Savinjske novice št. 48, 29. november 2019 1
Savinjske novice št. 48, 29. november 2019
2
Oglasi
Savinjske novice št. 48, 29. november 2019 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3
Tretja stran
Iz vsebine:
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-
njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož 
Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla-
gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred-
nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in 
oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto LI, št. 48, 29. november 2019. Izhaja vsak 
petek. Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinj-
ske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glav-
ni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: 
Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 
4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-
791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.
savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. 
Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 48, 29. november 2019 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
Po požaru na Okrešlju
400.000 evrov pomoči iz 
državnega proračuna .................................................. 5
Sosvet Upravne enote Mozirje 
Število obravnavanih zadev na 
upravnem področju narašča  .................................. 6
Luče
Dela v športnem centru 
gredo h koncu  ............................................................... 10
Krožišče pod gorenjskim klancem
Začetek gradnje še neznanka  ............................. 10
Zakonca Justa in Alojz Kladnik
Diamantno poroko praznovala 
v mozirski cerkvi  ......................................................... 20
Smučarsko skakalni klub Ljubno BTC
V intenzivnih pripravah na 
februarske tekme svetovnega pokala  ............ 25
FA
»Ni ga tiča čez prašiča!«
je strokovna monografija, ki obravnava koline 
na Slovenskem, zlasti njihove posebnosti in raz-
ličnosti po posameznih gastronomskih regijah, 
ter jih primerja s tovrstnimi običaji v tujini. Knji-
ga je delo etnologa Janeza Bogataja, ki je zanjo 
prispeval tako besedilo kot tudi skoraj vse foto-
grafije, posnete v petdesetih letih njegovih raz-
iskav in spremljanja praznika kolin po vsej Slo-
veniji. 
Bogataj v tej knjigi navaja tudi pesmi, prego-
vore in odlomke iz različnih pisnih dokumen-
tov, ki so skozi stoletja opisovali ter tudi opeva-
li koline. Monografija Ni ga tiča čez prašiča! s 
podnaslovom Kultura kolin na Slovenskem ima 
pomembno dokumentarno vrednost za prihod-
nje rodove, ki jih bo zanimalo, kako so živeli nji-
hovi predniki, kot etnološko gradivo pa tudi za 
raziskovalce z drugih področij. Knjigi je dodan 
slovar poimenovanj za jedi in izdelke na kolinah, 
ki je svojevrstno jezikovno pričevanje o tem raz-
nolikem prazniku.
Nekoč so bile koline za družino težko priča-
kovan praznični dan. Pozno jeseni, ko se je do-
volj ohladilo in sveže krme za živali ni bilo več, 
so prašiče zaklali. Na ta dan so za delo poprijeli 
vsi družinski člani, tudi otroci, ki so prašiča drža-
li za rep. Po starih verovanjih naj bi namreč v na-
sprotnem primeru ušel.
Gospodinja je poskrbela, da ni bil nihče lačen. 
Mizo je obložila s številnimi dobrotami, na koli-
ne pa so bili povabljeni bližnji in daljni sorodni-
ki ter sosedje. Ves dan je vladalo veselo razpo-
loženje, ki je svoj višek doseglo po večerji, ko so 
ljudje zaplesali, zapeli in si pripovedovali šalji-
ve zgodbe.
V tistem obdobju so bile koline naporno op-
ravilo. Včasih namreč niso imeli strojev za mle-
tje, zato so vse rezali na roke. Ni bilo niti topov 
niti mešalcev, posledično so izdelali manj salam 
in klobas. Ljudje so si med seboj pomagali, a so 
koline kljub temu lahko trajale kar nekaj dni. 
Skozi stoletja so koline predstavljale veliko 
več kot le praznik, ki je pomenil polno oblože-
ne mize s hrano. Na ta dan so se na podeželju 
veselili življenja. Kako tudi ne, saj se je meso na 
krožniku znašlo zelo redko. Danes je dosegljivo 
v vsaki trgovini za vogalom, a koline kljub temu 
še niso izumrle.
Kakšen status imajo danes v Zgornji Savinjski 
dolini, smo ugotavljali v tokratni temi tedna. Dej-
stvo je, da se potrošniki zaradi afer v prehranski 
verigi, nazadnje so v nekaterih mesnicah večjih 
trgovskih centrov odkrili, da mletemu mesu do-
dajajo aditiv žveplov dioksid oziroma žveplo v 
prahu, v vse večjem številu vračajo nazaj k do-
ma pridelani hrani. Ampak za prašiče tudi to ni 
dobra novica.
Savinjske novice št. 48, 29. november 2019
4
Tema tedna, Anketa
Naša anketa
Ali bogastvo kolin izginja?
Koline so stoletja našim prednikom predstavljale več kot le pra-
znik. Tedaj se je pri delu zbrala vsa družina, po njem pa so se po-
veselili. Meso se je namreč redko znašlo na jedilniku, danes pa je 
dosegljivo skorajda vsakomur. In čeprav ga je moč kupiti v super-
marketih in mesnicah skozi vse leto in se vse manj kmetov odlo-
ča za prašičerejo, koline niso izginile z zemljevida slovenskih ku-
linaričnih tradicij. Kako doživljajo koline naši sogovorniki – so jim 
praznik ali nuja?
Marjana Ermenc, Florjan
Že kot otrok sem spoznavala čar kolin, saj je bil 
moj oče mesar. Ko je klal po okoliških kmetijah, 
sem bila vedno zraven. Seveda tedaj ni bilo toli-
ko pripomočkov, ki so olajšali težaško delo klanja 
in predelave mesa. Tudi danes je to v naši mladi 
številčni družini praznik. Za delo poprimemo vsi. 
Pri klanju pazimo celo na polno luno. Dvomim, da 
bo nakup mesa v trgovinah razvrednotil pomen kolin. Industrijsko pre-
delane mesnine se nikoli ne bodo mogle primerjati z domačimi kloba-
sami ali domačim želodcem. A okus glede tovrstnih proizvodov je stvar 
vsakega posameznika.
Mateja Polak, Kokarje
Imamo manjšo kmetijo in prisegamo na eko 
hrano. Zato se mi zdi samoumevno, da tudi praši-
če za zakol vzredimo sami doma. Koline so potem 
praznik za celo družino. Kljub temu, da se pri pre-
delavi mesa poslužujemo različnih modernih pri-
pomočkov, delo pri nas traja potem skoraj ves te-
den, da je vse postorjeno, da so narejene kloba-
se, želodci. A imam občutek, da bodo vse te akcijske cene tako mesa kot 
suhomesnatih proizvodov kmalu razvrednotile pomen kolin. 
Jelka Grudnik, Ljubno ob Savinji
Že več kot desetletje in pol nimamo domačih 
kolin, sveže svinjsko meso, kolikor ga pri nas po-
rabimo, je v supermarketih zelo dostopno. Prav 
tako se pri nas poje zelo malo prekajenega me-
sa. Sicer tudi, ko smo imeli koline, zame ni pred-
stavljajo nobenega praznika, temveč trdo delo in 
garanje. 
Pripravila in fotografirala Marija Šukalo
Rudi Krsnik, Zgornje Pobrežje
Za mlade so koline pač dejanje, ki ga je potreb-
no opraviti. Zame osebno so praznik, pri katerem 
je bila v preteklosti udeležena vsa družina, tudi 
drugi sorodniki. Danes se dela, ki ob tem nastane, 
raje vsi izognejo in za mizo sedejo, ko je vse prip-
ravljeno. Sicer pri nas koljemo za lastne potrebe 
in o prodaji ali podarjanju mesa nisem nikoli raz-
mišljal. Vse pristane na domači mizi ob različnih priložnostih. Čeprav je v 
današnjem času moč meso kupiti skozi vse leto v supermarketih in mes-
nicah, se mi zdi, da bodo koline na kmetijah še vedno prisotne
Ivan Pečovnik, Podvolovljek
Ko sem začel klati pred skoraj pol stoletja, so 
bile koline praznik, potem so postale nujno zlo. 
Danes ob vseh aferah s hrano postajajo ponov-
no praznik. Meso doma vzrejene živali je bistve-
no boljše kvalitete kot tisto, ki ga je moč kupiti v 
supermarketih. A sodobne gospodinje se raje po-
služijo nakupa mesa v trgovinah, ker je bistveno 
ceneje. Tako se izognejo trdemu in umazanemu delu, ki je ob kolinah. 
Suhomesnati izdelki, narejeni doma, so bistveno boljši in kvalitetnejši od 
industrijskih, saj jim niso dodani nikakršni konzervansi.
KOLINE – NA PODEŽELJU ŠE VEDNO MOČNO PRISOTNE
Meso s trgovskih polic ne more nadomestiti domačih kolin
Koline so že od nekdaj del 
slovenske podeželske tradici-
je. Nekdaj so bile pravi družin-
ski praznik, takrat so celo šo-
loobvezni otroci navadno osta-
li doma. K hiši so prišli sorodni-
ki in sosedje. Po celodnevnem 
delu je sledila razkošna večer-
ja prvih kolin. 
Danes koline ostajajo obi-
čaj tistih, ki želijo uživati doma-
če meso in izdelke iz njih. Pravi 
čas za njih je od konca novem-
bra in vse do februarja, so pa da-
nes nekoliko omejene z zakono-
dajo. Poleg tega uradno niso po-
imenovane koline, ampak »zakol 
živali izven klavnice za lastno do-
mačo porabo«.
KOLINE OSTAJAJO SLOVENSKA 
»SPECIALITETA«
Koline so bile še v ne tako od-
daljeni preteklosti pomemben del 
prehranjevanja ljudi. Meso ni bilo 
tako lahko dosegljivo, kot je danes, 
poleg tega je bilo na mizi le občas-
no. Danes so nam različni kosi me-
sa na voljo v vsaki trgovini skozi 
vse leto, kljub temu koline ostaja-
jo slovenska »specialiteta«. 
Ker včasih hladilnikov ni bi-
lo, kasneje ne takoj pri vsaki hiši, 
je bila le zima tisti čas, ko so lah-
ko kmetje meso brez težav oh-
ladili in nato predelali v pečeni-
ce, krvavice, suhe mesnine z dalj-
šo trajnostjo, ocvirke, mast in še in 
še. Tudi danes še velja, da se mo-
ra od prašiča porabiti prav vse in 
da pri predelavi mesa ni dobro hi-
teti. To so nekdaj vedele vse izku-
šene gospodinje in seveda mesar-
ji, a je danes prevelika naglica pos-
tala tudi del kolin.
Pri kolinah ne sme manjkati izkušen mesar, ki poskrbi, da so mesni 
izdelki neoporečni.
Savinjske novice št. 48, 29. november 2019 5
Tema tedna, Aktualno
STARA PRAVILA ŠE VEDNO VELJAJO
Kljub vsem mogočim pripomočkom in dob-
rim možnostim hlajenja in zamrzovanja mesa 
strokovnjaki opozarjajo, da še vedno velja upo-
števati nekaj pravil. Prvo je že to, da so današnje 
zime dokaj mile, zato previdnost pri higieni in 
hrambi mesa na zakolih ne bo odveč. Za koline 
je smiselno izbrati žival iz domače reje, ki je pi-
tana z naravno krmo, saj so koline danes sino-
nim za zdravo in okusno domačo jed. Le izkušen 
mesar je sposoben meso razrezati dovolj hitro 
in poskrbeti, da bodo mesni izdelki neoporečni. 
Za to so potrebne številne potrebščine, od za-
čimb do posodja, mesoreznice, pravih nožev … 
Navsezadnje je treba vedeti, da okusnost 
mesnin ni samoumevna, ampak odvisna tudi 
od tega, s čim ljudje hranijo prašiča zadnje dni 
pred zakolom. Priporočljivi so ogljikovi hidrati, 
ki se spremenijo v sladkor, kar je pomembno za 
zorenje mesa. Poleg tega je treba prašiča pos-
titi 12 do 20 ur pred zakolom, saj je tako meso 
manj pokvarljivo.
ZAKONODAJA KOLINE NAMENJA ZGOLJ 
DOMAČEMU GOSPODINJSTVU
Pravila glede kolin oziroma zakola živali izven 
klavnice za lastno domačo porabo ureja tudi za-
konodaja. Poleg zakola prašičev dovoljuje le še 
zakol ovc, koz, gojene divjadi, kuncev in domače 
perutnine. Upoštevati je treba pravilnik o pogo-
jih za zakol živali izven klavnice za lastno doma-
čo porabo, ki med drugim določa, da lahko me-
so doma zaklane živali pojedo le člani družine, 
torej osebe, ki prebivajo v gospodinjstvu, vključ-
Irena Kos, 
svetovalka, specialistka II za predelavo 
mesa pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje: 
»Klanje za lastne potrebe predpisuje Pravilnik o pogojih za 
zakol živali izven klavnice za lastno domačo porabo (Uradni 
list, 117/2004). Lastna domača poraba je poraba članov druži-
ne, ki prebivajo v kmečkem gospodinjstvu, vključno z morebi-
tno najeto delovno silo in sorodniki. Prodaja ali podaritev me-
sa, ki ga pridobimo z domačim zakolom ni dovoljena! 
Živali morajo imeti pred zakolom post, ki naj ne bo daljši od 
20 ur, seveda pa morajo imeti na voljo vodo. Seveda je potreb-
no pred klanjem z živalmi ravnati humano, povzročati jim ne 
smemo nepotrebnega trpljenja in stresa, ki neugodno vplivajo 
na kakovost mesa in posledično mesnih izdelkov.
Zakonodaja predpisuje, da je potrebno živali predhodno 
omamiti z napravo s penetrirnim klinom (pištola za omamljanje) ali električnim tokom (električne 
klešče). Prav tako moramo po zakolu poskrbeti, da se meso ohladi, da lahko potečejo posmrtni pro-
cesi zorenja v pravo smer. 
Pri zakolu za lastne domače potrebe ne nastanejo živalski stranski proizvodi, saj se pri prašiču po-
rabi praktično vse, od rilca do repa. Kar vseeno ostane, se porabi za prehrano domačih psov in mačk 
ali se odda pooblaščenemu koncesionarju za odvoz le-teh. Zakol živali je potrebno evidentirati tudi v 
registru prašičev na gospodarstvu.«
no z morebitno najeto delovno silo in sorodni-
ki. Prodaja mesa ni dovoljena. To lahko izvajajo 
le kmetije, posebej registrirane za zakol, razsek, 
predelavo in prodajo mesa. 
Že skoraj desetletje in pol velja tudi pravilnik 
o registraciji in identifikaciji prašičev. Ta zago-
tavlja boljšo sledljivost živali, veliko je pripomo-
gel tudi k boljšemu varstvu potrošnikov in varo-
vanju zdravja ljudi. Pri tem pravilnik ne posega v 
pravico do klanja prašičev. Drugačna pravila ve-
ljajo za turistične kmetije, ki kot dopolnilno de-
javnost proizvajajo in predelujejo živila živalske-
ga izvora. Živali s teh kmetij morajo biti zaklane 
v registrirani klavnici oziroma v domači klavnici, 
ki ustreza veterinarskim predpisom.
Tatiana Golob
PO UNIČUJOČEM POŽARU NA OKREŠLJU
400.000 evrov pomoči iz državnega proračuna
Več kot 50 alpinistov in drugih 
prostovoljcev iz vse Slovenije je sodelovalo 
v akciji čiščenja pogorišča na Okrešlju.
Na seji državnega zbora, ki je bila 21. novem-
bra, so poslanci na prošnjo Planinske zveze 
Slovenije za pomoč pri sanaciji škode pogore-
lih planinskih koč soglasno sprejeli amandma 
k proračunu za leto 2020. V njem je zapisano, 
da se nameni finančna sredstva v višini 400.000 
evrov za obnovo Kocbekovega doma na Koroši-
ci in Frischaufovega doma na Okrešlju. 
PROŠNJO PODPRLO VSEH 90 POSLANCEV 
Po ocenah naj bi obnova oziroma gradnja no-
vih koč stala okoli milijona in pol evrov. Z odo-
brenimi finančnimi sredstvi iz državnega prora-
čuna je sedaj postavljen bolj realen temelj, na 
katerem se bo lahko začela gradnja. Planinci so 
s članarino v planinski organizaciji v letu 2019 
prispevali dobrih 45 tisoč evrov, Planinska zveza 
Slovenije (PZS) dodatnih 20 tisoč evrov, PD Celje 
Matica pa je odprl poseben transakcijski račun 
za prostovoljne prispevke.
