ISSN 0350-5561
za konec tedna
V petek bo sončno in toplo, v soboto in nedeljo ohladitev, pretežno oblačno, možne so padavine.
57 let
številka 29
četrtek, 22. julija 2010
1,50 EVR
VELENJE
Dovolj je ribarjenja v kalnem!
Iz Velenja v Barcelono
Rudar začel zmagovito
(16) -
Po pričakovano dobrih rezultatih na odprtem državnem atletskem prvenstvu za člane in članice, ki je poteklo v Velenju, so se Maja Mihalinec in Dejan Škoflek s tekom na 100 metrov ter Boštjan Buč s tekom na 3.000 metrov z zaprekami uvrstili v reprezentanco. Na državnem tekmovanju je vsem uspelo izpolniti zastavljene cilje. Počutijo se dobro pripravljene in si želijo uvrstitev v finale. Buč, ki je že dvakrat nastopil na olimpijskih igrah, bo tekmoval v teku na 3.000 metrov z zaprekami, Škoflek in Mihalinčeva pa bosta tekla štafeto 4x100 metrov. Zanje bomo navijali
od 27. julija do 2. avgusta. Njun trener Sergej Šalamon se nadeja dobrih rezultatov štafetnih skupin na evropskem prvenstvu: »Mislim, da so moški sposobni priteči v polfinale in so že usklajeni. Ženske je težje uskladiti in je variacija pri njih večja. Lahko se zgodi, da bodo nastopile le v kvalifikacijah, lahko pa pridejo tudi do polfinala.« Po nastopu v Barceloni se bo Maja morala vrniti nazaj v Ameriko, kjer študira in trenira, Dejan pa si bo privoščil dopust. Vsem trem junakom velenjskega kluba pa srečno in predvsem hitro!
»Šestka« vse bolj odmeva potrpljenje tukajšnjih prebivalcev in zaposlenih v Termoelektrarni Šoštanj in na Premogovniku vse bolj popušča. Vedno večje namreč tistih, ki spoznavajo, da v političnih igricah in prepirih ob njeni gradnji teče predvsem boj za oblast in denar. Ali predvsem za denar. Se namreč že vidi, kdo in kje stoji v vrsti. Toda tudi v tej dolini je vedno več tistih, ki si enostavno ne dovolijo, da bi jih še imeli za norce. Da bi nekateri kar tako počez, brez argumentov manipulirali z njimi, navsezadnje tudi z njihovo prihodnostjo in njihovim življenjem. Ki bi kar počez stresali sumničenja in laži.
Ce je bilo v času priprav na gradnjo šestega bloka karkoli narobe, naj dajo tisti, ki za to vedo, argumente končno na mizo ali pa odstopijo s svojih položajev. Cel kup jih je bilo, ki so v Šaleški dolini v zadnjih dneh povzdignili svoj glas, ki so zelo odločno povedali, da imajo vsega dovolj! To so v torek na izredni seji v razširjeni sestavi storili tudi šoštanjski svetniki, to so storili zaposleni in člani sindikata v Termoelektrarni in na Premogovniku. Zahtevajo, da se preneha politizirati s tem energetskim objektom in se energija usmeri v njegovo uspešno vodenje. Pri tem nikakor ne podpirajo slepo nikogar, a neargumentiranih sumničenj ne bodo več poslušali. To so včeraj povedali tudi direktorju HSE Borutu Mehu, danes pa na to temo sklicujejo novinarsko konferenco. Z njo želijo sporočiti, da si tukajšnji prebivalci, tukajšnji delavci, ne bodo dovolili več nobenih igric in da zaenkrat trdno stojijo za svojim vodstvom, ki je na prepihu, saj zaenkrat še vedno velja, da je projekt dober in pravilno voden. Tako dober, da naj bi mu včeraj odobrila kredit tudi evropska investicijska banka, ki je pripravila analizo, iz katere so nasprotniki šestke uspeli potegniti »argumente« za svoja nasprotovanja.
Nadzorni svet Gorenja vodi Uroš Slavinc
Velenje, 19. julij - Na konstitutivni seji se je sestal nov nadzorni svet Gorenja in nastopil štiriletni mandat. Za predsednika nadzornega sveta so izvolili Uroša Slavinca (predsednika uprave Heliosa in predsednika skupščine GZS), namestnika pa sta postala dr. Maja Makovec Brenčič in Krešimir Martinjak.
Imenovana je bila tudi revizijska komisija, katere člani so Keith Miles (predsednik), Drago Krenker in mag. Aleksander Igličar.	■
9770350556014
»asiAS
lokalne novice
Šesta faza prenove Zdravstvene postaje Šoštanj
Šoštanj - V Šoštanju so začeli šesto fazo prenove Zdravstvene postaje, ki zajema obnovo fasade in strehe. Vrednost del je 172.000 evrov, izvajalo jih bo podjetje Cigrad, sredstva za prenovo pa so zagotovili Občina Šoštanj, Zdravstveni dom Velenje in Lekarna Velenje. Končana naj bi bila v prvi polovici septembra.
Prenova zdravstvene postaje poteka fazno, začeli so jo leta 2005. Dela bodo končali prihodnje leto, ko bodo prostore opremili s klimatskimi napravami.
