 1/67, se razširi na območje občine Ljubljana-Vič-Rudnik, ki leži izven mestnega območja.
2.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskem prometnem davku (Glasnik, št. 59/65), ki ga je skupščina občine sprejela na seji dne 36. decembra 1965.
3.	člen
Ta odlok začne veljati z. dnem objave v »Glasniku«.
Številka: 421-29/67
Datum: 23. marca 1967
Predsednik skupščine občine Ljubljana-Vič-Rudnik ing. Slavko Jakofčič, L r.
68
Na podlagi drugega odstavka 1. člena zakona o določitvi skrbstvenega organa (Uradni List SRS, št. 40/66) in 107. člena statuta občine Ljublja-na-Vič-Rudnik je Skupščina občine Ljubljana-Vič-Rudnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. marca 1967 sprejela
ODLOK
o prenosu skrbstvenih zadev na Zavod za socialno delo I.jubtjana-Vič-
Rndaik
1.	člen
Opravljanje skrbstvenih zadev na območju občine Ljubljana-Vič-Rud-nik se v celoti prenese na Zavod za socialno delo Ljubljana-Vič-Rudnik.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«.
Številka: 021-4/67
Datum: 23. marca 1967
Predsednik skupščine občine Ljubljana-Vič-Rudnik ing. Slavko Jakofčič, 1. r.
Krajevna skupnost Horjul
m
Na podlagi 138. Herra zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/67) in sklepa zbora volivcev za naselje Šentjošt,. Buta-njeva, Planina, del Samotorice (hišna št. 1, 3, 4, 16 in 18) z dne 12. februarja 1967 je svet krajevne skupnosti Horjul na seji dne 7. marca 1967 sprejel
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območje Krajevne skupnosti Ho r jel.
I.
Uvede se krajevni samoprispevek namensko za novogradnjo osnovne šole Šentjošt v materialu, prevozu, delovni sili in drugih storitvah (v nadaljnjem besedilu: krajevni samoprispevek v naravi).
H.
Krajevni samoprispevek v naravi izpolnjujejo- občani šolskega okoliša Šentjošt, ki imajo stalno prebivališče v naseljih Šentjošt, Planina, Butanje-va in del Samotorice (hišne št. 1, 3, 4, 16 in 18).
n L
Krajevni samoprispevek v naravi se uvaja za čas od 1. aprila 1967 do 31. oktobra 1967.
IV.
Skupna investicijska vrednost novogradnje osnovne šole Šentjošt znaša 30,000.00» S-din.
Kot investitor novogradnje osnovne šole nastopa sklad za šolstvo občine Ljubljana-Vič-Rudnik, Krajevna skupnost Horjul pa bo sodelovala pri investiciji s sredstvi krajevnega samoprispevka.
Vrednost krajevnega samoprispevka v naravi znaša 10,000.000 S-din.
V.
Krajevni samoprispevek v naravi izpolnjujejo občani v obsegu, ki je določen v posebnem seznamu, sprejetem na zboru volivcev, ki je 'sestavni del tega sklepa.
Občani, ki ne bodo izpolnili krajevnega samoprispevka v naravi, bodo svoje obveznosti izpolnili v denarju, po vrednostih, določenih v tem sklepu.
Kadar bodo občan; krajevni samoprispevek namesto v naravi izpolnjevali v denarni obliki, ga je treba obračunati po takrat veljavnih cenah.
VI.
Dela iz I. točke tega sklepa morajo biti končana najkasneje do 31. decembra 1967.
VIL
Odbor za gradnjo šole Šentjošt se zavezuje, da bo skrbel za zbiranje sredstev krajevnega samoprispevka in za izpolnitev krajevnega samoprispevka v naravi.
Denarna sredstva krajevnega samoprispevka se zbirajo na tekočem računu KrajeVne skupnosti Horjul in se ločeno evidentirajo.
Glede prisilne izterjave krajevnega samoprispevka se uporabljajo določbe zakona o prisilni izterjavi prispevkov in davkov občanov.
VIII.
Gradbeni odbor za gradnjo šole Šentjošt skrbi za čimekonomičnejšo izpolnitev krajevnega samoprispevka v narav; im sodeluje z investitorjem pri izvajanju del gradnje.
