GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA
Naročnina znaša:	Uredništvo	ii	npravništvo:	SS™	Izhaja	vsak	petek
Št. 39.	V	Ljubljani,	27.	avgusta	1915.	Leto	X.
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
Ljubljana, 23. avgusta 1915.
'Z ozirom na spomenico, sestavljeno in vloženo po J. S. Z., glavnemu ravnateljstvu c. kr. tobačne režije je dobilo načelstvo J. S. Z. sledeče pismo:
Ljubljana, 18. avgusta 1915.
Jugoslovanski Strokovni Zvezi
v Ljubljani.
Po naročilu gospoda deželnega glavarja dr. Ivana Šušteršiča Vas z ozirom na Vaš dopis z dne 13. t. m. obveščam, da se je gospod deželni glavar pri c. kr. finančnem ministru toplo zavzel za uresničenje v spomenici ljubljanskega delavstva izražene prošnje.
Z odličnim spoštovanjem
dr. Tomažič, deželni komisar.
XXX
Predsedstvo J. S. Z. obvešča o tem člane naše tobačne organizacije, zahvaljujoč se gospodu deželnemu glavarju dr. Ivanu Šušteršiču, načelniku Slovenske Ljudske Stranke, ki se je hitro, in kakor smo zasebno poučeni, najod-ločnejše zavzel za upravičenei zahteve vrlega našega ljubljanskega tobačnega delavstva.
XXX
f Valetin Sever.
Na severnem bojišču je padel vrl naš somišljenik, delavec ljubljanske tobačne tvornice. Pošteno svojo junaško kri je prelil za cesarja in domovino, ki ju je zvesto in pošteno^ ljubil. Rajnik je deloval zelo pridno in marljivo v odborih naše krščansko socialne tobačne organizacije. Stanoval je sicer na Brezovici, imel je do doma torej nad eno uro hoda, a sej ni zanemarjal, marveč se jih je jako pridno udeleževal. Med delavstvom je bil radi svoje ■odkritosrčnosti, svojega kremenitega značaja, svojih vrlin in svoje ljubeznivosti splošno priljubljen. Blagi rajnik ham ostane v trajnem spominu.
Kako je ljubil svojo rodbino in svoje otročiče, nam pa kažejo pisma, pisa-
na ženi, ki nam jih je odstopila, da jih objavimo. Slove:
Ptuj.
Ljuba žena in otroci!
Najprvo Vas vse najprisrčnejše pozdravim, posebno pa Tebe, ljuba žena. Pozdravim, mislim, da danes zadnjikrat iz tega kraja, ker mislim, da še danes odrinemo od tukaj, ker je sedaj telegram prišel, da so že začeli pokati. Mislim, da gremo skozi Ljubljano. No, saj se že naveličaš čakati. Ves čas že, kar smo preoblečeni, že samo čakamo, kdaj da odrinemo. Ako bomo šli skozi Ljubljano, bom že trobil, ko se bomo gor skoz peljali. Če se bomo podnevi, se bomo še kaj videli, če se bomo pa ponoči, pa le poslušaj; če boš slišala, da bo kdo trobil, bom jaz. Ljuba žena! Sedaj ne vem, kdaj Ti bom še mogel pisati. Mislim, skoraj ne poprej, ko pridem na bojno polje. Ti bom že potem, če mi bo mogoče, vsaj vsak teden kaj sporočil. Če bi bila pa božja volja, da bi padel tam, boš pa tudi dobila obvestilo, ker smo dali vsi naslove, kje da kdo stanuje, da takoj sporoče. Ljuba žena! Le nikar ne žalujte, saj je Božja volja tako, le molite zame, da me Marija in sv. Anton nazaj privedeta zdravega in srečnega. Zelo bi rad še kaj govoril s Teboj, ker se mi zelo dolgo zdi, odkar smo šli iz Ljubljane. Če bi vedel, kdaj da pridemo v Ljubljano, bi Ti brzojavil, da bi prišla na postajo, ker bomo gotovo več časa stali v Ljubljani. Če bi pa mi šli prej skoz, kakor bi Ti to pismo dobila, je pa vse eno dobro. Nič se razburjati zato.
