BILI SMO V PODPEČI V TOZD IMP - IPKO
Kmetijska oprema spodriva cisterne
V občini Ljubljana Vič-Rudnik je IMP TOZD IPKO (industrija plastične in kme-tijske opreme) pravzaprav novinec, saj ob-staja kot temeljna organizacija dobro leto dni, obrat pa je obstajal že leto poprej. V tem času si je pridobila IPKO sloves kot proizvajalec cistern iz poliestra, vendar da-nes to sploh ni več njihov osnovni pro-gram. Nekdanji obrat SKIP-a je res proi-zvajal le tedaj zelo iskane plastične cister-1 ne, z oblikovanjem TOZD pa so v Podpeči (tovarna stoji pravzaprav če smo natančni v Kamniku pod Krimom) prevzeli dva stranska programa SKIPa in ju tako bi-stveno dovršili, da obetata danes veliko, mogoče celo precej več kot marsikateri uveljavljeni starejši program. V IPKO je prvi program kmetijska oprema in drugi program so izdelki iz poliestra. Nekdaj so poliestrske cisterne predstavljale 90 od-stotkov proizvodnje, danes pa le še 60 odstotkov. Zakaj takšna preusmeritev?
Direktor IPKO LOVRO ROGEU pra-vi: »Preusmeritev je v skladu z našimi željami po prestrukturiranju gospodarstva in v skladu s poudarki, da moramo doma pridelati čim več hrane. To pa lahko v kmetijstvu dosežemo Ie z ustrezno opre-mo, saj s plugom in vilami ne bomo dose-gali svetovne produktivnosti. Kmetu mo-ramo pridelovanje omogočiti in tako smo se lotili kmetijske opreme. V takšno preu-smeritev nas je prisilil tudi lastni ekonom-ski interes, ker je prodaja cistern za kuril-no olje, ki so bile pravi hit do leta 1980, potem tako upadla, da s tem ne bi več shajali. Z Emona inženiringom razvijamo
skupaj nove izdelke in nekaj tega tudi že ponujamo na trgu, nekaj pa bomo v krat-kem začeli prodajati.^
Novost je večnamenska dsterna
V Podpeči so skupaj z Emona inženiringom razvili univerzalno poliestrsko cisterno s pro-stornino 4 tisoč litrov. Ta prevozna cisterna je zelo uporabna in bo letos predstavljala že polo-vico programa proizvodnje cistern. Uporabna je
za potrebe SLO in družbene samozaščite, upo-rabijo jo lahko kot rezervoar za vodo za briga-de, za različne shode itd. Razvoj te vsestransko uporabne cisterne so financirali tudi mestni in občinski Ijubljanski štabi za civilno zaščito. To-vrstne cisterne so že v prodaji. Premično plastič-no garažo so sicer že izdelali kot poskusni pri-merek, vendar serijske proizvodnje še ni. Na serijsko proizvodnjo računajo v IPKO v krat-kem in dosedanje raziskave trga, ki so jih opra-vili so pokazale, da bi bil izdelek zelo zanimiv. Gre za plastično garažo, ki jo je mogoče sestav-Ijati ali razstavljati in to lahko počne vsak ne-strokovnjak. Takšno garažo je mogoče postaviti ob hiši ali pa na parkirnem prostoru, skratka vsestranska uporabnost.
Pri paletnih kontejnerjih se povezuje IPKO z Agrostrojem tako pri projektih kot pri izdelavi, medtem ko prodajajo vsak po svoje. Strokovna povezava se je pokazala kot zelo smotrna, v IPKO pa menijo, da bi bilo treba zasnovati povezavo tudi na dohodkovnih odnosih.
V hlevu več ne smrdi                 ,
Izredno zanimiv je tudi program poliestrskih pladnjev,   prevoznih   kontejnerjev   in   elektro
omaric itd. Posebno mesto v programu IPKO pa zavzemajo samopretočna korita za prašičerejo. Dvoetažni boksi za prašiče se lahko sestavljajo kot lego kocke v poljubnih količinah, hkrati pa omogočajo najsodobnejše avtomatsko krmlje-nje, napajanje in emulzija pod prašičjim stoji-N ščem onemogoča vsak smrad. Tako je mogoče v tako sodobno urejenem hlevu kositi, saj ni nika-kršnega smradu. Ta program ima velike možno-sti in v Ihanu na naši znani farmi so zadevo že pohvalili. Z ihansko farmo v IPKO sploh tesno ' sodelujejo, saj so tamkajšnji strokovnjaki za •_ živinorejo svetovnega slovesa in lahko njihove nasvete v proizvodnji v Podpeči s pridom upora-bijo.
Podpečani bodo sedaj izdelali ustrezno opre-
mo za Mercatorjevo farmo v Bosanski krajini.