IX.
Krajevnega samoprispevka so oproščeni občani, ki so navedeni v 144. členu zakona o prispevkih in davkih občanov,
X.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku.
Številka: 22/67
Datum: 23. marca 1967
Predsednik sveta krajevne skupnosti Horjul
Prane Golc, L r.
VABILO
■n 74. skupno sejo obeh zborov skupščine občine Ljubljana-Cent«*
Na podlagi 123. člena statuta občine L j u bijana-C enter sklicujem
74. skupne sejo obeh zborov
občinske skupščine Ljubljana Center, v sredo 29. 3. 1967 ob 16.3» v veli*1 sejni dvorani na Magistratu s tem DNEVNIM REDOM:
1.	Predlog proračuna občine Ljubijana-Center za leto 1967,
2.	Predlog odloka o pristojbinah za obvezne veter in arsko-sarriitame glede živine, živalskih proizvodov, živalskih surovin in odpadkov,
3.	Predlog sklepe, da se pritožba Rada Linznerja zoper sklep delavske# sveta Semenarskega kombinata Semenarna o imenovanju direktor/ zavrne,
4.	Kadrovske zadeve.
Morebitno odsotnost javite na telefon 22-268.
St. 06-01/67	Predsednik skupščine občine Ljubijana-Ce*1*
Datum : 24. marca 1967	Andrej Levičuik, L r.
VABILO
na 62. seje občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti skupščine ob#" Ljubljana-Vič-Rudnik
Na podlagi 121. člena statuta občine Ljubljana-Vič-Rudnik
sklicujem
62. sejo občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti skupščine ob#*1 Ljubljana-Vič-Rudnik, ki bo v četrtek, 30. marca 1967 s pričetkom 7. uri v sejni dvorani občinske skupščine, Ljubljana, Trg mladinskih & lovnih brigad 7/1.
Predlagam naslednji
dnevni red’:
V Predlog resolucije o usmeritvi razvoja občine v letu L967,
2.	Predlog proračuna občine za leto 1967,
3.	Predlog odločbe o finančnem načrtu posebnega računa za ceste leto 1967,
4.	Predlog odločbe o finančnem načrtu računa prispevka za upor^' mestnega zemljišča občine za leto 1967,
5.	Razprava o osnutku odloka o finančnem načrtu mesta Ljubljani leto 1967,
6.	Predlog odloka o območju, na katerem je dopustno pripuščanje I**/ in telic in o pavšalnem plačevanju odškodnine za oplojevanje k1" in tebe,
7.	Predlog odloka o premiji za kravje mlako v letu 1967,
8.	Predlog odloka o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitame P glede živine, živalskih proizvodov, živalskih surovin in odpadkov,
9.	Predlog sklepa o izdaji pooblastil za izdajanje zdravstvenih spričo' za živino,
1». Vprašanja odbornikov.
Prosim, da se seje zanesljivo udeležite. Morebitni izostanek sporV skupščinski pisarni (tel. št. 22-454).
St. : 06-17/65
Datum: 24. marca 1967
Predsednik skupščine fhčine Ljubljana-Vič-Rudnik
ing. Slavko Jakofčič, 1. r.
V S K H 1 H A
22	Odtok o spremembi In določitvi imen cest ter ulic na območju Ljubljane
23	Odlok o ustanovitvi Štaba za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami za mesto Ljubljana
24	Odlok o sploSnih pogojih za uporabo kamrltzacfje in opravljanju kanalizacijskih storitev v Ljubljani
6S Odtok o določitvi volilnih, enot za volitve odbornikov In Števila odbornikov, kt »e vot«o v vsaki volilni enoti v skupščino občine LJ ubl j »na- Moste-Polje
86 Odlok o povračlUh tn
kom porotnikom občinskega II v Ljubljani
nagradah
irrskeca
67	Odlok o občinskem prometnem občine Ljubljana-Vič-Rudnik
68	Odtok o prenosu skrbstvenih ZŠŠŠ ^ Zavod za socialno doto Ljubija!’1’ Rudnik
6» Sklep o uvedbi krajevnega spevka za del območja krajevne
nosil Horjul