V PZS so posebno veseli, ker je njihov pred-
log oziroma prošnjo za pomoč podprlo vseh 90 
poslancev. V sporočilu za javnost so zapisali, da 
je to jasen znak, da je planinstvo tisto, ki pove-
zuje Slovence vseh starosti, ne glede na politič-
no usmerjenost. 
ČISTILI ALPINISTI IN PROSTOVOLJCI
»Čeprav obstaja možnost, da bodo morali 
poslanke in poslanci ob morebitnem vetu v dr-
žavnem svetu o proračunu ponovno glasova-
ti, verjamemo, da bodo svojo podporo sloven-
skemu planinstvu izkazali tudi v tem primeru,« 
odločitev poslancev pozdravlja podpredsednik 
Planinske zveze Slovenije Miro Eržen.
PD Celje Matica je 16. novembra organiziral 
delovno akcijo čiščenja pogorišča na Okrešlju, v 
kateri je sodelovalo več kot 50 alpinistov in dru-
gih prostovoljcev iz vse Slovenije.
Benjamin Kanjir, foto: PD Celje Matica
Milijon in pol evrov
naj bi stala obnova domov na Korošici 
in Okrešlju. 
Savinjske novice št. 48, 29. november 2019
6
Iz upravne enote, Iz občin
SOSVET UPRAVNE ENOTE MOZIRJE 
Število obravnavanih zadev na upravnem področju narašča 
Načelnica Milena Cigale (desno) je predstavila poslovanje na 
upravni enoti od lanskega oktobra do letošnjega septembra. Ob njej 
je Romana Kleine, vodja oddelka za prostor. (Foto: Marija Lebar)
Upravna enota Mozirje je bila v le-
tu 2018 po številu upravnih zadev na 
zaposlenega na vseh področjih nad 
povprečjem upravnih enot v Sloveniji.
Načelnica mozirske upravne 
enote Milena Cigale je sklicala sre-
čanje koordinacijskega sosveta, ki 
ga sestavljajo predstavniki organov 
javnega sektorja in lokalne samo-
uprave na območju upravne eno-
te. Srečanje so pripravili sedmo le-
to zapored, potekalo je v četrtek, 14. 
novembra. Na njem so predstavni-
ki posameznih javnih služb in občin 
govorili o poslovanju v letu od prej-
šnjega srečanja in predstavili izzive, 
s katerimi se srečujejo. 
VEČ DELA V PRIMERJAVI Z 
LETOM 2018
Najprej je bilo predstavljeno de-
lovanje upravne enote. Kot je pove-
dala Cigaletova, je trenutno zapo-
slenih 20 uslužbencev, ki so orga-
nizirani v dva oddelka. V lanskem 
letu so opravili nekaj več dela kot 
leto poprej. »Iz vsebinskega poro-
čila o delu upravnih enot v Slove-
niji za leto 2018 izhaja, da je naša 
upravna enota po številu uprav-
nih zadev na zaposlenega na vseh 
področjih nad povprečjem uprav-
nih enot,« je poročala načelnica.
Podatki za letošnjih devet mese-
cev kažejo enak trend, torej, da bo-
do tudi letos presegli plan, zlasti na 
področju upravnih notranjih zadev. 
OBČINA MOZIRJE 
Razpravljali in odločali o prostorskih vprašanjih
Svetniki mozirske občine so 
sprejeli sklep o lokacijski preveri-
tvi za individualno odstopanje od 
prostorskih izvedbenih pogojev 
na območju Kulturnega doma Mo-
zirje in odlok o določitvi občinske 
takse za obravnavo zasebnih po-
bud za spremembo namenske ra-
be prostora.
LAŽJA REŠITEV JE LOKACIJSKA 
PREVERITEV 
Lokacijska preveritev je s spre-
membo prostorske zakonodaje 
nov institut povečanja prožnos-
ti, ki omogoča spremembe pro-
storskega načrtovanja brez spre-
minjanja občinskega prostorske-
ga načrta (OPN) ali občinskega 
podrobnega prostorskega načr-
ta. Uporablja se v nekaterih prime-
rih in se izvede na pobudo investi-
torja. V konkretnem primeru je Ob-
čina Mozirje podala pobudo za in-
dividualno odstopanje od odloka o 
OPN. Kulturni dom Mozirje je na ob-
močju kulturnega spomenika sta-
rega trškega jedra Mozirje, kjer je 
po veljavnem OPN dopustna prizi-
dava do 30 odstotkov tlorisne po-
vršine obstoječe stavbe. 
PRIZIDAVA PRINAŠA 
IZBOLJŠANJE STANJA 
Ker načrtovane prizidave kultur-
nega doma za potrebe knjižnice 
in drugih programov ni možno iz-
vesti znotraj določenih 30 odstot-
kov (prizidava bo zajemala 55 od-
stotkov sedanje površine kulturne-
ga doma) in ker z večjo prizidavo 
soglaša Zavod za varstvo kulturne 
dediščine Slovenije, se lahko izve-
de lokacijska preveritev z name-
nom individualnega odstopanja od 
prostorskih izvedbenih pogojev. 
Individualno odstopanje je spreje-
mljivo tako s kulturnovarstvenega 
kot s prostorskega vidika. Načrto-
vana prizidava namreč pomeni iz-
Na obeh področjih, tako na notra-
njih zadevah kot na prometu, se 
je število zadev v primerjavi z lan-
skim letom povečalo. Delo na od-
delku za okolje, prostor, kmetijstvo 
ter druge upravne zadeve poteka 
po zastavljenem poslovnem načr-
tu, brez bistvenih odstopanj. 
ZNATNO POVEČANJE VLOG S 
PODROČJA TUJCEV
Na vseh upravnih enotah so v 
porastu vloge, ki so vezane na tuj-
ce. Enako je v Mozirju, kjer se že 
vse leto povečuje število teh vlog, 
gre za 36-odstotno povečanje gle- 
de na enako obdobje lanske-
ga leta. V devetih mesecih lani so 
obravnavali 258 vlog, letos že 352. 
Izrazito je povečanje vlog za izdajo 
in podaljšanje enotnega dovolje-
nja za bivanje in delo (215), vlog za 
izdajo potrdila za podaljšanje do-
voljenja za začasno prebivanje (51) 
ter dovoljenj za stalno bivanje (29). 
Na območju tukajšnje upravne 
enote se tujci največ zaposlujejo 
kot vozniki pri avtoprevoznikih in 
v gradbeništvu. Najštevilčnejši so 
državljani Bosne in Hercegovine, 
nekaj jih je s Kosova in Srbije ter 
Ukrajine. Problemi, ki se pojavljajo 
ob prihodu tujcev, so vezani tudi na 
prijave prebivališč, kjer se srečuje-
jo s fiktivnimi prijavami le-teh. 
»Poseben problem predstavljajo 
tujci, zaposleni kot vozniki v med-
narodnem prometu in tako imeno-
vani detaširani delavci, ki so pre-
ko naših podjetij napoteni na delo 
v tujino. Pri našem delu, ki zahteva 
čedalje več sodelovanja s polici-
jo, se srečujemo s fiktivnimi prija-
vami, ponarejenimi listinami in po-
sledično povečanjem števila po-
stopkov ugotavljanja prebivališč,« 
je dejala Cigaletova.
REŠITVE IŠČE TUDI 
MINISTRSTVO 
Problema se zavedajo tudi na 
ministrstvu za notranje zadeve, 
saj na upravno enoto skoraj te-
densko dobivajo nova navodila za 
delo. Oblikovala se je medresorska 
delovna skupina na ravni različnih 
ministrstev, ki išče rešitve v sme-
ri, da se omejijo zlorabe glede pri-
jave prebivališča, izrabe socialnih 
transferjev, glede plačevanja dav-
kov in nenazadnje nasilja, ki se po-
javlja med vrstniki. 
»Omenila bi še, da ima poveča-
no število tujcev za posledico tu-
di povečanje števila vlog za drža-
vljanstva. Letos je teh že 12, v 2018 
jih je bilo 9 in 8 v 2017. Za drža-
vljanstvo lahko zaprosi tujec, ki v 
Sloveniji prebiva deset let, od te-
ga zadnjih pet let neprekinjeno,« je 
zaključila svoje izvajanje načelnica 
Cigaletova.
Na njeno poročilo so bili delno 
vezani tudi podatki nekaterih dru-
gih govornikov na sosvetu, med 
drugim komandirja Policijske po-
staje Mozirje. O tem bomo več po-
ročali v naslednjih številkah Sa-
vinjskih novic. 
Marija Lebar
Savinjske novice št. 48, 29. november 2019 7
Iz občin
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE REČICA OB SAVINJI 
Predlog občinskega proračuna dali v javno obravnavo 
Rečiški svetniki so soglasno potrdil predlog proračuna. 
(Foto: Barbara Rozoničnik) 
Rečiški svetniki so 14. novem-
bra na 7 . redni seji občinskega sve-
ta obravnavali predlog proraču-
na za leto 2020. S sklepom je bil 
predlog proračuna dan v 15-dnev-
no javno obravnavo. Ta se zaključi 
2. decembra.
IZPOSTAVILI POSTAVKE, KI 
ODSTOPAJO OD PREDHODNEGA 
PRORAČUNA
Računovodkinja Irena Štor-
gel je predstavila predlog pro-
računa. Skupno načrtujejo sla-
bih 2.850.000 evrov prihodkov in 
125.000 evrov kredita. Odhodki v 
predlogu proračuna znašajo slabih 
2.900.000 evrov in slabih 137.000 
evrov za odplačilo kreditov. Razli-
ko med prihodki in odhodki v višini 
60.000 evrov predstavlja ostanek 
sredstev iz leta 2019. 
MANJ SREDSTEV ZA KMETIJSKO 
DEJAVNOST
Na seji so se svetniki ustavi-
li ob postavkah, ki se uvajajo na 
novo ali odstopajo od predho-
dnih. Sem sodi Skupna občin-
ska uprava SAŠA regije in projekt 
Žegnan studenec. Investicijsko 
vzdrževanje občinskih prostorov 
se nanaša na obnovo kotlovnice 
in stavbnega pohištva, zmanjša-
la se je podpora kmetijski dejav-
nosti.
Po mnenju županje Ane Reber-
nik bi morali v prihodnje spreme-
niti predmet podpore. Kot je deja-
la, je naklonjena pospeševanju do-
polnilne dejavnosti na kmetijah, ne 
pa nakupu strojev. 
Pri prometni infrastrukturi se 
spremembe nanašajo na koncesi-
jo za modernizacijo občinskih cest, 
ki bi se naj pričela izvajati ob pri-
četku letne sezone prihodnje leto. 
Na novo se predvideva projekt Iz-
gradnja amfiteatra na rečiškem tr-
gu, v Spodnji Rečici je predvidena 
izdelava projektne dokumentacije 
za pločnik in avtobusno postajo. V 
letu 2020 naj bi se izvedla 1. faza, 
porabljena pa bi bila sredstva, pri-
dobljena iz sklada za sofinancira-
nje investicij po zakonu o financi-
ranju občin. 
SUBVENCIONIRANJE CEN ZA 
KANALIZACIJO SE Z LETOM 2020 
UKINJA
Z letom 2020 se ukinja subven-
cioniranje omrežnine za odvajanje 
in čiščenje odpadnih voda. S kon-
cesijo bo povezana večja investici-
ja v kanalizacijsko omrežje in viš-
ji stroški za urejanje občinskih ze-
mljišč. 
Za Zgornjesavinjski zdravstveni 
dom Nazarje na občini niso razpo-
lagali z ustreznimi podatki, plan je 
zato narejen na osnovi ocene. Ob 
pogoju, da bo občina uspešno kan-
didirala na razpisu Fundacije za 
šport, bodo obnovili športni objekt 
na Rečici ob Savinji. Predvidena je 
investicija v javno razsvetljavo. 
Program pomoči za primer na-
ravne nesreče predvideva sanaci-
jo ceste Homec, projektno doku-
mentacijo za most v Spodnji Reči-
ci in dodatnih 170.000 evrov za os-
tale poškodovane objekte. Za dolo-
čen čas treh mesecev je v občin-
ski upravi predvidena dodatna za-
poslitev zaradi dolgotrajnih odsot-
nosti zaposlenih. 
MOŽNOST USTANOVITVE ENOTE 
VRTCA ZA OTROKE S POSEBNIMI 
POTREBAMI
Županja je predstavila načrt 
nakupa in prodaje občinskega 
premoženja. Stanovanje na Med-
gen borzi se letos ni prodalo, saj 
se je nakazovala možnost ustano-
vitve enote vrtca za otroke s po-
sebnimi potrebami. V tem primeru 
bi morali prostore društev preme-
stiti v prostore nad Medgen borzo. 
Vendar število novorojenih otrok 
upada in verjetno dodatni pros-
tor ne bo potreben kljub realiza-
ciji oddelka za otroke s posebni-
mi potrebami.
Barbara Rozoničnik
boljšanje stanja tako v funkcional-
nem kot v oblikovnem smislu, saj 
ne zmanjšuje kvalitete obstoječe-
ga objekta.
TAKSA ZA OBRAVNAVANJE 
POBUD
Odlok o določitvi občinske takse 
za obravnavo zasebnih pobud za 
spremembo namenske rabe pros-
tora v OPN določa, da lahko obči-
na predpiše takso za obravnavanje 
tistih zasebnih potreb glede pro-
storskega razvoja, ki predstavljajo 
pobudo spremembe namenske ra-
be prostora v OPN. 
Plačilo takse ne zagotavlja spre-
membe namenske rabe prostora, 
temveč zgolj obravnavo ustreznos-
ti pobude na občini z vidika nje-
ne skladnosti s temeljnimi pravili 
urejanja prostora, cilji prostorske-
Takšen naj bi bil pogled na mozirski kulturni dom 
po prizidavi.
ga razvoja občine in pravnimi reži-
mi v prostoru ter z vidika možnosti 
opremljanja zemljišča s komunal-
no opremo in drugo gospodarsko 
javno infrastrukturo. Plačilo takse 
je pogoj za obravnavo pobude.
VIŠINA USKLAJENA Z DRUGIMI 
OBČINAMI
Prihodki iz naslova takse so na-
menski vir občine za financira-
nje nalog urejanja prostora. Od-
lok o določitvi takse za obravnava-
nje zasebnih pobud za spremem-
bo namenske rabe prostora v Ob-
činskem prostorskem načrtu Obči-
ne Mozirje določa višino takse za 
obravnavanje zasebnih pobud za 
spremembe namenske rabe pros-
tora, način plačevanja takse in po-
sledice neplačila takse. Višina ta-
kse, ki jo je predpisala Občina Mo-
zirje za posamezno pobudo za 
spremembo namenske rabe pros-
tora iz prejšnjega odstavka znaša 
za spremembo osnovne namen-
ske rabe prostora v stavbna zem-
ljišča 200 evrov in za spremem-
bo podrobnejše namenske rabe 
prostora 100 evrov. Višina takse je 
usklajena z občinami SAŠA regije.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 48, 29. november 2019
8
Intervju
ZVONE ZUPAN, PREDSTAVNIK ZA STIKE Z JAVNOSTMI CIVILNE INICIATIVE ZA OHRANITEV 
ZDRAVJA ZGORNJESAVINJČANOV 
»Direktorica Esova svojemu delu ni 
dorasla, župani pa se uspešno izmikajo 
finančnim odgovornostim«
Predstavnik za stike z javnostmi 
Civilne iniciative za ohranitev zdrav-
ja Zgornjesavinjčanov (CI) Zvone Zu-
pan nam je v pogovoru povedal, da se 
zahteve, ki so bile podane na prote-
stnem shodu maja letos, zelo počasi 
izvršujejo. V CI menijo, da direktori-
ca Zgornjesavinjskega zdravstvene-
ga doma Nazarje (ZD) Darja Es ni do-
rasla svojemu delu, župani kot usta-
novitelji Zgornjesavinjskega zdra-
vstvenega doma Nazarje pa se spre-
tno izogibajo svojim odgovornostim. 
