LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO bfiHjn vsak Četrtek In vetjn s poštnino vred ali f Mariboru s pošiljanjem na dom za relo leta 32 D, pol leta 16 D, tetrt leta 8 D. izven Jugoslavije 56 D. Naroč-«ina se poSlje na uprav-eiitvo »Slov. Gosnodar- tic v Mariboru, Koroš-a cesta 5. List se do-poSilja do odpovedi. Naročnina se plačuje v •aprej. — Telefon inler-urbau ¿L 113. S' ¿tevilka. iüARtBOR, dme 14. januar ja IB26 ■aW^BMWWWWWWMWWWWWWWWBWWWHWWHWWWWaWM |«|>» PIMM iisnwmw Uredništvo Je t Iferflfc* ru, Koroška cesta št. & Rokopisi se ne vrača)», Upravništvo sprejeme, naročnino, inserate i» reklamacije. Cene inseratom po dogovoru. Za veckratr* oglase primeren popn."* Nezaprte reklamacije*» poštnine proste. Čekovni račun poštnef* nrada Ljubljana 10.6<® Telefon inlerurb. 6L11» 60 letnik din. Poštnino p!ač«na v gotovini. Posamezna SSevIIIta stane 1-50 Izvajanja dr. Korošca na občnem zboru f upanske zveze. Na občnem zboru županske zveze, ki se je začel v Mariboru dne 6. januarja in končal v Celju dne 10. januarja, je izvajal naš voditelj dr. Korošec sledeče: Nekaj iz zgodovine slovenskega naroda. Beseda župan je talko stara kakor zgodovina slovenskega naroda. Ko smo še Slovenci živeli v rodbinskih zadrugah in se sinovi niso ženili ven iz očetove hiše, ampak v njej ustanovili svojo rodbino, ko je več krvosorodnih rodbin živelo okoli samo enega ognjišča, so se poglavarji take družinske zadruge imenovali župani ali starešine. Beseda župan je vedno pomenila človeka, ki koga varuje, ki nad čim ouje, ki ima oblast nad drugimi. Kjer se je družinska zadruga stalno naselila in se tekom časa razčlenila v več zadrug, nastalo je selo, vas, občina. Tudi poglavar takih občin se je imenoval župan. Takrat še je bil župan občine, ker ni bilo nobene višje javnopravne organizacije, v svoji občini neomejen vladar. Grški cesar Konstantin VIII. Porfirogenet piše 1. 952 o Jugoslovanih: »Vladarjev pa, kakor pravijo, ta ljudstva (Jugoslovani) nimajo razen županov starcev, kakor tudi ostali Slovani.« In skoraj ob istem času (1. 973) piše arabski potovalec Ibrahim Ibu Jakub o ostalih, to je severnih Slovanih: Nimajo nobenega kralja in se ne pokoravajo kaki posamezni osebi, temveč njihovi oblastniki so njihove starešine. Slovenski župan je izgubil svojo neodvisnost šele, ko smo zgubili Slovenci narodno samostojnost in prišli pod nemško nadoblast. Tedaj je zavladal nad njim grof in njegov oskrbnik in v sporazumu ž njimi je upravljal župan svojo občino in pod n ihovim nadzorstvom sodil svojemu ljudstvu. Ker so imeli početkom župani neomejeno oblast, so imeli seveda tudi sodno oblast. Pod Nemci so se skraja ohranila slovenska sodišča z župani, ki so sodili po slovenskih običajih in po slovenskem pravnem naziranju. Saj pisanega prava ni bilo. Župani navadno niso bili dedni ampak voljeni.^ Večjidel so imeli pcdložniki pravico si slobodno izbrati Župana, gosposka ga je le potrdila. In ko je na mesto graščinske oblasti stopila državna oblast s svojimi uradniki, si je občina volila svo'ega župana, državna oblast ga je le potrdila. In tako je ostalo z župani na Slovenskem do dan danes. Ljudstvo ga voli, oblast ga potrdi župan v rodbinski zadrugi je bil sam in neomejen (jospodar. V selu in občini pa je imel prisednike, svetovalce, pomgače, po dva, štiri, do dvanajst. Zgodovina slovenskih županov in njegovih pomagačev je torej stara te častitljiva, tako stara in častitljiva, kakor zgodovina slo- | venskih občin. Povscd smo robovali in služili tujcem, le občina je bila vedno slovenska in njena uprava, z županom in odborniki, istotako slovenska. Vse je uklonil in stri naš narodni protivnik, le v občini organiziranega ljudstva ni mogel. Tu je ped vodstvom županov in njegovih pomagačev slovenska moč in odgovornost ostala nezlomljiva. Treba je danes, ko bi nekateri radi videli, da bi se ne čutili več slovenski, to svetlo in veliko narodno tradicijo slovenskih občin podčrtati in slovenske župane in njih pomočnike opozoriti na dejstvo, da tisočletna zgodovina slovenskega naroda poje njihovi narodni zvestobi in neamahljivosti visoko pesem slave in zahvale. ■Trojne lastnosti je imel slovenski župan s svojimi posvetovalnimi in odločujočimi tovariši skozi vsa stoletja: bil je Slovenec, izbran iz sredine svojega ljudstva; bil je slobodno izbran, ne imenovan; branil je staro pravdo svojega slovenskega ljudstva pred oblastnki. Kako so nastale občine pri Siovenc h? Kadar so rodbinske zadruge, v katerih so stari Sloven ci živeli, postale premnogoštevilne, da je postalo tesno stanovanje in obdržanje reda težavno, so se iz njih izločile rodbine, ki so se naselile v bližini ter začele ustanavljati novo rodbinsko zadrugo. Nastajala so sela, vasi, občine. In y njih je poštenje in red vzdrževal župan, skrbel : je za pota in brvi, branil jih pred tatovi in sovražnimi napadi. . Občina je bila prej kakor država, zato ni država njena mati. Ona je po svojem postanku in obstoju od države neodvisna tvorba, s samostojnimi nalogami in pravicami, j Države razpadajo, občine ostajajo. Občine so predpogoj za države, kakor jih danes vidimo in razumemo, a ne narebe. Zato e država dolžna, četudi je po svojem bistvu naravna tvorba višjega reda in zato moč nejša, da upošteva in uvažuje samolastno pravno stališče ' in lastni delokrog občine, kajti oba izvirata iz narave in sta občini zasigurana po od Bvga hotenem svetovnem redu. Krivo in pagansko je naziranje, da sme država vse, kar hoče; da ima država izključno vsa prava čez celo družbeno življenje in razvijanje. Država ima v svetovnem redu, kojega povzročitelj je Bog, semo to nalogo, da čuva občino, nene naloge in njena prava, ravno ;ako kakor m o- j ra čuvati družino, narode in cerkve v njih svobodnem in ' uspešnem razvoju. \ Svoboda občin je važen del državljanskih svoboščin. Kjer se tlači svoboda občin, je diržava zgrešila svoj namen. Občina sicer stoji kot organicen del države pod njeno suvereniteto (nad- vlastjo), pod njenim nadzorstvom, zato «rta država prav. co, da določa in ureja naravnopravmo stališče občin, toda niima prava, da občino tlači, ovira v njenih nalogah i» uničuje njene pravice. Kakor tisočletno izročilo govori o zvestobi županov in občin do svoje slovenske narodnosti, tako tudf o vedni borbi županov in občin za stare pravice slovenskih kmetskih občin, za njih svobodo pred tlačitelji. Tudi v zadnjem času prihajajo glasovi na naše uho, da bodo obane izgubile še del sedanje svobode ter prišle še bol| pod državne oblastnike. Ne verno, kalko se bodo drugi narodi ponašali, kadar bodo hoteli izvršiti atentat na svobodo naših občin, a o tem smemo biti prepričani, da bo Slovenec znal varovati svobodo občin, katera mu je bik sveta in draga skozi dolga stoletja Družinsko življenje v občini Ker je občina razširjena družina, rodbina, zato more hrti tudi življenje v občini s 1 i č n o življenju v rodbini Glavni znak družinskega življenja je, da v •njem vlada ljubezen, ki vse prenaša, vse pretrpi, vse ureja in vse žrtvuje. Skupaj se veselijo, skupaj žalujejo, skupaj doživljajo vsako usodo, drug za drugega se žrtvujejo, drug za drugega delajo in trpijo. Slično bi moralo biti v vsaki občini. Skupnost, vzajemnost, medsebojno razumevanje, podpiranje, v teh lastnostih bi morale biti vzgojene naše občine. Toda gotovo je, da jih k temu ne more vzgojiti kako predavanje ali pri-govaranje ali vabljenje, ampak samo — tesna zveza z Bogom, ki :e oče vseh ljudi in početek vse ljubezni. Pri starih Grkih je bila občina božja. Atene so bile mesto boginje Atene. V starem testamentu se je učilo, da mora biti narod nevesta božja, polna ljubezni in zvestobe do Boga. Skupno doživljanje v občini, doživljanje veselja in žalosti, medsebojna ljubezen in pomoč, kakor se to dogaja v družini, je prenašam'e verske ideje v prakso, v življenje. Vero ni za prižnico, nego za življenje, za človeško družbo^ «a socialni red v človeški družbi. Moja naloga bi bila,, tako stop na programu, da govorim o dveh nalogah občine, najprej o socialni, potem o kulturni. Socijalna naloga občine. Mnoge socijalne naloge so že napisane v občinskem zakonu, za to mislim, da o njih ni treba posebej govoriti. Tako je zapisano, da imajo občine skrbeti za dobrodelne naprave, za uboge in sirote, za pomirje-vanje ljudi v manjših pravdah, za lepo in pošteno obnašanje prebivalcev, za zdravje m take naprave, ki za- U8TEK® Džungla. Roman iz afriških pragozdov. JUflelki »pisal E. R, Burrougbs. — Prevedel Ptulu*. 13 »Gospodična Ine, za božjo voljo! Kje neki tičite —l •Čakamo vas! Vse je pripravljeno! Koj je treba odpotovati, še vlak bodete zamudili!« Po stezi je prihitel gospod Filander, težko je sopel in z rokami je krilil. Povsod smo vas že iskali. Gospod profesor Porter Je odšel v gozd, črnci da so vas ugrabili, je trdil. Ves cmeden je bil, mislil je, da smo tam spodaj na robu sfriške džungle. Kake težave sem imel, da sem ga spet nazaj spravil —! Ampak saj pravim —. Zagledal je Trzana in vprašaje pogledal Ino. »To je Trzan, gospod Filander! Vaš dober znanec! Ga ne poznate več?« se je smehljala Ine. »Gospod Trzan —? Me veseli! Hm — se spominjam. Da, v Baltimori je bilo, kajne gospod? Pa oprostite, pomenimo se pozneje. Saj ostanete pri nas, gospod? — Torej gospodična Ine, brž, prosim! Gospod Canler je že ves jezen. Koj pojdem pa mu povem, da smo vas našli.« Odhitel je v hišo. Glasovi so se čuli iz odprtih oken. Ine se je obrnila k Trzanu. Nem je stal za njo in čuden smehljaj mu je Igral krog usten. Tako se je smehljal, kadar je šel v napad na Saboro —. Pa Ine je hnela druge misli in ni opazila smehljaja. »Trzan —!« je dejala m^hko in otožno. ^ »Pojdiva, gospodična« ji je rekel in stopil po stezi »Gospod Canler ne sme zamuditi vlaka!« je pridejal s čudnim naglasom. »Upam da se kmalu spet vidiva —!« »Trzan, ljubi —! Zakaj nisem ostala pri tebi v džungli —! Srečna bi bila! Sedaj pa je nemogoče! Zavezana sem —. Stisnila mu je roko, ga pogledala, omahovala. »Vidijo naju!« je šepnila. Nato pa je nadaljevala glasno: »Pojdite! Predstavim vas. Ne odpotujemo še tako kmalu! Če en vlak zamudimo, počakamo na drugega!« Stopila sta v hišo. Vse je bilo zmedeno. Canler je robantil: »Vlak bomo zamudili!«, profesor Porter pa je stopical po hodnikih s knjigami pod levo in desno pazduho, si brisal čelo, kolikor se je dalo pri takih ovirah in že dvajsetkrat povedal Filandru svoj »Kakor sem rekel, gospod Filander, kakor sem rekel —!« Toda gospod Filander ga ni imel časa poslušati. Moral je nositi na avto knjige in spet knjige, da bi med potom nemoteno nadaljevala svoje važne študije o prazgodovini človeštva. Barba je jokala in si brisala solze s sajastim predpasnikom, Clayton pa je nem stal pri vratih in čakal. »Da bi se le še zadnji trenutek kaj pripetilo —!