Draga moja otroka! Le pridna bodita doma in v cerkvi in v šoli. Povsod se morata tako zadržati, kakor se spodobi, da vaju bo imel Bog in ljudje radi. Le mamo ubogajta, kar vaju bodo učili, in pa, tete tudi. Če bosta pridna, bo za vaju enkrat dobro. Kadar se bomo peljali mimo, bom jaz zate, Vinko, eno zastavico vrgel iz vlaka, hodi gledat. Na koncu njive jo boš dobil. Zato vama še enkrat rečem: pridna bodita in pa molita za ata!
25. majnika 1915.
Ljuba žena!
Naznanim Ti, da ne gremo v Italijo, ampak na Rusko Poljsko. Še nocoj ob pol 8. odrinemo.
Vas vse skupaj še enkrat prisrčno pozdravljam in ostanem Tvoj zvesti
Valentin.
27. majnika 1915.
Ljuba žena!
Najprvo Vas naj iskrene j e pozdravim in Ti naznanim, da se peljemo proti Rumuniji. Sedaj se bomo še dva dni vozili. Rusov so včeraj peljali dva vlaka, same ujetnike. Prisrčno bodite pozdravljeni!
Tvoj Valentin.
30. majnika 1915.
Ljuba mi žena!
iV začetku teh vrstic Vas vse skupaj prav iskreno pozdravljam in Ti naznanim, da smo se srečno pripeljali. Vozili smo se tri dni in tri noči. Tukaj, kjer smo zdaj, ni nič Rusov. Sedaj še nisem v rojni črti. Bom že še kaj pisal, če mi Bog da, da ostanem živ in zdrav. Drugega posebnega ne vem kaj pisati. Odpiši mi takoj, ko dobiš to karto, kaj je že kaj novega doma, ker ste mi zmeraj v mislih. Pozdravi vse sosede. Še en srčni pozdrav vsem skupaj.
Z Bogom! Odgovori mi takoj!
Ljuba mi žena!
Najprvo Vas vse skupaj pozdravim in Ti naznanim, da sem živ in zdrav in mi še dozdaj dobro gre. Kako je doma? Ali ste zdravi? Ali je kaj novega? Pozdravi vse z Brezovice. Piši mi kaj, pismo mora biti odprto. Kaj pa kaj Stanko, ali se dobro redi? Rad bi ga videl, kakšen je že. Mici, le pazite na otroke, posebno na Mici in Vinkota, da ne bosta okrog letala. Sedaj neham in Vas vse skupaj prav srčno pozdravljam, posebno pa Tebe, ljuba žena!
Valentin.
5. junija 1915.
Ljuba mi žena!
V začetku mojih vrstic Vas vse skupaj, posebno pa Tebe, prisrčno pozdravim in Ti naznanim, da sem še zdrav, hvala Bogu. Ivaj pa doma? Ali ste zdravi? Kako se imate? Ali kaj veš, kje je sedaj moja sestra Ivana? Kako se kaj Mici in Vinko učita in Stanko, ali je zdrav? Meni gre še dosti dobro, kakor je v tem času, ko mora biti človek z vsem zadovoljen.
Še en srčni pozdrav vsem, posebno pa Tebi. Odpiši mi, do sedaj še nisem nič dobil.	Valentin.
Kolomea, 10. junija 1915.
Ljuba mi žena!
V prvo Vas vse skupaj prisrčno pozdravim in Ti naznanim, da sem še zdrav in živ, hvala Bogu. Ruse dobro podimo že štiri dni in noči brez prenehanja proti Rusiji. Oh, Bog daj, da bi bil kmalu konec! Ali ste zdravi doma? Nisem dobil nič pisanja, zelo ga težko čakam. Š e en pozdrav Tebi in vsem domačim.	Tvoj	Valentin.
