I^an Vesenjak: \i živlienia za živlienie. (Za mladinske dneve.) Še sedaj so ljudje, ki nasprotujejo raznim stanovskim in mladinskim organizacijam. Nekateri delajo to iz zavisti, ker sami niso zmožni in ne sposobni, da bi kaj dobrega in poštenega skupaj spravili, drugi pa iz ljube neumnosti in omejenosti, ki je na svetu ne zmanjka, kakor tudi zavisti ne. Ker prirejamo mesca avgusta v Mariboru dneve za našo mladino, se bomo tukaj malo pogovorili o koristi organizacije in izobrazbe. Vzgledi so vzeti iz življenja, so torej resnični ter naj bodo nauk za življenje! Dva župana. Med številnimi možmi sem zgodaj v mladosti spoznal med dnigimi tudi dva žvipana. Eden še živi in z vso spret- nostjo in vnemo dela za svoje ©bčane, ^rufeja ni več med nami. Prvi je hodil in še sedaj prihaja »a vsako po litično in strokovno zlborovanje, često celo z velik» po- trpežljivostjo posluša stvari, ki jih že več ali manj dobro  zna, drugi pa ni šel prav nikamor. Prvi je sic»r miren, « odločen mož, ki je občini in fari nešteto dobrega storil, drugi se je skril in zaklenil, če je videl prihajati žarvdar)a ali kakšen boljši klobuk proti svoji hiši. Prvi se je vedne zavedal, da je od občanov izvoljen jsastopnik ebčine, dm- gi je še bolj kakor ponižni hlapec v zadregi sukal svoj klobuk prav ponižno pred vsakim škricem. Prvi je sode- loval pri raznih narodnih organizacijah in čvrsto branil slovensko krščansko kmetsko stališče, drugi ni pogledal ne knjige, ne časopisa. Nadaljeval bi lahko še primerjanje- tcda mislim, da je že dovolj razvidno, kateri je boljši! Hvala Bogu, sedaj poznam po naši slovenski domovini na stotine dobrih, samozavestnih, delavnih županov in ©dbor- nikov. Vsi so se izobraževali in spopolnjevali v naših društvih, čitali so naše čascpise in hodili na naša strokov- na zborovanja. Zato imamo Slovenci ugled in smo- zreli za lastno upravo. Ljudstvo ima v teh možeh jam»tv«, da ga nihče zavajal in osleparil ne bol  Organiziran in neorganiziran fant. Izpregovori s fantom le par stavkov, pa boš vedei, ali je pogledal kakšno knjigo ali časopis in ali sodeluje kje v pametnem društvu, odkar je zapustil klopi domače šole. Ogromna večina tistih, ki hodijo k Orlu, v mlade- niške zveze, sodelujejo pri bralnih in izobraževalnih dru- štvih, zna okretno in izobraženo nastopati: hoja, pogled, odgovor, vse priča o njegovi izobrazbi. Mirno in uljudno nastopa in nikdar ni v svojem obnašar.ju v zadregi. Izsili si s tem spoštovanje in upoštevanje pri drugih stanovih. Zna rudi primerno sebe in svoj stan nasproti drugim bra- niti. lnvamo pa še žalibog precejšnje število takšnih fan- tov, loi pridejo v društvo in družbo, če najdejo v krčmo. Ti so čisto surovi divjaki, ki s kolom in nožem mislijo se- bi izsiliti spoštovanje, pa ubijajo sebi in staršem ugled in dobro ime. Če ti stojijo nasproti, so ali surovi in neote- sani t§r svojo duševno revščino skušajo prikriti z ošabno neolikanostjo, včasih pa so boječi in negotovi. Ne vedo, kam bi stopili, kaj pcvedali, klobuk in roke: vse jim je v napoto. Ko dorastejo v može, so revčeki, ki morajo vpra- šati za vsako malenkost drugega in se dajo oslepariti od vsakogar.  