Pogodbo so podpisali prejšnji teden Branko Vrtačnik,
Marija Anžej, Darko Menih.
■ mkp
Prodajajo Grajsko planino
Šoštanj - Občina Šoštanj bo prodala gozd v Skornem imenovan Grajska planina, velik dobrih 48 ha. Javna dražba bo v sredo, 14. avgusta ob 12. uri v prostorih občine Šoštanj.
■ mz
Arheološke raziskave tudi v Šoštanju
Šoštanj - Ministrstvo za okolje in prostor bo tudi na območju občine Šoštanj začelo v prihodnjih dneh z arheološkimi raziskavami, kijih potrebujejo za pripravo državnega prostorskega načrta od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug. Dela opravlja Center za preventivno arheologijo v okviru Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Vse več cest brez lukenj
Velenje, 15 junija - Pred tednom dni je podjetje PUP, koncesi-onar MO Velenje za vzdrževanje in obnovo cest, začelo izvajati vzdrževalnai dela na območju mestne četrti Desni breg, na Kersnikovi in Šlandrovi cesti. Na njih bodo dvignili posedle jaške, odpravili udarne jame in asfaltirali najbolj dotrajane dele cest. V juliju bodo tudi na Kajuhovi cesti popravili jaške za meteorne vode in obnovili asfalt ob jaških. Na Goriški cesti, Cesti na Lipo, dovozni cesti na Konovo in Župančičevi ulici pa bodo sanirali udarne jame na cestišču. Prav tako bodo v poletnih mesecih nadaljevali obnovo talnih označb po mestu.
■ bš
Bolj trdni mostovi čez Pako
Velenje, 21. julija - Večino mostov čez reko Pako je krepko načel zob časa, zato MO Velenje že nekaj let financira njihovo obnovo. Včeraj so začeli popravljati most na Selah pri odcepu Trbul. Izvajalec del je podjetje Avtoprevozništvo, gradbena mehanizacija, nizke gradnje, Franca Soviča iz Šoštanja. Dela naj bi končali v desetih dneh, v tem času pa promet čez most ne bo mogoč. Za pešce so uredili začasno brv čez reko Pako, parkiranje za stanovalce in njihove obiskovalce pa so uredili na desni strani reke Pake na parkirišču trgovine Hofer.
■ bš
Prihodnje leto davek na nepre mič ni ne
Ljubljana, 15. julija - Finančno ministrstvo je objavilo osnutek predloga zakona o davku na nepremičnine, ki naj bi začel veljati prihodnje leto. Nepremičnine bodo obdavčene glede na tržno vrednost. Davčna stopnja bo najmanj 0,03-odstotna od vrednosti nepremičnine. Za industrijske stavbe pa bo znašala lahko kar 1,8 odstotka vrednosti nepremičnine. Ta davek bodo pobirale občine. Septembra in oktobra bodo lastniki obveščeni o vrednosti nepremičnin.
Uspešni preskus novega drobilnika premoga
Na Premogovniku Velenje že nekaj časa avtomatizirajo pripravska delovišča
Velenje, 20. julija - Premogovnik Velenje že nekaj časa izvaja projekt Avtomatizacija pripravskih delovišč. V sklop tega projekta sodi tudi vgraditev drobilnikov premoga v odvoz-ni sistem za nemoten transport in avtomatiziranje odvoza premoga. Projektna skupina, sestavljena iz strokovnjakov iz Premogovnika Velenje in HTZ Velenje, je izdelala prototip drobilnika premoga in ga uspešno preskusila na površini. Cilj avtomatizacije transporta je zmanjšanje stroškov proizvodnje, pogoj za avtomatizacijo pa je ustrezna velikost posameznih kosov premoga, da se ti ne ustavljajo ne presipih in jih ne zamašijo. Projektna skupina, kije izdelala prototip drobilnika, je upoštevala osnovne tehnološke zahteve -velikost, mere, težo in funkcionalnost drobilnika. S konstrukcijskimi rešitvami so bistveno zmanjšali njegovo višino in težo, konstrukcija pa zagotavlja enostavni transport, montažo in vzdrževanje.
Nov drobilnik je preizkus v prisotnosti vodstva Premogovnika dobro prestal.
Veliko zanimanja za računalniške tečaje
Velenje, Mestna občina Velenje je omogočila starejšim od 55 let izobraževanje na brezplačnih
računalniških tečajih. Seznanili so jih z osnovami računalništva, varno uporabo računalnika,
oblikovanjem besedil, uporabo interneta ter rokovanjem z elektronsko pošto. Odziv je bil velik, saj se je tečaja udeležilo kar 53 oseb. Zaradi velikega povpraševanja so se odločili, da pripravijo konec meseca še dodatna izobraževanja tudi po krajevnih skupnostih.	■
V bloku 6 še ne gori, a okoli njega se močno kadi
Naenkrat so vsi pametni - Blok 6 - NE! - Eni so za blokado bloka, NLB je blokirala Pivovarno - Bodo elektro podjetja vračala denar?
