Ilalifa in Joaoslavita V četrteik je prispel v Jugoslavijo italijanski zunanji minister grof Ciano. Na meji naše države ga je pozdravil na Rakeku v imenu predsednika naše vlade ban dravske banovine dr. Natlačen. Predsednik vlade dr. Stojadinovič se je sestal z grofom Cianom v Belju, kjer je bii prirejen lov. Politični razgovori so se vršili v Belju in potem v Beogradu, ki ga je italijanski zunanji minister v teku ne celih dveh let že drugič obiskal. Namen tega obiska, ki je vzbudil v mednarodnem svetu veliko pozornost, je v tem, da se poglobi in razširi sodelovanje med dvema državama, ki med njima vlada razmerje prijateljstva. Med našo državo in Italijo je že bila leta 1924 sklenjena pogodba prijateljstva, ki pa ni prišla takoj do pravega življmjskega izraza. Šele trgovska pogodba, ki je bila sklenjena med našo in italijansko državo in podpisana ob navzočnosti grofa Ciana v Beogradu 25. marca 1937, je postavila odnošaje med obema sosednima državama na trdno podlago ter tako omogočila razmerje in sodelovanje, ki je v korist obema drža/vama. Učinkovitost prijateljskega razmerja med Italijo in jugoslovansko državo, zasnovanega na težnjah ohranitve miru, naj bi se razširila — to je bil eden izmed glavnih namenov, ki je priveded grofa Ciana v našo državo — tudi na vso srednjo in južnovzhodno Evropo. Italija zasleduie v tem delu Evrope, ki se je v teku preteklega leta deloma precej nevarno vzvalovil v razburkanih političnih valovih (priključitev Avstrije, okrnitev Češko-Slovaške), odločno in odkrito mirovno politiko. Jugoslavija je mednarodno priznan steber miru. Treba pa je na vsem ozemlju od Sredozemskcra morja do mej sovjetske Rusije več takib stebi^ov, ki naj bodo trdni nosilci mirovne zgradbe, za katero se Italija toliko t.rudi. V to svrho hoče predvsem povezati našo državo z Madžarsko s prijateljsko po,godbo, ki naj bo zgrajena na priznanju sedanjih državnih mej in zagotovilu narodne zaščite madiarski manjšini v naši dr5av;. Slična pogodba bi naj ustvarila prijatel]sko razmerje med Madžarsko in Romuni;; j, pri čemer naj bi naša država sodelovala. V vprašanju Sredozemskega morja, ki je v njem tudi naša država jako zainteresirana, zavzema Jugoslavi.ia stališče, da se ohrani ravnotežje sil na osnovi statusa quo (sedanjega stanja). Pot, ki jo je izbrala v sporu med Italijo in Francijo, je stroga nevtralnost (nepristranost). V teh kratko označenih smereh so se vršili razgovori in dogovori o aktuelnih (dejanskih) zunanjepolitičnih vprašanjih med predstavnikoma italijanske in jugoslovanske zunanje politike. V razpravo so tudi prišla go-rK>dat*ska vprašanja, zadeva tr- govinskih zvez in medsebojna go&podarska podspora. Važna točka razgovorov so tudi bili -ulturni stiki med obema državama, ki bodo prišli v prid slovensko-hrvaški narodni manjšini v Italiji. Od sklenitve italijajisko-jugoslovanske pogodbe v marcu 1937 so bile v življenju naših slovenskih in hrvaških bratov v Italiji mnogotere trdote odstranjene. Trdno upamo, da bo blagodati poglobljenega prijateijstva med obema državama v še večji meri deležna slovensko-hrvaška narodna manjšina.