« Vsaka minuta zamude, se mu je zdelo, je bila njemu v prid. Ko se je prikazala Ine, so jo koj vsi obsuli, le Clayton je ostal pri vratih. Govorili in vpili so vse vprek, da je skrajni čas da se naj brž pripravi. »Vlak bomo zamudili —!« se je hudoval Canler in jih priganjal, naj hitijo. Ine se je ozrla za Trzanom, da bi ga predstavila. Pa Trzan je izginiL V šundru in nemiru odboda ni imela časa misliti »anj. »Morebiti je pa bolje, da se je «kril —«, je pomislila. V četrt uri je bilo vse v redu. Svoje reči je pripravila že davi, druga ni bilo treba ko naložili kov-cege. Sicer pa se je itak mislila kmalu po poroki spet vrniti na farmo k očetu. Stroji so zadrdrali, uslužno je ponudil Canler svoji zaročenki roko in jo peljal k vozu. Profesor Porter s knjigami, Filander s knjigami in kovčegi ter Clayton in Canlerjevi prijatelji so šli za njima. Stopili so po veži in skozi glavna vrata. Zunaj pred Canlerjevim avtom je stal mlad orjak silnih pleč, z rokami prekrižanimi na prsih, ter malomarno pa s čudnim smehljajem na licu gledal sva-tovsko družbo. Ine je pobledela. Vsa se je tresla. Kaj namerava Trzan —? Canler je gubal čelo. »Kdo je tisti človek —?« je vprašal lno. Ine ni odgovorila. Le huje se je še tresla. Vsak ča» se je utegnilo kaj zgoditi. Canler je stopil k vozu. Pa neznanec, mu je zastavil pot. »Kaj želite?« se je Canler osorno zadri. »Zahtevam, da daste gospodični Ini Porter besedo nazaj!« Canler se je sirovo nasmejaL »Mož, ste znoreli —? Kdo vam pa daje pravico, da —?« Ni skončaL Jeklena pest ga je pograbila za vrat, druga za pas in v hipu ga je dvignil orjaški neznanec visoko v zralr in ga tresel kakor psička. Gostje so zakričali, Ine je za trenutek v nemi grozi zrla v Trzana. Vedela je, da pomeni Trzanov nastop smrt Canler» Branjnjejo bolezni, za «nažnost, za varnost ljudi in imetja, za varnost pred ognjeni itd. Ni pa zapisano v občinskem zakonu, in vendar je do danes zelo važno in potrebno, da se skrbi v občini asa družabno ravnopravnost vseh stanov. Družabni prepadi med kmetom in delavcem, med gospodarjem in hlapcem, med večjim in manjšim kme-jtom bi se morali premostiti s tem, da se vsak zaveda ne samo važnosti svojega slanu in svojega položaja v človeški družbi, ampak tudi važnosti vseh drugih delovnih stanov in njihovih vrednot za družbo. Že to je veliko, da se uvede občevanje z vsemi kot enakovrednimi ¿lani občine, a to še ni dovolj, še bolj potrebno, da se posebno socijalno šibkejšim članom nudi s pravo bratsko ljubeznijo vsaka potrebna pomoč z nasveti in če le mogoče tudi v dejanjih. Prepadov med različnimi sta-aovi ne smemo povečevati, ampak jih izravnavati. Kmet, obrtnik, delavec, trgovec, žive drug od drugega, drug puleg drugega, zato bi morali živeti drug za drugega. Ne šibkejših izrabljati, ne socijalno revnejših prezirati, škodovati s krivičnim dejanjem nikomur. V Sem naj se spoznajo naši somišljeniki, da se kakor stari kristjani ljubijo med seboj in si to svojo ljubezen ne samo v medsebojnem ■obnašanju, ampak tudi v dejanju izkazujejo. Občani «o mnogokje pozabili, da so občine razširjene rodb;ne. V rodbini ima sicer vsak svoje mesto in svoj položaj, a vendar vsi se brigajo drug za drugega in gledajo drug na drugega. To vse sicer ni zapisano v knjigi obč. «ikonov, a je zapisano v mnogo starejši in svetejši knjigi, v knjigi božje Prirodfe. Praktično se mora ta skupnost stanov pokazati ravno sedaj, ko si delavski stan voli svoje zastopstvo v Delavsko zbornico. Župani in odborniki, pomagajte sedaj delavcu in delavki, da lahko svobodno izvršijo svojo volilno pravico in za svojo dolžnost smalramo, ako vas prosimo, di' pošteno in krepko in vstrajno pomagate krščanskemu delavstvu do zmage, katerega listo je vložila krščansko socijalna Jugoslovanska strokovna «veza. Nosilec te liste je gospod Fr. Terscglav. Idile z •onimi in podpirajte one, ki hočejo naš družabni red z reformami izboljšali, ne pa one, ki ga hočejo s silo lušili, a pozneje, kakor kaže primer v Rusiji, ne vedo, .kaj bi naj zgradili na teh ruševinah. Duh vzajemnosti med različnimi sloji občanov, duh skupnosti, duh bratstva pa ne raste sam brez vrt-«arja, on se mora tudi gojiti. Gotovo je v tem oziru vera prvi in najvažnejši vzgojitelj. A ni edini. Mnogi stari običaji so družili občino. Zalo bi se vsi stari j «bičaj i, pri katerih so se zbirali občaiu brez raziike «lanu k skupnim slavnustim, k skupnemu razveselje-•vanju, k skupnim zborovanjem, ti stari običaji bi se morali ohranieviti in varovati. Sedaj hoče vsak sam «a se živeti, vsaka skupnost z drugim n.u je sitna, to ni -zamišljene kot nadaljevalne šole za nadaljno izobra-zovanje naroda, kot izraz človekoljubnega mišljenja,, kot torišče poštene zabave in nedolžnega razveselje-vanja. Ker občine ne morejo vsega zmagati, so ji prostovoljne organizacije dobrodošla pomoč, one pa s* tudi njena čast med svetom, dokaz njene želje po napredku in kulturi, ona so dokaz njene kulture, čim ved organizacij v vasi, tem manj neorganizirane surovosti, ki je madež marsikateri vasi. Lepota vsake vasi pa je mnogo odvisna tudi od tega, kako ženski svet skrbi za s n a ž n o s t in p r i-kupljivost kmetske in delavske hiše ter za njene okolico, posebno za vrtove. Kdor je šel skozi vas in videl nageljčke na podstrešjih in fajgelčke na vrtovih in rožmarin po oknih, on ni odnesel slabega vtisa, ne slabega spomina na tako vas. Nežnost lepote daje vsaka vasi ženska skrb, tudi znamenje mehke srčne kulture. Končal bom svoj govor. Važno je, pravim, da občina z županom in odborom drži tradicijonalno zvestobo do slovenskega naroda in jezika. Potrebno je, da se občina bori za svojo neodvisnost, za svobodno izvrševanje svojih nalog in pravic, za svojo samostojnost. Prvo in najvažnejše pa je, da vlada med vaščani medsebojna velika krščanska ljubezen, ona donaša občina najlepše in najpotrebnejše sadove, socijalno pravo ¡m-krščansko kulturo. - ...... ■ ■ ....... III ...... II II——n II II i «II milili 11 »i Koliko $ta *e „Slov Gospodar" v 1.15267 »Slovenski Gospodar« bo stal \ letu 1926: Za celo leto 32 din. za pol leta 16 din. za četrt leta 8 din. Isven država SHS bo stal še enkrnt toliko. jevo. In bala se je, bolj za Trzana ko za Canlerja. Stroge, hude kazni so bile na nasilje in uboj! Priskočila je, da bi pomirila strašnega človeka. Eden gostov jo je prehitel in planil nad Trzana, da 3>i mu iztrgal žrtev. Pa en sam zamah z levo roko je zadostoval, da je odjetel daleč v stran in se zavalil po tleh. Tedaj je položila Ine svojo belo, nežno roko Trza-au na ramo in mu pogledala v oči. »Meni na ljubo, Trzanl« je prosila. Prsti na Canlerjevem vratu so nekoliko odnehali. Trzrn je zrl doli v plašni lepi obraz Inin. »Ali želite da ostane pri življenju tale —?« je vpra-*;al začuden. »Želim da ne umre od vaših rok, prijatelj! Nočem, «l& bi bili ubijalec!« Trzan je zrahljal prste na Canlerjevem vratu. »Ali jo odvežete od njene obljube? To je cena r.a vaše življenje!« Canler je krčevito hlastal za zrakom in pokimaL »Ali bodete takoj izginili odtod in je ne bodete več nadlegovali?« Spet je Canler pokimal in obraz se mu je krčil v smrtnem strahu. Trzan ga je posadil v avto kakor otroka ter za-povedovalno mignil vozaču, ki je le prerad ubogal. Z vso brzino je šinil avto po griču navzdol. Še v zadnjem trenutku pa se je Canler obrnil, dvignil pesti in z divjim obrazom grozil nazaj proti hiši. V nemem strahu so gledali gostje prizor. Nihče se ni genil, kakor okameneli so stali, tako jih je imel silni «tlov< k v oblasti. Trzan je bil neoporečeno gospodar položaja. -^memamammn Trzana. »In vi drugi«, je zapovedal, »ki ste prišli s Can-lerjem, sedite v vaš avto in glejte da čimpreje izginete! Prtljaga, kar je domače, pa ostane!« Ubogali so, nobeden ni ugovarjal in v dveh minutah so stali pred hiše le še domači ljudje, Ine, profesor Porter, Filander, Clayton, Barbara in služinčad. S hudomušnim posmehom je zrl Trzan za bežečimi avtomobili. — VII. Ine odkloni Bjpw. ■ mini»» —s»" i »Jako značilno —l Zelo značilno!« Profesor Porter je stopil k Trzanu. »Kdo pa ste, vi mož, in kako se drznete nastopati tako sirovo in nasilno ter motiti našo slovesnost?« »Vaša hči, gosped profesor Porter, ne ljubi Canlerja, si tudi ne želi zakona s tem človekom. Prisiljena mu je dala besedo. To vem in zato sem posegel vmes.« »Vse «te pokvarili!« je tarnal gospod profesor. »Canler je ne bo hotel poročiti!« »Prav za trdno pričakujem da ne!« je dejal Trzan 8 poudarkom. »Ugonobili ste nas, nesrečnež, in uničili našo hišo!« »Nikakor ne, dobri gospod proiescrl Plačali bodete Canlerju svoj dolg. Še preden bo minilo pet minut, bodete imeli v rokah denarja dovolj.« »Bežite bežite, gospod! — Kakor sem dejal —! Kje neki naj dobim denar —?« »Našli smo vaš zaklad!« »Kaj —, kako —? Kaj —? Kateri zaklad —? Kaj veste vi o našem zakladu?« »Vse vem. Na laslne oči sem gledal, kako so ga uporni mornarji zakopali prav pod drevesom, na katerem sem sedel. Lastnoročno sem izkopal zaboj in ga skril globoko v džungli, ne da bi vedel, kolika vrednosft je v njem. Šele dolgo potem mi je gospod poročnik Ar-» not stvar pojasnil. Šla sva, dvignila zaklad in ga vzel» seboj v Pariz ter ga dala oceniti. Vreden je 241 tiso?-dolarjev in tule je nakazilo zanje na banko v BaltimorL Ce pa hočete rajši zlato, pa tudi čaka na vas v Parizu.« »Jako značilno —I Zelo značilno —!« je pravO: profesor Porter in ogledoval pismo, ki mu ga je Trza» dal. »Kdo ste pa vi, da tako natančno poznate zgodovino tistega — hm — potovanja v Afriko?« Vse se je čudilo. Radovedni pogledi so leteli na mladega velikana. Ine je že ves čas sem nekaj polglasne pravila Claytonu in Filandru. Tedaj pa se je obrnila k očetu. »Ali ga ne poznate več, oče! Trzan je, gospod Trzan, tisti, veste, ki je vaju s Filandrom rešil leva, kS je naju z Barbo rešil, da naju ni lev raztrgal, ki je rešili gospoda Claytona iz smrtne nevarnosti, ki je mene otel iz rok črncev, ki je gospodu poročniku Arnotu rešil življenje, ki je —.« »Ki je nas vse rešil Canlerja, naše največje nesreče!« je vzkliknil Clayton ter pograbil Trzana za roko. In za njim je tiščal gospod Filander in vzklikali »Ni mogoče —! Neverjetno —! Tolika izpremeinba —I Cel gentleman —! Barba je buljila s svojimi velikimi očmi v junaka, solze so jo polile, »o vsi dobri duhovi —!« je vzdihovala in si brisala lica s sajastim predpasnikom. Tudi profesor Porter je prišel bliže, snel očala, pogledal gori in doli po mogočni postavi, si spet nataknil očala, spet pogledal Trzana, gonil svoj »Jako značilno —! Zelo značilno —!