Stvari se zapletajo, saj želi vse več ljudi biti pametnih! Gre seveda za razprave o umestnosti gradnje bloka 6. Očitno seje res zgodilo, na kar so nekateri opozarjali: ko je odstopil minister Matej Lahovnik, velik podpornik gradnje nadomestnega bloka Termoelektrarne Šoštanj, so se naenkrat povzdignili tudi nekateri njegovi nekdanji bolj ali manj bližnji sodelavci. Zdaj je celo energetik Janez Kopač pisal premieru in zatožil Lahovnika, da je projekt bloka 6 slabo vodil. Vse doslej so puščice, če so že bile uperjene proti temu projektu, letele proti prvemu možu Teša, kvečjemu še ljudem okoli njega. Malo so se dotaknile morda še Boruta Meha, prvega moža Holdinga Slovenske elektrarne. Morda bo današnji dan res usoden za Rotnika, saj naj bi vlada znova razpravljala o projektu in njegovem vodenju, in lahko se res zgodi, da bo padla prva žrtev.
Ob tem, ko so vse glasnejši »blokerji« bloka 6, so tudi vse bolj odločni zagovorniki hitrejše gradnje nove NE - nuklearne elektrarne v Krškem. Celo sam premier je še nedolgo tega zagotavljal, da tudi odločitev za NE ne pomeni ne za blok 6. Ker bi Slovenija predolgo ostala brez potrebne elektrike, saj nove nuklearke ni moč zgraditi »kar čez noč«. A zdaj ob napovedovanju jedrske usmeritve Slovenije pri pridobivanju električne energije nekateri na potrebo po »alternativni« elektriki kar pozabljajo. In nekateri znova in znova opozarjajo, kako da v Šaleški dolini za celotno dobo novega bloka sploh ni dovolj premoga, da za nadomestni blok tako ne bi uporabljali le domačega energenta. In Milam Medved, direktor Premogovnika, se počuti slabše kot v mlinu. Ne dvakrat, večkrat mora ponavljati, da temeljito opravljeneštudije dokazujejo zadostne količine premoga. Pa ne, da bi segli v šoštanjsko podzemlje.
Medtem ko se nekateri tako na blokado bloka 6 vneto pripravljajo, je državna NLB Pivovarno Laško že blokirala. Na skupščini tega našega
nekoč ponosnega pivovarja, ki se zdaj utaplja v dolgovih, je NLB, največja lastnica PL, nasprotovala preoblikovanju pivovarne v tako imenovani pogodbeni koncern. Strah naj bi jih bilo, da bodo tako še težje prodali kakšno od hčerinskih družb. Te pa so pomembne: Union. Fructal, Radenska. Bankam pač gre za to, da jim povrnejo kredite, ki niso majhni. Tudi na tej skupščini so bili močno nezadovoljni mali delničarji, prišlo je celo do besednega spora med predstavniki obeh društev malih delničarjev. A za tokratno jezo ni bilo krivo to, da ne bo dividend, ampak zaradi razrešnic, saj le-te ni dobil nekdanji direktor Boško Šrot, vsi ostali, tudi nadzorniki, pa. Obe društvi malih delničarjev sta si bili enotni, da ni prav, da ne bodo odškodninsko tožili nekdanjih nadzornikov, zato so napovedali izpodbojne tožbe. Za tožbe pa se množično odločajo tudi Slovenci, ki so jim elektro distribucijska podjetja zaračunavala previsoko ceno elektrike. Društvu za vračilo preplačane elektrike se pridružuje vse več ljudi, marsikje so »pristope« zbirali kar na stojnicah. Trikrat tudi v Celju, kjer so osti seveda uprte proti Elektru Celje. Ali bo prišlo do dogovora ali do dolgotrajne tožbe, je še vprašanje. A prve znake »otoplitve« v elektro podjetjih je vendarle zaznati.
Ni pa še zaznati pomirjenja med nasprotniki trase hitre ceste med Velenjem in Šentrupertom. S svojo zahtevo po prevetritvi te trase so šli tudi na »merodajno« komisijo Državnega sveta. Znova so pojasnili svoja stališča, svoje so povedali tudi predstavniki državnih institucij, ki se ukvarjajo z umeščanjem trase. Tem je državni svet naložil, da pripombe braslovške civilne iniciative, to podpira tudi braslovški občinski svet, pregledajo in ocenijo ter jim pisno odgovorijo. Ce je že vročina zadnje dni vsaj malo popustila, so mnoge razmere pri nas še vedno pregrete. Ob takih pa je težko razmišljati s hladno glavo.
■k
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvodaje 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 % četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
mz

AKTUALNO
Dovolj neargumentiranih sumničenj!