Kolomea, 22. junija 1915.
Ljuba mi žena!
V prvo, ko Vam nadalje pišem, Vas prav iskreno pozdravim in Ti naznanim, da sem prejel karto, ki si mi jo pisala dne 9. junija. Zelo sem bil vesel. Ljuba mi žena! Le nikar se preveč ne ustraši, namreč nahajam se v bolnišnici. Sem ranjen v levo nogo v stegno. Ranjen sem bil 18. junija. Nevarnosti ni. Sedaj smo tukaj za nekaj dni, kam da pridemo, Ti takoj sporočim. Pa še domov sporoči, ker sedaj težko pišem. V župnišču tudi pozdravi. Pozdravim vse skupaj	Valentin.
Z Bogom!
27. junija 1915.
Ljuba žena!
V začetku tega slabega pisanja Vas vse prav iskreno pozdravim in Te vprašam, ali si dobila tisto karto, ki sem Ti jo pisal iz Kolomeje. Če jo nisi dobila, Ti naznanim, da sem v bolnišnici in da sem bil ranjen v levo nogo v stegnjo. Le nikar se preveč ne ustraši in ne skrbi, saj ni nič nevarnega, se dobro celi. Seveda hoditi nekaj časa ne bom mogel. No, hvala gre Bogu in Materi božji in sv. Antonu, da se ni hujše naredilo. Tudi na sodni dan ne more biti hujše, kakor je bilo 18. junija. Ti bom že drugič še bolj natančno pisal, ker bom lahko sedel, sedaj sem še
X. & Y.
Milica Barinska.
(Konec.)
Starka iz zadnje koče za vasjo?
Milica je mislila. Katera bi bila? Kaj hoče?
»Naj vstopi!« se je odločila.
Štefan je bil dober in je vzprejel in poslušal vsacega. Sedaj ga mora nadomestiti ona.
Med vrata se je pririnila starka, zamazana in grda, rdečeličnega dečka ob roki.
»Kaj hočete?« jo je ogovorila Milica.
»Fanta sem Vam privedla, milo-stiva gospa grofica!«
»In zakaj?« je nekoliko osorno vprašala Milica.
»Barinski je. Ranjega grofa sin!«
»Molčite, vi lažete — izpred oči — takoj — na mestu.« Planila je pokonci, bleda kot zid je iztegnila roko proti durmi.
utrujen od vožnje, ki ni kaj prida. Tukaj, kjer smo sedaj, tudi ne bomo ostali, gremo naprej, mogoče v Budimpešto ali pa v Debrecin. Sedaj mi nikar ne piši, ker ne vem, koliko časa ostanemo. Boš pa potlej lahko več pisala. Meni je zelo dolgčas, ker nič ne izvem od doma. Sedaj pa sklenem to pisanje, kakor veš pa spravi skupaj.
iSedaj Te pozdravim, ljuba žena, in moje male. Sosede tudi pozdravi! Z Bogom!
Naslov Ti pošljem., pisati ni treba.
(To je zadnje pismo, ki je je sam pisal, pisano s težko pisavo.)
Szatmarnemeti, 9. julija 1915.
Ljuba žena!
V prvih vrstah mi je seveda najvažnejši prav prisrčni pozdrav na celo družino. Potem Ti naznanim, da sem še vedno v bolnišnici, kakor sem Ti bil naznanil, da sem bil v nogo ranjen. Medtem pa sem imel v desni nogi kroglo še notri. Zaradi tega se mi je nekoliko zavleklo. No, pa sedaj sem že veliko boljši, nego sem bil. Le slaboten sem in pa ves od postelje prevzet, ker nisem bil vajen toliko ležati, da se ves tresem in zato nisem mogel sam pisati. Zato Te prosim, ne razburjaj se, ker ne pišem sam, kajti to delo mi je prevzel moj prijatelj, ko je videl, kako sam slabo pišem. Denarja pa sedaj še nič ne potrebujem, ga še imam. Le prosim Te, piši mi gotovo. Sedaj Vias pa vse skupaj lepo pozdravim
Tvoj ljubi Valentin.