«, nato pa se dostojanstven» postavil pred družbo ter začel: (Dalje prihodnjič.) ». jawaarja 193ß fitli voditelj in poslanci n^i delu. Županska rveza za Štajersko s Koroškim in Prek-»■rjera se je ustanovila na praznik Sv. Treh Kraljev v Mariboru. Nadaljevanje ustanovnega občnega zbora je kilo župansko zborovanje v Celju 10. januarja. Obe «borovanji: v Mariboru in v Celju sta bili krasno obiskani. Govorili so: dr. Korošec: o socialnih in kulturnih »alogah občine. Njegov govor prinašamo na uvodnem •mestu. Dr. Leskovar, župan mariborski: o avtonomiji *>bčin. Prvi početki občinske avtonomije segajo v leto 1848, ko je revolucija strla absolutizem. Prvi zakon o občinah je bil v Avstriji izdan lela 1862 ter je določil splošne smernice za celo državo, dočim so deželni zbori leta 1864. z občinskimi redi natančneje uredili poslovanje občin. Občine so dobile precejšnjo samostojnost in velike pravice skoro v vseh stvareh, ki se tičejo jav-aega življenja. Z ureditvijo poslovanja sta nastala za »bčino dva delokroga. V lastnem delokrogu opravlja občina svoje premoženje in gospodarstvo, koje se uredi z vsakoletnim proračunom ter vodi skoro vse tiste posle, ki se tičejo občine in občinarjev. V prenešem delokrogu flbčhia sodeluje z oblastmi v korist državljanov, re sme pa biti izvršilni organ oblasti, za kar bi danes radi abčine napravili. Občinam so odvzeli njihove grbe ter jih nadomestili z državnimi. Iz njih hočejo napraviti najnižje državno-upravne edinice, pri katerih bi država nastavljala uradništvo. Polagoma bi tako naše občine degradirali za priganjače političnih strank, ki majo «blast v rokah. Lasten delokrog bi potem popolnoma prenehal. Že danes so občine zelo okrnjene, kar se vidi na primer pri postavljanju učiteljev. Skrb za ceste ho-¿ejo občinam odvzeti in o popravljanju in vzdrževanju ki odločale še samo gradbene direkcije. Za popravilo «est bi se pobiral poseben davek, ki bi se seveda stekal v Beograd, odkoder ga ne bi tako lahko dobili nazaj; ceste bi se pa morale popravljati s kulukom, katerega ■uno Slovenci že pred leti zavrgli. Obramba občine in njene avtonomije je mogoča le, če se vse občine in njih predstavniki strnejo v celotno organizacijo, kot je Županska zveza. Njena naloga je, strogo paziti na vse napade na občinsko avtonomijo ter braniti pravice naših občin. Podlaga svobodne države je svobodna občina in svobodno občino hočemo imeti. Dr. Leskovarjev govor prinese v celoti glasilo Županske zveze, »Občinska uprava«. Tajnik Krajnc je govoril o pomenu Županske zveze in nje organizaciji. Nato je bilo sprejetih več resolucij, med njimi sta najvažnejši naslednji: 1. Skrb za občinske ceste in mostove spada v lastni delokrog občine (par. 24 točka 3 obč. reda); stroške za to krije občina z lastnimi davki (par. 69) ali pa z ročnim delom in priprego (par. 77). Zato odločno odklanjamo uvedbo kuluka. Protestiramo tudi proti vsem predpripravam za uvedbo kuluka, osobito proti zahtevi izkazov o davčnih zavezancih, ki županom povzročajo samo mnogo dela in truda. Ta zahteva je tem manj utemeljena, ker »mamo državne davčne urade, ki imajo točen pregled vseh davkoplačevalcev. 2. Županska zveza protestira proti navadi, da se občinski uradi uporabljajo kot dobavitelji za razne oblastne odloke. Tako postopanje povzroča županom neprimerno mnogo truda in stroškov, ki so tem manj potrebni, ker imamo za to državne poštne urade. V Končno je bil izvoljen odbor Županske zveze. Ustanovni občni zbor Županske zveze v Mariboru je brzojavno pozdravila Županska zveza za Slovenijo v Ljubljani in njen načelnik, bivši poslanec g. Stanovnik. Dolgoše-Zerkovci-Pobrež'e-Sv. Miklavž. V nedeljo, 4ne 24. t. m., bo po cerkvenem opravilu predpoldne v Marija na Brezju pri Zupanou shod Slovenske ljudske stranke, na katerem bo govoril poslanec Fran jo Že bo t Pridite! V lenarčkem okraju je Slovenska ljudska stranka priredila v zadnjem tednu celo vrsto lepo uspelih shodov, ki so se VTŠiili tudi ob delavnikih. Za celi okraj Sv. Lenart je bi okrajni zbor zaupnikov v Sv. Lenartu dne 7. januarja. Predsedoval mu e g. Gomilšek. Krajevni shodi so se vr-Sili naslednje dni pri Sv. Rupertu (tudi za Sv. Barbaro), v Spodnjih Žeriavcih, pri Sv. Benediktu in pri Sv. Ani. Na vseh shodih je poročal poslanec Franjo Zebot. Povsod se je ljudstvo izrazilo, da sloji ogromna večina naroda na ©trani naših poslancev. Vse obsoja izdajalsko postopanje Radjčevcev in njih protilkmetsko politiko. Ljudstvo je tudi trdno na strani naš.h škofov, ki se borijo za pravice katoličanov. V Slovenskih goricah niti en človek ni odpade! od Slovenske ljudske stranke, ampak nasprotno! Mnogo takih, ki so pri Sv. Ani m Mariji Snežni še zadin ič volili Radiča, so prišli zopet nazaj k naši stranki. Pri Sv. Ani v Slov. gor. smo imeli dne 10. t. m. po pozni sv. maši zelo dobro obiskan shod, na katerem je go voril naš poslanec Franjo Zebot Ko smo po shcdu bili v Društvenem domu v razgovoru z našim poslancem in nam je on da al razna navodila, pridrvi ves bled v dvorano neki Seyfried, okrašen z orjunskim znak: m, in kliče poslanca Zebota na odgovor. Mož je menda mislil, da je naš poslanec strahopetec in da bo kar na kolena j>adel pred njega. Žebot ga je smehlijiajoče zavrnil in ne dolgo za tem se je že nahajal Seyfried na svežem zraku. Res žAaht so naši Anovčani, da nimajo prav nobenega usmiljenja z Gorišekovimi ljudmi! Poslanec dr. Hohnjec je v nedeljo, 10. januarja, govoril na političnem zborovanju v Zrečah. Zbcrovalcem je raztobnečil glavne dogodke iz zunanje politike v zadivem času ter podat nazorno sirko naših notranepalit črti h razmer. Volilci so njegova izvajanja vzeli z velikim odob-a» vanem na znanje ter so njemu in politiki Jugoslovanskega kluba izrekli popolno zaupanje. Obenem se )e vršil SU)VS!«K1 GOSPODAR. občni zbor krajevnega pottičnepa društva »Straža.« Dnv štvo je bilo ustanovljeno leta 1898, torej v dobi, ko ja naš narod boril težko borbo za svoj obstanek ter ima ve-läse zasluge za probujo narodne in politične zavesti med prebivalstvom tega kraja. O društvenem delovanju, njegovi» načelih, ciljih in uspehih je poročal domači župnik duh. svetnik Karba, ki je odbornik društva od njegovega začetka. Izvoljen j« bil povečini stari odbor. V okraju Merenberg se je vršil v soboto, dne 9. i m., sestanek v Vižingi, na katerem je poročal poslanec Vlad. Pušenjak o političnem položaju m o delu poslancev od volitev do današnjega dneva. Obljubil je, da bo ,priredil več večjih shodov, ko bo delo v finančnem odboru, radi katerega mora biti večinoma v Beogradu, končano. V okra u Gomjigrad sta se vršila na praznik, dne 6. t. m., dva dobro obiskana shoda v Rečici ob Savinji in na Pohrežju. Poslanec Vlad. Pušenjak je razpravljal o po volitvah nastali situaciji, o sporazumu med Pašičesm in Ra dičem in o gospodarski politiki sedanje vlade. Po govoru se je razvila dbata o raznih krajevnih razmerah in potrebah, o pritožbah splavarev, o poslovanju bolniške blagajne itd., o pretiranih davkih. — Dne 7. t. m. se je vršil v Gornjemgradu sestanek pristašev SLS iz župnij Gorrvji-grad, Novaštifta in Bočna, na katerem je po poročilu o politični situaciji poslanec Vlad. Pušenjak pojasnjeval ob-dačenje v naši državi in kritäkoval državno gospodarstvo. V debati se je govorilo o notranji in zunanji politiki, o pogubnosti Radičeve politike, katero vse obsoja., o volitvah v oblastne skupščine itd. Jugoslovanskemu klubu m poslancu Vlad. Pušenjaku se je izrekla zaupnica, za katero so glasovali tudi pristaši nasprotnih strank. — Nadaljnji shodi se bodo vršili, ko bo poslanec Vlad. Pušenjak, ki mora radi sej finačnega odbora večinoma biti v Beogradu, prost. Savinjska dolina. V nedeljo, dne 17. t. m., priredi poslanec H o d ž a r političen shod v Sv. Juriju ob Taboru z'utraj po prvi maši v cerkveni hiši. Popoldan se vrši shod na Gomilskem po večernicah v prostorih požarne brambe. Pristaši SLS vabljeni! II ! DRŽAVA SHS. Začetkom pravoslavnih božičnih praznikov je Pašič nenadoma odpotoval in sicer ne v Cavtat v Dalmaciji za par dlnii, kakor se je poprej razglašalo, ampak na nedoločen čas najprej v Monte Carlo, potem pa najbrž še v razna francoska bletišča. Pašičev odhod pomeni prvič odložitev vseh sprememb ravno teko, kakor tudi odločitev raznih, že tolikokrat napovedanih in obljubljenih zakonov. V radJkalnem k&ibu se boji za Pašičevo nasledstvo nadaljujejo. Vsi uvidevajo, da ne more ostati pri tem, da bi Pašič sam vodil vse državne in strankine posle, a mnogoštevilni rvasldstvervi kandidat« ostro iekmujeo, drug drugemu zavidajo, nasprotujejo, nobeden pa ni v stanu potegniti za seboj celote, ampak samo svojo skupino. Te skupine so v klubu že stare, a dokler bo vsak posamezni voditelj še vedno sanjal o enotni radikalni stranici, ne bo prišlo do važnejših sprememb. Finančni minister je s svojim spremstvom menda že v Ameriki. Bil je v Parizu in listi so pcročali, da je sedaj dognana višina medvojnih dolgov Sibije Franciji. Ti dolgovi iznašlo o-kroglo 1 milijardo 800 milijonov frankov. V Beogradu zastopa finančnega ministra minister Uzunovič, ki daje finančnemu cdboru seveda še manj podatkov. Finančni odbor obravnava proračunske predloge in zahteve posameznih ministrov. MADŽARSKI PONAREJEVALCI. Madžarski mcnarhisti in sicer ona struja, ki je hotela nadvojvodo Albrehta ustoličiti za ogrskega kralja, so v resnici hoteli s ponarejenim denarjem doseči svoj cilj. S princem Windischgratzem vred je zaprtih že okrog 30 ple miSkih in pclitičavib veljakov. Tudi regent Horthy je zapleten v celo zadevo. V Budimpešti je še vedno francoska komisija; med njo tudi zastopnik francoske Narodne banke Emery, ki je izjavil: »Ta stvaT je kakor izstreljena krogla. Nihče ne ve, kje bo ostala. Ne vemo niti še, kdo vse je pri tej kriminalni aferi soudeležen. Tol.ko presenečenj smo že doživeli in toliko visoko postavljenih oseb je že komprcmitiranih. da se sploh več ne moremo nobeni stva ri čuditi. V najbližji bodočnosti pride gotovo še do prav velikih senzacij. Prepričan sem, da Je pred nami še velika pot, predno bo vsa afera odkrita in vsi udeleženci v rokah pravice.« Glede obsega ponarejevalne akcije je de'al Emery, da 'e vsa Evropa polna ponarejenih bankovcev in dnevno prihajajo nova poročila o najdenih falsifikatih f OOOfrankovskih bankovcev. Zlasii iz Italije, Nemčije in Francije. BOLGARIJA. ima novo vlado, a staro vladanje. Krvavi Cankov je sedaj predsednik skupščine, predsedništvo pa ima sedaj n egov strankarski tovariš L:apčev. Oficirska liga ima kot poprej najvažnejša vladna mesta. «MHUiWKhiAMWH«. ïedensfc* novic« Vse cenjene naročnike, ki šc niso vsaj delom® poravnali narodn.no za letošnje leto, prosimo, da isto takoj ob- 9tN]> S, *ovijo, do ne bo treba prefcnifl a po6»janJ*m tfcte. »Sio» Gospoder« stane za celo leto 32 din., za pel leta 16 w četrt leta 8 din. — Upravništvo. Umrl je stolni kanonik lavrmtinsfei mil f. Alojzij Ar- /enšek dne 8. t m. ob pol devetih dopoldne od kapi a» det. Blagopokojni gospod, rojen dne 15. majnifca 1864, V mašnika posvečen dne 18. julija 1887, je služboval kot kaplan, oziroma provkzor v Gornjer^gradu, Grižah, na Bučah, Ponikvi cb južni žel., in v Trbonju, kjer je dne 3. f» bruarja postal župnik. Odtod je nastopil župmi o Vrtenj* dne 1. avgusta 1900. S 1. marcem 1914 je postal nad-župnik in dekan vuzeruški, s 1. septembrvm 1016 pa stolni kanonik laventinski. Blagopokojnčk je bil miren, pri-kupljiv značaj in zato tudi vobče priljubljen. Naj počiv* v miru. rogreb se je vršil zadnjo nedeljo popoldne ob veliki udeu.