Šesti blok Termoelektrarne je še kar na prepihu, z njim pa tudi vodstvo - Šoštanjčanom in zaposlenim v Termoelektrarni in Premogovniku je dovolj neargumentiranih sumničenj - Svetniki na izredni seji znova podprli ta energetski objekt in naslovili na Boruta Pahorja odprto pismo - Podpora vodstvu TEŠ
Mira Zakošek
Naša ugibanja v prejšnji številki Našega časa, da se lahko po Lahov-nikovem odstopu gradnja šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj še dodatno zaplete, so se žal uresniči la. Kar tež ko je povzeti vse dogodke preteklega tedna. Mnogi od njih so presegli razumno raven in pripeljali do številnih vrelišč. Kaj točno je zapisano v poročilu, ki ga je HSE oddal vladi, ni jasno, saj so se dogovorili, da preden ga ne bo obravnavala vlada (to se bo morda zgodilo danes), ne bodo komentirali. Dejstvo pa je, da so se takoj po obravnavi tega poročila na nadzornih svetih TEŠ in HSE pojavila ugibanja o Rotnikovi razrešitvi. Ta so se še bolj stopnjevala po pismu, ki ga je poslal predsedniku vlade direktor direktorata za energetiko mag. Janez Kopač. Ob tem pismu je prekipelo tudi vodstvu TEŠ, zaposlenim v elektrarni in premogovniku, na izredni seji pa so se zbrali tudi šoštanjski svetniki in ponovno izrazili podporo gradnji tega energetskega objekta, prav tako pa tudi vodstvu Termoelektrarne.
Kaj je v poročilu?
Direktor TEŠ dr. Uroš Rotnik je povedal, da je poročilo pripravilo poslovodstvo HSE, v njem pa govorijo o različnih napakah, ki naj bi se pri vodenju tega projekta pojavljale. Poročila ni želel komentirati, ker so se dogovorili, da ga bo najprej obravnavala vlada. Ob tem pa je dejal: »Z vso odgovornostjo trdim, da smo celot ni pos to pek vodili premišljeno, odgovorno in vestno kot dobri gospodarstveniki in ob upoštevanju vseh veljavnih predpisov.« Kaj pa pismo, ki gaje mag. Janez Kopač sredi prejšnjega tedna poslal Pahorju? »Moram priznati, da me je to pisanje zelo presenetilo, saj je vendar direktor direktorata za energijo in bi moral
naše delovanje dobro poznati. V njegovem pisanju skorajda ni resnice, polno je polresnic, potvarjanja podatkov in tudi laži,« pravi Rotnik, ki je skupaj s sodelavci argumentirano odgovoril na vsako posamezno Kopačevo trditev in to tudi poslal predsedniku vlade Borutu Pahorju. Z veseljem pa bo vse pojasnil tudi na seji vlade, če bo nanjo povabljen. »Projekt smo vedno pripravljeni osebno kadarkoli in kjerkoli pojasnjevati. Vsako takšno soočenje, ki odpravlja nejasnosti, je dob rodo šlo in zagotovo bomo poskrbeli, da bodo ministri poznali resnico,« prvi Rotnik, ki zelo ceni podporo sodelavcev in prebivalcev Šaleške doli ne. »V teh tre nut kih nam je to še kako dob rodo šlo. Naše osnovno poslanstvo je vsekakor zagotavljanje kvalitetne električne energije vsemu slovenskemu prostoru. Celotno vodstvo živi zelo bli zu elek trar ne in ni nam vseeno, kaj se dogaja z okolico in delovnimi mesti, ki bodo z izgradnjo šestega bloka zagotovljena za nadaljnjih 50 let. Vsi, ki smo načrtovali šesti blok, smo na to zelo ponosni, vsakomur pa tudi lahko pogledamo v oči,« dodaja Rotnik, kije od vseh dopisovanj in pojasnjevanj že močno utrujen. Seveda v TEŠ ob vsem tem zagotavljajo nemoteno proizvodnjo elektrike in nadaljujejo priprave na gradnjo 'šestke'. Projekte vodi tim, ki tudi sicer vsa leta zagotavlja zelo visoko obratovalno zanesljivost elektrarne, ki je višja od evropskega povprečja. Imajo tudi jasno začrta-
ne vse remonte s čim nižjimi stroški vzdrževanja.
Delavci TEŠ stojijo za projektom
Predsednika sveta delavcev TEŠ Jan ko Lih te ne ker in sin di ka ta Branko Sevčnikar sta za danes sklicala novinarsko konferenco, na kateri želita predstaviti stališča delavcev in sindikata o gradnji šestega bloka. Ta projekt ves čas spremljajo in ga tudi podpirajo. »Zaposleni in svet delavcev smo mirno spremljali vsa ta dogajanja, s katerimi pa se ne strinjamo,« je povedal predsednik sindikata Branko Sevčnikar. S svojimi stališči so včeraj seznanili direktorja HSE Boruta Meha. Od njega so zahtevali tudi jasne odgovore, saj jim je sumničenja dovolj. »Prepričan sem, da bo premier obdržal trezno glavo in ne bo nasedel tistim, ki projektu želijo slabo. Prav tako ne moremo razumeti, zakaj bi zamenjali direktorja, če je projekt, ki ga vodi, dober? Očitno gre za parcialne interese posameznikov. Doslej ni bilo niti enega argumentiranega dokaza, da je kaj narobe. Če bi bilo tako, bi ga sprejeli, saj projekta nikoli nismo slepo podpirali,« dodaja Sevčnikar.
