t * O UNIVERZITETNA ŠTUDIJSKA KOMISIJA MORFOLOGIJA SLOVENSKEGA JEZIKA Skripta, prirejena po predavanjih prof. dr. Fr. Ramovša v l. 194?/48, 48/49 LJUBLJANA DZS založila za Univerzitetno študijsko komisijo A • 1 ■ UNIVERZITETNA ŠTUDIJSKA KOMISIJA MORFOLOGIJA SLOVENSKEGA JEZIKA '' ' l $ « ’ Skripta , prirejena po predavanjih prof. dr. Fr. Ramovša v l 1947/48 , 48/49 % LJUBLJANA DZS založila za Univerzitetno študijsko komisijo H 131917 PREDGOVOR D očim imajo moji slušatelji za vokalizem in konzonantizem slovenskega jezika primerne publikacije, namreč Kratko zgodovino slovenskega jezika, razpravo Die moderne Vokalreduktion v JA 37 in razne druge članke, ki pojasnjujejo razvoj vokalov v Slavii, Južnoslovanskem filologu, v Časopisu za slovenski jezik, književnost in zgodovino in podobno, jim je manjkal sistematičen pregled slo¬ venske historične morfologije. Zato so se domenili in pripravili skripta po mojih predavanjih v L 194-7/48, 1948/49. Ta skripta sem sam pregledal in morem ugotoviti, da je gradivo v njih točno zabeleženo, kakor sem ga napisal na tablo. Spremna oblika in raz¬ laga pa je bila precej površna in je potrebovala dokajšnjih korektur, ki sem jih sam opravil, čeprav so me meje teksta pri tem močno ovirale in zato je ta del skript zelo zgoščen, vendar še vedno pregleden. Skripta so pripravili predvsem stud. phil. Breda Pogorelec, Pavel Merku in Mitja Sovre. Njim se imam zahvaliti, da so me tako prignali do izdaje teh skript, do katerih zaradi moje prezaposlenosti drugače ne bi moglo priti. V Ljubljani, dne 1. junija 1952. Prof. Fran Ramovš v . UVOD Razvoj glasoslovja je diametralno drugačen od razvoja morfologije. V govoru si besede slede. V vsaki sintagmi dobi beseda svojo vred¬ nost, če je zvezana z besedo, ki je pred njo, in z besedo, ki ji sledi. Poleg sintagmatičnega reda, ki je podan v liniji od besede do besede, se besede še asociirajo v našem spominu: n. pr.: nakov/alo : obuv/a l o , stopi a l o (skupni element — al o); ali: kov ati, k o val, pod- kov ati, pod k e v itd. Poleg sintagmatične linije se besede vrste v spo¬ minski liniji. Medtem ko je v sintagmatičnem redu odločilen element čas, je pri asociativnem bližanju besed odločilen samo spomin, ne govorni red, ne čas. Obe vrsti stalno druga drugo prepletata. Na prim. življenje in trpljenje V asociativni sferi se besede združujejo v besedne skupine. Te gru¬ pacije so potrebne za analizo govornih delov. Pri glasoslovju smo se ukvar¬ jali samo z materijo, z glasom. Vseeno nam je bilo, kaj je beseda pomenila. Pri morfologiji pa moramo stalno upoštevati pomen in uporabo v govoru. Gledanje jezikoslovca na glasoslovje je drugačno od pogleda na morfo¬ logijo. Na jezik, govorjen v nekem določenem času, gledamo sinhrouično: upoštevamo vse elemente — glasove, oblike, zveze, pomene v istem času. Pri jezikih, za katere imamo starejše spomenike, moremo ugotoviti, da so člani današnjih sintagem večkrat različni od prejšnjih. Današnji člani so torej izpodrinili stare. Tako’ dobimo distanco med dvema stadijema. Z ozirom na to je naše gledanje diahronično — raznočasno. Predmet dialiro- ničnega gledanja je predvsem glasoslovje; izprememba glasu izključuje pojem jezikovnega stanja. Na drugi strani gledamo na morfologijo', sintakso in leksikon pretežno sinhrouično. — Dostikrat so povzročitelji teh spre¬ memb tudi v glasoslovju psihične narave. Povzročitelji sprememb v mor¬ fologiji pa so poleg psihične lahko tudi glasovne narave. Diahronični značaj glasoslovja je najbolj izražen že s tem, da pri proučevanju glasov zasle¬ dujemo le skupine glasov, ne pa celih besed, skupine, ki so brezpomembne sintagmatična-lineaTična krožna ali asociativna faza. 5 in jih zato tudi podajamo v shematičnih formulah, kakor: ap > 0 ' y i... tU s > tat, tUa > tata, fe/k > tht, itd. Pri glasovnih izpremembah faktorjev ne moremo tako enostavno določiti. V poštev pridejo: 1. somatične lastnosti; 2. pokrajinske in klimatične razmere; 3. ekonomija govora (olajševanje: eksplozive > spirante; medie > te- nues itd.), kar pa se ne vrši vedno; prim. monoftonge, ki prehajajo v diftonge. 4. politične in socialne izpremembe vplivajo tako na glasovne kakor na morfološke iapremembe. Latinščina se je razširila krajevno, socialno in je s tem rodila veliko število romanskih jezikov. Podobno se je tudi psla. razcepila v slovanske jezike. Vse to je v zvezi s politično-družbenim položajem. Dokler je življenje družbe mirno in urejeno, je vse polno ustanov, ki jezik vežejo: šole, cerkev, gledališče, zlasti pa knjiga; vse te ustanove gojijo določene norme in jih predajajo družbi. Če se gospodarske ali socialne in politične razmere omajejo, postanejo neurejene tudi druž¬ bene institucije, jezik dobi bolj sproščeno razvojno pot. 5. a) prenos jezika od ustanove do množic, cd roda do roda, priučitev jezika po otroku. Otrok se glasov priuči na akustični osnovi, na fiziološki morebiti, če mu poleg sluha pomaga tudi vid (labiale, morebiti nazale). Včasih se otroku le zdi, da je glas pravilno posnel, v resnici pa se je od glasu odmaknil in ga samo približno podal. Tako je nastala glasovna iz- prememba — substitucija. — Kar se dogaja od roda do roda, to se dogaja tudi v velikih množicah od jezika do jezika; b) prenos od jezika do jezika. V mešanih jezikovnih conah si jezik manjšine prične prilaščevati tuj govor, pri čemer se porajajo substitucije. 6. Faktor izpreminjevanja glasov je tudi moda (moda = navada = po¬ snemanje nekega vzorca). Moda je važen psihološki faktor. Glavni izpreminjevalni faktor glasoslovja je torej posnemanje v različnih družbah, jezikovnih okoliščinah, generacijah, kjer so se rodili približni posnetki in se udomačili. S tem so v glavnem podane glasovne spremembe. Izpreminjajo pa se ne samo glasovi, ampak tudi besede in celo cele gramatične kategorije. Včasih postane beseda, ki je asociativno povezana s sorodnicami, nerazumljiva in pretrga zvezo in obratno. e/na/j s t : dva/j s t, dva/n a j s t, tri/n a j st. Zveza med dvajst in dvanajst je izgubljena. Po medsebojnem razmerju na pravi pomen ne bi mogli sklepati (najst < na desete). dobiti (<. do-byti), roditi. Na videz sta oba glagola enaka. Izgubili smo občutek, da je rodili simpleks in dobiti kompozitum. 6 ka-j : ka-r, -j in -r se zdita sufiksa, kar tudi sta, osnovna beseda ka¬ pa je izginila iz naše predstavnosti. Besede se izpreminjajo oblikovno prav tako in rodijo vedno nove zveze. Izpreminjajo se tudi kategorije besedi. Ide. prajezik je imel dual, ki je danes le redko ohranjen. Poznajo ga stind., stgr., stlat., lit., psla., stcsl., sle., luž.-srb. Toda slovenski dual ni več stari dual, ker je vedno vezan na numerus dva. Ohranjena je le dualna verbalna konstrukcija, ki si pa tudi pomaga s številom. Prav tako so različni kriteriji razumljivi iz sintagmatičnih zvez. Spol je razumljiv le iz zveze: miza ne kaže nujno na femininum, ravno tako ne kažeta sluga in vodja na maskulinum. Bog ne kaže nujno na maskulinum in kost ne na femininum. Iz zveze, iz odnosov je razvidno, da je spol eksi- stenten in v oblikah podan. Prav tako nima glagolska akcija (perf., iter., itd.) nič sintaktičnega ali izrecno gramatikalnega, ampak pridemo do tega po vezavi točno dolo¬ čenih pojmov, oz. po vezavi besedi samih. Prva posledica, ki so jo rodile glasovne iapremembe, je, da se je v jezikovih odnosih nekaj izpremenilo. Kar je bilo prej »pravilnega«, se je zamešalo ali porušilo. Če bi samo ta faktor v jeziku izpreminjai, bi prišlo do zmešnjave, toda zoper te izpreminjevalne, glasovne faktorje nastopa stalno neki korektiv. To je analogija. Vse jezikove izpremembe zu¬ nanje narave so nastale po analogiji. Kakor so prej omenjeni faktorji pretežno odločilni za glasoslovje, je glavni izpreminjevalni faktor v mor¬ fologiji, sintaksi in leksikonu analogija. Včasih so mislili, da je analogija jezikovna napaka in da so starejši stadiji jezika več vredni in pra¬ vilnejši. To naziranje je seveda napačno, kajti v vsaki analogiji je pravil¬ nost, ki je povzeta iz odnosov v jeziku samem. Analogija ni prava izpre- memba, marveč je analogična oblika, narejena (izprememba po zunanjosti, ne po bistvu) po nekem določenem vzorcu, ki v jeziku eksistira. Analogija je tipično gramatični in sinhronični pojav. V naši zavesti se okrepi odnos v jeziku in zaradi tega ojačenja nastanejo analogične oblike. Pri vsaki ana¬ logiji je treba računati s tremi členi: 1. Podedovana ali' legitimna oblika (A) ima določen odnos do druge oblike. 2. B, ki je od nje različna 8. C je tretja oblika, ki je v določenem odnosu do B. A Ker ima oblika A določen odnos do B in prav tako C tudi do B, je B skupna, kolektivna oblika. Ker veže B odnose od A in C, prihaja C v 7 poštev kot konkurent; A in C konkurirata. Običajno zmaga najmlajša oblika (C). Na prim. psla. N. kry — kostb A. krbvb — kostb I. krhVbjg — ko st bj g Po strukturi sta bili obljki I. u-jevske in i-jevske fleksije enakšni, tudi akuzativa sta si bila podobna: krv, kost. Razlika je bila samo v N. Ker jo bilo enakšno razmerje med I. kostjo in A. kost, ter med I. krvjo in A. krv in ker je bilo razmerje med A. in N. kost prav tako identično, je jezik zahteval, da se izravnata tudi N. in A. pri besedi kri. V N. je tako nastopil prvotni A. krv. Arhaizem kri se je obdržal v sle. in st. polj., drugod je nastopila analogija. V stcsl. je že N. krtvb, prav tako v nekaterih naših narečjih. Seveda je možna tudi obratna analogija: N. kri > A. kri (knjižna sle.). Analogija pa je šla dalje: Ker se je oblika N.-A. kri obdržala, je izkazovala v sebi vokal -i-, ki ga sicer v sklanjatvi ni bilo. V drugih skla¬ njatvah pa so bili vokali v fleksiji isti, zato je prešel -i iz N. v cas. obl.: krvi > krivi, krvjo > krivjd. Te oblike so živele že v 16. stol. Zdaj je jezik občutil za osnovo kriv-, od tod na osrednjem Štajerskem novi N. kriv. S tem i-jem, tipičnim za i-jevsko fleksijo, se je oblika kri istovetila z N. kost, zato je nastal G.: kri-i > kriji : kost-i, I. krijo : kost-jo. Analogija je v glavnem le pojav našega tolmačenja, je narejena oblika, kjer je glavni činitelj psihični moment. Kakor je predmet diahroničnega jezikoslovja predvsem glasoslovje, tako so predmet sinhronionega jezikoslovja vsi ostali oddelki gramatike (morfologija, sintaksa, leksikon). Obseg glasoslovja je trdno začrtan, med¬ tem ko so vsi ostali gramatični oddelki ena sama enota: delitev v morfo¬ logijo, sintakso, leksikologijo je praktična in pregledna, v jeziku samem pa ni utemeljena. Pojmovno sistemiziranje te enote da sledeče grupe: 1. nauk o besedi in sicer a) o obliki besede in o vrsti besed; b) o pomenu besede in o pomenu besedne vrste; 2. nauk o besednem sklopu: a) o obliki besednega sklopa, b) o pomenu besednega sklopa. Pri tem obravnavamo funkcije jezikovnih enot in tako oddelimo morfologiji le obliko. Vzemimo: berač; -a, -u. Deklinacijskega obrazca v vrstnem redu si ni nekdo izmislil, ampak je nastal po primerjavi funkcij, vezanih na različne oblike; oblike in funkcije so odvisne druga od druge in jih ni mogoče ločiti. Ne moremo vedeti, zakaj je oblika berača G., ee se ne zavedamo določene funkcije te spremenjene oblike. Deklinacijska lista ne bi nastala, če ne bi upoštevali funkcije, t. j. uporabe oblike v stavčni zvezi. Morfološka in sin¬ taktična plat sta med seboj stalno povezani, kar velja tudi za leksikon, ker bi sicer morfološka plat ne bila razumljiva. Leksikalni faktor (beseda) nam 8 pove take funkcije, ki jih običajno izražamo s stavki (na sintaktični način) n. pr. perf. : imperf. Razmerje lahko določimo z gramatikalnimi ali z leksikalnimi sredstvi: kupiti : kup(o v a)ti. Tu uporabimo gramatikalno sredstvo, enako pri: prositi : pr ahati : praievati itd. Nasprotno pa izraža leksikalni faktor pri redi : govoriti isto razmerje do druge besede, kot je gori izraženo z gramatikalnimi sredstvi. Dalje: sle. drva — nem. Brenn- holz — franc, bois de chauffage. Nemec ne uporablja več enostavne besede, temveč zloženko (les za kurjavo). V nemški zloženki je uporabi j eno neko gramatikalno sredstvo za determiniranje (determinirani kompozitum). Fran¬ coz pa s prepozicionalnim izrazom izrazi sintaktično zvezo. Sintaktični ali gramatikalni odnosi so istovetni z leksikalnimi. Med leksikonom, morfo¬ loško tvorbo ali prepoziciomalnim izrazom ni bistvene razlike. Oblika je lahko povsod različna, toda funkcija m pomen sta povsod ista. Pomen ni odvisen od besede same, ampak tudi od zveze, v kateri se beseda uporablja. Ista beseda se veže z različnimi besedami in v različnih zvezah se pomen izpreminja, modificira. Leksikolog poda v slovarjih besedo z različnimi izrazi, pomen je malenkostno različen, naposled pa je razlika tako velika, da dobimo besede z različnimi pomeni (s tem % se ukvarja semaziologija, pomenoslovje). Za nas pa je glavno, da se zavedamo, da je med obliko in uporabo stalna zveza. Kljub temu obravnavamo oblikoslovje v posebnem poglavju. Morfo¬ logija upošteva tvorbo besede in izpreminjevanje oblik, ne zanima pa se za pomen in uporabo besedi. To prepušča sintaksi. Predmet morfologije je flektirana beseda nomina (samostalnik, pridevnik, zaimek, števnik) in glagol. Besede, ki se na zunaj ne izpreminjajo (indeklinabilne), imajo stalno obliko in spadajo v sin¬ takso, ker nam preostaja za študij samo njihova funkcija. Vsaka flektirana beseda ima dva dela: osnovo (deblo) in končnico. Nominalne oblike imajo svoje kazusne (padežne) končnice. Sintaksa uči, kakšni od¬ nosi so s skloni izraženi. Verbalne končnice so osebne (personalne). Deblo samo more biti zopet iz različnih sestavin. V njem je osnovni element — koren —■ glasovna skupina, običajno neizpremenljiva v flek- tirani besedi. Enozložni koren se je lahko že v prajeziku razširil z obrazili in afiksi (formanti), ki so se z njim tako stopili, da je postal koren dvo- zložen; dvozložmi koren imenujemo baza. N. pr.: *es-ti — koren: es, končnica: -ti; vede-ti — osnova: vede , končnica -ti; ved-e — koren: vid, formant -d. Ti prvotni elementi, za katere s primerjavo različnih besed sicer lahko ugotovimo, da so prišli pozneje, so se že v prajeziku tako stopili, da ne moremo več določiti njih determinativne funkcije, marveč jo komaj slutimo, kakor pri lat. tremo proti sle. tresem < trem-sg. V sla. je dobila beseda determinativ s. Domnevamo, da je ta -s- isti kot v sigmatičnem 9 aoristu in da označuje samo trenutnost (začetek dejanja): tremo — du- rativ, tremso — trenutno dejanje. Koren itn obrazila so bili že v prajeziku izpostavljeni voka- ličnim izpremembam — prevoju. Poznamo tri glavne prevojne stopnje: 1. normalna stopnja: elo, 2. podaljšana stopnja: e\o, 3. reducirana stop¬ nja: a/0. Te variacije ide. vokalizma opažamo v korenu in obrazilih, ki korenu pripadajo. Gr.: navrjo — obrazilo -ter- v dolgi prevojni stopnji; G. navgog — isto obrazilo v redukcijski stopnji, A. nar to a — normalna e-stopnja. Kar velja za obrazilo, velja tudi za koren. V morfo¬ logiji, kjer obravnavamo obliko, nas koren ne zanima. Vokalične izpre- membe v korenu so združene z niansiranjem pomena. Primer: koren *uer: sle. vr-ba — redukcijska stopnja, vrv — redukcijska stopnja, ve(r)verica — normalna stopnja z reduplikacijo, ob(v)ora — normalna o- stop¬ nja, vrteti — determinant t, vrata — normalna o- stopnja, vržem, vreči — determinant g, povreslo — determinant -tjhs-. Ker so to samo¬ stojne besede, nas te izpremembe v morfologiji ne zanimajo. Kako je prišlo v prajeziku do flektiranja besedi, nam ni jasno. Dosti predaleč nazaj sega, da bi mogli na osnovi realnega jezikovnega gradiva ugo¬ tavljati, kako se je koren strnil v besedo. Razvoj lahko le domnevamo po primerih, ki jih poznamo iz zgodovine jezika: francoski futur: ferai je nastal iz facere habeo, encore iz hanc horam; lat. possum je nastalo iz potiš sum = gospodar sem, zmožen sem, nem.: jedermann iz jeder Mann, poljsko: pisaiem iz pisal jesm. Besede so nastale tako iz različnih besednih sklopov. Pojav imenujemo aglutinacijo — zlitje. Tudi v prajeziku so tako nastale flektirane besede. Koren sam na sebi ni nikdar eksistiral, ampak vedno v zvezi z besedo pred njim in za njim. Vse te besede so se končno združile in iz njih so nastale flektirane besede. Na korenih je pomen, na obrazilih, končnicah in afiksih (prefiks, infiks, sufiks) pa so sloneli faktorji, ki so usmerjali pomen v razmerju do drugih besed. N. sg. a-jevskih debel (roka, žena) ima prvotno isto končnico kot -a v N. pl. nevtr. Ta nomina so bila sprva kolektiva. Determinant -s- v glagolu trem-s-o je prvotno isti kot determinant sigma ličnega aorista s s svojim specifičnim pomenom. 10 1. TEMATOLOG1JA Suiiksacija Princip ide. deblotvorja in besedotvorja je bila sufiksacija. Vsaka beseda je sestavljena iz korenaobrazila. Ta princip je ohranjen v sla. in je še da¬ nes produktiven. Na ta način ustvarjamo nove besede. Tudi tuje besede, ki smo jih prevzeli kot indeklinabilne, smo začeli flektirati, n. pr. ileht: zlehten. Sufiksi so v neki dobi produktivni; kadar pa se zlijejo z besedo tako, da jih jezik ne občuti več kot tvoren element, postanejo neproduktivni. Ide. je iz korena neposredno tvorila flektirano obliko; tega principa sla. nima več. Iz stare dobe je sla. sicer podedovala taka korenska atematična imena, pa jih je uvrstila v druge svoje kategorije. Primer: *gi'ou — (prvotni koren); N. *gVou-\-s, sti. gduh, gr., dorsko: flmg, at. j3ov g, stvn. : chuo (Kuh); A.: *g u ou+m, sti.: gam, gr.: (i&V, L. *guou+i, sti.: gdvi, gr.: (jofi V sla. beseda ne nastopa več kot korenski nomen: koren pa je ohranjen v besedi gov-qdo, toda beseda je prešla v drugo kategorijo. -q- pove približno, kako je beseda prešla v drugo kate¬ gorijo. -g je sufiks za živalske mladiče, torej je morala biti prvotna beseda: *govq. Nato pa je prešla ta beseda s sufiksom -tj d v novo kategorijo, ki tudi označa mladiča. Na ta način so prehajala ide. korenska debla v sla. tematična, n. pr.: *mu.s (-s je obenem končnica N.), Gr. fidg, lat.: mus -j- o/es, gr.: pv(o)og, lat.: muses > mures > muris. Takšne oblike so obstajale nekoč tudi v sla.: A. *mus-\-rri > myxi > myxh > myšb (rp, > balt. sl. -im). Miš je prvotno pravilni A. sg., ki postane po istih relacijah kot kost N. sg. in na ta način tematično i-jevsko deblo, dasi je beseda prvotno korensko deblo. Ker so bile v psla. take besede izolirane, so prešle v različne druge kategorije. Sti.: bhru+h ,, gr. č-gpgvg- G. č-cpgv-og, sla. A. brhvb iz *bhruii-m se istoveti z mijsi, in dalje po strukturi s kostb (i-jevski nomen). Sla.: kry, G. *kru-\-es > knve (po razcepitvi u > m pred vokalom) in A. *kru-rp > krugni > knvh. *k’fd, nevtr. ni imel v N. nobene končnice: lat. cor(d), cordis, gr. xaod (zagdia) > *kciqq > *xf)Q in v slovenščini po pravilnem glasoslovjem razvoju Sbr(d) J [ -hce, torej nova izvedenka s sufiksom -bce. Podobni primeri so tudi še dru¬ god: *gdhom — (N. s podaljšavo vokala), prim. gr. %$d)v, G. *()’dhom- (osnovna obLika za tvorbo sklonov), gr. -/{jovog sti.: kšam-, av. za m-, sla. 11 zem-, kar je prešlo v mehka ia-debla: zemJja > zemlja. Dialektična oblika zems mi morda stari atematični namen, ampak je nastala v modemih jezikih, ki so izgubili epentetioni l. Medtem ko je atemationa forma¬ cija v sla. popolnoma izginila, so podedovani relikti prešli v razne fleksije po vzorcu, ki jih je privabil. Korenski tematični ide. tip pri nominih se je ohranil in se celo izredno ojačil: skoro vsak korenski prezent ima tudi istovrstni nomen ob sebi. Tematični tip za mask. in nevtr. je o-jevski, za feni. postane pred¬ vsem a-\ evski, kakor je to združeno pri adjektivih: m. *nep, -j- o + s, st. gr. veFog, gr. veog, sla. novb; f. *ne\i + a , st. gr. všfa, gr. vea, sla nova. Ta tematični tip se je v sla. razmnožil s tem, da vsak koren, nominalni ali verbalni lahko tvori nornina na -o. Koren sprva ni nominalen ali verbalen, marveč izraža obe funkciji skupaj. Temeljna skupina je koren, vezan na pomen. Zato more v sla. vsak korenski prezent dobiti enakšen tematični nomen. Primer: koren tek-, nominalno deblo toko-s. To razmerje med verbalno in nominalno obliko je v sla. pri tematičnem tipu vedno možno. Celo mlade izposojenke v glagolski obliki so v sla. stvorile temu primeren nomen: got. kaupjan (kaufen) so v sla. sprejeli v II. ali III. stol. > kupiti, k temu nomen kupb. Stara razlika pa je v tem, da ima prezentni verbalni koren e-jeVsko vokalno stopnjo, nomen pa o-jevsko (e : o). N. pr. nesem : noša, ble¬ dem : blodnja, smrdeti : smradb < smordb, svbteli : sveti, (svoiti,). Po vzorcu prefigiranih glagolov imajo tudi k njim spadajoča nornina prefikse: po-tokb, prč-lazb, za-nosb, sb-borb, sb-vqza, pri novejših pa se prevzame glagolski korenski vokalizem: bežati — bčgb, erng (jqti) : sbn-tmb. Iz takšnega razmerja med prezentom in tematičnim nominom izhaja občutek, da so ta nornina deverbativa. Ide. sufiksi so bili kratki in zaradi glasoslovnih izprememb so se končnice obrusile, zato je nastopil v jeziku občutek, da so ti sufiksi izginili. Stara tvorba je onemogočena in tudi v sla. neproduktivna. Samo po analizi in komparaciji sta besedi bogb, medb o-jevsko, oz. u-je/vsko ime. Zaradi te obrusitve sufiksov je moral jezik pri tvorbi novih besedi uporabiti druga, izrazitejša sredstva: jezik sega po daljših sufiksalnih elementih in združuje v njih po več sufiksov; to je najbolj produktivni besedotvorni način v sla. Kombinacija sufiksov je tipična za baltoslovansko besedno tvorbo. Primer: prvotna abstraktna imena se tvorijo s sufiksom -o/-es. Ker se je -es v končnicah obrusil, ostane le element o/e, pa tudi ta se je združil z vokaličnim elementom v končnici in se tako nekako izgubil. K njemu je pristopil kot novi sufiks -H. V sla. sta se ta dva sufiksa zlila: mladostb, staroste, sladbkostb. Prav tako tudi pri besedi čast, kjer pa jezikovni čut ne razlikuje več, kaj je koren in kaj sufiks. Čast- je za nas osnova, prvotno pa je: čbt-ti-s (čbtg, čisti: sti. ciltih) > čbtstis 12 > ikstb. Jezik tu ne čuti več, kaj je koren in kje se pričenja sufiks, vso besedo čuti kot i-jevski nomen (kostb) : čbstb; isto velja za obliki pa- mqtb (mnem, mneti), sb-mirth. Te stare tvorbe s sufiksom za abstrakta -ti-, ki se pritika neposredno na koren, so izolirane in niso več pro- dliktivne. Sla. sufiksaeijo obvlada dvojno načelo: 1. odprava starega na¬ čina oblikovanja, ki se le izjemoma obdrži, pa preneha biti produktivno; 2. razvoj novih, obsežnejših sufiksov, ki so po aglutinaciji združili v sebi sprva samostojne sufiksalne elemente. Odprava starega načina oblikovanja. Sufiks -S/d/a je karakterističen za tvorbo fem. pri adjektivu, to še danes. Nahajamo ga v prevojni stopnji (-a) in v redukcijski stopnji (-a). V sla. a-jevskih nomi- nih nimamo samo ide. a-jevskih oblik, marveč spadajo semkaj različne izolirane oblike, ki oblikovno niso bile več razumljive. Tako n. pr. žena prvotno ni o-jevsko ime: sla. žena, gr.: yvvr), G. yvv-aixog (deblo ne med\iedb : sle. medved. Ker se končnica -us razvije v sla. v -n, enako tudi -os > -z>, pride že v psla. do vplivanja o-jevskih in M-jevskih mask. Besede flektirajo v nekaterih sklonih po M-jevski, v drugih po o-jevski fleksiji: vbrh z, dom r b (domus) pofa (polovica), vol'b. Dalje preidejo M-jevska nomina popolnoma v o-jevska (sle. dom, sin itd.). Stari M-jevski adjektivi so v sla. ohranjeni, le da so skriti za prirastkom novega sufiksa, s katerim so postali o-jevski: lit. saldiis, psla.: soldi,, soldb-^k-b > soldiki > slgddk. Vsi stari M-jevski adjektivi so v sla. razširjeni s suiiksom -fen: sle. tbnikb, sti.: tanuh, Ibgbkb, sti.: raghuh, gzikb, sti.: ghuh, got.: aggicus. Popoln prehod v o-jevska imena imamo pri ceh, : gr.: xol?.v mladi : sti.: mrdith. 3. u-debla: Tipičen predstavnik v sla. je svekry; kategorija sfe je v sla. razmnožila s tujkami (gotska a-debla). V tej kategoriji, kjer so iz¬ ključno fem., je ne le verjetno, ampak jasno, da je tu femininski formant -d. Iz razmerja: sti.: mask. švašurah : fem.: švašruh, gr.: šxvgog: sxvgd in lat. fem.: socrus zaključujemo: oblika *sgek’rus ima za seboj tale 14 razvoj: sgeltgr-a in po metatezi pr > rij, : suek’ry,3- > suetfru-^-s (končnica N. sg.). Ta nominativna osnova se generalizira v drugih sklonih. Skloni so krepki in šibki. V krepkih sklonih nastopajo obrazila v polni prevojni stopnji, v šibkih se reducirajo (naveoa : narode). Tako je v šibkih sklonih nastalo tudi svekrii in se generaliziralo v novo tleksijsko tvorbo, primerjaj sla.: *žbrny (lit. girnos, got.: asilu-gairnus), G. * z trnove: torej *gupiu/g u ranu3/g u rdund: sti.: gravan < g^rgen-; stir.: bro < bravon, *g n fudn. Metateza ur > ru > ru, je v prajeziku pogosto nastopala: lat.: quattuor : quadrupes, gr.: zov-rpd/.eia (štiriščitni) < *mgv-. 4. Nadaljnja kategorija so nomina z obrazilom -en; ta nomina so zelo stara in redka: sla.: jel-en-b, lit. eln-is (prehod v i-jevsko osnovo). Osnova, razširjena z -n-, je razvidna iz grščine: Ihig o g (a < n) poleg: &/.X6g (ge > po > o) soror, sti.: svasa(r); lit. oblika se malo oddaljuje, za s- je -p- izpadel: sesu = sijesof r), G. s e ser s. Ker se je v šibkih kazusih element sor/ser reduciral, dobimo obliko s(u)esr-\-a > > sesra > sestra. Na podoben način je nastala sla. oblika: bratrh : sti.: 15 bhrata(r) : lat.: frater : uem.: Bruder; gr.: tpgdvcog, lit.: broter-elis (de- minutiv). Verjetno se je iz G. *bratr-os generalizirala oblika šibkih sklonov. Sem spada še sla.: deverb (tast) : sti.: devd(r) : gr.: darjg < -< *<5cti frfgl lat.: levir (sabinska dial. oblika: d > l —- lingua : dingua): lit.: deveris. Obrazilo je pri teh imenih v različnih prevojnih stopnjah. Ker so besede postale osamljene in obrazilo neproduktivno, nastopajo nove osnove: sla.: jqtry : sti.: yata(r) — A. yataram : gr.: evavrig — pl.: elvaveoeg : lat janitricem (A.): :*jentd, G. jenters (lit.). Iz teh oblik lahko ugotovimo nekdanji prvotni N. *ienoter in prvotni G. *jnlrds. V sla. se je generalizirala osnova iqtr-, ki je prešla verjetno pod vplivom analogije svekry v n-jevsko fleksijo. 7. Osnove z obrazilom -ti- za fem. abstrakta; staro je pamqtb (sti.: matih), čistb, mlajše tvorbe prevzamejo že vokalizem po glagolih: mogg — moštb, vladg — vlastb; vddeti — veslb, dati — datb. 8. Sem spadajo še tvorbe, ki so dobile v sla. sufiks -ko-: odpustbkb, načgtbkb, prim. že prej omenjeni sladbkb i. pd. pri prvotnih u-osnovah. 9. Tudi od prvotnih s-osnov, ki so prvotno fem. in nevtra, ima sle. dovolj močne sledove: gzostb, av. qzd-, sti.: amhah, lit.: ahkštas, lat.: angustus, torej: *ang , hos-; sla. s- osnove so komparativi in participi pret. akt. I. (ies- in -gos-; mluždb in padb); številna so še s- nevtra: nebo , -ese — nabhah, vscpo g; slovo — hr&va\, j iXefoq; oko, nebo, telo itd. Od fem., ki je v lat. izkazan z obliko aurora < *ausos-d, at. ecog < *ausds, homersko: pcog, sti.: uš uh, je najbrž *usrd = lit.: aušra = — jutranja zarja, stcsl.: *usra v adverbu zaustra. Oblika je znana iz sinaj¬ skega psalterja, bolgarskih dialektov in poljščine (justrzenka = jutra¬ njika). Poleg teh osnovnih formantov, ki so korene razširjali im so do razvoja historičnih sla. jezikov vsi postali neproduktivni, je bila dana v predsla. dobi možnost, da sta se dva sufiksa združila. Ta obrazilni element je širši, ima več glasov in se je zato bolje obdržal: bil je več ali manj še produk¬ tiven in izrazit. -U-o-: med korenom in veznim vokalom pristopi determinant, ki pomen pojasnjuje: kor-g-o-: -go- je že obrazilo, s katerim se tvorijo sla. adjektivi: krivb. -v- je sufiksalen, sekundaren element. Prav tako od glagola žiti, žijem adjektiv živt: lat.: vita iz ide. *ggita. Ide. *mpl6s bi se moralo v sla. glasiti: *mbrtb, zaradi vpliva živb se v sla. vrine sufiks -g, tako mbrlvb, enako v lat.: mortuus namesto pričakovanega: *mortus. Sla. le-vb, plavb (koren pol, enako v besedi pepel). Sufiks -ro je formant za tvorbo adjektivov: koren rbd(ruda) J rr r b, b'hd(bdeli)-\-rb = boder, pbs-(pi- sati)-\-trb. Vqdro: formant -r h korenu vqd-/vgd- (povojeaio, prekajeno meso, ki mu je odvzeta svežost = posušeno meso). Steši, prisvgng-ti < 10 < svgd-, nem.: Gschmend »kraj, pridobljen z izpaljenjem dreves«, Schviend n er , prim. sle. Polovica, Palovec. Tudi beseda jutro je bila prvotno adjektiv. Jutro spada h lit.: at-justi (= občutiti). Beseda jutro pomeni občutljivo, budno vreme ali čas. Isti koren je tudi v sla. *otjutiti, stcsl.: oštutiti, sle.: očutiti, občutiti. S tem formantom so tvor j eni substantivi: sla: miri,, mera (prvotni koren je samo md-, kar imamo v imenskih zloženkah: Svgtomeri,, Črtomen i. pd.). Sufiks -to se uporablja predvsem pri adjektivih, pri čemer je običajno korenski vokal v redukcijski stopnji: sla.: ztl-h, nem.: gelb, svqt%, čisti,, čgsh. Sufiks je rabljen tudi za tvorbo part. pret. pas. tistih glagolov, ki se končujejo na vokal. N. pr. peti, pnem, zapet, strt, prečut, obut, ovit, odet. S tem sufiksom so tvorjena tudi substantiva: zlato < *gholto, dleto < *delb-to (k dolbem), pg-to (k pnem, peti ); život, dobrota (iz adjektiva); dalje še adjektivi tipa bogat, bradat, kosmat, plodovit. Adjektivi se tvorijo tudi s sufiksom -lo: mili,; celi, razen tega se uporablja sufiks za tvorbo participov in substantivov: dali, k dati; sub¬ stantiva, n. pr.: delo k deti, greblo, čislo, ggsli, (i-jevska osnova), gybelb (d-li: e je determinativ, ki ne spada h korenu). Poleg sufiksa *-ro imamo sufiks *-tero, za tkzv. pronominalne tvorbe: Vbtorb < ide. *antor/anter-: lat.: alter (l po analogiji alius): sti.: antarah. Sla. eteri, : lat. c-eteri (pri čemer je c- od veznika ec, ecce) : koter/kbteri,, lit.: katras : sti.: katarah: gr .: novegog- Te tematične formacije so v zvezi z determinantom izobrazile sufikse. Vse te tvorbe so stare, v sla. niso več produktivne in so le podedovane iz ide. Kategorija novih tvorb. Tudi nove tvorbe, s katerimi jezik ustvarja in izvaja besede, so sufiksalne. Ti sufiksi niso nič novega, v elementih so ide., nova je le njih uporaba in vezava ali kombinacija v sla. Sla. je šla v tem oziru tako daleč kakor noben ide. jezik, dalje od same baltščine. Kako se je to v jezikih samih dogajalo, ne moremo vedeti natančno, nekateri primeri pa nam marsikaj pojasnijo. Službba, borbba, chranbba, tatoba, svatbba itd. Zdi se, da so te tvorbe v zvezi z glagoli -iti: služiti, boriti, hraniti, kar je možno. Ne moremo pa vedeti, ali so primarne prve tri besede ali drugi dve. Vemo, da sta besedi tat o, svatb prvotno i-debli. To, kar izvršuje funkcijo, se označi s sufiksom -ba: n. pr. tathba. Zato oblike borbba ne smemo izvajati od glagola boriti, ampak od nekega substantiva borb, enako: služb, stražb. Formalno popol¬ noma določena substantiva so se začela uporabljati kot osnova, kamor se pritika novo obrazilo -ba. Drugi sufiksi so se močno izpremenili. Po¬ dobne tvorbe imamo pri o-jevskih adjektivih zi>lo-ba, grdo-ba itd. Ide. sufiks -tro se uporablja za tvorbo tako imenovanih nomiinov instru¬ menti, gr.: dgovgov, lat.: aratrum; poleg tega se za ista nomina instru- Morfologija 2 17 menti uporabljajo sufiksi -tlo: lit.: dr ki as < artlas; lat.: poculum < *potlom (tl > ki), -dhro: gr.: beot. fiagafigov — grlo, -dhlo: lat.: stabulum < stadioni (nem.: Stali). Zamenjava med glasovi t in dh je bila verjetno odvisna od akcenta (fortis-lenis). Sla., ima za te štiri sufikse samo sufiks -dlo: sla.: *ord-lo k orati > radio, stcsl.: ralo; fjagaftgov : gzrdlo, lat. stabulum ; sla. stadlo > stalo. Najvažnejši izmed kombinatoričnih sufiksov so: -k-, -v-, -n-, -t-, -s-. Sufiksi, ki jih karakterizira glas i, so že ide. porekla, tvorbe z njimi so za sla. podedovane in niso več produktivne: šujb levi < *se^-jo-s, sti.: savgdh. Beseda šujb je ohranjena v imenih rek ( Šujica, potok pri Ljub¬ ljani). V stcsl. t%Hb, sle.: tašč iz ide. *tusk'-io-s — prazen, sti.: tucchijdh. Z isto funkcijo nastopa poleg sufiksa -jo tudi sufiks -iio: stcsl.: tretbjb, sti.: tftigah, lat.: tertius. Sufiksa -io in -iio služita za tvorbo različnih mask. in nevtr. imen, -ja in -iia pa za fem.: in sicer predvsem za tvorbo nominov agentis. Psla.: mgž-b, osnova je ohranjena v nemški besedi: Mann. Psla. noib < *noz-ios h glagolu nbzngti. Slražb je nomen agentis. Sem spadajo vse oblike s sufiksom -tel’ in s sufiksom -ar’: n. pr. dateVb, mesar’b, gospodar’t, nomina nevtr.: gže (gziAcb), lože (leg/log — ležati), poV-e; pleče (pol: pel > ple sta različni formaciji korena). Su¬ fiks -jo se je pričel v sla. uporabljati produktivno za tvorbo adjektivov, če je bilo treba izraziti pripadnost ali lastnino. Glovčksb : človečb, otbcb : otbčb, pbSbjb, kozbjb, kravbjb (prva dva sta tvorjena s sufiksom -jo, zadnji pa s sufiksom -iio). Na ta način so tvorjene tudi nove oblike pose¬ sivnih zaimkov: mojh, tvojb itd., za kar v prajeziku sla. ni imela vzorca; moib < *moios < *moiios: mof — dativ -j- jos = sufiks, enako našb < nas-ios. - Pri fem. so oblike z -ia in iia stare, iz ide. podedovane tvorbe, -id ima v redukcijski prevojni stopnji -ja; -ija pa ima v redukcijski prevojni stopnji iio; iz ja in iio nastane v sla. i. Ti sufiksi so se uporabljali pri atematičnih adjektivih ter za izvedbo adjektivov iz različnih substantivov. Uporaba enozložnega ali dvozložnega sufiksa je bila odvisna od kvantitete korena: dvozložna baza + enozložni sufiks, enozložna baza + dvozložni sufiks (razmerje je ohranjeno v gr. in sti.): gr.: nieiga (mastna < *piger-ia, (iz starega j d), ndzvul (gospo¬ dinja) < *potn-iia < *potnip. Pravilno bi moralo biti -mFsg-l ter jzovvia, v gr. pa se je generaliziral sufiks -ia, ki je prešel v prvo formacijo, zato nieiga (analogija); v obratnem smislu se je v sti. generalizirala oblika ptvarl, analo- gično patni. Ta primer generalizacije je znan tudi iz sla. Imamo substantive, ki v fem. generalizirajo i: *vblkb : *v\či, sti. v^kt. V sla. je nekatere izoli¬ rane besede tega tipa razširil sufiks -ca ; volčiča. Ta tip je ohranjen v nekaterih participih preš. akt. fem.: berem : *berQti, pozneje stcsl.; 18 bergt’i > bergšti (-ip). Enako part. pret. akt. fem.: nestši (*vedusi, sla.: vediši): paLatalizacija v sla. je analogična iz G. in drugih sklonov. Enako tudi pri komparativu: stcsl. slaždbši < *sold-iis-i < * soldi iš-i. Takšna sub- stantiva so v stcsl. redka: mlini (zogr.) = strela, srbohr.: munja, enako alidii, lqdvii, lanii. Vse tvorbe z -ii so mlajše, prvotno je v končnici i: mlini; i razpade pred vokalno končnico v: -ii: mhmb-je itd. Pravilna fone¬ tična pisava je mhnbji. Obrazilo je že staro ide. Take tvorbe so še sub- stantivi kakor: bogyn’i (n je iz G.), pustyn’i. Primarna e/ie debla (fem.) so izkazana samo v dveh ide. jezikih: v lit in lat., povsod drugod so izginila. Redukcijska stopnja je p in zato sovpade z redukcijsko stopnjo id-debel. Ta redukcijska stopnja je obe deklinaciji zbližala in ju strnila v eno samo: lit. žeme (zemlja). V lit. je postanek d-ja vezan na ide. e in je lit. oblika razložljiva samo iz prvotnega *žemie, lat.: temperies < st. tempesies. Menijo, da je lat. V. deklinacija nastala šele v lat. in sicer na osnovi A. sg. Končnica A. sg. je bila -iom/iim {-tri > lat. em/iem). Od tu se je e analogično prenesel v druge sklone: n. pr. dies; temperies i. pd. Za lat. je bilo glasoslovno možno in opravič¬ ljivo vzpostaviti e; lit. e priča, da gre za dolžinski ide. vokal e-jevskega tipa. Lit. deive (strah, fem. k mask. devas — bog), sti. ima pa devi in G. devyah (< es), kar kaže na ide. dejal, deiu-ie-s. Iz tega je jasno, da mora biti ide. -j.es in da je zveza med i-jem v sti. in lit. d-jem. Formant -ie je v resnici eksistiral in se v vseh ide. jezikih nato pomešal z -id, tako tudi v psla. Komparacija lit.: žeme : sla.: zemlja in lit.: vale : sla.: voVa je torej osnovana in so slovanska nomina na ia iz ide. ia in ie- nominov. Sledovi so ohranjeni le v akoentuaciji. Dolgi ide. -ie je bil cirkumflektiran, -id akutiran. V sla. imamo pri prvih metatonijo: duh : duša, pravo sla. id deblo, v nasprotju s straža < straža z metatonijo, gl. Pedersen, Prače lingw. of. J. Courtenay 65 sled. ^ Od produktivnih sufiksov so precej pogostni sufiksi s karakterističnim -k-. Ta sufiks -k- je pristopil k izobraženim ide. formam, glej gori pod točko 8 in prim. oblike ovb- (ide. i-deblo), sbrdb- (korenski nevtrum), otb, ki so se v sla. razširile z elementom -c-: ovbca, Sbrdbce, otbCb. Vse te oblike so v sla. razširjene: otb/otbCb. Ugotovljeno je bilo, da so M-jevska nomina, ki imajo še v baltosla. svojo formo, v sla. razširjena s sufiksom -fcn (saldus: *sold'hk’h). Sufiks -k se je pritikal h kompletnim formam, potem ko so le-te postale izolirane. Prav razmerje pri adjektivih nam pove, kakšen je bil prvotni pomen tega sufiksa. Tbm>: sti. tanuh, tbirbk-b: sti. tdnukah. Relacija med tanulcah in tanuh nam pove, da je bila prva beseda prvotni deminutiv druge. Suponiramo, da sta bili v sla. prvotno obe obliki v istem razmerju. Ko pa je diferenca pojmov prenehala, je oblika tenek prenehala biti deminutiy. Isto razmerje je pri subst. spni,: spnilcb. To je jasen dokaz, da je imel sufiks -ko- sprva deminutivni pomen. 19 H glagolskemu korenu gorim, goreti je moral eksistirati adj. *gorb (i-jevski adjektiv), ki pa v tej obliki ni ohranjen. Ohranjen je le v kom¬ parativni obliki gor’bjb, n. gorje. Baza gorb pa se je razširila s sufiksom -k r b: gorbkb, prav tako adjektiv *krati> : kratbkb. Na isti način je sufiks razširjeval že izobražene oblike pri nekaterih substantivih. Razširjeni substantivi so ostali, medtem ko so prvotni eno¬ stavni izginili: sla.: qzykj,, sti. jihv a, av. hizvd, f. deblo hizu m.; st. lat. dingua > lingua (linguere), got. tuggo, stvn. zunga, str. pr. inzuvris, lit. ležuvis. Pri primerjanju teh oblik vidimo, da so zelo različne. Vendar imajo nekaj skupnega, ta skupni korenski element se glasi v transkripciji: *g’hu-, ki predstavlja redukcijsko stopnjo ide. *g’hud- v normalni prevojni stopnji. Pred korenom nastopi najbrž kot reduplikacija ji-, hi- < < g i- ali disimilatorično di- (lat., got.), ni- itd. Pojavi si kljub vsemu ne odgovarjajo in prvotnega korena ne moremo rekonstruirati. V sle. je iz¬ kazan koren *g’hu v besedah: zijati, zijam, zevati itd. *n-g’hu- preide v sla. *qjzy, kar je prvotni popolni korenski N. sg. Ker je ta beseda popolnoma osamljena, jo mora jezik uvrstiti v besedno kategorijo, ki je izkazana drugod: gzg+k-b. Beseda je prvotno verjetno pomenila jeziček. Na enakšen način se vključijo v sla. v kategorijo -k- sufiksov še be¬ sede: vladgka; *vlady < *\iolddn (h-deblo tipa noifiijv), *goldon+ka, sufiks -ka označuje funkcijo im nato nositelja funkcije. Beseda moty-ka je bila prvotno m-deblo in pomeni orodje, s katerim se zemlja premetava (metem, mesti). Kamy < *akmon > karnij-j-kb. Oblike, ki so dobivale takšen sufiks -k, se javljajo v sla. tudi v palatalni obliki, če je soseska palatalizacijo sprožila: me-sqcb, zaje-Cb sta edini dve besedi, ki izkazujeta sufiks -ecb. Dejansko je sufiks le -cb, nastal po III. psla. palatalizaciji za palatalnim glasom (q). Prvotno sta se ti dve besedi v sla. glasili *mčsq in *zajq, obliki sta pomenili mlada bitja (prim.: telq, mladq itd.) Beseda *mesq, je pomenila mladi mesec, eno fazo meseca. Ker so bila taka nomina podana v kategoriji č-sufiksov, sta se obliki *mčsq in *zajq občutili kot izolirani, zato sta se razširili s sufiksom -ko: *mdsq-\-ko, *zajq+ko. (Etimologija: *mes, dolgi korenski momem: sti.: mas, G.: mds-as, lat.: mensis, gr.: iirjv, dor. fi-gg, ion. fietg.). Vse te spremembe izvirajo že iz psla., zato jih poznajo vsi sla. jeziki, gl. Hujer, Slov. dekl. jm. 8, 40. Th proces razširje- vanja danih kompleksov besedi pa je tudi v psla. že zaključen in sufiks ni več produktiven. Nastanejo spet drugi produktivni sufiksi. Sufiks -fcn postane v sla. na novo produktiven v obliki -ikb : golik (prostor, ki je gol), brezik (prostor, kjer rastejo breze), Jelovica (krajevno ime); sufiks -bn-ika,: jesenik (Jesenice = stari L. sg.), grešbnikb, diM-bn-ikb, svqt-hn~ ikb. Oba sufiksa se lahko menjata, zato imamo v starih tekstih oblike kakor: svetnik: svetnica poleg svetik, svetica. Eni dobe sufiks kar na koren, drugi pa koren razširijo. 20 V palatalni obliki se glasi ta sufiks -bcb: tvori substantive in adjektive in je njegova funkcija izredno pestra: star-BCb, jun-bCb, bel-tcb, šar- bcb. Iz različnih zvez je lahko stvor j en po pomenu nov substantiv, četudi ima za osnovo substantiv namesto adjektiva: dedtch (tu gre za analogični prenos sufiksa od besede star-bcb). Sufiks označa tudi mlada bitja: agnhcb, mladen-icb (deminutiv — mladen je r;-deblo tipa jvoiiirjv). Ker so mlada bitja majhna, dobi sufiks pomen deminutiva. Končno se prično preko teh oblik ( starbCh, dedbCb) tvoriti nomina ageintis: kosbcb, peVBCB itd. iz glagolskih ali nominalnih korenov. Za fem. je tovrstni sufiks -ica: grešbnilcb : greznica, Jesenika : Jese¬ nica, starbcb : starica, juribCb : junica. Pomanjševalno oznako sufiksa -T>ka, -ica prim. v: potica proti rus.: potka, palica proti rus. palka, mikica proti rus. moška, vsi ti primeri so mlade tvorbe iz dobe po psla. Tudi tu naha¬ jamo analogične oblike. Kakor dedbCb je nastala analogično tudi paralela vbdova : Vbdovica (srh. uddvica), verjetno se je to zgodilo šele takrat, ko se je pričel uporabljati izraz vtdovicb za mask. Nomina ageintis se tvorijo tudi s sufiksom *-a-k-io > -ač. -a- je deter¬ minant glagolskega debla, n. pr.: kovali:*kova-k-jo > kovač. Iz takih oblik se -a- pritegne k sufiksu iin tam tudi neupravičeno ostane (berač). Taka imena se tvorijo tudi iz nominalnih korenov, n. pr. bradač, kosmač itd. Taki substantivi dobe avgmeutativni pomen. Izmed -k- sufiksov je važen še adjektivni sufiks *-b-s-ko. Verjetno je -s- pritegnjen k sufiksu od normalnega s-debla. V sla. sami je to samo¬ stojni tvorni sufiiks, ki izraža pripadnost in izvor (stanovniška, rodbinska, pokrajinska imena). Primeri: čl o v e č blslco, n e b e s b/skb, r im bjskb. Neugotovljivo je prvotno razmerje med človščbskr, in človečh. Besedi človečki in človečji sta v podobni zvezi z besedo človek kakor pastirski proti pastirjev z besedo pastir. Beseda človečji pripada določenemu člo¬ veku ( rov avftgcbjiov), človeški pa kategoriji ljudi (r d>v avdocbncov). Sufiks -išče se uporablja predvsem za tvorbo krajevnih imen: Gra¬ dišče, pokopališče, Pokojišče. Običajno mislijo, da se je sufiks prvotno glasil -iško in da se je razširil nato z mehkim -jo- elementom: *-islcio in da je v zvezi s prej omenjenim *-ssfcB. Pri tem splošnoslovanskem sufiksu pa opažamo razliko: v zap. sla. imamo razširjene oblike s sufiksom -iško, medtem ko so drugod znane oblike na -išče: ognjišče : polj.: ognisko, Gradišče polj.: Grodzi.sk. Ta dvojnost bi potrjevala tezo, da so bile prvotne oblike na -iško, kar se je nato z -io- elementom razširilo v -išče; -iško bi bilo torej pri¬ marne, -išče sekundarne narave. Stvar je pa ravno obratna: -išče je pri¬ marne, -iško sekundarne narave, -išče je splošno sla. oblika in najdemo taka imena tudi v staropoljskih zapiskih krajevnih imen. Oblike na -iško 21 milostb, starostb, mladostb itd. K adjektivu dober je abstraktum dobrota, kjer nahajamo samo -t-. K sladi, (ki,) — slastb < *slad-ti-s (že v ide. znak za tvorbo abstraktov) po besedi dobrota analogno tudi sladota. Po križanju besed slast in sladota dobimo naposled sladost i. pd. Sufiksi so se utegnili še dalje kombinirati: sram, sramota, sramost, sramoča; milost, milota, miloša, milošca; itd. Tudi sufiks *-tvo je tvoril abstrakta in sioer iz verbalnih korenov: seti (sijati) : setvo/sitva; hoditi: *šid-ivo > šbstvo (prišbstvo — kar bo prišlo), zbr-tva (žriti), klgti : klq-tva, itd. Poleg tega je tvoril sufiks abstrakta tudi iz adjektivov, razširjenih z -iško: boga, — božbsko — *božbs J r tvo — božbstvo > boštvo. Odslej prehaja *-bstvo kot samostojen sufiks tja, kjer prej ni bil upravičen: bogatbstvo, človečbstvo. Sufiks se še naprej kombi¬ nira: bogastvo : bogatbstvbje (kolektivna forma), cesar stvo : cesar’bstvbje (prav tako kolektivna tvorba). -v - sufiksi. Sufiks -v je tvoril adjektive iz a-jevskih substantivov; n. pr.: Igka — lokava, rgka — rokava, (prvotno adjektiv s pomenom: kar spada k roki). Iz teh prvotnih adjektivov so v psla. nastali substantivi po vzorcu: država, stava, višava, daljava i. pd. Iz i-jevskih debel so nastali adjektivi: Ibstiva,, mbstiva, (Trubar) — mbstivscb (maščevalec). Sufiksa -avbj-ich sta že v psla. tvorila substantiva: prgdivo, tqtiva, tudi pri substantivih i-jevskih osnov: mlačalb, mh>šaliva,, od tod nastopa kot samostojen sufiks -liv: škoda — škodljiv (-liv : -Ijiv). S tem so podane osnovne črte sla. tematologije; v ide. in v psla. so se adjektivne, substantivne in glagolske osnove družile z različnimi sufiksi in njih kombinacijami. Možnost novih tvorb je bila neštevilna. Najbogatejšo kolekcijo teh tvorb najdemo v naslednjih delih: Miklošič, Vergleichende Grammatik II; Jan Los, Slowotwdrstvo; Djuro Daničič, Korjeni, A. Bajec, Besedotvorje slovenskega jezika z zadevno literaturo, A. Meillet, Le slave comrnun (str. 280 sl.). Reduplikacija Poleg sufiksacije pa je bila dana v ide. možnost, da ustvarja besede tudi na drugačen način in sicer z reduplikacijo, ki ima svoj izvor v posne¬ manju naravnih glasov (brbrali, mrmrati, bobnati, svistati, šušljati, pipati). Tu se lahko ponavlja po en glas iin sicer tisti, ki je karakterističen za šum, ki ga hoče človek posneti. Drug izvor reduplikacije je otroški govor (primarno posnemanje glasu): otrok se privaja in ponavlja posnete glasove: mama, papa, tata, njanja, teta, deda,. Reduplikacija je poleg prvot¬ nega obsega dobila še pomen pojačanja. V ide. je bilo takih redupliciranih oblik dosti, sla. pa jih je malo podedovala in način tvorbe z reduplikacijo 24 v sla. ni več produktiven. Relikti so predpsla. izvora: *kolkolT,, ru.: KoMKOJl — zvon, stcsl.: k/ukoak, gr.: zalelv = glasiti se, nem.: hallen (Widerhall); *golgol r B z istim pomenom v sle. besedi glagol, stcsl.: glagola, glagolati, sla.: *gols- > glas, nem.: Gali (Nachtigall), stvn.: galan = peti, *molmol'h, sle.: mlamol (Trubar, dolenjska narečja) v zvezi z glagolom: meljem, mleti — prepad, pomen se je razvil preko pojmov: izpodmleta struga, reka, strmina, prepad. *PelpeV b (prvi l je disimilacijsko izpadel): drugod se beseda nasloni sna predlog po: popel. Prevojna stop¬ nja osnove -pel- : pol je v glagolu: pla-pol-ati, plamen < *polmen , b, poljem. *PorporT, > prapor = tisto, kar vihra; isti koren je v osnovah: pero, peresa; pbrati = leteti. S tem korenom je v zvezi tudi beseda praprot, verjetno tudi prepelica < *perperica (ptič, ki drobi). Z reduplikacijo se ne posnema samo glasu, ampak tudi stanje, n. pr. hitro gibanje, hitrost, šviganje. V ide. je reduplikacija imela še drugo funkcijo, vendar pa v sla. to ni več ohranjeno: služila je v glavnem kot tvorno obrazilo za perfekt: gr.: de-doQ-xa — sem videl, sti.: da-dar-ša: tu se ponavlja le začetni so¬ glasnik, medtem ko j e vokal drugačen: gr.: pluova, lat. memini, tetigi. Začetni soglasnik se ponovi, zlog dobi zdaj vokal e, zdaj i: gr.: vt-iLppi < {H-titj-fu (disimilatorično), lat.: disco sodra: toča, pome¬ šana z dežjem. Najosnovnejši princip te tvorbe je, da je bilo v drugem členu kompozita navadno tematizirano korensko ime, izpeljano iz verbal¬ nega korena: *sg-sed-'b; eden naj starejših kompozitov v sla. je *medu-edb. Kar se tiče funkcije med obema členoma, je treba poudariti najbolj šte¬ vilno kategorijo, ki izraža posesivnost: *trb-zgb r b, *suxo-rgk r b (suhorokec), Svgto-pHki,. 2. II. kategorija je imela v prvem delu verbalno osnovo; teh kompo¬ zicij je v sla. malo, zlasti primarnih, grupa je neproduktivna. Poznamo samo nekaj reliktov: *veglas r b < *vid~glasj i = tisti, ki glas pozna, ki je učen; *ne-jq-syf/b: -jq- od jqti, jamern = tisti, ki ni nikdar sit (pelikan). *Ne-je-verh: tisti, ki vere ni sprejel, nejeveren. Pač pa je v sla. postala produktivna kompozicija z glagolom v prvem členu, če je glagol v impe¬ rativni obliki: kaži-pot, skoči-dol. Pri teh besedah je pogosto prišlo do vpliva prvih kompozicij z o-jem: krbvi-prolitbje > knvo-prolitbje. Ker je korein glagolski, sklepamo, da je bil tu prvotno imperativ: srborit < *srbi- rit, vrtoglav < *vrti-glav, poioglav — sle. staro *poti-glav (opotekati se : tbkngti). Prim. še imena: Borislav, Vladimir. 3. III. kategorija obsega besede ide. kompozicije z zelo znanimi, me- pregibnimi besedami, n. pr. negacije z negativno besedico *ne/n- (prevojna redukcijska stopnja), gr. a- (a- privativum), lat.: in-, nem.: un-. Tvorb z *n- sla. nima, posplošila je členico ne-. Edina sla. beseda, kjer je *n- ohranjen, je g-rod-b — brezbrižen, od tod neroden. V sla. imamo še drugo členico *g- (gr.: dva-, got.: ana-): gdolb — stranska dolina (Andol- šek, Vodušek), g-tbkb — volek, shr.: on-uč-a = kar se obuje po vrhu. Prav- tako v sla. ni znana členica *semi-, nadomeščena je z obliko polu- (L. sg.). Enako je s členico *dus (= raz), dvo-pevpg (meniti, pamet) = nespa¬ meten, žalosten, klavrn — sti.: dur-■manah,; got.: tuz-werjan (vera) — dvo¬ miti; dvomim. V sla. imamo en sam relikt: dbždb < *dus-diu- (prevojna 26 oblika k Zev g, Aiog) r= slabo razsvetljen, slabo jasen, oblačen; obratno je gr.: evdiog dobro razsvetljen, sončen; jasen. Poleg kompozicij pozna jezik še takoimenovane juksta-pozicije, To so besedni sklopi in ne prave kompozicije. Medtem ko imamo prej v prvem členu nesklonljivo osnovo, imamo tukaj v prvem delu sklon, ki ga zahteva drugi člen: ognjavarna (stena) — prvotna: stena, ki je varna ognja. Pod vplivom prejšnjih osnov se vrine vezni vokal e: ognjevaren; burjovest- nik : burjevestnik (tematizacija prvega člena) je tisti, ki naznanja burjo. Polmis-poltič (strnjene so kar štiri besede v eno samo) = netopir. Pol¬ noč < *pol r b-not , b poleg stcsl.: o polu-nošti: polunoUb, enako -.poldan: polu- dan. Te vrste tvorba se uporablja tudi za tvorbo osebnih imen: Bogu-mil n (Bogu je D.). Stcsl.: krbvi-prolitbje, bratu-čgdi,, kjer je bratu G. duala = otroci dveh bratov so si med seboj bratučedi (bratranci). 