Njihova dolžnost je namreč pokriti iz-
gubo in poskrbeti za kvalitetno zdra-
vstveno oskrbo občanov, predvsem 
za izvajanje nujne medicinske pomo-
či z zdravnikom v dolini. 
- Kaj menite o izvrševanju zahtev CI in ali 
ste kdaj glede tega sami obiskali Esovo in 
zahtevali odgovore?
Zahteve CI so bile podane, nekaj se jih je iz-
vršilo, nekaj pa ne. Zdravnici sta prišli, nekate-
ri imajo pripombe glede njunega znanja jezika, 
večinsko pa sem mnenja, da so kar dobro spre-
jete v našem okolju. Sestre jim pomagajo pri 
tem, direktorica Esova po drugi strani meni, da 
bi tudi lahko odšli zaradi tega, ker smo nestrpni. 
Z direktorico se je CI prvič srečala na skupnem 
sestanku z župani, kjer smo soočili nasprotna 
stališča obeh strani. Javnost se je dvignila zara-
di nastalih razmer. Nič ne bi pomagalo, če bi šli 
k direktorici na pogajanja. Odločili smo se, da po 
shodu počakamo pol leta na rezultate in se nato 
odločamo o nadaljnjih ukrepih. Bili smo potrpež-
ljivi, ampak skoraj leto bo kmalu naokoli, rešene-
ga pa je zelo malo.
- Kakšna je po vašem mnenju vloga občin 
v urejanju zdravstva v dolini?
Najhujše je, da je po našem mnenju kljub 
situaciji, v kateri je ZD, direktorica premalo 
pritiska na občine. Ustanoviteljice bi mora-
la Esova že prej postaviti pred dejstvo, da so 
dolžne sproti pokrivati izgubo, ne po desetih 
letih. Največji problem je, da je sedem občin 
ustanoviteljic, in tiste, ki imajo urejeno zdra-
vstvo v svoji občini, nimajo interesa za ureja-
nje nazarske zdravstvene postaje, kjer ima-
mo skupne dejavnosti vključno z nujno medi-
cinsko pomočjo.
- Ste v CI ponudili kakšno rešitev, človeka, 
ki bi prevzel vodenje ZD?
Glede na to, da gre za skupno dobro, je nekaj 
idej padlo, kdo bi lahko prevzel vodenje ZD. Tu-
di mene so nagovarjali. Bil bi izziv, če bi bil 20 
let mlajši. Ne zavidam Esovi, ampak morala bi 
se zavedati, kdaj je čas, da to mesto zapusti. Pri 
zdravnikih ne bi smela »šparati«, ne bi jim smela 
ukinjati nekih kilometrin in podobnega. Zdravni-
ke potrebujemo in sanacije ne bi smela izvaja-
ti nad njimi.
- Če bi Esova rekla, da odstopa, kako bi to 
sprejeli?
Jasno je povedala, da ne misli odstopiti.
- Je Esova premila do županov, bi morala 
zahtevati od njih, da finančno pomagajo ZD?
Direktorica bi morala vršiti velik pritisk na žu-
pane in sproti reševati izgubo. Res je, da so v 1. 
tromesečju letos ustvarili dobiček, ampak s tem 
v ZD ne bodo pokrili izgube.
- Menite, da je odgovornost za rdeče šte-
vilke na strani direktorice?
CI ni tista, ki bi se ukvarjala z Esovo kot direk-
torico, zato so drugi pristojni. Menimo pa, da je 
ona tista, ki je odgovorna za to, kar se je zgodi-
lo. V intervjuju za vaš časopis je zavajala javnost 
in župane. Esova trdi, da je vodenje ZD prevzela 
z vsemi pooblastili leta 2014, leto in pol pa je bi-
la prej že bila vršilka dolžnosti. 
Leta 2013 je kumulativna izguba znašala 
458.880 evrov. V letu 2014 ji je letno izgubo si-
cer uspelo zmanjšati, kumulative pa kljub temu 
ni znižala, ampak je v letih njenega vodenja po-
večana na 900 tisoč evrov, kar pomeni kar po-
lovico celotne izgube. Vršilec dolžnosti direktor-
ja ima ista pooblastila kot direktor in se na to ne 
more izgovarjati, da takrat ni imela pooblastil. 
- Kje so torej po vašem razlogi za izgubo?
Težava je v tem, da denarja ni nikoli bilo, saj 
so ga premalo dobivali. Po vseh kazalcih je v le-
tih njenega vodenja povprečna plača narasla za 
11 odstotkov, masa plač pa kar za 43 odstotkov. 
Število zaposlenih (na osnovi ur) se je z dob-
rih 40 dvignilo na 70. Preveč so zaposlovali in si 
izplačevali nadure. Sama organizacija poslova-
nja ni potekala optimalno. Pri njihovem poslova-
nju po moje »nič ne štrli ven«, ne gre za korup-
cijo, ampak izgubo bi morali sproti urejati. Me-
nim tudi, da revizija ne bo ugotovila ničesar po-
sebnega.
- Veliko je bilo pripomb na ukinjanje de-
javnosti. Kaj o tem menite vi?
Menim, da je prav, da se ukinejo dejavnosti, ki 
niso rentabilne. V zdravstvu sredstva pridobiva-
Zvone Zupan: »Centralizacija zdravstva 
državi odgovarja in z vsakim zapletom, kot je 
dežurstvo v dolini, teče voda na njihov mlin.« 
»Bolj je pomembno, da imamo pre-
bivalci doline urejeno nočno dežur-
stvo, bolj kot neke programe, ki pri-
našajo izgubo.«
»Največji problem je, da je sedem 
občin ustanoviteljic, in tiste, ki ima-
jo urejeno zdravstvo v svoji občini, 
nimajo interesa za urejanje nazar-
ske zdravstvene postaje, kjer imamo 
skupne dejavnosti vključno z nujno 
medicinsko pomočjo.«
Savinjske novice št. 48, 29. november 2019 9
Intervju
jo od ZZZS in iz tržnih dejavnosti. V Nazarjah je 
izredno malo tržnega dela, pa še izgubo jim pri-
naša. Tržna dejavnost bi morala poslovati pozi-
tivno. Nazarski ZD ima milijon kapitala in 900 ti-
soč minusa, kar je slabo. Zakaj je ZD med tisti-
mi v državi, ki najslabše poslujejo? Bolj je po-
membno, da imamo prebivalci doline urejeno 
nočno dežurstvo, bolj kot neke programe, ki pri-
našajo izgubo.
- Ena od vaših zahtev je ureditev dežur-
stev, ki jih med tednom ni.
Zadeva je dolgoročno izgubljena. Sama di-
rektorica pravi, da bodo po novem letu o tem 
odločali na ministrstvu. Zdravnikov je menda 
premalo, čeprav osebno smatram, da je problem 
v notranji organizaciji celotnega javnega zavo-
da. Občine bi morale skrbeti za to, da bi zdravni-
kom nudile stanovanja in še kaj, saj ni problem 
samo v plačah. A nihče nič ne naredi v tej smeri. 
Esova mora tudi med zaposlenimi naredi-
ti takšno vzdušje, da bodo zaposleni zadovolj-
ni in zdravniki ne bodo odhajali. Še danes se ne 
ve, zakaj so odšli trije. Govori se, da sta se bila 
dva pripravljena vrniti, če bi bilo notranje vzduš-
je boljše. Vodenje je zahtevno delo in ne verja-
mem, da je Esova temu dorasla. Pokazati mo-
ra rezultate. Ljudje opozarjajo na to, da mora-
mo imeti nujno medicinsko pomoč in zdravni-
ka v dolini. Kaj pa, če se kaj hujšega zgodi, kdo 
bo odgovarjal?
- Ali menite, da državi ustrezajo takšni za-
pleti?
V zdravstvu je dolžnost države in občin skrb 
za skupno infrastrukturo. Centralizacija zdra-
vstva državi odgovarja in z vsakim zapletom, kot 
je dežurstvo v dolini, teče voda na njihov mlin. 
Bodo pač stvar centralizirali. Razdrobljenost v 
dolini je razlog, da skupni projekti ne gredo ni-
kamor. Vsaka občina je lepo poskrbela za svoje 
potrebe, kaj pa so vlagali v skupno dobro? V do-
lini je veliko uspešnih podjetij, ki bi jih lahko po-
vabili, da sodelujejo pri reševanju perečega sta-
nja v zdravstvu.
- Je torej gradnja prizidka k zdravstvene-
mu domu v Nazarjah obsojena na propad? 
Kaj menite o možnosti gradnje zdravstvene-
ga centra na Ljubnem ob Savinji?
Če pri poslovanju javnih zavodov veljajo eko-
nomske zakonitosti, potem je potrebno najprej 
sanirati izgubo. Med zdravstvenimi domovi, ki 
so zgradili prizidke in jih je Esova izpostavila v 
intervjuju, večina posluje pozitivno, le nazarski 
štrli z velikansko izgubo. S strani občin je več 
kot neodgovorno, da se v nazarsko zdravstve-
no postajo, kjer so nekatere dejavnosti za vse 
občane, prej ni nič vlagalo. Temu so pripomogla 
tudi trenja med nekaterimi občinami.
Javno zasebno partnerstvo bi lahko razreši-
lo marsikakšno težavo, ne morem pa ocenjeva-
ti ponudbe podjetnika Iztoka Podkrižnika, saj ne 
vem, kakšna je in kakšne načrte ima. Rehabili-
tacijski center bi bil odlična zadeva za našo do-
lino. Sicer pa je predlagana lokacija povzročila 
kar nekaj nejevolje. 
- Se torej občine ne znajo povezovati pri 
projektih v skupno dobro?
Potreben bi bil nepristranski organ, ki bi ko-
ordiniral skupne zadeve. Zdravstvo je vseka-
kor ena od najbolj štrlečih zadev, ki čuti posle-
dice nepovezovanja. Pri cestni infrastrukturi se 
je zgodilo, da nimamo povezave na 3. razvojno 
os, kar je prava sramota. Prevladujejo parcialni 
interesi posameznih občin, skupni so redki. Po-
dobno razdrobljenost je čutiti na področju turiz-
ma. Že samo od sosedov Avstrijcev bi se lahko 
marsikaj naučili.
- Ali svet zavoda dovolj resno jemlje svo-
jo vlogo?
Šele ko se je »zgodila« civilna iniciativa, so se 
v svetu zavoda člani zavedeli, da gre zares. Že 
sestava sveta je pomembna, v svetu zavoda mo-
rajo biti ljudje, ki se na to tudi spoznajo. Zapisni-
ki sej so objavljeni le za zadnje leto, morali bi biti 
za vsa leta, saj je bila to ena od zahtev CI.
- Kandidirali ste za člana sveta zavoda, 
čeprav je to dokaj neobičajno, doslej je na-
mreč člana predlagala območna enota ZZZS.
Kandidiral sem za člana sveta zavoda s strani 
zavarovancev. To je bil prvi tak primer, so mi po-
vedali na Ravnah na Koroškem, kamor spada-
mo. Formalnih ovir, da bi kandidiral in zastopal 
zavarovance v svetu zavoda ni. Direktorica Eso-
va nas v intervjuju podučuje nasprotno. Iz raz-
govora pri direktorici OE ZZZS na Ravnah na Ko-
roškem pa mi je postalo jasno, da na pritiske iz 
doline iščejo še protikandidata. Vesel sem, da je 
izbrani novi član Franc Miklavc strokovnjak za 
področje financ in računovodstva, ki bo sigur-
no pomagal vodstvu javnega zavoda, da se zave 
položaja, v katerem se nahaja.
- Dobivate veliko pritožb pacientov?
Pritožb pacientov dobivamo kar nekaj. Prito-
žujejo se, da nimajo osebnega zdravnika, zara-
di neodzivnosti v ambulantah, saj se marsikdaj 
na telefone niso oglašali. Čakanje pred ambu-
lantami, nezadovoljno osebje, ki si ne upa nič 
reči, tudi preobremenjenost sester je izstopala. 
Ne vem, ali s tema dvema zdravnicama pokrije-
jo vse paciente. ZD bi moral voditi evidenco, ko-
liko ljudi nima osebnega zdravnika. Ljudje se ne 
želijo izpostavljati, zato raje napišejo anonimno 
na naš naslov.
- Tudi sami ste omenili negativno izkušnjo.
Tudi sam sem si izkusil, da neki petek ob 
enih nisem našel zdravnika v dolini. Prav tako 
si v času krompirjevih počitnic direktorica ne 
bi smela dovoliti, da so bili vsi trije zdravniki v 
Nazarjah odsotni. Tudi sama si je vzela dopust, 
kot pravi, samo en dan. 
Je pa možno, da so bili ljudje v dolini celo 
preveč razvajeni, saj je do pomladi vse delo-
valo brez težav. V nazarskem ZD je bilo do od-
hoda treh zdravnikov vse dosegljivo in to hit-
ro, prav tako so bila urejena dežurstva. Mož-
no je tudi, da so bili zato večji stroški dela. Prav 
gotovo je Esova veliko dosegla, ko je pripelja-
la dve zdravnici v res hitrem času, to priznava-
jo tudi drugi v zdravstvu. Pomembno je, da jih 
sedaj zadržimo. 
- S kakšno mislijo bi zaključili pogovor?
V ZD manjka sodelovanja. Treba bi bilo več 
komunicirati, se pogovarjati in dogovarjati. Naj-
bolj me skrbi, kako se bodo vsi vpleteni lotili iz-
gradnje prizidka. Na Ravnah sem od direktorice 
slišal, da smo bili že zelo blizu, da nas priključijo 
ZD Velenje. V CI si želimo, da ostane Javni zavod 
ZSZD Nazarje še naprej samostojni zavod, da se 
čim prej sanira finančno stanje in prične z izgra-
dnjo prizidka. Predvsem pa seveda, da se nujno 
uredi nujna medicinska pomoč in normalizirajo 
zdravstvene usluge tako, kot so bile pred krizo.
Tekst in foto: Štefka Sem
»V letu 2014 ji je letno izgubo sicer 
uspelo zmanjšati, kumulative pa 
kljub temu ni znižala, ampak je v le-
tih njenega vodenja povečana na 
900 tisoč evrov, kar pomeni kar po-
lovico celotne izgube.«
»Vesel sem, da je izbrani novi član 
Franc Miklavc strokovnjak za podro-
čje financ in računovodstva, ki bo si-
gurno pomagal vodstvu javnega za-
voda, da se zave položaja, v katerem 
se nahaja.«
»S strani občin je več kot neodgo-
vorno, da se v nazarsko zdravstveno 
postajo, kjer so nekatere dejavnosti 
za vse občane, prej ni nič vlagalo.«
»Potreben bi bil nepristranski or-
gan, ki bi koordiniral skupne zade-
ve. Zdravstvo je vsekakor ena od 
najbolj štrlečih zadev, ki čuti posle-
dice nepovezovanja.«
Savinjske novice št. 48, 29. november 2019
10
Iz občin, Organizacije
KROŽIŠČE POD GORENJSKIM KLANCEM
Začetek gradnje še neznanka
Z odstranitvijo starega objekta tik ob križišču je vidljivost sedaj 
večja. (Foto: Benjamin Kanjir)
Po obljubah s strani ministrstva 
za infrastrukturo bi se gradnja no-
vega krožišča v Preseki, ki bi bi-
stveno izboljšalo varnost in pre-
točnost prometa na tem delu mo-
zirske občine, morala že zdavnaj 
pričeti. Kljub temu je začetek grad-
nje datumsko še pod velikim vpra-
šajem, saj se čaka sprejem držav-
nega proračuna za prihodnja leta.
MOŽNO, DA KROŽIŠČA NE BO ŠE 
PAR LET
Po besedah mozirskega župana  
Ivana Suhoveršnika je začetek 
gradnje odvisen od tega, ali in kdaj 
bo ta postavka v državnem prora-
čunu. Ker se vedno znova vlaga-
jo različni amandmaji, sredstva pa 
prerazporejajo med različna ministr-
stva, pravega zagotovila za začetek 
ne more biti. Možnost, da tega kro-
žišča ne bo še par let, je zato pov-
sem realna. Je pa na projekt posve-
til prvi žarek, s tem, da je bil porušen 
objekt, ki je stal tik ob križišču. 