~— katoliških organizacij, duhovščine in Ijud» tih množic. Izpod hiše žalosti v stolno cerkev je vodil po greb prevzv. škof, iz cerkve na pokopališče na Pobrežju pa mil. g. stolni prošt dr. Matek. Hudobna poi galčeva roka je v pondeljek, dne 11. t. m., zgodaj v jutru položila ogenj v gospodarsko poslopja č. g. župnika Božičeka v Kamnici pri Mariboru. Zgorel j* samo del gospodarskega poslopja, nekaj orodja in veliko sena. Domačini, posebno požarna bramba, so se silno trudili, da so obvarovali ostala poslopja in župnišče. V kratkem času so blizu cetfkve pogorele stavbe posestnikom: Poldenik, Moškon, Hecl in Kager. Orožniki pridlno zasledujejo brezvestnega hudobneža. Na vinsko razstavo in sejem ljutomerskh vin v Središču, Id se vrši prihodnji torek, dhe 19. januarja, se odpeljemo vinogradniki iz Maribora in okolice «r torek zjutraj z vlakom ob 8. uri 25 minut zjutraj, nazaj pa se vrnemo z viaikorn, ki je že ob 6. uri zvečer v Mariboru. Na razstavo pridejo vinski kupci iz cele Slovenije in tudi iz Avstrija so naznanjeni. Poslanec Bedjarvič se je te dni odpenja! v Beograd, da izposktje polovično vožnjo po železnici. Okrajna cesta Maribor—Sv. Lenart in težki avtomobili. Kaj bo s to cesto, če bodo še nekaj časa po njej drveli težki' avtomobili? Na nekaterih krajih je cesta že čisto prerezana. Del ceste v Ložanih in lenarrki del od Šikerja do trga bo kmalu uničen. Avtodmžba Gorišek-Krajnc zasluži velike svote, a k vzdrževanju ceste noče ničesar prispevati Če so gospodje od' avtodružbe res iz gole požrtvovalnosti m ljubezni do okraja ustanovili avtozveze, naj pa potem vsaj polovico čistega dobička dajo na razpolago okrajnima zastopoma za zboljšanje ceste. Saj dobi avte-družba samo od poštne uprave 60.000 dinarjev na leto! Ali se naj ceste samo z velikimi dokladami in davki vzdr žujejo in popravljiajo?! Ko bo avtomobil docela razoral cesto, potem se bodo davkoplačevalci menda nagnati, da jo s kulukom obnovijo! Priporočamo okrajnima zastopam« to stvar v resni povdarek. Kdor na veliko pokvari cesto, «arj jo tudi popravil Zahvala »Kmetijskemu listu.« Iz mojih 9hodov v mariborskem in lenarčkem okraju se je hotel mariborski dopisnik Radlč-Pucljevega »Kmetskega lista« norčevati s tem, da je zapisal: »Žebot ve, da so v Slovenskih goricah koline in zato prireja shode.« Ssmosto nežem in Radičevcem nikdar prav ne stopiš. Ce smo pri sejah v nar. skupščini, šuntajo ljudi, da si ne upamo na shode. Ce pa shode prirejamo, pa storimo to samo radii kolin. Ali meni se p» vendarle zdi potrebno, da se javno zahvalim »Kmetskemu listu«. Ko so naši ljudje zvedeli da egitira Radičev list za koline, so me res povsod, kamor sem prišel, vabili na idomač praznik«. Od Sv. Lenarta do Sv. Ruperta, od Por-čiča do Sv. Benedikta, Sv. Ane in Marije Snežne, povsod so se odzvali agitaciji slovitega mariborskega Radičeveg» tintomaza. Oh, kako sem jaz s svojimi številnimi prijatelji od srca hvaležen m uslugo, ki mi jo je storil »Kmetski list« s tem, da je opozoril Slovenjgoričane na koline! Ker nočem b.ti nehvaležen, se mu s tem javno zahvaljujem! Pa še drugič! — Fran o Zebot Trije sosedje skupno v smrt. Od Sv. Ane v Slov. gen. nam pišejo: V nedeljo, dne 10. t. m., smo pokopali zaporedoma tri sosede in sicer: posestnika Jožefa Finka, p. d. Roškarič, posestnico Lizo Rola,, p. d. Žmavčevka, in po-sestrvico Mjno Avguštin, p. d. Polič. Vsi trije so bili doma iz Sčavnice. Bili so sosedje v življenju in sedaj so s! s<> sedje še na božji njivi. Svetila jim nebešika luč! Po petih letih pojasnjen zločin. »Nič ni talko skrito, da ne bi postalo očito«, pravi stari slovenski pregovor. Resničnost tega pregovora dokazuje pojasnitev skrivnostnega zločina, ki se je dogodil pred petimi leti v okolici Sv. Benedikta v Slov. gor. in ki je takrat zelo razburil ta-mošnje prebivalstvo. V Benedškem gozdu je neka deklica pri nabiranju gob dne 6. septembra 1920 odkrila truplo neznanega moža. Vsa prestrašena je poklicala domače, ki so takoj obvestili orožništvo. Komisija je ugotovila, da je M neznanec ubit. Zločinci so mu rarbili z udarci z nekim topim predmetom, nejbrže s seikiro, loban o. Um t e-nega, ki je bil boljše oblečen, ni nihče poznal, najbrž "¡'e bil kak tihotapec ali trgovec iz Prekmurja, ali obrneJr h krajev Avstrije. Še do danes se niso javili njegovi "sorodniki in nhče še danes ne ve, kdo je bil umor eni Preiskava, katero so vodili domači orožniki, ni ničesar pojasmla. Na podlagi izpovedb raznih ljudi e bilo ne' aj oseb areiiranih, vsled' pomanjkanja dokazov so jih -a morali izpustiti. Naprtili so p tem zločin neznanim tihotapcem in stvar je zaspala. Med ljudmi se je neprestano govorilo, da so morilci iz domačega kraja. Neki kmet ;e celo zatrjeval, da je videl tri dni pree, to je dne 3 seot 1920, kako so naldadli pri nekem kmetu na vo~ moiko truplo. Pri umorjenem se Je v resnici poznalo, da je bilo truplo v gozd prepeljano, ubit pa je bil nekje drugje. Vsled teh govoric so oblasti odredb ponovno preiskavo, katero so prleg orožnikov vodili tudi detektivi iz Maribora. Na podlagi ¿branih podatkov so orožniki arrtirati pe« oseb: dve ženski in tri možice. Aretirane so oddali v aapore mariborskega okrožnega »cdiSča in zadevo je pr^-«celo državno pravdništvo. Nova cestna zveza. Med okrajema Gornja Radona in Sv. Lenart je prišlo do sporazuma, da se zrežeta ob« okraja z novo cesto od Sv. Benedikta, čez Stajngrovo in Lomanoše na Gornjo Radgona Načrte je v sporazumu e oicajnimi zastopu in občinami izvršil inžener Wanek. Bogoskrunstvo v Slov. Bistrici Slovenjebistričani so Se ne spominjamo, da bi se bil pri nas doigral tako pretresljiv in žalosten dogodek, kakor preteklo nedeljo. Naši vri i fantje in možje so se vračali z lova, ki 90 ga priredili v občini Kovačavas. Domov grede so se na Devini oglasili v naši velespoštovani in ugledni gostilni Obersne z namenom, da se malo pokrepčajo. K njim prisede znani slovenjeibistriški nemškurtar, sedlar Josip Kolar. Ko izpite prvo kupico vina, vsiane in požene kozarec v križ, ki je visel na steni njemu nasproti s tako močjo, da se je razpelo prelomilo na več delov in padlo na tla, kozarec pa je priletel na strani sedečemu možu v ramo. V gostilni je tned številnim občinstvom prvi hip nastala nepopisna tišina, nato pa opravičeno sveto ogorčenje, med katerim je Kolar vpil na ves glas: »Le ubijte me, če je Bog več, nego jazi Ich bin ein Deutscher!« Miroljubnosti naših fantov se je zahvaliti, da bogokletneža niso pobili. Nemškutersiki bogokletnež pe bo prejel pri sodniji zasluženo kazen. Med meščani in kmeti se pa sliši, da pri bogokletnemu Kolar ju ne bodo več naročeveli ali da ali v popravilo. Strašen zločin. V Sovjaku, župnija Sv. Jurij ob Sč., je nekaj dni pred Novim letom ustrelil razdivjani oče, vi-ničar Rižnar, lastnega sina. Oče, ki je oženjen, je imel eazmecje z neko drugo žensko in ji je tudi nosil denar. Sinu to ni bilo po volji in je usodnega dne strašno pretepel ono žensko s puško. Hotel je tudi ustreliti očeta, ki pa ga je prehitel ter z enim strelom spravil svojega sina na oni svet Kaikšna grozna odgovornosti Ogenj v Poljčanah. Zadnji pondeljek v noči je začelo goreti v poimenski tovarni za stoJe. Trem požarnim hrambam se je posrečilo po deseturnean napornem delu, da so požar omejile in s tem preprečile popolno uničenje tovarne. Celjski Orel, telovadni odsek, sporoča, da ima nižji orLvski naraščaj telovadne ure: ob nedeljah od 8. do 10. ure dopoldne, med tednom pa v sredo od 2. do 4. ure popoldne. Sprejemajo se otroci od 4. do 14. leta. Prosimo vse p. n. starše, da pošiljajo svoje malčke k orlovski telovadbi, kjer si krepijo voljo in utrjuje o telo. Posebno važna je telovadba za otroke delavskih staršev, ker ti nimajo časa nadzirati svoje otroke, a jih brez skrbi lahko zaupajo adovski organizaciji Umrl je pri Sv. Emi pri Pristavi naš zvesti pristaš, vzgleden gospodar ter skrben oče Jakob Kajba, posestnik v Nezbišah. Rajni je bil tudi dolgoletni. naročnik »Slov. Gospodarja.« Somišljenikom kozjanskega okraja sporočamo, da je tajništvo SLS v Kozjem samo začasno premeščeno v Celje, hotel Eeli vol. Kakor hitro bo mogoče, bomo skušali somišljenikom kozjanskega okraja zopet ustreči z lastnim tajništvom. Do tedaj pa se obračajte osebno ali pismeno na tajništvo SLS v Celju, v katerem posluje prejšnji kozjanski tajnik SLS, Deželak. Za sklad Slovenske ljudske stranke je daroval g. Ivan Vrhnjak iz Pameč pri Slovenjgradcu 100 D. Izkaz darov za Dijaško semenišče v Mariboru. Na gostiji Hriberšek—Ribič v Zlatoličju 139 D, na sedmini Ivane Kavčič v Negovi 230 D, na sedmini Marije Kostajnšek v Pohanci pri Zdolah 100 D. Vsem darovalcem iskren: Bog plačaj. Spominjajte se Dijaškegs semenišča z darovi pri vseh veselih in žalostnih priložnostih! Žrebanje dobitkov dobrodelne loterije Dijaškega podpornega društva v Ljubljani je na željo razprodajalcev prestavljeno za 9 dni, to je na nedeljo, dne 24. jan. 1926. Vsa navodila glede zaključka prodaje ostanejo v veljavi s to spremembo, da je zaključiti prodajanje 22. jan. in poslati denar in preostale srečke zanesljivo do 24. jan. — Izžrebane številke bodo objavljene v »Slovencu«, »Domoljubu«, »Slov. Gospodarju« in v «Naši Straži«. Vse se čudi kako je mogoče, a je vendar resnica, da za moreš s srečko bogate loterije Katoliškega prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. gorami, ki stane samo 5 dinarjev, zadeti krasne dobitke, katerih je 250 v vrednosti 50.000 dinarjev. Kdor naroči 10 srečk, dobi eno srečko brezplačno. Osebno lahko kupite srečke v obeh prodajalnah Cirilove tiskarne v Mariboru in pri Prosvetni zvezi v Mariboru na Aleksandrovi cesti 6-1. Zatekla se je velika lovska psica, bela s teinno-rujavimi lisami. Pojasnila pri J. Uršič, Koroška cesta št. 126. Vse prijatelje našega lista vabimo k naroči)? na »Glasnik presv. Srca Jezusovega«, ki se upravlja v Ljubljani, tiska pa v naši tiskarni v Mariboru. List je po splošnem priznanju zelo zanimivo urejevau in prinaša vsak mesec pod svojim znanim rdečim ovitkom mnogo prav zanimivih člankov, zgledov, povestic, črtic in poročit verske in nabožne vsebine. Krasijo ga lepe in zanimive slike, domače in iz katoliškega sveta. Poseben oddelek poroča o gibanju kraljestva božjega na Vzhodu, drugi zopet o lepo napredujoči posvetitvi družin presv. Srcu Jezusovemu itd. itd. Z novim letom 1926 praznuje list že srebrni jubilej (25 lelnico izhajanja in je prva številka izšla v posebno svečani obleki. Vsak naročnik dobi v dar dvobarvni stenski koledar za leto 1926. Naročnina mu je jako nizka: 15 D za celo leto; na vsakih 