Na svidenje!
Szatmarnementi, 11. jul. 1915.
Velecenjena gospa!
S težkim srcem Vam naznanim, da je Vaš prisrčno ljubljeni mož, oče Vaših ljubljenih otročičev danes v nedeljo ob četrt na dve prav mimo v Gospodu z zdihljaji svete Trojice in ljuba žena in otroci preminul. Preden je izdihnil, sem stal pri njem, ia bil je že tako slab, da ni mene več poznal, ali klical me je
»Počasi, milostiva grofica! Govorim resnico. Rajni grof je fantov oče, moja hčer pa njegova mati. Ob smrti rajnega grofa je skočila v Vislo — našli jo jo še nismo. Moji dnevi so šteti in kam naj denem otroka?«
Kakor kamen trdo so padale star-kine besede Milici v dušo, kakor jekleni pesti so jo stiskale — kdo ji pomaga, kdo reši teh muk! Starka je hropela. Da, dnevi so ji bili šteti — tudi ure — lagala ni — ali niso bile te oči — čiste in svetle — modre kot nebo — ali niso bile to oči Štefanove? Da, oči Barin-skega! Ne, starka ne laže. — Še en trenutek in potegnila je dečka k sebi. Pritisnila je dečka na srce —njega, Štefanovega otroka. Bolelo je, tako bolelo — vendar izpolnila se ji je vsaj ena želja. Imela je njegovega otroka, četudi ne —svojega.
»Sedite, mati!« se je obrnila proti starki. Sama pa je vzdignila bosonogega fantička in ga posadila na stol. Ukazala je prinesti starki okrepčila, sama pa je pitala malega z mlekom,
vseeno in zdihoval k Mariji. Ljuba gospa! Ne žalujte preveč, kajti Vaš mož je umrl častne smrti in poleg tega še mučeniške. Ko so mu namreč operirali nogo, mu je ušla skora vsa kri, potem mu je še dvakrat v rani počila žila, tako da je izgubil vso kri. 9. t. m. sem Vam pisal eno karto, ne vem, ali ste jo prejeli ali ne. Takrat je bil še precej pri moči, boljšalo se mu je hitro in tudi jedel je že malo bolj lahko. Ali 10. t. m. je bil pa zopet slabši, zvečer je pa dobil tisto sapo in mene je izpraševal, če kaj slabo izgleda. 11. julija zjutraj je še jako željno pričakoval mleka, ki ga je spil in se mu je jako prileglo. Potem je pa v kratkem prišel v nezavest, kako vodo je še prosil, a proti opoldnevu je pa popolnoma omagal. Meni je prav hudo po njem, kajti bila sva skupaj pri stotniji še v Ljubljani in ves čas potem. Le on je bil prej ranjen, tri dni potem sva bila pa tukaj v bolnišnici zopet skupaj. In bila sva takorekoč ves čas skupaj Jaz sem že toliko ozdravil, da lahko malo grem. Pomagal sem mu, kar je bilo v moji moči, ker sva bila res prava prijatelja! Hudo Vam je gotovo, ko ste to pismo prebrali, ali tolažite se. s tem, da je Vaš mož umrl za domovino in za vero in da se gotovo še vidita nad zvezdami v večnem veselju. Ako se srečno povrnem, Vas pridem že obiskat in Vam več povem ustmeno.
Sedaj Vas pa prav prisrčno pozdravljam v mojem in Vašega ljubega rajnega moža imenu in ostanem z Vami žalujoč
Franc Praprotnik.