Benjamin Kanjir
LUČE
Dela v športnem centru gredo h koncu
V Lučah se bliža zaključku največja naložba 
zadnjih let, to je tamkajšnji športni center. Kot 
pravi župan Ciril Rosc, na občini računajo, da 
bo kljub nekaterim zamudam pri izvedbi objekt 
predan v uporabo še letos.
POTEKA IZVEDBA ŠPORTNEGA PODA
Precej opreme je že nameščene, trenutno po-
teka izvedba športnega poda. Sredi decembra 
je predviden tehnični pregled. Če bo šlo vse po 
načrtu, bi bilo lahko do konca leta izdano upo-
rabno dovoljenje.
Na novo pridobitev so se v Lučah pripravlja-
li kar nekaj časa in več let hranili denar za ures-
ničitev. Celotna investicija je ocenjena na okoli 
2,3 milijona evrov. Poleg denarja iz občinskega 
proračuna je občina za izgradnjo in opremo pri-
dobila okoli 40 odstotkov nepovratnih sredstev 
na dveh državnih razpisih. Lani so bili uspešni 
pri razpisu ministrstva za izobraževane, vzgojo 
in šport ter pridobili 448 tisoč evrov. Uspešna je 
bila tudi njihova prijava na razpis Eko sklada, od 
koder bodo po zaključku projekta dobili 472 ti-
soč evrov prav tako nepovratnega denarja. 
Marija Lebar
ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE, OBMOČNA ENOTA NAZARJE
Zaradi lubadarja škoda tudi na cestah, ne le na lesu
Na nedavnem srečanju sosveta Upravne eno-
te Mozirje je vodja nazarske območne enote Za-
voda za gozdove Slovenije dr. Darij Krajčič na 
kratko orisal stanje v gozdovih, ki jih pokriva 
enota. Povedal je, da posebne škode letos po 
neurjih niso beležili, je pa kar nekaj škode za-
radi lubadarja.
ŠKODE POD POVPREČJEM DRŽAVE
V območje enote sodijo gozdne površine v 
Zgornji Savinjski in Šaleški dolini. V obeh doli-
nah je bilo zaradi napada podlubnikov poseka-
nega okoli 50 tisoč kubičnih metrov lesa. Trenu-
tno se izvaja sečnja na večjih površinah na Gol-
teh. Kljub precejšnji škodi je Krajčič ocenil, da 
so škode v primerjavi s povprečjem v državi na 
našem koncu nižje. Vzrok, da je temu tako, pri-
pisuje zlasti dobremu sodelovanju med gozdarji 
in večjimi lastniki tukajšnjih gozdov. 
OBREMENJENE PROMETNICE
Zaradi obširnih sanacijskih sečenj in posle-
dičnega odvoza lesa iz gozdov so zelo obreme-
njene vlake, gozdne in občinske ceste. Prisotni 
župani so izpostavili zlasti vožnjo pretežko na-
loženih tovornjakov v času odjuge in razmoče-
nega terena, kar na cestah povzroča precejšnjo 
škodo, občinam pa za popravilo prometnic veli-
ke stroške. Zavzeli so se za bolj striktne zapore 
cest v neugodnih vremenskih razmerah, hkrati 
so izrazili razumevanje, da je od lubadarja napa-
den les treba čim prej umakniti iz gozdov.
GOSPODARJENJE Z ZVERMI
Krajčič je omenil še eno področje delovanja 
zavoda – gospodarjenja s prostoživečimi zava-
rovanimi živalmi. Kot je povedal, je medved v 
tukajšnjih gozdovih stalnica, vendar ni povzro-
čil kakih večjih škod. So pa na območju zazna-
li prisotnost petih mladičev križancev med vol-
kom in psom, ki so delali škodo pri tropih drob-
nice. Izdana je bila odločba za odstrel, za tri je 
že bila izvršena. 
Marija Lebar
Medved je v tukajšnjih gozdovih stalnica, 
vendar ni povzročil kakih večjih škod.
V športnem centru poteka polaganje spodnjega ustroja tako imenovanega športnega poda. 
(Fotodokumentacija Občine Luče)
Savinjske novice št. 48, 29. november 2019 11
Organizacije
KORONARNO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Prehrana bolnika naj bo individualno prilagojena 
Specialistka klinične dietetike 
Irena Volk je spregovorila o 
sodobnih trendih v prehrani 
bolnikov.
V prostorih gasilnega doma 
Mozirje je članom Koronarnega 
društva Zgornje Savinjske doline 
predavala specialistka klinične di-
etetike iz Bolnišnice Topolšica Ire-
na Volk. Spregovorila je o sodob-
nih trendih v prehrani bolnikov. Le-
-ti temeljijo na individualni obrav-
navi in prepoznavanju posamezni-
kovih potreb.
ZMERNOST V PREHRANI 
BISTVENEGA POMENA
Kot je povedala Volkova, danes 
ne govorimo več o prehrani oziro-
ma dietah za bolnike s posamezno 
vrsto bolezni. »Izhajamo iz člove-
kovih potreb in individualne obrav-
nave posameznika ter ugotavlja-
mo, v kolikšni meri težave izhaja-
jo iz načina prehranjevanja. Vedno 
na prvo mesto postavimo smerni-
ce zdrave prehrane in zdravega ži-
vljenjskega sloga. 
Z nepravilno prehrano ustvar-
jamo pogoje, ki lahko vodijo v po-
višan krvni sladkor, povečan krvni 
tlak in abnormalne vrednosti ho-
lesterola ali trigliceridov. Skupek 
naštetih zdravstvenih stanj imenu-
jemo metabolni sindrom ali inzu-
linska rezistenca. 
S prehrano lahko delno vpliva-
mo na omenjena bolezenska sta-
nja, ob vse večji pojavnosti debe-
losti v razvitem svetu pa velja pou-
dariti zmernost, ki je tudi v prehra-
ni bistvenega pomena,« je pove-
dala Volkova.
DRUŠTVO OZAVEŠČA IN 
POVEZUJE
Društvo koronarnih bolnikov 
Zgornje Savinjske doline je bi-
lo ustanovljeno februarja letos in 
združuje osebe, ki so že bile soo-
čene s srčno žilnim dogodkom ali 
pa zanje obstaja povečano tve-
ganje. 
Predsednik društva Slavko Bric 
je z ekipo sodelavcev pričel z ure-
sničevanjem programa, kamor so-
di ozaveščanje, podpora in druže-
nje članov.
Tekst in foto: Barbara 
Rozoničnik
SVETOVNI DAN SLADKORNE BOLEZNI
Letos pod geslom Zaščitite svojo družino
O diabetesu se učijo že osnovnošolci, ki se pripravljajo na 
tekmovanje iz znanja o tej bolezni.
Anton Venek: »V društvu se zavedamo, da je eno izmed naših 
najmočnejših orodij v boju z boleznijo znanje.«
V dvorani kulturnega doma 
na Rečici ob Savinji se je 14. no-
vembra zbralo lepo število članov 
društva zgornjesavinjskih diabeti-
kov, ki jih je nagovoril njihov pred-
sednik Anton Venek. Ozrl se je na 
razširjenost sladkorne bolezni in 
potrebnost letošnjega gesla pra-
znika »Zaščitite svojo družino«. 
Različne inštitucije ugotavljajo, da 
zavoljo nezdravega načina življe-
nja v svetu grozi epidemija te bo-
lezni. Trenutno za to boleznijo bole-
ha 425 milijonov ljudi, v desetih le-
tih naj bi ta številka narasla na 522 
milijonov. 
BOLEZEN ZELO PRISOTNA TUDI V 
NAŠI DOLINI
S to neozdravljivo boleznijo se v 
Sloveniji spopada okoli osem od-
stotkov državljanov. Bolezen je ze-
lo prisotna tudi v Zgornji Savinjski 
dolini. Čeprav uradnih podatkov ni, 
je prav in dobro za bolnike, da se 
združujejo v društvu. Slednje nudi 
izobraževanja, rehabilitacije, orga-
nizira preventivne dogodke in raz-
lična druženja. 
ZNANJE MOČNO ORODJE V BOJU 
Z BOLEZNIJO 
Venek je izrazil željo, da bi se v 
društvo včlanilo čim več bolnikov, 
njihovih partnerjev in družinskih 
članov, da bi se z boleznijo in nje-
nimi posledicami čim lažje spopa-
dali. »Žal ugotavljamo, da si neka-
teri še vedno sramujejo priznati, da 
imajo diabetes, zato se v društvo 
nočejo vključiti. Veseli bi bili, da bi 
bilo v naših vrstah čim več ljudi, ki 
te bolezni še nimajo. To pa zato, da 
se z njo pravočasno seznanijo na 
naših strokovnih srečanjih, da se 
naučimo, kako preprečevati, da do 
nje ne pride. V društvu se zaveda-
mo, da je eno izmed naših najmoč-
nejših orodij v boju z boleznijo zna-
nje,« je povedal Venek. 
BOLEZEN MOŽNO PREPREČITI
Nastanek bolezni je možno s teme-
ljitimi spremembami navad prepreči-
ti ali vsaj preložiti. Zato je potrebno 
čim več vedeti o pravilni prehrani, o 
pravi izbiri živil, pogostosti dnevnih 
obrokov in redni telesni aktivnosti. 
Zbrane je pozdravila tudi župa-
nja Ana Rebernik. Svojo poezijo je 
v kulturnem programu predstavila 
članica društva Albina Rajter, ob 
njej so zapeli še pevska zbora OŠ 
Rečica ob Savinji, nastopila je ba-
letna skupina nazarske glasbene 
šole in vrsta mladih solistov.
Tekst in foto: Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 48, 29. november 2019
12
Kultura, Čestitke
DOBRODELNI KONCERT SKUPAJ ZMOREMO V GORNJEM GRADU
Big band in zbori šole poželi stoječe ovacije
Tako kot so pevci gornjegrajske šole uživali v družbi Big banda Orkestra Slovenske vojske, 
so glasbeniki uživali v družbi pevcev.
V četrtek, 14. novembra, so na gornjegrajski 
šoli člani Big banda Orkestra Slovenske vojske 
in pevski zbori šole spesnili pravo glasbeno 
poezijo. V dve uri trajajočem programu so nav-
dušili tako eni kot drugi. Vrhunec dogodka je 
bilo prepevanje vseh zborov ob spremljavi Big 
banda.
ZBRANA SREDSTVA NAMENJENA ZBOROM
Sredstva, zbrana na dobrodelnem koncertu, 
so namenjena za potrebe šolskih pevskih zbo-
rov. Le-ti so se že ob tej priložnosti pokazali v 
novem videzu, na šoli so jim namreč kupili obla-
čila. Mladinski in otroški pevski zbor sta ob kla-
virski spremljavi Tonija Acmana in pod vod-
stvom Eve Stvarnik Britovšek pripravila prije-
ten program. Ob zaključku so se zboroma prid-
ružili najmlajši pevci, v družbi Big banda so pri-
reditev zaključili s prepevanjem pesmi Savinj-
ska dolina.
PROGRAM POPESTRIL DIRIGENT 
Big band je izvedel program, v katerem so 
se poklonili slovenski popevki in največjim 
svetovnim uspešnicam. Program je popestril 
dirigent Rudolf Strnad in odpel nekaj glasbe-
nih uspešnic. Prisotne je pozdravila ravnate-
ljica mag. Blanka Nerad, ki je spregovorila o 
pomenu glasbe in želji, da otrokom v šoli nu-
dijo kar največ, kar jih bo obogatilo skozi živ-
ljenje.
Tekst in foto: Štefka Sem
OTVORITEV RAZSTAVE MARJETE MAJNIK V CENTRU RINKA
Filc »popisala« z več kot sto let starim šivalnim 
strojem
Marjeta Majnik (desno) je povedala, da na filc »piše« simbole, v 
katerih lahko gledalec vidi tisto, kar želi. (Foto: osebni arhiv)
V Centru Rinka v Solčavi so sre-
di novembra odprli razstavo filca-
nih izdelkov domačinke Marjete 
Majnik. Slednje se je poleg doma-
činov udeležilo veliko obiskovalcev 
iz doline in širše. Razstava nosi ime 
Tapiserija – sedež – tepih. Majniko-
va se je predstavila kot »pisatelji-
ca« na filc. Volna je namreč »ne-
popisan list« in ona je filc »popisa-
la« z več kot sto let starim šivalnim 
strojem na nožni pogon. 
ČRTE SO JO NAGOVARJALE ŽE 
DLJE ČASA
Dejala je, da so jo črte, take in 
drugačne, »nagovarjale« že dolgo 
časa. Ko se je preselila v Solčavo, 
je odkrila filc kot material, ki jo ze-
lo prevzel. Sprva je nanj vezla. Po 
potovanju k bosanskim piramidah 
so se »rodile« podobe, ki jih črpa 
iz svoje notranjosti. Te je uspešno 
vtisnila v volneno podlago. Tako se 
iz semena življenja »rojeva« sveta 
geometrija, ki ji je Majnikova do-
dala svoj pečat. »Ko se usedem za 
stroj, nikoli ne vem, kaj bo iz tega 
nastalo. A, ko je končano, simboli 
spregovorijo.«
NITI TVORIJO RAZLIČNE PODOBE
Podlago je izdelala z mokrim 
polstenjem. Potem je ta roma-
la pod šivalno iglo, s katero je na 
podlago prenašala niti. Te tvori-
jo podobe, ki nagovarjajo vsakega 
posameznika različno. 
V PROSTOR IN ČAS VNAŠA 
POMIRJUJOČE SIMBOLE IN 
ZNAMENJA
Misli, ki jih je prispeval pater 
Karel Gržan, je prebrala Andre-
ja Zupan. Gržan je zapisal, da je 
jagnje izraz duhovne mehkobe, 
ki jo občutimo tudi ob dotiku iz-
delkov iz ovčje volne. Majnikova 
pa jim je vtisnila svoj pečat. »Po-
membno je, da to, kar ustvarja, ne 
odvzema, pač pa v izoblikovanih 
podobah in všitih simbolih doda-
ja dragocenost osnovni vrednos-
ti mehkobe in blagosti solčavske 
ovce.« Gržan še meni, da Majni-
kova s svojimi deli vnaša v čas in 
prostor pomirjujoče simbole ter 
znamenja.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 48, 29. november 2019 13
Kultura, Ljudje in dogodki
KIPARSTVO
O Marxu Schokotniggu
(1661, Gornji Grad - 1731, Gradec)
Sv. Katarina, 1695/99, Mavzolej cesarja 
Ferdinanda II., Gradec/Graz
vir reprodukcije: https://upload.wikimedia.org/
wikipedia/commons/5/55/Katharinenkirche_
Graz01.jpg (dostop: 18. 11. 2019). 
Marx Schokotnigg je dobro znan tako v Av-
striji kot v Sloveniji. Kot kipar je večino svojega 
ustvarjalnega življenja preživel v Gradcu in nje-
govi okolici, medtem ko ga z Zgornjo Savinjsko 
dolino povezuje to, da se je leta 1661 rodil v Gor-
njem Gradu. Natančen potek njegovega šolanja 
ni znan, je pa Schokotnigg napisal prošnjo za 
sprejem v bratovščino kiparjev (Bildhauer-Con-
fraternität) v Gradcu. 
IZPOPOLNJEVAL SE JE TUDI V RIMU
Na podlagi te prošnje lahko izpeljemo okvirne 
letnice njegovega bivanja v posameznih krajih. 
Prošnja je datirana z letnico 1697 . V njej je nave-
del tudi, koliko let je bival kje. O svoji učni poti 
je zapisal, da se je svoje umetnosti učil v deželi 
Štajerski in se zatem kar devet let izpopolnjeval 
v Rimu in drugih imenitnih krajih. 
POTENCIAL MLADEGA KIPARJA
Takšen potek šolanja za umetnike tistega ča-
sa ni nič nenavadnega. Ti so po zaključku svoje 
osnovne izobrazbe pogosto hodili od delavnice 
do delavnice, kjer so pridobivali dodatna znanja 
in se izpopolnjevali v svoji umetnosti. Da se je 
Schokotnigg lahko izpopolnjeval v glavnem sre-
dišču baročne umetnosti, priča o potencialu in 
talentu mladega kiparja. 