10 skupnih izvodov (na en naslov) se dobi en izvod brezplačno. Za nabiralce novih naročnikov razpisuje list lepe nagrade. Vsaka slovenska družina naj bi bila po možnosti naročena na ta naš odlični nabožni list. Prva (jubilejna številka je izšla dne 19. decembra. Agitirajte zanj! Naroča se pri upravi »Glasnika«, Ljubljana, Zrinjskega cesta 9. Stara resnica je, da je najboljše blago zmiraj tudi najcenejše. O tem se lahko prepričate, čc oLiščete staroznano trgovino Franc Serfcen v Ljutomeru tik cerkve. Načelo le, pad trideset let obstoječe trgovine je: nuditi strankam dobro blago po nizkih cenah. Zaloga najrazličnejšega blaga za obleke in perilo je tako bogata, da se naj !e primerno tudi za najbolj razvajen okus, pri vsem tem no p« cene fcrez- konkerenčno nizke. Posebno so priporoča ženinom in nevestam, da si pred nakupom ogledajo v Seršenovi trgovini veliko izbiro bombažnega, volnenega in svilenega blaga za nevestino premo (balo). Za moške obleke vedno velika množina sukna od najcenejše do najfinejše vrste na zalogi. Priporočamo vsakemu, da se osebno prepriča o izredno nizkih cenah ia dobrem blagu ter smo uverjeni, da bo vsak v vsakem oziru zadovoljen. Dopbi. Cma pri Prevaljah. (L}udje jočejo, gospodije odneha j-1 tel) V srce me je zabolelo, kar sem videl danes. Dve dav-. koplačevalki ste se jokali. Slišal sem kritikovati radi dav-; kov že mnogokrat, toda solznih oči pa še nisem videl. To je eno. Drugo pa je dejstvo, da sem že 20 let pri posojilnici, pa še ni bilo koga,, ki bi prosil za posojilo, da bi plačal davke, kakor zadnji dve leti. Če hi le bio mogoče po-streči, ker nihče nima denarja, da bi ga mogel vlagati. Srce boli človeka, ker mora odrekati posojila kar zaporedoma enemu ali drugemu potrebnemu. In med prosilci so prej dobro premožni kmetje in posestniki. Neki posestnik iz Javorja je že ponujal svojo kmetijo na prodaj, da bi mogel .plačati davke. Nekaj nezaslišanega! Gospodje pri davčni oblasti imajo podatke o razsežnosti zemljišča na papirju, toda: papir je papir, gora je pa gora. Pridite pogle-datil Neki laški delavec je rekel: »13 mesecev zima.« Sedaj pa sodite, kakšni so pri nas poljski pridelki! Les pa itak nima v teh od železnice oddaljenih krajih (30 km in 5e črez) nobene cene. In živina! Neki posestnik se je izrazil: »Živino sem moral prodati, dobil sem 70.000 kron; za davke sem moral plačati 50.000 kron za zadnji četrt leta 1025. Kje so posli, kje je obleka in vse drugo?« Da, takšne so razmere pri nas. Gospodje v davčnih pisarnah jih ne poznajo. Vzemite nam premoženje, potem pa iščite devkel Ako pa hočete podatke o raznih nepravilnih predpisih in odmerah davkov, vam tudi lahko postrežemo! Cma v Meiiški dolini. Ali je to pravilno, kaker je postopal zadnji teden pri nes konjederec, da je lovil pse, ki niso imeli znamk? Skliceval se je na nalog sreskega poglavarstva. Stranke so morale polovljene pse odkupovati za 20 dinarjev komad. Med temi so bili psi, za katere so se plačali ogromni Občinski prispevki po 50 dinarjev. Znamke so bile zlasti v letu 1925 iz zelo slabe kovine, da so se hitro obrabile in so jih psi zaporedoma izgubili. Do danes pa občina še nima novih znamk. Konjač pa se sklicuje na povelje od zgoraj. Vsi, ki so marali plačati' odkupnino po 20 dinarjev, naj jo tirajo nazaj! Vurberg. Za resnico in pravico ter boljšo občinsko gospodarstvo, s tem lepim geslom so šli naši napredni stran-karji v volilni boj pri zadnjih občinskih volitvah, ter so s strastno in lažnjivo agitacijo proti našim možem res dobili par glasov večine in nazadnje tudi naprednega župana. Sedaj imamo že nad eno leto naprednega župana, pa še bolj naprednega občinskega tajnika v osebi gospoda nadučitelja. O naprednem gospodarstvu se pač malo kaj opazi. Od zadnje povodnji je že preteklo precej časa, vendar še je več občinskih potov za promet popolnoma nerabnih tako, da se lahko pripetijo velike nesreče, a doklade so veliko višje, nego poprej. Naši napredni možje se pač znajo postaviti ob času volitev; ceste so jim pa deveta briga, in te naj bi jim sedaj klerikalni odborniki popravljali! Celo našo občinsko gospodarstvo vodita samo župan in tajnik nadučitelj ter že od Velike noči ni bilo več občinske seje, nego le tri s proračunsko skupno, čeravno je naša občina ena največjih ptujskega okraja. Se celo občinsko pošlo je dalje časa prevzemal tajnik na svoj dom. Ko je tajništvo SLS lansko leto razposlalo protestne resolucije na občinske urade, je tudi ta resolucija ostala skrita v predalu g. tajnika, ker njemu, kot naprednemu demokratu ni ugajala. Posebno se trudi občinski tajnik za tetko »Domovino«. Morebiti še mu dr. Pivko pokloni enkrat diplomo za to njegovo častno delo za liberalna nebesa. Želimo, da bi v tem letu g. župan in g. tajnik pokazala več. res naprednega, a ne iiberalnega duha! Vurberg. Dne 6. t. m. smo imeli cboni zbor našega Gospod arsfco-izcbraževalnega društva. Iz poročil društvenega odbora povzamemo, da so dekleta priredila tri igre: »Skrivnostno zaroko«, »Čašico kave« in »Dve teti« Imeli smo tudi nekaj predavanj. Novih knjig si je društvo omislilo 15, tako da šteje knjižnica zdaj 581 knjig. Udje so | prečrtali v preteklem letu 582 knjig. V primeri z letom 1 1924 smo neikaj nazadovali, kar pa hočemo popraviti v tekočem letu. Društvo razposeja le knjige, različne časnike in časopise pa si vsaka družina naroča sama. In da ima mo dobrih časopisov veliko število, je zasluga nekaterih vrlih fantov, ki so agitirali od hiše do hiše. Zgor. Duplek. Malokdaj se sliši v časnikih kaj iz naše občine. V zadnjem času smo postali precej napredni. Naš gospod nadučitelj Makuc jc ustanovil prosvetno društvo in pevski odsek, seve, vse strogo nadstrankarsko, zato ne sme biti društvo včlanjeno pri Prosvetni zvezi in se tudi ne sme imenovati katoliško. Potem pa rečejo: gg. Makuc, Ko-stanjšek in Lazar: mi nismo proti veri in proti cerkvi in tudi proti SLS ne, dokler ni volitev. Žalosti nas, da gredo na lim tem ljudem možje, kateri so se dosedaj šteli za naše somišljenike. Starši premislite, kam pošiljate svoje otroke. Pomislile, kaj delate, ako hočete pošteno mladino, dajle jo v katoliško društvo, kjer je pošteno veselje. Negova. Nesreča. Dne 10. januarja smo pokopali ob veliki udeležbi ljudstva Sotlarcvega Jakoba, posestnika v Ivanjcih. V četrtek zvečer je padel tako nesrečno raz hleva, da je čez nekaj ur umrl. Naj v miru počiva. Sv. Trojica v Halozah. Dne 8. t. m. je umrl na dolgo-j trajni želodčni bolezni, ki si jo je bil nakopal v svetovni i vojni, Matevž Skok, posestnik v Ložinah, star šele 49 let. i Bog naj tolaži pridno Skokovo hišo ob bridki izgubi! Sv. Troj ca v Halozah. Dne 9. t. m. je v Gorci umrla Terezija Lozinšek, mlada žen tesarskega mojstra Antona i. Lomnšeka. Zapušča dva mala sinčka-orliča. Bridko preiz-j Jušenemii možu, ki je dolgo let bival v ruskem ujetništvu, naše sožalje! Sv. Trojica v Halozah. Več mesecev ječe Je dobil o-ienjeni posestnik H. P. iz Kozmie in a.egova ljubica k so- ■edščine. Kjer vera ne gori, pa gor» strast ki uničuje cele domove in družne! Podlehn k. »Antonska nedelja« se bo letos zopet kot nekdaj slovesno obhajala dne 17. t m. pri podružnici v Podlehniku. Glavni sv. opravili so ob sedmih in pol enajstih. Tudi se bo tam spovedovalo in obhajalo. Častilci sv.-Antona iz Dravskega polja in Leskovca in od Sv. Barbare v Halozah, ste zopet pri cizno vabljeni! Sv. Duh na Stari gori. ,'Salostna mlada nedelja. Dne 20. decembra p. 1. se je obhajala mladonedeljska služba božja jako žalostno. Med zadnjim blagoslovom je bilo slišati v cerkev nečloveško kričanje in topot bežečih ljudi. Trčili so skupaj fanlje iz vasi Dragotinci in Berkovci, ki so gojili med seboj že dalje časa sovraštvo radi raznih slabih po-nočnih pohodov. Ko pride ljudstvo iz cerkve, vidi po trgu krepke fante — ki bi pač lahko svoje moči koristnejše uporabili — strašiti s krvavimi glavami, od drugih preganjane z debelimi gorjačami, ročicami itd. Eden je obležal v mlakk krvi težko ranjen. — Pač skrajno žalostna slika! Mesto v cerkev častit Boga — v gostilno, nato pa pobijat bližnjega! Kaj bodo pač od vsega tega imeli fantje, za katerimi so že popoldne stikali orožniki in od katerih sta bila dva prepeljana v ptujsko bolnico? — Oh, kako zelo nam je potreben Društveni dom, v katerefn naj dobi mladina dobre druščine! Oživlja se nanovo pokret za to prepotrebno stavbo. Sv. Duh na Stari gori. Škandalozne šolske razmere. Na vseh koncih in krajih se opaža strupeni dih centralizma. To moro težko občuti tudi naša šola. Lepo, ponosno šolsko poslopje bo kmalu popolnoma osamelo. Od pričetka šolskega leta to je od septembra sem, gredo otroci k večjemu parkrat na teden v šolo. Višja šolska oblast namreč ne smatra za potrebno, da namesti tukaj dovolj učnih moči. Za vse 4 razrede je včasih samo ena, včasih nič, včasih k večjemu dve. Taka brezbrižnost vodi neizogibno do tega, da bo tudi na šnarod vzgojil »častno« število analfabetov. Leskovec pri Ptuju. Preselila sta se od tukaj nam Ha-ložanom zelo priljubljena gospod in gospa Ivan in Karo-lina Verhovnik, katera sta približno 4 leta v Leskovcu vodila izvrstno gostilno in trgovino v daljno Hrvatsko, kjer sta si kupila svojo lastno hišo, v kateri še bodeta obširneje vodila trgovino, gostilno in tobačno trafiko. Upamo, da bodo g. Verhovnik kot vrl narodnjak SLS prišel kaj na Leskovec naše dobro haloško vino kupovat. Ljutomer. Kasačko društvo v Ljutomeru je priredilo dne 19. decembra 1925 v gostilni >Triglav« v Ljutomeru banket. Ta banket se je najbrž priredil v ta namen, da se pri tej priliki razdelijo zaslužnim in delujočim članom odlikovanja; ter onim osebam, katere so ob 50 letnici obstoja dirkalskega društva sodelovale. Res je čisto lepo to, da se ljudem, kateri kaj delajo in storijo za društvo, tudi njih trud z nečim povrne. Ni pa lepo, da niso bili povabljeni stari člani, katerim bi šla prva zasluga. Ne bi se vam vsiljevali, ne bi vam bili v nadlego, samo dobro bi se nam videlo, da ste nas, kot stare člane tudi povabili. Mislimo, da smo tudi mi vredni tega, ker smo že mnoga leta zraven; že naši očetje so društvo na vse načine podpirali; sedaj se nas prezira; ali vas je sram nas kmetov? Nam ni za banket, nam ni za jed in pijačo, nag je neprijetno dirnilo, da se nas prezira. Smo radovedni, kako bo takrat, ko bo spet pola šla okoli za prispevke; takrat nas golovo ne bote pozabili. O odlikovanjih ne govorimo. Ugotovimo samo to, da je dosti starih članov, ki so res zaslužili ne samo vabilo, marveč tudi odlikovanje. Več prizadetih članov, kojih podpisi so na razpolago. Ljutomer, dne 2. jan. 1926. — Razlag ml., kmet v Sltarovei, Alojz Razlag st., član od leta 1885. Alojz Rajk, Petovar, Filipič Ludovik, R. Babič, J. Slavič. Tinje na Pohorju. V pokoj je stopil velezaslužni gosp. nadučitelj Ivan Tomažič in se preselil v Slov. Bistrico. Deloval