Proti živilskim goljufom in oderuhom.
nastopa ljubljansko državno pravdni-štvo z vso silo in ojstrostjo postave. Čast mu zato! Denarnih glob so dozdaj oderuhi plačali od Novega Leta že do 20.000 kron. Po tej poti naprej, ker ne gre, da bi posamezniki delali velike dobičke na škodo revežev.
maslom in sladkarijami. Potem ga je umila, slekla in položila v Štefanovo posteljo polee sebe.
Samo misel, da bo čutila poleg sebe utripati gorko življenje, jo je osrečevala. In ko je dečko zaspal in se še v spanju smehljal zadovoljno, ga je lahno poljubila in odšla nazaj k starki.
»Naročila sem kočijažu, da Vas popelje z mojim vozom domov, slabi ste. Otroka bom obdržala, toda prosim Vas, povejte mi, kako je vse prišlo, in kje imate kaj dokazov, da je rajni grof Barinski oče tega otroka. Starka je privlekla izza nedriji zmečkan papir, g11 varno na mizi zravnala in položila pred grofico. »Tukaj, prosim, gospa, berite!«
Milica je brala.
»Jaz, Štefan Barinski, gospodar n0, Bobrovniku in Zoznovici, s tem prizna' vam, da je Štefan Kamenski, katerega je porodila 5. julija 1905 Helena Kamcfl' ska, hčer Januša Kamenskega in njegove žene Kazimire — resnično mo) rodni sin. Zavezujem se zanj skrbeti*
Ogoljufana mornarica.
Pred dneivi sta sedela na zatožni klopi ljubljanskega deželnega sodišča ljubljanski veletržec z živino, večletni dobavitelj klavne živine vojaštvu in mornarici, ki si je s to kupčijo pridobil lepo premoženje in njegova kniigovod-kinja Justina Sardoč. Sodišče je Juliju Klemencu radi goljufije prisodilo šest mesecev, njegovi knjigovodkinji Justini Sardoč pa pet mesecev ječe. Dokazalo se je namreč, da sta s ponarejenimi listki tehtnic goljufala in poizkušala goljufati c. in kr. mornarico. Me-šetarja Adamič Mihael in Sporer, ki sta pomagala goljufati, sta dobila prvi 5 mescev in drugi 6 tednov ječe.
Tako se nekaterniki na škodo davkoplačevalcev bogate.
Oderuhi z žitom.
Posestniki Ivan Gregorc, Andrej Remic in Frančiška Oven s Podsmreke, Peter Dolinar z Dobrove, Ana Vrhove s Šujce, Andrej Kušar, Ivan Pleško in Marija Črne iz Kozarij in Matija Kušar iz Draževnika so stali te dni pred ljubljanskim okrajnim sodiščem, ker so navijali cene žitu in so prodajali pšenico za 70 do 84 kron, rž za 70 kron in koruzo po 60 kron za 100 kg. Sodnik je vse obsodil, ker so navijali cene in jim prisodil denarne globe od 200 do 300 K. Globe znašajo skupno 2000 kron.
Vojno oderuštvo pred ljubljanskim okrajnim sodiščem.
Terezija Sedej iz Spodnje Šiške je zahtevala za 5—6 kosov novega krompirja 10 v. Ker je cena očividno pretirana, je bila radi navijanja cen obsojena v 7dnevni zapor; Marija Rekar iz Rožne Doline je prodajala krompir kg po 20 v.; bila je obsojena v 6dnevni zapor. Marija Burgar iz Spodnje Šiške je prodajala čebulo po 8 v. komad in je bila za to nečuveno visoko ceno obsojena v 7dnevni zapor in 20 kron globe. Branjevec Ivan Troha iz Novega Vod-mata ni hotel prodati neki stranki slad-
vzgojiti ga, kot se vzgaja vsak grofovski otrok in ga ob čaSu tujdi spoznati za svojega pred svetom.