USTALIL SE JE V GRADCU
V Rimu in drugod po Italiji se je zadrževal 
med leti 1682 in 1691. V tem času je verjetno imel 
možnost se iz prve roke seznaniti s ključnimi de-
li baročne umetnosti. Še zlasti z deli, takrat že si-
sarja Ferdinanda II. v Gradcu. K sodelovanju ga 
je leta 1692 povabil arhitekt Johann Bernhard 
Fischer von Erlach. Posebej markantni sta tudi 
njegovi figuri Marije Brezmadežne. Obe se na-
hajata v Gradcu. Tista, ki stoji na ulici Herder-
gasse 6, je iz leta 1705, druga iz Hauptplatz 15 
je iz leta 1710. 
ZASTOPNIK ITALIJANSKIH VPLIVOV V 
BAROČNEM KIPARSTVU ŠTAJERSKE
Njegova dela odlikuje berninijevska no-
ta, kar dokazuje, da se je Schokotnigg res mo-
ral izpopolnjevati v Rimu. Ravno zaradi italijan-
skih komponent v njegovem slogu ga uvršča-
jo med zastopnike italijanskih vplivov v baroč-
nem kiparstvu Štajerske. Svojo ustvarjalno pot 
je zaključil 24. avgusta 1731 v Gradcu, kjer je tu-
di pokopan.
Blaž Korpnik
Literatura:
Dehio Steiermark. Die Kunstdenkmäler Öster-
reichs, Dunaj/Wien 2006.
s. v. Schokotnigg, Marx, Algemeines Lexikon 
der bildenden Künste von der Antike bis zur Ge-
genwart (ur. Hans Vollmer), XXX, Leipzig 1936, p. 
241.
Horst Schweigert, Studien zur Kunstgeschich-
te Steiermarks. Ausgewählte Schriften zur Kunst 
des Mittelalters bis zur Kunst der Gegenwart, Ku-
mberg 2017. 
Sergej Vrišer, Baročno kiparstvo na sloven-
skem Štajerskem, Ljubljana 1992. 
cer pokojnega Giana Lorenza Berninija. Po kon-
čanem izpopolnjevanju se je po letu 1691 ustalil 
v Gradcu, saj je v času, ko je pisal svojo prošnjo, 
tam bival že šest let.
POMEMBNEJŠA DELA
Med Schokotniggovimi deli velja izpostaviti 
kiparski okras, ki ga je naredil za mavzolej ce-
ŽUPNIJA NAZARJE
Deset zakonskih parov praznovalo okrogli jubilej 
V nazarski farni cerkvi se je zbralo deset zakonskih parov, ki letos praznujejo okroglo 
obletnico skupnega življenja. 
V nazarski farni cerkvi so se v soboto, 16. no-
vembra, pri sveti maši v zahvalo za skupaj pre-
hojena leta zbrali zakonski jubilanti, ki v letoš-
njem letu obeležujejo okroglo obletnico sku-
pnega življenja. 
Zbralo se je deset zakonskih parov, ki pra-
znujejo 20 in več let zakonskega življenja. Iskre-
nih čestitk za zgled zvestobe in podarjanja drug 
drugemu sta bila še posebej deležna Marija in 
Janko Bark, ki praznujeta 55. obletnico skle-
nitve zakona. 
P. Tomaž Pinter je v mašnem nagovoru de-
jal, da so zakonci z zgledom živo znamenje 
božje ljubezni in se jim zahvalil za njihovo pri-
čevanje. Vsakemu paru je osebno čestital in 
mu podaril knjigo. 
Po sveti maši, ki jo je pospremil Martinov 
zbor, so se v samostanski obednici zbrali ob 
pogostitvi in prijetnem druženju jubilantov in 
njihovih svojcev ter obujali spomine na skle-
nitev  zakonske zveze in leta, ki so ji sledila.
Tekst in foto: Barbara Rozoničnik
Savinjske novice št. 48, 29. november 2019
14
Solčava z okolico v Savinjskih novicah 1969–2019
Solčava 1969–2019
Savinjske novice so časopis, ki Zgornjo Savinjsko dolino povezuje že 
petdeset let. In ob tej obletnici iskreno čestitam vsem ustvarjalcem, ki so 
se in se še trudite in nas z novicami povezujete.
Z vsakim prispevkom smo bralci najprej seznanjeni z dogajanjem 
na lokalnem nivoju. Včasih nas novice nasmejejo, včasih smo ob novi-
cah žalostni in večkrat nam vrnejo tudi optimizem. Vaš cilj ni le napol-
niti tiskanih strani, vaš cilj je pisati zgodbe, govoriti o usodah in živeti z 
vsakim posameznikom posebej in vsemi skupaj. Če gledaš na svet z ra-
dostjo, bo dobil prijaznejši obraz.
Zapisani članki so zelo pomembni za ohranjanje naše zgodovine, ki 
se je radi spominjamo.
Naj bo čas praznovanja Abrahama povezan z lepimi spomini na pre-
hojeno pot in s pogledom v svetlo prihodnost. Srečno!
Županja občine Solčava
Katarina Prelesnik
ODPRT MEJNI PREHOD PAVLIČEVO 
SEDLO
November 1969: Po sporazumu med 
SFRJ in Republiko Avstrijo je bil 1. junija od-
prt mejni prehod na Pavličevem sedlu. 
ELEKTRIKA DO DRŽAVNE MEJE  
September 1971: V Matkovem kotu in 
Podolševi je posvetila luč. S skupnimi moč-
mi Glina Nazarje, Gozdne uprave Solčava in 
občinske skupščine je bila v te predele na-
peljana elektrika.
ASFALT PROTI SOLČAVI  
Avgust 1976: Graditelji ceste so zaklju-
čili s polaganjem asfalta na modernizirani 
cesti od Solčave do Logarske doline.
VELESLALOM ZA MEMORIAL FRANCA 
HERLETA NA OKREŠLJU
Julij 1980: Športno društvo Solčava je 
oživilo tekmovanje v veleslalomu za mem-
orial Franca Herleta, športnika, alpinista in 
rodoljuba, ki je dal življenje za svobodo.
V SPOMIN NA POŽIG SOLČAVE
Marec 1981: Zbor vaditeljev, učiteljev in 
trenerjev Celje in ŠD Solčava sta v spomin 
na požig Solčave in partizanske sanitete v 
Solčavi organizirala tek na smučeh, ki se ga 
je udeležilo preko 700 tekačev na smučeh.
LOVCI ODPRLI NOV LOVSKI DOM
Avgust 1981: Lovska družina Solčava je 
odprla velik, okolju primerno grajen lovski 
dom.
ZGRAJENA VEČNAMENSKA STAVBA
September 1981: Kraj je dobil stavbo, ki 
mnogo pomeni krajanom, saj je v njej pros-
tor za vrsto pre potrebnih služb in dejavnosti.
SOLČAVA DOBILA BENCINSKO ČRPALKO
September 1986: Podjetje Petrol, ne-
kateri republiški viri in mozirska občina so 
združili sredstva in ob občinskem prazniku 
odprli dolgo priča kovano črpalko.
10 LET SOLČAVSKE ISKRE
September 1987: Iskra Feriti je slavi-
la dva pomembna jubileja: 35 let svoje-
ga obstoja in 10-letnico poslovne enote v 
Solčavi.
SOLČAVANI NE BODO ŽEJNI VODE
September 1988: V Solčavi so se, še po-
sebej v sušnih mesecih, srečevali s pomanj-
kanjem pitne vode, kar je bilo rešeno z 
odprtjem novega vodovoda.
ISKRE V SOLČAVI NI VEČ  
Maj 1990: Solze, žalost in nestrinjanje 
je bilo videti na licih delavk iz solčavske Is-
kre, ko so po prvomajskih praznikih obrat 
v Solčavi zaprli.
TUDI ZGORJESAVINJSKI DEL MEJE V 
SLOVENSKIH ROKAH
Avgust 1991: V obmejni postojanki v Lo-
garski dolini je že prve dni vojaških spopa-
dov zavihrala slovenska zastava. 
Savinjske novice št. 48, 29. november 2019 15
Solčava 1969–2019
BAKLE OZNAČILE POT DO VRHA OJSTRICE
September 1991: Člani PD Solčava 
so priredili nepozabno obletnico prve-
ga plezalnega vzpona v severni steni Oj-
strice izpred 50 let. V spomin so se alpini-
sti odpravili na Herletovo smer v Ojstrici in 
pripravili bakle, ki so zvečer zagorele.
ZAČELI POBIRATI PRISPEVEK ZA PARKIRNINO
Maj 1992: S 1. majem so na začetku Lo-
garske doline začeli pobirati prispevek za 
parkirnino in urejanje doline.
40-LETNICA TURISTIČNEGA DRUŠTVA 
SOLČAVA
April 1993: Solčavani so praznovali spo-
min na leto 1953, ko so se dogovorili, da 
ustanovijo krajevno turistično društvo. 
OB 40-LETNICI PLANINSKEGA DRUŠTVA 
PRAZNOVALI VEČ JUBILEJEV
Avgust 1993: Solčavski planinci so ob 
40. jubileju društva obeležili še 20-letnico 
solčavske planinske poti Po gorah okoli Sol-
čave.
ZAČETEK SANACIJE MACESNIKOVEGA PLAZU
Avgust 1994: Začela so se izvajati prva 
sanacijska dela na Macesnikovem plazu v 
Podolševi, ki je bil takrat prepoznan kot 
najzahtevnejši plaz v Sloveniji.
10. MARATON IZ CELJA V LOGARSKO DOLINO
September 1994: Jubilejnega mara-
tonskega pohoda iz Celja v Logarsko doli-
no se je udeležilo rekordno število pohod-
nikov, kar 665. Novost so bili trije starti na 
krajše razdalje v Mozirju, na Ljubnem in v 
Lučah.
PETDESET LET OD TRAGEDIJE – POŽIGA 
CELOTNE VASI
Oktober 1994: V Solčavi se spomnili 
tragičnih dogodkov leta 1944, ko je okupa-
tor v slepi sli po maščevanju zažgal praktič-
no celotno vas.
PRVO DRŽAVNO PRVENSTVO VLEČNIH PSOV
Januar 1995: Klub vlečnih psov Slove-
nije je v čudovitem zimskem ambientu Lo-
garske doline organiziral prvo državno pr-
venstvo vlečnih psov.
ODPRTJE PRENOVLJENEGA HOTELA 
PLESNIK
Maj 1995: Gostinski objekt, ki je pome-
nil velik doprinos razvoju turizma v Lo-
garski dolini, je prve goste sprejel med 
prvomajskimi prazniki.
DRNOVŠEK IN ZERNATTO NA PAVLIČEVEM 
SEDLU
April 1997: Na obisk Slovenije je pri-
šel koroški deželni glavar dr. Christof 
Zernatto, ki se je v Logarski dolini sre-
čal s predsednikom vlade dr. Janezom 
Drnovškom.
TRAGIČNA NESREČA V TURSKI GORI
Junij 1997: V severni steni Turske gore 
je potekala gorsko reševalna vaja. Med vajo 
je prišlo do nesreče, v kateri je izgubilo živ-
ljenja pet gorskih reševalcev letalcev.
VEČINA SOLČAVANOV ZA SAMOSTOJNO 
OBČINO
April 1998: Na posvetovalnem referen-
dumu je od 450 volilnih upravičencev gla-
sovalno pravico izkoristilo 80,5 odstotka 
Solčavanov. Od teh se jih je za samostojno 
občino opredelilo 92,5 odstotka.
90 LET FRISCHAUFOVEGA DOMA NA 
OKREŠLJU
Avgust 1998: Na slovesnosti na Okrešlju 
so se spomnili odprtja Frischaufovega do-
ma leta 1808.
NA SOLČAVSKEM UBILI MEDVEDA
Avgust 1998: 22-letnemu lovcu Domnu 
Matku iz Logarske doline se je nasmehnila 
sreča, saj je ustrelil medveda skoraj na pra-
gu svojega doma.
PREK PAVLIČEVEGA SEDLA TUDI Z 
AVTOMOBILOM
Maj 2000: Mednarodni mejni prehod 
Pavličevo sedlo, ki ga je bilo do takrat mož-
no prečkati zgolj peš, je bil odprt tudi za 
osebna vozila.
DVAJSETI ROJSTNI DAN VRTCA SOLČAVA
November 2000: V solčavskem vrt-
cu so praznovali dan, ko se je pred 20 leti v 
solčavski vrtec vpisala prva generacija otrok.
OTVORITEV MEDDRŽAVNEGA MEJNEGA 
PREHODA PAVLIČEVO SEDLO
Julij 2001: Prenovljeno cesto in nov 
objekt sta simbolično predala namenu 
predsednik slovenske vlade dr. Janez Dr-
novšek in avstrijski zvezni kancler dr. Wolf-
gang Schuessel.
NOV MOST ČEZ SAVINJO PRI ROGOVILCU
Julij 2002: Z izgradnjo novega mostu so 
Savinjske novice št. 48, 29. november 2019
16
Solčava 1969–2019
največ pridobili občani Solčave, saj je s tem 
vzpostavljena ustrezna premostitev med 
notranjostjo države in dolino.
GOZDNI POŽAR NA STRMEM POBOČJU 
RADUHE
Avgust 2003: Več kot 150 gasilcev iz 
vseh gasilskih društev Zgornje Savinjske 
doline se je tri dni spopadalo z ognjenimi 
zublji na zahtevnem in strmem skalnatem 
terenu na pobočju Raduhe, točno na meji 
med solčavsko in lučko občino.
LOGARSKA DOLINA NAJLEPŠA MED 
HRIBOVSKIMI KRAJI
November 2003: Turistična zveza Slo-
venije je razglasila najbolj urejene kraje v 
Sloveniji. Med hribovskimi kraji si je največ 
točk prislužila Logarska dolina.
SOLČAVSKEMU EVROPSKA DESTINACIJA 
ODLIČNOSTI 
Junij 2009: Na svečani podelitvi nazi-
va Evropske destinacije odličnosti je zbra-
ne nagovoril mag. Dimitrij Piciga, direktor 
Slovenske turistične organizacije.
PLEZALNI MARATON NA IGLO 
Avgust 2010: Samo Supin iz Luč se je lo-
til nenavadnega podviga, in sicer je 24 ur 
plezal na Iglo. 35 metrov višine je uspel 
preplezati 175-krat.
POŠTA TUDI NA KMETIJE OB PANORAMSKI 
CESTI 
December 2010: Pošta Slovenije je za-
čela pošto dostavljati tudi najvišje ležeči 
kmetiji v Sloveniji, k Bukovniku.
ODPRLI NOV CENTER 
RINKA
April 2011: Po dveh desetletjih je svoja 
vrata ponovno odprla solčavska Rinka. Od-
prtja se je udeležila tudi veleposlanica Kra-
ljevine Norveške v Sloveniji Guro Kathari-
na Helwig Vikor.
NA OKREŠLJU ZGORELA KOČA GRS CELJE
November 2012: Na Okrešlju je zagore-
la koča gorskih reševalcev iz Celja.
50. VINARSKA V SOLČAVI
Februar 2013: Člani Kulturnega društ- 
va Franc Herle so na pustno soboto pripra-
vili humorno prireditev Vinarska, ki je pra-
znovala abrahama.
OBISK PREDSEDNIKOV TREH 
PRIJATELJSKIH DRŽAV
April 201 5: V Logarski dolini so se ses-
tali avstrijski zvezni predsednik dr. Heinz 
Fischer, hrvaška predsednica Kolinda Gra-
bar Kitarović in slovenski predsednik Bo-
rut Pahor.
90 LET GASILCEV 
V SOLČAVI
Maj 201 5: Prostovoljno gasilsko društvo 
Solčava je praznovalo 90 let delovanja. Ob 
tem dogodku so v uporabo predali nov ga-
silski kombi ter podelili priznanja.
HOTELU PLESNIK PRIZNANJE KONGRES 
MAGAZINA 
Marec 2016: Po izboru Kongres magazi-
na se je hotel Plesnik uvrstil med najboljših 
deset slovenskih destinacij v razredu butič-
nih gostinsko-turističnih objektov. 