Gre za politične igri ce
»Predsednik vlade Borut Pahor ni napovedal, da bi vodstvo TEŠ zamenjali brez dodatnih argumentov. Napovedal pa je soočenje različnih pogledov in odgovorov na še odprta vprašanja, ki jih mora dobiti tudi javnost. To velja tudi za omenjene »napake«, ki naj bi dosegle kar 100 milijonov evrov,« je dejal Bojan Kontič, vodja svetniške skupine SD v državnem zboru. Projekt šestega bloka in vodstvo TEŠ podpira tudi po poročilu o vodenju investicije. Meni, da v njem ni nobenih razlogov za zamenjavo vodstva. »Mislim, da ni razlogov za to, da ne bi verjel tistim, ki so takrat, ko so bile to zgolj sanje, načrtovali projekt s ciljem, da Šaleška dolina ohrani potencial, ki ga ima, da pozitivno vpliva na okolje in da dejansko z manj lignita pridobimo več energije,« pravi Kontič, kije prepričan, da gre za dober projekt, nasprotovanja pa so predvsem rezultat političnih igric.
Podpora šestki in vodstvu TEŠ
Šoštanjski svetniki so se polnoš-tevilno zbrali na izredni seji (mnogi so nanjo prišli z dopustov), sodelovali pa so tudi predsedniki krajevnih skupnostih. Sejo je župan Darko Menih sklical zato, da sporočijo slovenski javnosti, da podpira-
jo to gradnjo in vodstvo TEŠ in da jim je dovolj diskreditacij in laži, ki letijo na projekt. V odprtem pismu predsedniku vlade so med drugim zapisali: »Nerazumljivo nam je, kako lahko peščica ljudi, ki imajo trenutno drugačne ekonomske in politične interese, vpliva na izvedbo projekta in išče grešnega kozla kar v samem direktorju TEŠ. Pri tem ostaja nepomembno, koliko dela in denarja je že bilo vloženega, kakšne posledice ob ustavitvi tega projekta in odstranitvi vodstva bi imela celotna dolina.« Spominjajo tudi na čase, ko so umirali tukajšnji gozdovi, ko se denimo
Šoštanj celih 50 let zaradi odko-pavanja premoga ni mogel razvijati. Od Boruta Pahorja pričakujejo, da bo naredil konec političnim obračunavanjem in da bo držal besedo, ki jo je dal tisočim prebivalcem Šaleške doline v govoru ob nedavnem skoku čez kožo. Vse aktivnosti bodo budno spremljali, in če ne bo šlo drugače, bodo šli na ulice - podobno kot pred leti, ko je Šaleška dolina zahtevala ekološko sana cijo.
Mnogi šoštanjski svetniki so se vrnili z dopustov, zato da so še tretjič na izredni seji podprli izgradnjo šestega bloka.
Odziv LDS na problematiko v zvezi z izgradnjo TEŠ 6
V odborih LDS - Liberalne demokracije Slovenije Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki z občutljivostjo spremljamo zadnje dogodke, ki so povezani z investicijo v TEŠ 6.
Vseskozi smo podpirali skupna prizadevanja občin, civilnih združenj, Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje, ko je Šaleška dolina zadnjih dvajset in več let zahtevala in se trudila, da smo se skupaj rešili gotove ekološke smrti. V vseh teh letih je bila skupna nit političnega prizadevanja vseh pomembnejših političnih akterjev zagotavljanje podpore in pridobivanje sredstev za ekološko sanacijo blokov 4 in 5 v Termoelektrarni Šoštanj, priprava in izvedba okolj-
skih programov za sanacijo zraka, vode in zemlje v okviru lokalnih skupnosti in vseskozi zaupanje v aktivnosti Premogovnika Velenje, ki je poskrbel in še danes aktivno skrbi, da so vplivi odkopavanja premoga ekološko sprejemljivi, ekonomsko upravičljivi in družbeno odgovorni ter da so degra di ra na območja v stalnem postopku revitalizacije.
Zato nas čudi, da v zadnjih mesecih nekatere posamezne (očitno) vplivne lobistične skupine, ki so zbrane okrog (vedno) vplivnih političnih veljakov, na vsak način želijo onemogočiti investicijo v TEŠ 6 in skušajo prikazovati domnevne nepravilnosti pri pripravi tega projekta. Zato sporočamo vseh pokli-
canim, predvsem pa nepoklicanim ocenjevalcem od zunaj, da smo v LDS prepričani - ob tehtnem pregledu vseh strokovnih argumentov - da je investicija v TEŠ 6 okolj-sko, soci al no in eko nom sko povsem upravičena investicija. Takšen sklep je sprejel tudi Odbor LDS za energetiko in je zavezujoč za naše predstavnike v vladi Republike Slovenije.
Ogromno znanja, energije in delovnega elana je bilo vloženega v zadnjih desetih letih v pripravo tega projekta. Pri njem so sodelovali mnogi strokovnjaki iz TEŠ in Premogovnika Velenje. To so ljudje, ki tukaj ne samo trdo in strokovno delajo, ampak tukaj s svojimi družinami tudi živijo. Zato imajo ključ-
ni ljudje, ki vodijo v teh časih pripravo investicije v blok 6, nedvoumno podporo in zaupanje Liberalne demo kra cije Slovenije.