27 II. MORFOLOGIJA NOMINA IN PRONOMINA Uvod v fleksijo Slovanska nominalna fleksija je ohranila bistvene lastnosti indo¬ evropske ileksije; oblike) izražajo iste funkcije 1 kakor v indoevropščini. Indoevropščina je poznala tri spole: maskulinum, femininum in nevtrum, tri števila: singular, dual in plural. Vse to je slovanščina ob- o. držala. V ide. (indoevropščini) je bilo 8 sklonov] slovanščina jih je ohranila 7, ker je v sla. izražena funkcij*]/ ablativa \z obliko, enakšno genitivu. Po prasla. dobi se je nominalna fleksija v vseh sla. jezikih razvijala v glav¬ nem na enakšen način. Povsod je prehajala deklinacija u-d ebel v o-jevsko deklinacijo. Posledica tega je prenehanje samostojne eksistence M-debel. Dual se prej ali slej zamenja s pluralom. Prav tako se na enakšen način razvijajo tudi odvisni skloni. Sla. nominalna fleksija je na splošno zelo arhaična prav do historičnih dob, od tod tudi njen razvoj v istih smernicah. Spol pri nominu razberemo ali iz pomena (naravni spol) ali s pomočjo nekega lingvističnega sredstva (slovnični, gramatični spol): lat. pater — mask., mater — fem. Obliki sta tu popolnoma enakšni, vendar spoznamo . spol iz narave same. Pogosto imajo besede svoj naravni spol v pomenu samem, razen tega pa imajo še gramatični spol v obrazilu: gr. bcvgog — m.: sKvga — f. Spol je v sla. izražen s k ončnico, ki je formalno, gramatično dejstvo. Pridevnik se veže s samostalnikom po naravnem ali po slovničnem spolu, pojavlja pa se kongruentno z imenom, ki ga pojasnjuje. K temu drugemu tipu, ki smo ga označili s formalnim elementom, prištevamo nevtrum, ki je v istem razmerju do fem. kakor maskulinum (mask., nevtrum — fem. : nepos, neuom — ne^ia). Nevtrum se razlikuje od mask. v N. (nominativu) in A. (akuzativu) sg., du. in pl., kjer ima svojo posebno obliko. Že v pra jeziku so se začele družiti maskulinske, femininske in nevtralne oblike v posamezne kategorije. V ide. razlikujemo debla na d, ja, ie, u, i, ki so fem., enako so fem. tudi debla na -ti-^-tat- (voluptas, -atis). Grupirajo se tudi mask. Sčasoma se spol omejuje na obrazila in dobi še večji pomen. Obrazila tvori običajno en sam vokal, ki se je združil 29 z vokalom v končnici. Ker so nastale pri tem nejasnosti, je končnica postala znak za spol. Po spolu se kategorizirajo vsi substaintivi v mask., fem. in nevtr. : nič več ne prevladuje osnova, temveč le spol 3 svojimi končnicami. V sla. so imena na -n mask., na -o nevtra;, izjeme so hipokoristika — Vlado za Vladimir. Tu prevladuje naravni spol. Imena na -d so fem. razen hip okori stik (Saša, Aljoša) in samostalnikov: vojvoda, sluga, kjer prevla¬ duje naravni spol (prvotna abs trak ta, ki označujejo lastnost, dejavnost, kasneje pa nosilca lastnosti: nem. Schonheit — lepota, lepotica; r. mioma — mladost, mladenič; lat. agricola — poljedelstvo [v klasični dobi], polje¬ delec [pozneje] itd.). Pri osnovah pa, kjer je sla. obdržala oba spolai (i-deklinacija), nimamo dveh različnih deklinacij, razlika je le v nekaterih sklonih: N sg. m.: p?h>; N. sg. f.: kostb — I. sg. m.: pgttmb; I. sg. f. kosthjg (starejše kostbmb, vpliv a-jevske fleksije); N. pl. m.: pQtbje; N. pl. f. kosti. Število — numerus. Že iz ide. prajezika razlikujejo ide. jeziki tri šte¬ vila: singular, dual in plural. Singular je označeval enolično enoto ali celoto: stol, voda, kri, čast (sem spadajo tudi abstraktni pojmi). Plural pa je označeval več predmetov, takšnih, kakor jih singular kot enoto podaja, ali pa dele nekega pojma. Kjer je bila celota raznolika, se uporablja sg. ali pl. in imajo nekateri samostalniki zato samo sg., drugi samo pl. To razlikovanje je bilo deloma upravičeno tam, kjer gre za splošno razliko¬ vanje pomenov: drva pl. — les za kurjavo, *drvo sg. — shr. drv o — les; črevo — poedini del, čreva — drobovina. Dual pozna še prajezik, izgub¬ ljati pa se je pričel že zelo zgodaj. Stara grščina ga izgublja od 4. stl. stare ere. Ohranjen je samo v reliktih. Označeval je enotni predmet ali takšno enotnost, ki je sestavljena iz dveh delov; ta dva dela sta tvorila par: oči , uši, stind. naša — nos (dve nozdrvi), usta je prvotno formalno dual (dve ustnici), gr. innco — par konj, *duop — dva kot par, oba; pl. *ofc’čop — osem, enota iz dveh četrtič. Anaforični dual se uporablja zlasti pri prono- minih; če govorimo o dveh, z imenom omenjenih predmetih, ju v govoru povzamemo kot enoto in uporabimo zato dualno obliko; videl sem očeta in mater, ki ju je ... (ju enota). Redek je eliptični dual j — v tem dualu je nomen, ki se sicer stalno rabi v zvezi z nekim drugim imenom; stind. ahni (ahan — dan) — dan in noč, celota dneva, sončnega obrata; gr. Kdovogs — božanstvi Kastor in Poluks; stind. vayau — Vaya in Indra, prav tako božanstvi. Slednjič se je uporabljal dual v zvezi s števniki: oba (a/ucpco) — par; dr, v a — tu sta mišljena dva enakovrstna predmeta, ki ne tvorita več enote. Dualna oblika substantiva v talki zvezi ni več potrebna, mogla pa se je še dolgo držati, ker je bila vezana na morfološko kon¬ strukcijo, dual glagola je namreč še ostal. V sle. je ves poudarek dvojine na števnikih. 30 Skloni. Ide. je imela 8 sklonov, prasla. jih je obdržala 7, izgubila je ablativ. Skloni izražajo razmerja v stavku med pomensko vsebino samostal¬ nika in pomensko vsebino glagola ter tudi med pomenskimi vsebi¬ nami samostalnikov, ki se v govoru vrste. Razmerja med vsebino dejanja in tistega, ki dejanje izvrši ali na katerem se to dejanje izvrši, so različna, zato so skloni tako številni. Vokativ ni sklon, čeprav je oblikovno enako sestavljen kot drugi skloni; vokativ je vzklik in predstavlja pravzaprav cel stavek, ne samo sklon. Najvažnejša sklona sta nominativ in akuzativ. V nominativu je ime, ki dejanje opravlja ali je v nekem stanju; to je oblika gramatičnega subjekta. Akuzativ je tipični sklon verbalnega objekta: berem, knjigo, pre¬ biram jagode. Objekt dejanja opredeljujemo s podrobnejšimi določili, kakor na primer: akuzativ objekta, notranjega ali zunanjega, akuzativ vsebine, cilja. V genitivu je samostalnik, ki ga v stavku pobliže določa neki drugi nomen. Naj bo logična ali psihična zveza kakršnakoli, vedno je z geni¬ tivom izraženo določilo. To osnovno pojmovanje genitiva izvira najbrže iz uporabe pri glagolu est-b : lat. domus Petri, t. j. ea domus est Petri (hiša, ki je Petra, ki je Petrova last). Genitiv v tej rabi označuje lastnino in ima isti pomen kot posesivni adjektiv. Zaradi iste konstrukcije in pomena so te tvorbe vedno tekmovale z adjektivnimi, v nekaterih jezikih (tudi v sle.) je genitiv v tem pomenu izginil, namesto njega uporabljamo adjektiv: hiša brata — bratova hiša. Če pa ima samostalnik atribut ali če ga opre¬ deljuje več nominov (hiša mojega brala — premoženje staršev in otrok), ne moremo uporabiti adjektiva, zato nastopi zopet gerfitiv. Zelo pogost je partitivni genitiv, saj iz njega genitiv tudi izvira. V partitivnem genitivu je celota, katere del se omenja (tradicionalna raba — kos kruha; primer pomeni, da je mišljen del kruha). V adverbialni rabi imamo običajno opra¬ viti s partitivnim pojmom genitiva: daj mi kruha — daj mi kos kruha; konjiču dala zobat pšenice rumene (narodna pesem); držati se česa, doti¬ kati se česa. V dativu je ime,' ki mu je neko dejanje namenjeno; najenostavneje izrazimo to z lat. dare alicui aliquid — komu kaj dati. Samostalnik v instrumentalu spremlja glagolsko dejanje; glagol po- jasnuje v načinu, lastnosti, času ali kraju. Instrumemtal je ali sociativ ali komitativ (s teboj). Običajno se že od prajezika dalje uporablja š pred¬ logom s r b (preverb), pa tudi absolutno, brez predloga, kot instrumental vzroka (causae): stcsl. be človškb nečistomb duxomb (bil je človek neči¬ stega duha). Samostalnik v ablativu je označeval izhodišče dejanja. Prvotno so uporabljali ablativ absolutno, pozneje s predlogi. Primer: lat.: Roma, venit X I / 31 &7 — — prišel je iz Rima, toda: ex Mo loco venit — prišel je iz onega kraja; prvotno: illo loco venit. Ablativ je v sla. glasoslovno sovpadel z genitivom, vendar to ni niti posesivni niti partitivni genitiv. Novi genitiv ima funkcijo starega abla- tiva, imenujemo ga genitivus separationis (ločitve): boji se očeta — bo¬ jazen izvira iz očeta. Oblika očeta je po funkciji ablativ. Gen. separationis pojasnjuje veliko število sla. glagolov: varovati se, braniti se, rešiti se, potrebovati česa, itd.; pogosto tudi v zvezi z različnimi nomini: prost česa, prazen, potreben, žal mi je česa itd. Lokal iv so že zgodaj uporablja s predlogi, označuje kraj dejanja ali stanje, v katerem je nomen. Glavna razlika med ide. in sla. fleltsijo je v tehle dejstvih: spol in število sta neizpremenjena, spremenilo pa se je razmerje posameznih sklonov. Ablativ se je formalno strnil z genitivom po glasoslovni poti, deloma zaradi razmerja v prajeziku, pa tudi zaradi sorodne pomenske funkcije obeh sklonov. V ide. se obliki za gen. in abl. razlikujeta le v o-jevski fleksiji (tematični tip), pri drugih fleksijah (a-, i-, u- itd.) in tudi pri pluralu tematilčne fleksije sta gen. in abl. oblikovno enaka. Zaradi enakšnih oblik v a-, i-, u- itd. fleksijah, je v sla. analogija prodrla v o-fleksijo. Stari ablativ je prevzel funkcijo genitiva. Oblikovno ima sla. stari ablativ, ki pa izraža funkcije abl. in gen.; izgubila je pravzaprav genitiv. Za vsak : substantiv bi pričakovali 21 različnih oblik, že v prajeziku pa so bili enakimi: N. im A. duala m. im f., N. in A. n. v vseh treh številih. V sla. so glasoslovni pojavi to razmerje močno iizpremenili. Pri o-deblih je ista oblika za N. im A. v sg., pri a-deblih je ista oblika za N. in A. v pl. Ce upoštevamo še dejstvo, da je spol gibalo sle. deklinaoije in da je pri nevtrumu N. = A. pri vseh številih, bi has ne presenetilo izenačenje N. z A. pri vseh fleksijah. Tako so se odpravljale tudi razlike kamy — kamenb, ' kry — kr t, v h itd. Morda je s tem v zvezi tudi postanek genitiva-akuzativa pri živih bitjih. Razmerje med ide. in šla?'je sledeče: Ide.: m. N. -os, n. N. -om Sla.: m. N. -z>, n. N. -o A. -om, A. -om A. -n, A. -o Ali pa je to v skladu z glasoslovjem? Da bi -os dal -n, -om pa -o; iz vsega vidimo, da je tukaj ali A. m. sg. izjema, analogija, ali pa N. m. sg., posebno še, če je ide. *nebhos (gr. vecpog) dalo v sla. nebo. Kaj je tu ana- logičnega, ne vemo. Moremo pa vsaj slutiti, kakšno pot so analogije ubrale, posebno še, ker je treba pritegniti še razne oblike adjektivov in pronominov. Pri demonstrativih je N. n. to iz ide. *tod, torej more sla. m. t% biti ali *tos ali *tom, v prenosu na substantiva bi imeli: m. N. *vblko, n. N. *leti,, n. N. slovo, adj. N. m. *novo n. *novb A. vblkb, A. *leiT>, A. slovo, A. nov% *novb 32 pron. m. N. *to : n. N. to m. *-o : n. -o A. t'b : A. to -z> : -o Vpliv n. oblike slovo in n. pron. dem. bi pospeševal pri adj. premembo novo proti novo itn od tod pri substantivu leto; to generalizacijo pospešuje . tudi paralelizem v N. in A. du. in pl. (-e, -a). Pri m. bi vpliv u-osmov (syn% za N .-A.) pospeševal tip vblkb. Tako nekako je psla. izravnavala tako pri m. kot pri n. obliki N. in A. sg.: vblkb, Uto. Ta novost pa je naletela na veliko jezikovno oviro. N. je sklon subjekta, A. sklon objekta; če sta ti dve obliki enakšni, nastane večkrat dvom, katera oblika je subjekt, katera objekt, predvsem pri imenih za živa bitja: otbCb tepetb syn r b, bratn itd. Ker je prišlo zaradi oblikovne enakšnosti do nejasnosti, je sla. to enakšmost odpravila. Distinkcija N. : A.J je bila jasno izražena pri osebnih zaimkih, pri vprašalnih (po teh tudi pri demonstrativnih): azb, ty — mq, tq; kbto — kogo. Glej še G. *ta-go > to-go, A. *tb-go > togo, od tod A.-G. togo; zaimka togo, kogo imata pristni genitiv-akuzativ. Pojavi se celo pri osebnih zaimkih (mene : me, tebe : te). V najstarejših tekstih se uporablja z nedoločnim pomenom oblika A. rabb proti določnemu raba, kmalu pa se je začela G. oblika uporabljati tudi pri nedoločnem pomenu. Novi sklon imenujemo G.-A. (G. po obliki, A. po funkciji). Pri f., n. in pri drugih osnovah nikdar ne naletimo na G.-A.; gre torej za izključno lastnost o-jevskih osnov- Do G.-A. je prišlo iz zvez z interogativi, dalje z demon- strativi in adjektivi; pojav so podpirali še razni drugi momenti (objekt v negativnih stavkih je v G.; G. separationis itd.). V fleksiji nominov iz ide. v psla. se izgublja pomen osnove. Fleksija nominov sloni na osnovi (z vokaličnimi variacijami) -j- končnici] Akcent _ j se menja po kazusih. Sla. ima sicer akcentsko variacijo, vokaličnih variacij pa ne več. Ide. fleksija nominov je obsegala 2 veliki kategoriji: 1. tema- tično fleksijo (substantiva na vokal -o); 2. atematično fleksijo (koren + + neko obrazilo + končnica. Pri tematičnem in atematičnem tipu je za prvotni jezikovni čut vsaka kazusna oblika sestavljena iz neke osnove (debla) -f- obrazila. Ker se je F psla. marsikaj spremenilo, je ta sprva jasno sestavljeni sistem porušen. Neke končnice so izpadle, vokal v končnici se je združil z vokalom v osnovi in teh tvorb niso več občutili kot sestavljenih: ide. N. *iilq u o-s psla. N. vblkb A. *iilq u o-m A. vblkb abl. *glq u o-d G. vblka t. j., ker sta tematični vokal in končnica združena v en zlog, zapelje to dejstvo v analizo vblk-\-b, - a itd. Kazusne končnice so sestavljene iz tematičnih in končniških glasov im en sam glas lahko predstavlja zlit Morfologija 3 33 prvotni tematični in končniški vokal. Osnove zaradi tega sčasoma niso več razločevali. Pri besedi sym> je n. pr. *sun-eu-es N. pl., *sun-ou-s G. sg., *sun-u-s N. sg., sun-u-m A. sg. dalo v sla. synove, synu , syn%. Analiza teh oblik da nov efekt, analizo syn-^ove, syn-\-u itd. Pri atematilčnem tipu (deblih na d, 4, -u itd.) je bilo prav tako: kazusna končnica) se je združila s korenom. Značilno za atematski tip v ide. je predvsem dejstvo, da je bil predkončniški element zmožen vokaličnih variacij: pa-ter, pa-ler-a, pa-tr-os, t. j. predkončniški element je v raznih prevojnih stopnjah. Na to osnovo (koren -j- predkončniški element) so pristopale končnice. V sla. ni niti pri temationem tipu vokaličnih menjav, zmožnost vokaličnih variacij v pred- končniškem elementu pa se je izgubila tudi v atematičnem tipu; posledica je, da se atematični tip izgublja. Sledove prevoja imamo v primerih: kamp : kamene; slovo : slovese, vendar pa v nobenem primeru ne čutimo več, da bi to bilo v medsebojni zvezi. Sla. je sicer izgubila zmožnost vokaličnih menjav v korenu ali v for- mantih, obdržala pa je p ri tem akcentske menjave, kar se je drugod izgubilo. Svobodna akcentska variacija je bila že v prajeziku odvisna od intonacije, predvsem od intonacije končniškega zloga. Vendar je za mor¬ fološko plat to brez pomena. Ide. nominalna fleksija je dvojna: 1. fleksija nominov (substantivov in adjektivov); 2. fleksija pronominov; razlika med obema je v osnovi in v končnicah (tu le delna). Sla. je v razvoju dobila še 3. sestavljeno fleksijo. Ide. debla so bila 1. vokaliona (-o, -d, 4e, -u, -u, -i) in 2. konzonantična (-r, -l; -n, -m; -s, -t). Psla. je imela 9 deklinacij, 5 voka- licnih in 4 konzonantske, današnja sle. pa ima samo 3 deklinacije, torej za dve tretjini manj nego psla. Poenostavitev deklinacij je povzročil spol. Po spolu določimo v sle.: 1. deklinacijo femininov — N. sg. na 2.deklinacijo femininov — N. sg. na konzonant, 3Jleklinacijo mask. in nevter — stari tematični tip (volk — leto). Razlika med deklinacijo m. in deklinacijo n. je v tem, da sta pri n. N. in A. enakšna. Poleg tega je pri nevtrih stari brezkononiški G. pl., medtem ko se je v m. posplošila končnica -ov iz prvotnih m- debel. Od fleksij, ki so se v sle. izgubile, so se ohranili relikti in žive v sedanjih treh fleksijah po analogiji. V novejšem času opažamo, da se izgublja tudi deklinacija nevter, ta pojav je mlajši in ne zavzema prevelikega prostora. — Ohranjena so vsa tri števila; dual je le sintaktično- morfološka konstrukcija, vezana na število »2« in ni več numerus v pravem smislu. V nekaterih dialektih je popolnoma izginil. — Razvoj sklonov je šel v različnih smereh. Zasledujemo vplive: 1. med skloni istega števila in iste deklinacije, če so si bili blizu po funkciji ali obli¬ kovno; 2. med skloni iste deklinacije in različnih števil (du, pl.); 3. med istovrstnimi skloni različnih deklinacij: o- in u- mask., d in i- feni. 34 Nominalno fleksijo v sle. je zasledoval Vatroslav Oblak v Jagi- čevem Arhivu (XI—XIII): Zur Geschichte der nominalen Declination im Slovenischen. Izvajanja so pravilna, čeprav nepopolna, ker so takrat še premalo poznali stanje v dialektih in historičnih tekstih. Deklinacije v slovenščini O-jevska fleksija Singular. — Nominativ: Končnica ide. -s, tematično deblo se jekončevalo na temationi vokal -o: *\i]q u -o-s , gr. /.-(mo g, sti vfkah, st. lat. lupo s > ki. lat. lupus, lit. vifkas, sla. v bi ko (n izhaja iz analogije, gl. gori); pri palatalnem sufiksu: -{o-s: *noz-io-s. Razlika med mehkimi in trdimi osnovami je v tem, da je v mehkih osnovah nastopila v nominativu redukcijska prevojna stopnja i: sti. Ahurya-: N. ahur-i-š; *grn-ids (ki. lat. granum), lit. žirn-i-s (i- redukcijska stopnja); gotsko haird-ei-s (Hirt). Oblika *nozios je morala v slovamščini dati *nozb, oziroma *nože (po preglasu), če bi *nozios posplošilo formant cas. obl. V-G. in drugih sklonih je normalna stopnja: *nozidd > noža. Pod vplivom sklonov je palatalizacija analogično nastopila tudi v N.: nošb. Morda so te forme celo vplivale na trde osnove in tako sprožile končnico trdih osnov: -n. V sle. je onemel v N. -n, oz. -b in to do konca 9. stol., sodeč po prim.: Nasmus < našemysl. Kjer se je beseda po onemitvi redukcijskih vokalov končala na dva konzonanta in je bil drugi konzonant sonornik (v skupinah tr, tl, tu), se je razvil sekundarni redukcijski vokal: dobro > dobor; *mrt\i > mrtou. N. s g. n. iste tematične osnove je imel končnico -m: Hug-6-m, sti. gugam, gr. £vyov, lat. iugom > iugum, sla. igo. Za ~om je v sla. refleks -o, ki pa ni glasoslovno upravičen ter je verjetno nastal analogično pod vplivom promominov (tod). Mehka debla: io-m > iem : pol’e, gže, lože. V sle. s'e ni nič spremenilo, končnica je -oje:, leto, delo, polje, morje kamenje •itd. To velja danes vsaj za knjižni jezik. V dialektih )pa so že zgodaj na¬ stale izpremembe: 1. /končnica -o, 1 kakor v knjižnem jeziku, je nespre¬ menjena le v perifernih dialektih: Zilja, Rezija, Benečija, Brda, Kras, Istra, Bela Krajina, pas ob Sotli, predel od Ptujske gore im Slovenskih Goric, Haloze in Prekmurje. Sp-w/končnica je glasoslovno nastala iz -o v neakcentuirani ali kratko-akcentuirani poziciji: leitu — Vipava, Notranj¬ ska, Dolenjska, pas zapadne Gorenjske od Jesenic proti Ratečam, Podjuna, Pohorje, le pri adjektivih tudi v Rovtah od Črnega vrha do Idrije. 3. a, nastal glasoslovno iz -u v neakcentuirani poziciji (leto): zgornji del Sa¬ vinjske doline, dolina Meže, Rož. V Rožu imamo polglasnik tudi v akcen- tuirani poziciji: g.oqna — okno, čoua —'čelo. 4. Izpad vokala: let; oblika se končuje v N. in A. na konzonant in postane s tem strukturalno enakšna 35 maskulinom: let < leto — let < led. S tem nastopi maskulinizatija nevter. Redukcija preko a v 0mi bila edini razlog tega pojava. Maskulimizacija se je v glavnem izvršila zaradi morfoloških vzrokov. Vsi skloni so enakšni, razlika je samo v N. in A., zato je jezik izvedel izenačenje. Pojav je raz¬ širjen 1. v južnovzhodnem predelu Roža, onstran Karavank, v naseljih pod Košuto, na Obirskem, v severni Podjuni onstran Drave. 2. Drugi pas je v predelu zgornje Soče pod Krnom, na črti Kobarid—Drežnica—Pod- porezen, zajame vso Selško dolino, se pri Škofji Loki obrne na jug, zajame Poljansko dolino, Črnovrško visoko planoto, Logatec, Horjulj, severo- zapadni rob dolenjskih dialektov, ki mejijo na Ljubljansko Barje na črti Borovnica—Ig. 3. Tretji pas zajame od Selške doline ves gorenjski dialekt, Ljubljansko kotlino, Litijski okraj, Medijo in vso Savinjsko dolino do črte Paka—Polzela—Dobrna, celjski okraj do Šmarja pri Jelšah, se obrne na Št. Rupert, Laškp in Planino nad Sevnico. Pojav zajame izven tega pasu še ozek pas dolenjščine od Mirne čez Mokronog do Št. Jerneja, po¬ znamo pa ga tudi iz nekaterih primerov v centralni dolenjščini. Maskulinizacija nevter je segla tudi v mehke osnove. Formalno je sicer ohranjena stara oblika, vendar ugotovimo maskulinizacijo iz zveze v stavku (adjektiv). Pravi maskulinum spoznamo iz oblike same in iz zveze z maskulinsko obliko adjektivov: Ut je ddbar, nevtralna forma ad- jektiva bi bila dpbr < dčbro. Maskulinsko formo adjektiva najdemo tudi v primerih, kjer se je formalno obdržala stara, neizpremenjena oblika substantiva: sonce je otemnu, jajce je gnig itd. Pojav ugotovimo lahko za gorenjščino že v začetku 18. stol.: v nekem rokopisnem tekstu iz 18. stol. je pisano: Sonce je otemnu. Ie shtivil teh Angelou velik. Iz nekaterih glasoslovnih pojavov vidimo, da je ta maskulinum plod izravnavanja sklo¬ nov med maskulinom in nevtrom in ne samo slučajna redukcija u- ja. Na Črnem vrhu je -u ohranjen v tipu oko: aku, drugače pa: liot, didl, mal (adverb) z l priča, da je sledil -u. V Logatcu in Horjulju je izkazana oblika Ut < Uto proti snu tudi v zvezi: ddbr (m.) snu. Še bolj jasno je to v govorih okoli Mokronoga: čdg, G. cola, dag, G. dala. Namesto l imamo p# (.čelo > čel, moral bi biti srednji l). Čela, dela v G. se je izenačilo z G. stola, ker je bil tam N. stog, je nastala analogija: čag, dag. V-pluralu so nevtra obdržala staro obliko ali pa so se maskulinizirala. V Selški dolini je N. n. korito: korit, pl. korita (stara oblika), adj. je v m. obliki: sxi korita, ta dažčgn leta. Tudi za nevtra tipa tele velja isto kot za polje, leto, t. j. m. ddbar t$lg. Analogično po teh oblikah so dobila tudi maskulina končnico -a: gor. naš hleva, usok hriba. Drug pojav te vrste je feminizacija nevter. Nevtrum izginja in po¬ staja femininum, kar razberemo spet iz zveze z adj. Pojav zasledimo v predelih od Vuzenice in Slovenj Gradca čez Pohorje^—Kozjak—Slov. go¬ rice—Ptuj—Ormož, nekaj sledov najdemo tudi v Prekmurju, center pa je 36 na Kozjaku in na Goričkem. Primeri: N. tiokna, G. uokne; uoka, jajca, neba (Kiizmicz) kot lipa, riba. V Sl. goricah je poleg teh feminiziranih oblik še stara oblika lieto, mesou. Kjer je -o ostal, je ostala tudi n. oblika adj. Do feininizacije pride v zvezi s pl. oblikami. Imamo mnogo pluralia tan- tum: pljuča, jetra, nebesa, vrata; v teh primerih so izvedli omenjeni dialekti akanje končnic: -oml-am: vratam, vratah, vratami. Večina sklonov v pl. je postala s tem ista kot v f. deklinaciji, zato je prešel v f. deklinacijo tudi N.: vrate, jabuke, ki se poslej čutijo v skladu z žene kot f.; ker sta tudi D. in L. sg. enakšna D. im L. sg. f. fleksije, se je postopoma izvršil prehod v f. fleksijo. 5. Kot 5. končnico v N. sg. nevtra omenimo -a, ki je organsko nastala iz -o po akanju. Pojav je razširjen na Cerkljanskem, v Avčah, na Banjški visoki planoti: Uta, hina i sldtlca, enako tudi adj.: hitra, mala (adver- bialna raba). Kljub prehodu -o > -a in oblikovnem izenačenju s fem. fleksijo so te oblike še vedno nevtralne, ker se je -a v tipu lipa labiove- lariziral v -a. Od Cerkna proti Idriji najdemo -a le pri adverbu, ki je nastal iz adj. in substantiva, adjektiv ima -u: drugu lista. Razlika je na¬ stala zaradi mešanja dialektov. Sosednji dialekti od Idrije proti Vojskemu imajo vedno -u < -o kot v notranjščini in dolenjščini. Genitiv. — Končnica v prajeziku: *-dd, t. j. prvotni ablativ, ki je obli¬ kovno prešel v sla. v G.: lit. vitko, sla. vloka, stlat. gnaivod, sti. vfkad. V sle. je pri m. in n. vseskozi ohranjena ta organska končnica -a. Nastopa odvisno od akcenta 1. v neakcentuirani poziciji, 2. v kratkoakcentuirani, 3. v dolgocirkumflektirani, absolutno ali v zvezi s predlogi. I. -a 1. pri substantivih, ki so v N. sg. enozložni ali kratkopoudarjeni: bgb, boba; 2. pri substantivih, poudarjenih na predzadnjem zlogu ali že prej: ribič, -a; hudič, - a (akcent in akcentsko mesto sta vseskozi ista); 3. pri enozložnih oblikah z dolgim novim akutom: grčh, -a; 4. pri eno- zložnih oblikah s stalnim dolgim cirkumfleksom črva, mosta. Razen tega tudi vedno v predložni zvezi: do grada, prež straha (Trubar), od sina. II. -a, kratkoakoentuiran pri substantivih s končniškim poudarkom v cas. obl.: pas, -d; kupsc, kupcd; semonj, semnja. — Dolgorastooe iintoni- rani -« je le v zvezah: en dan hoda. Akcent označujeta že Dalmatin in Krelj. Sklepati bi mogli, da je bila beseda hod dolgocirkumflektirana in to po I. hodum, kar so že v 16. stl. izključno pisali. Če izenačimo to z obliko bogum, bi lahko izvajali bog — *hod, kar pa ni potrebno. Oblika je nastala iz prvotno oksitonirane *xodomi> > xodoms (grex r b) kot v dol. adv. sira- huma, skakuma. Prvotno bi torej bilo: hod&, -d, kar je identično z grško obliko oddg. V tem primeru nam je s tem razumljivejša končna akcen- tuacija. Do podaljšanja je prišlo, ker je bila beseda rabljena običajno v vprašalnih stavkih; možno bi bilo, da bi rastoča intonacija vprašalnega stavka prešla na besedo. 37 III. Dolgi cirkumfleks poznamo iz primerov: bog, -a, itd. Poleg -a je v genitivu razširjena tudi končnica -u iz G. sg. prvotnih M-debel (sym>, -u), Že v psla. je bil kontakt med -o in M-osnovami. V stcsl. je prešlo vse polno li-osnov v o-fleksijo, bodisi da so tvorili ti samostalniki sklone po obeh fleksijah ali pa enostavno po o-jevski. Naj¬ lepši primer je dom?,, lat. domus, v sla. že popolnoma o-jevsko deblo (domovb je izolirana adverbialna oblika, prvotno lokal tt-jevskega debla, prav tako pri besedi dol® ; dolovb). 17-jevska deklinacija je sicer popolnoma izginila, ker je številčno močnejša kategorija pritegnila M-debla k sebi: N. sgv/h, G. syn-og-s; got. sunus, sunaus. V točno določenih mejah najdemo končnico -u pri o-jevskih in u-jevskih deblih brez razlike: 1. pri pravih trdih osnovah, ne pa pri mehkih, ker so tudi prvotna u-debla samo trda: bog, -u ne pa nož, -u; 2. samo pri m. z enozložnim N. iz prvotnega dvozlož- nega po onemitvi n; 3. V N. sg. mora biti korenski vokal dolg in cirkum- flektiran. Analogija ima sledeče možnosti: sin : sinu — grad : gradu — grad = = sin — gradu = sinu (mlada analogija od grada = od sina, vpliv o-jevske fleksije). Oblike so znane po vsem sle. ozemlju, razen na periferiji v Reziji, Beli Krajini, na Koroškem in v enem delu Sl. goric, poznajo jih pa v Prekmurju: sinu, gradu (Kuzmics). Od Trubarja dalje se uporablja vse polno takih oblik: vol, -u (Podjuna: jiojra iz starejšega volu, v mlajšem času je akcent preskočil nazaj, u se je reduciral), pot, -u (sudor), miru, smradu, stanu, sadu, kvasu (Trubar, Dalmatin, Krelj), godu, strahu, plotu, teku, daru, svitu, domu, lasu, lesu, listu, glasu, tresu (potres), spolu (do sredine 18. st.), rodu, zidu, duhu, prahu, medu, lanu, robu, tastu (prvotno i-deblo), valu, mahu. Izjeme so zelo redke: možu, kor. G. oiu, ohranjen v obliki: goaco, dan, dnu. Pri imenih za živa bitja je G.-A., ta A. ima, čeprav redko, prvotno genitivno končnico -u: Trubar: preiell ie suyga goSStu, tatu, vranu. Poleg končnice -u imajo v G. sg. enozložni in cirkumflektirani sub- stantivi tu in tam še končnico -ova. Take oblike so redke, govore jih pred¬ vsem v Selški, Poljanski dolini in okoli Medvod: sin, snova. Da,tiv. Prvotna končnica: *-ai, *Vblko-ai, po kontrakciji bi moral nastati -bi, kar imamo v gr. Avko) < stgr. Ivuou, oskijsko (Pompeji): Numasioi (Numerio), lat. lupo < lupoi, lit. vilkui, v sla. bi pričakovali neke vrste diftong, vendar v vseh sla. jezikih zasledimo tako pri m. kot pri n. končnico -u. Tematičnemu vokalu je verjetno sledil nek it-jevski element: -o-u. V ide. tega ni, sla. je po nekakšni analogiji ustvarila nove tvorbe, kar domnevamo po redkih, še ohranjenih lokalih, ki so imeli tematični vokal -o+M kot neke vrste prvotno partikulo. Partikula je še v nekaterih izoli¬ ranih adverbialnih tvorbah: tu < to-u, ondu, ondukaj itd. (partikula u je pomenila kraj, polagoma se je posplošila in ostala); gl. Hujer. SDJ § 129. 38 V sle. se je končnica razvijala odvisno od akcenta: 1. -u se reducira v -a: x wds — k vozu, kruxo — 2. -u nastopa tam, kjer je v G. končnica -a in preide v -p, psi), na vrto, somno, značilno za gorenjščino, ziljščino in rezi- janščino. Prve dative na -d beremo že v tekstih 16. st.: sludeio (EDP — tu je sodeloval Gorenjec Klombner), torej se je končnica generalizirala tudi, kjer ni bila upravičena; Stapleton: cesarjo, gospodarjo, oštir jo; prisege kranjskega mesta: deželskimo knezu. Druga končnica D. izhaja iz u-jevskih osnov: '*sun-eu-ai > synovi , od tod je prešla k o-jevskim deblom: gradovi. V glavnem se je ohranila pri prvotnih n-jevskih deblih, prešla pa je tudi na strukturalno enakšna o-jevska debla; Trubar — boguvi, tastuvi, zhelnuvi , J uituvi. V dialektih je ta končnica redka, najpogostejša v Ormožu, ptujskem okraju, Halozah in v Sle. goricah (Danjko, Volkmer). Na Gorenjskem je oblika znana pri dveh subst.: snou, dhou, zlasti v različnih starih molitvah. V Reziji -avi: klinavi (akanje); v Ribnici je pri besedah z G. sg. na -u D. sg. na -ovi: mostuvi itd. Enako v Črnem vrhu in Idriji. Pri enozložnicah s cirkumfleksom je v rabi -u: bogu, daru, svetu, bregu od 16. stol. do danes. Tretja končnica -ovu je kontaminacija končnic -ovi in -u. Najdemo jo redko v starejših tekstih 16. st.: svetuvu, valuvu. Kasneje v knjižni sle. izgine. Ne da se ugotoviti, koliko je ohranjena v dialektih, ker je -ovu > > - 0 V 3 — -ovi > ovg. V sle. knjigi imamo redke sledove te končnice še iz 18. st. pri Rogeriju in Basarju: Suetouu Skal. 137b; Synovu Evang. 1741 : 267; synovu Kat. 1762 : 246; Uanovu Rog. I. 6; Synovu 130; Synovo 246; Svitovo Bas. 215; Svejtovo Rog. II. 46 itd. S končnico -u konkurira četrta končnica v D. — -i. Razširjena je v vzhodnih dialektih. V Slovenskih goricah in v Prekmurju se nepoudarjeni u preko u delabializira v i, zato utegne končnica -i v teh narečjih izhajati iz u-ja. Končnico -i pa najdemo tudi v narečjih, ki tega pojava niso po¬ znala: v Beli Krajini, na Koroškem ter v knjigah protestantskih piscev. Trubar piše: h bugi, h pakti. Končnica je verjetno nastala po križanju dativa z lokalom. Vzrok oblikovne zamenjave med D. in L. je v pronominih, od tod je prešla analogija na adjektiv in dalje na substantiv. Končnica -ei < d je organska končnica L. sg. Oblike tipa meSSei imamo pri Krelju, Schonlebnu in v Evangelijih inu listuvih vse do 19. sto¬ letja. Končnica je precej razširjena pri Kiizmicsu. Omejuje se v glavnem na enozložne cirkumflektirane besede: sine j in na besede z N. po tipu meso: mesej itd. Akuzatir. Prvotna končnica: *-m: lat. lupum < st. lupom, gr. /,mov, lit. vilkg; sla. -s za -om. S tem sta sovpadla A. in N. m., kar je sprožilo tudi genitivno-akuzativno obliko živih bitij. Sle. je sprovedla dva akuzativa, za živa bitja genitiv (boga), za neživa bitja pa je ohranila prvotno akuzativno obliko. Ker je v G. poleg oblike boga tudi oblika sinu, more tudi ta oblika nastopiti kot G.-A., dasi manj pogosto. Pri Trubarju beremo redko sinu, gostu, tastu, tatu (to večkrat). Stara oblika A. sg. je ohra¬ njena pri izrazih za živa bitja le adverbialno v vzhodnih dialektih: zamož iti. Pri neživih bitjih je običajen N.-A.: nos — Krelj: Far, primi Se Sam za nuS; Trubar: F ježki sa shiuot Sedi. Zaradi dvojnega pomena imamo pri besedi duh dve obliki: v pomenu vonj — odor (neživo) A.: duh, v pomenu spiritus — duha. Posebnosti pri Trubarju: Tebi porozhim Sui duh (danes: svojega duha). Vokativ. Prvotno je tvorila V. sg. čista osnova brez končnice z e-jevsko stopnjo tematičnega vokala: *glq w e — sla. vblče. Sle. je vokativ kot samostojen sklon izgubila, namesto njega ima formalno N., po f unk ciji pa še vedno vokativ: V. oče — N. oče, V. mati — N. mati. V sle. je V. vedno poudarjen z dolgim cirkumfleksom, kar je v zvezi z oblikovanjem stavka (psihični pojav). Formalne V. beremo pri Trubarju: Nilcodeme, Savle, Pavle, toda to so le prepisani lat. V. Stari V. je ohranjen v narodni pesmi: Krištofe, Adame, druze, gospodare, v Beli Krajini v pesmih, kjer zasledimo vpliv' shrv. jezikovnega ozemlja, celo pri mehkih deblih (končnica -u): kraljeviču. Po obliki in funkciji se je ohranila le oblika bože (Briž. spom.), bore, rabljeno največ v stalni zvezi bože malo (pomeni: kako malo). Iz take zveze dobi bore smiselni pomen zveze ter pomeni malo; s tem postane temelj za nove izvedenke boren, uboren itd. Vokativ je deloma ohranjen tudi v last¬ nih imenih Tone, Jože. Za ta imetna velja isto kot za besedo oče. Oče je pravi V. pri nas le še v očenašu, drugače je nova tvorba, nastala po tipu tele, teleta. Lokatir. Ide. končnica *-i: *-o-i: > -oi: gr. Tod/col — na Istmu, lit. nami — doma. V sla., kjer preide oi > d, se je pred e izvršila druga prasla. palatalizacija: vtiče; pri mehkih deblih: ioi>iei>iič>i: mgži. Sle. je obe končnici ohranila, ker pa je glasovni sistem otrdel, sta se končnici različno porazdelili. Končnica --e je razširjena v centralnih dia¬ lektih (pri imenih, ki so v N. enozložna in cirkumflektirana): list — L. listej, vuk — vukei, duhei, dolei, kvasei itd., povsod, kjer imamo v G. sg: -m. Pri prvotnih mehkih osnovah je končnica redka, prvič jo beremo pri Trubarju: moshei (CO — Cerkovna ordninga), enkrat samkrat pozneje tudi pri Trubarju v obliki v sne (in somno), vendar šele v Postili, kjer so sodelovali Gorenjci in je tu morda redukcijski vokal: v sna. Oblika je ohranjena pri adverbih: narobg < na rgbd (na kraju), d je širok, ker je nenaglašem. Na zahodnem sle. ozemlju je -e splošna končnica: Zilja — v Belacg (v Beljaku), na sviatg; Rezija — navadno le pod akcentom kot pri Trubarju: ta na warsod, tarze (tam na vrhu, trgu); poleg -od ima Rezija še obliko na e iz starega i: kunce, studence (pod kratkim akcentom se reducira i > e), enako v terskem dialektu (južno od Rezije). V Slo- 40 venski Benečiji je splošno -e: praze, potoce, trebuse itd. (V Teru in Sle. Benečiji se izgovarja -e brez zasoplosti.) Organska končnica e za e nastopa tudi pri nevtr. samostalnikih, pojav pa je omejen na akcentski tip zlato, t. j. na dvozložnice s eirkumfleksom na koncu. Uporabljajo se ali brez predloga ali v predložni rabi, če je med predlogom in samostalnikom atribut: Trubar — blagei : na tim prauim blagei, v naShim meSSei, u suim terdim Serzei : v Serzi. Danes govore v Št. Jerneju: polei : v puli, celo pri mehkih deblih: u tim erdečim moryei : na muriu, zlatei, vokei; tu je treba razlikovati primere z drugo akcentuacijo (-ei): veselei (veselje, -d), sadjei, klasove j, vpit jej, pečouiej. Trubar: v Celei, voroshiei. V nekaterih osam¬ ljenih oblikah se je obdržala končnica do danes pri adverbih: v% kup4 > > vkupe (Trubar); danes je bolj v rabi genitivna oblika: st> kupa > sku¬ paj. V 16. st. pišeta Trubar in Dalmatin: lohkei (Ibguce), marei, trbei (treba). Sem spadata tudi adverba gori in doli (ei : i). Druga končnica L. v sle je -i. Ta končnica z e ni v zvezi. Čeprav je č v neakcentuirani poziciji prešel v nekaterih dialektih v i, govori zoper to sledeče: 1. končnico -i najdemo v dialektih, kjer je za nepoudarjen 4 refleks e; 2. razen tega je končnica -i pri prvotnih mehkih deblih (koni), zato lahko trdimo, da je končnica -i prešla od mehkih k trdim deblom. Trubar: bugi, na sveiti, trebuhi, v živoii, v zakoni. Končnica se je od tod razširila tudi v dativ. Posplošena je v Podjuni, na Koroškem, Notranjskem, Krasu im v Prekmurju, kjer utegne nastati iz tretje končnice L., iz -u preko razvelariziranega prehoda: u — u — i. Končnico -u so o-jevski substantivi prevzeli od u-jevskih: sinu — možu. Končnice -u : -i : -e konkurirajo od početka sle. knjižnega jezika. Pri Trubarju naj¬ demo vse tri končnice: poleg času in časi imamo listu in listei. Smer diferenciacije je zabrisala moderna vokalna redukcija. V Reziji: doedu, svdtu, na Gorenjskem: mostg, vftg, vpxg itd.; enako pri Stapletonu : pf bog g, od tod se je o razširil k oblikam z nenaglašeno končnico. Poleg omenjenih imamo pri o-osnovah končnice: -ov-i, ov-u. Oblike so večinoma omejene (enozložnice z dolgim eirkumfleksom). Trubar: dumoui; v Rib¬ nici sinuvi, listuvi, boguvi, daruvi. Na nevtr. substantive se končnica ni razširila. Instrumenta]. V prajeziku je bil instrumental navadno osnova s podaljšanim tematičnim vokalom e/o v končnici: sti. vfkd, lit. vilku < < vilku (refleks za d), lat. certe, vere (adverb načina), tudi vero. Sled takega I. je v sla. adverbu dobrč (k adjektivu dobn), o. dobre, p. dobrze, prav tako tudi stcsl. l’ute; sled tega je tudi v tvorbi novega sla. kompara- tiva: dobrbjši, bogatšj&i. Sla. tega ni obdržala; tematični tip ima končnico *-mi, ki je bila prvotno v baltosla. pri u- in i-osnoVhh: lit. sunumi, sla. gostbmb (v lit. tudi fem.: naktiml), od koder so prešle k o-jevskim sub- stantivom, pri mehkih deblih se je izvršil preglas: mgžem. Po onemitvi 41 končnih redukcijskih vokalov, sta se v sle. v I. razvili končnici -oml-em. V razvoju sta se obe končnici križali: 1. Končnica -om je prevladala pri mask. in nevtr. Oblike grehom, delom, smehom so znane v knjižnem jeziku in v obrobnih govorih, v Reziji, Benečiji, Beli Krajini in v Prekmurju. 2. Končnica prvotnih mehkih osnov -em že v 16. stoletju konkurira s končnico -om. Ker je sle. glasovni sistem otrdel, ni bilo več razloga za razlikovanje med končnicama, zato je iz tradicije podedovani -em nado¬ mestila končnica -om: možom. Konkurenca pri Trubarju še ni povsem izpeljana: srcem/srcom, zludjem/zludjom, hudičem/hudičom,ognjem/ognjom (s ognom). Le pri nevtr. kolektivih na -nje, -Ije, kjer je nekoliko palatali- zacije, imamo večkrat -em, nego -om: djanem pogosteje nego djanom, kaminem, veseljem, znaminem. 3. Tretja končnica je sicer ista historična končnica -om, vendar je v nekaterih dialektih po glasoslovni poti spremenila svoj vokal. Kadar je bila med substantivom in predlogom še kakšna druga beseda, je pri samo¬ stalnikih s končnico -u v G. sg. prešla v starejših tekstih končnica -om pod cirkumfleksom v um. Oblike so v 16. stoletju pogostne: pred bugom/pred tuim bogum, dalje tudi s tastum, z možum, duhum, stanum, spolum, z enim okum, hodum, domum, tekum, mesum, nožum, srebrum, zlatum, kvasum, telum, blagum, svitum, strahurnj rodum, strupum, sadum itd. Danes govore te oblike ponekod na Notranjskem, Vipavskem in proti Gorici. Dvojnost med oblikami v predložni rabi in oblikami, kjer je bila ta predložna zveza prekinjena po atributu, je povzročila analogijo: oblike tipa bogum so prešle tu in tam v razne predložne zveze: pred strahum (Trubar in Stapleton), enako tudi Dalmatin: z rogum. 4. Končnica -om > um le pri substantivih na -stvo: rojstvo, v stavčni zvezi -6 > o, ta o se pozneje podaljša. Trubar piše skoraj stalno: rojstvum, gospostvum, bogastvum. Enako pri mehkih deblih: Stapleton — pred tim goriraSSenum liga morja, Hren: vejjeljčm. (Gorenjski o odgovarja dolenj¬ skemu M-ju, Hren ga je popravljal po Dalmatinu.) 5. Historična končnica -om, ohranjena le v obrobnih dialektih, je prešla na obsežnem delu slovenskega jezikovnega ozemlja v -am. Končnico -am izkazujejo tudi centralni govori tam, kjer je živela v starih dobah končnica -om (Gorenjska, Dolenjska, Notranjska, Istra, Zapadna Štajerska, Koroška). To končnico najdemo v I. 'sg. šele v 16. stol. Prvič beremo s imenam pri Trubarju, v Testamentu 1557. leta (str. 426). Tulščak prav tako enkrat piše: J Satanam. Ker sta obe obliki le po enkrat zabeleženi, sta verjetno tiskovni napaki. V EDP iz 1563. leta: folkam (gorenjski vpliv), v Vinogradskem zakonu 1582. leta (Raka nad Savo): s firstam, s folkam, s denarjam, životam, moštam i. pd., v Dalmatinovi Bibliji beremo le enkrat 42 v prvem delu: On bo beshal pred shelesnim ArnoSham, Trubar-Postila: dellam, Hren — bogam, oblicam. Od zadnjega desetletja 16. stol. je -am splošna končnica I. sg. za mehke in trde osnove; gl. gradivo Oblak AfslPh. XI, 552 sl. V 16. stol. je bila končnica -am razširjena v več primerih v gorenjščini, dolenjščina je še ni poznala. Končnica je nastala po analogiji. Historično jo zasledimo najprej v dativu pl., kjer ima sle. končnico -om (bogovom, mestom). Končnica -am se je širila na sledeč način. 1. D. pl. n. pri pluralia tantum — vratam, od tod delam (N. sg. delo)', -a- je prišel iz N.-A. n. 2. L. pl. n.: vratah, jetrah, pljuč ah (vse troje že Dalmatin). 3. D. pl. m.: bugam; ker je D. glasoslovno identičen z I., preide končnica -am 4. v I. sg. m. in n. Proces se je izvršil najprej v koroščini in gorenjščini. P 1 u r a 1 Nominativ. Končnica N. pl. v ide. *-es, ki pa se je s tematičnim vokalom že v ide. zlila -v *-os: sti. vfkdh, got. voulfos, osk. Nuvlanus. Končnica v sla. ni ohranjena; sla. je v N. pl. privzela pronominalno končnico. Isto analogijo so sprovedle grščina, latinščina, germanščina pa le v adjektivih. Končnica je prešla najprej k adjektivom, od tod pa k substantivom: *toi, gr. Xvxoi, lat. lupi, lit. vilkai, got. blindai (slepi), sla. *-oi > f — vblci (pred i- je nastopila 2. psla. palatalizacija). N. pl. n. -a: lat. iuga, gr. § vya, sla. iga. Historična končnica v sla. je -i za mehke in trde osnove: 1. Končnica je v sle. ohranjena, po moderni vokalni redukciji se je do danes v korensko akcentuiranih besedah skrajšali: i > a > 0 — hlapci > hlapcd > hlape. V 16. stol. je končnica -i povsod ohranjena, ker moderna vokalna redukcija še ni povsem prodrla. 2. V sle. je iz i-jevske fleksije prešla v o-jevsko končnica -je: gospo- dbje. Končnica v glavnem ne sega preko okvira maskulinskih j-debel. Razširjena je predvsem pri samostalnikih, ki označujejo narode, živa bitja, osebe, zelo redka pa je pri samostalnikih neživih bitij: ajd — ajdje , tatje (i-deblo), bratje , možje, gostje, junacje (16. stol.), ljudje, gospodje, (i- debli), judje, sosedje itd. Redko: črvje (živo bitje), voleje (vblci). Precej pogosto se uporabljajo tudi izrazi kot lasje, zobje. Končnica sega na vzhod¬ nem Štajerskem, v Slovenskih goricah, v Halozah in v Prekmurju preko prvotnih meja in se skuša vzgnezditi kot splošna končnica plurala. V Prekmurju se razvije iz pravega spiranta prepalatalni zapornik j > d’, z asimilacijo na spredaj stoječi nezveneči konzonant v k’, t’ : sousidd’e, vlask’e, vuclce, zobg’e, travnick'e. Volzje, kjer je končnica -je pristopila k N. volci, Dalm., Volcie Krelj, Trubar; vulzji Kat. 1595 : 405 je kontami¬ nacija med voleje in volki, ki je zelo pogostna pri Pohlinu: ludji, moshji, ajdji, bralji, udji, zhervji, pesji. Ni pa znana ta končnica na Koroškem in v Beli Krajini. 43 3. Tretja končnica je prešla v N. pl. o-jevske fleksije iz prvotne u- fleksije: -ove — synove. V Reziji je še danes živa: sinave, lclinave; ob zgornji Soči od Rezije na Kobarid - Cerkno - Podporezen (proti Selški do¬ lini) okrog Gorice ter na Krasu: -nove — sniipve, tatuove itd. Poznamo jo iz 16. stol.: Trubar — uukuue, duhuue, Stanuue itd. Pri Gorenjcih — Staple- tonu in Skalarju — je oblike tipa gradove, vetrove brati s polglasnikom, zaradi moderne vokalne redukcije ovi > ovo. 4. Četrta končnica je kontaminacija končnice -ove s končnico -i ali pa je z elementom -ov razširjeno obrazilo dobilo končnico -ovi: Trubar in Dalmatin pišeta stanuvi poleg stanuve, vekuvi i. pd. Končnica je danes razširjena na Kranjskem in na Goriškem, manj znana je na Štajerskem, ne poznajo pa je na Koroškem in v Prekmurju. 5. Podobno je po kontaminaciji nastala tudi končnica -ovje. Znana je na Dolenjskem, v Ribnici, v Velikih Laščah: zgonuvje, sinuvje; posplo¬ šena in produktivna je v Prekmurju: vetrovi-vitrd u vd’e, bregovi-brigopvd'e (pogosto pri Kuzmicsu), govore jo tudi v Halozah. V pl. težijo vsa o-jevska maskulinska debla s cirkumfleksom na ko¬ renu (z G. sg. na - u ) k razširitvi debla z elemedtom -ov, prevzetim od u-osnov: meh : mehovi. Ta tendenca je zelo stara, izkazana je že v Brižin- skih spomenikih. Prodirala je že, ko slovenski konzonantizem še ni otrdel, zato še obstoji razlika med -evi (za mehkimi konzonanti) in -ovi. Trubar še piše: zludjevi, ozhevi; obenem pa že meša mehke končnice s trdimi: ozhuvi poleg ozhevi; Krelj: dashevi — deževje, Prekmurje: očeyd'e. 6. Šesta končnica je -i, posplošena iz A. pl. Na Koroškem (Rož) lasi, zvoni, tali (ista analogija je izkazana že v dolenjščini 16. stol., a ni prodrla). 7. Končnica -a je prešla na maskulina od N. pl. n. Končnica je raz¬ širjena na Gorenjskem, kjer se je pričel proces maskulinizacije nevter. Čeprav so nevtra zaradi tega pojava prešla v mask., je N. pl. na -a pri teh maskuliniziranih nevtrih ostal in preko teh je prešla končnica k pravim mask. substantivom: sg. korit, pl. sxi korita, wsok hriba, kamna, globok kčudra, večera, na Šmarni gori: doggi rukaga. Atributiv ima običajno mask. obliko. Končnica N. pl. n. je že od psla -a, ohranjena je v večini dialektov, v prvih slovenskih tiskih in v današnjem knjižnem jeziku. V kor., deloma tudi v gorenjskih in sosednjih mejnih štajerskih narečjih je prevladala končnica -e, ki je prešla k substantivu iz sestavljene in pronominalne fleksije in sicer od fem. oblik. Brda pri Gorici: velke mesta, lepe dekleta, enako na Gorenjskem: dekleta zale (Prešeren). Končnica se je posplošila najprej pri pluralia tantum; razvoj lahko historično zasledujemo. Trubar — Predgovor 1558. (dasi dolenjščina danes tega nima): ta nega vSta bodo sama Sodile. Pri Dalmatinu zasledujemo vse tri stopnje: vSa drive^a So vdahnile, moje Jetre lo na Semlo islite, je prisegel na bedre. Pojav je 44 povzročilo izenačevanje med skloni n. in f. oblik v pluralu. Trubar le redko piše te oblike, pogosteje jih beremo pri Stapletonu, Japlju, Hrenu in drugih gorenjskih piscih. Genitiv. Ide. končnica *-om, pri tematičnem tipu *-dm. V sla. je vplivala na razvoj končnic kvantitetna sprememba, pozneje je nastopila tudi labiovelarizacija: *-bm > *-um > *-u > *-u > -n. Vse oblike v genitivu plurala so bile metatonirane. Ko je redukcijski vokal v sle. onemel, je ostala oblika brez končnice in se je razlikovala od N. sg. le po intonaciji: N. lq,s — G. pl. las. Historična oblika je ohranjena pri redkih samostalnikih, ne da bi mogli te starine zadovoljivo pojasniti. Sklepati pa smemo, da so bili taki genitivi pogosto rabljeni v nekih dolo¬ čenih zvezah. V najstarejšem pisanju beremo: moi, zob, otrok, konj, las, voz, lonac (poleg loncev), vol (poleg volov), penez, dukat, rajniš (denar), pas, dan, čabar. Tu in tam še: Trubar: zini (udov), Bohorič: ozhet; v nekem gorenjskem rokopisu iz 18. stol.: zw/c(ukov), na Koroškem je končnica, ohranjena v zvezi s sam. red — pet red (Rezija: paterdu, končnica -ov, Podjuna: pat rad). Povsod drugod je G. pl. privzel po onemitvi redukcijskih vokalov končnico u-jevske deklinacije -ov: grad = sin, gradov — sinov. Analogija je potrjena že v Brižinskih spomenikih (greh poleg grehov), pojav je splošno slovenski, razširjen v vseh dialektih, razen tega je pojav zgoden, saj je bilo razlikovanje med -ov in -ev takratnemu jezikovnemu čutu še primarno: zludjev, hlapcev. Pri Trubarju končnici med seboj konkurirata, dokler -ov ne prodre. Po moderni vokalni redukciji preide zaradi asimi¬ lacije pri nenaglašenih in pri naglašenih končnicah -ov > -u. Prve redke primere tega najdemo pri Trubarju, zato jih prištevamo k tiskovnim po¬ motam. V Testamentu 1557. beremo ieSiku namesto ielikou. Asimilacija je izkazana v EDP 1. 1563. (ljubljansko narečje, gorenjščina, ki je v redukciji pogosto progresivnejša: greihuu, delguu, končnica -u je nastala kot pro¬ dukt dveh kračin). Znojilšek: jogru, Dalmatin redko ozhetu poleg -ov. V perifernih govorih te asimilacije ni, na Koroškem je končnica - ou, na vzhodnem Štajerskem -of: boggof, psouf, v Beli Krajini poleg -o/ tudi ne- asimilirani -ov. Tretja končnica G. pl. -i je prišla od i-jevskih osnov in se največ uporablja pri prvotnih i-deblih, le redko tudi pri drugih m. deblih. Trubar: lahti, Dalmatin: lahti, moshi; Krelj: mosgy, laSi (jako pogosto). Oblike lasi, zobi slišimo na zapadnem Dolenjskem, Notranjskem, po Krasu in na Goriškem, v Slovenski Benečiji pa pri substantivih z enozložnim, dolgo- cirkumflektiranim N.: zob-zobi, tat-tati. Obliko lasi slišimo še tu in tam izven navedenega ozemlja: okrog Stične, Šmarjete, Bučke. Krelj uporablja obliko enkrat tudi za G. pl. n.: f edem Snameng, vendar je to verjetno tiskovna napaka. Končnica -ih, ki jo beremo pri starejših piscih, je psiho- 45 loška pomota. Trubar piše: poleg tih boshih angelih. Teh primerov je sicer zelo mnogo, vendar jih za sle. razlagamo kot pomote; nastale so pod vpli¬ vom individualne analogije po sestavljeni fleksiji in L. pl. Pojav, da pre¬ haja L. preko sestavljene fleksije in pronomina v G., je v sla. jezikih pogost, zlasti v shrv. (Dubrovnik) in v češčini. Četrta končnica v G. je -e, danes navadno -e: boke, roke, zobe, tate, lonce, studonce, končnica preide celo k nevtr.: drve. Oblika je omejena na nekoliko vasi v zap. Sle. Benečiji, kjer je oblika enakšna G. pl. pri f.: noge, žene. Izvor je isti kot pri f. fleksiji: pri f. se oblika N. in A. pl. po¬ sploši tudi v G., od tod pa preide k mask. in nevtr. G. pl. nevtr. je v sle. ohranil staro obliko brez končnice: let, mest. Prav redko najdemo v G. n. končnico -ov, pa še te redke oblike so pogosto tiskovne pomote: zhudou, delou (Trubar) so napake; pri besedi čudo utegne biti križanje: čud — čudo — čudes — čudež. Obliko: čudou beremo pri Krelju, Hrenu, Schonlebnu, Janezu Svetokriškem; Dalni.: veliki kupi truplov, razen tega celo pri kolektivnem imenu: tu ueye od dreuieu, Trub., kar je pa verjetno pomota. Končnica -ov se je posplošila v nevtr. le tam, kjer se je izvršila maskulinizacija nevter: Gorenjsko: gnezdov, kole sov, srcov, sokndv; Dolenjsko dfrii (G. od drva), v Rožu in Menišiji: znamnov; Ribnica: maist in majstov. Omeniti moramo oblike G. pl.: kraljestvo — G. pl. prvotno kraljevstvh: r-ja sta se disimilatorično izpodbijala, zato je v težko izgovorljivi skupini drugi v izpadel; Trubar: kraleuSt (Pavlovi Listi), Hudizh is neba, Adam is Raya, Farao, Nabuhodono^or, Erodes is nih kra¬ leuSt So bili vrsheni. Drugod se je neizgovorljivost odpravila s končnico -i: tako Dalmatin, Trubar v Katekizmu iz 1. 