PROSLAVA OB 20-LETNICI OBČINE IN 
40-LETNICI ŠPORTNEGA DRUŠTVA
Avgust 2018: Na priložnostni slovesno-
sti je bil v ospredju šport, saj je športno dru-
štvo praznovalo 40 let delovanja, občina pa 
je istočasno obeležila 20-letnico delovanja.
KLEMENČA JAMA NAJ VISOKOGORSKA 
PLANINSKA KOČA LETA 2018 
November 2018: Obiskovalci gora so za 
naj visokogorsko planinsko kočo izbrali ko-
čo na Klemenči jami pod Ojstrico. 
Pripravila Tatiana Golob
Savinjske novice št. 48, 29. november 2019 17
Solčava 1969–2019
Savinjske novice št. 48, 29. november 2019
18
Solčava 1969–2019
Savinjske novice št. 48, 29. november 2019 19
Solčava 1969–2019
Savinjske novice št. 48, 29. november 2019
20
Ljudje in dogodki, Organizacije
ZAKONCA JUSTA IN ALOJZ KLADNIK IZ RADMIRJA
Diamantno poroko praznovala v mozirski cerkvi
Justa in Alojz Kladnik iz Radmirja sta nedav-
no praznovala diamantno poroko. Šest desetletij 
zakona sta proslavila z mašo v cerkvi sv. Jurija v 
Mozirju v krogu svoje številčne družine. 89-letni 
Alojz in deset let mlajša Justina sta viharje zako-
na preplula v sožitju in razumevanju. Njun po-
nos so štirje otroci, deset vnukov in devet prav-
nukov. Ob lepi obletnici sklenitve zakonske zve-
ze sta srečna in hvaležna, da lahko dneve delita 
z družino, ki jima poleg zdravja pomeni največ.
TOKRAT PRIČI HČERKI
Slovesnost so pripravili v mozirski cerkvi, kjer 
sta pred desetimi leti praznovala že zlato poro-
ko. Mašo je daroval župnik Sandi Koren. Priso-
tni so bili vsi člani številne družine. Na zlati po-
roki sta bila priči sinova Marjan in Marko, tokrat 
pa hčerki Urška in Marija. Druženje se je nada-
ljevalo z družinskim kosilom na Rečici ob Savinji.
OBA STA IMELA TEŽKO OTROŠTVO
Mama Justa, kot ji rečejo domači in prijatelji, se 
je rodila leta 1940 v Šmihelu pri Pliberku sloven-
skim staršem. Ker ji je oba starša vzela vojna, je kot 
rejenka živela na Visočki kmetiji v Teru. Alojz se je 
rodil 1930 v Planini nad Ljubnim ob Savinji. Očeta je 
izgubil že pri rosnih devetih letih, tako da je bil edi-
ni moški pri hiši. Spoznal je tudi strahote druge sve-
tovne vojne in zapora Stari pisker v Celju.
USTVARILA STA SI DOM V RADMIRJU
Poročila sta se 26. oktobra 1959 na Brezjah. Po 
poroki sta si dom ustvarila v Radmirju. V zako-
nu so se jima rodili štirje otroci. Sinova sta si do-
move ustvarila poleg hiše staršev, hčerki pa sta 
v Gornjem Gradu in Mozirju. Imata deset vnukov, 
devet pravnukov in zagotovo jih bo še več.
60-letnico poroke sta Justa in Alojz Kladnik praznovala v družbi svoje številčne družine. 
(Foto: osebni arhiv)
Njun ponos so štirje otroci, deset vnukov 
in devet pravnukov.
LOJZ ŠE VEDNO KOLESARI IN PLANINARI
Z Lojzovo plačo ni bilo lahko preskrbeti šti-
rih otrok, saj je Justa doma skrbela za otroke 
in majhno kmetijo. Lojz je delal kot sekač, na-
to na gornjegrajski Smreki in v nazarskem Gli-
nu. Po službi je vedno izdeloval razne okrasne in 
uporabne izdelke iz lesa, delal je tudi kot mesar. 
Vedno je živel z naravo, še vedno izdeluje izdel-
ke iz lesa, planinari, kolesari in uživa v življenju. 
Oktobra je imel razstavo svojih izdelkov v gor-
njegrajskem Zavodu Stanislava.
JUSTA UŽIVA V ROČNIH DELIH
Na majhni kmetiji sta imela kakšno kravo, 
prašiče in telička ter poleg velike njive še vrt, 
na katerem je Justa pridelala kar največ vrtnin 
in pridelkov. Nekaj si jih je prislužila z delom pri 
okoliških kmetih. Vedno je rada vrt in dom po-
pestrila z rožami. Ob delu na kmetiji in skrbi za 
številno družino je našla čas za ustvarjanje, pek-
la je peciva in potice za razne dogodke. Vedno 
je rada šivala, kvačkala in pletla. Veze prtičke in 
podobne izdelke, je mojstrica vezenja v rišelje 
tehniki.
ŠE VEDNO AKTIVNA
Vesela in hvaležna sta, da lahko še sama 
skrbita zase in za svoje gospodinjstvo. Ma-
ma Justa še vedno obdeluje velik vrt in z vese-
ljem marsikomu podari presežek pridelka. Tu-
di ročna dela še vedno zapolnjujejo njene dne-
ve. Ata Lojz skoraj vsak dan obišče gozd, hodi 
na sprehode in kolesari. Še vedno izdeluje iz-
delke iz lesa in načrtuje, kaj bo to zimo spet 
ustvaril. Čeprav jima življenje ni prizanašalo, 
sta se okrepila in s hvaležnostjo sprejemata, 
kar jima daje.
Štefka Sem
DRUŠTVO UPOKOJENCEV MOZIRJE
Na vseslovenski razstavi cvetja iz krep papirja
Naslov predstavitve DU Mozirje je bil Leto v 
cvetju. (Foto: Marija Venek)
V sekciji prazničnih dejavnosti mozirskega 
društva upokojencev, ki jo vodi Marija Janžov-
nik, so se že v začetku leta odločili, da bodo iz-
delovali cvetja iz krep papirja. Na marčevski 
delavnici jih je Zvonka Pečnik naučila nekaj 
osnovnih tehnik. Delavnico so organizirali tudi 
v mozirskem vrtcu, kjer se jim je pridružila Jo-
žica Jeraj z Rečice ob Savinji, prav tako mojstri-
ca teh spretnosti.
Spomladi so se članice udeležile razstave 
Društva upokojencev Vransko, kjer so razstav-
ljale tudi Vranske rož'ce. Z njimi so se domeni-
le, da se bodo udeležile vseslovenske razstave 
na Vranskem. Oktobra so dobile njihovo vabilo 
na razstavo in se lotile dela. Izdelale so cvetje 
in postavile program. Naslov njihove predstavi-
tve je bil »Leto v cvetju«, ker se pomlad prične z 
zvončki, leto pa se konča z božično zvezdo. Bile 
so pohvaljene od organizatorja in obiskovalcev 
dvodnevne razstave.
Vse skupaj jim je dalo novega zagona, zato so 
se dogovorile z Martino Felicijan, gonilno silo 
dogodka in priznano mentorico izdelave cvetja 
iz krep papirja, da v društvu spomladi organizi-
rajo učno delavnico.
Marija Franko
Savinjske novice št. 48, 29. november 2019 21
Organizacije, Informacije
PESNIŠKA ZBIRKA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE 
Feri Lainšček: Ljubi 
me, kot sonce sije
S svojo zadnjo pesniško zbirko Feri Lainšček 
naslavlja tiste, ki ostajajo odprti za ljubezenska 
čustva in so torej tako ali drugače še vedno mla-
di v svoji duši. Premaguje daljave hrepenenja, si 
vedno znova pripenja krila sanj, kliče k trajanju 
in dvojini ljubezni, vzajemni bližini. Zbirka zaje-
ma že objavljene in nekatere uglasbene pesmi 
ter nekaj neobjavljenih. Nežne besede je slikov-
no obogatil Danijel Demšar. 
Njegove pesmi vzljubijo tudi tisti, ki sicer niso 
ljubitelji poezije, zato najbrž ni posameznika, ki 
se vsaj bežno ne bi srečal z njegovim obsežnim 
ustvarjalnim opusom. Lainščkova zbirka pesmi 
Ne bodi kot drugi je ena najbolj prodajanih pe-
sniških zbirk pri nas.
ZGORNJESAVINJSKO GOVEDOREJSKO DRUŠTVO 
Po nove izkušnje ni treba hoditi vedno daleč
Rok Suhodolnik (v zeleni majici) je predstavil tehnološke novosti, ki so jih uvedli na kmetiji 
Spodnji Jerovčnik.
To jesen so se zgornjesavinjski govedorejci 
udeležili dveh strokovnih ekskurzij. Na prvem 
dogodku so obiskali dve zgledni kmetiji v Krnici, 
na drugo ekskurzijo so se podali na ogled gove-
dorejskih kmetij in nekaterih drugih zanimivosti 
na Kočevskem. 
Kot se je izkazalo, po nove zamisli in zanimi-
ve izkušnje ni treba hoditi daleč. Obe kmetiji, ki 
so ju obiskali na prvem ogledu, sodita v občino 
Luče. Na domačiji Metul pri T omažu Robniku so 
si ogledali nov hlev za krave dojilje. Hlev so pos-
tavili lani in je večinoma zgrajen iz lesa, kar je 
obiskovalce še posebej pritegnilo. 
Pri Spodnjem Jerovčniku na kmetiji Roka Su-
hodolnika redijo ovce in govedo pasme angus. 
Obiskovalci so se seznanili s sistemom sušenja 
mrve z obnovljivimi viri energije in spoznali še 
nekatere zanimive tehnološke rešitve. 
Tudi obisk Kočevskega je postregel z zanimi-
vimi primeri dobre prakse v reji govedi. V Gote-
nici so si ogledali kmetijo Kocjančič z rejo čr-
no-bele pasme govedi, in to kar okoli 200 glav. 
Kmetujejo na ekološki način in imajo predelavo 
mleka v sire in jogurte.
Približno tolikšno čredo redijo tudi na turistič-
ni kmetiji Rajhenav. Vzrejajo pasmo govedi li-
muzin, redijo tudi konje in koze.
Na poti so si v Kočevski Reki ogledali še bun-
ker Škrilj, znan kot nekdanji Titov bunker. 
Marija Lebar
DRUŠTVO SV. MARTINA MARIJA NAZARET
Od pohoda jih ni odvrnilo niti mrzlo jutro
Med pohodniki so bili tudi otroci, najmlajša udeleženka ima le pet let. (Fotodokumentacija društva)
Člani Društva sv. Martina Marija Nazaret iz 
Nazarij so se v nedeljo, 10. novembra, podali k 
cerkvi sv. Martina v Prekopo nad Vranskim. Od 
njihove namere, da se sprostijo tako telesno 
kot duhovno, jih ni odvrnila niti zgodnja ura niti 
megleno in hladno jutro. 
S krožišča pri nazarski mrliški vežici so se po-
dali do Zavodic, kjer so se jim pridružili še drugi 
udeleženci. Pot so nadaljevali do Kolškove doma-
čije, mimo Končkega križa, čez Vrtače do Jezer-
nikove in Strojanškove domačije na Dobrovljah.
Pri Strojanškovih so lahko uživali v pogledu 
na Žovneško jezero in spodnjo Savinjsko doli-
no. Za daljši počitek so si izbrali dom braslov-
ške lovske družine, kjer so si privoščili malico 
iz nahrbtnika. Pridružili so se jim tudi konjeni-
ki iz Nazarij. 
Nato so nadaljevali pot mimo nekdanje Turnško-
ve domačije, kjer je spomenik padlim v drugi sve-
tovni vojni, in do cerkve sv. Martina. Tu so se udele-
žili bogoslužja, ki ga je daroval vranski župnik Jože 
Turinek. Po maši so se zadržali v klepetu z domači-
ni in se okrepčali s kulinaričnimi dobrotami.
Ob vrnitvi proti domu so se ponovno ustavi-
li v lovskem domu, kjer jih je čakala kisla juha 
in mlado vino. Pogostitev jim je pripravila dru-
žina Jereb. 
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 48, 29. november 2019
22
Organizacije, Oglasi
UPORABNIKI VDC SAŠA RAZSTAVLJALI V GALERIJI NAZARJE
Nina in Mihael dokazala, da zmoreta
Na odprtju razstave Zmorem se je zbralo veliko podpornikov VDC Saša in njihove enote Vrba.
V Enoti Vrba Nazarje in drugih enotah Varstve-
no delovnega centra (VDC) Saša so uporabniki 
in njihovi mentorji že od nekdaj ustvarjalni. Svo-
je izdelke in umetnine imajo navadno razstavlje-
ne kar v svojih prostorih, kjer jih tudi prodaja-
jo. Galerija Nazarje, za katero v okviru Kulturne-
ga društva Nazarje skrbi Vladimira Planovšek, 
je uporabnike in njihove izdelke sprejela odprtih 
rok. V ponedeljek, 11. novembra, je tako v Jakije-
vi hiši, kjer se galerija nahaja, potekalo odprtje 
razstave, poimenovane Zmorem. 
OBČUDOVANJA VREDNE ŠIVANE SLIKE
S šivanimi slikami se je predstavila Nina Pur-
nat iz Gornjega Grada. Kot je ob odprtju razsta-
ve povedala vodja enote Vrba Nazarje Vilma 
Marčinko, Nina pridno ustvarja skozi vse leto. 
Kljub fizičnim omejitvam se je v izdelavi šivanih 
slik tako izpopolnila, da so občudovanja vredne. 
Predstavil se je tudi Mihael Hafner iz Mozirja, 
ki je nastopil z igranjem na klavinovo in zreci-
tiral celotnega Prešernovega Povodnega moža. 
KDOR RES ŽELI, TUDI ZMORE
Številne goste, starše in skrbnike uporabni-
kov VDC-ja, učence iz OŠ Nazarje in ostale, ki so 
prostor nazarske galerije napolnili do zadnjega 
kotička, je pozdravila tudi direktorica VDC Saša 
Darja Fišer. Nini in Mihaelu je čestitala, saj sta 
dokazala tako sebi kot drugim, da kdor res želi, 
tudi zmore. Njenim čestitkam se je pridružil tudi 
župan občine Nazarje Matej Pečovnik.
Tekst in foto: Tatiana Golob
KVIZ KAJ VEM O GOZDU IN LESU
Šolarji pokazali dobro poznavanje gozdarske tematike
Gozdarji nazarske območne 
enote Zavoda za gozdove Sloveni-
je (ZGS) in Muzej gozdarstva in le-
sarstva Vrbovec so že desetič prip-
ravili kviz Kaj vem o gozdu in lesu. 
Doslej so ga organizirali v Nazar-
jah, letos jim je gostoljubje ponudi-
la ljubenska osnovna šola. Med sa-
bo so se v znanju poznavanja goz-
da in lesa pomerili osmošolci šti-
rih šol, in sicer iz mozirske, nazar-
ske, rečiške in ljubenske. Zmagali 
so Mozirjani.
TRIJE SKLOPI VPRAŠANJ
Na kvizu so učenci odgovar-
jali na tri sklope vprašanj. Prvi je 
bil povezan z vsebinami v Muzeju 
Vrbovec. Vprašanja so se nanašala 
na poznavanje orodja, dela gozdar-
jev nekoč in razstavljenih predme-
tov v muzeju. V drugem so učenci 
pokazali svoje poznavanje temat-
skih poti v Zgornji Savinjski doli-
ni. V zadnjem sklopu pa so se vpra-
šanja nanašala na gozd, drevesne 
vrste, rastline in živalstvo.
MOZIRJANI NAJBOLJŠI
Najboljše poznavanje gozda in 
lesa so pokazali učenci OŠ Mozir-
je. Z dodatnim vprašanjem so se 
za drugo mesto pomerili šolarji z 
Ljubnega in Nazarij, sreča je bila 
na strani Nazarčanov. Vsi udele-
ženci kviza so dobili nagrade.