je tukaj čez dvainštirideset let. Vsi smo ga spoštovali in radi imeli, ker je bil pravi krščanski učitelj, ni se sramoval svojega prepričanja. Tudi svoje učence je vzgojeval v pravem krščanskem duhu. Bil nam je pravi voditelj in svetovalec. Bil je tudi več let občinski tajnik, kjer je deloval v zadovoljstvo vseh občanov, ves prosti čas je porabil v dobrobit občine. Ne bomo Te pozabili. Šmiklavž pri Slovenjgradcu. Na praznik Sv. Treh Kraljev, dne 6. t. m., je med dopoldansko službo božjo v tukajšnji mežnariji nastal ogen> vnele so se saje v dimniku. Možje in mladeniči so takoj planili iz cerkve gasiti. Junaškemu naporu naših vrlih mladeničev se je posrečilo, da so rešili kljub veliki vročini gospodarsko poslopje. Pogorela je pri cerkovnikovi hiši samo streha, stropi se niso udrli. Poslopje je blo leta 1923 na novo zavarovano. Hudo prizadet je pa naš cerkovnik, ker mu je v podstrešju zgorelo vse žito. Blagi naši kmetje so naprošeni, da ubogemu možu, ki je sedaj sredi zime brez živeža, priskočijo na pomoči Vsem gasilcem, možem in mladeničem, iskreno zahvala! Vojnik pri Čel u. Cerkvena glasba v tukajšnji baziliki se je pri polnočnici opravila na jako vspodbudljiv način. Preč. g. dekan Ivan Tornan je ob asistenci darovai slovesno sv. mašo, pri kateri je mešen zbor pod vodstvom g. organista Soparja precizno in vspodbujajoče prepeval Belarjevo mašo in druge melodijozne pesmi starejših in novejših skladateljev. Vidi se, da je imenovani gospod crganist vnet za cerkveno glasbo, za ker so mu farani zelo hvaležni. Ker je kot organi st in pevovodja zelo vesten, se pričakuje, da ga bodo vodniški fauani za to primerno nagradili. Li-ško. Nov zdravnik. Ta teden se je naselil v hiši g. Frece, bivši Vebrovi hiši, nasproti g. Elsbacherja, zdravnik g. dr. Lovšin. Dosedaj je služboval v bolnišnici v Ljubljani, kjer je gotovo dobil dobro prakso in ga našemu občinstvu toplo priporočamo. Naše občinstvo se je dosedaj posluževalo precej zdravnikov iz Celja, kar pa jim bo s prihodom novega gospoda zdravnika v upotrebi mnogo olajšano. Kalobje pri Sv. Juriju ob juž. žel. Par novic iz naSe župnije moramo že omeniti, da ne bomo Kalobčani čisto pozabljeni od vsega sveta. Pred enim lelom, ko je povsod divjal volilni boj, ni bilo pri nas dosti opaziti kakega posebnega navdušenja, razun pa agitatorjev za Radičevo stranko, ki pa so se po volitvah poskrili kakor miške v luknjo, ter sedaj niti z besedico več ne črhnejo o Radičevi republiki. Drugače je vse mirno poteklo. — Rojenih je bilo v minulem lelu 50, umrlo jih je 24. Zadnji teden pred Bor žičem so bili kar štirje mrliči, med temi ugleden kmet Ant. Gračner, star 61 let. Domači cerkveni moški zbor mu je zapel ob grobu žalostinko. — Sploh so se v zadnjem časti Netfednosf )fs često vir mnogemu trpljenju. Ali dane« so fe povsod «azširjeni časopisi in so oni idealno sredstvo za razširjenje prosvete in vede. Tudi mi si prizadevamo našim čita-ieljem vedno služiti z dobrim nasvetom. Pri prehlajenju, M sedaj taiko lahko nastopi in pri vedno pogoste_ših reu- eazmere v Kalobju znatno zboljšale. Farna cerkev in podružnica sv. Jakoba sta lepo popravljeni in ozaljšani, imamo nove zvonove ter vzoren red vsepovsod, za kar gre največja hvala č. g. župniku Svegeljnu. Pa tudi cerkveno petje »e je povzdignilo, kakoršnega še ni bilo na Kalobju. Vsa čast gospodu organistu, ki se toliko trudi s poučevanjem Številnega zbora, vsa čast fantom, ki so toliko korajžni, da se ne ustrašijo dolgega pota k pevskim vajam. Le tako naprej! Skoda, da ni še v fari nobenega izobraževalnega dru-fttva, kamor bi mladina zahajala in bi dobivala zdravega «razvedrila in pouka, namesto da hodi po gostilnah, katerih ge v Kalobju polovico preveč. Kalobčani, vzdramite se in «ftčnite kaj koristnega! Koprivnica. Malokedaj je kaj Citati o Koprivnici in o ©jenih ljudeh, pa vendar je tudi v njej na dnevnem redu mnogo razveseljivih, a tudi žalostnih dogodkov. Vesel pojav je p oživljeno krščansko življenje, lepše bogoslužje In mnogoštevilno vsakdanje prejemanje sv. obhajila. Tudi »e je že več družin dalo posvetiti presv. Srcu Jezusovemu, veliko se jih pa še namerava. Toda poleg velike večine Sednostno živečih faranov je pa peščica garjevih ljudi, ki mam s svojim razbrzdanim in hudobnim življenjem jemljejo in teptajo čast in dobro ime. Med te spada krdelo ftantalinov, med katerimi so nekairi še pravi mlečnežj, ki »tikajo samo za litri in Štefani in s svojimi omejenimi, »avadno še s pijačo zastrupljenimi možgani in grdimi je-ciki izzivajo in vpijejo po krvi. Tako so šli pred kratkim dvakrat razgrajat v Podsredo, kjer so nevarno potolkli <4va fanta iz Št- Petra. Žalostno je bilo videti, kako so gostili orožniki vklenjene fante skozi vas. Po naši sodbi starši ne ravnajo prav, ko pustijo komaj šoli odra s ti e fantke aned knape na delo; kajti ti mladiči pač ne znajo ravnati e denarjem drugače, kakor ga brezpametno zapraviti po gostilnah, kjer jih še slaba tovarišija obdela po svoje ter «naredi namesto za poštene ljudi za . . . Rajhenburg. Komaj nekaj črez leto dni je kaplanoval «r naši župniji č. g. Matija Neudauer, pa že nas zapušča. Bolezen ga je prisilila, da je moral presiti za bolniški dopust. Naše organizacije ga bodo močno pogrešale, prav posebno Orlovski odsek in Dekliška zveza, člani in čla-Hbice omenjenih dveh društev mu želijo čimprejšnje okrevanje in kličejo za slovo krepak: Bog živi! Senovo pri Ra henburgu. Razpis volitev za delavsko a&ornico je prinesel med delavce malo več življenja. Razni agitatorji že vneto nagovarjajo in pon rjajo sv( jo robo, »roje Kandidate. Naša Jugoslovanska Strokovna zveza je krepko na delu. Kaj lahko bi odnesla večino v volilnem (•kraju, ko bi ji ne manjkalo tako zelo navdušenih in sposobnih agitatorjev in organizatorjev. Delavci, zvest' črta-teiji »Slovenskega Gospodarja« in »Pravice«, agitirajte «red 6vojhni prijatelji in znanci; da bo naša JSZ izšla iz «olilnega boja dne 7. februarja t i. čim najčastnejšel Prireditve, Sv. Martin pri Vnrbergu. Na Novega leta dan nas je pr$v lepo razveselil naš Orlovski odsek s krasno igro, Gar-cija Moreno. Dvorana je bila polna ljudstva in se je morala polovica ljudi vrniti, ker ni bilo več prostora v dvorani. Upamo, da se igra ponovi, ker si jo ljudje želijo vi-Seti še enkrat. Naši mladini manjka samo primernega, prostornega Društvenega doma, kjer bi lahko nam pokazali več lepega in poštenega veselja in izobrazbe. Sv. Jurij v Siov. goricah. Na Štefanovo je priredilo naše učiteljstvo božičnico za šolsko mladino. Božična igra >Ubo-iec« pod vodstvom gdč. Gustike Žigart je izborno uspela. Vloge so bile dobro razdeljene in otroci so nalogo kaj do-fero rešili. Skoda le, da nima šola šolskega odra, kr.jti učinek igre bi bil še lepši. Sv. Benedikt v Slov. goricah. Orel naznanja, da ponovi ~ specijalne steklenice za 99 din., 36 dvojnatih ali 12 spa» cijalnih stklenic za 250 din., že obenem z zabojem in B poštnino razpošilja po povzetju ali proti naprej vposlanem denarju: lekarnar Eugen V. Feller v Stubici Donji, Elstt-trg 341, Hrvatska. — Poedine steklenice Elsaflujda se do» bi jo v lekarnah in sorodnih trgovinah za reducirano cen* 9 din. detelje in lucerne samo čistega semena omenjenih dete-ljin. Zato je ministrstvo poljedelstva m vode rade voljno poskrbelo, da je dobila kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Mariboru, Vrbanova ulica 33, potrebni stroj ire dala zavodu še potrebna sredstva na razpolago, da se je postavil stroj v primerni sfirambi, da se ne bo oplevl okoliš. Dela za vpostavitev stroja so izvršena in zato s» nudi odslej vsem posestnikom iz mariborske oblasti najlepša prilika, da si dajo izčistiti seme proti povrnitvi stroškov od zavoda najetega delavca, odnosno si vsakdo te stroške za delavce lahko prihrani, če si sam izčisti seme, al: če pošlje svoje ljudi k čiščenju. S tem hoče državna uprava zatirati na najbolj energičen način dosedanjo ra»-vado, da so posestniki posejali nečisto semenje in s tem, okužili pogostoma ves okraj s predenico. Če se bodo vsi posestniki zanimali za čiščenje in če se bo vidlo, da sa poslužijo posestniki čiščenja v izdatni meri, bo državna-uprava postavila talce stroje tudi drugod v mariborski oblasti na važnih prometnih križiščih. Posestnike in trgovce pa vabim, da se zanimajo za to pridobitev v naši oblasti in da se poslužujejo naprave, ki ima namen koristiti našemu 'kmetijstvu in ker je bila dosedaj taka naprava prt nas še nepoznana. V informativne svrhe objavljam še nekaj točk iz pravilnika, ki velja začasno, dokler ne bode sprejet od ministrstva in ki se mora vpoštevati, če se hoče, da bo vsak lahko prišel na vrsto in da ne bo imel prilik iz formalnih razlogov. Oni, ki želi, da se mu seme izčisti, naj to javi kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Mariboru vsaj 24 ur preje pismeno ali ustmeno s kole-kovano vlogo s kolkom 5 din. Za prevoz in prenos v za-vodovo čistilnico semenja, ki se ga hoče izčistiti, mora poskrbeti stranka saima. Ona stranka, ki tega ne more, pošlje lahko primerni znesek kmetijski poskusni postaji nakar se poravnajo proti obračunu vsi stroški za prevoz» prenos in čiščenje. Oni, ki čistijo sami, odnosno dajo zavodu delavca na razpolago, plačajo le pristojbino za obrabo streja v iznosu 5 dinarjev za 100 kg semna. Minimal na pristojbina izpod 100 kg čiščenega semena je 5 din. čiščenje je omogočeno vsak delavnik od 8. do 16. ure. Vsi odpadki, ki nastanejo pri čiščenju semenja, zapadejo» in ne sme stranka z njimi razpolagati, ker jih bo postaja-sproti uničila, da se plevel ne raznaša in ne razmnoži. — Inž. Henrik Mohorčič. Mariborski trg dne 9. januarja 1926. Trg je bil prav dobro preskrbljen in obiskan in posebno po 10. uri pred» poldnem se je kupčija prav živahno razvila. Slaininarjev je bilo to pot 65. Ti le in tudi domači mesarji so prodajali meso, kaikor tudi slanino in dr ob po dosedanjih cenah, le samo klobasarji vztrajajo še vedno pri svojih visokih, oziroma previsokih cenah, radi česar se tudi po gostilnah navadne hrenovke ne dobivajo pod 5 dinarjev kom., med' tem ko se dobi n. pr. v Ljudski kleti celo kosilo za 5 din. Peiitnine je b.lo okoli 500 komadov na trgu. Cene, katere so po praznikih pojenjale, so bile kokošem 25 do 50 dim, racam, gosem in puranom 37.50 do 100 din. komad, domačim zajcem 8 do 50 din., divjim zajcem 100 do 150 din., morskim prašičkom 8 do 12 din. komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje. Skupno 35 vozov. Krompir 7—8 din. mernik, oziroma 1.25 do 2 din. 1 'kg, solata 2 do 4 din. kg, glavnata solata in zeljnate glave 2 do 5 din. komad, kislo zelje 3 do 3.50 din., kisla repa 2 din. 1 kg, maslo 46 do 50 din., kuhano maslo 50 do 60 din. kg, mleko 3 do 3.50 din., oljčno olje 30 do 50 din., bučna olje 26 do 28 din. (po trgovinah celo po 24 din.), smetana 14 do 16 din. liter, srrčeti 1 do 8 din. komad, kar-fijol 2 do 12 din., jajca 2.25 do 2.50 din. komad, limone 0.75 do 150 din., pomaranče 1 do 3 din. komad, čebula 1.50 do 5 din., česen 3 do 6 din. venec. Zelenjave je bilo 3, sadja pa 10 vozov. Jabolka in hruške so se prodajale po 5 do 14 din. kg, fige po 6 do 8 din. venec. — Lončena in lesena roba 1 do 150 din. komad, koruzna slama 25 do 30 din. vreča, brerove mede 2 do 5 din. komad — Sena in slama: V torek, dne 5. januarja, je bilo 5 vozov sena, 1 voz slame, v soboto, dne 9. januarja, po 8 vozov sena. in 6 vozov slame na trgu. Cene so bile senu 70 do 85 din., slami pa 50 do 60 din. za 100 kg. Da bodo cene senu in slami padle, ni mnogo upanja, ker so zaloge ltnr skega pridelka tupatam skoraj že izčrpane. Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se .fe na sejem • dne 12. januarja 1926: 12 konjev, 8 bikov, 151 volov, 314 'krav in 8 telet, skupaj 493 glav. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 8 do 8.50 din., poldebeli voli od 7 do 7.75 din., plemenski voli od 6.50 do 7 din., biki za klanje od 5 do 6.75 din., klavne krave debele od 7 do 8 din., plemenske krave od 5 do 6.75 din., krave za klobas&rje od 2.50 do 4 din., molzne krave od 6 do 7 din., breje krave od 6 do 7 din., mlada živina od .5.75 do 7.50 din. Prodalo se je 150 glev, od teh za izvoz v Avstrijo 29 glav, v Italijo 16 glav. , Mariborsko semsko poročilo. Na svinjski sejem dne 8. januarja 1926 se je pripeljalo 118 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 125 din., 7—9 tednov stari 200 do 250 din.. 3—4 mesece 300 do 350 din., 5—7 mesecev 400 do 450 din.. 8—10 mesecev 520 do 650 din., 1 leto 1400 do 1500 din., 1 kg žive teže 11 50 do 12.75 din., 1 kg mrtve teže 15 do 18 din. Prodalo se je 81 svinj. SIX) VENSKI GOSPODAR. X4, jUTTJBTjl» IfUPlv. MALA OZNAM LA MM, ožeaton, brez otrok, «trakovno naabražen z več-SetRO prakso v vseh kmet. na-»ogah išče primerno službo. Cenjene ponudbe pod »oskrbnike na upravo lista. 58 2—1 V službo se sprejme hlapec s & februarjem z dežele, kateri ima večletno spričevalo pri Konjih, pri g. Francu Spes na TEržaSki cesti, Maribor. 63 ▼iničar s tremi delovnimi močmi se sprejme takoj na Xošakih 97 pri generalu Ko-tkoschinegg. 65 3—1 Vlad oženjen vrtnar išče služ-%o. Vpraša se Zrkovce 22 pri Mariboru. 77 «Družina a 4 do o delavci za •rsa gospodarska dela se sprej me v grad v Mežiški dolini. ¡Pojasnila daje Ferdinand Ro-:gat.sh Maribor, Frančiškanska alica 17. 76 Gospodična, vešča slovenske nemške stenografije ter «strojepisja, se sprejme takoj »r dobro službo. Ponudbe je poslati pod »Delo 1892c na «pravo lista. 57 2—1 fmifcar s 4 do 5 delovnimi »očmi, priden in zanesljiv, se »prejme pod jako dobrimi pogoji. Ogriseg, Lajtersberg 231 pošta Pesnica. 23 2—1 lupnl «rad Sv. Andraž pri ¡Velenju sprejme samskega rokodelca, krojača, čevljarja, mizarja etc. za mežnarja. 34 2-1 Krava rja h goveji živini, starejšo moč, sprejme v službo Janko Vilar, posetnik, Dob Domžalah, Kranjsko. 37 2—1 pri Učenko sprejme v boljšo trgo Tino, katera je živahna, moč-ae in čedne postave. Antonija •Vilar, trgovina z mešanim blagom, Dob pri Domžalah Kranjsko. 38 2—1 Hlapea, poštenega in zanesljivega k dvema konjema ■sprejmem. Nastop takoj. Fr. blikl. Sv. Marjeta pri Aloš-kanjcih. 40 2—1 Pekla, mlada, močna, pridna, rištena se sprejme v službo, riložnost ima se tudi v kuhinji kaj priučiti. Ponudbe na Ti ..... haa raun, Ptujska gora. 1530 3-1 Kovačijo s posestvo® Sam V najem. Anton Stefanec, Sredi-S če ob Dravi. 83 2—1 Stavbišče z vrtom, tik cerkve na lepem prostoru, pripravro za obrtnika in trgovca je na prodaj. Cena okrog 24.000 K. Prejšnja stavba je pogorel i! Veber "Marko, posestnik, Ke-belj 1, p. Oplotnica. 82 4-1 Proda se prostovoljno, posestvo v Dobrni pri Celju. Zidana hiša in vsa gospodars! a poslopja v popolnoma dobrem stanju. Posestvo okoli 9 ha ppvršine je močno sadonosro in tudi obsejano. Drva in ste-Ija v domačem gozdu. Stalna voda v bližini hiše. Cena a natančnejša pojasnila se izve- Srabrn« kron« in Blatnik« pla- čuje najbolje J. ?aV Rin nger, 151» k« p: , P« re-10-1 Vino proda ste, staro ali novo «k» pošljete takoj vzorec in tadnjo ceno, postavno na kolodvor na skladišče ljutomerskih vin, Zagreb, Prilai 35. 1483 Trte rseh vrst prodaja Martin Horvat, Gabernik, p. Jur-iinci pri Ptuju. 39 2—1 Cepljeno trsje vseh boljših vrst na priporočljivih podla-da Anton Turin, Mo- gah prod draže, p. čanah. Stndenice pri Polj-10 2-1 Izjava. Miha Fröhlich, posestnik v Laznici št. 17 pri Lim-bušu, izjavlja, da ni plačnik za nobeno najemnost in nobe-stroške, katere napravi ,......"i"'"" .rJ':---------. v. i ne stroSKe, Katere napravi do osebno ali pismeno pri St. njegova že£a Marija Frôhlich. Voršnik, posestnik istotam. ' s «a o i 78 2-1 ___00 Svinjski ktà* Proda in odda se v najem v; č posestev in gostiln v okolici Maribora pod ugodnimi pogoji. Pojasnila daje Marstan, Maribor, Rotovški trg 1. 12 Spremembo posesti, kakor n:i-Itup, prodajo in najem posestev, mlinov, trgovin, gostiln, hitro in ¡>o ceni posreduje gospodarska pisarna Marstan v Mariboru, Rotovški trg 1. Proda se lepo posestvo z rodovitno zemljo in dvema stanovanjskima hišama, z gospodarskim poslopjem, vse v dobrem stanju. Posestvo obstoji iz sadonosnika, vrta, njiv. travnika in gozda v izmeri 8 oralov. Cena se izve pri g. Fkart Anton, posestnik in župan v Sv. Marjeti na Drav. polju, pošta Račje, stanujoč vasi Prepole 58. 30 2—i Bnodružinske stanovanjske biše z vrtom v okolici Celja, Istotako manjša in večja posestva išče za resne kupce Lovro Čremožnik, Prešernova 19. 52 V najem se vzame trgovina z malim stanovanjem in vrtom takoj ali pozneje pod »Trgovino« na upravo lista. 51 2—1 Kdor Jfeli kupiti ali prodati bakšnh posestvo, naj se oglasi pri Josipu Grošl, Slivnica pri Mariboru, 67 2—1 Odda se v najem srednje veli-So posestvo. Več se izve pri Francu Sernec, Gradiška, p. Pesnica. 79 Proda se lepo posestvo. 2 orala, rodovitna zemlja, lep sa-donosnik, ob Limbuški cesti v Pekratii 54. 84 2—1 Posestvo v Avstriji na prodaj ali se zamenja z enakim v Sloveniji. Posestvo je dobro urejeno, nova moderna poslopja, leži ob cesti Libe-liče—Pliberk, 16 oralov zemlje, od tega ca polovica lepega gozda. Cena 100.000 D. Pojasnila daje iz vljudnosti gospod Slebnik, Libeliče. 88 2—1 Obrtniki, pozorl Proda »e ii proste roke novo zidano po slopje z opeko krito, tik ot* okrajni cesti in pri farni cer kvi z hišno gostilniško obr! jo in tobačno trafiko; zra»er lahko naredi lokal za trge vino. Pri tem je gospodarsko poslopje ter 8 oralov prve vrstnih njiv in travnikov, red se lahko 4 glave goveje živi ne. Zraven je lep bukov gotš s 7 orali za sečo. Ogleda i« proda se na licu mestu; cen* 260.000 D. Florjan Zupančič Buče št. 72 pri Kozjem. 148? Prodam prvovrstno posestvo: 10 oralov polja, 11 oralov travnika, 10 oralov sadonosnika, orala vinograda in 1K orala gozda, blizu Maribora (Sv. Marjeta ob Pesnici), 1 lepa hiša, 1 velik hlev, 1 hiša se ravno popolnoma prenavlja, 1 klet, 2 studenca in 3 viničarske hiše. Cena 350.000 D z vsem inventarjem in živino. Moj naslov: 1. Peisman, Maribor, Alek sandrova cesta 6. 45 kupuje po najvišjih dnevnih cenah 1IUGO STARK, MARIBOR Koroška cesta 6. Losol katrana* preparat prntl nr!» •n io drugim škodljive«™ na •»dnem drevja se dobi 1 drs-geriji Sanitas, Cel]«. SSI âtAmblijjke rieb vr§1 izdeluje najceneje« Zieaccrjc oailečnik S. Pet&a r Mariboru, Aleksandrova 43. Na dTsriita. 12C« ▼*ab ie a« t», d* m ? trgartni JOS. PiKICM nsnj&rlj» SAKISOR, Aleksandrov» ti previajte vsakovrstne anrav» koie za izdelav« gornjega usnja, podplatnega usnja, — blank in boka. Prodaja p» najnižjih breaksnkurenčnib cenah vse vrste usnja. Lastni Izdelek. Nafcap lurevik kož vseh vrst p« aaJbcljiUt dne?-alfe cenah. 12'I fajgMs» cetvoi ZnftMM> m&H V fj^giOvii.l AHTOH MikCUH, MARIBOB Gosposka ulic« 10 m v podružnici Hickl nastafcrult AHTOH MACUH Y PTUJ0 kjer se prodaja volneno blago m žmske in moške obkiCv kakor do sedaj prodisjam tudi drugo raznovrstno manufafciiaino blag» ¡p« telo ugodnih cenah, Nihče, posebno ženini in neveste, naj ne zamudi te ugotf* ive prilike, katero nudi trgervee AKTQN ^aOUM V MARIBORU rm vseh vrst kupnjem po najvišjih cenah, od srn pa ne glede na dlako plačujem 25 D. Blago naj se pošlje po železnici. Povzetje prevzamem tudi. D. ZDRAVIC, LJUBLJANA, Florjanski trg 9. Dr. Mogolnicki iz St. Jurja ob , juž. žel. se je povrnil in ordi- : nira zopet v St. Jurju v lastni hiši. 81 Lep kodrasti pes se proda > Rogozi 3, pošta Hoče. 85 Hmelovke, lepe, večjo množino proda Založnik in Pavlic, Zibika, Pristava. 54 Proda se ročni mlin, pripraven za vodno in motorno moč izdeluj e lahko vsakovrstno moko in zdrob; zraven je tudi čistilnica. Naslov v upravni-štvu. 62 Lepa prilika! Proda se novo-uerjen vinograd za 15 polov-ajakov, sadonosnik, gozd, njive, travniki; vsega skupaj 5 in pol oralov. Poslopje dobro ohranjeno. Tudi ves inventar se po dogovoru po ceni C ' -u po proda pri Antonu Fidler, trg ^emberg p. Podplat. Lepo posestvo, obstoječe iz lepe hiše, hleva, 3 orale vinograda ,nad 4 orale prvovrsten travnik, 13 oralov sadonosnika, lazov in hribnih nijv in 20 oralov gozda. Posestvo leži v 1 sredini Haloz, 10 minut od župnijske cerkve Sv. Andraž v Halozah, je. na prav lepem razvidnem ¿raju, in prvovrstni južni legi, kjer raste iz-vanredno dobra kapljica, se po zelo ugodni ceni proda. — Pouudbe na upravništvo lista. 92 2-1 Kmetje, posestniki, vinogradov! Naročite takoj galico za letošnjo porabo v trgovini trgovca Franca Drofenika v Poljčanah. 64 6—1 Na pro-laj: 1 zofa, 2 fotelja, 4 tapecirane stole, 1 miza, 1 omara s predali. Dolenc J., Meljska cesta 18. 73 Vsem vinogradnikom! Kdor potrebuje amerikansko cepljene trte in siier: Laška graše-vina, silvanec modri in beli burgundec, rudeči in dišeči traminec, rumeni pošip, bela 87 žlahtnina, portugizec, beli ran fol, naj se obrne pismeno ali ustmeno na Kranja Žiher, trt-nica Samušani, pošta Moš-kanjci. Vse trte so cepljene na podlngi Riparia Portnlis in Gothe št. 9. Korenjaki istih podlog. Cene: Ia najfinejše en kemad 2.50 D, Ila en komad 1.50 IX korenjaki Ia 1 D, Ila 50 par. 80 6—1 Prvovrstna andna drevesra ter izredno lepo trsje vseh vrst nudi Hrastnik Vinko, St. llj pri Velenju. Zu rast jamčim. 1405 concxoaDtx:Japmrir n un g », n n u.U. rrajum i .h m m; Namenjam cenjenem« občinstvu, d« sem svojo trgovino že preselili na Polzelo. Za obilen obisk se na„'topleje priporočam: J. GEDLICZKA, TRGOCEC, POLZELA. rxxnnmDaiTirTixininnnmcxa: ^rnnmnnrrrrcrj Zmožna tvrdka za tekoči posel J«: o ir* tszl ^ 1L se išče. Ta čas se oziramo samo na posušeno blago. Ponudbe franko transit Jesenice se prosijo pod E. 9120« na Rudolf Wosse, Wien, 1., Seilerstätte 2. QO KajučiDkovitejše zdravljenje go!