1555 in CO. Prevladala je težnja po vokalu v končnici, podobno velja tudi za G. pl. ledovje, le da ne vemo, ali naj obliko smatramo za n. ali za f. pl. tantum: muie ledauuie Je cilu $ushe (čist fem.), Dalmatin: opaShi tvoje ledovje ali opaShi tvoja ledovja. Morda je prvo sg. kolektiva, drugo pa pl. Dativ. Ide. *-mos, prasla. končnica -mn, pri izvajanju se opiramo na st. lit. -mus (novo lit. -ms), st. prus. -mas. Te končnice ne zajemajo vsega ide. območja, v sti. in lat. je za D. pl. značilen konzonant -bh-. Po iz¬ padu redukcijskega vokala dobimo v zvezi s tematičnim vokalom končnico -om/em kot v instr. sg., vse razvojne smernice so iste kot v I. sg. Končnica -om je danes živa v Reziji, Sle. Benečiji, Beli Krajini, v Prekmurju in na Vzhodnem Štajerskem. V centralnih dialektih je ta končnica živa še v 16. stol., ko je začela izpodrivati končnico -cm. Končnica -om je bila pri substantivih z dolgim padajočim poudarkom na korenskem zlogu poudarjena in je zato prešla v dolenjščini v -um: ne ofrovati luzkim bogum, že od 16. stol. pa jo je izpodrivala končnica -am (tako tudi r., č„ p.). Ta -am je nastal po dativu pl. nevtr. najprej pri kolektivnih substan¬ tivih (Tulščak, Znojilšek in Bohorič), prav tako ima tudi Dalmatin v 46 / Bibliji običajno -am v n.: mestam, vratam, jagnjetom, govedam, nebesam, drivesam, teletam, srcarn (čeprav ima tudi srcom in srcem). Trubar v Postili (gorenjski vpliv): delam, kolenam, telesam, prsam, Hren: vratam, kole sam. Vzhodna slovenska narečja s svojim današnjim stanjem (- om v mask., -am pri nevtr.) nam izpričujejo, kako se je pojav razvijal. V slo¬ venski knjigi je -am od Stapletona dalje tradicionalna končnica. Za D. mask. je primer z -am v EDP: očetam, v Trubarjevi Postili: jogram, valu- vam, pri Hrenu: clovekam, pri Stapletonu: vetrovam, hlapcam, dolžnikam. Končnica je lahko razširjena z elementom -ov: -uvom : boguvom, daruvom (Trubarjeva Postila), valuvam (Kras, Goriško, Gorenjsko). Končnica -em je vedno le pod akcentom in to pri enozložnicah z dol¬ gim cirkumfleksom (zob) ali s kratkim korenskim vokalom: stol, -stola < < stoli, -a. Ta končnica se je razvijala po dveh poteh. Sprva je končnica -4 m nastopila pri samostalnikih z -ex r h v L. pl., od koder je 4 prešel tudi v D.: stoleh, stolem, gr obeh, grobem. Pozneje se je v nekaterih dialektih 4 iz teh končnic izravnal z etimološkim e, morda tudi z g in z refleksi obeh glasov. Do tega sovpada je prišlo zaradi vpliva N. pl. m.: zobje-zobjem, poleg oblike zobem. Semkaj spadajo tudi rezijanski mužin, psen, z etimo¬ loškim e kot kožen. Prvič beremo obliko pri'besedi mož: moshem (Trubar, Tulščak, Znojilšek). Trubar: ludejm, -ei- izpričuje -e-. Smer križanja re¬ fleksov za e in za e bo obrazložena pri L. pl. Končnica -em je v rabi na Spodnjem Gorenjskem, okoli Ljubljane, Kranja in Kamnika: gradem, tatem, zubem, rogem ipd. Tudi pri Trubarju beremo: moShiem (naslonitev na N. pl.), tatjem, ludjem, zherviem. Ker dolenjski dialekti razlikujejo med etimološkim e in e, nam lahko vestno pričajo, kako je končnica na¬ stala. Gorenjska oblika zubem nam ne razloži ničesar, borovniška oblika žabjem pa pove, da je končnica nastala pod vplivom N. pl. Akuzativ. Končnica *-o-ns > sla. -y < -y., -ions > sla. -iq. Sle. ima pri mehkih in pri trdih -e. Končnico -y najdemo le še v Brižinskih spo¬ menikih: grehi poleg grehe. Končnica mehkih osnov je v sle. v o-jevski fleksiji izpodrinila končnico trdih osnov v vseh dialektih, enako tudi v shrv.; končnica trdih osnov -i je ohranjena le v stalnih zvezah, ki jih jezik ne čuti več kot sklon: Rezija — Kor.: štiri redi. Oblike s končnico -e so razširjene tudi na m. i- in u- deklinacijo, v kolikor niso ohranjeni relikti. Deblo je lahko razširjeno z elementom -ov: darove itd. (Goriško, zap. Gorenjsko, južno Štajersko, pri enozložnicah z dolgim cirkumfleksom). Tretja končnica A. pl.: -je. V A. pl. je prešla iz N. pl. Današnja na¬ rečja te končnice ne poznajo, znana je le v starejših tekstih in je možno, da so nekateri zapiski napačni: Trubar — ajd je, možje, tatje, lasje, bratje. Četrta končnica je bolj razširjena: -i: dari. Končnica je prvotni A. pl. m. i-jevskih osnov, vmes pa so tudi nekateri relikti za A. w-jevske dekli- nacije. Znane so oblike: gosti, ploli, pleffi, Usti, moži, gradi, lasi, sadi, 47 glasi, sini, grobi, brodi. Dalmatin: Soby poleg Sobe, Moshy poleg Moshe, dari, Syni, mihi poleg miM itd. Krelj: mosgi, zholny, dari. Dalmatin v Mojzesu: ie v\e moshke §polly puStil poboSti. Oblike so običajno zapisane z y, kar je verjetno nekakšen znak za akcent, v kolikor so protestantski pisci uporabljali y za akcentuirane in dolge glasove in i za neakcentuirane. Končnico poznajo na vzhodnem Štajerskem, v Slovenski Benečiji, Zgornji Soči, zapadnem delu Gorenjske, Goriškem Krasu, v Rovtah in na Notranj¬ skem, le da je akcent preskočil v mlajšem času na koren: žabi < zob Icisi, gradi; Poljane: tdti, rojgi, pluigi; Podjuna: vedli, vozi. Pri prvotnih u-osnovah je akcent na korenu iz stare n-fleksije, v 16. stol.: volli (vol je u-deblo), danes dolenjsko A. pl.: udi; -krati v zvezi drugekrati in sini sta verjetno relikta starega M-jevskega A. Slednjič imamo v A. oblike na -a. To je končnica nevtr. in jo najdemo v dialektih, ki so sprovedli maskulinizacijo nevter: gor .-kor.: v one a (lonci) — akcent je premaknjen po vzorcu n. subst.: kamna, konca, večera. Končnico -a najdemo še izven tega pasu v Podjuni: ugaša, kgaia, časa itd., toda -o v Podjuni izvira iz prvotne končnice -q po podjunskem regularnem razvoju nazalnih vokalov. Lokativ. Ide. končnica *-oi-su. Že prajezik je razširil končnico z elementom -i-, privzetim od demonstrativov: *toi-su; ob prevzemu demon¬ strativne končnice *-oi v N. pl. (Xvy.oi) nastopi analogično v L. pl. *-oi-su — sti. vfkešu, gr. Xvy.ot.-oi, sla. vhlcex r b. Pri mehkih deblih: *ioi-su > *iei- su > *isu — sla -ixi> — mgiix’b. Razlika med končnicama trde in mehke lleksije -čx r h in -ixT> izhaja tako že iz psla. Slovenščina je historične končnice ohranila: .1. -eh, vedno akcentui- rana, pri enozložnih samostalnikih s cirkumfleksom ali primarnih oksi- tonih. Trubar: listeih, laSeih, na vogleih, na dvoreih, na Stoleih, na grobeih; poleg tega pa protestantski pisci — Dolenjci pogosto pišejo tudi -eh: tako piše Dalmatin nedosledno stoldh poleg sloleh, rodeh (e za e{), na tleh in na tleih. Danes je ta končnica splošna na Dolenjskem, Gorenjskem, Go¬ riškem, v Reziji, najjasneje pa v sev. delu Ribniške doline, kjer je ei > ai: možaih, lasaih, vozaih, grobaih. V Podjuni je v L. pl. -eh edina končnica (-ih, -ah sta tu neznani), nanjo je vplivala morda enakšna končnica lem. fleksije: goreh. Podrobneje gl. Slav. rev. II. 177—188. 2. Običajna končnica v L. pl. je -ih, ki je splošna v knjižni rabi. Prešla je od mehkih na trde osnove. 3. Tretja končnica je -ah. Nastala je na isti način kot D. pl. Najprej se je razširila pri nevtrih, od tod je prešla k mask. Trubar: snaminah, krajleustvah, vratah; Dalmatin piše skoraj izključno -ah: na lculah, duplah, bedrah, kolesah, govnah, srcah, listah, ustah poleg ustih, mestah poleg mestih, vratah poleg vratih. Obe končnici med seboj konkurirata, različne 48 stopnje razvoja so izražene v dialektih z razmerjem: vratah: vratah. Prva oblika je izkazana v Reziji, na Krasu, Goriškem, Koroškem, Gorenjskem, zap. Dolenjskem in v Menišiji. V drugem primeru imamo pri m. -ih, pri n. -ah: Ptuj, Haloze, Rog. Slatina; v Slov. goricah in Prekmurju -ah poleg oblik tipa na kleixi (4 po lokalu sg. — gradi). — V Prekmurju je prešel -x, ki je zlog zapiral, v j: ax > ax > ai: na bregovih — na brigai, na poidi, posplošeno pri mask. in pri nevtr. Pri Janezu Svetokriškem mnogokrat beremo: -oh, tudi za f.: rokoh, hriboh, otrokoh, kar so pa le tiskarske napake (Oblak jih je razlagal fone¬ tično) in ne pomenijo ničesar. Knjiga je bila tiskana v Benetkah, stavil jo je Italijan. Tudi L. plurala je razširjen lahko z elementom -ov-: Kras — str ah d- Qvax, daruQvax, graduQvax. Instrumenta!. 1. Končnica je -y : -i: vlky : mo H. Kako je nastala, ni povsem jasno. V vseh ide. jezikih je končnica: *-dis, iz katere bi priča¬ kovali -š pri trdih in -i pri mehkih deblih. Upravičena bi bila le končnica -i pri mehkih deblih: koni; končnico trdih debel -y pa bi lahko razložili kot analogijo po sklonih, kjer i-ju pri mehkem tipu odgovarja -y pri trdem. Po drugi strani bi utegnil y nastati po labiovelarizaciji: *dis > *5s > *us > > y, gl. Hujer, SDJ 161. Slovenski rezultat je v obeh primerih i. Te oblike so dostikrat razširjene z elementom -ov- po M-fleksiji: sini : sinovi, dari : darovi, ali pa so reducirane: let : leti. 2. Druga končnica -mi je prešla v o-fleksijo iz ir in u-fleksije, kjer je upravičena: gostbmi, syn%mi — darmi. Prvotno je bila končnica omejena na cirkumflektirane enozložnice, pozneje pa se je razširila tudi k drugim subst.: Trubar: darmi, lasmi, zidmi, volmi, zobmi, možmi, volcmi (jasna kombinacija: volc-je : -mi), sinmi, gostmi; preko tega obsega se je pričela širiti k večzložnicam, kar so podprle še oblike adjektivne in pronominahie fleksije: temi dobrimi denarmi, žolnirmi, levmi; enako pri nevtrih: leitmi, meistmi, ustmi. Končnica je najbolj posplošena v prekm., le da je tam pod vplivom N.-A. pl. nevtr. nastala končnica' -ami. 3. Tretja končnica je sestavljena z n-jevskim elementom -ov- : -ov-mi, -ovmi: daruvi, sinuvi : darovmi, kosovrni (Trubar). Oblike so pogoste v zap. Rovtah in v zap. delu Gorenjske. V centralnih narečjih (Ljubljana) je končnica danes v redukcijski stopnji: s tatovom, darovom i. p. 4. Četrta končnica -ami (kot v n-fleksiji) je nastala pod vplivom I. sg. in D. pl. Najdemo jo pri Trubarju najprej pri nevtr. substantivih: tele- tami, delami, krajleustvami. Preko nevtra je prešla končnica k mask., vendar je tu pogostejša šele od konca 17. stol. dalje: grehami (Stapleton, Skalar), bobnami (Janez Svetokriški), slepcam (Basar — končni i odpade po moderni vokalni redukciji, zato se ta oblika identificira z I. sg.: glidam). Morfologija 4 49 / Od Pohlina dalje se je končnica obdržala v knjižnem jeziku prav do Kopi¬ tarja in Vodnika. Danes je razširjena na zap.: v Reziji, na Banjški visoki planoti, na Goriškem, na Krasu ter na Gorenjskem in Dolenjskem. V Prekmurju je omejena samo na nevtrum: ustami, delami, mestami. 5. Zelo redka je končnica -ovami, ki nastaja individualno. Govorijo jo na Krasu, v Brdih, v Beneški Sloveniji: kraj^iovan, strahy,ovan (z redukcijo končnega -i). D u a 1. Ide. je imela v dualu 3 različne oblike: N. in A., G. in L., D. in I. Nominativ — akuzativ. 1. Končnica N.-A. duala o-fleksije je *-d(u): sti. vfkau : vfkd, gr. Xvxco sla. v bik a. Druga sandhična oblika brez -m se je posplošila v gr. in sla. Končnica N.-A. du. n. je v sle. č pri trdih, i pri mehkih deblih in je diftongičnega porekla: *oi > e, > i>, y > i, e > i). To stanje je neizpremenjeno prešlo v sle., zaradi posebnih sle. glasoslovnih pojavov (y ~> i, 'b — h; otrditev konzonantizma) pa je nastopila tendenca, da se iz obeh ustvari ena sama forma, t. j. mehke končnice izpodrinejo trde: L. sg. -i L. pl. -ih A. pl. -e (proti N. pl. -it) -om X - e m 3. Medsklonski vplivi: glasovna identiteta (izravnava funkcijske diference) G.-A. (funkc.) D.-L. -i, -e, -u N.-A. -ove/-ovi N. pl. — D.-L. pl. I. sg. - a m , -ah N. pl. in. -a 4. Medsklonski zvezni vplivi: maskulinizacija — feminizacija nevtra, začetki pri plur. tant. n. (v zvezi s točko 3.). 5. Po strukturi, pri čemer je odločilnega pomena akcent, se združijo vsa mask. v eno fleksijo, t. j. M-jevska in i-jevska fleksija prenehata kot samostojni. Nov faktor nominalne fleksije postane tako spol, ki proti tej m. skupini zahteva enotno f. in n. skupino, kar se je s par izjemami izvedlo. m- j evske končnice: G. -u; D. -ovi; L. -u; N. pl. -ove; G. -ov; A. -i; I. -mi; N. du. -i, dalje element -ov-. i-jevske končnice: pl. -je; G. -i; A. -i : -je (N..); I. -mi; N. -ov-je. 6. Pron. — sestavlj,. fleksija vpliva po glasoslovni poti: L. pl. -ih (proti -eh), istr. - m i (obenem z u-, i-jevskim -mi). Seveda i eno i drugo, n. pr. dva sinu, predstavlja: 1. medsklonske glasovne in zvezne vplive, ker grada : do grada ■-: sina : sinu v G. sg. ■- y sina 2. medfleksijske zveze: grad : sin 3. akcentske zveze: enozložnost, padajoči dolgi poudarek in pod. 1. N. m. n. (0; -o, -e) du. -a G. -a x G.-A. D.-I. -oma D. -u L. -e I. -om/-em pl. -i; -a G. 0 D. -om/-em L. -eh I. -i griida sinu 52 U-jevska fleksija V sla. so M-jevski substantivi mask., v ide. pa tudi fem. in nevtr. Psla. je izgubila u-jevska f., n. in adjektive. Stari M-jevski adjektivi so prešli v sla. v o-jevske adjektive: sti. moduli; *moldus > psla. mladb, ali pa so razširjeni s sufiksom -ki,: lit. saldus, sla. *soldbkb > sladbkb. Ker so vplivi o-fleksije na M-fleksijo zelo stari, ne moremo točno ugotoviti, koliko M-jevskih nominov imamo. Stanje lahko ugotovimo le s primerjanjem: lat. domus (M-deblo), sla. domb (relikti v dveh sklonih stare M-fleksije kot adverb: doma in domovb). K u-substantivom štejemo oblike: sym,, volb, vrbx r b, domb, ledb, polb, mirb (svet), Hrib, kr alb, dolb, stanb, jadb, sanb, sadb, grexb, grozdb, tynb (stolp). 2e v stcsl. pa so sledeči substantivi o-jevski: medb, mirb, stanb, jadb, ledb, sadb, grozdb. Pri drugih so od M-fleksije, ohranjeni le relikti. V N. sg. na prvi pogled ni nobene razlike med N. sg. M-jevske in N. sg. o-jevske fleksije: vblkb: synb. Med korenom in končnico nastopa formant m, ki je podvržen principom ide. prevoja: *siin-us (n-redukcijska stopnja); *sun-eu-ai > synovi; G. sg. *siin-ou-s > synu; L. sg. *sun-og/eg. > synu. Iste spremembe so bile tudi pri i-deblih : -i-, -ei-, -o-i-, -ej-di. Skloni so zaradi prevojnega razmerja obrazila ali v redukcijski prevojni stopnji (šibki skloni), ali pa so v normalni ali podaljšani prevojni stopnji (krepki skloni), gibki skloni pri i-jevski fleksiji so N. in A. vseh treh števil, v sla. pa še skloni, ki jih karakterizira -m-: I. sg., D.-I. du. in pl. Stcsl. je obdržala neizpremenjeno stanje i-jevske in n-jevske fleksije, enako tudi prvotna sle., vendar je že v stcsl. omahovanje med o- in u- fleksijo. Obe fleksiji sta se združili v eno. Pojav je star in splošno sla., zato ga pripisujemo že psla. Prvi povod je identičnost oblik v N. in A.: N. *vblkb in *synb sta enaka. Prehod M-jevske fleksije v o-jevsko so sprožili substantivi, od katerih se je uporabljal največ N.-A. Od M-jevske fleksije pa vplivajo že od stcsl. na o-jevsko fleksijo te-le oblike: 1. D.: sinovi: -m (pri imenih, ki označujejo moška osebna imena: sin). 2. G. pl.: syn-ovb. Končnica je sprva pri o-deblih redka. Ker pa je bil z onemitvijo redukcijskih vokalov G. pl. o-jevskih osnov brez končnice, ga je bilo treba proti N.-A. sg., kjer je tudi -b odpadel, označiti z novo končnico. 3. N. pl.: synove. Tudi tu se kot v D. sg. deblo razširi pri substantivih moških osebnih imen. Isti proces se izvrši tudi v G.-L. sg. (-u). Pri tem je važno dvoje: 1. da so vsa M-jevska imena dvozložna, oziroma po 10. stl. enozložna in 2. da so bila vsa M-jevska imena dolgo cirkumflektirana. Ta akcentski motiv je pričel razširjati končnice M-jevske fleksije pri struk¬ turalno enakšnih o-jevskih substantivih. G, sg. sinu je po svojem izvoru sicer iz M-jevske fleksije, z današnjega stališča pa je to o-deblo. 53 Ostanki u - j e v s k e f 1 e k s i j e v sle. so: 1. G. sinu; 2. D. sinovi; 3. L. sg. — sinu; 4. N. du. -y: dva sini < dva syny; 5. N. pl. -ove, ohranjeno v nekaterih kraških dialektih, čeprav redko; 6. G. pl. -ov je danes splošna končnica o-debel, oblike starega brezkoneniškega G. (las, zob) so redke; 7. A., pl. sini; 8. I. pl. -mi. Razen tega je pri vseh o-jevskih enozložnicah z dolgim cirkumfleksom možno razširiti deblo z elementom -ov-. I/-jevska fleksija je kot samo¬ stojna fleksija prenehala eksistirati. Osem končnic je po reliktih prešlo v o-jevsko fleksijo, kjer so postale formalno tvorne. Relikti so ohranjeni v adverbih, nastalih iz izoliranih sklonov prvotnih M-osnov: vrhu- L. sg. (Tr.: kodi verhu morja). V dialektih so ohranjeni še: vonu, dolu, nizu, lu: *to+u (prvotno o-debla -f lokalna partikula u). U -jevski adverbi so tudi: *do- movb, *dolovh (rusko: do.nou, č. doluv, sle.: dolč u — Koroško, Rezija). Prav tako je stari L. M-fleksije: sla doma, shr. doma; tvoril se je na dva različna načina: *dom-eu-i poleg *domo(u). Moška i-jevska fleksija Na isti način je v sle. izginila nekdanja i-jevska moška fleksija, ženska i-fleksija pa se je ohranila. Moška in ženska i-jevska fleksija se razlikujeta med seboj samo po spolu (zveza v stavku). Razlika je v I. sg. in N. pl.: gostbmb: noštbjQ (stcsl.). Druga oblika je analogična po a-fleksiji: rgkojg. Moških i-jevskih samostalnikov je bilo zelo malo (20): golgbs, gospodb, gvozdb, ognb, gglb, gostb, talb, tbstb, zqtb, labgdb, lakbtb, nogutb, želgdb, medvčdb, pgtb, zvčrb, navb (mrlič), strbieno , sqžbn’b, plur. tant.: ljudbje (populus — ljudstvo). Skloni se tvorijo prav tako kot pri ?t-jevski fleksiji: ide. *ghosti-s > > sla. gostb (hostis), N. pl. ide. *ghost-ei+es > sla. gostbje, L. sg. ide. *ghost-e-\-i > gosti (podaljšana osnova), G. pl. ide. *ghost-ei-om; sla. gostbjb itd. Te oblike so se večinoma razlikovale od sklonov o-jevske fleksije. Razlika med obema fleksijama se je obdržala v glavnem le v tistih jezikih, kjer je razlika med palatalnimi in velarnimi glasovi ohra¬ njena (ali se je morda celo še okrepila), t. j. v rušč., poljšc. in češč.. Ce pa je prešlo kakšno i-jevsko ime pod vplivom spola v o-jevsko fleksijo, je prešlo v mehko o-jevsko fleksijo. Razlika je izginila v jezikih, kjer ni več diference med palatalnimi in velarnimi glasovi: v sle. in shr. — gost —: sin — most. Zaradi tega so prešla i-jevska mask. v o-jevsko fleksijo. Ta prehod je zgoden. Ze v Zogr. imamo poleg gen.: gospodi tudi obliko: gospodd (prehod v io-fleksijo — beri: -d'a, D. -d’u), v mehko o-deblo že prehaja psla. *ognb (lat. ignis), sti. agnih; G. *ogn'a(io- deblo). V sle. so samostalniki i-jevske fleksije postali strukturalno povsem 54 identični s subst. o-fleksije: gospod, -a; medved, -a; volk, -a; vendar so tudi tu relikti, ki so se obranili predvsem v pogosto rabljenih zvezah ali pa v nekaterih izoliranih formah. Do konca 17. sti. so se ohranile i-jevske oblike G. in, D. pri gospod: g odpadi. Prvič beremo te oblike v Conf. Cjen., v Celovškem rkp., pri Tr., Dalm., Alasiu da Sommaripa, Stapletonu, Ska¬ larju in Kastelcu. Ker je to izraz za živo bitje, se uporablja tudi v G.-A. Pri Tr. beremo poleg tega tudi tu in tam G.-A. go$puda, ista oblika je po- ' gostejša pri Stapletonu in Krelju. Dalm. piše v Jezus Sirah 1575 običajno goSpudi, v Mozesovih bukvah 1578 goSpudi in goSpoda, šele v Bibliji pričenja prevladovati o-jevska oblika. Dalmatin sam je uporabljal t-jevško obliko, pisava gospoda pa je vpliv literarne sle. (Tr., Krelj). Reducirane oblike stare i-jevske mask. fleksije najdemo še v 18. stol. pri Basarju: od goSpod Boga tepen; pruti reshalenimo GoSpod Bogo. Starino je povzro¬ čila uporaba v cerkvenem govoru, vse te zveze so bolj ali manj stalne, kot nekaki klišeji prehajajo od rodu do rodu. Dolgo se je ohranila kot i-jevski mask. tudi beseda pgtb (lat. pons, -tis) > pot, I. sg. je ohranjen v obliki potem (Krelj) < *pgtbmb, od tod knjižni adverb pčtem, i-jevske oblike so ohranjene še v nekaterih pred¬ ložnih zvezah: ss pgti, na pQti, G. pl. *pQtbjb > poti. Vse te oblike: s poti, na poti so rodile občutek, da je to i-jevsko fem. ime. Še v 16. stl. beremo sprva pot kot mask., pri Krelju, Juričiču in Kastelcu pa je že f.: to trdo pot. Dalm. piše v G. potu (po M-fleksiji), v L. potu poleg poti; v A. pl. poti lahko po i-jevski in w-jevski fleksiji). Kot pravi mask. je v Tr. Postili: G. pl. potou. Znojilšek piše poti in pota. V govorih, kjer je mešanje med mask. in nevtr. zaradi maskulinizacije nevtr., imamo v pl. tudi nevtr. oblike: imam velika pota (Ljubljana — primerjaj obliko rokava). V o-jevski fleksiji so produktivne tri končnice iz prvotne i-jevske fleksije: 1. končnica -je v N. pl. (gostje, golobje, gospodje, tatje, zetje) preide v o-jevsko fleksijo. 2. -i v A. pl. Uporabljali so jo v 16. stl. pečati poleg mlajšega pečate: lahti : laket, lakta poleg laket, lakti — zaradi te končnice je prišlo do femiiniizacije prvotnega mask. subst. 3. -mi v I. pl.: gostbmi. Plur. tant. ljudbje je osamljen in je zato obdržal fleksijo nespreme¬ njeno: ljudje, ljudi, ljudem, ljudi, ljudeh, ljudmi.Izpranem ba je le v D. in L- psla. *bm r b, bXT>, sle.. §m, eh. Vzroki so pojasnjeni pri ženski fem. fleksiji. Tu in tam najdemo pri tem plur. tant. o-jevske tvorbe: N. ljudi (*v i lci), A. ljudi, I. z ljudi (z brati), A. ljudje, D. ljudem, L. ljudjeh itd. Tri psla. moške sklanje so se strnile v eno sle. moško sklanjo. Strnitev je posredovala osrednja skupna točka N.-A. sg., vendar šele po¬ tem, ko je sle. izgubila razlikovanje med palatalnimi in velarnimi glasovi. 55 Femininska fleksija Sle. ženska sklanja, ki predstavlja nekdanjo a-jevsko fleksijo, je v glavnem ostala zelo konservativna, ker ni imela nobenih skupnih točk s katerokoli drugo f. sklanjo. I-jevska sklanja, poleg a-jevske edina žen¬ ska sklanja v sle., je po vokalizmu svojih koračnic povsem različna od a- • jevske in zato ni mogla priti z njo v kontakt. Konzonantska ž. sklanja je bila po številu zelo slaba in jo je zato a-fleksija pritegnila k sebi. Edina novost v razvoju je v medsebojnih vplivih trdih in mehkih debel. Psla. a-jevska fleksija je nastala iz dveh ide: 1. ryb-\-d (osnova in obenem N. sg. 2. *dus-\--ia > duša. V mehko sklanjo so se uvrstila vsa ide. (e-debla (sle. volja, lit. vale). Ali izvira beseda v sla. iz ja- ali iz je- debel, ugotovimo lahko po akcentu, vendar ne vedno, ker so sla. ie-debla že v prajeziku lahko prešla v kategorijo ia-debel. Lit. vale — sla. volja; lit. žeme, sla. ne *zeml’a, marveč sle. zemlja, r. šema, č. zeme iz psla. *zema (ia-deblo). Končnice a-jevske fleksiije N. končnica ostane -a, ta preide sčasoma in dialektično še k drugim f. osnovam, kakor breskva, boginja itd. V G. *-y pri trdih, *-e pri mehkih osnovah: ryby : duše- (Isto razmerje je pri -o/io deblih: grexy : kon'q v A. pl. Ker je *-q < *-iens < -ions, kaže tudi -y na nekdanje končnice z nazalnim elementom. V ide. je končnica G. sg. d-debel *-a s: gr. /cbgag, lit. rahkos, kar bi moralo dati v sla. *-a, s tem bi G. sg. oblikovno sovpadel z N. Jezik se je temu sovpadu izognil takole: poleg ryba • G. ribi. Glede tipa vodč, zemlje v sle. (primerjaj isto v posavskem hrvatskem govoru: vode, eak. vode in stok. vode, duše) je verjetno vpliv pronomina nje (enakšno, a mlajšo analogijo primerjaj v polj. ziemiej), glej Ivšič, Rad 187. Sle. G. mogle, ime itd. predstavlja pošplošitev akcentuacije N. 56 E), sg.: *rubha+ai ~ rybe ~ duši. Enako v L. sg. Tudi tu so nejasnosti. Dolgi diftongi so akutirani, kratki pa cirkumflektirani: v ča. D. sg. rud , L. sg. rud, što. rud : rud iz psla. D. *rgce : L. *rgce. Što. D. glavi : L. glavi, vodi : vodi. V sle. imamo: D. roki, L. roki; vodi : v6di izenačeno. Spet moremo predpostavljati neko krajšavo še v predpsla. dobi. Na drugi strani si nekateri razlagajo nastanek akuta pod vplivom L. sg. f. i-fleksije, ker pa drugih vezi, ki bi vplivale med i- in a-fleksijo, ni, je manj verjetno, da bi to nastalo na ta način; glej Hujer, Sla. dekl. jm. § 127, 136, 137. Običajna sle. končnica je pri trdih in mehkih deblih - i: ribi, duši. Koder je delovala moderna vokalna redukcija, tam je 4 prešlo v -9 ali pa je onemelo: roko — rok. Končnica je posplošena iz prvotne mehke a-jevske deklinacije, podpiralo jo je isto stanje pri fem. i-deklkiaciji. Oblak (Arch. i. sl. Ph. XII., 423 sl.) meni, da je 4 pri trdih deblih pravi zastopnik nekdanjega nenaglašenega -e, enako tudi 4 v L. sg. o-fleksije. Iz glaso¬ slovja pa vemo, da je stalno nenaglašeni -e dal v sle. -g in ne 4, zaradi tega na Oblakovo trditev ne moremo pristati. S tem pa ni rečeno, da se je -d povsod nadomestil z 4 mehke sklanje, v dialektih je tu in tam še ohranjen. V Reziji, kjer je nenaglašeni (kratko naglašeni) 4 > e, nenagla- šena e in č pa v ce, moramo tedaj videti še -e v oblikah: žoende, talce (ro- žansko horo), nohce; tudi pri konzonantičnih deblih: cirkvče, hčcerče (L. sg.) proti lit. cerkvi z 4 po ribi, ženi; ohranjena je deloma različna akcentuacija v rez. goroe — gori (na vprašanje kje? t. j. L.): goroe (na vprašanje kam? t. j. D.) prv. *gdre : gore. (Proti temu prim. končnico 4 > -e pri L. sg. i-debel : jesene, w a s e, noče itd. poleg poti): a tudi v rezijanščini imamo oblike za: 4 v Njivi: td na Miji (drugod: Mije), sridi, zimi, c de sty, drugod zopet nohd, hlava, jama, kar vse kaže na končnico 4, ki more biti v teh govorih le iz prvotnega 4, t. j. končnica ja-deklinacije. Ta rezijanska dejstva gotovo govore za našo raz¬ lago; edina razlika do centralnih sle. govorov je ta, da se je -e tam dalje časa (celo do danes) ohranil, a ga sedaj tudi že izpodriva 4 mehkih debel, kar se je drugod že zdavnaj izvršilo. V zilj¬ skem narečju je stalna končnica -e, ki je iz 4, kakor vidimo po inf. gorele, hodite; -e bi dal -g, primerjaj: sovng, tgvng iz prvotnega *vi>ne; sporadično je celo tudi še -i (i) ohranjen: rocejrod, gorejgori, nože/noži, ribi, sestri, mizi itd. — Dalje imamo -g v teh sklonih še v Beli kra¬ jini, primerjaj: tet g, maš g (torej tudi pri ia-deblih), na vežg, gl avg, v jedng lozg, rdkg (Vinica); gorg adv. (ibid.); cf. adv. ddrng, (Nerajec) — poleg gori, rčld, reki, -strghi (Zapudje); tudi ta -g je iz -4, ker ostane 4 na Vinici neizpremenjen. — V prekmurskem spora¬ dičnem z e ml e j, p rošnjcj imamo naslonitev na pron. njei; drugače je običajna končnica 4 < 4. — Na sploh pa je končnica -e ohranjena v kajkavščini, primerjaj Petretič: szluge, vi^zine, hiSse, J ene, 57 pr t avde itd. itd. — Končnica -i je že pred moderno vokalno redukcijo one¬ mela ob Mariji > Marii, Mari, gl. Tr. pisavo z -y, -ij, -ji, ii. A. *-am: rubh + am > rybg, dušg. Dolgi diftongi so akutirani: gr. dedv v sla. pa je *-q v A. cirkumflektiran: *rgko, što.-ča. ruku, sle. roko, roko. (Če se je obdržal cirkumfleks na prvem zlogu, mu ni mogel slediti akut na končnici.) Tudi polabsko rt) kg, zim g kaže zaradi premika akcenta na prvotno *-p. Sle. ima v A. sg. vseskozi organsko razviti *-g: ribo, goro. V dialektih srečujemo odgovarjajoče dialektične reflekse za g: 1. 6, ud — Dol., Gor., Notr., Blkr., Rez., Staj. 2. g — Kor.: 3. u — Kras; 4. oy pod naglasom, -o- v neakcentuirani poziciji — Prekm.: 5. g pod naglasom, ,y/-a v neakcent. — Podjuna. V nenaglašeni legi je -a (Zilja, Rož, Pod¬ juna), ali po akanju -a (tako Dol., Notr., Rovte in Ljubljana), ki podleže dialektičnemu preglasu: d, q (hišg, tuoče — Borovnica). I. v stcsl.: *rybojo, *dušejg, enako v drugih sla. jezikih; prasla. stanju najbližja je r. z malor.: ryboi(u), malor. dialektično: rybou. V shr. *ojg > > *oju > *o(i)u > ou, v starih tekstih: 06 b. Poljščina, lužiška srbščina, del slovaščine, kajkavščina in sev. del čak. so to skupino že zelo zgodaj kon- trahirale, tako da se je v njih izvršila asimilacija še v času, ko so eksi¬ stirali nazali. Produkt kontrakcije je -g z dolgim akutom, podobno kot pri gospa < gosp-oja — I. -o j g > -g. Da je bil končni vokal nosnik, nam izpričuje podjunski dialekt. Zaradi relacij do drugih sla. jezikov ni možno, da bi bila sle. končnica -g ide. izvora. Sle. -g je povsod iz -ojg, kar izpričuje še oblika kostbjg poleg oblik personalnih zaimkov. Kjer je v stcsl. na¬ mesto -ojg končnica -g, gre za poznobolgarski izgovor ali pa za pisne napake, gl. Hujer SDJ § 159. V I. je več izprememb: 1. Osnovna končnica *-g > -o, razvoj je prav tak kot v A.; kjer je beseda nagla šena na korenu, je končnica izpostav¬ ljena vokalni redukciji. Razvoj v dialektih je različen. 2. Poleg te končnice, običajne v knjižnem jeziku in v večini dialektov, poznajo v okolici Celja in Laškega, po hribih Kozjaka, na srednjem Štajerskem, v Savinjski dolini in v vseh vzhodnih predelih do Ptujske gore končnico -oj. V slovnici sta jo zabeležila Dan j ko in Zelenko, v literarni jezik pa jo je uvedel kot pesniško svoboščino Aškerc. Ta končnica je nova tvorba in ni identična z rusko končnico -oj. Najdemo jo še izven tega ozemlja v cen¬ tralnih dialektih in v knjižnem jeziku v I. osebnih zaimkov: menoj, teboj poleg starejšega meno, oz. z mano (isto razmerje je v nocg — nocoj). K obliki ženo je nastala inačica ženoi; ta -i je poudarjevalna partikula, kakor v kai, kdai, tukai i. pd. Inačica je nastala le, kadar je bila v I. končnica naglašena, prodira pa tudi v neakcentuiran zlog: riboj, kjer je izpostavljena zakonom redukcije: riboi, ribej. (asimilacija), po redukciji -i: z ribi (Mežica), raki poleg starejše rokgj (Guštanj). 3. Tretja oblika v I sg. je končnica -ov, izgovarjaj -of). To je prekmurska dialektična po- 58 sebnost: z ribof, v oksitonezi nastopi diftongizacija: zenbgf: o > og. Ta končnica nas spominja na staro štokavsko končnico -ovb. Zato je razum¬ ljivo, da je Oblak razlagal ta pojav v obrobnih dialektih kot vpliv hrvat- skega jezika, kar pa je napačno. Prekmurščina je -g razvila v -o kot vsi ostali sle. dialekti, akc. : -o, neakcentuirano ■g. -g se je razvil najprej v širok glas. Nahtigalova teza (CJKZ, III.: -ojg > -og > ou) je nespre¬ jemljiva. Stari prekmurski teksti nam spričujejo namreč dejstvo, ki sta ga prezrla Oblak in Nahtigal. Cim starejši je prekmurski tekst, tem po¬ gosteje beremo končnico -om; šele ob tej končnici nastopa v mlajših časih -ov, ki počasi izpodriva starejšo končnico -om. Iz tega sledi, da je -ov mlada tvorba in da je prvotna prekmurska končnica -om. V Red zveli- čanstva (1747) beremo še skoraj izključno -om; v Novem zakonu (1771) je videti, da je skušal Kuzmič razliko med končnicama -om in -ov po¬ enostaviti. Gradivo je zanimivo. Pri Kuzmiču je v I. oksitoniranih 136 oblik, korensko naglašenih 564; pri oksitoniranih oblikah je 98-krat zapisano -ouv, ‘21-krat -ov, 17-krat -om; pri baritonih je 78-krat -om, 486-krat -ov (poenotenje); razen tega pa je pri osebnem zaimku menom 259-krat napi¬ sano, menov 12-krat. To statistično gradivo dokazuje, da prodira končnica -ov tudi h korensko akcentuiranim besedam in k zaimkom. V severnih prekmurskih dialektih še slišimo oblike: menom, sebom, v južnih govore mtiof. Iz materiala sklepamo, da je bila prvotno obliko izpodrinila druga, mlajša. Stara prekmurščina je imela v I. oblike ribom, zenom. Stanja historično sicer ne moremo izkazati, sledi pa iz gradiva. .Za staro prek¬ mursko žendm nastopi mlada oblika ženduf. Postanek oblike I. sg. f. je isti kot v štokavščini, kjer se je I. ribo, ženo naslonil na I. m. in n., od tod ribom, zenom. Enako je tudi v sosednjem kajkavskem dialektu *ribo > ribom in v čakavskem poleg I. Ženu tudi že severozapadno ča¬ kavsko: ienun(-m > -n). Gre za kajkavsko, čakavsko in prekmursko izogloso v I.: -o > -om. Prekmursko -om v današnji -ouv je fiziološki proces, kjer je sose¬ ščina -um izzvala asimilacijo in disimilaeijo. Do diftongizacije o > og. je eksistiral -6m, ob postanku o > ou pa je g pred m oviral izgovorljivost, kar se je razbremenilo tako, da se porodi nezaokroženost, ne pa zapora pri glasu m in da nazalizacija odpade (m > o); spirant -b oz. -p nastane namesto -m in po izgubi nastavka za bilabialni, nezaokroženi zapornik se pojavi -v/-f: žendgm, žendgb, ženduv. Za vsak prekmurski -om smemo pričakovati danes -ouv. Oblike kakor dgm, grgm imajo analogično dom- iz drugih kazusov, saj je v *ddgm -m. močneje vplival kot v izoliranem *-om v I. sg. f., ker je bil podprt tukaj od -m- v drugih sklonih. Oblike so iste kot štajerski gram poleg G. gramma. Druga štajerska oblika gragn kaže olajšavo s prehodom -m > -n, v pkm. pa je -ogm > -ogv izkazan še v adverbu (prvotno I. sg. m.): skakouv (Kiizmics), za kar ima današnja 59 prekmurščina obliko, razširjeno še s partikulo -k: naskakouk (< -f-\-k ),. Ta oblika izvira iz skakbum < *skakomi> (podobna tvorba je ve ko urn-\- -\-a, razširjena z adv. končnico -a), kar potrjuje naše izvajanje, gl. Ramovš ZfsPh. I. 65-73. Plural N. pl.: ryby : dušq (zap. sla. -e). Izvor je nejasen; verjetno je prvotni *-as (divah, gibos, mer gos) analogieno dobil po drugih akuzativih -n-: *ans, iz česar -y, pri mehkih *-ians > e; zap. sla. -e pa je iz starega *ds: glej Huj er, Slovanska deklinace jmenna, 74 sl. V sla. in sle. od vsega začetka in povsod prevladuje končnica -e iz mehkih osnov. G. pl .: Sle. -n odgovarja lit. mergii, Iz ide. *om. Sle. ima: 1. Staro stanje, to je nekaka brezkončniška tvorba: rib, duš, želj, koz, besed, kuharic itd. Trubar, Dalmatin: nug, gur, kus, vud, sheen, deshel, lash, ouaz itd. 2. Zapadna narečja imajo pri oksiton.ih v novejših časih obliko na -A (Gorenjsko, Notranjsko, Goriško); najstarejši primer pri Trubarju kletua (Psalter); Skalar: solsa , shlushba, shelia, voiska; Basar: shelia, voda; Japelj: lesha, ploha, gona. itd. Ta oblika prevladuje v današnjem knjižnem jeziku. 3. Časovno prej nastopa pri oksitonih v dolenjšoini, Benečiji in Reziji končnica -i: Trubar: $luShbi, proshni, Sol si, buguui itd.; v knjižnem jeziku predvsem: besedi; Benečija: ovci, daski; Rezija: zini, kuži, buhi, daski, muhi, wudi itd. Na Krasu: z roki. 4. V enem delu Benečije in obsoških zgornjih dialektih se ta sklon glasi na -e: vod(, gor(, sodb( itd. Vse tri končnice -d, -i-, -e si tolmačimo na isti način. Naši G. pl. so z onemitvijo postali za en zlog krajši od drugih kazusov; zaradi metatonije v G. pl. so bili akeentsko od drugih drugačni in osamljeni. To izoliranost je jezik odpravil s tem, da je ta sklon prilioil ženski i-sklanji (vodi): tako je bila vzpostavljena zopet skladnost z drugimi skloni: G. pl. je postal enakozložen z drugimi in akcentuacija je našla oporo v A.—N. pl. (nog§) in D.: nogam, L. nog&h; I. noggmi. Iz istih razlogov so šla druga narečja, da bi G. pl. še bolj priličila drugim sklonom, po isti poti in izprovedla skladnost tudi v kvaliteti kononiškega vokala s tem, da so iz ostalih sklo¬ nov (noga, -am, -ami, -ah) privzela -d ali pa po N.—A. pl. (noge) tudi -e. Glede akcentuacije pa imamo tudi pri takih tvorbah vpliv ijevskega G. pl. Glej literaturo v Ramovševi razpravi v Slavii II.; Beličeva razlaga Dvojina 1932, 124 sl., v kolikor se ne krije z Ramovševo, ni pravilna; Štok. pl. ženama je res nastal s pomočjo začetnih dublet: D. ženama poleg ženam, izenačeno v ženama, toda občutek tega (kratkega) -a ni mogel roditi Štok. G. pl. žen-a (z dolgim -a) ; sle. tudi nima v D,—I. pl. ženama, 60 zato odpade možnost za nastop oblike žena v G. pl., kot trdi Belič. Pač pa se je po fem. ta koračnica generalizirala v m. in v n. v što. D. pl.: *rgkami,, dušamr,. Sle. ima vseskozi -am. V starih tekstih večkrat zapisano -om je verjetneje tiskarska pomota kot izraz labiovela- rizacije. V dialektih se pri oksitonih pod vplivom N.—A. pojavlja končnica -em: kožen (Benečija), vodem, so^zem (Rimske Toplice). A. pl.: *ryby, *dušq : tu velja isto kot za N. pl. — povsod je danes končnica mehkih osnov: -e, v dialektih je ponekod -i (sogzi) po 4-jevski sklanji. L. pl.: *rybax%, *dušax% , sle. -ah. Pri oksitonih dial. -eh (vodeh, kozdh, rokeh itd. — Gorenjsko, Rimske Toplice itd.) in ih. V Podjuni je -eh posplošeno tudi pri nenaglašeni končnici: hišeh, vadeh; pkm. -ai (vodai) < -ax, -ax. I. pl.: -ami, v sle. ohranjeno. Po redukciji more končni -i onemeti in pri korensko naglašenih substantivih sovpade z D.: lipam, I. lipam(i), sicer je diferenca v akcentu: D. rokam : I. rokam. Redke so i-jevske tvorbe: shelmi, besedmi (Krelj, Skalar), dalje v Benečiji: rolcmi, nogmi. N.—A. du.: *rybe, duši; koračnica kaže na *-ai, lit. rankl < *-e = ide. *-ai; sti. ašve < -ai (skrajšani diftong). Sle. je -e ohranila le pod akcen¬ tom: duei rokei, noge j., gube j, glave j proti dve j sheni. (Dalmatin). Dial. je končnica -e ohranjena v rezijanskem: kcezce, wcedce , žcence; Ribnica: dwai gabdi; Borovnica: sestrei, tetei, glaicei itd. Kuzmič: dve roke (d beri kot diftong ei). Drugače (neakcent.) povsod -i ali redukcija v -a, 0, v kolikor ni izkazana pluralizacija: obdi rokie, nogie; primerjaj v Dal¬ matinovi Bibliji: dve j mlade molsezhe krave. G.—L. du.: *rybu, *dušu. Od najstarejših dob je v sle. v rabi pl.: letyu dueyu pridig; od obeih Uran; vleleiu duelu Uipuuidah. Relikt je le rez. niihu < nogu (što. ndgu) in pa pri Trubarju adv. rabljeno: od mladiu < < od-mladuju (scil. nogu), za kar beremo pri Megiserju od mladesnog u , morda je zapisek mlades- tiskarska pomota za mladiu-. Glej Ramovš, Slavistična revija II., 3—4 (1949). D.—I.: du.: *rybama , * dušama. V sle. je povsod še tako, če le ni na¬ stopila pluralizacija: dvema snahama poleg obadveim snaham že v Dal¬ matinovi Bibliji, na Gorenjskem metwama poleg mehčamo. Pregled: Končnice fleksije mehkih debel so prešle v fleksijo trdih debel: G. -e, D., L. sg. -i; N.—A. pl. -e; N.—A. du. -i; medsklcnska vplivanja kažejo G. sg. -i po D.—L. (Bela Krajina); G. pl. -d, -i, -e; A. pl. -i; oblike, prirejene po N.—A. pl. v D. in L. pl. (-em, -eh). Orga- nični -e v D. sg., N.—A. du. se je omejil na akcentuiran zlog. Nove tvorbe so I. sg. -oj, in -om > -ov. Vpliv i-jevske fem. fleksije je neznaten (G. pl. -i; A. pl. -i), usmerjen je po spolu. 61 Ženska i-jevska fleksija Zenska i-jevska fleksija ima v vseh sklonih iste končnice kot moška i-jevska fleksija, razen v I. sg., kjer je po analogiji pronominalne in a- jevske fleksije končnica *-bjg, in N. pl.: gosteje : kosti. V glavnem se je psla. kategorija ijevskih nominov v sle. razvijala na sledeč način: a) i-jevska maskulina so se strnila z maskulini o-debel; ta analogični prehod je sprožil N.—A.: pot — volk, vendar šele po onemitvi redukcij¬ skih vokalov (*pgtb : *v\k r b) in po otrditvi konzonaintizma (prvotno *PQt’b : Vhlkb). b) Feminina so ostala samostojna fleksijska kategorija, kar sta po¬ vzročili dve dejstvi: 1. Po končnicah in po tvorbi osnov so bila i-jevska no.mina izolirana od ostalih ženskih imen in zato med n-jevskimi in i-jev- skimi feminini ni bilo stika; zlasti pa je važno, da sta bila različna nomi¬ nativa, kar ni moglo pospeševati prehoda (konzonant: -a — kost: roka)- 2. Število i-jevskih ženskih imen je bilo zelo veliko, medtem ko je bilo moških le okoli dvajset; deloma so bila to stara korenska imena (miš, zver), deloma izpeljanke s sufiksom *-li- (gosli, jasli, *myslb > misel), *-eli- (zibel, kopel), *-ni- (kazen, bolezen, ljubezen), *-sni- (pesem, basen, plesen), *-ti- (moč < *mog-tis, oblast < *ob-vlad-ti-s — ab str akt a). Vse te kategorije sufiksov so bile v sla. produktivne in zato je število i-jevskih ženskih imen veliko. Na analogične spremembe v morfologiji i-jevskih ženskih imen pa je utegnilo vplivati še sledeče: 1. a-jevska in i-jevska imena so imela skupen spol — femininum. 2. Nekateri skloni v i-jevski kategoriji so imeli isti karakteristični' konzonant v končnici kakor skloni a-sklanje (na pr. D., L., I. pl.: *bm , b/-amh; *-bX r b/-ax , b; *-bmi/-ami. Na razvoj kategorije so ne¬ koliko vplivala tudi pronomina in adjektivi. Skupni momenti med a-jev- sko in i-jevsko žensko sklanjo so le tu in tam povzročili vpliv a-jevskih končnic. Iz ene kategorije v drugo so besede le redko prehajale. Iz a-katego- rije je prešla v i-kategorijo beseda stran: v vseh sla. jezikih je *storna, slovenski protestanti pišejo še strana : od te strane, od vseh stran. Razlog za prehod je bil adv. stran: zvezo *v% stranb so začeli razumevati kot pre- pozicionalni izraz (prepozicija -j- A. sg.). Iz i-kategorije so prešle v a-kategorijo naslednje besede: 1. stvar < < *ss t v ar b : nekateri govori imajo a-jevske sklone: Trubar G. stvare, A. stvaro. Verjetno je bila v začetku ta analogija bolj razširjena, pozneje pa je spet prevladala stara fleksija, omahovanje je izginilo. Posamezni skloni izkazujejo sledeče analogične vplive: G. sg. v starih tiskih včasih na -e: shaloste itd., verjetno so to tiskovne pomote. Le v 62 Trubarjevi Postili (1595) je mnogo takih primerov, tu je velik vpliv gorenjščine in je treba računati z moderno vokalno redukcijo. Pri D. in L. je omeniti akcentsko razliko v primeri z a-jevsko fleksijo (dat ima akutirano končnico). Sle. izkazuje tu starejše stanje kot shr., ki ima po a-jevskih samostalnikih v D. ckfl. končnico, D. rud, stvari: L. stvari. V sle. priča kvaliteta o-ja, da sta bila oba sklona prvotno oksito- nirama: D. kdsti, L. na kosti, Trubar: rizhi, visti ( i < e po moderni vokalni redukciji kaže, da je naglaševal končni zlog). Na zapadnem Dolenjskem in Notranjskem so oksitona še ohranjena: na vašo, časld, pečd. I. sg. je poleg N. pl. oblika, kjer se feminina razlikujejo od maskulin: končnica *-bjg (v psla. analogično po pronominih, sle. rečjo) se je tu in tam zamenjala s končnico a-jevske fleksije. Trubar: s mi$lo, s predguvoro (predguvor, f.), sapuvido, lubesno, stvar o, zelo pogosto tudi: S §ollo (tl — V; oznaka l, V t, tj je pri Trubarju nedosledna). V pkm. podleže -jo vplivu I. sg. f. a-debel (-om, gl. pri a-deblih): ričjom > ričjdiiv. V knjižnem jeziku imajo imena i-sklanje v I. sg. končnico -ijo, če so poudarjena na korenu in če imajo na koncu več kot en konzonant: z mi¬ slijo, z ljubeznijo. Ta -i- je etimološko vzpostavljen po drugih sklonih: v G., D., L. sg. N., A. du., G. pl. itd. je misli. Ostali skloni v sg, niso doživeli nobenih morfoloških sprememb, tako da je današnji sg. i-jevskih ženskih imen s korensko akcentuacijo in z enim soglasnikom na koncu osnove v sle. dialektih v veliki večini, v knjižnem jeziku pa popolna dediščina psla. paradigme. V pl. ženske i-jevske sklanje je bilo več izprememb. Najbolj sta se ohranila N.—A.: reči, kosti. V G. pl. je več vplivov «-sklanje. Tr.—G. pl.: sapuvid, miSSal, bolesan, Ihival, zhednoSt, zlieluSt, nevarnost, vse analogno po a-deblih, poleg teh oblik ima Tr. pretežno še stare oblike: sapuvidi itd. Na G. pl. je vplival L. iste paradigme, vendar redko in v takih primerih, ki jih lahko raz¬ ložimo kot psihološke napake v zvezah z atributom ali pronominom: is tih boShih sapuvidih, is tih zhloveSkih prepuvidih, kasneje so pri Tr. in tudi drugod te oblike v samostojni rabi: od miShih. Podobne oblike be¬ remo le pri Tr., Dalm., Krelju, Skalarju. Kasneje jih ne uporabljajo. Dva primera beremo še v Hipolitu. Oblike so lahko začetek analogije, ki ni prodrla, in ne pomota. V shr., zlasti v zetščini (tudi v dubrov. lit.), sta se G. in L. i-sklanje podobno strnila pod vplivom sestavljene fleksije. Ana¬ logija je prodrla k a- in celo k o-sklanji. Vse druge spremembe razlagamo kot individualne pomote. Pohlin piše G. pl. skerba po G. pl. a-sklanje žena. Oblika je lahko umetna tvorba ali pa je napačno zapisana. Pri Tr. beremo poleg G. pl. bolesni ali ko¬ lesen tudi enkrat bolesnov po mask. sklanji. 63 / 4-sklanja je največkrat vplivala na i-sklanjo v D. in I. pl., ker imata ta dva sklona v obeh sklanjah isti karakteristični konzonant -m- (*kostbrm,: ženami}; *kostbmi: ženami). Tr. pogosto piše: zapuvidam, boleznam, mi- slam, tudi oblastem (z -om) itd. Končnica I, pl. je Pri besedah s korensko akcentuacijo in z dvema konzonantoma pred končnico je nastopila analogija iste vrste kot v D.: myslbmi, myslmi, od tod v 16. stl.: miSSalmi, danes v knjižnem jeziku mislimi, poleg rečmi, stvarmi. Oblike na -ami: mislami, zapuvidam;i, goslami, pišialami so po a-sklanji. Končnica -imi se vedno bolj razvija po drugih sklonih: boleznimi (namesto *bolezdnmi). Isti raz¬ log (lažji izgovor) je podpiral tudi analogijo po a-jevskih ženskih imenih: širi se na sev. Štajerskem ter v zap. dialektih, v Zilji, Reziji in na Krasu: nitami, mišami, piesnami. Tretja oblika je podobna D. sg.: Sapuvidi, nam. pričakovanega Sapu- vidmi; nastala je tam, kjer bi kupičenje konzoinantov otežkočilo izgovor: Tr. — vrvmi — vrvi, in se od teh besed analogično širila dalje: miši, za- puvidi, basni. V 16. stl. so bile oblike pogostne, vendar jih ni bilo toliko kot regularnih. Tudi L. pl. ima v končnici -x- kot a-sklanja (*kost x xi,: *ženax r b). Dial. je vpliv a-sklanje v oblikah: zapuvidah, peisnah, mislah. Pri oblikah z akcentom na korenu je običajen -i-: nitih, boleznih, pesmih itd. Za D. in L. pl. in po teh sklonih analogično za D., L. in I. du. velja, da imajo besede s poudarkom na končnici v teh sklonih kononiški vokal -e- (kostem, kosteh, kostdma). Vokal -e- v tej končnici je Oblak v ArchfslPh. XIII. razlagal fonetično iz psla. b v končnicah *-bnn>, *-bX'b. Drugače Ramovš, Slavistična revija II., 3—4 (1949). Razvoj vokala je odvisen od poudarka in od kvantitete; pol¬ glasnik utegne imeti v sle. naslednje tri reflekse: 1. neakcentuirani a izgine, ostane pa, če to zahteva izgovor (v našem primem je privzet v končnice namesto polglasnika analogični i). 2. Pod kratkim poudarkom polglasnik ostane in bi imeli v tem primeru končnici -inn, dx. 3. meta- tonično akcentttirani a (*bmi-'bm r b-'arn) se razvije v d. Iz tega je jasno, da končnici -6m, -ex ne moreta biti fonetični naslednici psla. *a>nn, *bxr,. Razlago oblike otežkoča še dejstvo, da tudi tisti sla. jeziki, iz katerih lahko sklepamo na prvotno akcentuacijo, niso ohranili starega stanja v teh sklonih: v ča. in što. imamo -ih, -ima z i-jem kakor pri sle. korensko po¬ udarjenih nominih, v slovinščini pa so vsa i-jevska ženska imena s pre¬ mičnim poudarkom prevzela v teh sklonih končnice ženske ffi-sklanje. Primerjanje nam torej pojava slovenskih -em, -ex ne more razložiti, ker pa pišejo -em, -ex že v XVI. stl., tudi iz tekstov tega stanja ne moremo pojasniti. Gradivo : Tr.: koSteih, rizheih, prav tako pri edinem m. i-sklanje: ludeih (ej je v Trubarjevi dolenjščini vedno naslednik akcentuiranega d). 64 Poleg zapiskov z -eih (Dalra., Krelj) pri Tr. večkrat -e-: kosteh, ludeh; Trubar je v pisanju refleksov e nedosleden: za kratko akcentuirani in neakcentuirani e piše poleg dolenjskega i včasih še e po gorenjščini, prav tako tudi za dolgi 4 po gorenjskem refleksu e poleg ei. Oblike z -ei- ali z -e- so tudi pri starih komzonantnih deblih: ozheih/ozheh itd. Ker pa flek- tirajo ta nomina v pl. analogično po kosti, je njihov refleks za e v D.—L. mlajši in brez pomena za razlage e v končnicah D.—L. i-jevske sklanje. V dialektih je stanje sledeče: staj. ima pretežno oblike na -am, -ah po o-osnovah. Dolenjski, notranjski in kraški govori pa izkazujejo reflekse za e. Kras: vasi4x, Ribnica: lddix, kostaix kot mozaix (o-deblo *mgžex7, po trdih *vIc4xt> itd.). Na osnovi tega gradiva sklepamo, da gre za e. Prehod 4 v D.-L. i-l’leksije je razlagati takole: Prvi je prevzel 4 v konč¬ nico L. pl. Psla. o-debla so imela v L. pl. končnico *-eXT>: *stolexh, v sle. je končnica ostala pri besedah s premičnim poudarkom: stoleh; od tod je prešla k mehkim deblom: možeh. Ko so se pričela i-jevska maskulina ste¬ kati v o-jevsko paradigmo, so prinesla s seboj končnico N. pl. *bje: gostje, tatje; ta končnica je postala nova značilnost za N. pl. o-sklanje, tudi pri starih o-osnovah: možje, voleje; na drugi strani pa so sprejela stara i-jev- ska imena, ki so prešla k o-osnovam, v L. pl. končnico *ex r h. Tako je po dvojni analogiji prišlo do imen, ki so imela razmerje N. pl. do L. pl. izra¬ ženo z alternacijo -je : -ex: gostje : gosteh, možje : možeh itd. K tistim samostalnikom, ki še niso prešli v o-deklinacijo, temveč so še tvorili relikte stare i-fleksije, je zdaj analogično prodrlo to razmerje po formuli: možje : možeh = ljudje : ljudeh — gostje : gosteh in tako so i-jevska maskulina dobila v L. pl. končnico -ex. Dat. pl. pri o- osnovah s premičnim poudarkom se je glasil praviloma možem in po stičnih točkah gosi — mož, gosta = moža, gostje = možje se je ta končnica -em naselila tudi pri ljudem dnem, očem ter posredovala prehod k fem. Vse to se je sprva vršilo v okviru moške sklanje. Ker pa sta imeli moška in ženska sklanja večinoma iste končnice, se je ta identičnost vzpo¬ stavila tudi v D. in L. pl. f. fleksije: koslex kakor ljudea r, kostem kakor ljudem. Od tod je prešel e tudi v dual: kostema. Razlogi za analogije so: 1. Meja med fem. in mask. i-debli ni bila nikdar trdno določena. Nekatera moška imena, n. pr. pot, že iz psla. me¬ njujejo genus, podobne menjave spola so pogostne, vzrok temu je pogosta uporaba v m. in f. i-fleksiji enakšnih sklonov. 2. Fonetično pravilno raz¬ vite končnice so se morale glasiti v dobi, ko se je ta analogija vršila za L. *dx, za D. verjetfto *om in ta a se je preveč razlikoval od polnih vokalov v ostalih sklonih. 3. Pri m. o-deblih in pri ženskih i-deblih imajo danes končnice -eh, -em samo substantivi s premičnim poudarkom v fleksiji. Ko se je pri o-deblih izvršila diferenciacija, po kateri je končnica -4x ostala Morfologija 5 65 pri substantivih s premičnim akcentom, substantivi s korenskim akcentom pa so prevzeli končnico mehkih osnov -ix (glej o-debla), se je v jezikovem čutu začutila končnica -ex kot karakteristikum premično akcentuiranih substantivov; občutek je podprl proces, po katerem se je končnica vpeljala najprej pri m., nato pa še pri ž. imenih i-fleksije s premičnim poudarkom. Razvoj teh končnic si moramo tako razlagati po analogijah med deklina- eijskimi kategorijami in skloni. 