GOZDARJI VESELI SODELOVANJA 
S ŠOLAMI
Telovadnica ljubenske šole je bi-
la ob tej priložnosti polno zasede-
na, saj so kvizu prisluhnili učen-
ci nekaterih razredov. Že devetič 
je kviz vodil Bojan Štrukelj. Ude-
ležencem, gozdarjem in zaposle-
nim v muzeju je dobrodošlico v 
splavarskem kraju zaželel ravnatelj 
mag. Samo Kramer. Pohval za po-
znavanje tematike so bili udeležen-
ci kviza deležni tudi s strani vodje 
nazarske območne enote ZGS dr. 
Darija Krajčiča. Pozdravil je samo 
idejo kviza in idejo, da se kviz sedaj 
seli tudi v druge kraje doline.
Tekst in foto: Štefka Sem
Učenci mozirske šole v družbi mentorja so pokazali najboljše 
poznavanje gozdov in lesa.
Savinjske novice št. 48, 29. november 2019 23
Šport, Ljudje in dogodki
SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH
Odličen začetek sezone za slovenske skakalce
Timi Zajc je sezono svetovnega pokala začel 
zelo dobro.
Na Poljskem so se pretekli vikend smučar-
ski skakalci pomerili na prvi posamični in eki-
pni tekmi v tej sezoni svetovnega pokala. Slo-
venski skakalci v postavi Anže Lanišek, Anže Se-
menič, Timi Zajc in Peter Prevc so na prvi tekmi 
nove sezone svetovnega pokala v Wisli zased-
la 4. mesto na ekipni preizkušnji. Na posamični 
tekmi so bili še bolj uspešni. Anže Lanišek je os-
vojil drugo mesto, član Smučarsko skakalnega 
kluba Ljubno ob Savinji BTC Timi Zajc je bil šesti.
Zajc je odlična skoka opravil v prvi seriji eki-
pne tekme, ko ga je poneslo do 131,5 metra, in v 
drugi seriji posamične tekme, ko je doskočil pri 
134 metrih. Na posamični tekmi je v prvi seriji 
osvojil 18. mesto, po odličnem drugem skoku se 
je povzpel precej višje, na šesto mesto. 
»Zelo sem vesel, da mi je uspelo narediti tak-
šen skok, tudi razmere so se mi poklopile, tako 
da sem imel kar srečo. Na koncu sem dosti pri-
dobil, bil sem med deseterico in vikend lahko 
ocenim kot zelo dober,« je po posamični tekmi 
v nedeljo povedal Zajc. 
Svetovni pokal se bo ta konec tedna z dvema 
posamičnima tekmama nadaljeval v Ruki, slo-
venska ekipa ostaja nespremenjena.
Štefka Sem
BALINARSKA LIGA ŠMARTNO OB DRETI 
Veterani z varno prednostjo na zimski počitek
V Šmartnem ob Dreti so potekali napeti 
dvoboji ob burni podpori številnih 
gledalcev. (Foto: Ernest Turk)
Končan je jesenski del lige v balinanju, ki jo 
že vrsto let uspešno prireja Športno društvo Li-
pa Šmartno ob Dreti. V ligi, kjer sodeluje deset 
ekip po sistemu vsak z vsakim v jesenskem de-
lu spet najbolje kaže neumornim, domačim Old 
Boysom, ki imajo kar šest točk naskoka pred 
drugouvrščenimi Špilfrdirberji. Na tretjem in če-
trtem mestu bodo z istim številom točk prezimi-
li Kavalirji in Kremenčkovi 
Po besedah vodje tekmovanja Ernesta Tur-
ka je liga odlična popestritev za kraj, saj ob so-
botnih večerih nemalokrat celo zmanjka prosto-
ra okrog balinišča za vse navdušence, ki si želi-
jo ogledati zanimive in predvsem napete dvo-
boje šmarskih mojstrov balinanja. Ob tem liga iz 
sezone v sezono napreduje in pridobiva na kva-
liteti. Organizatorji so zaradi izredno izenače-
nih predstav in posledično kočljivih ter nervo-
znih situacij v akcijo vključili še lokalno neobre-
menjenega sodnika, kar se nedvomno kaže za 
dobro potezo. 
Rezultati po jesenskem delu: 1. Old Bojsi 25, 
2. Špilferdirberji 19, 3. Kavalirji 18, 4. Kremenčk-
ovi 18, 5. Hitri in drzni 14, 6. Sulci 14, 7. Acmanč-
ki 8, 8. Inputovi Smrkci 7 , 9. Želve 4, 10. Štirje mu-
šketirji 3.
FP
POTOPISNO PREDAVANJE ANDREJA KLEMENAKA
V Ugandi na trekingu z gorilami
Andrej Klemenak je predstavil svoje 
potovanje po Ugandi, ki je zanimiva s 
številnih vidikov.
V okviru praznovanja svetovnega dneva turiz-
ma je v prostorih Kulturnega doma Mozirje tam-
kajšnje turistično društvo pripravilo potopisno 
predavanje o Ugandi. To osrednjo afriško drža-
vo, ki velja za eno bolj bogatih z rastlinjem, je s 
prijatelji obiskal Andrej Klemenak v prvi polo-
vici letošnjega leta.
Uganda je ena redkih držav, ki s svojo lego 
ob ekvatorju omogoča, da lahko hkrati stojiš ta-
ko na severni kot južni polobli. Je zelo bogata z 
naravnimi danostmi. V stepah je mogoče najti 
številne živali, od slonov, žiraf, bivolov, leopar-
dov do različnih plazilcev in ptic. Po Klemenako-
vih besedah je zanimivo tudi prebivalstvo. Ma-
tere z majhnimi otroci kaj kmalu po porodu prič-
nejo z delom, otroci se zelo radi družijo s turisti. 
Prav vsak pa je zadovoljen, če kdo podari kak-
šen kos oblačila.
V dobrem tednu dni je Klemenak s prijatelji 
Ugando prečesal od severa proti jugu, kjer so 
obiskali številne nacionalne parke. 
Ob koncu potovanja so se ustavili v parku 
Bwindi, kjer je mogoč treking z gorilami. Gre za 
srečanje z gorilami v njihovem naravnem oko-
lju, ki poteka pod nadzorom rangerja. Ker se 
gorile stalno gibajo, jih je potrebno najti, zato 
si je potrebno pot skozi neprehodne dele utira-
ti z mačeto. Po besedah Mozirjana je to edin-
stveno doživetje, ob koncu katerega prejmeš 
posebno priznanje, da si opravil sprehod med 
gorilami.
Tekst in foto: Primož Vajdl
Oglasi
Šampion Erik Rosenstein o prireditvi in 
doživetju na velikem odru »Športnika« 
Izteka se tretji mesec intenzivnih priprav za 
izbor športnika leta, ki ga je spremljala negoto-
vost, povezana s krajem in terminom zaključne 
prireditve. Le-ta bo, kot smo že poročali, 14. ja-
nuarja 2020. To je prvi možni rok, ko bodo v no-
vozgrajen športni objekt v Lučah stopili nomini-
rani in po sistemu glasovanja ter končne odlo-
čitve posebne komisije izbrani športniki. 
Medtem glasovanje v obeh, že znanih medi-
jih poteka naprej, nominirani športniki in prire-
ditelji pričakujejo vaše glasove. Sredi decem-
bra bo omenjena komisija izbrala še najboljše 
športnike za posebne dosežke in osebnost iz 
sveta športa za življenjske zasluge, o katerih se 
ne glasuje javno. 
Ultra kolesar Erik Rosenstein je v Kaliforni-
ji v 12-urnem kronometru postal svetovni prvak 
v svoji starostni skupini in podprvak v absolu-
tni konkurenci. Na sprejemu na Rečici ob Savi-
nji smo predstavniki »Športnika« opravili z njim 
krajši pogovor. 
- Erik, kako se spominjate dogodkov, ko 
ste prejeli dve od petih doslej podeljenih 
priznaj za posebne športne dosežke? Preje-
le so jih še Bernarda Zvir, Bernarda Čeplak 
Poznič in Anja Drev.
Ko sem stopil na oder pred številčno občin-
stvo, je bila zame to posebna čast in mi je bi-
lo v veliko veselje. Zagotovo so takšna prizna-
nja nova motivacija za naslednje podvige in do-
bijo posebno mesto, saj so priznanje športniku 
na nek način »njegovih« ljudi. Že napovedi tako 
visokega priznanja pred vso množico sta bili že 
dvakrat zares izjemni doživetji. Fantastični ob-
čutek te takrat prijetno zadene in se zaveš svo-
jih dosežkov, obsežnih in težkih treningov in te-
kem. Ja, izjemna čast! 
- Se vam zdi ta kategorija priznanj pri-
merna glede na ostale možnosti, ki jih je 
vzpostavil organizator?
Da, zelo primerna, saj pokriva obširno podro-
čje vrhunskih tekmovanj, ki jih prireditelj oziro-
ma njegova žirija ni uvrstila v konkurenco za na-
ziv športnika, športnice leta kot najprestižnejši 
naziv. Sicer nisem bil povsem natančno sezna-
njen, kakšni so kriteriji glede na kategorijo pri-
znanj. Od predstavnika žirije iz naše občine sem 
dobil dodatno obrazložitev o kriterijih in da ul-
trakolesarstvo ni favoriziran šport, ker da ni 
olimpijska disciplina. 
- Znano je, da so prav v tem športu pot-
rebni ekstremno naporno treniranje, kondi-
cijska pripravljenost in premagovanje vre-
menskih ter terenskih razmer. Kako doživlja-
te vse to zdaj s pozicije svetovnega prvaka 
in podprvaka?
Vlagam ogromno energije, truda, časa, od-
rekanja, da dosegam visoke uvrstitve, in to kar 
sem dosegel v letošnji sezoni, je poleg vseh 
službenih in družinskih obveznosti veliko. Mor-
da tega večina ljudi, ki spremljajo šport, ne vidi, 
pričakujejo se samo uspehi in vrhunski rezultati. 
Več kot sem dosegel pri ultra kolesarstvu, skoraj 
ni mogoče doseči (zmagovati v Sloveniji, zma-
gati v Evropi, postati svetovni prvak, op. av.). A 
tako pač je in se ne pritožujem, saj vem, zakaj to 
delam, predvsem zase in za družino. 
- Kako gledate na kriterije v sistemu gla-
sovanja in na odločitve glede »Športnika«?
Zavedam se, da morajo biti kriteriji določeni 
in prav je tako. Nekako jih razumem, podpiram 
prireditev in vse organizatorje. Moje čestitke in 
zahvala gredo vsem organizatorjem, priredite-
ljem, komisiji ter še posebno Ivu Milovanoviču.
- Ali je ta dogodek vreden časti in pozor-
nosti za vrhunske in druge visoke dosežke 
na področju športa?
Definitivno je. Športniki, ki vemo, zakaj, za ko-
ga to počnemo, si štejemo v veliko čast, da smo 
lahko delček zgodbe na tako veličastni priredi-
tvi.
- Je dobiti priznanje pred domačim občin-
stvom za športnika dovolj velika čast in po-
zornost, primerljivo s petimi leti nazaj, ko te-
ga ni bilo?
Zares je lepo, da predstavijo nas športnike in 
rezultate ob prejemanju priznanj, kar povečuje 
prepoznavnost športnikov. Čast ob razglasitvi 
bi bila nekako še bolj poudarjena, prireditev še 
opaznejša, če bi se dogodka udeležil kdo od naj-
višjih predstavnikov športa in države. To običaj-
no dvigne rating in privabi ključne medije.
Tekst in foto: Jože Miklavc
Erik Rosenstein, svetovni prvak in podprvak 
v 12-urnem kronometru
Savinjske novice št. 48, 29. november 2019 25
ŠPORTNIK
Timi Zajc (smučarski skoki)
Franček Gorazd Tiršek (strelstvo) 
Vid Vrhovnik (nordijska kombinacija)
ŠPORTNICA
Maja Mihalinec (atletika)        
Monika Hrastnik (gorsko kolesarstvo)
Tina Robnik (alpsko smučanje)
MLADI ŠPORTNIK
Nejc Naraločnik (alpsko smučanje)
Jernej Presečnik (smučarski skoki)
Tim Jevšnik (lokostrelstvo)
MLADA ŠPORTNICA
Manca Suhoveršnik (nogomet)
Maja Marolt (odbojka)
Ema Kranjc (odbojka)
EKIPE
NTK Luče (namizni tenis)
SSK Ljubno BTC (smučarski skoki)
OK Mozirje (odbojka, ženske)
PRIREDITELJI TEKMOVANJ
OK Ljubno SP (smučarski skoki, ženske)
OO Maraton Savinja (ŠD T.E.A.M.)
OO alp. smuč. evr. pokal (Beli zajec)
Glasujem za:
Izpolnite vse rubrike pri kategorijah. 
Le taka glasovnica bo veljavna! 
Športnik
1. ____________
2. ____________
3. ____________
Športnica
1. ____________
2. ____________
3. ____________
Mlada športnica
1. ____________
2. ____________
3. ____________
Mladi športnik
1. ____________
2. ____________
3. ____________
Ekipa
1. ____________
2. ____________
3. ____________
Organizator
1. ____________
2. ____________
3. ____________
SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO BTC
V intenzivnih pripravah na februarske 
tekme svetovnega pokala 
Pred dnevi so prizorišče tekem v smučarskih 
skokih za ženske v svetovnem pokalu Ljubno 
2020 že obiskali predstavniki TV ekipe, ki bo za-
dolžena za neposredni prenos dogajanja, in si 
ogledali teren. Prihodnji teden se bo prvič v tej 
sezoni sestal organizacijski komite za izvedbo 
tekem. To je uradni začetek zaključnih priprav 
na tekme, na katere se v klubu sicer pripravlja-
jo skozi vse leto. Tekme in spremljevalno doga-
janje bodo na Ljubnem ob Savinji izvedli od 21. 
do 23. februarja.
TV EKIPA PRISPE ŽE NEKAJ 
DNI PREJ
Skakalnico in celotno prizorišče si je pred 
dnevi ogledalo deset članov televizijske ekipe, 
ki bo zadolžena za neposredne prenose febru-
arskega dogajanja. Med njimi so bili režiser, ka-
mermani in tehnično osebje. S predstavniki klu-
ba so se dogovorili, da bo prenose spremljalo 
enajst kamer, ekipa bo takrat štela okoli osem-
deset oseb. Nastanjeni želijo biti blizu prizori-
šča. Če so v preteklosti stanovali tudi v Velenju, 
jim bodo tokrat lahko omogočili kar najbližje lo-
kacije, saj se je število razpoložljivih nastanitev 
ponudnikov na Ljubnem in v najbližji okolici po-
večalo. Ekipa bo prispela že nekaj dni pred za-
četkom tekmovanja in se dodobra pripravila na 
svoje delo. 
NASTANITVE TEKMOVALK NA LJUBNEM IN V 
LOGARSKI DOLINI
V klubu pričakujejo od 14 do 16 tekmovalnih 
ekip iz prav toliko držav. Kot pravi predsednik or-
ganizacijskega komiteja Rajko Pintar, zanima-
nje za ženske skoke v svetu še naprej narašča, 
tako na Ljubnem ob Savinji računajo, da bo na-
stopilo okoli 55 tekmovalk. Te bodo skupaj s tre-
nerji, tehničnim osebjem in ostalimi spremlje-
valci nastanili v tako imenovanih FIS hotelih – 
v Planinki na Ljubnem in Hotelu Plesnik ter pri 
ostalih ponudnikih v Logarski dolini. 
Končni program celotnega dogajanja bo 
sprejel organizacijski odbor na decembrski seji. 
Imenovali bodo tudi tekmovalni odbor, ki je naj-
višji in nepogrešljiv operativni organ celotne-
ga tekmovanja. Šteje od 35 do 40 članov s toč-
no določenimi zadolžitvami, pri izvedbi katerih 
vsak od njih sodeluje še z določenim številom 
prostovoljcev. 