Štefan grof Barinski. «
Podpis njegov — pečat njegov — starka ni lagala. Vztrepetala je.
»Kako je to prišlo?« je poprašala tiho in bolestno.
»Milostiva gospa!« je začela starka. »Grda sem in stara, a moja hčer je bila lepa ko angel. Nekoč — bilo je zunaj hodo neurje — je vstopil milostni gospod, ves premočen. Poznali ga nismo, dasi je bil naš gospodar. Posušili smo mu obleko, solnce je zopet posijalo izza oblakov, a grof je ostal, ostal dolgo. In ko je odšel, se ga je jokaje oklenila Helena,. Toda prišel je zopet, prišel) velikokrat. »Nikjer mi ne sveti tako lepa sreča, kot v tvojih očeh, Helena,« je rekel večkrat. In Helena je pela ves dan, od zore do mraka. Svojo ptičico jo je imenoval. Kako je skrbel zanjo. Vse ji je znesel skupaj. Šele ko je porodila dečka in je milostni gospod spisal oni-
korja, dasi ga je imel v zalogi. Obsojen je bil zato z globo 20 kron.
XXX
Več zanimivih slučajev o kaznovanih navijačih cen objavimo v bodoči številki našega lista.
Delavci! Delavke! Vsakega navi-jalca cen ovadite orožniku, v Ljubljani pa policijskemu stražniku. Druge poti proti tem krvosesom in pijavkam delavskega ljudstva ni!
— c.
Okno v svet.
Prirastek državnih dolgov v vojnem letu. Švicarska banka Leu et Go. je sestavila izkaz državnih dolgov pred vojno in proti koncu vojnega leta v naslednjih državah:
	pred vojno		koncem prvega vojnega leta	
	v milijonih frankov	za osebo prebivalstva v frankih	v milijonih frankov	za osebo prebivalstva v frankih
Nemčija . . .	27,500	424	44,500	685
Avstro-Ogr. .	20,400	398	26,175	509
Francoska . .	26,653	673	39,070	986
Angleška . ,	18,280	396	33,705	731
Italija ....	14,927	423	15,947	452
Švica		1,705	471	1,916	537
Za Avstro-Ogrsko, Angleško, Italijo in Švico je omeniti, da zadnja razpisana in subskribirana posojila še niso vzeta v ta izkaz, sicer bi odpadla na osebo znatno višja vsota. Najvišji znesek na osebo odpade na Francoskem, potem sledi Angleška, na tretjem mestu; je Nemčija, na četrtem Švica, na petem Avstro-Ogrska, na	zadnjem
Italija.
Zaposlenje vojnih poškodovancev.
Vlada je izdala okrožnico, na vse industrijske in gospodarske zveze ter na delavske organizacije radi ureditve, kako bi se vojni invalidi spravili v pri-
le listek, smo zvedli, kdo da je. Začeli smo se bati Vas, gospa. Gospod pa nas je pomiril, da ste dobra kot angel iz nebes, da ste najboljša žena na svetu, da ljubite njega nad vse, in žalujete, ker nimate otrok. Rekel je, da mu boste vse odpustili in tudi dečka ljubili, kadar Vam ga bo prinesel domov!«
Starka je umolknila, Milica je strmela pred se. Tako je mislil Štefan o njej. Toliko velikodušnosti ji je prisodil! In ona? ... Ali naj obsiplje umirajočo starko z očitki — ali naj zavrže zapuščenega otroka? — Ne! Radi Štefana ne!
»Ali je še prihajal, ko je bil deček rojen?« je vprašala.