4. Vplival je tudi prOn. ta, to s svojimi oblikami: tex, tem, kjer je refleks za e glasoslovno upravičen. Že pri Tr. so poleg oblik z ~-eih oblike z -eh itd. Da tu ne gre za e, pričajo zapadni slovenski dialekti (Borovnica, Menišija, Cerknica), kjer govore v glavnem oblike na -eix, eim, vendar n. pr. v Borovnici tudi ldex, kaslex, kar je identično s Trubarjevimi zapisi. To obliko je istovetiti s tistimi zapisi a-jevskih oblik, kjer se pojavlja e: glaveh, goreh, slcaleh (akcentuirani e); pri teh oblikah jasno vidimo vpliv N. pl. Po.jav je splošen v Sle. Benečiji; v Borovnici govore tudi zab\em po N. pl. zabie, zatorej utegnejo biti oblike ldex, kastex istovrstne analogije. Dual. Psla.: N.—A.: kosti, G,—L. *kostbju, D,—I. '*kostbma. V sle. so v N,—A. in G.—L. pluralne oblike: obe kosti, obeh kosti, pri obeh kosteh, pluralizacija je izvedena že v 16. st., čeprav je pron. ohranil dual: v letepu dueiu sapuvidah ip. Današnji D. du. je delno pluraliziran: ko- stePna, nitma, mislima (oblika je pluralna, le končni -a je dualen). V Tr. Katekizmu s dueima islagama beremo se: J dueima rizhma, ni pa jasno, ali je oblika res stara, ali pa je morda analogično narejena po pl. rizhmi. Pluralizacije so' tudi druge anomalije: Dalm.: od obeih Uran, Zriojilšek: na obadveih Stranah, Dalm.: s dvemi perutmi, §temi dvemi Perutami, s' dvemi perutmi. Svoj, v osnovi ali v končnici različen razvoj sta doživeli dve i-jevski ženski imeni: prsi, duri. Oba subst. sta se uporabljala v du., ker sta ozna¬ čevala par kot enoto (kakor oči, uši). Že v stcsl. pa flektira prsi kot pl. f., Rakor: niti, niti — prsi, prsi, *prsbm r b/prsenib, *prsbx r b, *prsbmi. Danes sev sle. knjižnem jeziku beseda prsi po etimološki korekturi sklanja kot vjevsko ž. ime, seveda v pl.: prsi, prsi, prsim., prsi, pri prsih, s prsmi. Poleg te etimološko popravljene oblike je v dialektih običajnejša nevtr. oblika: prša. Prvič jo najdemo šele pri Hipolitu. Vzrok za to analogijo je v mo¬ derni vokalni redukciji: oblika G. pl. se je reducirala > prs, G. pl. prs se identificira z G. pl. mest, od tod relacija tudi v N. pl.: mesta = prša, D. pl. mestom = prsom itd. I. s prsi je dovoljen tudi v knjižnem jeziku, tako da imamo v I. staro i-jevsko poleg analogičnih o-jevskih oblik. Izpeljava besede duri ne temelji na fleksiji, marveč na akcentu. *Dvbri je prvotni dual, toda že v stcsl. nastopa kot plurale tantuin (prkm. sg. dver je verjetno nov). Koren je imel v psla. novi akut. *dvi>ri (lit. diiris, č. dvere, slovin. dvj&rči), torej se je beseda razvijala po tipu tata, kakor n. pr. mbša: 66 *mUa = knjižno maša, staj. meša, pkm. meša. Prekm. dveri je torej popol¬ noma pravilna oblika. Povsod drugod pa so analogije: G. pl. *dvbr^i'b > > '--duri > duri je še fonetično regularen, toda od slej je element iz oblike G. pl. dur- veljal v jezikovem čutu za osnovo, vdrl je v N., le da se je ohranil stari korenski akcent: duri; duri r= niti, zato flektira kot niti. Ta analogija se je izvršila na Koroškem, Gorenjskem, ob zgornji Soči; iz gorenjščine je prodrla dalje v knjižni jezik. V 16. st. oblike še ne najdemo, kajti v dol. je šel razvoj drugo pot: oblika dvari je po motatezi prešla v davri, od tod praviloma v d duri (kot maša > maša) ; osnova daur- se je posplošila v paradigmi: davrim, davrih, daurmi. Tr. ima G. pl. po a-osno- vah: daur. Obliko so prevzeli tudi gorenjski pisci, dial. pa so razširjene po Dolenjskem, Notranjskem in spodnjem Krasu (do danes jih je tu izpod¬ rinila beseda vrata). V Loškem potoku, v Ilirski Bistrici, na spodnjem Krasu dauri poleg vedno pogostejše besede vrata. — Naslednja oblika je nastala iz G. pl., le da se p po izpadu a ni vokaliziral kot na Gorenjskem (duri), temveč se je razvijal kot konzonant, pred njim je moral zato nastati svarabhaktični sekundarni redukcijski vokal: *dvaraja — dvari — dvri — dauri, po moderni vokalni redukciji praviloma dotjri: Rovte — dduri, prvič pri Krelju (Vipava!). Osnova G. dour- je tudi tu posplošena v vseh sklonih, dial. oblike so v rovtarskih govorih od Tolmina po hribih do Horjula in Selške doline. Najstarejše stanje je v selščini: N. ddr, fonetično iz dduri; G. dri < duri; D. drem; L. drex; I. dpni. Nekatera i-jevska imena so menjala genus. Največkrat je menjava pri besedi os: L. osi je povsem enakšen L. oblike osa, ose. Ker se je beseda rabila največ v L., je prešla v a-jevsko fleksijo. Prav tako je tudi pri besedi povodenj (Trubar: pouudin — i-jevsko žensko ime) L. pouudni sprožil prehod v a-jevsko fleksijo. Beseda miš je v sle. i-jevsko žensko ime, dasiravno spada v večini sla. jezikov k o-osnovam moškega spola (shr. miš, miša). Prehod se je izvršil preko N. sg., ki je v obeh kategorij ali enako konstruiran: kost — mož; Dalmatin: zlati miši, zlatih mišev (popis Salo¬ monovega templja). — Morebiti je te oblike prinesel s seboj njegov pred¬ nik, uskok z juga. Praslovanska iZ-debla (/-debla so bila že v psla. zelo redka. Po izvoru so bila trojna: 1. Stara ide. imena na -u: *svekry (svekrva), *jqtry (jetrva), neplody (jalova žena), *ljuby, *cely (zdravje, blaginja,.cel), žrhny (mlin), *žely, *kry, *tyky (tikva); po končnicah v današnjih sla. jezikih lahko sklepamo, da spada k tej fleksiji tudi postrv: *phslry (pisana riba) in *ostry (ostrvo). 2. V psla. so nastali verbalni substantivi tipa *briiy (britev) od glagola briti, *moli(y (molitev) itd.: rešitev, kletev, žetev...; tvorba spominja na lat. supin na -tum (prvotni A. nom. actionis). Te sekundarne tvorbe so bile razmeroma 67 precej razširjene. 3. V tretjo kategorijo uvrščamo izposojenke iz german- ščine, teh je mnogo: *buky (bukve, gol. boka, nem. Buch), *cfky (cerkev, got. kiricho, nem. Kirche), *loky (lokev, nem. Lache), *smoky (smokev, got. smaks), *arky — j sla. raky (rakev). Razen tega uvrščamo sem še izposo¬ jenke iz drugih jezikov, če je bil njihov končni vokal akustično blizu y-\ a: chorogy (zastava, Slovo o polku Igorjevem chorjugovo, tolminsko karogla), izposojeno iz mongolskega orongo. Vsa ta substantiva so bila f.; adj. ^-kategorija ni obsegala, prav tako tudi ne m. V fleksiji n-debel se je ide. *u razvijal na dva načina: pred vokalom se je razcepil, da bi se odpravil hiat: n. pr. ue > uiie > 7>ve, sicer je ostal u>y. N. *kry krtici > *kr r i,Vb), L. kr-h v e < *qruue, I. krhVbjg (analogična končnica kot pri vseh f.); N. pl. svekmje < *sue- qru\i-\-es, G. pl. sveknvh < *sueqrun-om. V vseh naslednjih sklonili je v psla. vpliv i-debel: D. pl. sveknv-bmr, kot kostbmb, A. pl. —- A. du. sve- knv-i kot kosti itd. Že dejstvo, da so začele v psla. druge deklinacije vpli¬ vati na razvoj M-deklinacije, nam pojasnjuje poznejši prehod u-jevske fleksije v druge fleksije. Proces se je nadaljeval v razvoju posameznih sla. jezikov. Že ,v stcsl. tekstih so po a-osnovah pluralne forme. Sla. jeziki so izgubili prvotni N. Stare oblike so ohranjene le v najstarejših tekstih, sicer pa samo v perifernih, izoliranih področjih sla. ozemlja: stcsl. svekry itd., v stari srbščini in st. poljščini itd.; največ jih je v čakavščini: Cfki, kri itd.; že stcsl. pa ima obliko' *krbVb; v sle. kri, razen v vzh. dialektih, v slovin. imajo to obliko samostalniki: cerkl (cer¬ kev, služba božja), marxi (mrkev, Mohrrilbe), kr a (kri); polabsko corfai (cerkev), ratai (rakev), karai(kri) itd. V polabščimi je postala ta kategorija celo produktivna, okoli Hannovra je sprejela polabščina nemške besede (plattdeutsch): gurf&i (Gurke — kumara), graqsai (hruška), rdxai (liache, maščevanje). V nem. dialektih se je moralo v končnici omenjenih besed izglasje akustično skladati s polabskim refleksom za y, seveda še pred polabsko diftongizacijo. Naj večja diferenca v fleksiji je bila med N. in A. sg. Ker sta v sla. obacas. generalis, eden za subjekt, drugi za objekt, nastopi analogično izenačenje N. z A. pod vplivom femininske i-sklanje (N. *kostb — A. v kostb). V sle. je ta prehod izveden pri vseh n-deblih, razen pri substantivu kri, proti stcsk. KpftVb, r. npoeb (<( *knvb), poljsko krew; vzhodni sle. dialekti krj. V razvoj te deklinacije je posegla predvsem ženska a-sklanja; prvotno je v psla. vplivala i-sklanja, potem pa je ta vpliv popustil in če¬ dalje izrazitejši postaja vpliv a-fleksije. Zaradi spola so v sle. i-jevska 68 nomina podlegla a-jevskim: produktivne so danes le a-jevske tvorbe. Še laže se je uveljavila a-jevska deklinacija zato, ker so zaradi sle. fonetičnih procesov nekateri psla. glasovi sovpadli v en fonem ter so se tako prvotno različne končnice izenačile, n. pr.: -q v *dušq (in v sle. analogično v *rybq) se je strnil z -e v crblchve: duše, ribe, cerkve; ali: duši = krvi. V N. sta v sle. mo žni dve obliki: cerkav po i-osnovah in cerkva po a-osnovah. Trubar piše: cerkou (on < ay), molytou, redkou, pa tudi molitva, želva, kletva. Megiser: ponva; Bohorič, Juričie: cerkva. — V današnjih dialektih je stanje sledeče: 1. Gorenjščina, dolenjščina, notranj¬ ščina, kraški govori, primorščina imajo cerkev, seveda v različnih formah, zaradi moderne vokalne redukcije: cerlm itd. 2. Bela Krajina, Štajerska, Zilja: cerkva. V A. je v večini primerov ista oblika kot v N. Oblike cerkav, molitav so se ohranile ob podpori i-jevske fleksije, oblike po a-osnovah (molitvo) so redkejše. V G. je e < *q po a-jevski fleksiji. V prekm. je v G. -i po ejevski fleksiji, prav tako pri Janezu Svetokriškem. D. in L. imata staro končnico -i, ki sovpade z obliko D.—L. i-jevske fleksije: cerkvi — kosti. V I. so se razvile tri oblike: 1. cerkvbjg > cer- kavjo > cerkogjo, kakor pišejo protestanti; v Ljubljani: pred cčrkuja. 2. Oblika cerkvo je analogična po a-deblih. 3. V lit. jeziku je umetna oblika cerkvijo, narejena po istem vzorcu, kakor so nastale spremembe tipa mislijo po misli. Obliko cerkvijo beremo prvič pri Janezu Svetokriškem. V du. in pl. so povsod prevladale a-jevske končnice: cerkve, cerkvam, cerkvama itdi. — G. pl. je brez končnice in ne moremo določiti, ali je to staro stanje, ali analogično po a-jevski fleksiji cerkou, molitou, bukou- Za današnje bukve, bukev (knjiga) beremo v starih tiskih oblike buqui za N. in G. pl. po kosti; ta stara analogija se je tu obdržala dlje zato, ker se je beseda uporabljala v cerkvi. Staro obliko je ohranila v sle. le beseda kri. S tem je beseda zavzela v fleksiji povsem izolirano stališče in prav to ji je ohranilo posebnosti in svojski razvoj, ki ga je zasledoval že Vatroslav Oblak, AfslPh. XIII., 41 sl. V N. se je oblika kri obdržala v vseh centralnih dialektih in le obrobni dialekti, belokranjski, vzhodnoištajerski in prekmurski so razvili v N. obliko krv, t. j. prvotni A. Pod vplivom N. kri flektira beseda po i-jevski sklanji. Nominativna oblika kri se vzame za osnovo, končnice pa so od i-j evske sklanje: kriji, krijo itd. V 16. stl. je še splošna oblika kriji, oblika krvi začne prodirati šele počasi od 18. stl. dalje. Oblak je mislil, da gre pri kervi za staro organ¬ sko obliko, ki se le po izglasnem -i razlikuje od konzonantske, vendar tu 69 ni tako. Tudi tu je vpliv i-jevske sklanje, čeprav prodira na nekoliko drug način kakor prej. Paradigma" se glasi: kri, krvi, do krvi, krvi (drugod tudi krvi), kri, s krvjt). 2e dejstvo, da sta N. in A. po obliki in akcentu identična, je sprožilo razvoj po vzorcu i-jevske fleksije. Jasen je vpliv ijevske fleksije v G.: kosti — krvi in I.: kostjo = krvjo. Pri fleksiji kri, kriji (običajno v 16. stl.) je prešla oblika kri v osnovo in se je flektirala dalje kot i-osnove. Tovrstno analogijo zasledimo v drugih perifernih dialektih: na Koroškem, severozapadnem Gorenjskem, okoli Rateč-PIanice, ob Rabeljskem jezeru, v Bovcu. Med oblikama N. kri in. G. krvi pa je diferenca v osnovi. Enkrat tvorimo oblike z osnovo krv-, drugič z osnovo kri-. Iz obeh teh osnov zlita je osnova krivi, ki jo beremo pri Znojilšku, danes pa govore tako na sred. Štajerskem, v Šmarju pri Jelšah, ob zg. Sotli, na Ptujski gori; zabeležena je v Zelenkovi gramatiki. Oblak je menil, da so oblike: krvi itd. organskega značaja: krvi < < *knv-i. Če bi bila ta oblika starejša, bi morala biti izkazana prej nego analogiona mlajša, vendar je prav obratno. Oblak je pogrešil tako geo¬ grafsko kot zgodovinsko. Menjavo prvega in drugega tipa zasledimo pri Tulšeaku, Znojilšku in Dalmatinu. S tem lahko izpričamo, da je ob N. kri živela osnova za druge kazuse: krv-, G. krvi, iz obeh osnov je po kontami¬ naciji N. in G. osnove nastala oblika kriv-i. Obliko kriji govore danes še v zap. dialektih, na Koroškem, ob zg. Soči. Povsod drugod je prevladala analogija po N.: kri, do krivi. Po moderni vokalni redukciji se je zaradi koneniškega naglasa prvi i reduciral; tako se je razvila običajna oblika krvi, pisano po tedanjem običaju kervi, ki izvira iz starejšega krivi. To obliko so pričeli starejši gorenjski pisci uporabljati proti dotedanji lite¬ rarni tradiciji. Prvi -i- se je obdržal le v predložni zvezi, ker je bil akcen- tuiran: ukresal se je do krivi. Oblika nam neposredno pričai, da je oblika krvi nastala po moderni vokalni redukciji iz krivi. Dial. poznajo celo adjektiv krivdv, ki se je razvil iz te osnove (do krivi : do krivavega), do krhjga < do krimuga. Ob oblikah kri so zanimive še nekatere inačice, ki so nastale pod vplivom tujih fleksij, ali pa zaradi posebnih pomenskih odtenkov. Od goriških Brd do Bovca govore oblike na -s-: do krvčsa itd., te oblike so omejene na D., G., zlasti pa na L. Kri kot s-deblo pomeni »temperament«: mi je v krvesu. Vzrok za to analogijo moramo iskati predvsem v masku- linizaciji nevter v teh dialektih: drevo > dreu (primerjaj Krelja in Janeza Svetokriškega); L. sg. v teh dial.: u kr&u < krivi, kar je bilo po strukturi enakšno obliki dršg; drču ima v cas. obl. drvesa itd., od tod tudi tu krey, krvesa, krvesu, gl. še Ramovš, Slov. jez. IV, 26—32. 70 Sklanja konzonantskih debel Psla. je imela 4 konz. osnove (delimo jih po konzonantu, na katerega se osnova konča): 1. -n-osnove, ki so moškega ali srednjega spola; 2. -s- osnove so vse srednjega spola; B. tudi nevtr. -f-osnove; 4. -r-osnove so fem. Oblike se tvorijo nekoliko drugače kot pri vokalnih deblih. Tvorba N. je dvojna. Deblo je čisto, brez končnice, le zadnji del debla, t. zv. predezi- nencialni element, se podaljša. Debla so v e- ali o-jevskih prevojnih stop¬ njah (-n in -r-debla se končujejo na sonornik, zato so tem bolj izpostavljena redukciji): osnova kamen — N. *kamdn poleg *kamo, sla. *kamon > *kamy, lit. akmd, gr. anpcov (sla. metateza); sleme < *k'sehnen, lit. šelmud (maskuliinizacija). Drugi način tvorbe N. je pri s- in 1-nevtrih, kjer tvori N. enostavna osnova brez podal jšave: slovo(s), gr. yj.efoq ; *agnq < *-ent (morda tudi *agnent, glej Huj er 1. c.). Na te osnove pristopajo običajne končnice: G. sg. *-es: kamene, semene, telite, slovese, matere. Te oblike poznamo iz stcsl., pa tudi iz Briž. spomenikov. Ko je pričel dirigirati končnice spol, se je to razmerje porušilo. D. sg. -i: kameni, sčmeni, teleti, slovesi, materi. A. sg.: *-ip, > b: kamene, mater b. Pri nevtrih je A. enak N. Oblika A. sg.: kamene je strukturalno ista kot A. i-jeva k e sklanje: gosth. Pod vplivom i-jevske fleksije se je pričela uporabljati v N. oblika A. Pojav je znan že iz stcsl. V L. je deblo brez podaljšave: *sloves > *slove. Ker pa so to bile edine tvorbe, kjer se je ravnovesje med osnovami porušilo, je jezik skušal odpravili razliko tako, da je na osnovo, ki se je generalizirala iz drugih kazusov, enostavno pritaknil -e: slovese, slemene, matere i. p. Končnica I. sg. je *-me, v D. in I. du. *-ma, v -D. in I. pl. je ide. *-mos/-mis. Končnice so se začele že v psla. zaradi različnih fonetičnih pojavov spreminjati, velik je vpliv i-jevske sklanje. L. pl.: *kamen-su > *kamqsv,. Osnova bi bila drugačna kot v drugih sklonih. To lahko opazimo pri stanovniških imenih s sufiksom -ian-: '*gor’an-su > *gor'gs'/,. Zaradi prevelike razlike do ostalih sklonov se je osnova drugih sklonov vrinila še sem. Med osnovo in končnico je po i- jevski fleksiji nastopil -b-: *kamenex r h. Ostanek starega stanja je videti v čeških krajevnih imenih, n. pr.: BoVas. N. pl. *-es: kamene, matere, pri nevtrih -a: slovesa, telqta kot pri o-jev- ski sklanji, ki je pričela že v psla. vplivati na sklanjo konzonantskih debel. Temu je vzrok v G. pl.: *kamen r b, itd. Vplivi, naznačeni že v psla., so izkazani v stcsl., razvoj v tej smeri se je sčasoma nadaljeval. Na razvoj konzomantske fleksije je precej vplival spol. V sle. je sled¬ njič vsako konzonantno deblo flektiralo kot maskulinsko ali nevtralno 71 o-deblo, femininsko ime pa kot a-jevsko deblo. Razlika je večja le med N. im ostalimi skloni, vendar le pri femininih in nevtrih, ker je pri masku- linih prešel A. v N. Po dialektih pa se je še ta razlika pričela rušiti, n. pr. na vzh. Štajerskem, okoli Maribora, v Slov. goricah, Prekmurju, okoli Ormoža: briamen , siamen, viomen, slemen, vremen; G. briemna, vremna itd., zaradi dveh nazalov tudi disimilirano: briemla, vremla. Imena so odslej inaskulina, le vremen je f.: teški briemon, grda vremen; v Prek¬ murju je podobno tudi pri kamen: kamna, kar se je v jezikovem čutu smatralo kot tvorba s sufiksom *bm>, po disimilaciji mn > ml: kdmčio, kamla. V Rožu na Koroškem flektira beseda brgme po o-jevski fleksiji: N. brgme, G. brp.ma, D. brgmu itd. Sled konzonantskih debel je pod vplivom o-jevskih nevter popolnoma izginila. 'tudi beseda dan je bila v psla. konzonantično -n-deblo: G. sg. psla. *dbne, D. sg. *dbni, ide. *din-, lat. nundinae — devetdnevnica, got. sinteins — vsakdanji, današnji, skr. A. sg. dinarn — dan. Ta ide. osnova *din- je v zvezi z osnovo *dieu-s, *diu-os (gr. Zeve, Aiog — bog svetlobe); v sla. se je generalizirala redukcijska stopnja, razširjena s sufiksom -n-: *di-n-, N. je že v psla. analogičan po A.: *dbnb — skr. dinam (analogija tipa sle. kamen za psla. *kamy). Huj er SDJ § 40 je rekonstruiral prvotni N. kot *dbjq ali *dbji, Leskien AfslPh B, 108 kot *dbvy , kar končno ni važno. Osnova div- je ohranjena v izrazih divg, diviti se = bleščati se. Razvoj v sle.: N. se je regularno razvil v dan ali den, prav tako A. G. *dhne je fonetično pravilno v današnjem knjižnem jeziku in v zvezah: pol-dne, do-pol-dne itd., od dne do dne. Poleg te se rabi oblika dneva, ki je dobila končnico po asociaciji na sklone u-jevske fleksije, kakor D. synovi, G. pl. synov. Vpliv se je izvršil, ko je bilo v jeziku še živo na¬ sprotje palatalnih in velarmih glasov, od tod alternacija: -ova > -eva; šele ko je bilo nasprotje med palatalom in velarom odpravljeno, so nastale analogično nove oblike: dnova itd. Na Koroškem se je razvila nova oblika: dnu kot sinu; to analogijo je sprožil isti akcent uatijski tip (dolg cirkum- fleks na enozložnici): dgn — sin. D. sg.: psla. *dbni je ohranjeno samo v II. brižinskem spomeniku: dini, povsod drugod so nastale oblike kot v G.: dnemj (Dalm.), dnevu, pozneje dnovu. L. sg.: *dbne je ohranjeno na enem mestu v Brižinskih spomenikih in v narodnih pesmih v zvezi podne za knjižno po-dnevi. Dalje se je čutil prvotni partitivni G. v pol-dne zaradi predloga za L. v zvezi: o-pol-dne, kar dokazuje tudi nova tvorba: o poldnevu. Toda občutek sklona se je pri zvezi, ki je zaradi njega nastala, spet izgubil: okoli puldnevu. Zveza s flektiranimi skloni je pri tej besedi zelo rahla in večkrat porušena po smi¬ selno istih zvezah: od dne do dne se je n. pr. križalo z dan na dan in rodilo 72 zvezo dan na dne. — Tudi pol-dne je sčasoma obveljalo kot enota in zaradi navidezne strukturalne sličnosti z *-§t-debli je začela beseda flektirati po -f/-deblih: Ljubljana — pounet(u) zvoni (D.). I. Organska forma *dndm < *dbnbmb ni nikjer ohranjena. Trubar: dnem po io-deblih, pozneje: dnevom, dnovom. Pravtako ni nikjer ohranjena oblika N. pl. *dbne: zabeleženo je le: dni po i-osnovah; dnevi, dnovi, razširjeno po M-osnovah, tudi še s staro konzonantsko končnico: dnove. G. pl. *dbWb, po metatoniji dan > dan: osem dan — po Notranjskem, na Krasu, severni Istri, V sle. knjigi so uporabljali te oblike Gorenjci, Rogerij, Basar, tudi Krelj in Bohorič itd., Trubar ne. V 16. stol. so pisali razširjene forme dnev in dnov, pa tudi dnevov, dnovov, tako še danes v centralnih narečjih in po Štajerskem (Slovenske gorice). A. pl. *dbni > dni, poleg tega tudi dneve, dnove. L. pl. dndx ni organsko iz *dbntXT>, nanj vplivajo o-debla. Trubar dneih poleg dneh, Dalmatin: dnčh (d — ei). Paralelno z o-jevskim m. je -e prešel tudi v D.: dnem. V obeh sklonih so tudi razširjene oblike: dnevom, dnevih, oz. dnovom, dnovih, gl. zgoraj pri i-fleksiji. I. Vpliv dnem in dn(tx je rodil obliko dnemi poleg dnevi (dnovi\ raz¬ širjeno še z i-jeivsko končnico: Ljubljana: pred iolk n tolk dnegm (dnevmi). Povzetek: V razvoju fleksije *dbnb v sle., so: 1. deloma ostale stare ileksijske forme (dan — dne -podne — dni -ddn- dni); 2. vpliv m. tt-fleksije (cirkumflektirana enozložnica: dan — sin je povzročila vpliv M-debel z elementom -ev-, ov- ter rožansko dnu); 3. zaradi frontnega vokalizma v končnicah je vplivala ijevska fleksija: dni, dnem, dndx; 4. zaradi spola so vplivala o-debla; 5. kompromisne forme: dnem, dnemi so tudi pod vplivom i-jevske fleksije. Debla na *- q t -rabdebla so nevtr.: jagnje, jagnjeta. V sle. imajo kot vsa nevtra vse sklone razen N. in A. sg. po o-jevski fleksiji, le N. in A. sta obdržala staro formo. Ker se je marsikatera oblika o-jevske fleksije ujemala z oblikami -nbfleksije, je možen prehod o-jevskih nevtralnih sub- stantivov v nž-fleksijo, n. pr., pleče, plečeta v pomenu: svinjsko pleče; gor. srce, srceta (srce iz lecta). Na Koroškem imamo za pero, peresa (gr. jivsgov, prvotno o-deblo), torej sla. s-deblo, obliko pero, pereta (verjetno pod vpli¬ vom perelnica), prav tako je na Koroškem prešlo k wi-deblom s-deblo uho, ušesa > uho, ušeta. Razen teh o-jevskih samostalnikov so prešla v nf-fleksijo tudi mask. hipokoristika: Tone, Toneta itd. Prvotni vokativ je zaradi pogostne uporabe in zaradi sle. razmerja V. = N. (razlikoval se je od njega le po posebni intonaciji), prešel v N., substantivi na vokal pa so začeli flektirati po na¬ činu -w/*debel: Luka, Lukata; Matija, Matijala; Radecki, Radeckita; prav tako sluga, slugeta ali slugata, tudi oče iz starega *otbCb. Do današnje 73 deklinacije je prišla beseda oče šele v 17. stol. Razvoj moremo zasledovati deloma po sle. tekstih, deloma pa nam ga izpričujejo dialekti. Iz gradiva razberemo naslednje razvojne stopnje: 1. V sg. flektira oče kot a-jevsko deblo: N. oča ali pča, G. oče, D. L. oči ali oči, A. očo, I. z očo. To fleksijo najdemo v stiškem in celovškem rokopisu, pri Trubarju, pri vseh piscih 16. stol., pri Stapletonu, Hrenu, Skalarju, Janezu Svetokriškem, Rogeriju in Basarju in še danes v dialektih Beneške Slovenije, Rezije, Koroške, Slovenskih goric, v Prekmurju, v gorenjskih, deloma tudi v centralnih dolenjskih govorih. 2. N. 6čd, G. oča, D.—L. oču, I. očem ali mlajše očara. N. je še po a-jevski fleksiji, cas. obl. pa so povsem po o-jevski. Tudi te oblike so se še ohranile do 16. stol. Znane so iz CG., Trubarja, Krelja (D. oču, I. z očom), najdemo jih pri Bohoriču, Megiserju; tako flektirajo tu in tam mešano v koroških govorih, v Reziji in Slovenski Benečiji. . 3. G,—A. po M-jevski fleksiji: oču v koroških govorih. Ker sta se imeni oča in sin pogosto uporabljali skupaj, je vplivala fleksija sin na fleksijo oča. V koroškem rokopisu iz 18. stol. beremo: de on ozhu, bratre shiui; pravi zhlouik bres ozhu ie royen od Diuize 97. Ker je koroščina izvedla premik oko > gko, je v obliki oču -u zapadel različnim redukcijam: Zilja: udačp. 4. Kjerkoli je v sg. še fleksija na omenjene načine (a-jevska; N. ki¬ jevski, sicer skloni po o-jevski), tam je v pl. fleksija M-jevska, torej: očevi, očev; tako Trubar; drugod očovi (ozhuvi), tako Bohorič, Rezijanski kate¬ kizem iz 18. stol.: ogiov, podobno še danes v Beneški Sloveniji; N. pl. v Prekmurju: očevd’e {-d'e — končnica i-jevslce, -ev- iz n-jevske fleksije). 5. N. sg. kot prej, v cas. obl. prehod v -nf-fleksijo: 6ča «*-»- G. očeta, D. oččlu; pl. očetje. 6. oče, očeta. Oblika je danes lastna literarni slovenščini. V dialektih je prodrla na spodnjem Gorenjskem, Krasu, Istri, Notranjskem, poznajo jo v večini dolenjskih govorov in v Savinjski dolini,. Vmes je tu in tam še živa stara oblika oča. V tekstih beremo ozhe najprej pri Krelju v Otročji bibliji, Skalarju, Schonlebnu in Janezu Svetokriškem, povsod poleg oblike oča; v literarnem jeziku je oblika prevladala šele od 18. stol., ko se je pričela v dialektih generalizirati. Ob vseh teh razvojnih stopnjah se nam vsilijo sledeča vprašanja: 1. Zakaj je psla. beseda *otbCb prešla v sle. v a-deblo; 2. če je v sg. a-deblo. zakaj flektira v pl. kot m. n-deblo; 3. ali je N. oče stari vokativ kot Tone, ali je nastal k cas obl. po reč-fleksiji. Vprašanja nam pojasnijo posamezne stopnje razvoja, če jih zasledujemoj kot so si sledile. Prvi je raz¬ pravljal o problemu Vatroslav Oblak. Sklepal je, da je oblika stari vokativ, kar bi bilo strukturalno možno in bi utegnilo prevesti momen v -rat-fleksijo. 74 V LMS 1891. je sklepal, da je oče dedukcija fleksije očeta itd. O M-jev- skih in a-jevskih oblikah v fleksiji ni razmišljal, čeprav so starejše. Kajti dejstvo, da najdemo a-jevsko fleksijo besede oče v naj starejših tekstih in v tistih govorih, ki so arhaizme najbolj obdržali, nam potrjuje, da je ta fleksija besede oče najstarejša, poleg tega pa jo izkazuje tudi pridevnik očin, očina, očino, tvorjen tako kot posesivi iz a-debel: ženin, sestrin itd. Poleg nje so istočasno nastale še M-jevske oblike. V 10. stol., po onemitvi redukcijskih vokalov, je bilo stanje sledeče: N. sg. otdc, G. olca ~ ock, D. otcii ~ odi, A. otdc: oca (A.—G.), L. oci, I. otcem ~ očem. Pl. otci ~ oci, G. otdc ali bUc (metatonijski k.), D. otcem ~ očem, A. oce, L. oclh, I. oci. Po stanju v Brižinskih spomenikih lahko ugotovimo, kakšna je morala biti fleksija v X. stol. Po onemitvi redukcijskih vokalov so se morale izvršiti med kanzonainti asimilacije, vendar Briž. spomeniki pričajo, da se niso do konca izvršile: VI. Briž. spom. beremo: otza (radiramo in napisano gori z), v II. Briž. spom. Otzu. Briž. spom. so iz dobe, ko se tc pričenja asimilirati v afrikato c. Stari A.—N. se začne pri živih bitjih zamenjavati z G., obenem pa imamo oblike A.: sin, bog, duh, le enkrat tudi bratra oklevetam. Voka- tivi so oblike oče, bole, sinu. Po pričevanju Briž. spom. je morala biti fleksija *otbCb v X. stol. še po o-jevski fleksiji. Od kod so zašle vanjo spre¬ membe? Ker je bila oblika vokativa otče ~ oče najbolj pogosto rabljena, se je -i- generaliziral tudi v drugih kazusih, kjer sicer ni bil upravičen. Druga izprememba je zadela tiste redke oblike, ki se razlikujejo od večine kazusov, N.—A. otoc in G. pl. o to c (čak. otdc, Štok. btdc(a). Jezik je dife¬ rence odpravil. V A. sta bili dve varianti: otoc poleg oča. Ker je jezik takrat še omahoval med rabo N, ali G. v A., je A. oča lahko prešel v N. in ker se po strukturi oblika oča ne loči od substantivov ejevske fleksije, se je pričela širiti fleksija po ženskih substantivih. V pl. se je od ostalih sklonov razlikoval le G. btac. Zato je najprej ta sklon prevzel končnice od m. M-jevske sklanje (Briž. sp. grehou poleg greh, od tod oč-ev). Iz oblike oč-ev se je vpliv M-jevske fleksije razširil še na ostale sklone po primeru sinovi, sinov. Po vsem tem je razumljivo, kaj je sprožilo v sg. a-jevsko, v pl. pa u-jevsko fleksijo. Sčasoma se je jezikov čut zavedel, da je oča izrazit mask., fleksija oča je pričela tedaj dobivati mask. končnice. Na fleksijo oča so vplivala tudi mask. hipokoristika, ki so se končevala na vokal, n. pr. Anže, Anžeta, pod tem vplivom je fleksija prešla v -re¬ fleksijo: G. očeta. Šele ko se je to izgladilo, je prodrla v N. oblika oče po hipokoristikih. Iz vsega tega sledi, da ni to stari vokativ, ki je izginil med X. in XIV. stol., pač pa je oblika, nastala pod vplivom hipokoristik in ostalih sklonov, gl. še Ramovš, RZD I. 392 sl. -r-debi a. Sem spadata samo dve imeni, mati im hči, ki pa sta obe sprejeli končnice a-jevske fleksije; čeprav se na zunaj zdi, da je G. iz kon- 75 zonanine lleksije: mater-e, pa podjunski dialekt priča, da je oblika G, iz a-jevske lleksije: podjun. maiera {-a < -q v izglasju). Razlika je med N. mati in med skloni: mater-, zlasti v A. V Reziji sta se oba sklona zbližala: N.—A. mati, pri hči pa obratno N.—A. 'hčer. Druga diferenca je G. pl. besede hči. Stara oblika je hčer, pozneje je prodrla oblika hčeri po i-jevski fleksiji. Pri protestantih pa beremo prvič analogno po G. želji > želja tudi hčeri > hčera (danes običajno). V I. pl. je še ohranjen relikt matermi (kostmi) poleg običajnejšega materami. Ker je fleksija a-jevska, se je v perifernih dialektih razvil nov N. po a-jevski: hčera, A. hčero: Rož — Hidra, Podjuna — čiara, A. «ara. -s-debla. -s-debla so bila v sla. številna, ker pa so bila v N. po strukturi slična o-deblom, je izkazano omahovanje med prvotno o-jevsko in s-fleksijo nevtralnih nomkiov. Danes je po stanju v sla. težko določiti, kaj je o- in kaj s-deblo, zato se da šele s pomočjo komparacije med osta¬ limi ide. jeziki ugotoviti s-debla v sla.: lice, ličese; lože (v stcksl. je že o-deblo, sled s-debla je ohranjen le v izpeljavi: lože sna), nebo (gr. vs nvn. heute, gr. tjjuegov < *k’iameron. 3. demonstrativ a- je lasten predvsem ideir. jezikom: a -sya = tega, m. ay- am, f. iy-dm, n. id-am. Pronomen je dobil različne partikule. V lat. so znani zaimki osnove e-: eum, ea, is, id. 4. *g'hi — (morda varianta k Iti, lat. haec, hoc, hunc). Vse te osnove so označevale bližnji predmet. 5. Oddaljene predmete označujejo demonstrativi, za katere so značilni konzonanti a) -g-: ovt,, avest.: ava-; b) -n-: on-h , lit. ans, sti. antarah, gr. evr/ (pojutrišnjem), sla. *qtoter , b, mton, shrv. utorak, o. uterek, nem. ander; c) -1-: lat. Ule; *olm > letni; d) -io-: anaforični zaimek, ki se nanaša na pravkar omenjeni predmet. V zvezi z anaforičnim zaimkom je nastala baltosla. sestavljena deklinacija adjektivov: *dobrBjb — *jb, lit.: ji s. 6. Interogativa in indefinita imajo eno osnovo, različni odnosi se izra¬ žajo z različnimi obrazili: q u e-/q u e : *q n ei — sti kah, inter., quid, quod (indef), lit. kas, sla. *k r bto, *čbto (samostojno le ča). Modulacija stavka, po¬ zicija v stavku ter poudarek so podrobno določili, ali je neka oblika inde- fkiitni pronomen ali interogativni. Ce je bil zaimek na začetku stavka, je imel imterogativen pomen, če pa je bil na sredi stavka in nepoudarjen, je bil dndefiniten, kakor je še v današnji sle. 80 Posamezne od teh osnov so dobivale svoja posebna obrazila in so postajale zato neke vrste pridevniki, n. pr. antarah, ali lat. ollus (v klasični lat. Ule), alter je drugi izmed obeh (-ter — označuje v ide. odnose med porodniškimi imeni ali med dvojicami); lat. alius, got. aljis, gr. d/J. o g pomeni drugi izmed dveh. Vsi ti pronominalni adjektivi pa so vsaj sprva obdržali pronominalno fleksijo. Personalni zaimki Personalni zaimki imajo v govoru od nekdaj drugo fleksijo kot ostali zaimki in se razlikujejo od njih že po pomenu. Glavne značilnosti perso¬ nalnih zaimkov so sledeče: 1. personalni zaimek ne izraža spola: n. pr.: jaz — oseba je lahko moški ali ženska, genus se izkaže šele v zvezi. 2. V sg. je druga osnova personalnih zaimkov kot v du. in pl., sicer pa mi tudi ni pl. od jaz. Mi pomeni, da je pojem jaz vključen še v drugo zvezo, v kolektiv. Tudi vi ni pl. ti, pač pa označuje pojem ti v nekem kolektivu, izven pojma jaz. 3. N. ima za vsa tri števila drugo osnovo kot ostali skloni: ego, mei; mi, nas; jaz, mene. 4. Kazusi se strukturalno in morfološko raz¬ likujejo od fleksije ostalih zaimkov. 5. Uporabljajo se v dvojni stavčni obliki, poudarjeni ali ortotonirani in nepoudarjeni ali enklitični. Čeprav ne moremo slike personalnih zaimkov v ide. do konca rekon¬ struirati, ker so delovale analogije in se je marsikaj izgubilo, nas morfo¬ loška različnost spominja na stanje v jezikih primitivnih narodov. Za označevanje odnosov je pronomen važnejši od nomena in verba, ki sta bila v prajeziku pravzaprav enakšna in je bilo šele od rabe in zveze teh končnic odvisno, ali bo eden pomenil dejanje, drugi pa vršilca ali udele¬ ženca pri tem dejanju. Prav fleksija personalnih zaimkov v ide. nam omo¬ goča vpogled v eno najstarejših dob ide. Kar zasledujemo v zvezah oblik jaz, mene, ni fleksija in spravljamo besede v nasilno zvezo, ker jih abstra¬ hiramo od dejanske uporabe. Posamezne oblike imajo značaj partikul, členic in veznikov ter izražajo medsebojne odnose. Refleksiv je imel za vse tri osebe eno samo obliko. Osebnega zaimka «a 3. osebo ide. ni več imela, nadomeščal ga je demonstrativ. 1. Sla. personalni zaimek za 1. osebo: *az r b. V zgodovini sla. jezikov se menjavata obliki az in jaz (j,- se je razvil v stavčni zvezi za frontnimi vokali), danes je povečini prevladal ja. V sle. je knjižno jaz, dial. jest: -t je nastal, ker je bil zaimek poudarjen, krepko izgovorjen; pred pavzo je prišlo zaradi tega do intenzivno artikulirane lateralne odpore pri s in jezik se je ob straneh sunkoma odtrgal, ta akustični vtis se je substituiral z naj¬ bližjim glasom (t). Poleg te oblike slišimo tudi jes, cesto v zvezah: jes som in iz takih zvez nastanek oblik tudi tolmačimo. Na isti način je nastala oblika ya (Briž. sp., Confessio generalis); obeh tekstov ni pisal Slovenec in Morfologija 6 81' tako je zvezo napačno dekomponiral. — Sla. *az% postavlja v primerjalnem jezikoslovju različne probleme: lat. ego; gr. eycb; got. ik; lit. eš/as; sti. ah-dm, Avesta: azo-m, st. perz. ad-am. Vse te oblike izvirajo iz prvotnega *eg'h-. Nastanek a- v našem azr> razlagajo različno; nekateri mislijo, da je nastal v začetku besede pod posebnim psihičnim poudarkom: *ez r b preko i eJ raz > azT>. Ker pa ima stcsl. redno azr,, je jasno, da je prejotacija nasto¬ pila šele v historičnih dobah in s tem ta razlaga odpade. Drugi zopet menijo, da je a- nastal v posebnih stavčnih zvezah, ki SO' se pogosto upo¬ rabljale: a-ezi>. Glasoslovno bi bilo to sicer možno, ker pa nimamo posebnih potrdil za takšno zvezo, je razlaga le hipotetična. Možno bi bilo le še, da je poleg *eg’h eksistirala še prevojna oblika *og’h-, čeprav ni v nobenem dru¬ gem ide. jeziku sledu kake podobne oblike. Akcent: čak. j d < 3 'd je moral eksistirati tudi v sle., to priča današnja oblika jčst, toda sle. in čak. oblika sta v sla. jezikih osamljeni, drugod izkazujejo oblike metatonijski novi akut j d: češko ja, v posavskih dialektih jd, slovinsko jau. Akcent v čak. ja in slov. jšst je sekundaren in izhaja iz pozicije, kjer do metatonije ni prišlo (enkliza). Slovenščina pozna v knjigi dve obliki: jaz poleg ja; oblika jest je sprva zelo pogostna, gl. prisege Kranjskega mesta, dalje Trub., Dalm., Tulš., Znoj., Hren, Stapl., Skal. itd.; danes je to običajna oblika na Kranj¬ skem, Koroškem in spodnjem Štajerskem ter Goriškem. Poleg nje je v rabi oblika jes, prim. Stapl. iest 66 (5x), ies 66 ; Prisege iz 1. 1676 (JMK, 84): Jest in Jess; Hip. Diet. II, 98: jest, jes. Brez preglasa beremo pri Krelju Post. 1567: Jas 23b, 24b, 54a, 153a, 60a, 82b, dalje tudi ieSt lla, 30a in pa še Ja 32b, 66 b, 115b; shrv. vpliv je viden pri obliki ja. Dalje prim. za Koroško: Duh. br. jas 27, 75, jes 15, 16, 22, 66 in jest 34, 39, 65, 67; Mol. bukv. jes 3, 4, 5; jas Slov. gorice Mat. fragm. 1686—90, DiS 1896. jast v Horjulju ima a < e; v Reziji govore jes, ds; na vzhodnem Štajer¬ skem, v Beli Krajini in v Reziji pa še jd, a. To obliko beremo stalno v Conf. Gen. Ya I. 2, 5, 13, 20, 26, 30, 37, 42 poleg ye, t. j. jd I. 11, 41, 44; ni izključeno, da je ta oblika nastala iz zveze, v kateri se nahaja v tem kratkem odlomku tako pogosto (17 x): ya ze dalSan dam, t. j. jase > ja-se. Prekmurščina govori praviloma d’es, Porabje pa ges; d ’ ozir. g sta nastala glasoslovno iz začetnega j-. V sle. knjigi beremo od Trubarja dalje jest, oblika jaz datira iz srede XIX. stol. in je plod etimoloških teženj naših kult. reformatorjev. 2. Personalni zaimek za 2. osebo: *tu, sti tu-am, tuvam. Sla. oblika je povsod ty, oblika ti je kakor mi doživela metatonijo. G. osebnih zaimkov je bil beseda zase, brez zveze z N.: sla. *mSne, sti. mama, Av. mana, lit. mane. Za 2. osebo G. *teg.e, lit. lave (na začetku se ponovi isti konzonant kot v N.), G. refleksiva *seg.e, lit. save. V obeh teh oblikah je sla. oblika doživela spremembo: že v psla. tebe, sebe. -b- je 82 prišel v G. iz D. Akcent je v sla. prvotno na prvem zlogu: *tšbe, *mene, v D. pa mqni < meril. D. je vplival na G., od tod mqne < menčfenako tqbe, & qbe. Obenem pa je na akcent vplivala tudi posplošitev G.—A.: gorenj¬ sko manš, tabi; Kras: m(mi (oko < oko); Horjulj: men. Akcent na končnici: Rož — mani, na severu ob Vrbi: man) (ekavsko akanje), v Rožu je oblika mana za'G.—A., D. im L. V rož. se je namreč v D. obdržal e kot .v obliki žene in ni bil zamenjan s končnico mehke fleksije -i. Ker je tudi kratki e preko širokega q prešel v -a, so oblike sovpadle. Oblika D. je komplicirana, povsem drugačna kot v ostalih ide. jezikih (lat. mihi, sti. mahy-am), pri razlagi pomaga le lit, kjer je oblika munai razmeroma identična s sla. D.; od tod sklepamo, da je prvotna oblika *m r bnš, *i r bbe, *ST>be (sti. tubhy-am). e je lahko iz oi ali oi (v ortotonezi cirkumlleks. v enklizi akut). V sla. se je razvil iz akutiranega oi > i, iz cirkumflektiranega oi pa e. Psla. oblika se je glasila pozneje mene (forme iz steksl.); -b- tolmačimo kot preglas na naslednji d. Prvotna forma je ohranjena v kor. mne, rez. mloi. Drugod je prodrla v D. genitivna oblika: meni. -e je izkazan samo v Rožu, sicer je povsod -i, ki je prešel k prono- minoin iz a-jevske ženske fleksije; ta fleksija je precej vplivala na fleksijo personalnih zaimkov: v I. sg. m^noig kot ženoj.g, zato je verjetno tudi v D. sg. isti -i kot v D. femininske fleksije. Razlago, da izhaja ta -i iz prvotnega e po redukciji, zavračajo shrv. oblike, kjer redukcije i > i ni. D. je bil prvotno akcentuiran na koncu; ta akcentuacija je ohranjena v Rovtah in na Koroškem, sicer pa je nični kot ž(ni, enako tqbi, s (bi. 4. A. v ide. z -e-: *mem, *tuem, *suem; sti. lijam, stlat. med, v klasični lat. me (križanje z ablativom). Oblika '*mem je glasoslovno dala v sla. mq, vzporedno tq, sq. V 2. osebi in refleksivu je -y- izginil, ker ga v G. in D. ni bilo. Oblike mq, tq je v sla. v glavnem nadomestil G.—A., vsaj v ortoto- niranili pozicijah, v enklizi pa so mq, tq, sq ostali. Jezik je izgubil obču¬ tek, da je mq stari A. in je smatral, da je nastala oblika po enklizi iz mene, podobno kot oblike v. D. : mi, ti, si (po moderni vokalni redukciji: m, t, s). 5. I. v sti. mdya, tvdya. Od te forme se v sla. ni nič ohranilo. I. se je v sla. tvoril tako, da je kot začetni zlog prešla sem »osnova« ostalih sklonov, zlasti G. ali D., to pa se je razširilo s končnico I. a-jevske fleksije: *mnwofp, *l’i-,bojq; namesto je prodrl vpliv G.—A.: teboiQ > toboig; -o- je nastal po vokalni asimilaciji, do te vokalne asimi¬ lacije pa je prav tako lahko prišlo tudi, če je bil v korenu s. Po vsem zapadnem sla. svetu, v sle., polj., slovaščini se je izvršila kontrakcija -ojg > -g, zato nastavimo za te govore obliko * mirni), *tob<), v neakcentuirani poziciji mno poleg iobo. V sle. so se v I. ohranile različne oblike: mno, pod vplivom sklonov mend, te oblike vplivajo tudi na 2. osebo in na refleksiv: tebd, sebč poleg tabo, sabo, zraven pa se pritika še deiktična partikula -i: taboj. Po dialektih so precej razširjene oblike drugega tipa 83 s polglasnikom. Stara oblika mno je ohranjena v Reziji v zvezi: ziz mlu (z mano), -o > -u le v soseščini nazala. Oblika menoj je uporabna v raz¬ ličnih predložnih zvezah, enako tudi z mano < *si>mi,ng > si, ming > z mqno, prav tako s tabo, s sabo pod vplivom 1. za 1. osebo (primerjaj što- kavsko dialektično- so mnom), poleg tega tudi s sebo ali s sabo, vendar piše Krelj Sabo = sobo. V XVI. stol. beremo: vmei Sebom pri Schwei- gerju; oblike so bolj pogoste v EDP, kjer je videti vpliv korektorja Jurišiča. V pkm.: z mšnom, sebom; podobno tudi na Goričkem proti Ho¬ došu. Tu so forme prišle pod vpliv moške fleksije in doživele isti razvoj kot I. sg. femininske fleksije: ženduf, rriijof, sgof, v Središču mSnom, tobom, sbbom, tu je v vokalizmu velik vpliv kajkavšoine; prav tako tudi v sle. knjigi, kadar so bili korektorji Hrvatje. V pl. za 1. osebo lit. mes, arm. mekh, lezb. dfifieg < *ns-mes. Nom. 2. os. pl. Hus, lit. jus, st. pr. ious, got. jus, lezb. vfi-fieg < vo-psg po dfifie g, (pronomem je prvi del). V sla. obliki nista ohranjeni, nove sla. tvorbe so nastale po križanju obeh ide. oblik. V obliko za N. 2. osebe je pod vplivom cas. obl. prešel v-, torej *vus > vy, analogično po obliki za 2. osebo je nastala oblika my za 1. osebo. Osnova za cas. obl. je bila za 1. os. nos, za 2. os. yos, končnica G. pl. *-sčm: G. nbs-\-som > naši,, *iids+sdm (su) > vasi,. Mislili so, da sta obliki my in vy neposredni naslednici nos in uos, toda to bi dalo v sla. *na, in *va. Na obrazila ostalih sklonov v pl. so vplivala druga pronomina: tema, jima: temi,, jimi>, analogično nama, vama: nami,, vami,; v L. *tesi>, *jisi, (texi,, jix%), naši,, vasi,. Analogija je iz časov, ko v obliko še ni prodrl prehod s > x. Vse te oblike so enakšne oblikam femininske fleksije: *rqkaxi,, *rgkami. A. ny in vy sta nastala v zvezi z oblikami a-jevske fleksije preko ryby, ne pa iz *nos, kakor bi bilo pravilno. Ker je pri imenih za živa bitja geni- tiv-akuzativ, je G. nas tudi običajni A., namesto oblik ny, vy, ki jih beremo le še v Briž. spom.: ni (2 X), vi (1 X). V pl. flektira zaimek: mi; nas, nam, nas, nami; vi, vas, vam, vas, vami. V dialektih so spremembe redke, v G. namesto nas oblika najh pri Boho¬ riču, Megiserju, v Savinjski dolini in v Zasavskem kotu. Oblika je stari du. s končnioo pl., do kolebanja je prišlo po redukciji in opuščanju du. Oma¬ hovanje je tudi med funkcijami D. in I. ter L.: nam, vam, ponekod za D. nami. Po modemi vokalni redukciji nam le intonacija pove, ali je oblika D. ali I.: Ljubljana — L. pr. nčtm (D.), I. z mm. Dalmatin: kako je u nami Serze gorelo. Dual. Ide. oblika za 1. osebo: *ue, lit. ve-du, sti. vam, za 2. os. *\io (ista forma kot v pl., le brez pluralnega -s); v stgr.: ocpdo, vcb (- n - je pre¬ vzet iz pl.). Sla. oblike so pravilne in odgovarjajo ide.: 1. oseba vč (vpliv N. du. f. a-jevske sklanje: rybš). V sle. bi psla. *vč, va dalo *vč, va, o teh 84 oblikah niti v Briž. spom. ni več sledu; prav pri personalnih zaimkih imamo namreč naj starejši primer pluralizacije duala. V du. so vdrle plu¬ ralne forme mi, vi. Tak du. beremo še v XVI. in v XVIII. stol., pozneje pa se poleg teh čedalje bolj uporabljajo kombinirane oblike: midva, vidva. Dalmatin še piše: mi greve, mi hozheve, kasneje je označil dualnost nume- rale dva: midva, vidva; tudi te oblike beremo že v XVI. stoletju. V dia¬ lektih so nastale v teh oblikah izpremembe deloma po vokalni harmoniji, ali pa po analogiji: madva; v hitrem govoru je oblika dalje izpostavljena redukcijam, namesto midva v Prekmurju miva, tudi muva, vuva (labiove- larizacija z-ja), drugod je šla redukcija še dalje: mija, vija (Slov. gorice in okolica). V genitivu je bila v sla. oblika: naju — osnova *nd ali *vd, končnica G.—L. du.: *-i-ous (-i- je prešel od fleksije demonstrativnih zaimkov: toiu < *toious, naju < *noious). Do analogije je prišlo že v prajeziku. V sle. je oblika doživela naslednje izpremembe: 1. pod vplivom mo¬ derne vokalne redukcije se je reducirala: naj, vaj; tudi naji, vaji. 2. V rož. narečju je v G. duala pers. zaimkov prevladala običajna končnica moškega spola — naiou (bratov, grehov). V D. in I. na-ma. Tudi tu je kolebanje med skloni, v zvezi pri nama se običajno tudi v literarnem jeziku uporablja D.—I. pogosteje nego G.—L. pri naju. Personalni zaimki so bili brezspolni. Spola niso označevali niti v po¬ menu, niti v formi, v fleksiji ali kako drugače. Sle. je to stanje v sg. ohranila. Toda v du. in pl. se je pričelo rušiti, saj se uporablja v N. du. in pl. poleg mask. tudi fem. tvorba. Pojav je mlajši. V protest, piscih še beremo: mi shene moramo ter peti, vi shene itd., zaradi pogoste uporabe v zvezi s substantivi pa se je pričelo poleg mi-dva uporabljati me-dve za f. Spol se sicer izraža le v glavnem sklonu (cas. generalis), ostali skloni spola ne označujejo. Ostali zaimki demonstrativa, relativa, interogativa, indefinita N. sg. m. pron. se je v ide. sprva tvoril brez končnice: sti. sd, gr. 6 ali s končnico nominalnih debel -s: sti. kdh, lat. quis, lit. kas, sla. kb itd. F. ta ima tematično a-jevsko deblo in ima tudi sicer v fleksiji dovolj sklad¬ nosti z a-jevsko fleksijo: *sa — rj. Nevtrum je o-jevsko deblo, le da ima dve različni končnici: nevtr. *to-t, sti. tat, gr. vo(v), stcsl. to. Poleg te je bila v ide. končnica tudi zveneča, odvisno od okolice: sti. id-dm, lat. id, islud, umbr. id-ic (ecce) got. that-a (po Wernerjevem zakonu). 85 V gen. je v ide. jezikih poleg končnice -sjo znana še končnica -so. Obe se menjavata tudi v gen. nominalne fleksije: volka, sti. vfkasya, stgr. ?mkoio, got. tvulfis (*wjqueso), čeprav je bila prvotna končnica nomi¬ nalnih debel sprva drugačna: lat. lupi. Končnica *-sio je pronominalna končnica, ki je prodrla v G. nominalne fleksije: sti. tdsya, gr. rolo, got. this. Podobne oblike so tudi v sla. G. česo, got. hves, nem. inessen. Pri demonstrativu končnica G. *-so ni ohranjena: sla. G. dem. togo, pri mehkih deblih jego, inter. kogo izpričujejo končnico *-go. V baltosla. je imel G. nominalne in pronominalne fleksije končnico *-dd iz starega nominalnega ablativa, sla. -a: gr. na>, lit. to; v sla. bi bilo ta, zaradi ostalih sklonov pa je jezik izravnal G. v dvozložnost (lomu, tomb), v G. je vnesel zaim- kovo korensko obliko ter s tem priličil G. na ostale sklone; *-go pa je stara ide. partikula *ghd, gr. g p,e-ys, got. mik, (nem. rnich), v sla. še pri vezniku ne: nego. V psla. je jezik občutil partikulo *-go kot končnico. Partikula -go je v ruski obliki tawo, prav tako pa tudi izven ruskega pasu, v slovinskem: t\ewa, jietua, kuowa in zapadno bolgarskem tod ~ ~ toud. -gr- med dvema vokaloma se je v pridvigu jezika reduciral in se priličil vokalu, v tej formi nastali hiat se je razrešil z -g-: tawo. Isti proces zasledujemo tudi v ljubljanskem kwa za koga: koga ~ kod ~ kwa. Končnica D. za m. in n. ide.: *-smoi, sti. tdsmdi, stpr. ste-smu, osk. e- smei. Če naj bi se ta oblika uveljavila v sla., bi pričakovali *tosmd. Iz oblike to-mu vidimo, da se je ohranila za fleksijo osnova, v končnico pa je prišel konzonant -m-, značilen za I. sg., D.—I. du. in .pl. pron. dekl. Na isti način je nastal L.; prvotna končnica je bila *-smi: sti. td-smin, v osk. e-sme, sla. bi moralo biti *tosmb, pa se je tudi L. tvoril po vzorcu ostalih sklonov. Tretja osnova dem. zaimka nastopa v instr. zaimka: 1. nominativ, 2. doslej omenjeni skloni; 3. *to£-, ki je razen v I. sg. še v G. in L. du„ D. in I. du., G. pl., D. pl., L. in I. pl. Zaimek ima v ostalih sklonih več ali manj svoje končnice, I. pa je stvorjen po nominalni fleksiji: temb (končnica I. *-mi). G. L. du.: *toi-ous > tofu. V nominalni fleksiji je v G. pl. končnica *-0m, v pronominalni pa *-s5m: psla. pravilno texr>. Končnica *spm je prešla v nekaterih jezikih v nominalno fleksijo: istorum < *istosum, amicorum, feminarum, tudi gr. -de do o) v. V D. pl.: *toi-mos > psla. temo. L. pl. *toi-su > tdxT,. V sla. sta se G. in L. plurala oblikovno izena¬ čila: Uxr>. Na isti osnovi z običajnimi nominalnimi končnicami sta zgrajena D. in I. du. in pl.: Uma : temi. Pri fem. je prav tako razlikovanje med tremi osnovami kot pri mask. (*so; *to; *toj.; v sla. *so- izgine) : iz osnov *ta in *tof je nastala tretja osnova *tojd. Skloni so bili tvorjeni pod vplivom nomi¬ nalne f. fleksije: ta, ig, to%Q — ryba, rybg, ryboiq; N. A. du. rybe : U; N. 86 A. pl. ty : ryby. Osnovo *toia imamo v G. sg.: tojq, v D. sg. to ji in na po¬ doben način je najbrž nastala tudi oblika I. (sti. taya). Končnica z elemen¬ tom *-io- je od tod prešla v nominalno fleksijo. Ista osnova je tudi v G. in L. du.: toju. V sla. in od tod v sle. je bilo stanje sledeče: 1. Demonstrativ za katerikoli predmet: *s%, tb. V sla. se je generali¬ ziralo deblo *to- v N. in cas. obl. Oblika se je v sle. docela ohranila, le da je njen razvoj odvisen od enklitične ali ortotonične rabe. Po izpadu redukcijskih vokalov a/® je demonstrativ v enklizi -t-, ta primer imamo v I. Briž. spom.: pot den. Sicer se je v sle. obdržala ortotonirana oblika: ti > td, dial. tg, te. V tem primeru je upravičeno, da se je polglasnik obdržal v izglasju, ker je bila oblika v zvezi z drugimi besedami, z nomini, substantivi in adjektivi, sredi govornega tempa in je bila poudarjena. Vsak tak polglasnik se je obdržal, ker je bil fonetično krepak, brez ozira na pozicijo. Štajerska oblika ti ni nastala glasoslovno: te > ti, -i je prešel v te oblike po določnih adjektivih: ti bogati namesto ta bogati; naj ti mlajši itd. G. sg. se je glasil v psla. togo, v sle. se je končni -o že zgodaj zamenjal s končnico-a po nominalni fleksiji: *vUtca : toga. V sle. je ta oblika ohra¬ njena predvsem v adverbialnih členicah, kjer se je zveza s prvotnim za¬ imkom izgubila: polom/toga v XVI. stoletju, danes v govoru še v Prekmurju, kjer je -o- ohranjen; prav tako tudi v Reziji: tohd; vsepovsod drugod je -o- zamenjal -e- iz sklonov z osnovo *toi > te: ttx, tem, tema itd.: v C. G.: teyga (ortotonirano), tiga (enklitično), kar je bilo običajna oblika do Svetčeve reforme 1. 