ZAHTEVEN VARNOSTNI IN LOGISTIČNI 
PROJEKT
Na omenjeni seji bodo konkretno dorekli 
tudi sodelovanje s Slovensko vojsko, policijo 
in z različnimi društvi z Ljubnega in od dru-
god. »Njihova pomoč je za izvedbo tako var-
nostno in logistično zahtevnega projekta izje-
mno pomembna in smo jim za to pomoč res-
nično hvaležni,« je povedal Pintar in dodal, da 
je v končni fazi izdelava varnostnega načrta 
prireditve. »Vsak dan pričakujemo od pet do 
sedem tisoč obiskovalcev, kar je tako z vidi-
ka splošne kot prometne varnosti velik logi-
stični zalogaj.«
DRUŽINAM PRIJAZEN 
PROGRAM 
Hkrati s tekmovalnim dogajanjem bodo v 
spremljevalnem programu na voljo številni dru-
gi dogodki in delavnice, namenjeni tudi najmlaj-
šim. Na Ljubnem imajo sloves družinam najbolj 
prijaznega smučarskega središča, ki ga vsako 
leto še nadgrajujejo.
Za večje udobje gledalcev so poskrbeli tudi z 
dodatno ureditvijo smučarskega stadiona, kjer 
so z investicijo Občine Ljubno utrdili površine, 
da tudi v primeru vlažnega ali mokrega vreme-
na gledalcev ne bodo motila blatna tla. 
Marija Lebar
Oglasi, Šport
Prenose skokov bo spremljalo 11 kamer, TV ekipa bo štela okoli 80 oseb. (Foto: FA)
Savinjske novice št. 48, 29. november 2019
26
Šport, Oglasi
ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO OB SAVINJI
Zmaga v gosteh, poraz doma 
V zadnjih dveh krogih so lju-
benske odbojkarice iztržile po-
lovičen izkupiček v nabiranju 
prvenstvenih točk, saj so na doma-
či tekmi morale priznati premoč tek-
micam iz Braslovč, na gostovanju v 
Vuzenici pa so zabeležile gladko 
zmago proti tamkajšnji ekipi.
PORAZ NA DOMAČEM PARKETU
V dvorani na Ljubnem so torej 
najprej gostile drugouvrščeno eki-
po prvenstvene lestvice, ki je po-
ložaj na lestvici upravičila z za-
nesljivimi zmagami v treh nizih. V 
prvem sta obe ekipi prikazali zani-
mivo odbojko, igra je bila izenače-
na. Domače igralke so dobro ser-
virale, dosegale točke, gostujoče 
igralke so kljub temu skozi celoten 
set vzdrževale nekaj točk prednos-
ti, kar je zadostovalo za zmago. 
Drugi set je bil izenačen do 
osme točke, nato so Ljubenke za-
radi napak pri sprejemu dopustile, 
da so gostje brez večjih težav po-
vedle z 2:0 v nizih. V tretjem je do-
mači trener Goran Cestnik naredil 
nekaj menjav igralk, kar ni poma-
galo, saj so Braslovčanke zelo dob-
ro servirale, osvajale točke in se 
veselile zmage s končnim izidom 
3:0 (25:21; 25:12; 25:13).
ZMAGA V VUZENICI
V zadnjem, 8. prvenstvenem 
krogu je sledilo gostovanje igralk 
KLS Ljubno v Vuzenici pri ekipi, ki 
je na lestvici zasedala visoko tretje 
mesto in torej veljala za favorita na 
tej tekmi. Očitno to ni zmotilo Lju-
benk, saj so prikazale eno boljših 
iger v zadnjem času.
V prvem in drugem setu je bi-
la igra vseskozi izenačena, v konč-
nici seta pa so boljšo igro prikaza-
le igralke KLS Ljubno in zaneslji-
vo povedle v setih 2:0. Gostitelji-
ce se niso predale in so v tretjem 
setu močno popravile igro, dob-
ro servirale in povedle za sedem 
točk. Pri rezultatu 20:16 je na servis 
prišla Teja Terbovšek in z odlični-
mi servisi poskrbela za rezultatski 
preobrat, saj so do konca seta do-
mačinke osvojile samo še eno toč-
ko in zmaga je bila vknjižena na ra-
čunu OK KLS Ljubno, končni rezul-
tat pa 3:0 (25:15; 25:19; 25:21).
STAREJŠE DEKLICE PRVE V SVOJI 
SKUPINI
Odlično in borbeno igro so pri-
kazale tudi starejše deklice, ki so 
na turnirju v Lenartu dosegle dve 
zmagi. Najprej so v prvi tekmi pre-
magale ekipo iz Murske Sobote z 
rezultatom 2:1, v drugi tekmi pa do-
mačo ekipo z rezultatom 2:0. Tako 
zasedajo prvo mesto v svoji sku-
pini s tremi zmagami in enim po-
razom.
Franjo Atelšek
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% 
POPUST pri objavah zahval in čestitk.
Savinjske novice št. 48, 29. november 2019 27
Kronika, Zahvale
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
Niti zbogom nisi rekla,
niti roke nam podala,
a v naših srcih
za vedno boš ostala.
Zdaj bivaš vrh višave jasne,
kjer ni mraku, kjer ni noči.
Tam sonce sreče ti ne ugasne,
resnice sonce ne stemni.
                     (Simon Gregorčič)
Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, 
le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo,
so in tu z nami ostanejo.
                                                   (Janez Medvešek)
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi mame, stare mame in tašče
Marije KREFL
p.d. Parklnove
1936 - 2019
Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sode-
lavcem za pomoč, podporo, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče 
in svete maše. 
Hvala g. župniku Davidu Zagorcu za opravljen obred, pogrebcem, 
pevcem, govorniku za poslovilne besede, praporščaku in pogrebni 
službi Morana. 
Hvala vsem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zad-
nji poti.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 66. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, 
oče, dedek in brat
Franc KLADNIK
iz Luč
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v dneh žalosti. Hva-
la vsem sorodnikom, vaščanom, sosedom in prijateljem za darovano 
cvetje, sveče in maše ter vsem, ki ste pokojnika pospremili v tako veli-
kem številu na njegovi zadnji poti. Hvala tudi pevcem in gospodu žu-
pniku ter govornici in trobentaču, Verici in Davidu Kramarju.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
V SPOMIN
Jožefi in Jožetu MIKLAVC 
1927 – 2014                         1927 - 2018
odkar sta nas zapustila draga mama in ata, po domače Avguštino-
va s Trnovca.
Hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu, postojite ob njunem 
grobu in prižgete svečo spomina.
Pepi, Marjan in Alojz z družinami
1. decembra mineva 
peto leto … 
27. novembra mineva 
leto dni …
•	 VANDAL	V	AVTOPRALNICI
Mozirje: 18. novembra je v Mozirju neznani storilec razbil ste-
kla na avtopralnici in poškodoval sesalec
•	 V	HOTELU	UHAJALA	PARA
Ljubno ob Savinji: 22. novembra ob 22.43 je na Placu na 
Ljubnem ob Savinji v hotelu zaradi okvare na peči za centralno 
ogrevanje prišlo do sproščanja pare. Gasilci PGD Ljubno ob Sa-
vinji, Radmirje in Okonina so zavarovali kraj dogodka, preiska-
li območje, pregledali in prezračili prostore. Gostje hotela so se 
umaknili na prosto. Do požara ni prišlo.
•	 Z	VILIČARJEM	POVOZIL	DELAVCA
Nazarje: 24. novembra je v podjetju v Nazarjah voznik vili-
čarja povozil delavca. Slednji je utrpel hude telesne poškodbe.
•	 GASILCI	OŽIVLJALI	OSEBO
Radmirje: 22. novembra ob 9.44 so gasilci PGD Radmirje v 
Radmirju do prihoda zgornjesavinjskih reševalcev nujne medi-
cinske pomoči oživljali osebo. Oživljanje ni bilo uspešno.
•	 VOZIL	POD	VPLIVOM	ALKOHOLA	
Luče: 25. novembra popoldan so policisti v Lučah ustavili 
26-letnega voznika osebnega vozila, ki mu je alkotest pokazal, 
da je imel 1,3 promila alkohola v krvi. Vozniku so odvzeli vozni-
ško dovoljenje, sledi obdolžilni predlog.
Savinjske novice št. 48, 29. november 2019
28
Za razvedrilo
(Foto: ŠS)
ŠIROKI NASMEHI V DRUŽBI ALPINISTIČNE LEGENDE
Starosta slovenskega alpinizma Tone Škarja je obiskal nazarske 
planince na njihovem slavju ob 20-letnici društva. Bil je navdušen 
nad prireditvijo, prav nič manj zadovoljstva ni kazal na druženju po 
uradnem delu. In ker je res legenda med ljubitelji gora, ga je na-
zarska planinska srenja navdušeno oblegala tudi za fotografiranje v 
njegovi družbi. Njihovi nasmeški povedo vse, Simona Pogač (levo) 
ima poznavalskega, Ostruhova Agata in Marjan nadvse navduše-
nega, Tone Škarja pa predvsem vajenega vsega.
ČE NE KUPIŠ, TI ŠENKAM
O Jožetu Bidru (levo), upokojencu, ki se ne bo nikoli upokojil (tu-
di to je njegova nepisana, a že 100 x izrečena inovacija), pričajo žive 
slike, ki povedo več kot vse besede. Ko je pred kratkim predstavljal 
že osvojenemu kupcu še dodaten motiv za investicijo, se je skoraj 
»skuril« ob predstavitvi nove naprave za pripravo tresk za kurjenje. 
Kot po tistem starem reku, »raje bi ga nosil, kot poslušal«, je Joško 
dvigoval ceno mašinci, da bi bila tista za kurjavo v domači peči, ki 
jo je namenil ženki Darinki, še cenejša. Čisto zastonj pa itak ni nič.
KDO JE DAL PRVAKU PRVI LUPČKA 
Ob sprejemu junaka so prvaka svetovne kolesarske scene Erika 
Rosensteina kovali v zvezde županja, prijatelji, sorodniki …, sam pa 
ni pozabil izpostaviti svojih bližnjih sodelavk in sodelavcev, zaslu-
žnih za uspeh, ter družine. Ko so se pojavili njegovi trije na odru, jih 
je nekdo spodbudil: »Kdo bo dal Eriku prvi lupčka?« In se je zgodilo 
v hipu. Soproga in očka so poljubili dve najdražji in sin. 
TG
JM
JM
Savinjske novice št. 48, 29. november 2019 29
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 49. številki SN
2019
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Križanka, Oglasi
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21.
Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972.
Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 
7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31.
Ambulanta za male živali: ponedeljek, sreda, petek od 7 . do 15. ure, torek, če-
trtek od 10. do 18. ure.
Dežurne	službe
VETERINARSKO DEŽURSTVO
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna ambulanta je odprta samo ob sobotah, nedeljah in praznikih od 7 . do 
7 . ure (24 ur). V preostalem času poiščite zdravnika v dežurnih ambulantah v 
Velenju ali Žalcu, za otroke do vključno 18. leta na Pediatričnem urgentnem 
centru Celje in za poškodovance na Urgentnem centru Celje. Ob nujnem sta-
nju pokličite 03/837-08-00 ali 112.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se 
nato napoti dežurni elektromonter na teren. 
(03) 42 01 000 (centrala)
(03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7 . do 15. ure
(03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950.
Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
Savinjske novice št. 48, 29. november 2019
30
Petek,
29. november
od 8.00 do 14.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Zbiranje daril v akciji Božiček za en dan
ob 16.30. Mozirski gaj
4. Božična bajka Slovenije
ob 18.00. Galerija Mozirje
Odprtje razstave 25. Ex tempore Mozirski gaj 
2019
ob 18.00. Športna dvorana Mozirje
Dobrodelna prireditev Od šole začete do valete 
in sejem daril ter dobrot
ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji
Koncert Milanka Črešnik, klavir, Aleksander 
Kuzmanovski, violončelo
Sobota,
30. november
ob 9.00. Športna dvorana Mozirje
22. tradicionalni sejem rabljene in nove 
smučarske opreme (GSK Mozirje)
ob 10.00. Občinska dvorana v Solčavi
Otroška delavnica izdelovanja adventnih 
venčkov
ob 18.00. OŠ Ljubno ob Savinji
Odbojkarska tekma - KLS Ljubno : Nova KBM 
Branik II
ob 19.00. Kulturni dom Nova Štifta
Prireditev Zapoj z menoj
ob 20.00.Kulturni dom Mozirje
Gledališka komedija Striptiz (Matjaž Javšnik)
Nedelja,
1. december
ob 9.00. Športna dvorana Mozirje
22. tradicionalni sejem rabljene in nove 
smučarske opreme (GSK Mozirje)
ob 10.00. Cerkev Marije Zvezde v Novi Štifti
Čebelarska maša v čast zavetniku sv. Ambrožu
ob 16.00. Pred TIC v Mozirju
Veseli december
ob 17 .00. Kulturni dom Mozirje
Koncert Marko Vozelj in Mojstri
Torek,
3. december
ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Dopoldanska čajanka
ob 10.00. CSU Nazarje (Jakijeva hiša)
Delavnica Naredimo si kozmetiko
ob 16.00. Galerija Mozirje
Besedičica, natečaj za mlade literarne 
ustvarjalce zgornjesavinjskih šol
ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji
Prireditev ob Prešernovem rojstnem dnevu
ob 19.30. Medgen borza Rečica ob Savinji
Vadba za telo in dušo
Sreda,
4. december
ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Ura pravljic: Miklavž prihaja!
Četrtek,
5. december
ob 17 .00. Trg na Rečici ob Savinji
Miklavžev večer
ob 17 .00 in 18.00. Kulturni dom Mozirje
Miklavževanje
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov
ŽIVALI – PRODAM
Prodam prašiče, za zakol ali svinj-
ske polovice, Fišar, Tabor; gsm 
041/619-372.
Mesnate prašiče od 100 do 180 kg 
z možnostjo dostave prodam; gsm 
041/561-893.   
Prodam ovna jso pasme, z rodovni-
kom, cca 100 kg, cena 80 eur; gsm 
070/753-436.
Prodam 3 pašne ls telice, težke od 
200 do 250 kg, cena 600 eur; gsm 
041/983-465.
Sprejemamo naročila za prašiče, 
težke od 25 do 30 kg, v februarju in 
marcu; gsm 041/783-100.
Prodam prašiča, težkega okrog 
200 kg, krmljen z domačo krmo; 
tel. št. 58-35-273.
Prodam bikca čb, starega 7 dni; 
gsm 031/805-832.
Prodam tri leta staro kozo, za mle-
ko ali nadaljno rejo; gsm 031/62-
62-63.
DRUGO – PRODAM
Prodam svinjsko mast in ocvirke, 
gajbice za krompir, jabolka; gsm 
031/858-263.
Mulčar kladivar tehnos Žalec, pro-
dam; gsm 051/346-768.
Nakladalko sip 19 m3, prodam; gsm 
041/783-440.
Prodam bukova drva, hlodovina, 10 
m3, ugodno; gsm 031/780-074.
Prodamo svinjski špeh v kosu ali 
zmleti; gsm 031/815-238.
DRUGO – PODARIM
Podarim zimske gume na platiščih, 
205/55 R16; gsm 041/878-406.
Podarim betonske stebre za brajdo 
(6 kom); gsm 040/712-756.
Podarim lepo ohranjena oblačila 
in obutev za deklico od 6 do 9 let; 
gsm 040/210-331.
DRUGO  - KUPIM
Kupim les octovec, okrasno dre-
vo pri hiši, dobro plačam; gsm 
031/687-885.
Kupim nakladalno prikolico za se-
no SIP; gsm 031/228-217 .
Kupim laneni (hodni) prt; gsm 
041/444-769.
VOZILA – PRODAM
Prodam golf II, l. 90, obnovljen, 
ugodno; gsm 041/783-448.
NEPREMIČNINE
Ugodno oddam opremljeno sta-
novanje šoferjem, Varpolje; gsm 
031/296-365.
Oddam sobe v najem. Oddam gar-
sonjero 25 m2 v Lokah pri Mozirju; 
gsm 041/280-005.
Stanovanje v bloku (Ljubno ob Sa-
vinji) prodam ali oddam v najem; 
gsm 031/695-208.
◊	 KMETJE,	GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi 
vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. 
Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.      
◊	 Naročila	in	montaža	vseh	TELEMACH		in	
TOTAL	TV	paketov!		gsm	041/688-094.	
Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. 
Savinjske novice št. 48, 29. november 2019 31
Oglasi
Savinjske novice št. 48, 29. november 2019
32
Oglasi