List 4.
Nekaj o koristi in škodljivosti različnih živalskih plemen.
Iz gozdarske šole v Sneperku. Po Bodensteinu posnel F ran j o P a dar.
Ker bi marsikoga bralca „Novic" utegnilo zanimi-vati, ako sliši nekoliko o škodljivih in koristnih naših živalih, zato jim podajam nekoliko vrstic, ki imajo toliko trdnejšo podlago, ker so iz skušenj povzete.
Ne da se tajiti — tako pravi g. Bodenstein — da mnogi lovci marsiktero žival pokončajo zato, ker niso dobro podučeni o koristi ali škodljivosti njeni. In celo take živali se najbolj more, ktere so krotke in ktere malo škodujejo, storjeno škodo pa po drugi poti po-vračajo.
Sto in sto malih podlasic (Mustela vulgaris) se na Kranjskem vsako leto pomori, in vendar ta živalca malo škode včini, ker je dobra preganjavka miši. Koliko samo dve podlasici lahko miši pokončate, kaže se iz sledečega: Pri sprehodu skoz fazanjak — piše B. — mi pride majhina podlasica na proti z gozdno miško (Mus silvaticus) v gobčeku. Brž primem za puško, da bi jo ustrelil; imel sem že misel natlačiti jo, hipoma me pa spreleti druga misel; puško denem na stran in živalco opazujem. Urno z miško v gobčeku teče memo mene v gosto travo. V nekolikih minutah pa pride zopet nazaj iz goste trave brez miške. Potem teče zraven mene, leze v goljavo in jame pridno mišje luknjice kopati. Miši v zadregi skačejo sem in tje, tako, da sem jih sam nekoliko pokončati mogel. Bitva trpi nekoliko časa, a podlasica zopet eno miško prinese na ravno isto mesto v gosto travo. Morebiti je mladim hrano prinašala, kajti v kratkem je zopet prišla, vjela miš in jo ravno tje nesla. V 30 minutah je ta mala živalca 5 mišek na isto mesto znesla. Zdajci moram tje, ker je kupec drva nakladal, pa kaj zapazim na mestu, kamor je omenjena živalca hodila? Čudil sem se, ko zadnjo poleno vzdignem in zapazim 7 umorjenih miši, in tudi sled, da so morale v kratkem le-sem na-nesene biti, kajti nektere so bile na pol snedene.
Res je, da podlasica tudi z mladim zajčekom tako naredi, pa tega sem sam prepričan, da le v prvi mladosti jim je nevarna, starejih se pa ne polasti rada.
Dr. H. O. Lene popisuje v svojem prirodopisju „človek in sesajoče živali" bitvo s podlasico in hrčekom (Hamster), ki se je s smrtjo obeh končala in pravi: Kosti njegovega smrčeka so bile zdrobljene; eden sprednjih zob je izpadel, drugi se je majal, in le četrti je še trdno Btal, — drugod ni bil dosti ranjen, ker podlasica ga je le za smrček grabila v boju. — Majhine živali podlasice le za tilnik ali za glavo zgrabijo; pri hrčku  je bil pa tilnik preširok za   majhen   gobček   ži-
------   26    ------
valee. — Razvidi  se  toraj   iz tega,   da   velikih  zajcev majhina podlasica umoriti ne more.
Povsod, bodi-si v gozdu ali na polji, kjer miši škodo delajo, naj se tedaj nedolžna podlasica ne preganja.
Drugače je pa pri drugi vrsti podlasic: pri tako imenovani beli podlasici (Mustela erminea), ktera le takrat miši lovi, kader drugih živali dobiti ne more. Zatega del je ni tako škoda,  ako se preganja in mori.
Da je tudi dihur hud preganjavec miši, to je res, kajti njemu tudi vodne in sive podgane niso kos, vendar pa manjšim lovskim živalim ne prizanese, ampak jih neusmiljeno davi.
Zastran pokoneevanja miši je tudi sova spomina vredna. Nek gozdnar je našel v otlem drevesu 9 lepo razkosanih miši. Sova je tu imela mlade, in razkosane miši so jim služile v živež. Znano je tudi, da zajcem ne prizanese; al za pokončevanje roparskih miši toliko stori, da jo z vsemi njenimi vrstami priporočam varstvu; samo bubuj ali hostna sova ne more se priporočati.
Iz ravno teh vzrokov tudi ne preganjajte roparske kanje (Falco buteo, Falco lagopus).
Izmed gavranov zaslužite varovani biti: kavka (Corvus monedula) in navadna vrana (Corvus fru-gilegus).
Da te dve vrani pobirate hrošče in črve hroščev, tega se v kebrovem letu vsak do dobrega lahko prepriča. Tudi siva vrana (Corvus cornix) je ravno v tem smislu hvalevredna. Gorje pa drugim tičem, posebno ako te vrane v veliki trumi v gostem gozdu žive. Ondi te vrane več kakor 20 do 50 odstotkov tičev dru-zih vrst podavijo. Sam sem bil vpričo, ko so sive vrane združene napadle fazana na jajcih sedečega, ga odpo-dile in jajca vzele.
Kjer tedaj hočejo fazane, zajce in jerebice rediti, ondi se morajo te baze vrane, namreč siva in njej sorodna črna vrana (Cornix nigra) preganjati in moriti.    Ravno tako tudi sraka (Corvus pica).
Tudi šoja (Corvus glandarius) se mora trebiti, ker je, kakor sraka, siva in črna vrana mnogim manjšim tičem škodljiva, čeravno nekoliko tudi črve in miši pobira. V izgled bodi naj to: V nekem delu gozda smo nasejali seme mladih hrastičev. Zima je bila ugodna, snega je padlo malo, in tako je vsejano seme pognalo. Al pripodi se kopa teh tic. Nismo jih mogli odgnati niti s streljanjem niti kako drugače. Toraj so nam skoro vse snedle, le 50 hrastičev je ostalo na velikem prostoru.
Od omenjenih  vranov so pa najškodljiviši:   Siva vrana, črni vran, sraka in včasi tudi šoja.