1849. V Reziji zasledimo poleg oblike toha še taha (-a- je rez. refleks za neakcentuirani č). Prav tako je v sle. le v Reziji ohranjena psla. oblika za D. torno, sicer se je namesto oblike tomu generalizirala oblika temu, doL ortotonirano tejmu, v enklizi timu; v Rožu: torno, v koroškem rkp. iz XVIII. stol. imamo torni, kar pa ni identično z rez. obliko, marveč je le labiovelari- zacija nekdanjega e: za obliko njemu > n’gmu, n'amo govore v Rožu n orno. V A. se je za neživa bitja posplošil N., za živa bitja G. Psla. L. *tom'b bi moral dati v sle. *tom, dol. *tum (o se je v taki pozi¬ ciji pred nosnikom podaljšal), prim. kom, dol. kum; v sle. pa je tudi v L. prevladala oblika z e: dol. teim : tim; v Rožu tam, kjer se je nepoudarjerai e razširil. Enklitična oblika t&m se je generalizirala za L., ortotonirana tlom za I. Podobno se je tudi v knjižnem jeziku generalizirala Trubarjeva oblika tim (enklitična), le v I., ki se uporablja izključno s predlogom, se je posplošila poudarjena oblika: steim, pred teim. Pogosto je v L. oblika D.: po temu, v temu (Basar); Rezija: pj- tomb, Rož pr tam poleg na torni. 87 V N. pl. m. je vpliv N. pl. m. nominalne fleksije: vUci: ti; v vseh drugih sklonih najdemo oblike z d: tdh-tih, tem-tim itd.: teim kyr mene lubio, tim dobru deim (Trubar: Psalter); v Rožu in v Reziji tah poleg tam. G. L. du. je iz osnove *toi stesl. tcuo. Tudi tu je v sle. e nadomestil o: toju > teju. V XVI. stol. beremo v ortotonični poziciji: is leteyu dveyu katekismu, v enklizi tyu, tiu (tiju). Kasneje je nastopila pluralizacija, danes poznamo le obliko teh. Tudi v fem. pronominalni fleksiji se je psla. v veliki večini naslonila na nominalno a-jevsko fleksijo, razen v sklonih z osnovo *toi-. N. sg. tQ, G. td ~ žend. Ta oblika je nadomestila staro *toiq, možnost prehoda *tojq > te v sle. ni izkazana (v dol. bi v tem primeru morali imeti *tei, česar pa ni¬ mamo). V D. tej ~ ti, tudi oblika ti se lahko uporablja naglašeno. Formo tej je v slovenski knjižni jezik uvedel šele Levstik, prej je bila običajna oblika ti. Tudi v tem sklonu je d iz ostalih sklonov nadomestil o. d izka¬ zuje rožanska oblika toi [d je produkt kontrakcije d+i, e se pred visokim i zviša in da rožanski d (votli)]. V A. je oblika to kot ribo, I. to ni iz *tojg, pač pa prav tako analogija po ženski a-jevski fleksiji z ribo. Zaimek je največ cirkumflektiran, vsaj v femininu, kar organsko ni upravičeno: /«, td, tex, temi. Tudi ni ta akcentuacija v dialektih splošna: tega, v dialektih dga, bi v ortotonični poziciji po tipu zvezda, dalo tdga, imamo pa tega. Do cirkumfleksa je prišlo podobno, kot se je pri vprašalnicah posplošil akut. Demonstrativ v stavku ima namreč posebni psihični poudarek, ki sproži spremembo v akcentuaciji. Kot dem. ta so flektirali še drugi kazalni zaimki, v sle. na Vzhodnem Štajerskem: udv% v Prekmurju ogvi, kazalni zaimek on-h, ki ima v sloven¬ ščini dvojen pomen in dvojno funkcijo: 1. demonstrativnega zaimka in 2. personalnega zaimka za tretjo osebo: on, ona, ono. V N. se razlikujeta med seboj po oblikah: osebni zaimek ima prvotno obliko, demonstrativni zaimek pa spominja na določno obliko adjektiva: on-h j b > oni. Razlika je nastala pod vplivom adjektivov: *on-hjb > oni: on je v istem razmerju kot star : stari, dial. uni, yuni, goriško goni. Oblika flektira po sestavljeni fleksiji: G. ondga kot dobrdga. Akcentuacija je Snega ali onega (ddbrega: dobregd). Oblika onega je bila večkrat občutena kot substantiv, uporabljala se je poleg tega tudi kot vprašalnica (koga), dalje je tvorila osnovo za tvorbo novih besed: onegdv, onegaviti, kar pomeni delati nekaj določnega, nekaj, kar je neke vrste tabu. Poleg onega je še vprašalnica ona, nastala iz onega (ongd), prav tako tudi G. fem. pron. ond. Po pronominalni fleksiji so flektirali sprva tudi zaimki: kak, tak, sik, jak, ki so prešli pozneje v sestavljeno pronominalno fleksijo. Prvi prehod teh tako imenovanih prenominalnih adjektivov najdemo v stesl.; oblike kolikh, tolik-h, jelik-h, selik-b že v stesl. flektirajo kot pronominalni adjektivi: 88 v D., I. sg., du., D. L. I. pl. je -d-, kar je izkazano že v Briž. sp.: mnozeh (tudi mnog je flektiral pronominalno). Enako flektirajo vprašalnice: *k r b-to (*tb-to je mehko deblo). Prvotna vprašalnica *k-B- se je v sla. okrepila s partikulo -to: *lch-lo, partikula pa se je pritaknila le v N., v sle. je po onemitvi redukcijskega vokala *kh-to > kto, kar je dial. še ohranjeno: htu v Rožu, ti'id v Zilji, prekm. xto — ±xto — >štd. Sle. oblika Mo v pkm. se na ta način po razvoju ne sklada s shrv. Ho « ihto); v vseh drugih dialektih pa je namesto -t- stopil -d- analogično pod vplivom vrste vprašalnih prislovov, ki vsebujejo -d- kot sestavni element: k%da, kbde, kbžb-do, kiAy. Iz teh vprašalnic je -d- prešel v kto, nakar se je izvršila asimilacija začetnega k: kdo >gdu~ du. Vse te oblike v dialektih variirajo. G. kogo je dobil po nominalni fleksiji končnico -a: koga, po preskoku akcenta kogii > kgga; rez. kohd, sicer koga ali kčga. G.—A. se uporablja kot vprašalnica za osebo, nadomešča pa tudi vprašalnico za stvar kaj: koga si naredu itd. Kot vprašalnica za stvar je doživljala oblika kogd različne redukcije: *kga > kdlga (dol., notr.). V D. je komu, kdmu, v Slovenskih goricah, ob Sotli in v Prekmurju komi; v Rovtah, deloma tudi v Poljanski dolini in v Škofji Loki komd za D., L., I., kar tolmačimo kot vpliv N. kdo. Oblika za I. in L. kom je izka¬ zana v Trubarjevem kum in pri drugih pisateljih. I. ide. *qvoi-mi > sla. *cdmb,v sle. je prvotni I. zamenjal lok. Lokativ kom je postal s tem edini predložni sklon za osebne vprašalnice; v Polja¬ nah in Rovtah je posplošena oblika dativa komd (D.). Le pri Krelju beremo namesto kom obliko sakim, oblika ni organsko slovenska, dobil jo je iz čakavščine od Juričiča: *kym (dobrym). Vprašalnica za stvar je v sle. oblika kaj, v drugih sla. jezikih pa *čb-to (lat. quid — mehko deblo). Sle. forma za vprašalnico za stvar v N.—A. je nastala iz plurala: *q u d > ka. To obliko ka zasledimo danes v Sle. Bene¬ čiji, deloma v Reziji, povsod drugod se je pritaknila aseverativna (deiktična, poudarjalna) partikula: kai. Čeprav je ta oblika prvotni pl., flektira kot sg., cas. obl. so tvorjeni iz mehkega debla: tega, temu. Problem vprašalnice kaj in sklonov tega, tesa je sprožil živahno polemiko med Škrabcem in Oblakom v JA (Jagič, Archiv XIV, 321 sl.). V Reziji, Zilji, Rožu in Prekmurju govorijo obliko ko, koi, ki je nastala po mehanični izravnavi z drugimi zaimki sr. spola (enako za n. sg. pos. pron. moje: md ~ mo). Po nominalni fleksiji je tu gen. ka. Tudi prvotni števniki z indefinitnim pomenom — pron. adjektivi flektirajo po zloženi fleksiji: eden, drugi, gen. edbnogo; v Reziji dnohd, druhomu (o je iz fleksije demonstrativa ta). Mehke osnove imajo enako fleksijo kot trde, razlika je seveda v asimilaciji, oziroma v preglasu. Glavni predstavnik tega tipa je 89 anaforični zaimek: *jb, ja, je. Glasoslovno so v fleksiji mogoče sledeče spremembe: io > ie, ioi > iei > ii, i : e (pri trdih deblih), ioia > jeia — za fem. Zaimek *jb, ja je vsebuje dva ide. zaimka: *is in *io. V ide. je bil anaforični zaimek i-deblo, drugo, io-deblo je imelo funkcijo relativa (v lit. je še izkazana oblika j is), v sla. sta se oba zaimka pomešala: *ios > *jb > *i: relativen pomen ima oblika s partikulo že : i- že. G. j e go je po strukturi enak obliki togo. Po nominalnih osnovah je nastala oblika jega. V sle. ima zaimek pomen demonstrativa in personalnega zaimka. V N. je nadomeščen z dem. on, ona, ono; oblika on ima v cas. obl. ali poudarjeno, ortotonirano formo ali pa enklitično; ta pomenska razcepljenost je napo¬ sled sprožila tudi formalno: poudarjene oblike imajo vse začetni n: njega itd., nepoudarjene pa so brez n in običajno skrčene; n -je prvotni se¬ stavni del predlogov: *kt,n-, *vbn~, *ST>n-: v primerih Vbn-jemo, s%n-jimh so se zveze napačno dekomponirale; v enklizi je G.—A. oblika ga < jega. V Briž. spom. poleg iego tudi že iega z vnosom končnice -a po nominalni fleksiji. Akcent je bil sprva na končnici: Rezija — n’ahH, Rož — n' d, nja; staj. jega (začetni -n je nazaliral ves zlog). Nazalizacija se je pozneje iz¬ gubila: jega. D.: psla. jemii, v sle. ortotonirano njemu in njemu, v enklizi mu. A.: *jb < *ji-m, v lit. pravilno: ji. V sla. se je oblika obdržala le v pred¬ ložnih zvezah: *v%njb, van, vgnj. Od teh sklonov, kjer je bil n- upravičen, je prešel tudi drugam; nastale so zveze: zanj, podenj, čezenj, skozenj, obenj in podobno. Sicer je A. *jb nadomestil G.—A.: njegd in ga. N.—A. n. se je pravilno glasil: je. Oblika je ohranjena še v XVI. st., po tradiciji so jo pisatelji uporabljali do XIX. st. Danes živi oblika le še na Krasu, na Notranjskem in v Istri: je, sicer jo v A. nadomesti G. (N. ono ) kot pri mask., enako tudi v predložnih zvezah: vanj. Trubar: inu ie isderi, ti Si ye govuril (du hast es gesagt). L.: *jemb. V sle. je ortotonična oblika njem, enklitična bi morala biti praviloma *jem, ni pa nikjer ohranjena. Trubar piše v ortotoniranih pozi¬ cijah njem, v enklizi njim, kar je analogično po enklitičnem tim. Danes je ohranjena le oblika njem, toda akoentuacija njem priča s svojim -g-, da je bil poudarek na koncu naslednjega zloga, t. j. njem-u; L. sg. se je nado¬ mestil v sle. z D. Kolebanje med obema sklonoma je bilo že v XVI. st. I.: jim, sle. poudarjeno njim, kar je izkazano v vseh sle. govorih; enklitična oblika je ista, le da ima kratek vokal: nim. Tu in tam je prodrl e-jevski vokal iz L. in D. Najbolj opazna je analogija v Rožu: tiem, niem (ortotonirana). PL: G. jih v enklizi, njih v ortotonezi. D. jim(a), njim(a) — oblika je veljala tudi za du. G. L. du.: je ju. Oblika je bila razmeroma precej razširjena im se je zato v sle. ohranila. V sle. dialektih zasledimo kakšnih deset različnih 90 oblik: 1. njiju (XVI. st.). Beremo jo pri vseh protestantih, Trubar, Bohorič: nyu, niu. Oblika je lastna knjižnemu jeziku, dial. pa še v Savinjski dolini: niju, okoli Šoštanja, v Rožu: njijog. 2. druga oblika: nju, rez. n'u (oblika je arhaična, kašubščina ima obliko ju) ; iz enklitične ju je oblika nju po vzorcih jih : njih itd. Vzh. štajerska oblika nju (Danjko: njy) ni identična s to obliko, pač pa 3. s tretjo obliko njuju, ki so jo razlagali na različne načine (JA). Najprej, da je to reduplikacija: ju-j-ju, toda vzorca za to nimamo. Dalje da je prej omenjeni nju dobil -ju, ji po naju, vaju; spet: da je njiju (gl. 1. obliko) po vokalni harmoniji dalo njuju. Oblika je na Štajerskem močno izpremenjema: jiiji, jiiji, njiij in podobno, po ondot- nih glasoslovnih zakonih je n povzročil nazalizacijo zloga, ki se je pozneje denazaliziral, povsod je razvidna prvotna oblika: njuju, t. j. oblika, ki predstavlja staro njiju z vokalno harmonijo (staj.) ali pa me¬ šanje med prvo in drugo obliko njiju x nju > nuju (kor.). 4. Četrta oblika ne ju kaže, da je prešel vanjo korenski element oblik njega, njemu, torej e-jevski vokalizem v sklone z i-jevskim: Kranjska Gora, Rateče, od Mežice proti Solčavi. 5. V oblikah nHdva, nedve (i- je vpliv personalnih zaimkov); ni < njH(ju): nju-\-dva. Obliko poznajo v Prlekiji, Prekmurju, kjer se je ves prvi zlog najprej nazaliziral, nato pa raznazaliziral: iva, ive (vzh. del Sl. goric, Danjko). 6. Paglovec piše nuyh obuyh molitou. Oblika se je za¬ čela pluraliziratL Nastala je iz njujuh. 7. Oblika juh < n juh v Šaleški dolini, okoli Šoštanja. — 8. Podjuna; jowa < nju-\-dva. 9. Obliko njo < nju beremo pri Krelju. 10. Nje-(d)va,njeh so oblike zapadnih dialektov: Rezije, Zilje, dela koroških dialektov, tudi govorov na Pohorju. A. pl. *jq ~ je, ortotonirano nje. Pri živih bitjih se zdaj uporablja G.—A.; nadomestil je tudi nevtr. ja, česar v sle. knjigi in v sle. govorih ne najdemo; za vse tri spole se uporablja ena obl. A. nje ali G..—A. jih. Pri Trubarju še: Bug prebiua vtih shaloStnih Serzih de ie Spet shiue $turi. Fem.: *joia — G. stcsl. ieiq, D. L. je ji, A. ig, I. ieig. V sle. so se tudi te oblike razdelile po enklizi, oz. ortotonezi: nje : je. V obliki n j e je e dolg, dolžino razberemo že iz današnjih govorov, skušali pa so jo označiti že protestanti: nee (ee je znak za dolžino). Ta dolžina ni morda nastopila po kontrakciji, pač pa zaradi naslonitve na fem. nominalno n-jevsko skla- njo: ond ~ nogd, njd ~ nogd. D. in L. imata v najstarejših tekstih oblike: niei iz n-\-jeji, ni, enkli- tično ji, rez. n'oei, Rož: noi. Oblika ni poleg njej je nastala podobno kot G. du. nju, t. j. enklitična oblika se uporabi v ortotonirani rabi in dobi n-. A.: jo v enklizi, njo ortotoniraino: Rezija nju, v enklizi: o — a n čaka jinkontro za g jtft — »čaka priložnosti za jo jeti«. V predložnih zvezah se je vseskozi obdržala ortotonična oblika: zčjnjo, vanjo. V I. je prvotna oblika jejg; ker je I. v sle. predložen sklon, se je do danes ohranila samo ortotonična oblika: njč. 91 Isto fleksijo kot pron. z mehko osnovo *jb, ja je imajo v p sla. še pose¬ sivni zaimki — *mojb, tvoje, svoje, našb, vaše; vprašalni zaimek *čbjb (čigav), števnik *d r bvojb, pron. *sice, *tužde. Zadnji trije so prešli med adjek- tive in flektirajo zato po sestavljeni fleksiji. Pri posesivnih zaimkih pa deloma še opazujemo staro pronominalno fleksijo: moji, po metatoniji moj, tvoj. V dialektih sta pod vplivom moj tudi tvoj in svoj izgubila -v-; vpli¬ vala ni le oblika moj, marveč tudi osebni zaimek: se, tebe, na drugi strani pa stopi v obliko moj -v-: muoj (Zilja). V dol. je oblika mui povzročila preobrat v tvorbi ostalih sklonov. Vsa fleksija se je naslonila na obliko mui, iz te osnove so se tvorili dalje ostali skloni. Oblika se je obdržala, naj je bila poudarjena ali ne. V oblikah kot muid je od XVI. st. prevladala redukcija, ponekod govore miti; mui pa je prešlo v muj, po disimilaciji tudi mij. V fem. moja je -j- sekundaren, med vokaloma o — a jej izpadel, vokala sta se kontrahirala (oblike poznamo iz Briž. spom. in Zilje: mija, t\ia, sij.a), pozneje pa je nastala oblika po moški fleksiji: moj — (osnova) od tod tudi moja. V Briž. spom. najdemo obe obliki, kontrahirano poleg nekontrahirane, zato sklepamo, da je sle. ob času Briž. spom. že vseskozi izvedla onemitev intervokaličnega j, nove oblike so pa sproti in takoj nastajale pod vplivom sklonov: mojih itd. Kontrahirana oblika za n. me preide zaradi razlike do ostalih nevtr. oblik v rez. in zilj. v mo, vendar v nekaterih rez. vaseh naletimo še na staro obliko z e. G. prvotno pravilno mojego, po kontrakciji mego, me g a. Obliko beremo v Briž. spom., v C. G.: meyga, enkrat v EDP mega. Običajno pa se je izvršila tu prav tako kot v N. f. ista restitucija: mojega, tvojega, svojega, te oblike so današnje knjižne oblike, ki flektirajo po sestavljeni fleksiji. Običajne dol. in tudi Trubarjeve oblike so brez -e- (pronominalna fleksija): moiga, mojmu; Trubar: mujgli ~ migd, ortotonirano muiga. V dial. so znane tri oblike: mejga, mčga, moiga. Knjižna oblika, ki jo beremo prvič pri Krelju, je nastala po naslonitvi na sestavljeno sklanjo. V D. je pravilna kontrahirana oblika mčmu, sicer mojemu. Po dia¬ lektih so se razvile podobne oblike kot v G. Za prvotni psla. lok. *mojemb so nastopile v sle. sledeče oblike: 1. mčm, oblika je zapisana v Briž. spom.: svčm; v C. G.; v Reziji: po min oče. 2. Po večini se je tudi tu izvršila restitucija po nominativni obliki: moj, toda v lok. je prodrl dativ. Dial. je lahko to tudi prvotni I., ki se je kontrahiral: Trubar: muim (dvozložmo: mujim). 3. Tretjo obliko: mojem najdemo prvič pri Krelju. Identična je z genitivom mojega; 4. muiim, oblika z -d-, kakor jih srečamo v L sg., v D. in I. du., v G., L., D., I. plur.. V vseh teh sklonih je izvorno -oji-: mojim e, mojih itd. (L. sg. more biti iz I., prim. tem: tim, njim). 92 Trubar najpogosteje uporablja v I. sg. obliko muiem. Oblika L. muiem je v resnici I., ki se je pričel uporabljati kot L. Končnica -em se je uvelja¬ vila na ta način, da se je vokaliona baza trde pronominalne fleksije pre¬ nesla k mehkim deblom, posredovali so pronominalni adjektivi: mnozeh (Briž. sp.), mnozšmi (stcsl.); te oblike so povsem enake kot oblike teh, temi in so se preko pron. adj. začele uporabljati v sestavljeni fleksiji: dobrem, od tod muiem. Zilja: D.—L.: mwamo, twamo, šmarno, poleg teh dial. še mvoiamo, si ( oiamo. Prva oblika je stara kontrahirana oblika: mojemu: e > a, akcent je preskočil. V plur. do kontrakcije ni prišlo: mojih, mojim, -j- je sicer onemel, kontrakcija pa se ni izvršila, ker se je takoj po onemitvi vrinil nov hiatični j: v sle. knjigi so se te forme ohranile, vplival pa je nanje N. sg.: G. muih, D. muim ~ muiem, L. muih ~ muieh, I. muirn ~ muieimi. V fem. so oblike analogične po ženski a-jevski fleksiji: G. moje ~ ~ žene, D. mojei ~ meji — teji (analogična oblika pri trdih deblih): kletei Suie beSSedi. Ta stara kontrahirana forma je pri nas ohranjena le v izrazu prmejduš (kliširani jezikovni izraz je obdržal staro obliko). Sicer je nastala oblika po N. sg. m.: moji. Ostali posesivni zaimki flektirajo vsi adjektivno: naš, našega kot dobrega; njegov, njegovega. Različni posesivni zaimki so nastajali v raznih dobah, največ se je ohranil še stari psla. način tvorbe. G. in D. izražata svojilnost; iz oblik za G. in D., opremljenih s sufiksom, je nastal novi posesivni pronomen: *moi-\-o-\-s, lat. meus < *meios, nem. mera < < *mei-{-no-s. Pripadnost izražajo različni sufiksi. Poleg sufiksa -j 5, -ja -je (človek, človečji) je bil najbolj razširjen in tvoren sufiks -ov: bratov. Sufiks tvori posesivne adjektive iz prvotnih genitivov, oziroma dativov: n-jego-v. Oblika njegov je morala biti izražena v X. stol., ker imamo v Briž. sp. še iego poleg iega. Poleg njegov se je na zap. Dol. razvila pod vplivom čigav še oblika njegav. Na isti način je nastala posesivna vprašalnica: čiga~\-v, starejše čegav. Za tvorbo posesivnih pridevnikov iz femininskih osnov poznamo sle¬ deče sufikse: 1. -in: nje-{-in > njejin, -a, -o, v starih srbskih tekstih: jem, jeina. V sle. knjigi je ta oblika prevladovala v XVII. in XVIII. stol. 2. sufiks • no- kot v nemškem mein: njčn. Ta je običajen tudi v današnji sle. 3. Tretja oblika je kontaminacija obeh sufiksov in je najmlajša: njenin, govore jo v Rovtah, na spod. Gorenjskem In Notranjskem. K zaimku čigav je pripomniti še sledeče: zaimka v XVI. st. še nimamo, namesto njega je v rabi vprašalnica čiji, čija, čije ali čiga: zhiga ie to oblizhe. Zaimek čigav je doživel v pasu pod Ljubljano od Iga do Črnega vrha metatezo, vendar šele v času moderne vokalne redukcije: džgav > žgag > gža; 1, sekundarno tudi kožag (Vrhnika, Borovnica, Ig, Logatec). Enako onega, onegav. II G. njih je nastal v plur. zaimek njihov, 93 njihon, oba sta se porazdelila po dialektih (njih,m na Notranjskem). Enako je iz genitiva du.: najun, reducirano najdn, pisano pa najin, najina, -i- se je generaliziral v pisavi verjetno pod vplivom njenin. V XVI. stol. beremo v Dalm. enkrat: vaimu ozhetu, če ni pisna pomota za vaju, utegne biti po vzorcu oblike mojmu. Paglovee piše stare genitive v reducirani obliki: naij Syn, nuij Syn, po nuij Smerli (beri naj a in njujd). Obliko najin beremo prvič pri Pohlinu, kasneje pri Gutsmanu: nain. Prešeren rabi za 3. os. obliko njijno, oblika je izpričana enkrat pri Rogeriju: iS nijna Shkodo (njujino). Kjerkoli pa so govorili enklitično obliko nju-, se je iz nje razvil pridevnik njun, njuna, njuno. Obliko je začel uporabljati Ravnikar v zač. XIX. stol. Tretja oblika je njunin, vendar je od srede XIX. stol. prodrla v knjigi oblika njun. Oblika njin, ki jo beremo pri Metelku, je reducirana iz njijon. Iz vseh teh primerov vidimo, da so svojilni zaimki v sle. mogli sproti nastajati, da pa so nastali razmeroma pozno, ker so do XVIII. stol. še upo¬ rabljali-posesivni genitiv poleg različnih adjektivov. Vprašalnica za osebo se je v sla. razširila najprej s člemico -to: ka-to, pa tudi z analorionim zaimkom: kajb. Oblika je flektirala sprva po sestav¬ ljeni fleksiji: kogo-jego, komu-jemu; ker pa so bile te oblike po številu zlogov nerodne, jih je jezik pričel krajšati; deloma pod vplivom normalne redukcije, deloma pod vplivom genitiva mojego so nastale oblike koiego, koiemu. Za jezikov čut je nastala nova osnova *Jcoie-. V sle. je fleksija tega zaimka izginila, razen v vzhodnih štajerskih dialektih: koji, koja. Oblika kj,jb bi morala v sle. dati ki, vendar to ni relativni zaimek ki. Ta je nastal iz relativa i-ze, spredaj pa se mu je pritaknil k-, značilen za vprašalnice in ostale relative. Oblika relativa ki je v sle. indeklinabilna, uporablja se kot nekakšna členica za vse spole, vsa števila in sklone in je v stalni zvezi z osebnim zaimkom: ki ga, ki mu itd. Prvotno pronominaino deblo sb se je razvilo iz ide. debla *k’i-\-s, fleksija se je pomešala s fleksijo jo-debel. V prasla. so kot običajno pri pron. tudi pri sb, si, se pri mask. in nevtr. v vseh stranskih sklonih enakšne oblike. V fleksiji se vrste tri različne osnove: 1. si-, 2. sij-, lastna akuzativu sg. f. sbjg, N,—A. plur. f., A. pl. m. sbjq, N., A. du.; t- pred j je prehajal v i: sijg itd. Ob onemitvi fonetično šibkih vokalov je nastala oblika s jo (Briž. spom.). V tretji osnovi: sei r se kaže vpliv mehke fleksije (io). Osnovo pozna f. sg.: G. seje, D.—L. seji, I. sejg (enako kot jejq, to-je, loj<>), G.—L. du.: se ju. Ne da pa se določiti, iz katerih osnov izvirajo plur. skloni, enakšni vsem trem spolom: six'b, simi,, simi. -i- je lahko iz -ij, -ej, ali pa je refleks e v mehki fleksiji. Pron. flektira v sg. m.: N. sb, G. šego, D. semu, A. sb — šego, L. sem b I. sime; v sle. pronomen samostojno ni ohranjen, v sle. knjigi ga beremo do XVII. stol. V Briž. spom. si svšt (sajb svet), kar je slično enakšni rabi v stcsl. (v enklizi sveta sb, v ortotonezi pa dobi pron. aiiaforični zaimek); v Briž. sp. tudi A. f. sjo. V C. G. beremo: doseyga male, iz Cesar razberemo vpliv trdih osnov na mehka debla (e kot pri teyga). V XVI. stol. je kot pri ta že razlika med vokalizmom v ortotonirani in enklitižni rabi: Siga, Trubar — is Siga Sueta, ph J im, D. s g. Semu, Sem. Zaradi precejšnjega števila oblik lahko sklepamo, da je takrat dem. pron. sb še živel. Te oblike beremo največ pri Krelju, v EDP 1563, pozneje so redke, danes je proaiomen ohranjen v Reziji, kjer je fleksdja popolna: N. m. ji si, G. jisohd (o po toha), D. ji somu itd.; f. jisd (sa po ta), G. jisd, L.-D. jisej, A. jisd; n. N. jisd (analogno po to). Dem. pron. jisi pomeni lahko bližnji ali daljni objekt, -ji- je demonstrativna členica, ki tu in tam v Reziji poudarja demonstrativne zaimke: jitd, jitoha, jitako itd. (ista partikula tudi pri vezniku in, inu). Sicer je sle. obdržala le relikte, okostenele v nekaterih adverbialnih formah. 1. Pogosta oblika je do sih mal (v sle. knjigi od vsega početka). Mal je stara nemška izposojenka (prim. ein-mal), v sle. je oblika še stari brezkončniški gen. pl. (kot las, konj, mož itd.), poleg do sih mal beremo tudi do sih matov. 2. Snoči. V nobenem sla. dialektu in nobenem tekstu nimamo oblike, ki bi bila po vokalizmu enaka stcsl. lokat. cunouiTU, v tem primeru bi že v naj stare jših tekstih pričakovali obliko sinoči. Sle. oblika snoči je nastala iz Sbnofi, se je prevzet od adverbialnih form, kjer je bil v taki obliki upravičen: n. pr. dontsb. Od tod se je širil tudi drugam: namesto Idto-se imamo lelo-sb pod vplivom dbnbSb, ker smatra jezik s h za obrazilo. Oblika snoči je postala produktivna, v primorskih govorih ob Soči, v Reziji imamo oblike snočka, snuka. 3. Nocoj je pogosta oblika, nastala iz *not’sQ (A. sg ni nastal iz običajnega stjg). Komzonantizem priča, da je oblika nastala po onemitvi redukcijskih vokalov, t's je nato otrdelo v c. 4. oblika je osorej, nastalo iz zveze o-Sb-urd (izposojenka iz lat. hora) ~ o-sd-iire ~osogre, oblika je ponekod še danes živa, drugod govo¬ rijo še osogri, iz česar je na Kor. nastalo sorida (-da kot v sbda). 5. sz>- da ~ zda ~ zdaj (-j je aseverativna partikula); s bde, Trubar: zde, Rezija: zdi-kaj. Zelo pogost element v adverbih je tudi sd (prav tako od zaimka st, si, se v pomenu semkaj ): 6. sdmo (na vprašanje kam), l^s (. Drugače pa je pred nepopolno tipičnimi velari (a, k) prišlo do delovanja III. progresivne psla. palatalizacije; vbXb > Vbšb, *vtxa > vbša. Pred tipičnim velarom (u, g) palatalizacija ni nastopila: *VbXQ. Ker je bila oblika *vbXQ v fleksiji osamljena, je sčasoma pod vplivom drugih sklonov dobila konzonant š' *vbšg. Staro obliko *vexg beremo le v str. rokopisu Varlaam Chutynskij (konec XII. stol.): gxoy Me roy seMJm. V sle. je razlika med oblikami trde in mehke fleksije izginila. V sla. jezikih je rezultat tega razvoja različen: sle. ves, vsa, vse; č. vleckg, vlečko, novo polj. wszystek. V nekaterih sla. jezikih se je generaliziral rezultat II., v drugih pa III. psla. palatalizacije. — Razlika med oblikami bi utegnila biti v sle. v različnih oblikah, ki se uporabljajo v ortotonezi, ozi¬ roma v enklizi: vleiga (ortoton.) : vSiga (enkl.), pl. vSeih, v$eh, vendar meje med uporabo enih in drugih oblik niso popolnoma določljive. Sta¬ rejše faze deklinacije so še ohranjene v Reziji psiha, -i- je iz e: *vbsega; poleg te oblike se uporablja tudi oblika psohd po toha. Nekatere oblike se v dial. uporabljajo kot adverbi: v Sle. goricah ves, prvotno N. mask., zdaj nekaka adverbialna oblika, ki se uporablja za vse sklone in za vsa števila: ves vragov človek, ves vragova ženska. Adver- bialno se uporablja tudi prekm. fsš (liter, vseskozi). 96 Relativni zaimki so po svoji provenienci iz istega vira kot vprašalni in indefinitai. Ena in ista oblika se je uporabljala za različne oblike in različne funkcije, odvisno od modulacije stavka. Najobičajnejša vprašalnica v sle. je kateri , uporablja se za osebe in stvari: prvotno izprašuje po relaciji med dvema osebama ali stvarema; ta relacija je označena s formantom -ter- (prim. pater, mater). Pozneje se je ta distinkcija izgubila. Današnja liter, oblika je kateri, sti. katarah, gr. novegog, lit. katras < < *q u o-ter-o-s, stesl. kotenje. V sle. je oblika koter redka, beremo jo v EDP 1563, dial. je ohranjena v južnem delu Dolenjske, v Beli Krajini kot vpliv čakavščine, Trubar jo uporablja kot indefiinitum nekoteri, poleg ne¬ ke teri itd. Oblika se je že zelo zgodaj spremenila po vprašalnici za osebo: *kj>to m->- kateri, vendar je možno, da je bila poleg ide. *q u oteros še oblika z u-jevskim vokalizmom (prim. nec-uter < ne-q u u-ter-o-s, v lat. je po napačni dekompoziciji nastala oblika uter, enako ubi < *ne-cubi). Po onemitvi redukcijskih vokalov je oblika *k r bteri prešla v Meri, kar je izkazano v nekaterih dialektih, na zapadnem Dolenjskem in Koroškem (Rož: qtir). — Ker ima skupina kt dve eksploziji, ju skuša jezik razbiti in s tem izgovor olajšati, zato se pogosto vriva med glasova sekundarni a: koleri, ali asimilirano teri na Krasu in spodnjem Goriškem, v Prekmurju xteri > Meri; po metatezi ikeri, iz tega tdkeri, po asimilaciji keri (cen¬ tralni dial.). Oblike keri ne smemo zamenjati s kir v starih tekstih. Pod vplivom fcnfo in koteri pa je lahko nastala oblika kotori (rušč.). Za¬ imek flektira v sle. po sestavljeni fleksiji (kzten-j-jb). V knjižnem jeziku se uporablja oblika z -a-: kateri. Iz vseh prejšnjih oblik prav tega vokala ne moremo izvajati im glasoslovno vokal ni upravičen, tudi ni to a, saj je pri Trubarju a le redko znak za polglasnik, oblike z -a- so učene tvorbe, prot. pisci so jih zapisali po vzorcu vprašalnic kaj, kakšen. Medtem ko je pri Trubarju analogija učena, je v dial. v Rovtah nad Logatcem in po hribih od Cerknega do Tolmina živa še danes. Relativni pronomen je v sle. še ki, uporablja se za vse spole, vsa šte¬ vila in vse sklone ter ima lastnost nekakšne partikule. V današnji obliki je zapisan v sle. knjigi šele od začetka XVIII. st. Oblika je nastala iz *ki-že, po rotacizmu kir; ta oblika je bila prvotno v sle. knjigi splošna, do danes je ohranjena le v nekaterih ustaljenih obrazcih, n. pr. v molitvah. Oblika kir je izgubila r do konca XVIII. st. po moderni vokalni redukciji, ker je bila beseda v proklitični rabi in s tem podvržena redukciji: artiku- lacija je bila neintanzivna, i so izgovarjali, r pa je postal nezveneč in se je opustil. Prvotno se je oblika uporabljala samostojno: ilovek, kir sem videl, pozneje je okrepljena z oblikami anaforičnega zaimka: človek, ki sem ga videl; ljudje, ki sem jih videl. Zveza relativne partikule z anafo- ričnim zaimkom ni stara. Trubar ima še polno primerov, kjer se kir Morfologija 7 97 samostojno uporablja: ta Trety Vrshah, kir beremo, is lubeSni, kir on ima; ta perm Sapuuid ie leta, kir lam Bug pravi; do zveze z anaforičnim za¬ imkom je prišlo zaradi nejasnosti, ki so utegnile nastati, če se je partikula uporabljala sama. Kdor < *kdo-že in kar < *ka-že sta v sle. relativna zaimka, prvi za osebo, drugi za stvar. Fleksija zaimka kdor: G. *koga-že > kogar, D. *komu-že > komor itd. Fleksija zaimka kar: G. *česa-že česar, D. čemar itd. V današnjem knjižnem jeziku pišemo pred -r vokale po vzorcu vpra¬ šalnih zaimkov, Trubar pa (g)dur, kogar poleg koger, iz tega tudi zanikani pronomen nikoger. Zanikane oblike so bile lahko trojne: 1. z nikalnico ne, 2. z nikalnico ni; oboje, kadar je šlo za negacijo neke količine, celote; 3. nikalnica nš se je uporabljala v indefinitivni tvorbi. Dolenjščina pozna poleg nikogar obliko nakgčgre, razlika izvira iz različne akcentuacije v različnih stavčnih zvezah. Končni -e se je reduciral, če je bil nenaglašen. Poleg te akcentuacije je morala eksistirati še akcen- tuacija na končnici, kar priča oblika nkogar. Končno akcentuacijo imamo tudi pri *ni-k r bto-žš > niktžS > nihče poleg oblike nikdor s korensko akcentuacijo. Prav tako je v D.: nikomer poleg nikomrb (XVIII. st. v Hip. Diet., sicer dial.), enako v L. in L Oblika nihče je že pri prot. prešla v niščš, pozneje v gor., drugod pa je nova oblika po relativih dobila* -r: nihčšr (Vzh. Kor., Mislinja), prvič jo beremo pri Stapl. (nihzher), na Pohorju nišer poleg ništer. Iz indefinitnega *ničbtože je ohranjena v sle. oblika ništer (indeklin.) = nič: XVI. stol.: is nishter je Bug Suet ultuaril. Oblika ni bila več flek- sijska forma, vendar je bila produktivna za tvorbo novih besed: prekm. ništerni v pomenu ničvredni, adverb ništerduč, subst. ništrc, prvič pri Hipolitu, pozneje pri Rogeriju: tu ie en piSan NiShterc, ali enu prasnu, pu^tu Nizh, še danes živo na Goriškem v nekem zaničljivem pomenu. — Iz vseh teh oblik je jezik razvil različne pronominalne adjektive, največ s sufiksom sn-b. Iz G. in D. oblik sta narejeni obliki nikogeren, nikomeren (G. in D. izražata del ali pripadnost k neki skupnosti). G. *ničesoze, ničesar je postal osnova za tvorbo novih besed: ničesaran, niče srna, ničesrno, pri Rogeriju še subst. ničesrost (vanitas). Oblika ničesra je postala dalje tudi osnova za sklone: G. ničesra, D. ničesru itd., prav tako je postala osnova za cas. obl. tudi dativna oblika ničemar: ničemre, ničemra, ničemru itd. Razen tega so tudi tu nastali pron. adj.: ničemuran, enako iz I. nečimeran , čeprav je funkcija dativna. Večkrat se uporabljajo relativi tudi brez partikule -že, relativna funkcija se kaže tedaj v posebni modulaciji stavka, oblike te vrste pa so utegnile nastati tudi pod vplivom nemščine ali morda lat.: ielt to dam, komu iell hozho; de eden ne ima vezh shlakov pryeti, temuzh kulilcu §aslushi. Dial. najdemo te oblike v Sle. Goricah: ničesar ali ničesa, D. 98 ničemi, za osebe nikoga, nikomu. Akcent je preložen na negacijo (psihični akcent), negacija je namreč v tem primeru izrazila to, kar bi sicer rela¬ tivna partikula. Poleg kogar se uporablja relativno še vprašalnica čigar, ki izraža pripadnost. Nadaljnja tvorba relativov so relativni pronominalni adjektivi, izvi¬ rajo iz psla. Relativni adverbi so s sufiksom -šen, -šna, -šno postali adjek¬ tivi: kako, relativ kakor, adjektiv kakoršan. Te vrste pronominalni adjektivi imajo po večini korelativno funkcijo. V XVI. stol. je iz adv. kakover, ki se je rabil v zvezah: kakover je ta mož, takova je njegova moč (korelativnost), je bila takova muja kakovor nei bilo od tiga časa, nastal korelativni pronominalni adjektiv kakoveršon, enako: kakšen: takšen; kakovšen, kolikšen, vsakršen in vsakšen, čigavršen, in podobno. Oblike kot kakšen, takšen so mlade forme, ki jih v XVI. stol. še ni bilo; takrat so bile običajne takov, kakov poleg kakovoršen. Oblike tipa takšen so pri Trubarju redke in morda jih je sam ustvarjal. Tvorba s sufiksom *ŠMib je znana že v psla. in od tod izhajajo adjektivi: včerajšnji, jutrišnji, tamošnji, enako tudi r. njjne&nij, vočerašonb, srb. jučerašni itd. Z različnimi kompozicijami se tvorijo demonstrativi, n. pr.: ta isti. Te tvorbe so mlajše in so nastale po principu, da se pronomen poudari z neko drugo besedo. Oblika taisti sprva ni bila kompozitum, pač pa julista pozicija, ki je flektirala: tega istega, temu istemu itd. v XVI. stol. Sklop beremo prvič v Jankovičevem rokopisu Tomaža Kempčana. Podobne forme so ta-le ali le-ta. Sem spada štajerski toti. Začetni to je partikula, sprva N,-A. sg. nevtr., uporabljena adverbialno: prim. tože (stcsl.) — sle. torej, enako gr. vovvo. Toti se v končniškem delu naslanja na sestavljeno sklanjo (dobri) in po tej tudi flektira. Druga podobna zveza je pri štekanju, pojav je razširjen od Zg. Sol¬ čave na Črno, Obir in Podjuno, na drugi strani na Mislinjo, Dravograd in Kozjak. Namestu ta, to govore šta, što; v Guštanju šeti, proti Podjuni štšti. K zaimku ta se pritika členica še: štčti kini. Ki- je isti nedoločniški element kot v vprašalnih adverbih: kje, kr,de ali k%dy, iz tega ponekod ke, drugod ki, v sle. v zvezah: kdo neki, kje neki z nedo¬ ločnim pomenom. Najobičajnejši nedoločni pronomen je noben, nobena, nobeno. Po¬ stanek ni popolnoma jasen, ker se je sprva oblika uporabljala kot nikal¬ nica in ne indefinitni pronomen, tako razvoja ne moremo zasledovati. Postavili so sicer različne hipoteze, vendar nobena od teh ne drži. Obliki nobeden in nihče si funkcijo delita, prva je indef. pron. za osebo in stvar, druga za osebo. V XVI. stol. pišejo obliko brez začetnega n: obedon; eden je numerale, oblika je stvor j ena podobno kot nemški indefinitni pronomen nicht eines, lat. alicuius, ital. alcuno, fr. aucun. Začetni n- zasledimo v tekstih šele konec XVII. stol. v Worenzu, v neki inkunabuli (pripiski k pridigam) pa že v XVI. stol. Od Hipolita dalje se uporabljata obliki nobeden in oben ena poleg druge, s Pohlinom je prodrla oblika noben. Dial. se je prvotna oblika obdržala: zapadno dol. ivabišn, gor. ubčn (u v predtonični poziciji), bšn v stavčno fonetičnih variantah na Gor., Kor. in Primorskem poleg yubčn. Beseda je služila za nikalnico. V drugih dialektih so prodrle oblike z n-: nobeden poleg nibedsn, v Beli Krajini nibeden, nbeden, po disimilaciji dubSn (Ljubljana). O nastanku oblike razpravlja Škrabec v Jezikoslovnih spisih I., razlagal je, 1. da je oblika iz stare oblike Vubo-edbn%, da je to podobno opisana zveza kot marsikdo, ki izraža neko poljubnost, nedoločnost. Iz oblike Vubo-edbm> je nastala oblika bo-edbm,, hiat pa je jezik odpravil z metatezo: ob-edo-n. 2. Z drugo razlago pa je prvo zavrgel in je mislil, da je beseda nastala iz zveze obejueden. Musič je v Radu 1921 razlagal obliko najprej tako kot Škrabec, potem pa, da je ob- neke vrste predlog ali partikula, ki izraža deminutivnost v zvezi z glagolom, substantivom ali adjektivom. V poljšč. in shr. so oblike siv — osiv (malo siv), omladina, ob-\-eden pomeni sploh eden, poljubni, to kar sicer izražamo s circa (približno eden). Ramovš se je sprva odločil za 100 Škrabčevo razlago: obe ju qdan > *obdedon, *obedon zaradi akcentuacije, Široki vokal naj bi nastal pod vplivom oblike qdon (prim. G. pl. ž$n < < žčn po rib, muh, -g- po N. sg. ž$na). Vaillant v RES, X. in XI., hoče dobiti nikalni pomen iz zveze ni-bo-edon. Clenica bo je v tekstih pogosta kot enklitika. Vse te razlage izpričujejo nejasnosti. V XVI. stol. je dobila oblika svojo današnjo formo s funkcijo nega¬ tivnega pronomena. Ko pregledujemo razvoj oblike, se nam vsiljujeta dve vprašanji: 1. pomensko: ali je oblika izražala negativnost od vsega začetka, ali je bila sprva nedoločna, kot to vidimo v tujih jezikih. 2. morfološko vprašanje, ker je nerešena formalna plat. Obeden, noben so imeli za slo¬ vensko novo tvorbo med sla. jeziki, toda Ciril Miroev je objavil v Make¬ donskem pregledu VIII. enakšne tvorbe iz Vzhodne Makedonije: bo-edin v smislu nekdo in nikdo. Prav sedaj je ta makedonski govor v Stadiju, ko uporablja obliko v indefinitnem in negativnem smislu: podobna oblika je v moderni grščini: nav-eig : nekdo, nikdo; pride li kdo?: rjlde naveig; iz te oblike se tvorijo v Makedoniji adverbi z indefinitnim pomenom: bo- edneš, lekade. Poleg te oblike je iz drugih vzhodno makedonskih dialektov znana oblika Vuedin, prav tako Vubo (nekdo, nikdo), Vubade, pomen je isti kot pri bo-edin. Iz tega je razvidno, da je obliko Vubo eden en dialekt okrajšal v Vuedin, drugi v boedin. S tem je postala prepričevalna prvotna Skrabčeva razlaga, za sle. je treba rešiti le še vprašanje metateze. Škrabec je razlagal, da je prišlo do metateze zaradi liiata v bo-edin, toda pravega vzroka metateze ne moremo ugotoviti. Največjo vlogo pri metatezah imajo zagovori, napake, pomote. Moramo pa vztrajati pri obliki Vuboeden, zlasti ker je slovanščina tudi izven južnosla. pasu tvorila te vrste zaimke na paralelen način: češko: žadny, poljsko: žaden; prvotno so izvajali to obliko iz ne-že-edin, ker pa so bile vokalične razmere dokaj nejasne, je že Mi¬ klošič izvajal besedo iz izdati, kar pomeni želeti, žejali, iskati. Zveza z žqdati je izkazana v stp. žqdny. Indefinitni pronomen postane v nikalnem stavku nikalnica. Sestavljena fleksija adjektiva Določni adjektiv je sestavljen iz nominalne oblike adjektiva in iz anaforičnega zaimka ji, ja, je. Drugi ide. jeziki so ta način opustili, balt- ščina in slovanščina pa sta razvijali te oblike naprej. Zvezo adjektiva in anaforičnega zaimka je jezik združil v morfološko enoto. Ker pa je ta morfološka enota po številu zlogov obsežna, se prične krajšati. Lit. je v teh primerih ohranila dosti starega, ker so skloni, kjer je sla. izvršila kontrakcijo, še vedno jukstapozicije, medtem ko je sla. po haplologiji ali kako drugače izvedla kontrakcijo deloma že v prasla. Obenem s kontrakcijo je sla. spremenila akcentuacijo. Določna oblika adjektiva je doživela metatonijo. 101 Vzorec za prasla. fleksijo je sledeč: N. m. n. dobri,-]h, dobro-je; G. dobra-jego, D. dobru-jemu, A. dobri,-]b, L. dobre-jemb, I. dobromb-jiuib; Plur. N. dobri-ji, dobra-ja; G. d,obrb-jixi>, D. dobrorrvb-jvnvb; F. sg.: N. dobra-ja, G. dobry-jejq, D. dobre-jeji, A. dobrg-jg, L. dobre-jeji, I. dobrojg-jejg; Plur. dobry-jq, dobri,-jixi>, D. dobrami,-jimi,, L. dobraxi>- jixi>, I. dobra-jimi, Du. N. m. dobra-ja, f. n. dobre-ji, D.-L- dobroma-jima, G.-L. dobru-jeju. 2e v psla. so se te oblike začele spreminjati v dveh smereh: prva sprememba je izhajala iz dejstva, da so nekateri skloni za vse tri spole enakšni; zaradi tega se je nominalni prvi del poenostavil in izenačil za vse tri spole: po I. pl. *dobry-jimi v m. in n. nastopi ista oblika tudi v f. Ker je v tej obliki prvi del *dobry-, se ta del v nadaljnjem prenese v vse sklone, ki imajo v končnici -m-: D. pl. m. f. n. *dobry-jim , b, D. I. du m. f. n. dobry-jima; I. sg. m. n. f. *dobry-jimb. Ker je bil tudi element -ji- za vse tri spole isti, so tako nastale, za vse tri spole enake oblike (D. I. plur., D. I. du.) vplivale tudi na G.-L. *dobry-jixi,. Drugo spremembo pa je sprožilo dejstvo, da nekatere oblike dvakrat ponavljajo enakšen element: *dobru-jeju. Po haplologiji je jezik takšne ponavljajoče se elemente eno¬ stavno opustil: *dobrgjejg > dobrgjg. Na ta način je prišlo do fleksije, ki je izkazano že v stcsl. Popolnoma je fleksija že prodrla v češč. in polj., kjer ni nedoločnega pridevnika niti v nedoločni rabi. Predikativna raba je ohranjena v dan. ruščini, shrv., deloma v sle. (razlika le delno for¬ malna, sicer le akcentska), v splošnem pa je v sle. prevladala sestavljena fleksija. Medtem ko so v stcsl. oblike določnega adj. še vedno dolge, jih je sle, skrčila: m. *dobr r hjb > dobri (akcentuacija je bila na prvem zlogu), n. *dobroje, dobre v Briž. spom.: vuec^ne, v koroških govorih, v Mežici, Podjuni; v Rožu: dorg dd^o (ein gutes Werk), to stare Iglo, to sllopg, to ndvg kulti, živg, togstg s čistim H em > ki i e refleks za 4. V krajevnih imenih so relikti: Dobrepolje, Dovje < dolge, Velesovo. V današnji sle. se je za N. n. uveljavila nominalna oblika dobro, določna oblika se razli¬ kuje od nedoločne po proklitičnem členku ta in po akcentu. Gen. *dobrajego v sle.: 1. dobrega, 2. enklitično rabljena oblika je dobila akcent pronomina: dobregd. Ta je mogla ali ostati do danes poudar¬ jena na končnici, ali pa je akcent prenesla: 3. dobrega. Oblika dobrgga je redka, beremo jo le v EDP 1563: dobrejga, ki pa je morda dial. naslo¬ njena na teiga. V neakcentuirani poziciji se je e reduciral. Od Trubarja dalje so pisali dobriga do 1. 1849, ko je Luka Svetec v knjižnem jeziku uvedel reformo po obrobnih govorih. Vprašanje je sedaj, ali je ta -i- pri Trubarju iz e (tako Škrabec), ali je nastal, kakor je trdil Oblak, po ana¬ logiji na N., torej dobri, dobri-ga, dobri-mu itd. Oblak se je opiral na češko obliko dobreho in trdi, da bi pričakovali v sle. -e- in ne -i-. V centralnih 102 dial. je oblika dobriga nastala verjetno brez analogičnega vpliva sklonov z -i-, torej iz dobrega, predvsem če upoštevamo pogostne primere adjektivov kakor zlega itd. Po dialektih imamo pa še primere, kjer neakcentuirani 4 ne prehaja v i, pač pa v a, pa imamo kljub temu primere tipa dobriga: Slov. gor. dobriga. V vsakem takem primeru pa je -i- tja vnesen po velikem številu sklonov, kjer je -i- upravičen: dobrih, dobrima itd. Pravilna oblika je tudi v Rožu: dobraha, krivaha, poleg te forme še tepahd ali Ipdha, kjer je pa -h- sredi besede onemel, imamo nove kohtrakcije: Ipd, mo jaha ali moja. V D. se je prvotno dobrujemu po G. spremenilo v dobrojemu. V sle. imamo oblike tipa dobremu in z -akc. po pronominih: dobremu. Poleg oblike z 4, ki je osnovna oblika v sle. knjižnem jeziku in velja zanjo isto kot gori za G., najdemo pri Trubarju v adverbialni rabi tudi za¬ piske h dobrumu, -u- je nastal po vokalni harmoniji, pospešil pa je njegov nastanek še -m-, ki je okolico labiovelariziral. Podoben primer vokalne harmonije je v Rožu: dobromS, staromč, enako kot v pronominih njemu > > njomS. G. v Reziji dobraha, tudi v D. bi pričakovali obliko z -a-, imamo pa oblike z -i-: dobrimu, enako v Slov. gor.: G. dudbriga, pričakovali bi D. duobrimu, imamo pa duobremu, ddbremi (L.). Vsa ta neskladja si lahko razlagamo le kot nove tvorbe, ker vplivajo pri pronominih med seboj razni skloni, zlasti genitiv, dativ in instrum.: namesto dativa dobremu je nastal rezijanski D. dobrimu po I. sg. in plur. (skloni z -i-) itd. Drugi centralni govori so ta glas reducirali: dob^mu ali dgbpng. V gorenjščini se je končni -it- reduciral proti o-ju, najprej pod kratkim poudarkom, nato pa splošno. Obliko beremo prvič v cel. rkp. iz XV. st.; v Beli Krajini in centr. štaj. govorih se je končnica -emu obdržala: pametnemu, bedastemu {-e- je tamkajšnji refleks za kratki 4). V Prekmurju in v nekaterih vaseh pri Metliki imamo v sestavljeni fleksiji isti pojav kot v srhv.: udogo, iidomi, leipomi. L. prvotno: pri dobrčm, kakor pišejo še danes. V XVI. stol. je bilo običajno dobrim, tu in tam v zapiskih: pri dobrem ali dobrdm (4 = 4). L. se je križal z I. dobrim in verjetno se križa lahko I. tudi z D. (gorenjski govori). Oblika na -im se je v nekaterih narečjih posplošila, v prekm. govorih pa se razlikujeta L. na -om- in I. na -im-: z beilin kanom (enako Rezija). V Rožu omahuje jezik med dvema oblikama, največ je vplivala pronominalna fleksija kazalnega zaimka' fe, ta, to. Medtem ko je v L. še izkazana razlika med poudarjeno in enklitično rabo, je v I. pričela prevla¬ dovati poudarjena. V Duhovni brambi iz XVIII. stol. (Rož) beremo: dobriem, tiem. Tu in tam beremo tudi tu enklitične oblike, vendar to še ni dokaz, da bi se oblike mešale med seboj, nastale so lahko pod vplivom knjižne tradicije. 108 Pluralne forme se že iz prasla. razvijajo na enakšen način: dobrih iz *dobryjix’b. Oblike so ustvarjene po pronominalnih adjektivih in so lastne predvsem I., L., D. pl., prešle pa so tudi v I. sg. 2e v Briž. sp. beremo: mnozeh, železneh. V oblikah na -eh, -šmi je -e- vedno poudarjen; pri Tru¬ barju beremo: J deieteimi, i ofmeimi §henami, pri Dalmatinu z akutom: J tol^temi obisti, s laitnemi uiti. V Prekmurju imajo oblike končnico -ih, torej dobrih, dobrimi. Tam analogija po pronominih ni prodrla. V dualu se je izvršila običajno poenostavitev: dobre žene. G.—L. sprva *dobru-jeju > dobruju. V sle. so ohranjene dualne forme le v adverbialnih izrazih, pri Trubarju: od mladiu < *mladu-ju. Kakor pri pronominih imamo tudi pri sestavljeni fleksiji adjektivov mehko in trdo fleksijo: božejb, božeja, božeje. Adjektivi s sufiksom -jo- ali -ijo so označevali neke vrste pripadnost, svojilnost in so sami po sebi že določeni. V sle. so prešli v sestavljeno fleksijo in se strnili z anafo- ričnim zaimkom: *bož&jE>-fje>, vendar se po kontrakciji oblike ne razli¬ kujejo. Akcent: bčžji < božji, i. božjd > bgžja. Oblike so stare nedoločne oblike. Od teh form se po akcentuaciji razlikuje v jeziku še metatonirana oblika, ki je ohranjena v nekaterih zvezah: božja pot, božji grob < *božb- jaja, božbjbjb. Do kolebanja v akcentu je prišlo, ker sta po redukciji pol¬ glasnikov določna in nedoločna oblika sovpadli. M. oblika božji je nastala pod vplivom fem. (gad : gadji < *gadbjb J r jb; krava : kravji; divji < divji ali divji kot lučki ali lučki, iz divji je tudi gor. dgwo). V f. sg. je struktura oblike podobna kot v G. im L. du.: G. *dobry-jejq, D. *dobri-jeji, I. *dobrojg-jejg. Po haplologiji izpade v psla. prvi zlog pronomena. G. dobre: žene, do te oblike je prišlo tudi v zvezi z zaimkom ta. V D. in L. je praviloma oblika *dobrči, v koroških govorih doroi, tudi v starih koroških in sosednjih štajerskih tekstih. Dial. imamo oblike na -ei v savinjskih govorih, v centr. dial. in v knjižnem jeziku pa -i (žle Trubar) po nominalni fleksiji. Staro obliko je skušal spet uveljaviti v knjižnem jeziku Levstik, pa se ni obdržala. Pri pronomenu je drugače, tam je razlika ti: tej upravičena po funkciji. Istr. *dobrojg-jejg > *dobrg- jejg je v sle. popolnoma sovpadel z nominalno obliko. Nevtr. oblike se razlikujejo od mask. le v N.-A. Oblike mehke fleksije božje, moje so ohranjene v vseh dialektih, razen na Štajerskem, kjer je prodrla ista analogija, ki je nekoč dobrš prevedla v dobro: Sle. gor.: ordečo za rdeče, to mUjko je še žgečo; te oblike najdemo tudi v sle. knjigi XVII. in XVIII. st. — V pl. je danes pri vseh oblikah v knjižnem jeziku končnica -a, še v prejšnjem stoletju pa so pisali oblike s končnico -e iz fem. fleksije, ki se je v teh oblikah že zgodaj uveljavila; oblike na -e je pisal že Trubar, za njim pa Hren: io ie te negove uita odperle; Schon- 104 leben: lete naShe piSma, enako Skalar, Basar, Rogerij, pri Skalarju je tudi subst. s končnico -e: ie padel na Suoie kolene, na Kor. in Gor. še danes lepe mesta. Do Levstika se je oblika obdržala v knjižnem jeziku (Prešeren: dekleta zale), šele Levstik je uvedel v knjižni jezik etimološko upravi¬ čeno obliko. Mnogo adjektivov je v sle. nesklonljivih in služi ena in ista oblika za vse spole, števila in sklone, mnogo pa jih je v zadnjem času dobilo nove sufikse in pričelo flektirati. V XVI. st. je bila še živa beseda sovraž (kakor stcsl. ceo6odb), današnja oblika sovražen ima sufiks razen tega pri¬ čenjata flektirati nekdaj nesklonljivi besedi tešč in žal (že pri Prešernu beseda žala). Na drugi strani pa je pričel jezik smatrati nesklonljive pri¬ devnike za adverbe; mnogi teh pridevnikov so izposojenke iz nem. v XVI. st. n. pr. falš — oni So eni falSh preroki; redle < nem. redlich (-i> -e) — zhlovik je bil redle (Trubar), Sta bila lipa, zhiSta inu redle; iz bav. dial.: žiher, ledik, fraj, fertik, žleht (tudi žlehten), všeč poleg všečen (k nem. minschen). Pridevnik zal, zla, zlo flektira v sle. na tri različne načine: 1. po nomi¬ nalni fleksiji. Nevtr. *z , blo > zlo se uporablja subst. in flektira nominalno ali po adj. fleksiji. Krelj: odSla, pred Slom,; Trubar: Slu, v slei; Hipolit: K pdSlu ity, današnji dolenjski in notranjski govori, enako knjižni jezik. 2. Pridevnik flektira v določni obliki po sestavljeni fleksiji: *zilbjb > zali. Ker se oblika zdli fonetično razlikuje od oblike zel, je pričel jezik smatrati obe obliki za pomensko različni. Pravi pomen sta imeli obe obliki še do XVIII. st.: saaliga hudizha; preko pojma zali vojščak je dobila beseda pomen krepak, močan, odtod lep. N. nevtr. zlo flektira lahko tudi po sestav¬ ljeni fleksiji: *z-blajego > zlega. Iz te fleksije so nastajale nove tvorbe. V vseh cas. obl. je bila osnova skupina zl-, analogično po drugih adjektivih je iz tega nastala nova tvorba za določno obliko adjektiva: N. m. zli, G. zlega; v enklizi je prvotna akeentuacija ohranjena: zliga, sicer zlčjga. 3. Ce pa je jezik občutil v G. končnico -a (zleg-a), je razvil iz te nove osnove obliko zlego, zlega ali zleg , zlega. Obliko N. zleg beremo v Trubarju, Krelju, Jurišiču in Jankoviču (sredi XVII. stol.), Rogeriju, Gorjupu (Savinjska dolina), Repežu; G. zlega v Trubarju, Dalmatinu, Skalarju, Janezu Sveto- kriškem, Rogeriju; G. zleiga (sleiga) v Trubarju, kor. XVIII. st. (sliega), Krelj-Juričič tudi sliga. D. Sleigu v Trubarju in Hipolitu; v L. adjektivno v Sleim pri Trubarju, Krelju, Jurišiču; Znojilšek: v Slim, Trubar tudi: v luim Stegu, Dalmatin : v Sem Slegi. I. adj. zlim v Dalmatinu in Trubarju poleg subst. Slegom v Dalmatinu, Tulšeaku, Schonlebnu iin kor. tekstih. Substantivno rabljena je oblika tudi v pl.: V Dalmatinu in v Katekizmu 1595 beremo: »Ji Slegi; Pohlin: iS velikim Slegami. 