»O potem šele prav. Da bi videli milostiva gospa, kako je ljubil fanta. Kar od njega ni mogel. In ko je deček shodil, se je podil ž njim po trati, da ju je bilo veselje videti. Še pred tremi tedni sta se valjala po dišečih kopicah, kot dva razposajena šolarja.«
Milica se je stresla. Vedela je, kako je ljubil Štefan vzduh pokošene tra-
dobitne službe. V to svrho se je ustanovila uradna organizacija v obliki uradnih deželnih mest za posredovanje dela za vojne invalide in obenem se je ukrenilo,, da se v vseh kraljevinah in deželah sestavijo! kuratorji, ki bodo tesno zvezani z deželnimi mesti ter obstajali iz vseh interesiranih krogov. Da dobe vojni invalidi primerne posle, je treba sodelovanja vseh gospodarskih krogov. Vsled tega se vsi krogi prebivalstva nujno opozarjajo, da, podpirajo državo v tem oziru ter pridrže delavska mesta vojnim poškodovancem, ki morejo opravljati dotično delo. V prvi vrsti je to mogoče storiti industriji, kjer se v obširnih in različnih obratih vojni poškodovanci najlažje porabijo.
Živilski oderuhi na Kranjskem.
Naš list je že večkrat opozarjal, naj se z vso silo nastopi proti tistim ljudem, ki nesramno navijajo cene in v naših časih tako polnijo svoje nikdar dovolj polne bisage.
Sodišča so tudi na Kranjskem nastopila, in nastopajo ostro proti navi-jalcem cen. Naj jih občinstvo z vso silo podpira.
Čitali smo te dni sledeče poročilo, ki je gotovo poučno tudi našim brav-cem:
Tako navijanje cen se pojavlja skoro na vseh poljih, in sicer pri producentih, kakor tudi v trgovini. Splošno pomanjkanje blaga pospešuje to navijanje. Pojavilo pa se je celo tudi pri blagu, ki ga je preobilo, tako na primer pri nas pri krompirju in pri sladkorju.
Kot splošno sredstvo, preprečiti oderuštvo, so že kmalu po izbruhu vojske smatrali določevanje maksimalnih cen. Toda glavna napaka pri tem je bila, da so se maksimalne cene navadno prepozno določile, ko sta se oderuštvo in špekulacija že preveč
ve, Sama je večkrat ž njim sedela v kopicah in ravno, pred tremi tedni je bilo, ko je prišel v mraku domov in se vle-gel k njej v seneno kopico. »Milica, kako bi bilo lepo, ko bi tu okrog naju skakal živahen deček — kako bi bilo lepo!« je tedaj rekel. Spozabil se je bil prvikrat in povedal, kar mu je težilo dušo. Tedaj je začela Milica krčevito plakati. Ustrašil se je svoje nepremišljenosti. Vzel jo je v svoje naročje, poljuboval in tolažil jo je kot otroka. »Milica, hudoben sem, ker sem te tako razžalil. Odpusti mi!« tako je šepetal in jo privijal k sebi.
Slutila je vedno, kaj mu greni življenje. Oni dan ji je povedal in še sedaj se ji je smilil, ko je že počival med mrtvimi. In ker se jii je smilil, mu je odpustila — vse. Ne samo odpustila, hvaležno je sklenila roke, ker jo ni pustil same. Dal ji je svoje dete in ž njim srečo materinstva. Svoje življenje je posvetila onemu, ki je sladko snival na postelji nepozabnega ranjkega — malemu Štefanu Barinskemu.
vzgnezdila ter raztegnila svoje polip-ske roke.
Poseglo je vmes zakonodajstvo. Izdale so se ostre odredbe proti dra-žilcem živil. In marsikaterega takega neCloveškega oderuha je seveda zadela zaslužena, morda celo prenizka kazen.
Posebno ostro se je postopalo proti onim osebam, ki so zadrževale in kopičile blago. § 8., št. 2 ces. naredbe, drž. zak. štev. 194-1914, pravi: »Kdor razširja neresnična poročila ali vporablja kak drug pomoček, da bi povzročil draginjo neobhodino potrebnih rečij, zagreši pregrešek. Ravno tako tudi vsak, kdor pokupi neobhodno potrebne stvari ali utesnuje trgovino«.