V Šaleški dolini želimo živeti kvalitetno življenje v vseh pogledih. To bomo dosegali, če bomo znali tukaj razumeti pomembne razvojne odločitve in znali enotno nastopiti tudi navzven. Tistim, ki temu projektu iz samo njim znanih razlogov tako ali drugače nasprotujejo ali ga ovirajo, obenem pa ne živijo tukaj in vprašanja ne poznajo dobro, pa sporočamo, da naj raje pometajo pred svojim dodobra umazanim poslovnim pragom. ■ LDS - Liberalna demokracija Slovenije Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki
Nova
• •
a za blok 6
V	Šoštanjskem občinskem odboru Nove Slovenije podpiramo izgradnjo 6. bloka termoelektrarne Šoštanj. Nismo kakšni posebni strokovnjaki za ocenjevanje tako velikih in zahtevnih projektov. Smo pa na večjih predstavitvah prisluhnili strokovnjakom, ki so projekt pripravljali, in njihovim argumentom, zakaj je izgradnja 6. bloka TEŠ dobra in tudi nujna investicija. Mi nikakor nismo sposobni dajati strokovnih ocen o primernosti in upravičenosti tega projekta. Vemo pa, da imamo v Šoštanjski termoelektrarni najboljše strokovnjake s področja termo energetike, in smo prepričani, da so projekt vodili strokovno in pošteno. Nenazadnje projekt pripravljajo ljudje, ki tu živijo in jim prav gotovo ni vseeno, kako in kaj bo z našo dolino. Se pa danes sprašujemo, zakaj se pojavljajo takšna nasprotovanja v času, ko je projekt v polnem teku. Morda se to dogaja zaradi tega, ker so računali, da bodo lahko ob tem projektu pristavili svoj lonček, tako kot se to dogaja marsikje po Sloveniji ob mnogo manjših projektih. V Šoštanju pa očitno tega ni.
V	primeru, da ne bi prišlo do gradnje bloka 6, moramo reči, da je to korak nazaj za našo dolino. Imeli bi socialno ogrožene ljudi, pa ne samo zaradi bloka 6, tudi zaradi Premogovnika Velenje. Nič se ne bi vlagalo v izboljšave emisij in posledično bi dolina še bolj izumirala.
■ NSi

Gorenje letos še brez dividend
Delničarj i Gorenja so se na skupščini odločili, da ostaj a lanski bilančni dobiček nerazporej en, saj potrebuj ej o razvojna sredstva za uresničitev zastavljenih ciljev - Izguba lanskega leta j e pokrita - Še vedno velike gospodarske in finančne težave predvsem na trgih srednje in vzhodne Evrope - Letošnji rezultati boljši, računaj o, da bodo leto sklenili z 10 milij oni dobička
Mira Zakošek
Velenje, 15. julija - Delničarji Gorenja so na 15. skupščini odločili, da ostane bilančni dobiček za lansko leto v višini 928.597 evrov nerazporejen. Takšen je bil predlog uprave glede na to, da so razmere še vedno zaostrene, Gorenje pa potrebuje razvojna sredstva za uresničitev svoje dolgoročne razvojne politike.
Delničarji so se tudi odločili, da lansko čisto izgubo, ki jo je Gorenje izkazalo v višini dobrih 6 mili-
je prejel Bernard C. Pasquier. Delničarji pa niso glasovali o nasprotnem predlogu Vseslovenskega združenja malih delničarjev, ki v nadzornem svetu želi svojega predstavnika in je predlagalo imenovanje Haralda Karneija. Predsednik tega združenja Kristjan Verbič je poudaril, da mali delničarji (Gorenje jih ima kar 21.000) nimajo
razlog za to, da so predlagali, da dividend ne izplačajo, slabo lansko poslovanje, kije bilo posledica razmer na trgu. Te so še vedno zaostrene in v Gorenju morajo strniti vrste in postaviti dobro osnovo za nadaljnji razvoj družbe. Družba je namreč lansko poslovno leto sklenila s šestimi milijoni evrov izgube, ki jo je pokrila vbreme pre-
odstotkov več kot lani, čisti poslovni izid pa v višini 10 milijonov evrov. V naslednjih štirih letih pa naj bi prihodki skupine naraščali v obsegu med 85 in 90 milijoni evrov letno.
Predsednik uprave Franjo Bobi-nac je povedal tudi, da je dokapi-talizacija Mednarodne finančne korporacije IFD sklenjena. Izrazil
Razmere na trgu so še vedno zaostrene, še posebej v osrednji in vzhodni Evropi
jonov evrov, pokrijejo s prenesenim čistim dobičkom iz preteklih let. Izkazujejo ga v višini dobrih 7 milijonov evrov. To pomeni, da izkazuje Gorenje po pokritju izgube za lansko leto 928.597 evrov bilančnega dobička.
Zaradi sprememb v lastniški strukturi, ki so nastale zaradi povečanja osnovnega kapitala in vstopa ameriške korporacije IFC, se je spremenila tudi struktura nadzornega sveta. Zato je morala skupščina izvoliti še šestega člana, ki zastopa interese delničarjev. Zaupanje delničarjev za dobo štirih let
Kljub še vedno zaostrenim gospodarskim in finančnim razmeram je Gorenje v letošnjem letu
izboljšalo poslovanje.