105 Stopnjevanje Poleg nominalne in sestavljene fleksije adjektiva je potrebno pri adjektivu omeniti še eno morfološko dejstvo, ki izvira iz adjektivovega pomena. Adjektiv označuje lastnost, ki pa je lahko izkazana v večji ali manjši meri. To stopnjevanje lastnosti je izraženo s posebnim pojavom v morfologiji adjektiva, s stopnjevanjem. Prajezik je poznal dve stopnji, pozitiv in komparativ, superlativ pa je nastal pozneje. Ker pomeni le neko relacijo komparativa, je nastal s posebno sufiksacijo ali prefiksa- cijo komparativa. Ide. komparativov formant je bil *-ies/ids/iis, ki se je pritaknil na adjektivov koren. Formant je nastopal v fleksiji v različnih prevojnih stopnjah: v cas. gen. (N. in A. sg. itd.) v reducirani prevojni stopnji, v cas. obl. (G., D., L.) pa v normalni prevojni stopnji. Bistvo tvorbe sla. kompa¬ rativa je torej v vokaličnih spremembah v formantu, poleg tega pa obstoji še sekundarni način tvorbe z nespremenljivim osnovnim elementom. Če pri prvem načinu izpustimo vezni vokal, dobimo koren, pri drugem načinu tvorbe komparativa pa je deblo nekakšna nesklonljiva oblika: n. pr. dobre- (prvotno I. sg.); po tem drugem načinu se je tvoril komparativ torej iz adverbov. Podobna je tudi tvorba poznejših sla. pozi¬ tivov, ki so nastali iz prislovov: sicer — siceršnji: danes — današnji itd. N. sg. m. *mold-jds > psla. *mold’b, stcsl. MJiaotcdo; N. sg. n. *mold-jos, stcsl. MMUicde: F. *mold-is-i (-i kot pri stcsl. mji^huu, aJiduu), vendar imamo namesto pričakovanega *mladb-si obliko MMMdbmu- Obe spre¬ membi v konzonantizmu oblike (-id- namesto -d- in -š- namesto -s-) sta analogični po ostalih oblikah: -id- iz mask. in nevtr. oblik, -š- pa iz cas. obl., f. flektira po -ja-deblih, odtod G. mlaidbšg, D. mlaidbši. V N. sg. m. je že stcsl. izvedla določno obliko z anaforičnim zaimkom: MJia.Mduu, pri drugem tipu dočprbU- Adjektivi s sufiksom -%fes (bivša u-jevska debla: n. pr. saldus, psla. > slad'b) so dobili sufiks pozneje, komparativ, že preje stvorjen k u-j evskemu deblu, pa je ostal: k * soldih stcsl. komparativ s laidbjb, f. slaidbU; psla. *vysokr>: m. vyšbjb , n. vyše, f. vyšbši. Na drug način se tvorijo komparativi z osnovo *dobrš- (iz adverbov): *dobrčjb, oblika je vplivala na komp. mlaždb, ki je dobil po njej anaforični zaimek; n. *dobreje, f. *dobrdjtši kot mlaidbši. Komparativ flektira prav tako kot določni adjektiv : mlaidbjb — — božbjbjb. V sle. sta se ohranili obe prvotni tvorbi, le da sta se med seboj pome¬ šali: *gladšj£ J rjb (določna oblika) > *glajji, nevtr. * glad’e > glaje, huji, huje; mlaji, mlaje; reji, reje (redek) na Štaj.; slaji, slaje; trji, Irje; po drugi tvorbi: *Icratbjbjb > kračji, n. krače, Htibjbjb > lažji, N. n. lažje, 106 adv. laže (prvotni nevtr. nominalne oblike). Stara oblika je ohranjena v adverbih, ki se pa v živem jeziku že mešajo z običajno obliko za nevtr.: nižji, niže, ožji, ože, težji, teže; meiji, meče, visok: *vyšbjbjb > višji, više; širok: *šifbjbjb > širji, Ur'e, po razcepu palatalnega r’ > širje; gorak, gor ji, tanji, man ji : tudi palatalni n se je v nevtralnih oblikah razcepil; bolji, bolje (< *bol’bjb, bol’e); *vet’bjbjb > večji, n. vele, kasneje večji, večje. Le v adverbialni obliki je ohranjeno na Koroškem in Štajerskem: *pbrv-ie > pr(v)Ve, štaj. Prleki, Prlekija; globlji, globlje, ljublji, Ijublje. Adjektivi na -%fes so pozneje tvorili nove komparative, kjer je bil za osnovo novi pozitiv: globočji, visočji. Za tvorbo komparativa sta se iz vseh teh oblik razvila naposled dva tipa: prim. m. hud, komp. huji, fem. po cas. obl. hujši (stcsl. xoyotcdHUU), n. hujše ali huje; enako m. bolji, f. boljša k cas. obl. boljšega. Jezik je seveda posplošil en način tvorbe, čut za osnove, ki so bile v tem primeru upravičene, je zbledel. — Če odbijemo v N. m. končnico -i, dobimo osnovo huj-, po odbitju elementa -ega v cas. obl. pa dobimo hujš-; zato se pričneta v fleksiji posploševati na eni strani osnova nominativa, na drugi osnova cas. obl.: poleg oblik huji, huja, huje, hujega tudi hujši, hujša, hujše, G. hujšega, D. hujšemu. Pri posploševanju oblik tipa huji je vplivala tudi analogija tvorbe druge psla. vrste komparativov iz adverbov: dobre ji, dobrejšega, f. dobrejši. Pri novih oblikah je prišlo do raznih tvorb: drag — *dražbjbjb > dražji, n. draže, f. dražši, G. m. n. dražšega; po analogiji so prevladale oblike dražji, dražje, dražja, G. m. n. dražjega. Na drugi strani so se posplošile oblike z osnovo iz cas. obl. : -ši, -še: lepši, slabši, .ljubši. Posebnost je komparativ besede kratek: prvotni komp. kralji, krače, s sufiksom -ši *kračši, kar se je asimiliralo v *kraši, od tod krajši s pre¬ hodnim j med a in š. Adverb komparativa je bil v sla. po večini iz drugega psla. tipa (A. sg. n.): dobrdje, kasneje, pozneje, hitreje, v starih tiskih tudi lasheje. Fem. oblika je prvotno končnico -i v N. sg. nadomestila z -a: hujša, rajša. Pri besedi *vqtbši, večši se je izvršila disimilacija v vekši, enako k višji dial. vikši. Poleg teh enostavnih komparativov imamo dial. tudi tako imenovane podvojene komparative: stare komparativne končnice so dobile še enkrat končnico -ši ali -ji: Ijubljiši (Trubar, Dalmatin), leSheShe pri Trubarju, Dalmatinu, Skalarju, Schonlebnu; Dalmatin: niShiShi, češčeše namesto češče, bližiši, vozili ~ vožiši, pogosto višiši. Oblike so žive po kor. in gor. govorih: Rož — drgišv < * drag diši > drajejši > drajši, tudi u3XČoj,šd, kjer je za osnovo prevzet pozitiv (lahkejši). — Komparativ stdrejši k star imamo v tej obliki še na Koroškem, v Beli Krajini in v Prekmurju. V XVI. st. se je reduciral element -ei-, zapisano imamo obliko stariši. Pri 107 Trubarju in sovrstnikih flektira oblika kot adjektiv s pomenom roditelji: mojih stariših, mojim starišim. Substantivizacijo imamo šele pri Rogeriju; oblika mlajši pa že v Trubarju flektira kot substantiv: moji mlajši, mojih mlajšev, z mojimi mlajši, seveda le, kadar pomeni beseda >učenci Kristusovi«. Nekateri adjektivi tvorijo komparativ z opisovanjem z besedico bolj, več. Superlativ je pravzaprav le neka relacija komparativa, ker pomeni več ali manj tega, kar izraža komparativ. Obliko tvorimo z opisovanjem. Pred komparativ postavimo členico naj-: najlepši, najljubši. Členica ima sprva obliko na-, -j je deiktična partikula (kot pri adverbu tukaj): naj¬ lepši. Trubar ima dvakrat na bolShe, obe besedi piše narazen. Clenica na¬ je predlog ali prefiks na, razširjen pri mnogih besedah: naj, nad, na-piti se itd. in pomeni intenzivnost, polno mero dejanja, n. pr. velik, komp. večji; tisti pa, ki je še večji od večjega je največji (nadvečji). Superlativ z na-, naj- tvorijo v Reziji, na Koroškem, v Slov. goricah, Prekmurju in Beli Krajini, ostali govori pa tvorijo superlativ z besedico nar, ki jo loči od komparativa vmesni ta: ner ta StariShi. Obliko ner razlagamo iz *ne- iejne-go v relaciji do komparativa), po rotacizmu v ner. Relativno členico že je dobila lahko tudi zgoraj omenjena intenzivnostna partikula na-že > > nar. V centralnih govorih se členici med seboj mešata, največkrat sta reducirani v nor. NUMERALE Prvotno ide. štetje je bilo decimalno, z razširjevanjem Indoevropcev v Orient je prišlo verjetno do križanja z duodecimalnim sistemom. Poleg teh dveh sistemov je delno zastopan tudi vigesimalni sistem, ki je udo¬ mačen tudi v rezijanskem dialektu. V vseh ide. jezikih je štetje precej primitivno, najprej je deset imen za ednice, od ena do deset. Prvo ime — ednica — flektira kot adjektiv, oz. kot pronomen, razen tega razlikuje spole, naslednja tri imena so sub- stantivi, imena od pet do deset običajno ne flektirajo in imajo v splošnem isti značaj kot prvi člen v kompoziciji. Ime za število je bilo v sklopu kot prvo ime, z njim so naštevali vrste ostalih imen. Pri višjih številkah je ednica pred desetico: dva krat deset, tri krat deset. Pri označevanju imen med deset in dvajset, dvajset in trideset stoji ednica pred desetico ali za njo. Višja enota je stotica, ime sto je etimološko zvezano z deset; pozna- menovanje za enoto tisoč pa nima z ostalimi oblikami ničesar skupnega, kajti do te višje enote je prišlo šele v civilizaciji. — Števniki so neke vrste abstrakta prvotnih konkretnih imen, n. pr.: nem. Finger je etimološko v zvezi s pet — *penq u e. Vsak narod si je sprva skušal pomagati s tem, da je število opisal s prsti na rokah, z gestikulacijo. Iz tega razumemo, da 108 je število za osem dual: dva krat po štiri — gr. okvco; osnovna enota je prav tako postalo število prstov na roki: pet, deset, od tod stvn. zehand, t. j. dve roki. Seveda vseh teh momentov danes ni več mogoče točno ugotoviti, jasno je le, da so eksistirali. Deloma nam razvoj pojasnjuje stanje v jezikih primitivnih narodov: Bantu jeziki imajo n. pr. le dve števili, vse ostalo opisujejo z izrazi dosti, mnogo, sila itd., ali enostavno z množino. V stcsl. slede v sklopih ednioe deseticam, med deset in dvajset so to predložne zveze: d%va na desqte itd., imena pa so se v ide. jezikih lahko vezala med seboj na različne načine Sti.: ekddaša (11), dvadaša (12), tragodaša (13), calurdala (14), pancadaša (15); enako gr. £V<5 sxa, dcbdena, rgslg y.al dexa itd., pozneje tudi tgeiodena ali dŠKavgelg, tudi dtnavevvageg, tudi današnje novogrško štetje je takšno. Lat. undecim, st. germ. — got. ainlif, ticalif : [ireistaihun (taihund-zehand = 10), podobno lit. venudlika, dvglika (-lika, -lif pomenijo isto, kar ot-Ukh, ostanek, *leiqV). Podoben primer je tudi v štetju desetic: sti. vim&ati (20), trirnšat (30), šaštih (60); gr. iievzr)xovvn, §^r/xovva, efidop/rjiiovva. S tem v zvezi- je tudi štetje v francoščini in italijanščini: it. sessanta, ottanta, isto je v francoščini do XVII. st., kasneje je prodrlo štetje iz vzhodne in severne Francije, po katerem je šestdeset n. pr. višja števna enota duodecimalnega sistema: soixanle, soixante-dix in tudi vigezimalnega sistema quatre-vingt, quatre-vingt-dix. Podoben, toda obraten primer je v sla. edinole v ruščini: deeanocTO — devet od sto. V sla. je štetje anic izobraženo kot v ostalih ide. jezikih: *jedbni> na desqte, dftva na desgte. To štetje pa se je v razvoju spremenilo, razvoj sklopov je sprožil do danes oblike, pri katerih se ne zavedamo več, da so to nekdanji sklopi: enajst itd. Razen tega je enica lahko pred osnovno višjo enoto ali za njo. Slovenski način štetja (n. pr. enaindvajset) nima nič skupnega z nemškim, v ide. so možni vsi načini in so vsi jeziki štetje po svoje preobražali. Slovin. n. pr. jadčn-a-dvazigsca, st. č. jeden a dva- desati in šele od XV. st. č. dvadesati jeden. Do te spremembe je prišlo po višjih števnih enotah, najprej so navedli višjo števno enoto, za njo pa nižje. V dobi civilizacije, ko ,so pričeli z blagom trgovati v večjem obsegu, se enica manj uveljavlja kot desetica, sle. pa je obdržala konzervativno ednico pred desetico; podoben primer je tudi v drugih ide. jezikih, n. pr. keltsko 36: sd trichat (6—30); 292: a ddu (2) nochat (90) ar (k) dib (dvema) cčlaib (stolicama). Desetica je s stotico etimološko povezana: za deset je ide. izraz *dek’rp(t), sti. dala (20 -vimšati). Z elementom -t ali -d je jezik izražal abstrakcijo. Pri besedi sto je prvi element v redukcijski prevojni stopnji 0: (d)k’rp,tom, obliki deset in sto se tako med seboj razlikujeta le po obrazilih in po različni prevojni stopnji: *desqtt> : svto. 109 Kardinale Števnik j-e dim, ima dve varianti, s prejotacijo in brez nje. Sla. ozna¬ čitev števila 1 je sestavljena iz ed-im. V prvem delu je nekakšen prono- minalni element (lat. ecce), -im, je adverbalni adjektiv, sicer v zvezah inorod, inostranec, inozemec, inako, inače s pomenom: drugače nego običajno, drugi s pomenom demonstrativa in ne števnika (alius), števnik je le v zvezi ed-im,. Oblika e d, im, pove, da je ta enota povsem drugačna od ostalega (prim. kraško: mi druži). V enklizi je prišlo do redukcije: en. Fleksija je danes zložena, adjektivna, prvotno je bila pronominalna (prim. pronominalne adjektive samb, mbnogb). V sle. dial. je pronominalna le še rez. dnohd. Poleg ene oblike za N. sg. f. sta bili v sle. dve obliki za N. sg. m.: *ed'tn'b, e dim poleg .j e din. Obliki sta se pomensko zdiferencirali, prva pomeni števnik, oblika edini pa en sam, unus solus et toius, po poreklu pa je le ortotonična oblika števnika *jedbnb in ima zato intenziv¬ nejši pomen kot števnik sam, flektira adjektivno. Za števnik dva sta v N. dve obliki, m. *dbva, f. n. *dbvš, fleksija je v psla. pronominalna: G. *dbvoju, D. I. *dbvema. V sle. so iste spremembe kot pri dem. ta, la, to: v dol. XVI. st. je še zapisano dueiu, dueima, (Trubar: vtiu dueiu listu), kasneje pa je kot pri vsakem dualu nastopila pluralizacija. Isto fleksijo ima tudi oblika oba: ie nyu obadva prebodel Skuš’ nyu obeiu trebuh (Dalmatin, Mozes 137 a). Pluralizacija se je nato najprej izvršila pri zaimku, števnik pa je ostal sprva še vedno v dualni formi: od Svoih dve ju krajleu (Dalm., Biblija), naposled pa je tudi oblika dueiu podlegla, danes imamo obliko dvšh. Isto velja za oblika *dbvema, ki je še danes v dial. ohranjena. Čim pa je nastopil plural v G.-L., se je začel pluralizirati tudi dativ: dvem, obem. Dial. imamo še nekatere posebnosti. Poleg oblike dveh imamo obliko dve juh. Tu je pl. vplival neposredno na dualno obliko, vzorec za tako tvorbo je v pronominalni fleksiji. Obliko piše tu in tam Trubar, pozneje je dial. prišlo do redukcije: dvejih, dol. ponekod dvši/i/dx < dvejih. — V kor. tekstih XVIII. st. beremo obuh poleg obeh. Oblika v sla. ni osamljena, poznamo jo iz stare češč., polj. in rušč.: Č6yX- Oblika obuh ni nastala po kontrakciji, pač pa po analogiji, ker so za končnico G.-L. du. smatrali -u. Števnik tri je flektiral prvotno substantivno po i-jevski fleksiji: psla. N. m. *trbje, f. tri; G. tr-jh, D. ir mb, A. tri, L. trbXb, I. trmni. V cas. obl. so oblike enakšne za vse tri spole. V sle. flektira števnik tri pod vplivom fleksije števnika dva. — V N. m. bi pričakovali obliko trije, pa imamo trije, pri tem je vplival A. in fem. oblika, poleg te se uporablja v N. m. tudi oblika tri. V G. in L. ir šli je končnica ista kot v i-jevski sklanji. Dial. se oblike G., D., I. uravnavajo po N.: trijeh, trijemi: vse polno teh oblik je v Trubarjevi dolenjšeini: ume j leteimi tryemi. Pod vplivom oblike 110 dvej.idx je nastala oblika trepx: bom v’ trejih dnevih (Evangeliji inu listuvi 1715). Kardinale Miri je substantiv: stcsl. četyre (konzonantsko deblo), lit. keturi, sti. catv&rah, gr. všvrageg. Poleg te oblike je bila v prajeziku še oblika *ibtyre, gr. dial. movgeg, lat. quattuor, stir. cethir: te oblike so do zgornjih v prevojnem razmerju. V sla. jezikih so izkazane obojne oblike. Prva forma je v stcsl., v big., shrv. in ru., druga oblika se je ohranila na zapadu, v polj., češč., slovašč. in sle. Oblika štiri je pravzaprav f. ali n. oblika, oblika za m. bi bila štire, namesto nje imamo štirje pod vplivom števnika tri, trije (štiri, štirje). Fleksija je prav taka kot pri ostalih štev- nikih, danes po pridevniški: G. štirih, D. štirim, A. štiri, L. pri štirih, I. s štirimi. — V nekaterih dial. se tu in tam i pred -r- asimilira v -e-: štičri v notr., gor., na Krasu, v Vipavi, pri Krelju in Janezu Svetokriškem. V G. imamo poleg oblike štirih tudi obliko štqrox (Ljubljana itd.), kar izkazuje naslonitev na oblike: p(tih, šgsiih itd. Ista fleksija velja tudi za števnike od pet do deset, čeprav so bili vsi ti sprva indeklinabilip. Ti števniki so sla. nove tvorbe. Iz ide. bi priča¬ kovali *penq u e > *pqke ~ pqče, sti. pahca, gr. nsvve, lat. quinque, za šest pa po različnih asimilacijah *še, ide. *sjie/c’s, q.ek’s, Avesta xšvaš, gr. e£, lat. sex; za sedem : ide. *septrp, sti. sapta, gr. ejrrd, lat. septem, v sla. bi pričakovali *setb; osem: ide. *ok’lo(u), sti. aštau, gr. ozroi, lat. odo, got. ahtau, sla. *osta; devet: ide *eneqen, napi, sti. nava, gr. *švJ = a v ion. eiva-zooioi, lat. novem, got., stvn. niun, sla. *novt; deset: ide. dek’m, sti. daša, gr. deza, lat. decem, got. taihun, sla. *desb. Namesto pri¬ čakovanih oblik pa imamo v sla. oblike: pqtb, šestb, sedmb, osmb, devetb, desqtb. Osnovni korenski elementi so glasoslovno ohranjeni, glavne izpre- membe so v končniškem zlogu. Oblika pejt je izkazana še v sti. panktih, lit. penktis. Razlika med obema ide. oblikama je v tem, da pomeni padca pet posameznih delov, pqtb pa enoto, ki je nastala iz teh petih delov, torej neke vrste abstraktum (končnica *-ti), prav tako šestb itd. Oblike sedmb, osmb pa so se preobrazile pod vplivom vrstilnih števnikov, ki se tvorijo s sufiksom -o, -to, -vo, n. pr. quinque, vrstilni števnik: quintus, gr. niunrog septem : septimus, odo : odavus (sufiks *-vo-). Za septem je ordinale septimus, gr. efido/nog, sla. sedm^jb > sedmi, od tod kardinale sedmb, enako osmi : osmb, desetb, ordinale gr. dezavog, pod vplivom deset je nastala tudi oblika devet, ki je nova tvorba. Nejasno je, kako se je razvijal element -eu-, ali v tavtosilabični ali v heterosilabioni poziciji (*neq.os > > novh). Začetni d- je nastal pod vplivom oblike desqtb, ki je vplivala na prvotno *nevqtb; n- in -t- sta se v sla. asimilirala, lit. pa ima še prvotno obliko nevimtas, st. pr. nevimts. Končnica *-qtb je nastala pod vplivom vrStilnega števnika. Preobrazbe so nastale že v zgodnji psla. dobi. — Števniki od pet do deset dalje flektirajo vseskozi kot adjektivi, le N. in A. 111 sta substantiva, zato mora biti substantiv ob njih v partitivnem G. Čim pa oblike flektirajo, so števniki pridevno rabljeni: šestih mož, z osmimi ženami, z devetimi otroki. Števnik deset je flektiral prvotno kot konzonantno deblo: *desqlu v N. pl. desgte, G. desgt-b, v du. d%va desgti, danes flektira števnik deset kot števniki pet, šest itd. : G. desetih kot dobrih; L. sg. na desqte je tvoril števnike od enajst do vključno devetnajst: jedin-na-d(e)s(q)t(e). Ker je bilo število zlogov preveliko, se je drugi del pričel skrajševati na nenor¬ malen način, vsi trije vokali so se reducirali: *-nddst > najst, kar je sedaj nekakšno obrazilo pri števnikih od 11—19; nekatere oblike imajo dva akcenta, zlasti 13 in 14. Ti števniki niso kompozicije, pač pa jukstapozicije; zveza s subst. je ista kot pri števniku pet: enajst mož, petnajst mož; dva¬ najstim možem. V starih tekstih so ohranjene druge, neslovenske zveze, ki so vdrle iz različnih tujih predlog: Krelj-Juričič Sredli So niega DeSet Mosh, poleg: ga je predlo DeSet Moshi. Trubar: povej te dvanajst Shtuke (suženjski prevod iz nem. — Shtuke je vezano pri Trubarju neposredno na glagol). Po romanskih tvorbah je nastala sle. tvorba: dvanajslsla (Megiser in Alasia da Sommaripa), beseda pomeni nedeljo dvanajstih apo¬ stolov, tvorba je deloma razumljiva iz sla.: dnvanades^tes^la, danes še na Kor. reducirano v dvanajsta. Prav tako se tvorijo desetice: dtva-desgti se skrajša v dvadeset, kar je razmeroma pogosto pri Trubarju. Na Primorskem so obveljale oblike tipa dvajseti, kot je zapisano v starih tekstih, danes dial. dvajsti na Krasu, v Reziji, v Slov. goricah, drugod se končnica reducira (centralni govori, Ljubljana); tri-desqti > trideseti, oblika je skoraj splošna pri Trubarju, vendar pozna tudi že obliko trideset, kjer je po moderni vokalni redukciji odpadla končnica; v Sle. gor., Brdih pri Gorici govore tristi, v Rožu t^ddisto. Tudi štirideset se je razvilo iz prvotnega štirideseti. Od štirideset dalje štejejo kor. in rez. govori ne več z deset, pač pa z red. Kor. štirred pomeni štiri redi ali štiri vrste; izraz je iz poljedelskega življenja: v vrste po deset polagajo snope, v vsakem redu je po deset snopov; štetje se razvija do sto po tem principu. — 50: *pqtb des^tj>, pqtb je subst. in pomeni pet desetic, desgt-b je zraven kot G. pl. Sklop ni jukstapozicija, beseda je le redko kje ohranila dva akcenta, prevladuje akcent na glavnem števniku. Rez. pater du, kor. pqtrqd, -rqd je še stari brezkončniški genitiv. V Reziji se je razširilo vigezimalno štetje: štirredi, paterdou, trikrat dveisti, 70 — trikatdveisti anu deset, 80 — štirkat dveisti, 90 — štirkat dveisti anu deset. Pojav je zelo redek, v sle. imamo te oblike le v Reziji, zato so mislili, da so tujega izvora. Toda sosednja furlanščina takega štetja nima, obstoji pa podoben način štetja v vzhodni francoščini, kjer jo razlagamo iz keltščine, Kelti pa so živeli tudi v Karnskih Alpah. Vendar je verjetneje, da je štetju služila za podlago neka osnova, denarna ali kakšna druga. 112 Rezija in Beneška Slovenija sta bili teritorija beneške republike, kjer je bil beneški dukat vreden 20 denarjev. Ta dukat je bil števna enota in na tej osnovi se je preobrazilo rezijansko štetje. Podobno je tudi holandsko štetje (denarja) vplivalo na števne sisteme v nekaterih holandskih kolonijah. Števnik sto flektira kot nevtr. o-jevska debla: ed. *sbto — mesto: du. s’bte, dvestš, polj. dwiešcie; pl. *Sbta: trisbta; g. pl. č. petset, r. HHTbcor■ V sle. je ohranjen le N. sto. — Zaradi lit. širhtas bi pričakovali v sla. obliko *sbto, svojčas so mislili, da je beseda izposojena iz skitščine. Nadaljnja višja stopnja štetja je števnik tisoč: oblika je v sla. jezikih izkazana na dva načina: 1. *tysQt’a in 2. *tys$Va. Beseda tisoč ni prajezi- kovega porekla, kar je razumljivo iz ekonomskih pogojev družbe: gr. shrv. hiljada, lat. mili e < *misle; sla. oblika je germansko-baltosla. nova tvorba: got. thusundi, stvn. dusunt, nvn. tausend; st. pr x tusimtons (A. pl.), lit. ttikstantis. V vseh oblikah je najti nek koren *tii-, v drugem delu besede je *-sgt-, ki je v zvezi s sto , prim. st. pr. simtous im lit. širhtas »sto«; koren *tu izraža napetost, nabreklost, množico (isti koren je v besedah tvor, tvora in tur, tura). Oblika *tysgt’a flektira v stcsl. kot ia-deblo: tpsgšta, v r. tys'ača, čak. tisuča. V sle. se je ohranil samo G. pl. tisoč (od zvez pet tisoč itd.), ki je postal nekakšna nesklonljiva beseda. Trubar piše obliko na dva načina: ty^ozh (y je pri Tr. včasih znak za i, torej tisoč) ali tiSSuzh za tisoč, raz¬ likovanje je isto kot pri pojavu akcentskih dublet mlin : malin; ena oblika je doživela le prvo metatonijo, druga pa še drugo, sekundarno, analogično metatonijo. Oblika tysqt'a je verjetno variacija v fleksijskih kategorijah, pri Tr. pet ty$ezh v Test. 1557, str. 42. Ker se je beseda zelo malo uporab¬ ljala, je postala indeklinabilna. Razen tega je bil naš promet vedno odvisen od sosedov, od Nemcev (Bavarcev), Romanov ali Madžarov, pa smo pri tem sprejeli tudi njihovo poimenovanje. Tavžent je izposojenka iz sred. 12. stl. iz srednje visoke nemščine, v vzhodnih dial. je madžarska oblika ezer rodila naše jezer (danes kot G. pl.). Zaradi iste oblike je prišlo do zveze z našim izrazom jezero, obliko pozna že Trubar: tim Shtirim Jezher, Test. 57,121. Če se izraz tisoč uporablja v cas. obl., flektira kot števmiki od pet dalje po sestavljeni fleksiji: govoril je tisočim zbranim. Ordinale Ordinale za eden, ena se je glasil v psla. *pbrvb. Koren *pbr- pomeni: tukaj spredaj, pred. Kakor vsa ordinalia v sle., tudi oblika prvi flektira po adj. fleksiji. V kor. provo se je polglasnik labiovelariziral do stop¬ nje o-j a. * Sla. ordinale za dva je *m>torb < ntor, formant -tor/-ter- izraža raz¬ merje med dvojicami. Oblika je ohranjena v subst. torek in v kor.-gor. vtore jutro, sicer pa se je kot ordinale uveljavil pronominalni adj. drug. Morfologija 8 113 Ordin. za tri: *tretbjbjb > tretji, dial. Ir e ki ("Gor., Selška dolina, Tol¬ min: an treči), od tod treča v Vipavi, na Krasu in v juž. Primorski. Na enakšen način se tvorijo vrstilni števniki od pet dalje: priti (Kras, Gorenjska) : peti. Diferenciacijo v akcentu pojasni metatonirana oblika k pet — mlad, kjer sta dve obliki: mladi in molodčj (— mladi). -§- v p$ti je nastal v prvotno neakcentuirani poziciji. V Reziji so števniki od štiri dalje tvor j eni s sufiksom dni, -tn'i: šter-tn’i, petn’a, šeisria, soedendna itd. 2e psla. je imela poleg oblike deseti tudi obliko desgtbmhjb, v Reziji se je -t- asimiliral. Od deset dalje so se tvorili vrstilni števniki na dva načina-, po prvem si sledita ordinate -j- na desqte: pbrvbjb na desqte, po drugem načinu pa je zaporedje kardinale -J- na desqtbm>: jedtrnb na desq- tbnn. V sle. je prva tvorba pogosta pri Dalmatinu: *na zhe trinajsti dan, v oSmimnajStim lejti. Običajneje pa je vrstilni števnik zadaj: enajsti. V sle. se je razvilo novo razmerje: kardinale predstavlja nedoločno, ordinale pa določno obliko s končnim: i-jem: trinajst : trinajsti; petnajst : petnajsti. Ker se je večina teh oblik končevala na -ti, je tudi k sto nastala oblika stoti. Ordinale k besedi tisoč se skoraj ne uporablja in ni verjeti, da bi bila beseda tisoči odraz živega govora. Distributivum Distributiva (razdelilni števniki) označ.ujejo posamezne vrste, pri čemer ni važno, ali so posamezni členi enakšni. Oblike so dvojne vrste: enojen, dvojen poleg dvoje, troje itd. Medtem ko je bila prvotna raba le adjektivna, so to danes v sle. nekakšni substantivi: troje knjig, troje ljudi. V zvezi trije ljudje so mišljene tri enake osebe, n. pr. trije fantje, zveza troje ljudi pa pomeni lahko moške ali ženske skupaj. Nadaljnja distribu¬ tiva so tvorjena s sufiksom -ero-: četvero, petero. Štiri živinčeta so med sabo popolnoma enakšna, četvero živinčet pa pomeni štiri povsem različne živali. Nove, adjektive k tem števnikom tvori sufiks četveren. — Poleg oblike dvojen je bila nekoč pogosta oblika dve gube. Oblika izhaja verjetno iz nem., nem. pa iz lat. duplex, triplex in stoji lahko samostojno: Dalmatin, Biblija: Stury eniga dvej gube j CeSSarja v’ Babeli inu v’ Perziji, en Sam edini Buh v naturi inu trigub v tih perShonah. Oblika trigub je lokalno ohranjena v dialektih. Multiplikativum Multiplikativni (množilni) števniki povedo, kolikokrat se kakšno dejanje dogaja. Tvorjeni so iz kardinalnega Mevnika, vezanega s substant. krat: en-krat, dva-krat. Beseda krat je prešla v dial. pogosto v kat: trikat, oblika je po večini nesklonljiva, vendar gor. tudi tri kate, pet katov. Poleg krat se na Kor. in Gor. uporablja oblika bart: tri bart (nem. Fahrt — pot). Podobna, iz rom. botta (pot) izposojena oblika je na No- 114 tranjskem, na Krasu in na Goriškem: en bot. V tej zvezi se pogosto uporablja tudi sle. oblika pot, verjetno pod vplivom nem. Fahrt. Za multiplikativa se na vprašanje katerikrat uporabljata dve obliki: ordinate + krat — prvikrat, drugikrat, poleg te pa se oblike prvič, drugič, tretjič; končni -č je nastal iz sufiksa *-itio, ki je tvoril pomanjševalniee. Pogost je v bolg., stcsl. in rušo. (odnazdi). Tvorbe enkrat, dvakrat so neke vrste jukstapozicije, prav tako oblika poltretji, ki pomeni, da obseže beseda pojem do polovice ordinalnega števnika: poltretji je dve + ena polovica, prim. Trubar: Seshgo sa pulSheSt taushent slatih buguou. Za tvorbo multi- plikativnega števnika se uporablja tudi opisovanje: n. pr. sam -j- ordinate — samtretji, kar pomeni, da je oseba, ki govori, v obsegu tega izraza. Samtretji pomeni jaz -j- dva druga, jaz sem tretji med njimi. V XVI. stl. pa se je pomen začel mešati: tu ieU Samuzhetertu pourazham (Trubar, Testa¬ ment 1557), s pomenom »v štirikratni izmeri«. 115 . . III. MORFOLOGIJA GLAGOLA Vse štiri doslej obravnavane kategorije imajo skupni neizpremenljivi del — osnovo, ki jo izpreminjajo s končnicami. Pri zaimkih, zlasti perso¬ nalnih, se beseda v prajeziku spreminja tudi v osnovi, vendar je slovan- ščina in za njo slovenščina prvotno stanje zelo spremenila in poenostavila. Fleksija števnika (eden, dva itd.) je docela sovpadla z nominalno, oziroma pronominalno in sestavljeno fleksijo, tako da je števnik le posebna po¬ menska in ne morfološka kategorija. Bistvo vseh teh fleksij je, da ostane osnova ista, izpreminjajo se le formanti ter končnice. Sla. jeziki pa so tudi to mehanizirali, tako da je vse, kar je pred končnico nespremenljivo, medtem ko se v ide. formant prevojno menja v cas. gen. in cas. obl. Ide. stanje nam priča za tako zvani monosilabični besedni stadij, ki je vladal, preden se je beseda pričela družiti z afiksi. Afiksi, infiksi, sufiksi in pre¬ fiksi so izpreminjali koren. Če so se vse te besedice združile v pojmovni izraz, smo dobili besedo. O tem naš uči prvi del morfologije, nauk o tvorbi in nastajanju besede. Drugi del morfologije je nauk o dvojnem izpremi- njevanju besede. Prva kategorija je tako zvana kazusna kategorija, izpreminjevanje se opravlja s pomočjo kazusnih končnic, ki se pritikajo osnovi. Druga pa je verbalna kategorija, kjer se izpreminjevanje opravlja s pomočjo osebnih končnic. Prvotni koren ni bil niti verbalen niti nomi¬ nalen, ampak oboje skupaj, zato je lahko dobil, odvisno od situacije, zdaj kazusne, zdaj personalne končnice, besede pa so se po tem uvrstile zdaj v verbalno, zdaj v nominalno kategorijo. Poleg enostavnih korenov moramo omeniti še poznejše dvozložne baze, ki jih danes ni mogoče vec analizirati, vendar so nastale po združenju več afiksov in zanje gornje prav tako velja. V nominalni fleksiji je sle. izvedla mnogo sprememb. V razliko do psla. je skrčila število deklinacij na polovico. Skrčilo se je tudi število sklonov in števil, saj dual v dialektih in tudi že v knjižnem jeziku izginja. Razen tega je bil v starejši dobi tudi bolj kompliciran sistem izpreminjanja besed. Jezik je na svoji dolgi razvojni poti s pomočjo analogije izvedel mehanizacijo. Analogija je bila odločilen faktor tudi v konjugaciji, ki jo je poenostavila tako zelo, da imamo do danes pravzaprav le še prezent. 117 Osnovni pojavi pri glagolu Glagol (verbum) je beseda, ki pomeni dejanje ali stanje (stanje je samo druga vrsta dejanja), medtem ko je nomen (ime) nosilec ali vršilec nekega dejanja. Verbalne oblike so dvoje vrste: 1. tipično glagolske (indikativ, konjunktiv, optativ, imperativ, injunktiv — subjunktiv), ki se tvorijo tako, da pristopi na koren verbalna, personalna končnica. Vse tako tvor jene oblike imenujemo verbum finitum. 2. V drugo kategorijo spadajo tako imenovani glagolski substantivi in adjektivi, nominalne oblike (infinitiv — L. sg. i-jevske fleksije, supin, partieipi, gerundij). Te oblike imajo isti glagolski koren in isti glagolski formant kot verbum finitum, le končnice so kazusne. Zato je fleksija teh oblik deklinacija in ne konju- gacija, čeprav izražajo neko dejstvo glagolskega dejanja (dan, 'dana, dano). Nekatera od teh imen so z glagolom ožje povezana; deležna so karakteri¬ stičnih lastnosti, kot so: čas, akcija, genus verbi (aktiv, medij, pasiv), rekcija kazusa, zdaj v večji (participia), zdaj v manjši meri (infinitiv). Ide. glagolski sistem je bil zelo zapleten. Prvotno stanje nam je ohranjeno v sti., st. perz., Homerjevi grščini. Vsi drugi ide jeziki, tudi baltoslovanščina, so ta komplicirani verbalni sistem zreducirali. V razliko do nominalne fleksije ima v ide. verbalnem sistemu vsaka oblikovna vrsta svojo lastno osnovo; razlika je v raznih prevojnih stopnjah koren¬ skega vokalizma, česar nomina nimajo (z izjemo prevoja v formantih: navr)Q, natQO$, natega). Prvotni koren se razširja na različne načine in tvori različne osnove: n. pr. *leiqUe -pustiti, gr. Xeinco (v sla. spada k temu korenu substantiv ot-lSkt, — ostanek , odpustek). 1. leiqUelo — paroksitonon in e-stopnja korena, pomeni dejanje, ki traja (gr. heinco). 2. UqU6- oksitonon in redukcijska stopnja korena, pomeni dejanje sploh (gr. ekinov), ne oziraje se na začetek, konec, tra¬ janje itd. 3. li-n^^e- z nazalnim infiksom, pomeni začetek dejanja (lat. linquo, sti. rincanti = pravkar so dopustili). 4. loiqtt-eie- o-stopnja korena, sufiks -eje-, glagol izraža kavzativnosi 5. le-loiqU- reduplikacija izraža perfektivnost dejanja, gr. AšAoma. 6. liqy--ie- glagol izraža trajajoče dejanje (ricyiate). 7. leiq v -s- sigmatični aorist, najbrž v zvezi z refleksivom (se), ohra¬ njen v gr. in v sla. 8. leiqV-s-je- sigmatični futurum. Vsa ta debla postanejo verbum finitum šele s personalnimi končni¬ cami. Iz vsake teh osnov dobimo tako štiri do pet oblik poleg nominalnih tvorb: prezent, imperativ, optativ, konjuktiv, imperfekt. Ta sistem je 118 lasten le primarnim glagolom, to je besedam, ki so že spočetka imele glagolski pomen. Razen teh primarnih poznamo že od najstarejših dob glagole, ki se tvorijo iz substantivov in adjektivov, denominative in dever- bative, n. pr. dar, darovati; zelen, zeleneti. Pri teh tvorbah korenskih razlik ne poznamo. To je prvi vzrok za obstoj dveh glagolskih kategorij, pri enih se izpreminja koren in deblo, pri drugih je oboje neizpremenjeno. Obe kategoriji vplivata druga na drugo in to povzroči, da konjugacija enostav¬ nejših, sekundarnih glagolov, poplavi konjugacijo primarnih. Bistvene karakteristike vsakega glagola so od nekdaj: 1. glagolske oblike izražajo čas (tempus), 2. naklon (modus), 3. raznoličnost akcije (aspekt), 4. tranzitivnost in intranzitivnost, kar je bolj gramatičnega nego pomenskega značaja. Razlika se najmočneje izraža v končnicah. Ob pojmih stol, zid si ne moremo misliti, da bi ta predmet opravljal kako dejanje ali bil v nekem stanju. Dejanje opravimo sami ali kateri koli subjekt izven nas. 1. osebi najbližji subjekt je 2. glagolska oseba, kar je izven njiju, je 3. oseba. Vsaka beseda je neke vrste sestavljenka: žen-a, zen-e, žen-am. Povsod ločimo izpremenljivi im neizpremenljivi del. Možne so spremembe v obeh sestavnih delih, 1. v osnovi in 2. v obrazilu. Prav v tem izpreminjanju, pa naj je le v osnovi ali v obrazilu ali povsod, in v tem, kako se oba osnovna člena spajata, je karakteristika za substantiv in za glagol. — Pri substan- tivih ločimo število, spol, kazusne končnice. Vse te kažejo različne odnose do dejanja, enako karakteristične poteze so tudi pri vsaki glagolski obliki, z njimi izražamo čas, akcijo, aktiv, pasiv (pove, ali se dejanje opravlja izven subjekta, ali v njem in z njim) itd. Karakteristične glagolske lastnosti V ide. glagolskem sistemu je čas sam izražen s fleksijo. Oblika je z osnovo ali s končnicami povedala, ali gre za sedanjost ali za preteklost ali za prihodnjost. Ide. sistem je poznal poleg tega za izraz časa še augment, v gr. e-, v iran. a-: prim. prež. Xeinco, impf. s/.sircov, to pomeni, da je bila za sedanjost in za preteklost ista osnova (preteklost se izraža z aug- mentom in s sekundarnimi končnicami). Iz tega je razvidno, da osnova ni izražala časa sama, povedala pa je akcijo ali način, kako se dejanje opravlja, n. pr. v osnovi leip- (gr.) ni rečeno, kdaj se dejanje vrši. Ker pa so se nekatere osnove uporabljale v takih situacijah, da je bil z njimi izražen tudi čas, so dobile posredno temporalen pomen. Čas je bil prvotno trojen: prezent, aorist, perfekt. Prezent pomeni neko trajajoče dejanje, aorist enostavno in trenutno dejanje: leinoo:shnov perfekt doseženo dejanje. Sla. razlikuje med prezentom in aoristom v glavnem v končnicah, prezent ima primarne, aorist pa sekundarne konč¬ nice, ki se med seboj razlikujejo v vokalizmu: prež. *padeti, st. r. padeta: 119 aor. *padet > pade. Že v prajeziku se je pričela delitev po vokalioni alter- naciji v korenu: osnova '*leiqV-e služi za tvorbo prezenta, osnova *liqVe- pa za aorist. Prezentova osnova služi za tvorbo indikativa pravega pre¬ zenta in imperfekta, imperativa, konjunktiva in optativa. Aoristove osnove pa tvorijo indikativ aorista, imperativ, konjunktiv in optativ. Razmerje tega načina tvorbe je razvidno iz grščine: gr. prež. /.dJim, konj. prež. kslnoj, opt. keinoifu, imper. keine, impf. ekeinov, aor . skmov, Konj. kinco, opt. kinoipi, imper. kine. Od začetka aorist preteklosti ni označeval, do tega je prišlo samo po sebi. Če izraža oblika ekmov dejanje zapustitve, je š tem zajet pojem dovršenosti dejanja, aorist je dobil še prizvok dovrše¬ nosti, oz. neke preteritalnosti. Imperfekt pa stavi v preteklost prezentovo dejanje in označuje s tem dejanje, ki v preteklosti traja. Tretji čas, perfekt, je imel vedno svojo samostojno osnovo (Kekoma), izraža v sedanjosti dovršeno dejanje. Iz teh temporalnih osnov se ustvarjajo različni načini in nakloni. Dejansko imamo pravzaprav le dva naklona: 1. dejanje se res opravlja, 2. za potek dejanja se čisto točno ne ve, drugi naklon je zato le neka relacija do trditve, prvega imenujemo indikativ, drugega pa relativ (sem spadajo konjunktiv, optativ, imperativ, injunktiv). Indikativ dejanje potrjuje: govorim, s tem potrdim dejanje govor¬ jenja; mislim, da govorim, v tem primeru je oblika sicer ista, po pomenu pa se obliki razlikujeta. Dejanje v drugem primeru ni ugotovljeno. V ide. se razlikuje že tvorba teh oblik: indikativ se tvori z osnovo in s končni¬ cami, pri relativu vseh vrst pa se vrine med osnovo in končnice še vezni vokal: gr. keinoo, ŽSMrstg; konj. keimo, keinyg. Optativ izraža možnost ali željo, da se dejanje izvrši: *leipie-/i- (sum, stlat. opt. siem > sim, da sem, naj sem), cpego-L-fu s pomenom bi nesel, bi mogel nesti. Že v prajeziku je prišlo do združevanja med pravim imperativom (atematični) in injunktivom (tematični): oba imata voluntativni pomen: ksijie, kute, stcsl. euMČb, glej, sti. viddhi, gr. iodi, vedi, poglej; tpsns ; inj. bharat : impf. a-bharat. Injunktiv je bil v formalnem pogledu tempo¬ ralno deblo z augmentom in s sekundarnimi končnicami. V sla. je razlika med indikativom in injunktivom v primarnih končnicah prvega in v sekundarnih končnicah drugega načina, vendar je že tu križanje med primarnimi in sekundarnimi končnicami. Prav tako kot nakloni je s posebnimi končnicami v ide. izražen tudi genus verbi. Končnice aktiva povedo, da opravlja subjekt neko dejanje, ki izhaja ali iz subjekta, ali pa se opravlja na nekem objektu: kovm (umi¬ vam) : kovopai (umivam se), prav tako dvoj (žrtvujem) : dvouai (žrtvujem za sebe), druga oblika je medialna. Pasiv ni prajezikova oblika, nastal je iz križanja aktiva in medija, predvsem kadar se je v njem izražala refleksivnost: (pioofuu (medij) pomeni drugi me nesejo = (pasiv) nesen 120 sem. Od glagolov ega pomena je odvisno, kdaj je medij nastopil proti aktivu, nekateri glagoli so ohranili samo aktivne oblike, drugi samo me- dialne, ki prehajajo v pasiv, nekateri imajo spet medialne oblike, pomen pa aktiven (latinski deponentniki). Primer: lat. sequor, gr. enojcu, stir. sechur — sledim, iz pomena in iz oblike razberemo, da je moral biti glagol v ide. jezikih medialen s pomenom jaz sam sem udeležen pri zasledovanju z namenom, da bo meni v prid. Delitev glagolov v tranzitivne in imtranzitivne izvira le iz praktične gramatike, v jeziku samem ni utemeljena. Delitev je važna le za glagolski pomen in za sintakso. Tranzitivni glagoli izražajo-dejanje, ki se opravlja na nekem predmetu izven subjekta, čeprav izvira iz subjekta; intranzi- tivno pa je dejanje, ki se opravlja na subjektu samem. V ožjem smislu tranzitivni so tisti glagoli, ki imajo objekt v akuzativu. Število je kot pri nominih tudi pri glagolu trojno: sg., du. in pl. Vsaka glagolska oblika kateregakoli časa ali naklona je povedala tudi število, ki je tako izraženo le z osebno končnico: pletg, lat. plecto, nem. flechte; rastem, rastg < *ordh-to (arduus = strm); *čbtg = šteti, brati, prvotno pomeni v plasti stavljati, uvrščati: *qVeit- — sti. part. citah — uvrščen, cit d — plast. 3. Obrazilo *do/d(h)o, aspiracija nastopa v germanščini, grščini in indoiranščini. Tudi ta sufiks je izvajal iz prvotnih primarnih sekundarne glagole: *bheu : bgdg, idg. Proces nastajanja sekundarnih oblik s pomočjo tega formanta je najbolj očiten v lit. in sla.: lit. klo-ju, klo-ti, sla. kladg , klasti. 4. Sufiks *-so-: tresti, sti. trasati (3. sg.), lat. tremo, sla. z obema sufiksoma: trqsg, trgsti. 5. Pri sufiksu *-sko-, ki pomeni nastop dejanja, vidimo, kako so obra¬ zila spreminjala glagolom pomene. Sti. gacchati — začel je hoditi, gv.f}do-/.oo k / Naivca — hoditi, sla. iskg — iščem. Zaradi inf. -ati je dobil sufiks dura- tiven pomen že v lit. jeskdti stvn. eiscon, sla. iskg, iskati. 122 6. Pri glagolih z obrazilom *-no- se tvori prezent iz prvotne aoristove osnove: *stha-, sla. prež. stang, *dhe — denem. Te oblike povedo, da se je dejanje nenadno pričelo. II. Pri drugem tipu so korenske osnove dobile nazalni infiks *-ne/no-. Tip je v prvotni obliki najbolj ohranjen v sti. in st. perz., v gr., lat. in sla. pa je izpremenjen. Pri teh tvorbah je koren v redukcijski stopnji, tvorba je atemationa, infiks *-ne- vstopi pred končni korenski konzonant, s katerim se tvori predezinencialni element, ki ima ali e-stopnjo ali reduk¬ cijsko stopnjo kot druge atematične tvorbe (prim. tip: *es-ti, jeste; *s-enti, *sgt%; sti. ds-mi, s-anti). Tak nazalni infiks je n. pr. v 3. sg. *bhi-ne-d-ti: sti. bhindt-ti: 3. pl. *bhindanti (infiks je v redukcijskem prevojnem razmerju). H korenu *jeug-, jug- (pomeni vez, povezava), lat. jugum, gr. Ijvy6v imamo glagol *jiu-ne-g-ti, sti. gundkli, 3. pl. gunjanti; *leiq v : pl. *linqVdnti, sti. sg. rinakti, pl. riiicanti. Nazalni infiks je dal glagolu nov, inkohativen po¬ men. V mlajši sti. pa se je ta tvorba pričela poenostavljati, osnovni element pl. je prešel v sg., oblika je postala tematična: bhindati, enako v lat. findo, linquo, iungo. Isti proces se je opravljal v lat., gr., sla. Sla. nazalni infiks se je zdel nekakšen sufiks pri korenskih dvozložnicah — težkih bazah (prim. ide. *stf-ne-umi > sti. slanami, v pl. pa *str-nu-mes > strnumah, gr. ima v sg. dolg, v pl. kratek vokal: avogvd/ui, pl. otoqvv/usv; da/ivdiu, pl. dd/icva/ueg)', v sla. se je vrinil med aoristovo osnovo in končnico, s tem so nastali glagoli II. vrste: n. pr. dvigngti, dvignete, ki imajo prav tako kot drugod inkohativen pomen. Proti ide. običaju je v sla. nastopil nazalni infiks tudi v infinitivu, namesto pričakovanega *dviggti imamo dvigngti. Le nekaj glagolov je ostalo po ide. načinu infiksacije: prež. *sqdg : inf. sesti, prež. lqgg : inf. teci; stcsl. sz-rgštg, inf. spresti, enako lit. randii, rasti — najti. O pretvorbi bivših -na-, nu- korenov v sla. prim. Vondrhk, Vgl. sl. Gr. 2 , I. str. 708. III. Tretji tip tvorijo glagoli, ki so imeli koren razširjen z dolgim vokalom. Mislili so, da je to sestavni del korena in morda je nekoč tudi bil, verjetneje pa je, da je *-e- ali *-«- formant s posebno pomensko nianso: *bhege- givrjvcu, *bheg,d, ohranjeno v drugem delu lat. impf.: ama-bam. Vokal -e- se je posplošil v sla., balt. germ. in gr. in sicer za tvorbo aori- stovega debla. Formant je tvoril tudi iinfinitive: *mbneti, lit. mineti, gr. fuavrjvcu. Prezentovo deblo je i-jevsko: *mbnitb, b^ditb. Element -e- prehaja večkrat v prezentovo deblo (lat. tacere) : sla. umšti in umejg. Poleg teh se uporabljajo v sla. za tvorbo iterativov oblike na -a: gnč- tati; iz korena *em- v redukcijski stopnji imamo v sla. *mma > imams, v normalni stopnji jemljem < *emg. IV. S formantom (lit. kračina, sla. dolžina) so se tvorili atema- tični glagoli, ki pomenijo stanje (prezenti III/2). 123 V. Sufiks *-eie/i, i je označeval kavzativa in iterativa. Razlika med kavzativi in iterativi je bila v korenskem vokalizmu, kar je ohranjeno še v sti.: dolg vokal je označeval kavzativa, kratek pa iterativa: vdrtayati = = povzroči, da se zavrti; potayati — leta. Grščina je posplošila način tvorbe s kratkim vokalom -d-: cpegca, cpogeco — nosim (iter.), tpofičco — strašim (kavzat.), enako tudi sla.; formant je v redukcijski prevojni stopnji: *vratitb. VI. Koren se je lahko razširil s formantom *-s-, ki tvori futur: ker imamo danes dva formanta: *-so- in -sio-, sklepamo, da je prvoten le kon- zonantni s-, na tega pa je pristopil trdi ali mehki formant: Aehpco, lit. llksiu (bom zapustil). Od te tvorbe je v sla. ohranjena le oblika byšq-štejq, akuz. participa k prvotnemu futuru: *byšQ, lit. busiu, gr. cpvaco. Glagolski vid ali aspekt Beseda grad na primer ima v vseh zvezah isti pomen: vedno je oznaka predmeta. Posebne lastnosti teh predmetov izražamo z adjektivom. Gla¬ golov pomen pa lahko razumevamo na različne načine. Dejanje, ki ga izvršuje glagolska oseba, je različno: se dogaja, se je dogajalo, je izvršeno itd. Pod aspektom ali glagolskim vidom razumemo tisti pomen glagola, ki izraža naše subjektivno razumevanje z glagolom povedanega dejanja ali stanja, t. j. pomen, ki izraža, ali imamo v mislih dejanje (sta¬ nje) v njegovem poteku, nastopu ali dovršitvi. Glagole delimo na 1. ne¬ dovršne ali imperf ektivne, ki označujejo potek dejanja (stanja) in na 2. dovršne ali perfektivne, ki označujejo sleherno netrajno dejanje, torej dejanje, ki se je začelo, dejanje, ki se je končalo, ali pa neko trenutno dejanje. Imperfektivi sami po sebi so zopet različni: dejanje lahko traja nepretrgoma naprej (durativi ali kurzivni glagoli), dejanje traja ali se ponavlja v določenih intervalih (itera¬ tivi). Ce pa upoštevamo še člene posameznih aktov, je delitev še obsež¬ nejša. Ti členi nam povedo, ali je dejanje trenutno ali trajajoče ali kom¬ plicirano, vendar gre tu bolj za časovno relacijo nego za način. Pri perfektivnih glagolih imamo trenutne, hipne, momentane, punktualne glagole, če nas zanima sam trenutek dejanja; ingresivni glagoli nam povedo, da se je neko dejanje začelo, če pa izražajo glagoli dovršitev dejanja, ne da bi se ozirali na prejšnji potek tega dejanja, so finitivni ali efektivni. Z glagolom sesti na primer opišemo trenutek, ko je nekdo prešel v stanje sedenja (momentani ingresivni glagol), prav tako zaspati: glagol opiše začetek spanja ali vstop v spanje, glagol povoziti pa pove, da se je dejanje izvršilo (finitivni). Prezent je označeval trajajoče, perfekt pa dovršeno dejanje (stanje) neke glagolske oblike. Oba časa se več ali manj tičeta tudi glagolskega pomena. Formalne plati (časov) ne morpmo ločiti od pomenske (aspekta). 124 Glagoli s perfektivnim pomenom ne morejo imeti prezenta v pravem pomenu. Prezent perfektivnega glagola je prvotno v sla. aorist, vendar dobi sčasoma že v psla. pomen futura. Po formalni strani je sla. glagol razdeljen v sest vrst, ki so odvisne od tega, kakšen formant je posamezni koren dobil. Tudi aspekti teh glagolov se nekako uravnavajo v teh vrstah. Glagoli I. vrste — izkorenski glagoli — so v veliki večini durativni, le bodem, ležem sedem, stanem, padem, vfžem, rgčem, jamem so perfek- tivni. Pri teh izjemah opazimo po primerjavi s stcsl., da so ostanki nazalno infigiranih glagolov (tudi vstanem). Glagoli II. vrste so perfektivni razen *gyngti — giniti, *si,xngti — Sdhniti, *gasngti — gasniti. Glagoli III. vrste so durativi: sedeli , ležati, trpeti. Perfektivi so redki. Glagoli IV. vrste so po svojem poreklu različni. Denominativi so po večini durativni: hvala — hvaliti, ljub — ljubiti. Ostali glagoli so iterativni (njihov koren je v prevojnem razmerju do durativnih glagolov I. vrste: o/e) : nositi : nesti, voditi : vesti (nesem, vedem), laziti : lesti (lezem), hoditi : sed- (prišel). Nekaj denominativnih glagolov IV. vrste je perfek- tivnih: kup : kupiti, pust : pustiti, rod : roditi ( pf. in inrpf.), skok : skočiti, trud : truditi se. Glagoli V/l so tipični iterativi: bivati k biti, skakati, čuvati k čuti, rekati k reči. Glagoli V/2, 3, 4 se dele po aspektu kot glagoli VI.: deno¬ minativi so durativni (stanovati, kupovati, maševati, modrovati), dever- bativi pa iterativni. Tudi pri glagolskem aspektu je prajezik razlikoval med različnimi osnovami (važna je tudi razlika v akcentu in intonaciji) in to dejstvo je poleg drugih momentov povzročilo, da je v sla. vsak glagol podan v per¬ fektivni in imperfektivni obliki. Sla. je mogla tako po analogiji, to se pravi po nekem vzorcu, ustvarjati k perfektivom imperfektiva in obratno. Perfektivizacija imperfektivov se je vršila na različne načine. 1. način tvorbe s prefiksacijo je star in ga poznajo tudi drugi ide. jeziki: jem : pojem, nem. e s sen : aufessen, fr. dormir : sendormir. 2. Pri drugem načinu pa je sprva imperfektiven glagol, s tem da je dobil mazalni imfiks, prestopil formalno v II. glagolsko vrsto, ki je perfektivna. S perfektivi- zacijo se izvrši niansiranje glagolske vsebine, upoštevati moramo raz¬ lična razumevanja, različne odtenke: ali pomeni glagol začetek ali konec dejanja, ali zasledujemo smer dejanja ali sam cilj. V sla. je značilno razmerje med številom imperfektivnih in perfektivnih glagolov: perfektivmih prefigiranih glagolov imamo namreč toliko, kolikor jih glagolska vsebina dopušča: bredem — dobredem, obredem, prebredem, zabredem, glagolska vsebina pa na drugi strani ne dopušča glagola *izpodbredem. Največ prefigiranih oblik imajo zato tisti glagoli, ki se / 125 največ in najbolj raznoliko uporabljajo. Primeri: glagoli I. vrste; ne¬ sem : done sem, iznesem, izpodnesem, obnesem se, nanesem, podnesem, prenesem, prinesem, raznesem, unesem se, vnesem, zanesem se, znesem itd.; rečem : izrečem, porečem, prerečem, urečem, zarečem se i. p. Glagoli II. vrste: dvigniti : izdvigniti, vzdvigniti; gasniti : izgasniti, ugasniti; sehniti : dosehniti, izsehniti, posehniti, presehniti, razsehniti, usekniti, zasehniti; pahniti : izpahniti. Glagoli III. vrste: trpeti : dotrpeti, potrpeti, pretrpeti, strpeti; slišati : naslišati se, preslišati, uslišati, zaslišati; mol¬ čati : namolčati se, pomolčati, zamolčati. Glagoli IV. vrste: voziti: povoziti, hoditi — shoditi, pohoditi; hvaliti : pohvaliti; ljubiti : zaljubiti se, po¬ ljubiti; pustiti : spustiti, dopustiti, razpustiti, popustiti, zapustiti itd. Gla¬ goli V. vrste: iskati : poiskati, (obiskati), preiskati, raziskati; klicati : iz- klicati, oklicati, poklicati, preklicati, priklicati, zaklicati; čakati : dočakati, pričakati, počakati, učakati; delati : dodelati, izdelati, podelati, predelati, pridelati, udelati, zadelati; plezati : doplezati, preplezati, priplezati, za¬ plezati se; brati (prvotni pomen) : nabrati, obrati, odbrali, pobrati, pre¬ brati, razbrati, ubrati, zabrati, zbrati, izbrati; gnati : dognati, izgnati, nagnati, pognati, pregnati, prignati, razgnati, sognati, zagnati. Glagoli VI. vrste: kraljevati : dokraljevati; modrovati : domodrovati, izmodrovati, namodrovati se, odmodrovati, pomodrovati, premodrovati, zamodrovati. Iz teh primerov je razvidno, kako važna je prefiksacija ne le zaradi perfektivizacije, ampak še posebej zato, ker specialno barva glagolski pomen. Prefiksacija ima tako dvojne posledice: 1. glagol je perfektiviziran (prim. nesti : prinesti). Prefiks nam pove, da je dejanje, ki ga poznamo, prišlo do neke točke in je tam obstalo. 