To bo naložba, ki je vredna po predračunu več
,.    kot 150 milijonov dinarjev. Dogovarjajo pa se
,-    še z nekaj interesenti. Precej kmetijske opreme
so tudi že izvozili: v Nigerijo, nekaj,.v SZ:
Težava pri izvoznih usmeritvah pa je v neso-, razmerju med domačimi cenami in cenami na svetovnem trgu. Kilogram poliestra stane pri nas 70 dinarjev, v Avstriji pa stane le 20 šilin-gov. Potem je seveda zelo težko konkurirati in tudi uspevati na svetovnem trgu. V IPKO pove-do, da bi mbrali izvažati za ceno, ki bi bila več kot polovico nižja kot naša prodajna cena in tudi znatno nižja kot pa proizvodna cena in to kljub vsem izvoznim spodbudam. Zato skušajo v IPKO predvsem sodelovati v različnih celovi-tih ponudbah naših firm v tujini, kjer lahko potem vendarle finančno »zvozijo«. Tako nekaj posredno izvažajo, predvsem pa pomeni proiz-vodnja v Podpeči posredno preprečevanje uvo-za. Veliko opreme, ki smo jo doslej uvažali, izdelajo sedaj v IPKO.                .                    .
Tihomorski čoln iz Podpeči
Kljub neugodnim razmerjem med domačimi in tujimi cenami pa bodo Podpečani ppskusili s prodorom na tuje z izdelkom: katamaran. To je plovilo z dvojnim trupom. Plovilo je kopija ¦ * tihomorskih plovil iti je na zahodnem trgu sedaj velika moda. S takšnim izdelkom so šli Podpe-čani v Salzburg na sejem in računajo, da bodo le uspeli s prodajo. S poslovanjem firme v IPKO v lanskem letu niso bili zadovoljni. Načrtovali so celotni prihodek v višini 115 milijonov dinarjev, vendar ga niso dosegli. Ustvarili so 101 milijon celotnega prihodka. Delno je prišlo do tega zato, ker so prvič načrtovali za podpeško tovar-
no kot samostojno f irmo oziroma TOZD, štrene pa je zmešala tudi gospodarska recesija in zato zmanjševanje naročil. Letos pa računajo, da bodo naredili za 150 milijonov in delavci so prepričani, da jim bo to tudi uspelo, posebej še ker so preusmerili proizvodnjo. Načrtujejo na-mrečj da bodo ustvarili s proizvodnjo kmetijske opreme 100 milijonov in s poliestrskimi izdelki 50 milijonov dinarjev celotnega prihodka.
»Naša proizvodnja v bodoče in s tem tudi zmanjševanje uvoza in možen izvoz, to vse je odvisno od širjenja tovarne. Rabimo novo pro-izvodno halo za izdelovanje kmetijske opreme.
proizvodnjo, pa tudi nekaj visoko strokovnih kadrov ne dobijo. V IPKO manjkajo kadri še s področja organizacije in priprave proizvodnje (konstruktorji, tehnologi) kot tudi kvalificirani proizvodni delavci (ključavničarji, varilci itd.)
Zaradi specializiranosti proizvodnje se sreču-jejo v IPKO s težavami tudi pri nabavljanju strojne opreme. Domače opreme za tovrstno' proizvodnjo ni in bi morali Podpečani uvažati. Ker to ob sedanjih omejitvah ni možno, morajo izdelovati strojno opremo v Podpeči sami ali pa domačo opremo ustrezno preurejati in prilaga-jati svojemu proizvodnemu programu. V IPKO
Mislimo, da bomo uspeli halo sezidati z lastnim denarjem in le novi prostori pomenijo tudi ustrezno večjo izdelavo. Če hočemo zavirati uvoz in da se stvari pri nas ne bodo ustavljale, ker ne bo uvoza, moramo mi imeti možnost, da izdelamo kar doma potrebujemo. Zato rabimo večje prostore,« pravi direktor Lovro Rogelj.
Stroje naredijo sami
V podpeški tovarni pa imajo težave tudi s kadri. Trenutno je v tovarni zaposlenih 80 ljudi, do konca leta pa jih bo 100. Težave so s posa-meznimi strokovnjaki, saj gre za specializirano
'ptf skušajo doseči to, da bi bilo pri izdelovanju čim manj človeškega dela in čim več strojnega. To skušajo doseči ne le zaradi dovršenosti pro-izv^dnje in zaradi povsem enake kvalitete izdel-kov, temveč tudi zato, ker skušajo zaposlenim omogočiti čim boljše delovne razmere.
Pri tej skrbi za čim boljše delovne razmere doprinaša veliko sindikat, ki je tudi sicer za komaj dve leti staro firmo zelo aktiven. Tudi dejavnost osnovne organizacije ZK se je s spre-jemom novih članov okrepila, tako da se IPKO n\ treba postavljati le z dobro proizvodnjo, tem-več tudi z družbenopolitično aktivnimi zaposle-nimi.                          MILOVAN DIMITRIČ