Nov nadzorni svet Gorenja
Gorenje ima nov nadzorni svet. Predstavniki kapitala v njem so Peter Kraljič, Maja Makovec Bren čič, Keith Miles, Uroš Slavinec, Marcel van Assen in Bernard C. Pasquier. Delavce pa zastopajo Peter Kobal, Drago Krenker, Kreši-mir Martinjak in Jurij Sleme-nik.
možnosti soupravljanja, opozoril pa je tudi, da številna podjetja (tudi Gorenje), katerih pomembna solastnica je država, v zadnjem obdobju ne izplačujejo dividend.
Skupščina se je seznanila tudi s tem, da je svet delavcev za predstavnike delavcev v desetčlanskem nadzornem svetu imenoval Petra Kobala, Draga Krenkerja, Kreši-mirja Martinjaka in Jurija Sleme-nika. Na majski skupščini pa so bili za predstavnike delničarjev v nadzornem svetu že imenovani Peter Kraljič, Maja Makovec Bren-čič, Keith Miles, Uroš Slavinec in Marcel van Assen.
Predsednik uprave Franjo Bobinac je v predstavitvi lanskega poslovanja delničarjem pojasnil, da je
Letošnji prihodki višji za 5 odstotkov, dobiček naj bi dosegel 10 milijonov evrov
nesenega dobička iz prejšnjih let. V letošnjem letu seje poslovanje po Bobinčevih besedah izboljšalo. Tako izkazujejo ob polletju pozitiven rezultat kljub še vedno zaostrenim razmeram še posebej v srednji in vzhodni Evropi, kamor Gorenje veliko izvaža, prodaja tam pa še vedno pada. Kljub vsemu računajo, da bo Skupina Gorenje letos ustvarila za milijardo 200 milijonov evrov prihodkov, kar je pet
je zadovoljstvo, da se je IFC, ki ima zdaj v lastništvu Gorenja 11,79 odstotka, odločil za dokapitalizaci-jo, katere sredstva bodo namenili za še hitrejši razvoj Gorenja. Vtem času potekajo tudi že aktivnosti za drugo dokapitalizacijo. Računajo, da se bo vpis novih delnic s predkupno pravico obstoječih delničarjev začel že konec poletja.
Bilančni dobiček preteklih let so namenili pokrivanju izgube in razvoju
Obnavljajo transportni sistem lakirnice
Velenje - Delavci Gorenja so ta in prihodnji teden na kolektivnem dopustu. Vzdrževalci pa ostajajo na delovnih mestih, saj bodo poskrbeli za stroje, naprave in opremo, da bo po koncu dopusta vse pripravljeno za nadaljnjo proizvodnjo. Letos bodo v vseh tovarnah opravljali predvsem preventivne posege pri opremi, še posebej tam, kjer je to med delovnim procesom težko ali skoraj nemogoče. Obsežnejša dela bodo tokrat obnova transportnega sistema lakirnice v programu hladilno-za-mrzovalni aparati, rekonstrukcija krmilja črne peči emajlirnice v kuhalnih aparatih, v programu pralno-pomivalnih aparatov pa
Delavci Gorenja so do konca prihodnjega tedna na kolektivnem dopustu, vzdrževalci pa
opravljajo potrebna popravila.
bodo zamenjali izrabljene kompo- V tem obratu bomo namestili tudi kirnih palic.
nente na stroju za izdelavo ohišij. novo napravo za vstavljanje blo-	■
Gradbeništvo je predimenzionirano
Ljubljana - Vlada se je sestala s predstavniki gradbenih podjetij in bank in z njimi razpravljala o možnih rešitvah tega sektorja. Obljubili so jim pomoč v obliki zagona nekaterih naložb, predvsem v energetiki in prometu, med tem ko o posebni bančni shemi ne razmišljajo. Odpravili bodo nekaj zakonskih ovir, na katere opozarjajo gradbeniki. Ministrica za gospodarstvo Darja Radič je po sestanku dejala, da je gradbeni sektor v Sloveniji predimenzioniran, kar je posledica velike ekspanzije gradbeništva v preteklih štirih letih. Zato bodo morala podjetja posle iskati na tujem. Verjetno pa bo šlo kakšno podjetje tudi v stečaj ali likvidacijo. Tako tudi usoda velenjskega Vegrada ostaja še naprej negotova.
■ mz
Kontič opozarja na stiske gradbenih delavcev
Poslanec SD Bojan Kontič je naslovil na ministra za družino in socialne zadeve dr. Ivana Svetlika vprašanje, če so na tem ministrstvu seznanjeni s perečimi socialnimi vprašanji, ko zaposleni sicer prejemajo plačilne liste, dejansko pa jim plače niso nakazane. Sprašuje ga tudi, če so že opravili kakšne nadzore in če nameravajo poostriti nadzor nad spoštovanjem delovnopravne zakonodaje ter preprečiti tovrstne primere. Na pogovoru s predstavniki zaposlenih delavcev v gradbenem podjetju je bil namreč opozorjen na težave, s katerimi se soočajo delavci, ki ne dobivajo plač. Gre za problematiko obračunavanja plač, pri čemer delavci plačila sploh ne dobijo. Tako je ogroženo njihovo preživetje, saj ostajajo brez prihodkov in dejansko životarijo iz dneva v dan.