2. Vsak prefiks izpreminja glagolski pomen. Nekateri prefiksi so pomen glagola tako zelo spremenili, da se je glagol pomensko in formalno povsem ločil od prvotnega glagola, take gla¬ gole je zato jezik začel upoštevati kot simplekse in je z njimi tvoril nove zveze: dobiti : zadobiti. Za perfektivizacijo so predvsem produktivni: prefiks o: ocvreti, očrniti, oglušiti, okisati, okovati, ostrašiti, ostriči; po po¬ gnati, ponižati; na: napisati, vendar je pri tem prvotni pomen prefiksa vsaj nekoliko občutiti: napreči, napeti (na pomeni tukaj skoraj toliko kot nad); iz, s, z: izdreti, izginiti, izgovoriti. Razen pri teh prefiksih je povsod drugod prvotna substanca prefiksa vnesena v prvotno vsebino glagola. Prefiks do pomeni, da je dejanje doseglo nek cilj: dočakati, donesti, doži¬ veti. Isti pomen imajo nekatere sestavljenke s pri-: dokupiti = prikupiti, dobiti — pridobiti, dodati — pridati. Prefiks na- izraža 1. polno mero dejanja: čitati : načitati se, duhati : naduhati se, bahati: nabahati se itd.; 2. začetek dejanja: nagristi, načeti. Prefiks po pove 1., da dejanje traja dalj časa: počepeti, poklečati, povasovati; 2. pa izraža porabo časa, pomen izvira iz glagolove vsebine: pogoreti, poplesti, potresti. Prefiks pr e- izraža 1. konec dejanja: prebosti, prehoditi; 2. prehod dejanja: prenoviti, pre- 126 obleči, prepisati, prekupiti; 3. stopnjevanje dejanja: prehvaliti, prekipeti. Prefiks za- izraža: 1. inkohativnost (začetek dejanja): začeti, zakričati, zaspati: 2. pomeni izgubo tistega, kar izraža prvotni glagol: zaigrati, zapiti. Prav tako je pri prefiksih iz, nad, ob, pod, pri, raz prvotni pomen prefiksa prešel v pomen glagola samega, n. pr. izseliti se, nadvladati, priznati, raz¬ gnati. — Glagol se lahko perfektivizira tudi s tem, da preide v II. gla¬ golsko vrsto, to se pravi, da dobi nazalni sufiks no-. Nazalni sufiksi so nastali iz infiksov in označujejo začetek nekega dejanja. Glagoli II. vrste imajo poleg sebe vedno iterativne glagole po V. vrsti na -ati: dvigniti : dvi¬ gati, krikniti : kričati. Iz tega prvotnega razmerja iterativov ostalih gla¬ golskih vrst do perfektivov II. glagolske vrste izhaja analogija za tvorbo perfektivov k durativnim glagolom bliskniti, puhniti, ječati : jekniti, kipeti : kipniti, klečati : klekniti, molčati : molkniti, drsniti itd. Prav tako so iz tega razmerja tudi analogični iterativi: poleg krik : krič imamo tudi novi iterativ krikati. Podobne mlade tvorbe so: ki juti : kljuniti : kljuvati. Na drugi strani je postal prvotni perfektivni glagol imperfektiven s spremembo glagolske osnove, ki se razširi s formamtom -a- (V., VI. gla¬ golska vrsta). Deloma se spremeni tudi vokalična stopnja korena. I. vrsta: leči : legati, pasti : padati, reči : rekati, sesti : sedati, seči : segati, na¬ četi : načenjati, objeti : objemati, odpreti : odpirati, jesti : snedati; II. vrsta: dahniti : dihati, pehniti : pehati, becniti : becati, mahniti : ma¬ hati, geniti : gibati (razlika med ganiti : gibati temelji v glasoslovnih pojavih: *gybati : g r Lb-ng-ti), ziniti : zijati, kupiti, kupovati, skočiti : ska¬ kati, dati : dajati, davati, plačati : platiti : plačevati, nižati : ponižati : po¬ niževati, blagoslavljati : blagosloviti itd. Od imperfektivnih glagolov se ne da perfektivizirati iterativov, ki so tvorjeni k perfektivnim kompozitom, nastalim po prefigiranju iz imper- fektivnega simpleksa: nesti : ponesti : ponašati se, h glagolu ponašati se ne moremo ustvariti perfekta; prav tako pustiti : dopustiti : dopuščati, znati : doznati : doznavati, boljšati : izboljšati : izboljševati, napadati, pri¬ govarjati, napajati, prihajati.. Nekatere teh oblik so v sle. vendarle zmožne nove prefiksacije, ki da glagolu poseben pomenski odtenek, obenem pa ga tudi perfektivizira. Glagoli porazgrajati k razgrajati, porazsajati k raz¬ sajati in povasovati k vasovati pomenijo, da se je dejanje začelo in da je neko dobo trajalo. Vedno pa taka prefiksacija glagola ne perfektivizira: glagoli porazdeljevati k razdeliti, oponašati k oponesti itd. imajo zgolj iterativen pomen. Stalno perfektivni so glagoli: črhniti, deti, okrevati, planiti, šiniti ipd. Glagoli z dvojnim aspektom pa so odvisno od situacije lahko perfek¬ tivni ali imperfektivni. Vsi ti glagoli so novejšega izvora in so nastali po vplivanju tujih jezikov (tujke): deklamirati (je deklamiral je lahko per- fektivno ali imperfektivno; y prvem primeru pomeni je izdeklamiral);. 127 nivelirati : tla so nivelirali ali znivelirali; protestirati. Na drugi strani so nastali glagoli z dvojnim aspektom po mehanični prevedbi iz tujih jezikov, sle. premoči (pf. k moči) ima isti pomen kot premagati, zmagati, obenem pa pomeni tudi impf. je premogel toliko in toliko, glagol je le prevod po nem. vermogen : mogen. Glagol tekniti ima durativen pomen v primerih:. delo mu tekne = ima uspeh; ta jed mi tekne. V zvezi je, je, pa mu nič ne tekne pa je'glagol perfektiven in ima isti pomen kot glagol žaleči (ne zaleže mu). Roditi je perfektiven glagol; v pomenu letos polje ne rodi pa ima durativni pomen. Raba aspektov v zvezi s časom Prezent imperfektivnih glagolov pomeni v sedanjosti trajajoče dejanje: delam. Prezent perfektivnih glagolov ima pomen futura: krilcnem, planem, pojdem. Primeri: če ga šiv krst ne zmore, Krpan ga bo (Levstik: Martin Krpan); še to noč pojdem (bom šel). Prezent imperfektivnih glagolov lahko pomeni tudi brezčasnost: Mi orjemo in sejemo, gospod pa žanje, zakaj njegovo je polje (Cankar, Za križem). Prav tako pomeni brezčasnost prezent perfektivnih glagolov: razjokam se, velikokrat se razjokam, ko pomislim, kako bo češčeno moje ime (Cankar: Za križem); mešano: ležem (pf.) zvečer in vselej si mislim (impf.), bilo bi še nocoj, jutri se bo izpre- menilo. (Cankar: Za križem). V tem smislu se uporabljajo perfektivni in imperfektivni glagoli predvsem v trditvah, pregovorih, refleksijah: kdor laže, tudi krade; vrana vrani ne izkljuje oči. Prav tako je v sle. dvojen tudi historični prezent, prezent imperfek¬ tivnih glagolov služi za opisovanje, prezent perfektivnih glagolov pa za pripovedovanje. Cankar, Za križem: Prelepa je bila pokrajina (sledi opis), tam polje v soncu rumeneče; ziblje se in šumi narahlo, šepeče ... Krpan: to reče in brž dene sol s kobile. Prezent perfektivnih glagolov izraža brezčasnost, možno pa je tudi, da ima funkcijo pravega prezenta. Delbrirck je trdil, da to ne more biti prezent, toda že Miklošič je pravilno zaključil, da v 1. os. sg., du. in pl. prezent perfektivnega glagola lahko izraža sedanjost, to so trenutni ali tako zvani punktualni glagoli, obenem z začetkom izražajo tudi konec dejanja: če rečem: zahvalim, mislim s tem na sedanjost dejanja, prim. v Briž. spom.: izpovem se, odpustim. Do kolebanja v izražanju je prišlo, ker je sle. zreducirala število glagolskih oblik. Izgubili smo aorist in imperfekt. Prezent perfektivnega glagola je pravzaprav prvotni aorist, ki se je tvoril iz prezentovega glagolskega debla (le v prevojnem razmerju — podaljšanje). Prezent imperfektivnih glagolov izraža v sle. štiri časovne funkcije: sedanjost in trajanje, kot historični prezent označuje tudi preteklost (v 128 opisovanju) in izjemoma prihodnost, v refleksijah in pregovorih pa brezčasnost. Prezent perfektivnih glagolov izraža sedanjost (trenutni glagoli), pra¬ viloma prihodnost, kot historični prezent v pripovedovanju preteklost, brezčasnost v refleksijah in pregovorih. Tudi tu je nastalo zaradi redukcije glagolskih oblik mešanje: pojdem ima pomen futura, pogosteje pa se v govoru uporablja opisana oblika: bom šel namesto pojdem. Pri tem sta se zbližala prezenta perfektivnih in imperfektivnih glagolov. Prezent per¬ fektivnih glagolov je začel dobivati pomen sedanjosti. Raba imperfektivnih in perfektivnih glagolov je pri imperativu toč- nejša. Imperativ perfektivnih glagolov označuje trenutnost ali začetek dejanja: spomni se, odpri oči; imperativ imperfektivnih glagolov označuje nadaljevanje dejanja: varuj se (tu ne mislimo na začetek, ampak na celo življenje), tirpi, molči. Zelo redko je pri imperativu podobno kolebanje kot pri prezentu: Cankar — ne pridi več domov! v pomenu ne prihajaj niti prvič! Nekaj literature o glagolskem vidu: Delbriick: Vergleichende Syntax der indogermanischen Sprachem. Streitberg: Perfektive und imperfektive Aktionsart in Germanischen, PBB XV. Urgermanische Grammatik, 1896. Gotisches Elementarbuch, 1910. Vondrak: Vergleichende Grammatik der slawischen Sprachen. Miklošič: Verba intensiva im Altslowenischen, KZ I. 1858. Musič: Rad, AfslPh. Belič: Postanak prasla. glagolske sisteme. Glas, CLXIV 1935, Ksiqga referatow I., str. 13, Warszawa 1934. Meillet: Etudes sur 1’ etvmologie et les vocabulaires du vieux slave. I. 1902. RESI VII. Mason: La notion de 1’aspect chez les grammairiens tscheques avant Do- brovsky. ČMF. XVII. Morphologie des aspects du verbe russe. Pariš 1908. Emploi des aspects du verbe russe. Pariš 1917. Češka gramatika. Bezlaj: Doneski k poznavanju slovanskega aspekta. Slavistična revija I,- 1948. Tam je tudi precej predmetne literature. Klasifikacija glagola V slavistiki sta znani v glavnem dve klasifikaciji. Prva je klasifikacija Dobrovskega, ki jo je prevzel Miklošič in je še danes ohranjena v deskrip¬ tivnih slovnicah. Ta klasifikacija upošteva v glavnem infinitiv, prezent pa Morfologija 9 129 služi za razporeditev v pododdelke. Drugo, Schleicherjevo klasifikacijo je populariziral Leskien v stcsl. gramatiki. Ta klasifikacija temelji v glavnem na prezentovi osnovi in upošteva infinitiv za pododdelke. Glagoli so raz¬ deljeni v štiri vrste s,prezentnimi sufiksi: I. -e-, II. -ne-, III. -je-, IV. -i-. Primeri: L vrsta: prezentni sufiks -e-: 1. razred brez infinitivnega sufiksa: nes-e-m, nes-ti; 2. razred: infinitivni sufiks -a-: ber-e-m, br-a-ti. II. vrsta: -ne- (inf. suf. - ni psi. *-ng-): dvig-ne-m, dvig-ni-ti. III. vrsta: -je: 1. razred brez inf. sufiksa: bi-je-m, bi-ti; 2. razred — infinitivni sufiks -a-: piš-e-m ( trpiši, xvaliU. Končnica se je od tod razširila po vsej konjugaciji. Možno si je tudi misliti, da je sla. *beresb (prim. sti.) in jesi (med. -sai) dalo *beresi, po *thrpiši končno *bereši. Oblike na -ši so lastne le stcsl., vsi ostali sla. govori imajo le neke vrste sekundarno končnico -š. Mislijo, da gre tu za neke vrste analogijo po 3. sg. 3. os. V 3. os. sg. je končnica -ti pri tematičnih in pri atematičnih gla¬ golih: lat. vehit, sti. bharati, asti, sla. *bereth: estb. Povsod je prevladala ena končnica, toda to ni več primarno razmerje. Sla. končnica -tb je znana le iz ruščine, v st. polj. jih najdemo le pri atematičnem tipu: ješč poleg jest. Vse povsod drugod, tudi v stcsl., je razširjena le končnica -čn. Konč¬ nica je otrdela že zelo zgodaj, vendar v predhistorični dobi ni nič takega, kar bi moglo to otrditev izvesti. Zato so mislili, da gre za sekundarno končnico *-to ali celo za končnico, ki se javlja pri keltsko-latinskih depo- nentnikih: *-tur. Vse to pa sega daleč nazaj, še posebej, ker o deponent- nikih v sla. ni sledu. Otrditev sla. vokalizma si moremo razlagati iz različne konzonantske soseščine, kar potrdi tudi stcsl., kjer se včasih odvisno od okolice menjata -b in Dual 1. oseba je doživljala spremembe že v ide. Menjavali sta se končnici *-uas : *pa, sti. -vah : -va. Sla. končnica -vd je nastala pod vplivom pers. zaimka. — Končnica 2. os. je -ta pri primarnih in sekundarnih oblikah; gr. eava, ava, sla. sta. Končnich 2. os. vpliva na končnico 3. os., ki se je 131 prvotno glasila -te, najbrž iz *tes, že stcsl. pa pozna -ta, Verjetno je tu tudi vpliv nominalne končnice: brata. Plural 1. os. Končnice so že v ide. zelo različne: sti. mah < *-mos; dor. -mes; lat. -mos > mus (legimus < legimos); *-mon, sla. -mi, < *mon, ki je v prevojnem razmerju z *-men (gr. 9 oegopev), st. r. ecMfi < *esmq, let. esme < *esmen. Iz vseh teh primerov je razvidno, da sta se pomešali primarna in sekundarna oblika. Glede -mo < *mos, ki je v prevoju z -me < *-mes, glej doli. 2 . os. -te za obe fleksiji; prvotna razlika med primarnimi in sekun¬ darnimi končnicami je ohranjena le v ideir.: prim. -tha : sek. -ta, v ostalih ide. jezikih te distinkcije ni več. 3. pl. *-nti pri tematičnih in redupliciranih atematičnih glagolih: sti. bhdranti, gr. gegovn, lat. vehunt, got. bairand, sla. vezgtb in didovri , sti. dadati <. *dodnti, psla. dadgtb. Atematični nereduplicirani glagoli imajo končnico *-enti, glagolski koren pa je običajno v redukcijski prevojni stopnji: *senti, sti. santi, dor. kvn, umbr. senti, nem. sind, sla. *sgtb. Možno bi bilo, da gre pri sla. obliki za prevojno razmerje, ker pa je oblika le še v lat. (sont > sunt), pojava ni potrebno pojasnjevati s prevojem, kajti lat. oblika sont je nastala analogično po 1 . os. somos, sumus, ki vpliva na ostale osebe. Sla. obliko *SQtb razlagamo zato kot vpliv tematičnih glagolov (* bergtb). Prezcnt v slovenščini 1 . s g. v psla. pri tematičnih glagolih na *-q: pletg, fujg, dvigng, trpVg, nošg, delajg, kupujg. 1 . sg. v psla. pri atematičnih glagolih na *-mb: esmb, verni, dami, imamb, emt. Po" sle. glasoslovnih zakonih bi moral biti upravičen rezultat za 1. sg. tematičnih glagolov *-o, pri atematičnih pa je po izpadu polglasnika rezul¬ tat pravilen: vem, dam, imam; pri *esmb se po redukciji vrine vokal: som. Temationi glagoli pa imajo danes končnico -m: pletem, tujem, dvignem. Ta -m se je v tematični fleksiji posplošil postopoma, analogično po atematičnih glagolih, ki so bili precej v rabi. Isti primer je tudi v drugih sla. jezikih, kjer zasledujemo danes stadije, ki so nekoč eksistirali tudi v sle., pa se v teh jezikih niso razvili naprej. Bolgarščina ima isto analogijo v začetni fazi, pri glagolih V. in VI.: kupuvam, veruvam, kčpam, nato tudi 1II/1. Tudi v shrv. je prodrla analo¬ gija najprej v V/l: delam, prve primere zasledimo v tekstih iz XIII. st., v IV. in III/2 (utinimb, molimb, vidimi) je prva analogija v XV. st., med- 132 tem ko je končnica -m na splošno prevladala od XVII. st. Stara poljščina je izvedla analogijo najprej v V/l (powiadam, pozna,wam) in III./l. (umiem, šmiem); gornja lužiščina v V/l (dičlam = delam), stara češčina pri III/l (umiem, urnim po viem) in V/l (delam). Ker so sla. jeziki izvedli analogijo najprej pri V/l in III/l, moramo za analogijo nastaviti sledečo razvojno pot: dšlaš, ume h : daš, imaš, veš = delajQ, umejg ; dam, imam, vdm, od tod tudi delam, urnem. Isto razvojno pot zasledimo tudi v sle., dasi so vsi procesi izobraženi že v predliterarni dobi. Iz vsega tega sledi, da tudi za sle. lahko nastavimo dobo, ko sta V/l in III/l prešli v delam, urnem, na kar se je analogija nadaljevala. Glagolom V/l in III/l slede najprej glagoli IV. in III/2: ker je obstajalo med infinitivom in prezentom razmerje delati, umčti : delam, urnim, je prešla analogija te vrste tudi v IV. glagolsko vrsto, od tod nositi : nosim, nato pa še trpeti : trpim. Nada¬ ljevanje in posplošitev analogije je povzročil nov moment: v fleksiji dela-m, dela-š, dela-mo, dela-te se smatra dela- za osnovo, -m pa za konč¬ nico. Tako je tudi k bere-š, plete-š nastopilo bere-m, v prvo osebo je jezik vnesel osnovo 2. sg. in ostalih oseb. Ker je bilo to izobraženo že v pred¬ literarni dobi, nahajamo analogijo po omenjenem vrstnem redu v starih sle. zapiskih. Končnico -o izkazujejo Briž. spom. v sledečih primerih: choku (hot’o), vueruiu (verujo), pomngu (pomn’o), tuoriv (tvorjo) itd.; pri atematičnih glagolih je končnica -m: iesm, imam. Končnico -o 1. sg. tematičnih glagolov je najti v sle. refrenu neke nemške pesmi trubadurja Oswalda von Wolken- steina: io te prosso; trubadur Oswald je bil rojen 1. 1377. in je konec 14. stol. popotoval po naših krajih. V CG iz začetka XV. stol. beremo: proSSo, mollo, oblublo, odpuscho poleg atematičnih pzpovem, odpovem, dam, Sem, izjemoma bodem, ki pa je bil pomensko neposredno vplivan od atematičnega pomožnika sem. V cel. rkp. veruyo, v kranjskem rokopisu, kjer je videti nagel razvoj centralnih dialektov, pa imamo že pr sežem, nočem, opomenim. To so prvi teksti, ki kažejo izpremembo v splošnem. Od 1. 1550 dalje najdemo le še nekatere redke ostanke stare končnice: 1. hozho pri Trubarju, Krelju, Tulščaku, Dalmatinu (v prvih tiskih, v Mo- zesovih bukvah in Pasijonu, medtem ko ima Biblija skoraj redno obliko hozhem), v EDP in pri Stapletonu. Poleg te oblike je v rabi še oblika £o, ki izvira iz prevojne stopnje korena: normalna stopnja *xot’g, reducirana stopnja *XT>t , o ~(x)čo. Oblika (x)čo se je poleg oblike xočo uporabljala v enklizi. V starih tekstih sta ohranjeni obe varianti. Iz teh dvojnosti izvira tudi variacija v nikalni obliki: *ne-xčd > neto, nečem poleg *nexočo > > nočem. Obe obliki, neto in noto, beremo pri piscih XVI. st. Oblika čo je svoj -o dolgo obdržala, pozneje je dobila končnico -m, ki se je raz¬ širila k vsem glagolom. Dial. se je oblika ohranila v Beli Krajini, Beneški Sloveniji: io (-\-m ali -n) in v Reziji. Dolgo se je obdržala oblika verujo: 133 ueruyo, ker je bila pogosto rabljena v cerkvenih obrazcih. V XVI. st. so pisali in govorili ueruyo, po redukciji iz tega včrio, pisano veryo. Redu¬ cirana oblika je običajna v Trubarjevem Katekizmu iz 1550 in 1555, v Testamentu iz 1557, v Katekizmu 1595, v EDP, skratka večinoma v kate- hetičnih frazah. Poleg nje se je razširila tudi oblika verujem, v Katekizmu 1555. 1. enkrat, v CO, Psalterju, Katekizmu 1567, Katekizmu iz dvema izla- gama, Testamentu iz 1582. Obliko mogo za današnje morem beremo dva¬ krat v Testamentu iz 1557. L, 1582., v Tulščaku, sicer pa je za XVI. stol. že običajna oblika morem. Obliko živejo za današnje živim beremo enkrat v Trubarjevem Testamentu 1557, str. 306: ieU shiueio, prav tako redka je oblika čujo (Psalter: ieU zhuio). V dial. razen tistih, ki te oblike še po¬ znajo, ni o tem nobenega sledu. V Reziji in Zilji je starejša ženska generacija sicer še govorila ver jo in pravijo, povsod drugod je že v pred- literarni dobi razvoj 1. sg. prež. dognan. 2. s g. prež. V sla. pri tematičnih deblih -ši/-šb, pri atematičnih -si/sb:. podasb v Kij. list., vuez v Briž. spom., drugod -si, ki je morda medialna končnica. V sle. imamo pri atematičnih deblih vseskozi veš, daš. Starih oblik v sle. ni, kvečjemu v Briž. spom. lahko beremo: poStediSi. Povsod je običajna končnica -š: zadeneš, vzoues, prideS. Za tolminske govore je znano, da govore v vprašanjih -ši: prideši, znaši: isto je v Reziji, le da je tu omejeno na vprašalnico: v’eši kgi (veš kaj). Zato tega ni mogoče razlagati kot ostanek fleksije na -ši, pač pa je to kontrakcija iz veš-li-kaj. Pri besedi hočem najdemo v sle. dial. še ostanek iz predpsla. dobe, ko je bila v 2. sg. končnica *-ei: *xot’i. Sla. ima v 2. sg. sedaj povsem drugo končnico, oblika *xot’i pa je ostala kot nekakšen adverb brez zveze z gla¬ golom, ker se je uporabljala v prislovnih izrazih. Nastanek oblike xo(b (s privzemom končnice po atematskih glagolih) so razlagali nekoč iz opta- tiva, kar pa ni nujno: oblika je nastala pod vplivom tematičnih glagolov: 1. sg. *xoti-om, 2. sg. *xotj-ei, stcsl. xošti, ker pa se oblika ni občutila kot 2. sg., je dobila končnico -ši: xoštiši (Nikoljski evangelij), oblika xošti pa se je ohranila v st. r. in srb. V sle. se je oblika xot'b razvila praviloma v hoč, razširjena je v centralnih dial., v Ljubljani in na vzh. Gor. wač, na zg. Gor. oč, na Prim. in na Krasu wdi. Oblika je od Trubarja dalje v knjigi pogosta: beremo jo pri Krelju, v EDP, pri Skalarju, Schonlebnu, v Jan¬ kovičevem rokopisu Tomaža Kempčana iz sredine XVII. stol. Oblika hoč je sprejeta kot glagolska osnova, na katero se pritikajo končnice brez tematičnega vokala, že v XVI. st. je poleg oblike hočete razširjena oblika hočte, hočva, nočte itd. Redukcija etimološkega -e pred XVI. st. ni nastopila. V 2. sg. beremo pri protestantih pogosto obliko hozheS. Zaradi prepo¬ goste rabe je ne moremo imeti za navaden zapis. Razvoj si razlagamo na dva načina: 1. z disimilacijo šumnikov v posebni stavčno-fonetični zvezi 134 (hitra izgovorjava), ta razlaga je najbolj verjetna; 2. možno je tudi, da je prišla beseda zgodaj v zvezo z atematičnimi glagoli in se ohranila v taki obliki do XVI. stol. 3. os. s g.: v psla. *-tb, prav tako v 3. pl. *-gtb v sle. bi morali imeti *beret in *berot. Kot v vseh sla. jezikih je tudi v sle. ta končnica izginila. Pojav velja tako za atematična in tematična debla (atem. *estb : sle. je). Sedanja oblika se je razvila pozno, oblika s -t je ohranjena še v Briž. spom.: iezl, v štiri sto let mlajšem Beneškem rkp. jeSt poleg je. V CG pa je že popolnoma prevladala oblika je, ki nastopa dotlej kot dubleta. V tej dubleti končni -t enostavno odpade, vendar v povsem določeni medsebojni zvezi, namreč, če sledi v naslednji besedi veočlenska začetna komzonanca: prim. iz Briž. spom.: geUati (tu je tudi ista glasovna skupina). Pred voka- lionim začetkom naslednje besede pa -t ostane: iezt. Iz podobnih zvez bi ta dubleta utegnila postati splošna oblika, vendar je teh zvez premalo, da bi mogli sle. oblike glagolov tematične fleksije izvajati iz njih, čeprav je sicer ileksija pomožnikov precej vplivala na vse druge fleksije. Ker so v Briž. spom. pri tematičnih glagolih tudi oblike brez -t (vzedli), moramo že v 10. stol. računati z izgubljanjem končnega -t. Menimo, da je izguba analogična. Po svojih funkcijah sta se v sle. dotikala prezent in aorist; uporaba aorista se je opuščala. Prezent dovršnih glagolov je imel pomen futura, sčasoma pa še pomen trenutnih glagolov, kot historični prezent je bil enak aoristu. Zaradi križanja funkcij je prišlo do križanja oblik. Pojav je znan že v nekaterih mlajših stcsl. tekstih, n. pr. v Nikoljskem evange¬ liju, le da gre tu za križanje v obratnem smislu. Namesto aorista da se uporablja oblika dasl r h, v sle. pa nastopi pod vplivom aorista da prezent da, po aor. dela — prež. delat > dela. Dejstvo, da je pri atematičnih glagolih odpadel *-sčb in ne le dokazuje, da je jezik pri atematičnih glagolih težil za obliko na vokal, kakršna je bila v aoristu. Odpad *~to v 3. pl. je najbrž-nekaj poznejši, na pojav je vplivala simetrija plur. končnic -mo, -te, -ti,; poleg tega sta končnici 3. pl. prež. in aor. različni, kar je vplivalo na razvoj. Dual. 1. os. *-vš. Oblike s to končnico so v sle. delno še ohranjene, vendar samo za feni. V du. imamo razcep končnice po spolu, česar sicer pri glagolu nimamo: *-vč > 1. va (m.) — Trubar: greva; 2. ve (f. n.), vi (f.): hosheve. Na ločitev končnic po spolu je utegnila vplivati nominalna ali •pronominalna fleksija; na končnice ne vpliva le zaimek midva, midve, ampak tudi substantiv, kar je razvidno iz oblik: vi grevi po dve ženi ipd. Na Štajerskem in v vzhodnih dialektih je namesto današnje knjižne oblike nastopila končnica -ma, enako pri pronomenu madva. V teh dialektih je namreč splošno izredno opuščanje duala v korist plurala. Pod vplivom pl. oblike smo imamo v dualu obliko srna, madva, trpima, tako pri Pohlinu, Haslu, Gorupu, Slomšku, dial. v Sle. goricah in v Prekmurju. 135 2. o s. Prvotna končnica *-td, stcsl. ta, v sle. tudi tu kot v 1. osebi raz¬ cepljenost po spolu: *-ta > m. ta; f, n. te, ti < te. Končnica -te nastopa v sle. sprva praviloma v 3. osebi, sčasoma jo izpodrine končnica -ta. Izena¬ čevanje nastopi po vsej fleksiji: padeta, -te, -ti, enako pri atematičnih -sta, -ste, -sti. Pri atematičnih se je tu in tam smatralo za končnico -sta, čeprav je -s korenski element (*es-tha) — dasta < *dod-tha. Ker je imel jezik -s- za končniški element, je glas prešel v tematično fleksijo: Trubar — odideSta, shivi§ta, pogosto danes na Krasu in na Goriškem. Na drugi strani je na Spodnjem Štajerskem in v Slovenskih goricah končnica -ta prodrla v atematično fleksijo: data, veta. Plural. 1. os. je imela že v psla. različne končnice: 1. -mi v stcsl. in v starejših dobah sla. jezikov, 2. -me v češčini, bolg. in makedonščini, kjer je v 1. os. prež. nastopil -m po atematičnih, č. voldm, pl. volame; 3. -mq v stari ruše.; 4. -my v st. rušč. in stcsl., tu je prevladal vpliv perso¬ nalnega zaimka, končnico poznata poljščina in lužiška srbščina. Končnica -me je razumljiva iz razmerja do 1. os. prež. Današnje sle. oblike na -mo stcsl. nima. Briž. sponi, poznajo le oblike: oz^tanem, modlimze, klanamze, moSem: povsod tod je danes končnica -mo: Fortuna tov jo izvaja iz *-mos, Vondrak iz *mon > mi. Končnice so se razlikovale že v ide., primerjaj gr. (f soofisv, lat. ferimus(mos) = dor. (psgofisg (povsod gre le za vokalični prevoj v končnicah). Sle. -o je pa vendarle po vsem tem še vedno nepo¬ jasnjen. V Briž. sponi, je oblika na -i, upravičena in ne gre za stcsl. pojav. Končnica -mo je nastopila kot v drugih sla. jezikih tudi tu kasneje in jo moremo historično zasledovati. V dubrovniških tekstih je prodrla najprej pri atematičnih glagolih, od tam pa se je do danes izključno posplošila, prav tako je splošna pri enem delu maloruskih dialektov. V belorušč. je končnica -mo lastna atematičnim glagolom, temationi imajo končnico -m. Končnica -mo je do danes povsem prevladala le v sle., shrv., slovašč., to je povsod tam, kjer je v 1. os. sg. končnica -m. Iz tega sledi, da je moralo prav razmerje med 1. os. sg. in 1. os. pl. sprožiti novo glagolsko obliko. V posameznih sla. jezikih nastopi ta končnica razmeroma pozno, zato je ne vežemo z ide. Razlagamo si jo z dejstvi iz historične dobe: Valjavec pravi, da je nastala pod vplivom it. slamo, toda v tem primeru bi bila končnica sprva razumljiva za zap. Slovenijo in Dalmacijo, manj za Raško ali Slo¬ vaško, Belo in Malo Rusijo. Na drugi strani sklepa Valjavec, da je bila končnica -o pritegnjena iz 3. os. pl. bero, da bi se vzpostavila razlika med 1. os. sg. in 1. os. pl. Pedersen je razlagal -o v maloruskih dialektih iz nekih nerazložljivih sandhi pojavov. Ramovš: iz dejstev v predhistorični dobi, iz gr. (pego/isv : (pego/ieg lahko zaključimo, da je gr., čeprav stisnjena na ozek teren, posplošila dve obliki, na zapadu eno, na vzhodu drugo. Vsaka od teh končnic je vezana na določene pogoje, ena je primarna, druga sekundarna (konjunktiv, optativ). To prvotno mešanje je pozneje 136 izkristaliziralo eno samo oblik«. V sla. sta bili razširjeni končnici -m r b in -mo. Prvo končnico so uporabljali kot primarno, drugo kot sekundarno ali obratno. Stcsl. pa je že posplošila eno obliko v vseh časih in fleksijah, s čimer je zabrisan prvi člen te zgodovine, ker je šel razvoj v stcsl. hitreje kot v drugih sla. jezikih. Sklepamo, da je bila končnica -mo sprva običajna v atematični fleksiji (danes v belorušč.) in da je šele pozneje prešla k tematičnim glagolom. Vseh pet atematičnih glagolov je izšlo iz ide. per- fekta, ki ima v ide. končnico -mo: vdmo = sti. vidma. Perfekt je sčasoma izginil, ali končnica 1. pl. se je še ohranila. Te oblike so sprožile nadaljnjo posplošitev. Končnica 2. os. pl. tematične in atematične fleksije -te se je v sle. v splošnem obdržala. Ponekod je sem zopet pritegnjen korenski -s- od neka¬ terih atematičnih glagolov, ta se razširi najprej h glagolom, ki so bili z atematičnimi v bližnjem razmerju, pozneje se posploši. Te vrste oblike so prevladale na Krasu in na Goriškem, pogoste so pri Krelju. 3. os. pl.: pri tematičnihglagolih: *bergtb, glagoliIII/2inIV. *xvalqtb, prosgtb; atematični glagoli : *sgtb, dadgtb, vedgtb, edqtb. Po glasoslovnih zakonih bi bila upravičena onemitev končnega polglasnika, v sle. pa je vseskozi onemel tudi - 1 , od tod oblike bero, hvale, prose, so, dade, vede, jade. V glavnem so se te oblike še ohranile, čeprav so analogije rodile nove končnice. Do XVI. st. je bila še živa končnica tematičnih glagolov -o: bero, pado, dopado, rasto, krado, mogo, teko, vrgo, strigo, obimo, tro, stano, mino, kažo, pišo, kličo, iščo, iško (pomešanje prezentne in infinitivne osnove), hoto (-o je analogičen); v glavnem pa je bila v novejši dobi končnica raz¬ širjena z elementom -jo, ki pristopi na osnovo 2. os. sg. kakor-m v 1. os. sg. Končnica -o se je začela analogieno razširjati tudi pri prvotnih glagolih III/2 in IV., kjer je bil upravičen -e. Pri Trubarju beremo: vido, shivo, seleno, brano, Sovrasho, besho, Shteio, ne^htevo, pozliuto, chrano, povabo itd. V VI. vrsti so pravilne oblike: kupujo (kupujgtb), žalujo, verujo, prešuštujo, približujo, zadržujo, iskazujo, vojskujo, namenijo, svetujo, omamujo, maščujo. V III/2 in IV. prvotna končnica -d je danes redka in se je že zgodaj nadomeščala z -6, ta pa se je razširil s končnico po V. fleksiji -jo: boldjo (beneščina), trpojo, knjižno danes trpijo, bolijo po osnovi ostalih oblik. V atematični fleksiji imamo različne oblike: ieido, veido, dado, tudi s končno akcentuacijo: jedo, ido. V vzh. Beli Krajini, okoli Brežic in Kapele ob Sotli velja končnica -do za glagolsko končnico in prehaja naj¬ prej h glagolom, ki so po strukturi blizu atematičnim: znado, gnijedo, oznanjujedo itd. Poleg te se je ohranila še končnica -e, ki se je sprva obdržala v mejah svojih prvotnih glagolov in preko tega v glavnem ni prehajala. Znane so oblike hote, stoje, zasli&e, skrbe, drže, zde (za sede), 137 beže, vene, trpe, žive, se boje, spe, žahte, gore, omrze, puste,.prose, govore, ude, ceste, služe, more, poslane (po II. vrsti) dele, store, strde, gode, gospo- dare, dolže, love, prave, krope, kade, pocute, izvole, svare, izgube, obude, odpade, ohrane. Vendar tudi v XVI. st. redko beremo oblike, pri katerih je končnica vplivala na druge glagole izven svojega upravičenega obsega: pogine, pride, pujde, postane, mine, poje, zatisne. Najpogosteje prehaja v II. vrsto, ker so infinitivi II. in IV. vrste pravzaprav enakšni. Končnica -e je lastna sprva tudi atematični fleksiji, v XVI. st. beremo: obdade, izdade pri Trubarju (tudi snede), Tulščaku, Dalmatinu: jejde. Povsod drugod je najobičajnejša končnica -jo, ki pa ni prvotna, sestavljena je iz palatalnega predkončniškega elementa končnice: *-j + gtb. Končnica je bila sprva upravičena v III/l, V/l (delajot), VI. (kupujot). Pri prvih treh oblikah se je v vseh osebah izvršila kontrakcija vokalizma: delaš, dela kot umeš, ume, od tod umejo po delajo. Pri tem začne dela veljati za osnovo in postane vzorec za tvorbo podobnih oblik tudi pri ostali fleksiji. Pri glagolih IV.. vrste postane tudi v prež. osnova infinitivno deblo: nosi-ti, nosi-š kot dela-ti, -š, od tod nosijo. Splošno se ta končnica razširi na vse glagolske vrste. Proti obliki prido beremo že v Trubarju: pridejo, puidejo, dopadejo, rastejo, kradejo, morejo, tečejo za prvotno teko, ker je teče- občuteno kot nova osnova; strižejo, obimejo, zaterejo, ostanejo, pišejo, hočejo, imajo. Pri glagolih VI. vrste: kupujejo, ker postane element kupuje- nov osnovni element. Razen tega imamo že pri Dalmatinu in Tru¬ barju dajo, vejo poleg vedejo. Izpremembe v osnovnem elementu: Atematični glagoli so: sem, dam, vem, jem, imam. — Zaradi razmerja da-š : da-mo : da-do poleg da-sta, daste smatramo -sta, -ste za končnico, osnova pa ostane da-. Po 3. os. pl. dado, kjer se tudi smatra kot osnovni element da-, in zaradi kon¬ takta z ostalimi glagoli, ki so podobne strukture: bodo, gredo, postaneta bo- in gre- osnovna elementa, na katera se pritikajo končnice. Od tod fleksija: bom, boš, bo, bova, bota, bota, bomo, bote, bodo, ki je običajna v XVI. st. pri Trubarju. Šele pozneje se razvijejo oblike: bote > boste, bota > bosta. Videti je, da je le 3. os. pl. sprožila prehod. Pri glagolu grem, greš itd. pa že v Trubarju beremo oblike gresta, greste (prvič v Kreljevi Postili). Poleg oblik boš, bo itd. se pojavlja zlasti pri protestantih tudi prvotna oblika, namreč tematično deblo, enako še danes v dial. Oblika bom se je uporabljala sprva le v enklizi, kot pomožni glagol, v zvezi z opisnim delež¬ nikom drugih glagolov, za označevanje perifrastičnega futura; druga oblika bodem pa se uporablja v poudarjeni poziciji, enkrat v OG, oblike tipa bodejo pa že v Trubarjevem Katekizmu iz 1. 1550, prav tako' v kompozitu h glagolu bom : dobiti: dobodejo, dobodo, sadobojo. Ker pa je inf. dobiti po strukturi enakšen z glagoli IV. vrste in sestavljenke jezik ni več smatral 138 za sestavo z biti , se je uveljavila fleksija po IV. vrsti: dobjgp, dobiš itd. Dalmatin v Mozes. bukvah: prebode poleg kar pak prebo od MeSSa. Pri glagolu grem < *grqdg, grgdeši je atematiena fleksija ohranjena vseskozi v tekstih XVI. stol.: grem, greš, gre, greva, gresta, gresta, gremo, greste, gredejo. V izvendolenjskih tekstih, na sev. Gorenjskem in Goriškem je v kasnejši dobi še najti tematično fleksijo sle. glagola gredem (Skalar, Paglovec, Rogerij, Hipolit, Basar, Gorjup). Pomožni glagol je imel osnovo *es-. V prezentu je razen v 3. os. pl. koren prvotno v normalni stopnji. Vse te oblike so bile enklitike ali pa so imele sufiksalni akcent in zaradi tega je začetni je- odpadel. — V 2. os. je bila končnica *-si (je-si), kar je ohranjeno v stcsl., medtem ko se je v sle. posplošila bblika si. Osnova si- je v vzhodnih dialektih, v Sle. goricah postala po vzorcu bo- in gre- nekakšna fleksijska osnova, zato: sim, siš, si itd., v 3. os. pl. sojo. V Prekmurju poznajo za 3. os. sg. v enklizi obliko d'e poleg ortotonirane oblike g’est, v 3. os. pl. g'e ste jo, pod vplivom teh oblik govorijo danes: d'e sem, d’estemo. Glavna izprememba pri tematičnih in nato pri atematičnih glagolih je bila v tem, da je za osnovo v sla. prevzeta osnova 2. os. sg. Na to osnovo so se nizale končnice: bere-š, bere-m, bere-jo. S tem je analogija rodila raz¬ lične odnose med prezentom in infinitivom in med oblikami, ki so bile izpeljane iz infinitivovega debla. Posledica teh spremenjenih odnosov so različne mehanične spremembe in prestopi glagolov v druge vrste ali razrede. Pri glagolih I. vrste se je rastem : rasti izenačilo s pasti, pasem, od tod rasem: korenski -t- je izginil. Glagol *čbtg, (isti je po glasoslovnih zakonih prešel v štem, čisti, kar pa spremeni analogija: štem — mreni, trem : inf. mrčti, trčti, od tod k štem inf. šteti; ker pride šteti v zvezo z greti, grejem, tudi tu šteti, štejem. Zaradi razmerja pri gl. I./l: gnesti, plesti, sresti : gnetem, pletem je nastala v sle. oblika sretem, čeprav bi po stcsl. szrgštg pričakovali srečem. Prav tako vpliva analogija zaradi razmerja gnesti, pasti na dental v korenu in povzroči mešanje: gnedem, pledem, cvedem (zlasti Gorenjsko). Glagol sresti je imel v participu obliko srel, srela, srelo, gnel, od tod nov prezent sr e jem: Njega pa sre je potnik star (narodna pesem). Pri glagolih 1/4 s korenom na velar k, g, h, je palatalna forma s (, ž, š upravičena v vseh osebah, razen v 1. sg. in 3. pl. V sle. nastane izravna¬ vanje, šumniki č, ž, š prodrejo v vse oblike, tudi tja, kjer niso prvotno upravičeni, od tod oblike 3. os. pl. reko, rečejo, rečo; Saversho (Trubar, Testament 57). — Pri morem, moči sta iz prvotne oblike nastali dve po¬ mensko različni obliki: gl. morati je nastal iz imperfekta možaše, od drugih oblik v prezentu je prešel sem -r-, od tod moraše. Oblika moraš pomeni sprva nedovršeno dejanje v preteklosti in je nekak kondicional s pomenom 139 bi mogel. Ti,moraš vedeti pomeni isto kar zveza ti bi mogel vedeti, zveza izraža supozicijo, da naj oseba to ve. Preko pomensko sličnih odtenkov gre tudi razmerje nem. sollen, diirfen, miissen. Prvi pomeni možnost, drugi najstvo, tretji pa nekako zahtevo, moranje. Razvoj pomena zasledujemo dobro v starih čakavskih tekstih, gl. Ivšič, JF X. V času moderne vokalne redukcije je nastala v oblikah kontaminacija med obema oblikama, dife¬ renciacija je le v akcentu: moreš : moraš. Združitev obeh oblik je nastopila v XVI. st.: -a- v neakcentuiranih pozicijah se preglasi v -e-: moreš, v enklizi pa se še ta e reducira v polglasnik: morš, morš. Razlika velja tako za prezent kakor za oblike, ki izvirajo iz prvotnega infinitiva. V CG. je razlika med more in mora povsem ohranjena, pri Trubarju pa je že pome¬ šano: obenu drugu ime pod nebom nei danu tim ludem, vkaterim bi mi morali (mogli) biti isvelizhani. Krelj: en karSchenik more (mora) na Sim Svetu mnogiteri zhardn oblak, mnogo hudo vreme . . preterpeti inu prestati; proti: koku Se morajo ti ohzaitni ludie postiti; bosh mogal (moral) po zhaSu lakote vmreti. Mešanje je tudi pri Dalmatinu v istem obsegu kot še danes v dialektih, knjižni jezik pa razliko uvažuje. Pri glagolih 1/5, 6 nastajajo različne oblike, odvisne od akcenta. Akcen- tuacija je v prež. sufiksalna, po slovenskih akcentskih zakonih preskoči na korensko. Zaradi tega nastopijo spremembe: 1. os. psi. *torg — sle. trem, 2. os. po metatoniji threšb > tareš. V fleksiji se sedaj generalizira ali prva oblika: trem, treš, tre itd. ali pa druga oblika tdrem, tareš, tare, Sufiksalna akcentuacija se je generalizirala v rušč., poljšč., češe., druga po metatoniji pa prevlada v sle. in shrv. Po prvi, sufiksalni flektirajo glagoli pnšm, načnšm, otmem, nadmem, žmem, trem, odprem, razprostrem, zrem, zajmem, izmem, poimem, obimem itd. Z metatonijo: ožamem (dubleta), tarem (dubleta), sidrnem, vzamem, snamem, žanjem, farnem, manem itd. Zaradi podobnosti oblike treti z obliko dreti, kjer sta se strnili dve obliki: 1. *dbrati, derg in 2. dreti, dbrg (enostaven perfektivni glagol), je nastala pri treti še 3. oblika terem, tereš, ter e, na drugi strani pa je poleg oblike tarem namesto derem še darem, dreti, prav tako kompozita oderem, odarem, prederem, predarem. Glagol otmem (otmica) je veljal za kompozitum: o-tmem. Zato je ana- logično po na-čnem možna disimilacija v otnem (v XVI. st.). V kajkavščini pa nastopi asimilacija: počmem za počnem. *Klbng, kolnem : klqti. Poleg prezentovih oblik se uveljavi oblika, ki izvira iz inf.: klejem, kleti; na Staj. in Kor. klevem : plevem. Ker je kleti = umeti, nastane tudi prež. klem : urnem, kor. kliem (za stari e) ; v XVI. st. pri Trubarju 3. sg. klei. Nekateri glagoli so zaradi enake oblike v inf. prešli v 1/6: *pbrg, poriši, poreti da sprem, sprdti se, vreti, vrem iž *vbršti, v tri št. Pri glagolih 1/7 je razmerje med infinitivom in prezentom omajano že v psla.: *bbjg, biti, v sle. lijem, brijem, bijem. 140 Pod vplivom infinitiva pluti je nastal prezent plujem, inf. pokriti je sprožil obliko pokrijem namesto pokrovem, enako riti, rijem na¬ mesto rovem. Pri glagolu rovg, ruti, kjer je razmerje med vokalizmom v prezentu in vokalizmom v infinitivu ou : eu, bi pričakovali rovem, rjuti, česar pa nimamo, pač pa pod vplivom inf. tudi prež. rjovem. Prež. osnova rjove- je dalje sprožila še en inf.: rjoveti — trpeti, živeti, od tod spet nov prezent rjovim. Začetni rj- je sprožil preglas: rjevem (še danes v dial.). Po inf. rjuti je tudi prezent rjujem, po rjoveti pa rjovem, kar je prodrlo v knjižni jezik iz gorenjščine in dolenjščitne. Enako tudi pkm. erdHve za rjove. Dol. pozna obliko rjovim: rajam. Pojavi se dado v glavnem označiti s sledečimi prezentnimi oblikami: 1. rjdvem (Bibl. er- jove) ; 2.. rjovim : rjevi (dol.); 3. rujovim (po inf. ruti), ruiovi, Krelj; 4. rjeve (Cerkno, Poljane; 5. er jo *(Trubar, Postila) = najbrž rujo (z reduk¬ cijo u pri r) k rujem. 1/7: pojem peti. Prezent je različen od inf., zato preide prezentna oblika v inf.: po jati, po jam. Pri II. vrsti je ista diferenciacija kot pri 1/5. Metatonijski tip: pahnem, sahnem, zamahnil, pri kompozitih ognem, pregnem poleg preganem. Ta -a prehaja v knjižnem jeziku tudi v inf. osnove. Glagoli III/l: ume jem, umeješ, 3. pl. ume jo ^ po kontrakciji urnem, umeš, ume itd. Pod vplivom teh novih momentov se prično ustvarjati oblike: umejem v sev. gor. dial.: Kobarid, Bovec, Gregorčič: živejem po pameti zdravi, ne razumejete, enako Dalmatinova Biblija, Krelj, Juričič v Postili, dial. na Dol. in v Istri: razume je, sagreje (sagrije). Oblika žive jo je po kontrakciji prešla v živem (tudi pri Trubarju), inf. živeti; enako strohneti, umeti, umej, smeti, smej, razodeti, razodej. Ker je bil III/2 številčno močnejši, je po prež. trpim (inf. trpeti) nastal tudi prež. živim. Do analogije je prišlo v XVI. st.: Tulščak, Stapleton shivim, shiviSh, Tul- ščak, Skalar: shivi; dial. oblika še ni povsem prodrla. Obliko živem imajo še zilj., kor. in pkm. Analogijo v obratni smeri = prezent po III/l beremo le v Jankovičevem rokopisu Tomaža Kempčana: trpe j namesto trpi. Od gl. III/2 je *mbneti, praviloma mneti do danes izpremenjen, oz. zamenjan z meniti. Oblika mnim je ohranjena le kot kompozitum k pomnim. H glagolu III/2 smejati je prezent pravilno po III/2 smejim, po III/l smejem, pa tudi po V/l smejam. Glagol *glqdeti, glqždg : gledeti, gledim (v vzhodnih dial.) in v imper. gledi je izpodrinil drugod iterativ gledati. Glagoli III/2 so v nekaterih dialektih (gorenjščina, savinjščina) izvedli spremembo predvokaličnega i-jevskega elementa: trpimo > trpemo (-emo). Do tega je prišlo pod vplivom sufiksalnega naglasa glagolov I. vrste (ko¬ renski): pletemo. Prehod in vpliv datira od zač. XVIII. stol.: strelmdi dershte beremo pri Paglovcu, Basarju, Skalarju, Schonlebnu. Kasneje so po dol. pripisali -i-: dersh(i)te. 141 Glagoli V/2 so v prezentu izvedli metatonijo: *šbp?>fo > sopečem, migačem, tepačem, leskačem, brkačem. Ti glagoli so prišli pod vpliv ono- matopoetskih izrazov s korenskim -e: trepečem, klepečem, od tod še ge čem namesto šegačem. Infinitivova osnova je prešla v prezent. Glagoli V/2 so prešli tudi sicer na podlagi infinitivove osnove v V/l: glodati : glodam : glojem, dihati : diham : dišem, zidati : zidam (ohra¬ njena je samo analogična oblika), dremati : dremam : dremljem. Stcsl. 1. žgždetb > žeje; 2. žgdajetb > žeda, v sle. le žeja. Plakati : plakam : pla- čern, kapati : kapam : kapljem; prisegati: prisegam : prisežem, strgati: str¬ gam : stržem, iskati : iško (Briž. spom.) : jiskam (Ben. Sle., Rezija) : iščem pod vplivom 2. os. sg. iščeš; tekati ~ tkem, tkeš, tke (tčem, tčeš). Preha¬ janje prež. V/2 v V/l imamo tudi pri iterativih: legati : legam : ležem, skakali : skakam : skačem, kazati : kazarn : kažem. Obratno prehajajo prež. gl. V/l in VI v V/2 v Sle. gor. in Pkm.: stopati : stopljem, letati : lejčem, pljuvati : pljuvljem, davljem, plavljeni, kupuvati : lcupuvljem. Zažigati ima običajno zažigam (V/l, preje po V/2: zažižem ). Glagoli V/3: *g-bnati : ženem, po rotacizmu dorenem (dozenem), renem: sesati : st,sq, pod vplivom infinitivove osnove sesam. Pri gl. kovati, pVbvati bi bile pravilne oblike v prež. kovem, pVbvem, oblika kovem se je ohranila le v prekm. dial. Glagol kovati ima danes prezent kujem, analogidno po VI. vrsti: kupujem. Prezent se je obdržal le pri obliki rvati, rvem, sicer imamo že v stcsl. druge oblike: sovati, sovo : sujem, bljujem. Pod vplivom prezenta sujem, kujem je tudi v inf. nastal -u-: suvati, pVbvati > pljuvati. Iz teh infinitivov prehaja inf. osnova v prezent in dobimo glagole po V/l: suvam, ruvam, bljuvam. Glagoli VI. imajo v inf. -ovaii, v prež. - ujem, v sle. zato prehod gl. VI. v V/l: kupuvam namesto kupujem (vzhodni dial. in Zg. Kras); Krelj: verovati, verovam; obedovati, obedovam. V prezesntu nastopi (vendar le v knjigi) o namesto u: verojem. Anomalni glagoli 1. stati: inf. 1/7; stanem — prež. po II.; 2. deti: lil: denem (II.) poleg dejem — inf. dejati (V/2); 3. hoteti, hočem ima dve korenski varianti: eno redno s polno stopnjo, koren *xg,ot, xgont, xudt — x\iat, od tod: 1. chot-, 2. chgt-, 3. chot-. Poleg te je bila še redukcijska stopnja čem, češ ... 3. os. pl. ht4. V 3. pl. eksistira tudi oblika (h)to po bero, v Ben. Sle.: (h)to-{-jo, nikalna oblika ne hte, ne hto (že pri Trubarju). 4. bom (enklitika) poleg bodem (ortotonirana oblika). Ko se prične oblika bodem opuščati, se v istih pozicijah uporablja poudarjena ali enkli- 142 tična oblika. Oblika bom ostane nespremenjena, če je poudarjena, če pa je v enklizi, se obrusi: wn, Un, u, m — tam dan,, t dm % e d a U, a U šw, meustrelu, ce^sta 'teta. V 1. os. sg. nastopa na vzh. Štajerskem namesto -m oblika -mo (mo jo nesel) po 1. pl. zaradi nejasnosti v stavčnih zvezah. V fleksiji so še različne redukcijske variante: -m, -š, -de, -mo, -te, -do. Imperativ Za imp. je služila v ide. v sg. osnova sama, v pl. pa ista osnova s končnicami: sg. *bhere, pl. *bhereie, prav tako pri atematičnih glagolih: *ei, lit. el k (-k je partikula). Pri nekaterih glagolih je začela veljati za končnico partikula *-dhi: lo-fii, enako sti. viddhi, Avesta zdi — bodi. V pl., zlasti pa v dualu se je v nekaterih jezikih uveljavila končnica -tod: lat. vehito, esto (2. imper.); končnica *-tod je ablativ demonstrativnega zaimka. Od vsega tega v sla. ni sledu. V sla. izraža imperativ željo, ob tem pa pre¬ poved ali zapoved. V prajeziku ter v nekaterih ide. jezikih je imel to funkcijo stari optativ: (feoa-i-tu- Končnice so sekundarne, *-oi-, sla. e: nesete, Briž. spom. ostanem. V sle. je pozneje nastala sprememba. Sg. se je vrinil v pl., od tod nesi, nesite, pri čemer je delovala še oblika impera¬ tiva III/2 in IV. trpi, trpite, nosi, nosite. Pri sufiksalno poudarjenih gla¬ golih je metatonija. V XVI. st. pišejo vuzhiSSe, puSti^e, branike, far primiSSe Sam sa moj (Krelj). Zaradi vpliva sg. in akcenta je prišlo do redukcije: plgt(i), plgtte, neste, ir (ste, vzgmte. Prav tako razložimo oblike umeji-\-te, delajte, sejte, smejte se, da¬ jajte. V 1/4 je nastopila druga psla. palatalizacija: *rbd, rbcele, v sle. pravilno pri Dalmatinu nerci, Krelj reci (polglasnik), danes se v impe¬ rativu kaže vpliv prezenta in s tem 1. palatalizacije na drugo: reči. V vseh teh oblikah imamo mešanje: vrzi : vrzi, pri Hipolitu pomozi, enako Krelj, Dalmatin, Trubar, SlomšekPV Beli Krajini: mozi bog, pomozi, strezi poleg streči, sezi, se H, analogno teči, teci, tečte. Izpremembe so tudi pri glagolih 1/5, 6: tri in steri: nesateri (Dalm., Mozes). H glagolu img, jqti je pravilna oblika vSimi pri Trubarju, prav tako je pravilna gor. uzmo (*v-bZbmi), drugod so oblike nastale pod vplivom prezenta ali infinitiva: vzdmi ali vzamem, vzami > vzami. Pri glagolih V. je dial. končnica -i, -ite: pomagati — pomaj, tudi pomagi, pomagite. Enako v VI. gl. vrsti. V Trubarju beremo poleg pomagaj, pogledaj, ubijaj tudi pomagi, vari poleg varuj. Pojav ni glasoslovnega značaja (redukcija -uj nastopi šele konec XVII. st.), pač pa je posledica analogije. Tudi pri atematičnih glagolih je namesto imperativa prevladal optativ, stcsl. daždb, v pl. dadim%. Optativ atematičnih glagolov se tvori z *-ie-, v plur. z st. lat. siem, sies, siet, simus. Od tod bi v sla. pričakovali 2. os. sg.: dad-\-ies > *dadja > *dažda (stcsl.). Namesto tega imamo obliko 143 daždb, ki bi si jo mogli razložiti iz *dadii, to se pravi: s prehodom iz oblik tipa *-dhi; sle. daj, vej, jej; v pl. so se razvile nove oblike po sg. dajte, jejte. K vedeti je imp. vej zapisan v XVI. stol., enako v kompozitih: povej; gor. pdvi, dopčv mu (ga), enako v tekstih XVI. in XVII. st. Ker je inf. veddti po III/2, je nastal še imperativ po trpi: vedi, vedite, oblika je znana iz knjižnega jezika. V sle. so nastali novi imperativi iz nekakšnih okrnjenih besed: naj je bil prvotno imperativ (nehaj, naj, pl. najte — deber e). Trubar, Postila: Taku najte bomo nepreUraSheni, inu ni^hter satu ne meraimo; Ampak najte, dajte pogledamo; kot imperativ se uporabljajo zlasti nekatere zani¬ kane in vprašalne členice: nikar, nikarte, enako jeli, jelite. Te forme so se v nekaterih zvezah uporabljale voluntativno in so zato dobile impera¬ tiven pomen. Aorist V stcsl. sta ohranjena dva aorista: krepki, ki je bil po obliki stari prezentni injunktiv, ter pravi sigmatični aorist. Oba sta v ide. izkazana le pri glagolih I. in II. Aorist, ki je nastopil drugod, je nastal pozneje in je analogioen. Aoristovo deblo je vedno izpeljano iz korena, aoristi denominativov so poznejše tvorbe, kakor nam kaže že neregularni razvoj -s-a: hip.rjoa * ohranjenim -o-, delax , b (s -x- po a!). Sigmatični aorist je v sle. izkazan v dveh formah: 1. s -s-, 2. s -x- (po i, u, r, k): *ved-s > vesi,, nesb, tudi pri 1/5 pqs'b, toda *rek-s-om > rex%. Ta drugi aorist je prešel pozneje analogično k osnovam na -e ali -a. Forme delax r b itd. so nastale šele v psla. po vzorcu upravičenih oblik tipa nosixb. Tretja oblika aorista je tematieni aorist rekox r b, ki je nastal pozno, verjetno že v historični dobi in sicer s križanjem med sigmatičnim aor. rexomji in krepkim aor. rekom?,, iz tega rekoxorn’b. Medtem ko stcsl. aoriste v polni meri uporablja, so se v drugih sla. jezikih po večini izgubili. — Aorist je označeval trenutno dejanje, obenem pa je historični čas, dobil je tudi funkcijo pravega prezenta ter je postal tako funkcijsko nepotreben, zlasti ker se je z razvojem aspekta v časovni relaciji dalo stanje točno označiti. Zato že v stcsl. krepki aorist počasi izumira, enako v češe., polj. Do danes se je ohranil najbolj v odljudenih krajih srbohrvaščine. V sle. imamo samo relikte, po katerih sklepamo, kako je počasi forma izumirala: pride, poido v Briž. spom., enako tudi v cel. rkp. gospodi kyr je pozhett... royen... martran... na kriz raiSpett... wu grob položen ... dolu yide kthpaklu na tretyi dan gori w$taa od martwech, Gory yiede umebeSSa. Sigmatični aorist se uporablja v Briž. spom.: da, z(t)uori, be Je, delaje, bripli^aze, stuori^e, uzliubiSe, uznenavideSSe. V celovškem rokopisu: aor. 144 wstaa, aor. *bech'b beremo še pri Skalarju, sredi XVII. stol.: glihi uishi Krail Saul sa nollo sourastua proke nadolshnimo Dauido be od hudiga duha obseden; ker je be formalno enakšno z je, da, de, se je k temu stvoril cel prezent: po atematicnih glagolih in sicer zaradi pomenske zveze s sem in zaradi rabe *bi-esm < by-jesmb (prim. č. dial. bysem): besem, ki se uporablja v Zilji: kdar besi ti tak Svojo kosho razpihnila (Jarnik, Sber). V Reziji se uporablja be v funkciji imperfekta: kako bej. — kako naj bi bilo; v enklizi ba (e v neakcentuirani poziciji): jaz ba bil že jtan (funkcija pogojnika). Aorist by se pomeša s pogojnikom bi, pogojnik in aorist (be, by) sta dala partikulo be, oziroma bi za vsa števila in osebe. L. 1873 je Baudouin de Courtenay notiral še dve formi v Reziji in sicer harduh za grgdoh in priduh za pridoh. Danes se za te oblike uporablja imrierfekt. Imperfekt Sla. imperfekt je sla. nova tvorba. Nastal je razmeroma pozno, ker ga lit. ne pozna. Tvorba je enostavna. Vsi glagolski koreni razširijo prezentno osnovo z -e-: nese-, psnč itd. razen gl. V. in VI., kjer je osnova ista kot v prezentu: dela-. Zato sklepamo, da ima imperfekt infinitivovo osnovo. Na to osnovo se pritika končnica -ax\h, fleksija je nato ista kot fleksija krep¬ kega aorista: -aše, -aše, -axove, -ašeta, ašete, -axg. Tvorbo primerjamo lahko z lat. legebam. Lege- k inf. legere je podaljšana stopnja, enako tudi *nese-; -bani je iz *bhg,am; legebam pomeni torej bival sem pri branju. Ta oblika glagolske osnove izraža neke vrste stanje, ki se v preteklosti dogaja. Naša končnica -axb se razlaga iz *esrri, sti. asa (impf. 3. sg. gr. rjev < *esa/en), 3. pl. sti. asan. V imperfektu bi bil povsod upravičen -s, nastanek -š- razlagamo s križanjem dveh aorističnih oblik. Možna je tudi kontaminacija posameznih tipov psi. aor.: ker je impf. tipična oblika za durativnost in je tipična vrsta durativov V/l, bi aor. videxb po delaxv, prešel v vidčaxb in označeval impf. stanje, po takem vzorcu dalje delaaxb. Iz oblik ddlax%, sčax% in znaax r b vidimo, da se je končnica -axx> res pri- tikala na infinitivovo osnovo. V Briž. spom. imamo tudi že nekatere kon- trahirane oblike: natrovehg, napojahg, obujahg, stradahg itd. poleg nekontrahiranih: sogrčahg, odšahg, tnahg, vzporedno s shrv. mrah namesto mr eh. V Briž. spom. je 15 oblik, vse za 3. os. pl. V vseh sle. dial. razen v Reziji je impf. popolnoma izginil. Iz prvotnega impf. je izšel glagol morati preko mor aše. V Reziji je impf. še ohranjen: *grqdeaxb : hardeah, prideah, mčah, sicer običajno kontrahirane oblike z ea > e, aa > a: oddh, mčh, prideh itd. Za stcsl. rečaah imamo rečeh. Ta prvotni imperfekt flek- tira na sledeč način: jedoech-on, jedoe-še, jedoe-še, -hava, -hata, -hala (-šeta), -homo (-hamo), -šeta (-hata), -haju (-šeu). — Oblike so v glavnem iste kot v stcsl. V 3. pl. je končnica -haju < -cha-\-jo, na drugi strani pa Morfologija 10 145 imamo oblike na -še, ki prehajajo pod vplivom oblike -hon tudi v -chete, -chate, obratno pa pl. -šeju poleg -leta. Fleksija impf. se je po končnicah močno zbližala in se približala prezentovi fleksiji. Kondicional Kondicional je ohranjen v sle., v narečjih in v knjižnem jeziku v obliki bi za vse sklone in vsa števila. Od starega kondicionala 1. os. sg. *bimh, 2., 3. bi, 1. pl. birrift, 2. pl. biste, 3. pl. bg je ohranjena samo oblika 2. in 3. sg. bi; oblika je prvotni optativ z generalizacijo *-i- namesto -ie-: *bhim. Participi Part. prež. akt. Tvorba je ista pri tematičnih in atematičnih glagolih; sufiks je *-e/ont, reducirano element pred sufiksom je v redukcijski stopnji: *(e)s-ont-s. Participi so iz verbalnih osnov izve¬ dena nomina, adjektivi z nominalnimi končnicami in verbalno osnovo: *bher-ont-\-s, od tod bery, prav tako sy. V sla. se v fleksiji participa uve¬ ljavi mehka fleksija: G. *bheront-\-jdd > bergšfa; f. *bheronti > *bergti, G. *bheront-\-ions > bergštg. Ker je večina oblik izkazovala -št-, je bil ta prenesen v nominativno obliko: bergšt'i in v ostale, kjer št prvotno ni bil upravičen: *bheront-m > *bergtb, v pl. *bheront-es > *bergt-e in dalje s -f- > -št-. Vse te oblike so v sla. imele določno adjektivno obliko. Poleg be/gšti za f. se je začela uveljavljati oblika bergštija, n. bergšteje. To stanje je vladalo v sle. do X. st., pojav pa, da se uporabljajo participi kot določni pridevniki, je v sle. ostal, zato imamo beroči, beročega, beročemu, f. beroči, pozneje beroča, n. beroče. Oblike so pri tematičnih in atematičnih glagolih tvorjene na enak način; pri 1/7, III/l, V/l, 2, 4 in VI. se glasi N. znajg, cas. obl. znajgšta, -u, kar je odvisno od različne lege skupin -on v besedi in od preglasa, ki je v zvezi s tem nastopil ali ne. V sla. so po vsem tem pravilne tri forme par¬ ticipa: bery, bergt’a; znajg, znajgfa; t i .rpq, tirpgVa. V sle. prehaja v prvem primeru osnova, ki je občutena v cas. obl., v N.: beroči, beročega, znajoč, znajočega. Fleksija je sestavljena. Oblika znajoč ni ohranjena. V tretji skupini imamo obliko trpeč, trpeča. 