še (krofa). Med najvažnejšimi odkrit va mi je zdravljenje golše in debelega vratu s pomočjo zdravilne z jodom prepojene soli. Znameniti dunajski učenjak dr. vit. Wagner von Jauregg in mnogi drugi zdravniki se sklicujejo na odnosna izkustva in objavljajo neštevilne slučaje ozdravljenja. Tako so n. pr. v neki švicarski bolnici bolnici na golši oboleli v celih pokrajinah rešeni tega zla. Gre obenem za popolnoma neškodljivo pitno kuro, ki tudi ra občno 'stanje izvrstno učinkuje. Naše zdravilne soli so oslobodile več tisoč ljudi golše in debelega vratu. Zahtevajte naša »Poročila« o zdravljenju s soljo in pitjem, čemu vsak zdravnik zelo rad privoli. Ustanovili smo v vseh državah postaje za raznçsilja-nje in pošljemo Vam popo noma zastonj naš opis, ki Vas bode gotovo zanimal. Dopisnica zadostuje in takoj dobite zahtevano. August Mâtzke, Berlin, Wilrcersdorf, Bruehsalerstrasso 5, 938 Abt. mmmm Razpis in v svoji podružnici V PTUJU Znižane cene! Znižane ce;\e! Kupujem zlato, srebro, srebrne krone, stari denar itd. L. ACKERMANN, nrar 17 PTUJ. 5—1 crrTTTmMX3DonnrT»»11 ic»jLxrjaQ".ojaDcxix)a» Najbolje in najvarneje naložite svoj denar pri OKRAJNI POSOJILNICI Y LJUTOMERU ; ki obrestuje hranilne vloge navadne ipo 6%, večje in v» •žene po d-ogovoru tudi višje. Sprejema hranilne knjiga1 drugih denarnih zavodov kot gotovino ter izvršne vsa rve» kazile. — Tekoči računi. i 'txinDcaxmxjLiLo^ Žen ni in neveste! kupite obleke in vse potrebščine v najlepši izbiri in pm najbelj |>oštenž in zmerni čemi edkvo v mamifaktiuro ift modni trgovini Frane Dobovičnik, Celje, Gosposka ulica 15. Za trgovce poseben »en gros«-oddelek. Dolžnost me veže, d» tem potom izrekam iskrenic asabvaio g. dr. Kraimbergerjlu, okrajnemu zdravniku pdl Kv. Lenartu v Slov. gor. Leči! me je v moji težki in varni bolezni ter se imam zahvaliti njegovemu dalekoseb' nerrvu zdravniškemu znanju, da sem zopet okreval in e*< zdrav eL Zato mi vest narekuje, da g. dir. Kr&mbergera, okraj» nega zdravnika pri Sv. Lenartu v Slov. gor, temi potom« vsakemu najtoplejše priporočemf JOSIP PARTLIČ, SV. MARJETA OB PESNICI gostilničar in mesar. Razpis« Okrajni zasiop Maribor ranprsue dobavo gi rnoza t» okrajne ceste za leto 1926. Intersentje dobijo vsa poja&-< nila v pisarni Okrajnega zastopa Maribor, Koroška cesta) št. 26, II. Rek za vlaganje ponudb poteče dne 10. febm*-arja 1926 ob 12. uri. Okrajni zastop Maribor, dme 11. 1. 1926. Vladni komisar: Dr. Jo?¡p Leskovar 9. r. Cerkveni korJcurenčni odbor St Hj v Slov. gor. oddaja zidarska dela pri popravilu domače cerkve. Interesenti se naj do konca tega meseca oglasijo pri zgoxajšn;em odboru. 86 ZAHV A OA. Ob nenadni smrti našega dragega steka, gospoda Franc-a O^lak se prisrčno zanvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja, požarni brembi za častno spremstvo, pevskemu zboru za pretresljive ža-lostinke, kakor vsem prijateljem in znancem za mnogoštevilno spremstvo. Loče, 8. januarja 1926. Zalu oči ostati. jf 11 i m 11111111»1111 n ; 111 »inrnnn i c« Pozor ženini in neveste! V naanufakturno trgovino MARTIN SUMER, KONJICE )i dospela velika množina vsakovrstnega modnega «tofa, Cmega in modrega sukna «a moške obleke, finega vol-t«.ega blaga v vseh barvah za ženske obleke, venci, šcp-it, «vilene rute, svilene predpasnike ter sploh vse blago tnr se pri hišnem gospodarstvu rabi, po jako nizkih cenah. mnn rmnnnmnnnrrn ii u mm nrTT.lf II" u"inrinnm Karol Kirbisch, usnjar pri Sv. Trq;ioi v SI. gor. |ivl slavnemu občinstvu, da prevzame vsakovrstne surove kože v posebno dobro izdelavo po jako znižani ceni. Prodaja tudi vsake vrste usnjs domače izdelave, posebno opozarja na svoje trikrat vsajene, jako trpežne podplate. se dobijo po zelo znižani ceni. Kupuje tudi surove ko~ t« vseh vrst in vuke po najvišjih dnevnih cenah. 1465 Velika gostilna m glavni cesti v Mariboru (bliču glavnega kolodvora), izvrstno idoča, z inventarjem in vsemi prostori (gostilniški prostori, stanovanje, kleti) vred se odda od 1. aprila 1920 v zakup. Vprašati pri lastniku: Ljudevit Vlahovič, Maribor, Aleksandrova cesta 38. 21 Nikdar prepozno, nikdar prezgodaj ne pridete. aVo imate zanesljivo uro iz i vi* carske tovarne firme Suttaer. Suttnerjeve lire gredo natančno do sekunde. — Popravljanja slabih ur stanejo sčrsotna mnogo več kot ura »arna. — Brezplačno prejmete veliki ilustro- ani dirot-ceaib, ako javite svoj totni naslov razpoS:l,al"ici ur H. Suttner v L j ubij ani it. 99?. Cenik te stare aolilae firme nudi skoro neizčrpno izbiro nr, zlatnine, kakor tudi daril in praktičnih predmetov ca uporabo. «HM 1% «3SP» •as» Kadar pridete v Celje ♦ - ^ —- - — --- ■ — > .j, ,, in predno nakupite manufakturno blago, obleke, odeje, srajce, oglejte si velikansko zalogo blaga in izdelkov pri M Amerikancu 99 Glavni trg, pri farni cerkvi Tam se prodaja najcenejše, ker ima lastno tovarno. Ne močite denarja proč! • Prepričajte »e! li f, 1 c n n 1. i m 11111 i n imnrririnrinr ¡n. Pozor! Zaročenci! Fczor! **WVVVVVVVVV M 0 a ■] a Priporoča 86 TisJerra n. Cirila v Mariooru. Za polj&ke kHže si mnogi želijo Kristusov« podobe (korpuse). Da ustreže ljudem, jih je oskrbela Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, kjer se dobijo po slede« čih cenah- 55 cm veliki po 550 din., 75 cm veliki po 600 din., 80 cm veliki po 700 l» 800 diru, 90 cm veliki po 800 din, 100 en» veliki po 950 din. in po 1280 din., 120 «m veliki po 1700 din. Stenski križi i leseno podobo (korpusom) stanejo: VeHko«! 20 cm po 42 in 77 din., 25 cm po 55 in 90 din, 30 cm po 77i n 100 din., 35 cm po 06 ut 115 din, 40 cm po 140 din. Stenski križi • kovina sto podobo stanejo v raznih veJ&ottt» po 4, 13, 18 in 24 din. Stoječi križi s Kov^ia sto podobo stanejo v raznih velikostih In izpeljavah po 22, 24, 28, 30 in 36 din. bpeljava je zelo okusna in solidna ter m toplo priicoroča, da tri vsak, kdor križ« potrebuje, iste kup- v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru« ül Naložite denar le pri Ljudski posojilnici v Celju reg. zsdrael z neomejena zavez« Cankarjeva ulica 4i poleg davkarije (poprej pri »Belem vohu), kjer je najbolj varno naložen in se najugodneje obrestuje. Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica Posojila po najnižji obrestni meri. Priporočam Vam svojo veliko ea-logo poročnih prstanov v zlatu, srebru in dubl6 po brezkonkurenčv nih cenah. F. KNESER, MARIBOR, preje A. Kiffmann Aleksandrova cesta 27, pri kolodvoru. ARGUS je ne S najbolj!! domači obvelčevdnl zarod ARGUS ima v vseh mestih zanesljive poverjenike ARGUS daje obvestila o vsem, posebno pa o stanja denarnih zavodov, trgovsko-industrijai.il podvzetiih in zasebnih oseb ARGUS-ove informacije so vedno točne, izčrpna ia hitre ARGUS se nahaja v Vuka Karadžiča uLIl, Beofrad ARGUS-ov telefon: 6-25, brzojavni naslov: Aipas zajčeve, lisičje, kunine, dihurjeve, jazbečine itd., kakor tudi 1 vse vrste sirovih kož kupuje po najvišjih dnevnih cenah: Makso Tandler, Zagreb i Boškovičeva ulica 40. I Brzojav: Taurija, Zagreb. — Telfon: broj 1389. 27 w Kože divjačine : Najcenejši nakup: ■ at^tra lici AIA IrMAinA /i i' . iri oi7rt «B.f^/trin A I+H Volr rsjf Kf/ii - Q manufakturnega blaga Vam nudita Brata ŠUM, Celje (javni trg 8. rar rn-m mmiiniii cmrnmtj Klobuke, ^«11(9 zimsko perilo i. t. d kupite najceneje pri Jakeb-u lih, Maribor, Glavni trg šle«. 2. Točna in solidna postrežba! Ustanovljeno 1909 Iščejo se zastopniki ea prodajo poljedelskih strojev in plugov. — Ponudbe naj se pošljejo na naslov: FERDO SMOLA, zaloga poljdelskih strojev in plugov, Sv. Jurij ob južni žeL 16 Župnijski uradi, cerkveni predstojniki ter trgovci Pozor! Sveč ni c a. se bliža. Podpisana tvrdka izdeluje ter ima v zalogi prvovrstne voščene oltarne sveče jamčeno dobre kakovosti vs^h velikosti, kakor tudi vse cerkvene potrebščine in sicer: voščeno prižigalno vrvico, kadilo, oglje za kadilnico, voščene zvitke gladke in okrašene po jako nizkih cenah. Za p. n. trgovca krasno okrašene sveče s sv. podobami ter zlatimi in srebrnimi obrezi. — Zahtevate ceniki — Pri večjem naročilu (nad 50 kg) franko zaboj. — Izvršite takoj naročilo--Še najtopleje priporočata z odličnim spoštovanjem svečama, medicama, slaščičarna E' Pisanee & Dolinšek, Ptuj _____ Panonska ulica štev. 8, (pri pošti). Kje kupite najcenejšo in najtrpežnejšo opeko? Posestniki! V slučaju potrebe pojdite v Celjsko opekarno, ki Vam nudi najlepšo priložnost, da si nabavite zanesljivo najboljšo opeko po izvanred-no nizki ceni. V zalogi je vedno: Zidna opeka, navadna strešno op-ka in zarezana strešne opeka. Tovarna: Celje, Sp. Hudinja. Pisi-ma: Razlagova ulica 4. trebušne obveze, gumijeve nogavice in obveze za krčne žile. Umetne noge in roke, korseie, bergle, podloge za ploskve noge, suspenzorije ter vse aparate proti telesnim poškodbam izde-deluje staroznana tvrdka j FRANC PODGORŠEK, BANDAŽIST, MARIBOR, Slovenska ulica 7. 61 Pismena naročila se točno izvršujejo ter pošiljajo po povzetju. Ne sadja brez gnoja! Ne zrna brez superfosfata* Poljedelei zahtevajte jamstvo za 16°/o raztopljive v vodi fosforne kisline! Superfosfat (v vodi z raztopijivofosforno kislino) prvovtli-na kakovost k naših prvih domačih tovarn, kakor tudi rt» druga umetna gnojile, kakor Chilesalpeter (čilski Folitw), vapneni dušik, Ammonsulphat, kalijeva sol in mešan gnoj, Kas itd. nudi po najugodnejših cenah „FOSFAT" Delniška družba za prodajo raznih umetnih gnojil. Zagreb, Mažureničev trg 4. — Telefon 18—39. — Irro-javni naslov: Fosfat Zagreb. Zastopstvo: »Danica«, dr. z o. z. za razp. mineralnootjni a in kem. izdelkov, Maribor, Slovenska ulica 8, telefon 153 Ii UII11 Uli II11 LI Ü kn> Milj —I kam onrat tw> tnwoS MM—ffi (JUl IULltJUUl^UUUUUUUULn-lJUUUUlJULIUUU(..Q3 Somišljeniki, širite naše liste! 1111» i tu n 11JI H »1 U t JI I JLI I I » I I I l TT1TTTTTV. ■—4- SLOVENSKI GOSPODA2L - i I 'l Velepražarna kave Meznarič Rado, Maribor« Glavni trs štev. IL «rzojavi: Meznarič Maribor. &WT TrgOVCl, ZShteVftJle Pfenudfef»! "»«i TeM°D bÜerUrb,m ^ § A term» tmn**tr»l Najpopolnejši Stoewer šivalni stroji sa šivilje, krojače in čevljarji ter za vaak dom. Preden si nabavite stroj, ai oglejte to izrednctt pri tvrdki Ud, Baraga, Ljubljana, Selenburgova ulica 6/1. jrm H o- se f. najboljše in najvarnejše T3C Spodnještajerskl ljudski pcsojilniGi y Kariborn, Stolna ulica št. 6 r. z. z d. z., Stolna ulica št 6 Obrestuje hran. vloge brez odpovedi po 6%, na trimesečno odpoved po 8^. ž p V-' "-; vvv i «U it. i ¿fc&i« ■ V"» | Zadružna gospodarska banka d. d. f □ajmLoxnxianaaDanmm^ Podružnic» Mi«ribur* M C,.* V lastni, novozgrajeni palači. Aleksandrova cesta 6. pred frančiškansko cerkvijo. Iti gj Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovan je vlog na knjižice in v tekočem računu. S Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razr. loterije, §j S Jtdtao n&jboljif Telefon lil šivalni stroji in kolesa so le Josip Petelinc-a LjublJara (Vlm PrtltmoTifi sporo «mika ob t