Da je tudi pri nas na Kranjskem razcvetelo oderurštvo, je pač dobro znano. Vsaj se je po nekaterih krajih kar javno agitiralo za podraževanje najpotrebnejših živil. In nekateri producenti so zadržali toliko blaga, da se jim je končno prav pošteno pokvarilo. In tako vidimo, da v marsikaterem kraju, v marsikateri vasi gnijejo pod zemljo živila, s katerimi bi se nasitilo mnogo lačnih želodcev.
Ljubljansko deželno sodišče je v tem oziru spoznalo in tudi kolikor je bilo v njegovi moči, izvršilo svojo nalogo. Kaznovalo je po prej omenjenih določbah celo vrsto producentov, pre-kupavalcev in trgovcev in jim naložilo zelo stroge zaporne in denarne kazni.
Radi prekupovanja krompirja je bilo doslej kaznovanih osem večjih prekupcev. Deželno sodišče jim je naložilo kazen od enega tedna do 14 dni zapora in razen tega še denarno globo od 200 do 500 kron. Vse te razsodbe še niso pravokrapne, ker se je državno pravdništvo pritožilo zaradi nizke kazni, obdolženci pa so vložili ničnostne pritožbe. V dveh milejših slučajih je pa kazen treh dni zapora, in sicer Neži V. iz Voklega in pa prekupcu Antonu T. iz Voglja vsled vzklica državnega pravdništva višalo višje deželno sodi-dišče na 14 dni, oziroma na tri tedne ostrega, s postom poostrenega apora.
Zaradi prekupovanja živine sta bila kaznovana dva gorenjska živinska trgovca. Izvrševala sta to obrt v še precej ponižni meri in jima je sodišče prisodilo le po tri dni apora in pa enemu, Matevžu D. i Zaprevolj pri Kranju, 300 kron, drugemu, .Tanezu P. iz Spodnje Besnice 250 kron globe.
'Mesarjev je bilo doslej primeroma še malo kaznovanih — ka,kih pet.
Izdajatelj in odgovorni urednik Jože Gostinčar. Tisk Katoliške Tiskarne.
Lekarna »Prikror Mr. PD. A. Bohinc
Ljubljana, Rimska ccsta štev. 24.
Priporočajo se sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica so v.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, stekicnica 40 v.
Kapljice zoper žeiodčn,' krč, steklenica SO v.
Posipalni prašek, proti ognjlvan|u otrok in proti po-ten)U nog, Škatlica so v.
Hibje olje, steklenica 1 krono in 2 kroni.
Salicilni kolodij, z a odstranitev kurjih oCes in trde ko2e, steklenica 70 v.
„Sladin“ za otroke, Škatla oo v.
Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v.
Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica 1 krono.
Železnato vino, steklenico 2 kroni «0 v in 4 krone 80 v.
Sogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
F Mprffll LJUBLJHHH
1 . MCI JUI MeStni trg 18.
Trgovina z modnim in drobnim blagom.
Velika lzber vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke ln perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratalo, volne, bombaža, sukanca Itd.
3*redtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb.
Pozor, slovenska delavska društva!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini
Janko Česnik
(Pri CeSnlku) LJIHSLJHIM
Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica
v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.
®stai trg S4®t,
SJ u»
i ~
H?
ji
Velika zaloga manufakturnega blaga, različno sukno za moške obleke, volneno blago, kakor ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — Perilno blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati izbiri. Različno platno in šifoni v vseh kakovostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. Flane^ste in šivane odeje, različne preproge za postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta.
Priznano nizke cenel
Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh velikostih za otroke. — Predpasniki najnovejših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do najfinejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha.
Vedno sveže blago I
Haiboiiša. naisiaurneiša prilika zaštedeniel
regisfrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, v lastni hiši, nasproti hotela „Union“ za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
4
O
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.
I!