1. oblika N. sg. m. jo izkazana le enkrat v Briž. spom. imugi, imy, razen tega so tu oblike.tipa beroči: imoki, prijemljoki, vsemogoki. Pozneje se je po redukciji in pod vplivom adj. končni -i obrusil, oblika beročega se je izenačila z obliko dobrega in po vzorcu dober nastane oblika beroč, za dol. obliko beroči. Tako se je v splošnem izvedla adjektivizacija par¬ ticipa. Razlika je deloma še ohranjena v akcentu: adj. beroč, vroč, vročg, vroče — part. vroč, vroča, vroče; prav tako adj. trpeč, trpeča, trpeče — part. pa trpeč, trpeča, trpčče. 146 Druga oblika participa se je obdržala pri 1/7, III/l, V/l, 2, 4, VI. Večina teh glagolov razlikuje v vokalizmu med -e- in -o-. Končnica -el se začne nadomeščati s končnico -oč, obe končnici se menjata: delajoč iz prvotnega delaječ. Tretja oblika trpe je bila sprva omejena samo na N. sg. m. Iz različnih sintaktičnih zvez je prešla osamljena oblika v gerundialno rabo: človek je hode prišel tja in tja. Oblika hode ima tu neko funkcijo adverba. Končnica -oč je začela prodirati tudi v III/2 in IV, kjer so upravičene le oblike trpeč, trpeča ip. Od prvih dob beremo: lezoč , klečoč, letoč, držoč, sedoč, pridigajoč, vprašujoč, verujoč, vpijoč, gledajoč, pojoč, kraljujoč, znajoč, pišoč (živoč spada k živg, žili in ne k živeli: vse moje živoče dni). Na drugi strani pa se je ohranila v III/2 in IV upravičena končnica: ležeč, viseč, slišeč, noseč, speč ip. Poleg teh imamo dial. in v starih tekstih še oblike vreč, deluječ, veruječ, vpiječ, imenuješ, iuječ, požreč, bodeč, dopadeč, tudi živeč (vpliv od inf. živeli). Pomešanje obeh suliksov je s stališča sle. kon- zonantizma upravičeno. Spremembe izvirajo tudi zaradi vpliva drugih glagolskih oblik: delati — inf., 3. pl. delajo, part. delajoč. Po tej odvisnosti prične veljati za sufiks končnica -joč: videjoč v razmerju do inf. videti. Participi te vrste so v starejši dobi pogosti, morda so umetno rabljeni, ker v sle. partioipov ne uporabljajo v taki meri kot n. pr. v lat., vendar v Mariboru: videjoč rasli, v prvih piscih visejoč, vedejoč) tkejoč, vpijejoč, hodejoč, nosejoč, pomnejoč, hvalejoč, razveselejoč, vstanejoč. Novi sufiks -joč je v kontaminaciji z -oč rodil sufiks -oč, ki se je pritikal na to, kar se je v prezentu občutilo kot osnova: zato je pri prot. od Trubarja dalje pogosto: videozh, pro^eozh, proSSeiozh, iShzheiozh, §lusheozh, laseozha shival, rei^sejozh mezh, meneozh k mneti itd. Če so razlike med prezentom in inf. večje, je možno več analogij: spati, speč (Trubar, EDP), poleg te speozh in speiozh. Pod vplivom 3. pl., ki je nastala po analogiji, nastane part. spijoč (Krelj, Basar), pod vplivom oblik delati , delajoč je nastala oblika spajoč. Pri gl. rjuti, kjer so bile analogije že v prezentu, imamo tudi' pri participu vse polno analogij: pravilna oblika bi bila rovoči, rovočega in roveč: Krelj, Juričič v Postili, str. 193/11: rouezhi; drugod po prezentu rjoveč; obliko najdemo stalno pri Trubarju (erjovezh), pri Dalmatinu, Krelju, Basarju, Japlju; oblika rjuč je nastala po osnovi inf. rjuti. Pri Haslu beremo konta¬ minacijo obeh oblik: erjuvezhi-, pri Gutsmannu pa erjevezh pod vplivom prež. in inf. (preglas), pri Krelju v Postili rujozh pod vplivom prež. rujem in inf. ruti, Trubarjeva oblika erjozh je verjetno iz rujoč. Participi na -e so v sle. že od XVI. st. prislovne tvorbe: leže, molče, stoje, hote, premišljuje, grede, skrivajo, presta kuje. V tej rabi so se ohranile oblike na -eč v Beli Krajini in na Bizeljskem ter Vzhodnem Šta¬ jerskem: stoječki, v e dečki itd. 147 Part. prež. pas. se tvori v sla. s sufiksom *-mo, drugod v ide. -fievo: hvalim t>, trpimo, vedomr, itd. V sle. ni nič takega ohranjenega. Oblike pitomec, lakomen niso participi, marveč substantivne, oziroma adjektivne forme: oblike ljubimec, ljubimka so substantivi, ki izvirajo iz participov, enako *vedombn r b — ve domen, od tod še abstraktni substantiv vedomost (Jankovič: nevedomosl), veclomec, vedomca v pomenu vseznalec; Zrimec je tisti, ki ga lahko dobro vidimo (visibilis). Part. p ret. act. I. V ide. tvorimo m. z *gos-: *mf-pos — psla. *mbr-vh, n. *mr-\ios > *mbrvb, f. *mr{-us-i — *mbnsi, po G. mbnšq itd. tudi v N. mbraši, pod vplivom cas. obl. in f. odpade -v- v N.: mhrb : znavb, G. znav-bša, f. znavbši. V sle. so od teh oblik ostale redke oblike v adverbialni rabi: prizzuauSe, priniz^e, beu$i v Briž. spom.; ‘Trubar: jjepelauShi, obimiszhi, Dalmatin: nenadiaushi, skriushi, Krelj: saparushi, oskruniushi, napregshi, osamshi, obernuushi, pokleknuushi, suesaushi, padski. Na tvorbo vplivajo tudi pridevniki in opisni deležniki: pozabljivši, pozabelhi. H glagolu hodili imamo obliko prišedši, kar je umetna tvorba, Ravnikar: pre$heu$hi. V nekaterih oblikah imamo okamenine brez -ši kot adv.: v pozabiv priti (pozabivši), v pustiv itd., oblika moziu pa je subst. možilo, razširjena po gor. dialektih (kot perig). Največ teh oblik je najti v sle. knjigi in so umetne tvorbe. Mnogo jih je uporabljal Ravnikar v prevodu Sv. pisma za mladino, od tod Prešernov epigram: Gorjancev naših jezik potujčvavši, si kriv, da kolne kmet molitve bravši. Part. p r e t. act. II. se tvori iz inf. debla s sufiksom *-lo: *dvigl r b, tudi dvignglb. V sle. ni pri teh participih nobenih posebnosti. Končna -tl, -dl preideta v vzhodnih in južnih slov. dial. v -I, u, včasih pa je prišlo sploh do popolne onemitve končnega -l: na Goriškem in na Krasu je rek, je prš; oblike najdemo v zapiskih iz XVII. stol. V osnovo je dostikrat vdrl prezent: ožmel, namesto našel je imamo najdel je, prekolnel (Kras, Primorsko), je primu, je začnu, je napnu. Pri part. gl. II. je pripomniti, da se je stara oblika dvigVb obdržala kot adjektiv: usohdl, usahla, zamor- zal, zamolkal, osupol, uvel. Nekatera teh so ohranjena v priimkih Premrou, Zamrzu, Zaletu itd. Part. p r e t. pas. se tvori s sufiksom -to in -no. Končnici sta sprva omejeni na določene glagolske vrste, pozneje se pomešata,»kar je razvidno že iz ide.: sti. bhin-na-h (<. *bhid-no-), v lat. fissus (<. *bhid-to-). V sle. in sla. se je uporabil prvi sufiks načelno pri gl. 1/5, 6, 7, drugod pa povsod drugi sufiks. Analogije med vrstami so rodile mešanje obeh končnic: 1/5, 6 — napet, vzet, začet, požrt, strt, zavrt; 1/7; zalit, ulit, raz¬ vpit, zašit, vdet. H glagolu byti — kryti je part. pobit, pokrit. Pri 1/7 se že v psi. pojavijo sek. tvorbe s sufiksom *-eno, vzetim iz vedem,; vokaličma osnova na -i in -y se zaradi vokala v začetku sufiksa končuje na -ij., oz. 148 -uu, prim. *bbjena> knven-b, tako tudi v slov. resbien, vbyen, byenu (Trubar); pri u- korenih je privzet -i- iz prež. in inf. (umiti, umijem): resrivenu, umivenu, $akrivenu (Trubar). Šele pozneje se je uveljavil kot mlada forma po sistemski analogiji k suti: zasut, oplet. Vsi drugi glagoli tvorijo part. z -n-: pleten, nesen, dvižen, dolžen, zamolčan, delan, kupovan. G. rasti je intranzitiven, oblika rasi?, pove tisto, kar se čuti kot nekak pasiv ali bolje medij: zarasla pot. V knjižnem jeziku so danes različne tvorbe participa: najdem: šbstn. Ta oblika je razširjena s sufiksi: prešestvovati, prešesivo. Oblika najden, najdena, najdeno je stvorjena iz prezentove osnove. Pri nekaterih glagolih 1/2, 3 so se pod vplivom glagolov IV. razvile palatalne oblike nesen : nežen. Palatalnost je sprožilo križanje z voziti , enako popasti : popačen, oskubsti : oskubljen, zdolbljen, zgrizen. Vse te oblike so razmeroma mlade in lokalno omejene. K dšti je poleg razodet tudi resodiven, odiven; poleg odet so razširjene oblike odenen, pod vpli¬ vom IV. odenjen, staj. odejen, zadeven; šteti: štet, preštet tudi shtiveni, nepreshtiven, shtivenje, k obuti, poleg obut tudi obuven. Pri Basarju in pri Trubarju je pri glagolih velik vpliv oblik z -en: potren, zatren, potrenje, zatrenje, zmaneniga prosa, spnen kon. Glagoli IV. vrste že v stcsl. vplivajo na glagole III/2, kjer je bila prvotna pravilna oblika slepenn, -a, -o; sle. oslipen, oslepenu, slepljen, od tod tudi trpljenje, življenje. Pri glagolih III/l, ki so v inf. dvozložni, opazimo pomešanje z 1/7: vreti, zavreti, šteti, prevrt, zavrt, razprt itd. Pri gl. IV., ki so tvorili svoj partieip z * no Si¬ eno > nošen, je vdrla v obliko pasivnega participa prezentna forma brez jotacije: za obujen govore v Ljubljani: zboden, obuden, razglasenu, zmo¬ čena poleg zmoten, kar je prodrlo v knjigo. V XVI. st. so pisali še: vojeni za današnje vodeni, izpojen za izpoden, zajezena reka za zajezena reka, zablojenu za zablodeno. Ker sovpadejo gl. II. v inf. z gl. IV., tvorijo prav tako participe s palatalizacijo: dvignjen, nataknjen itd. Infinitiv Sla. je poznala dva infinitiva, kot je to še danes ohranjeno, le da so razporejeni po posameznih sla. jezikih. Poljščina in češčina poznata kratki infinitiv (-6 in -f), jsla. dolgega. Slovenščina je imela obadva, kratkega na *-tb in dolgega na *-ti, verjetno sta bila pomešana že v psla. V južni sle., na Krasu, Notranjskem, Dolenjskem, na juž. Štajerskem prevladuje v glavnem kratki, na Gorenjskem, Koroškem, Vzhodnem Štajerskem pa dolgi infinitiv. Kratki infinitiv je doživel psla. metatonijo: reči > rgči (žgna) in reči > ršč, moč, nest, trest itd. Obe obliki sta izkazani že v starih tekstih. Trubar je občutil dvojnost, pa je težil k enotnosti, le v pesmih je bil tu in tam prisiljen, da napiše vmert za umreti. 149 V nekaterih dialektih se v vsei infinitive vpeljuje končnica -ti: rečti, nato tudi rečt, oblike te vrste beremo konec XVII. stol. V Reziji govore: ričit, za iti — jilit, pumislit. V inf. gl. moči je vdrl prezent, od tod novi inf. moret. Namesto inf. tleči k tolčem, je običajnejši infinitiv tolči, k molzem inf. mlesti poleg molzti, Bohorič piše streti in obtrti, pneti, začeti, začmeti, tako tudi dial. na Notr. in na Krasu. Supin Ide. je s sufiksom -tu- tvorila verbalna abstraktna nomina actionis; po glagolih premikanja se je od teh rabil acc. cilja; tak acc. je sla., balt, lat. supin ali sti. infinitiv: puri suryasyo adetoh —- pred sončnim .-vzhodom; lat. datum , abire piscatum = A. cilja kakor v domum ire. V sla. je cilj razviden deloma po občutku, nahajamo ga pa vedno za glagoli premikanja: spati : stpatb, peči : peč : pešt\ dasi je supin *paktum > *pektr, (pala- talnost preide v supin iz inf.). Supin se v sla. ni obdržal, izmenjal ga je največ kratki infinitiv ali tudi dolgi, ki ga v tej funkciji imenujemo tudi finalni infinitiv: prinesel mu je jesti, dal ga je učiti, bojim se biti komu v nadlego, od tod pri hočem, imam, bodem + inf. v označbo prihodnosti, namena. Supin se je v sle. nekako obdržal zaradi naglasa in intonacije. V sle. se uporablja supin le pri simpleksih imperfektivnih glagolov; pri kompozitih ga nadomestuje infinitiv, emako pri perfektivnih glagolih, dial. pa kratki infinitiv: supin krdst, plest, prest, mlest, past, leč, tleč, streč, dret, krit, čut, pet. Kratki infinitiv pa ima oblike kr&st itd., dolgi krasti. Pri gl. III. je štet; pri IV. je učit, kosit, sešit, ganit pri glagolih s končniško in korensko akoentuacijo. V vseh drugih primerih gre za infi¬ nitiv: orat, klat, brat, žgat, suvat, rvat. Poleg pravilnega supina grem kosit je razširjena tudi uporaba z inf.: je šu pokosit, podrt, odprt, na Gor. od¬ preta itd. Opisne glagolske obliko V sle. opisujemo perfekt, pluskvamperfekt, futur, vse z ustrezno obliko pomožnika part. pret. akt. II. Perfekt: sem delal (dejanje se vrši v pre¬ teklosti), pluskvamperfekt: sem bil delal (dejanje se je vršilo v pre¬ teklosti); futur: bom delal; nekatere oblike izražajo najstvo s hočem, imam, tako tvorijo futur predvsem v Reziji. Opisujemo tudi zapoved in prepoved, posebno negativno uporabljeno: ti nemaš pre&uštvati. Pri glagolih premikanja opisujemo futurum s pred¬ logom po-: pohitim, popeljem se; kondicional opisujemo s členico bi. Pasiv ni nič tipično sla. (pasivni pariicip -f- sem: tepen sem), možna je še uporaba aktivne oblike, ki se veže z refleksivnim zaimkom se (t, j. medialna oblika — refleksiv): govori se, vse se pozabi. 150 KRATICE A. Jeziki in narečja 151 N., nom. = nominativ part. prež. akt. = particip prezenta aktiva part. pret. akt. = particip preterita aktiva part. pret. pasiva = particip preterita pasiva part. prež. pas. = particip prezenta pasiva pers. zaim. = personalni zaimek pf. = perfekt pl. = plural pron. dem. = pronomen demonstrativum sg. = singular subst. = substantivum Okrajšave osebnih imen in tekstov ter fonetična transkripcija so v glavnem iste kot v Historični gramatiki slovenskega jezika II. (Konzonantizem), VII. (Dialekti), v Kratki zgodovini slovenskega jezika ter v ostalih tovrstnih publikacijah. 152 SEZNAM CITIRANE LITERATURE Bajec A., Besedotvorje slovenskega jezika I., Izpeljava samostalnikov. Ljubljana 1950. Publikacija SAZU, Razreda za filološke in literarne vede . ..24 Belič A., O AbojHHH y caobencbnM jesumiMa. BeorpaA 1932. (rioce6iia u3Aaa>a Cpn. kpan>. akaA., km. XCI. 4 >hjioc. h drnnoji. cnucH. Kh>. 21.60 Daničič G j., Kori jeni s riječima od njih postalijem u hrvatskom ili srp- skom jeziku, Zagreb 1877 . 24 Hujer O., Slovanska deklinace jmenna. Praha 1910 20, 38, 39, 49, 57, 58, 60, 71, 72 Leskien A., Spuren der stammabstufenden Deklination im Slavischen und Litauisehen, AfslPh. III., 108.72 Literatura o glagolskem vidu. 129 Los' Jan. Gramatyka Polska. II. Slowotw6rstwo. L w 6 w - W a r s z a \ v a-K r a k 6 w 1922—1925 .. •• 24 KuVbakin S., Knaccncbukaimia rnarona bz crapocJiobnuckoMZ. Symbolae- Rozwadowski II., 175 — 184 . 130 Miklosich F., Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen II., Wien 1875 — 83. Manulneudruek II., Heidelberg 1926 24 Mikkola J. J., Urslavische Grammatik, 73. Heidelberg 1913.56 Ahtpueeb KuoitAb, HsTOunoMakcAOnchoTO h poAoncko Soedun, cnobeHcho (n)obeden u 3an. cnab. žadny-žaden, MakeAOHckn nperneA, VIII/1932, Khj. 2, CTp. 9—22, Cocjmia .101 Nahtigal R., Instrumental sing. fem. -ojp : -oo : -o. ČJKZ III.,.59 Noha M., Praslovanska dvojice -e/e, LF LI., 244 sl.56 Oblak V., Zur Geschichte der nominalen Deklination im Slovenischen (AfsPh. XI—XIII) .35 AfslPh. XI., 552 sl.43 AfslPh. XII., 432 sl.57 AfslPh. XIII., 27 sl.64 AfslPh. XIII., 44 sl.69 Einige bemerkungcn zur vorausgehenden Abhandlungcn. AfslPh. XIV., 347 sl. (pripombe k Škrabčevim izvajanjem) .... 89 Fastrnek F., Tvaroslovi jazyka staroslovenskeho s uvodem a ukazkami, v Praze 1909, 2. izdaja 1912 » .. Pedersen, ijae en lituanicn. Prače lingwistyczne, ofiarowane Janowi Baudouinowi de Courtenay, Krakow 1921. 19 Ramovš Fran, Eine slovenische Form des Instr. sing. fem. ZslPh. I (1924) 65-73 60 K poznavanju praslovanske metatonije. (Slov. a, shrv. d — a iz novoakutiranih r b — t>.) Slavia II (1923 — 24) 205—231 . 60 153 Trubarjevo od mladiu »a puero«. SR II (1949), 305 . 61 Končnici dat. in lok. pl. i-jevske sklanje v slovenščini, SR II (1949) 177—183 64 Deklinacija slovenskega imena očd — oče < otbcb. RZDHV I (1923) 392—400 75 Ocena. P. Stanislav Skrabec: Jezikoslovni spisi, I. zvezek. Sla- vija II. (1923—24), 115—123 100 Skrabec o. Stanislav, Ober einige schwierigere Fragen der slovenischen Laut- und Formenlehre, AfslPh. XIV. 321 sl.89 Vaillant Andre, I. Polonais mszystek »tout«; — II. Slovene (n)obeden »aucunt, Revue des etudes slaves XI., Pariš 1931.101 Vondrak V., Vergleichende Slavische Grammatik’ I, str. 708 . 123 Za nadaljnjo orientacijo slušateljem navajamo še naslednja osnovna dela o morfologiji: Fran Ramovš, K zgodovini slovanske konjugacije. ČJKZ II (1920) 128—130. Opazke k slovanskim tvorbam pronominalnega debla »qwo-{. CJKZ II (1920) 274—276. Razvoj imperfekta v rezijanščini. ČJKZ IV (1924) 117—119. Ocena. A. Musič, Moči i morati u slovenskom jeziku. Rad jugo- slavenske akademije znanosti i umjetnosti, knjiga 227 (1. 1923), str. 1—58. Slavia IV (1925—26) 142—149. K razlagam o postanku glagola morati. ČJKZ VI (1927) 265—267. Ocena. Ilešič Franc, »Moči« i vmoratU u slovenačkom jeziku JF V 162—170. — JF VII (1928—29) 294. Ocena. Rešetar Milan, Završetak -u u gen. sing. muškib imehica u slovenskom jeziku. JF III (1922—23) 1—6. — JF VII (1928—29) 300. Ocena. Tesniere Lucien, Sur le systeme casuel en slovene. MVen (1925) 347—361. — JF VII (1928—29) 302. K naglaševanju slovenskih pridevnikov. SJ III (1940) 45—51. Trubarjevo hpomozhian »na pomoč«. SR III (1950) 139—140. Drobci iz morfologije so raztreseni tudi po drugih študijah (glej bibliografijo v SR III (1950), 3—4, kakor tudi v Historični gramatiki tl. in VII. ter v Kratki zgodovini slovenskega jezika. Splošno ide. in psla. morfologijo preglej v: Brugmann K., Grundriss der vergleichenden Grammatik der indogermanisclien Sprachen. I 1—2, II 1 — 3 2 . Strassburg 1897—1913. Brugmann K., Kurze vergleichende Grammatik der indogermanisclien Spra¬ chen. Strassburg 1904 (Anastatischer Neudruck. Berlin 1922). IViedemann O., Handbuch der litauischen Sprache. Grammatik. Texte. Worter- buch. Strassburg 1897. Leskien A., Litauisches Lesebuch mit Grammatik und Worterbuch, Heidel¬ berg 1919. Endzelin /., Lettische Grammatik. Riga 1922. Endzelin ]., Altpreussische Grammatik. Strassburg 1896. Miklosich F., Formenlehre der altslovenischen Sprache, Wien 1850, tudi pre¬ delano v Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen IIP, Wien 1879; CpatmuieJibHdS MopcJiojtoiia eJiabunchnx 2 a.-sbibobz. llepebejiz H. Ul ji si- kobz, uoa peAahuiefi PoMana BpaHAra, Moskva 1884—88 z važnimi »nonpabku n AonojiHenisi« str. 745—838. Schleicher A., Formenlehre der kirchenslavischen Sprache. Bonn 1852. 154 Leskien A., Handbuch der altbulgarischen (altkirchenslavischen) Sprache. Grammatik, Texte, Glossar 5 . Weimar 1910; nespremenjena 6. izdaja Heidel¬ berg 1922; prva izdaja 1871. Sobolevskij A., Kypcz liepbobuo-cjiabsmchofi Mopojiorin. Ilo jiebuiaMZ ... A. H. Co6oJiebcbaro cocrabiuiH no\z pcAabuieu npotbeccopa C. BopoHHXHHb h A. neperepcbnfi. 2. izdaja St. Petersburg 1902 (litogr.). Vondrak V., Altkirchenslavische Grammatik 2 . Berlin 1912 (1. izdaja 1900). J. Los, Gramatyka staroslowianska. Glosownia-morfologja-skladnia. Lwow- Warszawa-Krakow 1922. Lehr-Splaninski, Zarys gramatyki j(jzyka staro-cerkiewno-slowianskiego. Po¬ znan 1923. Van Wijk Nicolas. Geschiclite der altkirchenslavisclien Sprache, Band I., Berlin und Leipzig 1931 (Slavischer Grundriss). Meillet A., Le slave commun. 2 Pariš 1934. (Collection de manuels publiee par 1’Institut d’etudes slaves. II.)' 1924. Poržezinskij V., CpabHHTeubHas rpaMMamha CJiab«HcbHxz srenbobz. Moskva 1914, 2 1916. Nahtigal R., Slovanski jeziki. Druga, popravljena in pomnožena izdaja. Ljub¬ ljana 1952, 1 1938. Daničič Gj., Meropuja obnuha cpncbora m jih xpbaTcbora je3nba. Y BuorpaAV 1874. Broz [., Oblici jezika staroga slovenskoga s dodatkom o postanju oblika jezika hrvatskoga ili srpskoga/ U Zagrebu 1918. Leskien A., Grammatik der serbokroatischen Sprache. I. Heidelberg 1914. Belič A., Mcropnja cpncboxpbaTcbor je3nba. II. 1—2. ripeAabaiija. BeorpaA 1950—51. IfoHeez B., HcTopuja na bznrapcbufi e3nbz I. Cocf>na 1919. Postumno v izdaji Mladenova II. 1934, III. 1937, I . 2 1940. Mladenov S., Geschiclite der bulgarischen Sprache. Berlin 1929. (Izšlo v Grund¬ riss der slavischen Philologie und Kulturgeschichte.) CoČOAeeckuu A. M., Jlebniu no HCTopiu pvcckoro n3biba. 4 Mocbba 1907. Tu/nuenko E., Kypc HCTOpvtl ybpaiHCbhoro a3biha. Knib 1927. Kapckiu E. 0., K ucTophi 3bybobz u cjiopMZ 6b.iopyccboH pivi n. Bapmaba 1893 (orA. orr. n3b Pycbaro cbuJioJionviecharo BbcTimba 1890—93. r. XXIII—XXX. Baudouin de Courtenay ]., Zarys historji jqzyka polskiego. Warszawa 1929. Gebauer J., Historicka mluvnice jazyka českeho. III. Tvaroslovi. Sklohovani (1896). 2. Časovani (1898, 2. vyd. 1909). Traoniček F., Historicka mluvnice československa. V Praze 1935. Lorentz F., Slovinzische Grammatik. S,-Ptbg. 1903. Lorentz F., Geschichte der pomoranischen (kaschubischen) Sprache. Berlin 1925. Izšlo v Grundriss der slavischen Philologie und Kulturgeschichte. Schleicher A., Laut- und Formenlelire der polabischen Sprache. St.-Petersburg 1871 (izdanje ruske akademije). Lehr-Splamiiiski T Gramatyka polabska. Lw6w 1929. Pfulil K. B„ Laut- und Formenlelire der oberlausitzisch-wendischen Sprache. Bautzen 1867. Mucke K. E., Historisclie und vergleichende Laut- und Formenlehre der nieder- sorbischen Sprache. Leipzig 1891. Schroela G., Vergleichende Grammatik der ober- und niedersorbischen Spra¬ che. Bautzen 1926. 155 STVARNO KAZALO A ablativ 29, 31, 32, 37, 143 abstraktna imena 12, 14, 15, 23, 24, 30, 148 adjektiv 12, 14 (i-jevski), 18, 19, 21, 22, 24, 33, 36, 43, 53, 79, 101, 108, glagol¬ ski 118, adverbalni 110, posesivni 31, 93; pripadnostni 23, 96; pronominal- ni 81, 88, 89, 93, 98, 103, 113 adverb 54 (u-jevski), komparativa 107, vprašalni 100 afiks 9, 10, 117 aglutinacija 10, 13 akanje 37, 83 (ekavsko) akcent: 19, akcentslca oznaka subst. o-fleksije 37,38; odvisnost od akcen¬ ta 39, psihični poudarek vokativa 40; enozložnice s cirkumfleksom na korenu 44, 45, 47, 48, 53, 54; subst. s kratkim korenskim vokalom 47, 48, akcentske zveze 52; G. sg. fem. 56, D. sg. fem. fleksije 57; akcent na končnicah A. sg. a-jevske 58, akcent instrumentala a-jevske 58, D.-L. i-jevske fleksije 63; oksito- neza 59, 60; baritona 59; metatonija 60, 66, metatonija G. pl.* dp n(b 73; 92. 101, 104, 114 (pet = mlacl), 140, 141 (metatonijski tip), 142; dol. adjektiv 79, duri 66, 67; enkliza 81, 83, 87, 90, 91, 103, 139, 143; ortotoneza 81, 83, 87, 90, 91, 103, 139; akcent osebnega zaimka jaz — 82, zaimek ta 88, zaimek nikogar 98, psihični akcent relativa 99, akcent števnika 112, sekundarna analogična meta¬ tonija 113; 125; sufiksalni akcent 139, 140; mpreš: moraš 140, razlika med akcentuacijo adjektiva in par- ticipa 146 akcija verba 118, 119 aktiv 118, 119, 120, 121, 130 akuzativ: 29, 31 objekta, vsebine, cilja, sg. o-jevske 39, a-jevske 58, li-jev- ske 68, 69, konzon. 71, pers. zaimka 83; pl. o-jevske 47, 48, i-jevske 47, u-jevske 47, a-jevske 61, pers. 84; du. N.-A. o-jevske 50, a-jevske 61 % anaforični zaimek 80, 90, 94, 95, 97, 98, 101, 104, 106 analogija 7, 8, 18, 19, 21, 24, 32, 34, 35, 36, 42, 43, 45, 54, 59, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 70, 72, 77, 81, 84, 89, 90, 93, 104, 110, 132, 133, 137, 139, 140, 142, 143, 147, 149; analogični iterativ 127, individualna analogija 46, učena analogija 97 anomalni glagoli 142 aorist 9, 10, 118 (sigmatični), 119, 120, 121, 125, 128, 144 (krepki), 144 (sigm.) 145, aoristova osnova 123 asimilacija 15, 58, prekozložna 77, poč¬ nem > počmem 140 aspekt 119, 124—129, dvojni 127 augment 119, 120 atematični tip: imena 11, 12, 13, 14, 34; glagola 131, 132, 134, 157, 139, 145; reduplicirani atematični glagoli 132 atribut 65 B baza dvozložna 9, 18 baza enozložna 18 besedotvorje 11 C cas. obl. 8 cognomen 25 C čas 1.18, 119 D dativ 31; sg.: o-jevske 38, u-jevske 53, a-jevske 56, i-jevske 63, ujevske 69, konz. 71, sestavi j. 103; pl. o-jevske 46, 47, a-jevske 61, i-jevske 64, D.-L. i-jevske 65, 66, D.-I. pl. konz. 71, pers. 84; du. D.-I. o-jevske 51, D.-I. a-jevske 61, D.-I. i-jevske 66, D.-I. konz. 71, pers. 85 deblo: nomen: i-jevsko 11, 13, 14, 17, 53; u-jevsko 14, 19: o-jevska mask. 14, 33, 53, 62, nevtr. 72, zt-debla 14, 67, 68, -e/ie-dcbla 19, debla a, ia, ie, n, i, -ti-, -tat 29, vokalična (-o-, -a-, 157 -ilia-, -ie-, -U-, -1-) in konzonantska (~r~, -1-, -n-, -m-, -s-, -t-) 71, debla na -on 56, -qt~ 73, 74, 75; r-debla 75, s-debla 76; prezentovo deblo 121. aoristovo-infinitivno deblo 121, aori- stova osnova 123 deblotvorje 11 deklinacija 8, 19 (V. lat.); deklinacijski obrazec 30 deminutiv 19, 21 denionstrativ 33, 48, 80, 81 denominativ 119, 122, 125, dovršni 124 deponentniki 121, 131 deverbativ 119, 125 diahronično jezikoslovje 5 disimilacija 15, 20 tel’ -ter', 59 epm > oj/d, 72 mn > ml, 140 oimern •— otnem distributivum 114 dual 29, 30, 34, o-jevske 50, 51; a-jevske 61, u-jevske 69; 104, 121, 134, ana- forični 30, eliptični 30 durativa 122, 124, 125, 127, 128, 145 (du- rativnost) E efektivni glagoli 124 epentetični 1 11 etimologija 22, etimološko vzpostavljen 63, etimološka korektura 66 F femininum: 7, fem. na -o- 14, 29, 53, 62 femininizacija nevter 35, 36, 52, 78, 79 flektiranje 10 fleksija 29, o-jevska 35, u-jevska 8, 67, i-jevska 8, 30, 52; tematična 33, ate- matična 33, o-jevska 35, 55, u-jev¬ ska 51, 52, 53, 54 (ostanki v sle.), moška i-jevska 54, ženska i-fleksija 56,62,63, 64; ženska a-jevslca 56—61, 65, 64, 84, 88, konzonantska 71, no¬ minalna fleksija adjektivov 78, 101; sestavljena fleksija 34, 79, 80, 93, 94, 97, 99, 101, 102, 103, 104, 105, 110; nominalna fleksija 29, 33, 34, 79, 105, 155; pronominalna fleksija 34, 51, 80, 88, 92, 103, 110, 135 futurum: 125, 150, sigmatični 118, fini- tivni 124, perifrastični 138, 150 G genitiv 29, 31, 32; partitivni 31, 72, 112; separationis 32, 33; genitiv-akuzativ 32, 35, 39, 40. Genitiv: sg. o-jevske 37, a-jevske 56, i-jevske 62, ii-jev- ske 69, konz. 71; pers. zaim. 82, sestavi j. 102; plural o-jeVske 45, 53, a-jevske 60, i-jevske 64, pers. zaim. S4; du. G.-L. o-jevske 51, a-jevske 61. pers. zaim. 85 genus verbi: 118, 120, 130 gerundij 118, gerundialna raba 147 glagol: 118, glagol primarni 119, 122, tematični 121, 122, atematični 121, 122, 123, opisne glagolske oblike 150, glagolske končnice 130 — 132, pri¬ marne 130, 131, 136; sekundarne 130, 131, 136 H haplologija 101, 102, 104 heterosilabična pozicija 111 hipokoristika 30, 73, 75 I imperativ 26, 118, 120, 130, 143, 144 imperfekt 118, 128, 145 imperfektivni glagoli 124, 127, 129 indefinitn 118, 120 indeklinabilne besede 9, 11, 26, 105, 111, 113 indikativ 118, 120, 131 infinitiv 118, 129, 130, 139, 141, 149, 150; kratki, dolgi 149, 150; inf. osnova 137, 138, 145 infiks 10, 123, 125; nazalni 118 infiksacija 123 ingresivni glagoli 124 injunktiv 118, 120. 144 inkoliativni glagol 123, 127 (inkohativ- nost) interogativa 33, 80 intranzitivni glagoli 119, 121 instrumentni 31, instr. vzroka 31; sg. 0- jevske 41, 42, a-jevske 58, 59, 60, instr. a-jevske v prekm. 58, 59, 60; 1- jevske 63, konz. 71, pers. 83; plu¬ ral o-jevske 49, 50; i-jevske 64, D.-I. konz. 71; du. a-jevske 61, konz. 71, pers. 85 iterativ 123, 124, 125, 127, 142 J jotacija 149 juksta-pozicija 27, 99, 100, 101, 112, if5 K kardinale 110 kavzativum 124 kategorija novih tvorb 17 klasifikacija glagola 129 kolektivni substantivi 10, 23, 46 komitativ 31 komparativ 13, 19, 79, 106, 107; podvo¬ jeni 107 kompozicija 25, 26 kompozitum 6; determinirani kompozi- tum 9, 25, 26, 99, 112, 141, 144 končnice: lcazusne končnice 9, verbalne 9, personalne 9, pronominalna konč¬ nica 43; primarne 119, 121, selcun- 158 darne glagolske 119, 120, 121, 122, končnice posameznih fleksij in sklo¬ nov gl. pod značko fleksija ali no¬ minativ itd. kondicional 159, 146, 150 konjunktiv 131, 136 kontaminacija 44, 140, 147 kontrakcija 92, 99, 110 konzonantizem: j > d’, k’, t’ 43, otrdi- tev 52 korelativ 99 koren verbalni 20, 21, 24. 26; nominal¬ ni 21 L labiovelarizacija 45, 49 lokativ 32; singular o-jevske 40, i-jev- ske 63, it-jevske69, konz. 71, sestavlj. 105; plural o-jevske 48, a-jevske 61, D.-L. i-jevske 65, 66; konz. 71, pers. 84; dual G.-L. a-jevske 61, i-jevske 66 M maskulinum 7, 53, 62, gl. še pod znački fleksija in deblo maskulinizacija nevter 36, 44, 46, 48, 50, 52, 55, 70, 79 medfleksijske zveze 52 medij 118, 120, 121, 130 metateza pr > ru > ru 15, dobri > daori 67, &ry '«)v — kanon 71, čigav 93, no¬ ben 101 momentani glagoli 124 morfologija nomina in pronomina 29, glagola 117 multiplikativum 114 N način 120 naklon 119, 120 nedovršni glagoli 124 negacija 26, 99, 101, indefinitna 99, 100 nevtrum 27, 53 ndmen 24, nomen agentis 13, 15, 18, 21, instrumenti 17, nominativ 29, 31, 35; nomen gentile 24 numerale 108 O objekt 31, 120 onomatopoetski izrazi 142 optativ 118, 120, 134, 136, 137, 143 ordinale 113 P palatalizacija 19, 35, 51, II. psla. 143 particip: part. prež. akt. 79, 146—148; part. prež. akt. feni. 13, 18, 19; part. prež. pas. 148; part. pret. akt. I. 79, 148; part. pret. pas. 17, 22. 118 partikula deiktična 83, 89; relativna 97, 99 pasiv 118, 119, 120, 121 perfekt 119, 120, 124, 150; osnova 124, 125, 127, 129, perfektivni pomen 125 perfektivizacija imperfektiva 125 plural 29, 30, 69, 121, 136 plurale tantum 43, 44, 46, 66 pluralizacija duala 50, 51, 66, 77, 79, 85 pluskvamperfekt 150 posnemanje = substitucija 6 pozitiv 106 prefiks 10 prefiksacija 125, 126 prejotacija 82, 110 prevoj 10, 13, 14, 19, 35, 109, 124, 133 prezent 118, 119, 120, 124, 125, 129, 130, 132, 139, 141, 150; historični prezent 128, 129, 134; imperfektivnih glago¬ lov 128; perfektivnih glagolov 128, 129; prezentova osnova 130, 137 pronomen 62, 63, spolna pronomina 80, personalna 80, 81, 82, 85, 88; demon- strativa 85, 86, 87, 88, 95, 99, 143; relativa 85, 94, 97, 98, 99; interoga- tiva 85, 89, 92, 94, 98; indefinita 85, 96, 97, 100, 101; posesivni zaimki 92, 93; rel. pron. adj. 99, korel. pron. adj. 99 R reduplikacija 20, 24, 25, 91, 118, 121 redukcija moderna vokalna 43, 45, 69, 70, 83, 93, 97, 140 refleksiv 81, 82; refleksivnost 120 relativ glagola 120, relativ — pronomen gl. pronomen! rotacizem 97, 142 S simpleks 6, 126, imperfektivni 137 singular 29, 30, 35, 121, 131 sinhronično jezikoslovje 5 sintagma 5 sklon 15, 31, 53 sociativ 31 spol naravni 29, slovnični 29; 7, 27. 30, 32, 52, 71, 85 stopnjevanje 106 subjekt 120 snbjunktiv 118 substantiv 15, 21. 24. 52, 43, 53; glagol¬ ski 118 snbstantivizacija 22, 108 substilucija 6 sufiks 7, 10, 11, 12, 122, 123, 124, 130 sufiksacija 11, 13, 24 superlativ 106, 108 supin 67. 118, 150 159 š stekanje 92 štetje duodecimalno 108, 109; vigezi- malno 108, 109, 112 število 29, 30, 34, 121 števnik gl. numerale T tavtosilabična pozicija 111 tematični glagoli 131, 132, 134, 137, 139, 145 tranzitivni gl. 119, 121 trenutni gl. 124, 128, 134, gl. še pod momentani V verbum finitum 118 vokalična alternacija 120 vokalna harmonija 91 vokativ 31, o-jevske 40 voluntativni pomen 120 vid glagolski, gl. aspekt 160 BESEDNO KAZALO A ajd 45 N. pl., 47 A. pl. Andolšek 26 Anže 75 az, gl. jaz B bedro 48 L. pl. Beljak 40 L. sg. berač 21 berem 18, 130, 133, 136, 137, 139, 146 beseda 60 G. pl., 61 I. pl. bi 146 biti, bijem 95, 130, 142 biti (bom) 149 bivati 125 bljujem 130, 142 bob 37 bodem 122, 125; bom 138, 142, 143 bog 24, 38, 39 D. sg., A. sg., 43 I. sg., 46,' 47 D. pl.; bore 40 V. sg. bogastvo 24, 42 I. sg. boginja 56 Bogumil 27 bolezen 25. 62. 65 G. pl., 64 D. pl. bolj 108 bolji 107 boljšati 127 bom gl. bodem bore gl. bog borba 17 božji 104, 106 brada 22 bradač 21 brašno 22 brat 15, 43 N. pl.. 47 A. pl., 51 D.-I. dii. bratuč^d b 27 bredem 127 breg 49 L. pl. breme 15. 72 breskva 56 breza 13 brezik 20 brijem 140 bukev: buky 68, bukev 69 G. pl. burjevestnik 27 C Celje 41 L. sg. cerkev 68, 69 / cesarstvo 24 cvesti 139 C čas 41 L. sg., 48 A. pl. čast 12, 16 (čbstb), 63 D. sg. čednost 63 G. pl. čeljust 63 G. pl. čelo 35, 36 četveren 114 čigav 93 čislo 17 človečji 21 človečbskn 21 človečbstvo 24 človek: človeku 18. človek 47 D. pl., 51 G.-L. du., D.-I. du. človeški 21 črevo 30. črevo 76 črhniti 127 črv 37 G. sg., 43 N. pl. čudo 46 G. pl., 76, 77 čuti 125, čujem 132 čb 95, 96 čbjb 92, čiji 93 čbto 15. 80, 89. 122 D dajati 143 daljava 24 dam 121, 138, 143, 144; damb 132, 137 dan 65 D. pl., 49 L., I. pl., 50 N,-A. pl. dasi 95 ded 24, 41 L. sg. deklamirati 127 del 51 D.-I. dn. delam 122, 130, 132. 133, 138, 143. 144. 147, 148, 150 delo 17, 36, 42 I. sg., 46 G. pl., 50 I. pl. denar 42. I. sg. deset 109. 111, 112 deseti 114 deska 60 G. pl. deti, denem: deti 127. 149, denem 123. 142 devet 111 devetnajst 112 dež: duždb 26, dež 44 N. pl. deverb 16 Morfologija 11 161 dihati 142 divo 76 dleto 17 dober: 55, 41; dobro 36, dobri.jb 102: dobri 102, 103. 104. 106, 107 dobiti 138 dobre 41 doli 41 dolu 54 dom 14, 37, 53; 41 L. sg., 59 domov 54 dosihmal 95 dosti 109 dremati, dremam 142 drevo 50 N.-A. du., 76 drugi 89, drug' 23, 113 drugič 115 drugikrat 115 drva 46 G. pl., drvo 30 držati, držim 141 duh 19, 38 G. sg., 40 A. sg., L. sg. duhovit 22 duri: dvtrb 14, duri 66 duša 19, 56, 57 D. sg., 58 A. pl., 60 N., G. pl.. 61 D.. A., I.. pl., N.-A. du., G.-L., D.-I. d u. dva 30, 110 dvajset 109, 112 dvakrat 114 dvanajsta, kor. 112 dvesto 113 dvignem, dvigniti: dvignpti 123, dvignp 132, dvignem 130, 132 dvoje 114 dvor 48 L. pl. dbvojb 92 dnždb gl. dež dbnb gl. dan dbnbSb 95 E • eden 89, 110 enajst 109, 112 enkrat 114 enojen 114 emb 132, 137 pzyki> 19 G gadji 104 gasniti, gasnem 125 giniti, ginem 125 gvbelb 17 gladek 106 glagol 25 glas 48 A. pl. glava 56 D.-L. sg., 61 N.-A. du. glpdeti 141 glodati 142 globina 23 globok 107 . gnesti 139 gnezdo 46 G. pl. goli k 20 gora 58 A. sg., 60 G. pl. gorak 107 Gorenjsko 22 gori 41 gorjaninu 23 gorje 20 gosli 17, gosli 62 gospa 58 I. sg. gospod: gospodb 43 N. pl., 54 G. sg., 55 gost 13, 40 A. sg., 41 L sg., 43 N. pl., 47 A. pl., 49 T. pl.. 50 N.-A. du. govedo 11, 23 govno 22, 48 L. pl. grad 37, 58, 39, 44 N. pl., 45 G. pl., 47 D. pl., 49 L. pl., 50 N. du.. 52 Gradišče 21, 22 grdoba 17 greblo 17 greh 37, 42 I. sg., 47 A. pl.. 49 1. pl., 55 grem 138, 139, 145 grlo 18 grob 47 D. pl., 48 A. pl., L. pl. grom 59 grozd 53 guba 61 N.-A. du. H hči 75, 76 hiša 58 A. sg. hitreje 107 hlapec 43 N. pl., 45 G. pl.. 47 D. pl., D.-I. du., 51 hlev 36 hrib 36, 44 N. pl., 49 L. pl. hod 37 hoditi: hode 14, hoditi 125 hoteti 150, hočo 133, 142; hoč 134 hud 106, 107 hudič 37, 42 I. sg. hvaliti 125, 130, 131, 132, 137, 148 I ido 122 igo 35 N. sg., 43 N. pl., 50 I. pl. iglast 22 igram 122 imeti, imam 125. 132, 133, 138; imeti 130 ime 23, 42 I. sg. imenit 22 inostranec 110 inozemec 110 inu 110 iskati, iščem: 122, 142 izmlada 79 J jad 53 jagnje 73 jajce 57 jak 88 jamem 124 jasli 62 162 jaz 81, 82, cas. obl. 85, 84 .jelen 15 Jelovica 20 jem 121, 158, 144 jesenik 20. Jesenik i) 21 jesti 12? jesmb 151, jeste 125, 157, 158, 159; sptb 125 jetra 57, 45 I. sg. jezer = tisoč 115 jgtry 16, 67 junak 45 N. pl. jutro 17 jutrišnji 99 jl>, ji, je 80, 90, 91, 92, 100 K kaj 89 kak 88 kako 99 lcakover 99 kakšen 99 kamen: kamy 15, 20, 52, 54, 71; kamen 44 N. pl„ 48 A. pl., 72 kamenje 42 I. sg. kapati 142 kar 97 kasneje 107 kateri 97, kidert 17 kazali, kažem 142 kazen 62 kdo, gl. k'[.to kdor 97 kdorsikdo 95 ki 94, 97 kleti, kolnem 140 kletev 60 G. pl., 69 N. sg. kolik 88 kolo 48 L. pl. konec 48 A. pl. konj 44 G. pl., 48 A. pl., 49 I. pl., 61 G. pl. kopel 62 korito 56, 44 N. pl. kosmač 21 kost 50, 58 1. sg., 65 D. L. sg., N.-A. pl., 64 D.-I. pl., L. pl., 65 L. pl., 66 du. kovač 21 kovati 142 koza 47 D. pl., 61 D. pl., N.-A. du. kraj 50 I. pl. kralj 51 G.-L. du kraljestvo 46 G. pl., 48 L. pl., 49 I. pl. kranjsko ‘22 • krat 55, samost. 48 A. pl. kratek 19, 106, 107 kravji 18 kri 11, 14, 52, 69, 70 (fleksija), 77, kry 67, 68 kriti, krijem 149 kruli 59 D. sg. krjbvostsT) 24 kmviproliteje 2? kupec 57 kupiti 12, 125. 158 kupovati 125, 150, 152, 142 ktjl, 94 k"bn- 90 k-bto 80. 89. 94 L labpdfc 54 lahek 106 laket 45 G. pl., 55 lan 58 G. sg. lani 80 las 58 G. sg., 44 N. pl., 45 G. pl., 47 A. pl., 48 L. pl., 49 I. pl. laziti 125 ledovje 46 G. pl. lep 107, 108 les 58 G. sg'. lesti 125 letati 142 leto 52. 55; 56, 57, 46 G. pl., 49 I. pl., 50 N.-A. du.; letosb 95 ležati, ležem: lpgp 125. ležem 125, 142; ležati 125, 150; leže 147 lice 76 lijem 140 lipa 57, 61 I. pl. list 40 L. sg., 47 A. pl., 48 L. pl., 50 N. du., 51 G.-L. du., D.-I. du. ljub 108 ljubezen 62, 65 I. sg. ljubiti 125 ljudje 47 D. pl., 64 L. sg., 65 D. pl., 66 L. pl.; ljudbje 54, 55, 65 L. pl. ljuto 76 lokav 24 loky 68 lože 18, 55 Luka 75 M mama 24 manj 107 marsikak 99 marsikdo 95 maša 56 L. sg. mati 40 V. sg., 70. 7 % 76 Matija 75 med 14, 58 G. sg. medved 14, 26, 54, 55 megla 56 G. sg. mehak 10? mesar 18 meniti 141 meso 57, 59 D. sg. mesto 47 D. pl., 48 L. pl.. 49 I. pl., 50 I. pl., 51 G.-L. du. mezda 15 mespeb 20 mi 81, 84 cas. obl., du. 85 migačem 142 milost 24 163 mir 17, 53 misel 62, 63 G. pl., 64 D. pl., I. pl., L. pl., 66 D.-l du. miš 11, 62, 67 mlad 14, 53, 79, 106; mlaždi, 16, mlajši 15, subst. 108, od mladiu 61 mlad^ 20, 23 mladič 23 mladostb 24, 30 mlamol 25 mltni 19 mnog 89 moč 16, 62 modrina 23 modrovati 125 moj 18, 92, 95, 104 molče, adv. 147 molitev 69 N. sg., A. sg., G. pl, molzem 150 moram 145 morem, moči: morem 130, 134, 139: moči 149, 150 morje 50 I. pl., 51 D.-I. dn. most 37 G. sg., 39 D. sg.. 41 L. sg. motyka 20 mozeg 45 G. pl. mož: možb 18, 40 L. sg., 48, 49 I. pl., 51 G.-L. du., D.-I. du.; mož 38 G. sg., 40 A. sg., 41 L. sg., I. sg., 43 N. pl., 44 G. pl., 45 G. pl.. 47 D., A. pl., 48 A.-L. pl., 69 L. pl. mreti, mrein 130, 139, 140, 148 mrmrati 24 mrtev 16 mnneti 123 mbstivbcb 24 N načeti 127 najin 94 najti 148 napeti 148 narobe 40 naš 18, 92, 95 n a vb 54 nebesbskb 21 nebo 16, 32, 37, 76; nebesa 37, 76 nejgsTiB 26 nej^verB 26 nekateri 99 nekdo 99 neplody 67 neprijaznimb 23 nesti, nesem 125, 127, 150, 140, 143, 149; nesoči 13 • ničemuren 98 nihče 98 nikar 144 ništer 98 nit 64 L. pl., 66 D.-I. du. nizek 108 njegov 93 njen 93 njun 94 noben 100, 101 nocoj 95 noga 44 G. pl., 61 I. pl., N.-A. du. nog'btb 54 nos 40 A. pl. nositi, nosim 125, 132, 143, 144 noštb 54 I. sg. nov 12, 32, 33 nož 18, 35 N. sg., 48 A. pl. O oba 30, 110 objeti 127 oblast 62 oče: otbcb 18, 19: oča 38 G. sg., oče 40 V. sg., 44 N. pl., 45 G. pl., 75, 77 oči, gl. oko oditi 136 odpreti 127 ogenj: 42 I. sg., 54 ognjišče 21 okno 35, 37, 50 N.-A. du. oko 16, 36, 37; oči 50, 65 L.-D. pl., 76 77, 78 okrevati 127 ondukaj 38 onegav 88, onegaviti 93 on'b 80, 88, on 90 opoldne 72 oponašati 127 orožje 41 L. sg. os 13, 67 osem 111 osmi 111 oslepeti 149 osorej 95 ostrv 67 otrok 44 G. pl., 49 L. pl. ovca 14, 19, 60 G. pl. ovb 80, ovi 88 ozek 14, 107 P padem 125, 127, 136 pahnem 141 pašem 139 peč 63 pečat 55 peči, pečem 130, peči 150 pero 73, 77 pes 57, 39 D. sg. pesem 62, 64 L. pl. pet 109, 110, 112 petdeset 112 petero 114 peti, pojem 141 petnajst 114 pisati 130 plakati 142 plamy 15 planina 23 164 planiti 127 platno 22 plav 16 pleče 18, 73 plesen 62 plesti, pletem: 122, 123, 143, 149; plesti 139 pljuča 37, 43 I. sg. pljuvati 142 plug 48 A. pl. pluti 141 nem 130, 144 okojišče 21 pokopališče 21 pokriti 141, 148 poldne 72 polje 18, 35, 49 L. pl., 77 polnoč 27 poltretji 115 pomagati 143 ponesti 127 pot 13, 30, 54, 55, 65 potok 41 L. sg. povedati 144 povodenj 67 povoziti 124 pozabiti 148 pozneje 107 požreti 148 prapor 25 pravim 134 predgovor 63 I. sg, premoči 128 prepelica 25 prešestvovati 149 predivo 24 prisegati 142 priti 145, 148 Prlek 107 prmejduš 93 prosim-137 prošnja 57 D.-L. sg. prsi 66 prvi 113 prvič 115 prvikrat 115 pustiti 125, 127; v pustiv 148 pTbtica 21 ptsbjb 18 pbstri, 16 R rad 107 Radecki 73 ralo 18 x raky 68 rastem 122, 139 razdeliti 127 razgrajati 127 razsajati 127 razumem 141 reč 63, 64 L. pl., 65, 66 D.-I. du. reči, rečem 125, 127, 139, 143, 149, 150 red 45 G. pl., 47 A. pl. redek 106 redkev 64 N. sg. rekati 125, 127 rešitev 67 riba: ryba 56 G. sg., 57 D. sg., 58 A. sg., 60 N. pl., 61 A- pk> L- pk> N.-A. du., D.-I. du., 86, 87; riba 57 D.-L., 58 A., I. sg., 60 G. pl., 69 G. sg. ribič 37 rjuti 141 rod 48 L. pl., 51 G.-L. du. roditi 125, 128 rog 51 D.-I. du. rojstvo 42 I. sg. roka 49 L. pl., 56 D.-L. sg., 58 I. sg., 60 G. pl., 61 D.-I. pl. rokav 24 ruvati 142 S samtretji 115 sebe (refl.) 83, 84 seči, sežem 127, 130, 143 sedem, num. 111 sedem, sesti: s^dp 123, 124; sedem 125 sedmi 111 segati 127 sejati 143 seliki, 88 sem 121 seme 15, 71, 72 semenj 37, 39 D. sg. sestra 15 s^žbnb 54 sicb 92 sik 88 sin: sym> 14, 19, 34, 53; sin 38, 39 D., A. sg.. 40 A. sg., 41 L. sg., 44 N. pl., 45 G. pl., 48 A. pl.. 49 I. pl., 50 N. du., 51 G.-L. du., D.-I. du., 52, 54 G., D., L. sg., N. du., N., G., A., I. pl. sit 79 sivina 23 skakati 125, 142 ■*’ skakoma 37 skočiti 125 skrb 63 G. pl. skupaj 41 sladek 14, 16, 19, 53, 79, 106 sladota 24 slednji 100 sleherni 100 sleme 70, 72 slepec 49 L pl. slovenim, 23 slovo 16, 32, 34, 71, 76 sluga 13, 30 služba 17, 60 G. pl., 73 smeh 42 I. sg. smejati 141, 143 smem 130 smrt 13 165 snoči 95 sodba 60 G. pl. solza 60 G. pl., 61 D. pl. sosed 26, 43 N. pl. sotona 23 sotonina 23 sovraž 105 sovražen 105 spalnica 22 spati 130, 150 sprem 140, 147 sram 24 srbom 26 srce 11, 19, 42 1. sg., 46 G. pl.. 47 D. pl.. 48 L. pl., 73 sreda 13 stan 39 D. sg., 44 N. pl.; 53 stanp 123, stanem 125, 142 stanovati 125 star 79, 107 starostb 24 starosta 13 starši 107, 108 starbcb 21 stati 130 stežka 79 sto 109, 113 stoječki 149 stol 47 D. pl., 48 L. pl. stopati 142 strah 37, 42 I. sg., 49 L. pl., 50 I. pl. strahoma 37 stran, strani 62 straža 19 Stražišče 22 stražb 18 streči 143 streljati, streljam 141 strgati 142 suvati 142 svatb 17 svobodb 14 svekrv 14. 16, 67, 68 svetnik 20 svinja 23 svoj 92 si,n- 90 si, 94. 95 Š šest 111, 112 širok 107 štejem 130. 139, 149 štiri 111 štirideset 112 Suj 18 T ta 85, 86, 87 taisti 99 tak 88 tast 38 G. sg.. 39 D. sg., 40 A. sg., 42 I. sg., 50 N. du., 54 tat: tatb 17, 40 A. sg., 54; tat 44 N', pl., 45 G. pl., 46, 47 D. pl., A. pl., 48 A. pl., 49 I. pl., 51 D.-I. pl. teči 143 tekniti 128 tele 20, 36, 40, 49 I. pl., 50 N.-A. du., 71 telo 16, 76 tema 56 G. sg. tenak 107 tepačem 142 tepsti 150 tešč 105 teta 57 L. sg. težak 107 ti 81, 82 (cas. obl.), 85, 84; tv 33 tišina 23 tynb 53 tyky 67 tisoč 113 tkem, tkati 130, 142 tla 48 L. pl. toča 58 A. sg. tolik 88 Tone 73 toporišče 22 torej 99 torek 113 toti 99 trd 106 trepečem 142 tresti 122, 143, 149 treti, tarem 140, 143 tretji 18, 114 trg 40 tri 110 trideset 112 trigub 114 trinajst 114 troje 114 trpeti 125, 130, 131, 132, 141, 143, 146, 147, 148 truditi se 125 tvoj 18, 92 ta, tb: ib 35, 87, 88; ta 85, 86, 87 u ubiti 148 ubijati 145 uho 73, 76, 77, 78; uši 30 umeti, umejo 123, 135, 138, 141, 143 usta 30, 48 L. pl., 49 1. pl., 50 I. pl. uši, gl. uho V val 47 D. pl. valovit 22 varovati 143 vas 14, 63 D. sg., 65 L. pl. vasovati 127 vaš 92 včerajšnji 99 več 108 večer 44 N. pl., 48 A. pl. 166 vedečki 14? vedeti 145, 148 vek 44 N. pl. veleti 122 velik 79, 107, 108 vem: 121, 135, 138, 144; veinr, 132, 137. 144 verujem 133, 134; verovati 142 vesčiheren 100 veselje 40 L. pl., 42 I. pl. vest 16, 63 D. sg. vesti, vedem 125 veter 44 N. pl. vi 81, 84 cas. obl., du., 85 videti 147 vime 15, 72 visok 106, 107 višava 24 višina 23 vladika 15, 20 Vladimir 30 vlastelin'B 23 voda 13, 56 G., D., L. sg., 60 G. pl., 61 D., L. pl., N.-A. du. Vodušek 26 vojevoda 15, 23, 30 vojevodin 23 vojska 60 G. pl. volčiča 18 volja 19, 56 vol 14, 49 I. pl., 33 voz 39 D. sg., 48 L. pl. voziti 125 vrata 37 vreči, vržem: vržem 125, vreči 143 vreme 15, 72 vreti 140 vrh 14, 40, 41 L. sg., 53 vrhu 54 vroč 146 vrt 39 D. sg., 41 L. sg. vrtoglav 26 všeč 105 vstanem 125 vzeti, vzamem: 130, 143, vzeti 148 vrni- prep. 90 vi>tor 17 vi.dova 21 vi>lk'b 18, 32, 33, 35 N. sg., 57 G. sg., 38 D. sg., 39 A. sg., 40 V. sg., L. sg., 43 N. pl., 48 L. pl., 49 I. pl., 50 N. du., 51 D.-L du, 55 vl>si> 96 (pron.) Z začet 148 zamet 20 zaliti 148 zamahniti 141 zapoved 63 I. sg., G. pl.. 64 D. pl.. I. pl., 1, pl zaspati 124 zavreči 139 zavreti 148 zažigati 142 zdaj 95 zel, zla, zlo 105, zli 103 zemlja 12, 19, 56 G. sg., 57 D.-L. sg. Z(;t(> 54 zgrda 79 zidati 142 zinem 130 zlahka 79 zlato 17, 41, 42 I. sg. , zlodej 26, 38 D. sg., 42 I. sg., 44 N. pl. znamenje 42 I. sg., 45 G. pl., 46 G. pl., 48 L. pl. znati 127, 146, 148 znova 79 zob 43 N. pl., 46 G. pl., 47 D. p]., 48 A. pl., L. pl., 49 I. pl. zrno 50 N.-A. du. zveri-. 14, 54, 62 zvon 44 N. pl. Ž žal 105 žejati 142 žely 67 želja 60 G. pl., k pl., 61 žena 13. 46 G. pl., 56, 57 D.-L. sg.. 60 G. pl., N.-a. du., 64 ženem 147 žetev 67, 69 N. sg. žr’i>ny 15, 67 živeti, živim 134, 136, 141 život 17 živ 16 žrebe 23 167 J VSEBINA Predgovor . Uvod. . I. Tematologija.'.. Sufiksacija . .•. Reduplikacija .. Kompozicija. II. Morfologija nomina in pronomina. Uvod v fleksijo. Deklinacije v slovenščini.-. O-jevska fleksija. IJ- jevska fleksija. Moška i-jevska fleksija. Femininska fleksija.. A-jevska fleksija.. Femininska i-jevska fleksija. Praslovanska u-debla. Fleksija konzonantskih debel. Nominalna fleksija adjektivov. Pregled slovenske nominalne fleksije. Pronominalna fleksija. Personalni zaimki .... . Ostali zaimki: demonstrativa, relativa, interogativa, indefinita . Sestavljena fleksija adjektiva.. Stopnjevanje . .. Numerale. Kardinale.'. Ordinale. Distributivum . Multiplikativum . III. Morfologija glagola. Osnovni pojavi pri glagolu. Karakteristične glagolske lastnosti. Glagolski vid ali aspekt. Klasifikacija glagola. Glagolske končnice.... Prezent v slovenščini .. Anomalni glagoli. Imperativ. Aorist. 5 11 11 24 2,5 29 29 35 35 53 54 56 56 62 67 71 79 79 80 81 85 101 106 108 110 113 114 114 117 118 119 124 129 130 132 142 143 144 Imperfekt.145 Kondicional.146 Participi .. . 146 lnfinitiv.149 Snpin.150 Opisne glagolske oblike.150 Seznam kratic.151 Seznam citirane literature.155 Stvarno kazalo .157 Besedno kazalo.161 Vsebina.169 * NARODNA IN UNIUERZITETNR KNJIŽNICA MORFOLOGIJA SLOVENSKEGA JEZIKA Skripta, prirejena po predavanjih prof. dr. Fr. Ramovša v 1. 1947/48, 1948/49 Tiskano kot rokopis Natisnila Tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani Dotiskano novembra 1952 v 1500 izvodih Obseg 10 3 /4 pole Založila Državna založba Slovenije Za založbo: Ciril Vidmar t 9 j