Starši! Kakšnega naslednika hočete imeti v svoji hiši? Takšnega, kakoršni je prvi, ali takšnega, kakoršen je drugi. Mislim, da izbira ni prav nič težka[ Da bodo pa vsi dobri, pošljite jih v naša poštena društva, da se izobrazujejo ter na telesu in na duhu izpopolnjujejol Poglejte si reoimo riaše može kmetske svoje poslancel Kako mirno, odločno in samozavestno, a brez ošabnosti nastopajol Odkod imajo to?I Vsi so stalno bili in delali v naših stanovskih, izobraževalnih in političnih društvih. Ali treba še jasnejših dokazov, da je treba mladini organizacij?! Poslušajte, nevemi Tomažil Sv. Tomaž ni verjel, dokler ni otipal rane Gospedove. Odtod je nastal pregovor: »neverni Tomaž.« Tudi pri nas je zelo veliko nevernih Tomažev in ne verjamejo, dokler takorekoč stvari ne otipljejo. Zato bom iz sodobne politične zgodovine navedel par zgledov, ki več kot jasno pričajo, da je organizacija ne samo koristna, temveč naravnost potrebna. Na Ruskem je med 100 milijoni ljudi okroglo 3 milijone delavcev po mestih. Od teh jih približno polovico imajo boljševikfv svojih organizacijah. Vse drugo prebivalstvo je neorganizifano. In kaj vidimo? Tisti milijon in pol vlada in gospodari po svoji mili in dragi volji, kakor pač hoče in zna, vsem drugiml Neorganizirano in nezavedno kmetsko ljudstvo se je prej dalo voditi slepo od carja in njegovih generalov in velikašev, sedaj pa od boljševiških judov. Ravno narobe je bilo na Nemškem, posebno na Bavarskem. Tudi tam so po nesrečni vojni napodili samooblastnega Vilhelma in druge, tudi tam so se polastili ko munisti posebno na Bavarskem raznih mest in so mislili ustrahovati vso deželo, toda tam imajo že desetletja do bre krščanske kmetske organizacije za mladino in može, in ti so znali nastopiti, pa so strli komunistične poizkuse v par dnebl Pri nas hoče Pribičevič in Žerjav izrabiti orjuno in ustrahoyati slovensko kmetsko ljudstvo. Ali se boste dali od teh ljudi vladati?! Boste čakali vsi, kakor božji voleki, da vas oropa vaše svobode in državljanske pravice ter vam vsili svojo samovoljo?! In te nasilne, batinaške organizacije še naj plačujete s svojimi davki?! V trdnth' organizacijah je odpomočl To si dobro zapomnitel še nekaj v prevdarek! Znana vam je oporoka kralja Svetopolka, da sloga jači, nesloga tlači. Vidite, organizacije budijo v mladini zavest sknpnosti ter učijo spoznavati moč te skupnosti ter njihovo potrebo. Za slovensko kmetsko Ijudstvo ni zadosti, če odda ob volitvah svoj glas in še to često razcepljeno in narobe! Kdor se dandanes poslužuje najnovejših in najboljših sredstev, ta je pred drugimi, on zmaguje in zapoveduje, ali pa se vsaj ubrani propada! Zakaj je slovervsko kmetsko gospodarstvo v naši drfavf v splošnem pred drugim, kljub svoji maicrodovitni eemlji? Zato, ker se slovensko kmetsko ljudstvo od časov Slomšekovih naprej smctreno izobrazuje in izpopolnjuje, ier iraa vsled tega višjo splošno in tudi stanovsko izobrazbo. In odkod ima to? Iz dmšlev! Sklep. Navedel bi lahko iz življenja še stotine praktičnih YzgledoY, kako ugodno vpliva izobrazba in dobra tef poštena organi-zacija na mladirto ter nam prinaša obilo koristi za pcznejSa leta. Naj navedem samo še en prizor iz ¦domače fare! Slovesna maša je: v vzornem redu stojijo uniformirani gasilci in Orli ter se vtstijo mladenke Marijine družbe in Dekliške z\eze. Ob strani sede resni možje in očetje ter skrbne matere-gospodinje, nad vsemi pa čutimo dih bcžji. Ni samo pri nas, tudi v tnnogih drugih farah je tako. Zato se oklepejmo organi&ecij, v njih se izobrazujmo, bodrimo in tudi pošteno po težkem delu razveselimo! Učimo se v njih ponižnosti pred Bogcm, služiti bližnjemu, a vse v samozavesti in spoštovanju do sebe in svojega stanu. V organizacijsh spoznavajano in ž njimi •očuvnjmo nejiepše svetinje slovenskega krščanskega našega ljudstval