■
Izvažalni jašek v usklajevanju
Velenje - Z novim izvažalnim jaškom NOP II, investicijska dokumentacija je v končnem usklajevanju v Holdingu Slovenske elektrarne, bodo v Premogovniku Velenje bistveno skrajšali transportne poti za prevoz premoga in s tem zmanjšali skupno število potrebnih jamskih prostorov. Z njim bodo izboljšali tudi zanesljivost obratovanja, zmanjšali škodljive vplive na okolje, objekte pa skoncentrirali znotraj industrijske cone.
■ mkp
Za dividende v Esotechu 200.000 evrov
Velenje, 15. julija - Delničarji velenjske družbe Esotech, ki je v večinski lasti zaposlenih, so namenili za dividende dobrih 204.000 evrov lanskega bilančnega dobička. Na delnico bodo prejeli do konca leta 16 evrov bruto. Lanski bilančni dobiček družbe je znašal nekaj več kot milijon evrov. Podjetje je intenzivno tržno usmerjeno in je trenutno razmeroma dobro zasedeno. Za letos imajo zapolnjenih že 80 odstotkov zmogljivosti in načrtujejo okoli 20 milijonov evrov prihodkov.
Dobi ček Term Dob rna ostaja
nerazporejen
Dobrna - Delničarji Term Dobrna so sprejeli sklep, da lanski bilančni dobiček v višini 1,1 milijona evrov ostane nerazporejen in se prenese za uporabo v prihodnje leto. V Termah Dobrna so v prvih treh mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani zabeležili triodstotno povečanje števila nočitev, število gostov pa je bilo višje za osem odstotkov.
Prevent Pur zaključuje proizvodnjo
Slovenj Gradec - Podjetje Prevent Pur, ki je v stečaju od oktobra lani, a je proizvodnjo ob zadostnih naročilih nadaljevalo, konec julija le-to končuje. Neuspešna so bila prizadevanja za nadaljevanje in pridobitev dodatnih poslov, prav tako se niso uspešno končali zadnji pogovori o prodaji podjetja kot celote. Brez dela bo ostalo še preostalih 105 delavcev.
■	mz
V Velenju razdelili »kmetijski« denar
Velenje, 15. junija - Mestna občina Velenje je 30. aprila letos objavila javni razpis za dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v letu 2010. Sredstva - razdelili bodo 24.757 evrov -so bila namenjena za naložbe v kmetijska gospodarstva, plačilo zavarovalnih premij, tehnično podporo v kmetijstvu in naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Do sredstev so bili upravičeni tako posamezniki kot registrirana stanovska in interesna združenja, ki delujejo v kmetijstvu, gozdarstvu in prehrani. Rok za oddajo vlog je bil 31. maj letos, razen za pomoči za plačilo zavarovalnih premij - ta del razpisa se zaključi šele 27. avgusta. Na občini so prejeli 29 vlog: od tega 20 vlog za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo, 8 vlog za zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu in 1 vlogo za naložbe v dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Glede na višino razpisanih sredstev so upravičencem odobrili od dobrih 26 do 50 odstotkov vrednosti investicije.
■	bš
AKTUALNO
Ta vikend ne bo tople vode
Vzdrževalci bodo na več kot 300 km dolgem toplovodnem sistemu opravili vsa nujno potrebna vzdrževalna in obnovitvena dela -Zadnja leta ni prihajalo do večjih okvar med obratovanjem
Mira Zakošek
Delavci	Energetike
Komunalnega podjetja Velenje sicer redno vzdržujejo vse naprave, temeljitih posegov pa se vsako leto lotijo v času, ko je največ prebivalcev Šaleške doline na kolektivnem dopustu. Tako bo tudi ta vikend. Direktor Komunalnega podjetja Marijan Jedovnicki pravi, da je najpomembnejša priprava na ta velik poseg, ki ga skušajo opraviti čim hitreje. Tudi letos bodo pregledali in po potrebi zamenjali vse vitalne dele sistema, še posebej skrbno bodo pregledali vse glavne ventile, razdelilne jaške in več kot 300 km dolge cevovode. »Že vsa leta se trudimo, da je potem sistem dobro pripravljen na glavno ogrevalno sezono.« In res je, največji dokaz je vsekakor, da že
sistem je namreč mogoče v letnem času koristiti tudi za hlajenje. »Morda se sliši malo nelogično, da s toploto hladimo prostore. A je res tako. Toplotno energijo je
Več kot 300 kilometrov dolgo omrežje bodo pregledali od danes do nedelje
dolgo ni izpadel iz sistema.
Remonti so torej skrbno načrtovani in natančno predvideni. Načrtujejo jih več mesecev, nabavijo potrebne nadomestne dele in opremo in se dogovorijo za pomoč tudi z zunanjimi izvajalci. Dela skušajo opraviti v kar najkrajšem možnem času, preko enega samega vikenda. Vsi zaposleni v Energetiki, pa tudi nekateri drugi, ki se jim bodo v teh dneh pridružili, bodo delali 12 ur dnevno. Letošnji remont bo nekoliko obsežnejši, veljal pa jih bo nekaj sto tisoč evrov.
V času remonta uporabniki ne bodo imeli tople vode, prav tako pa tudi ne hlajenja. Nanj sta zaenkrat priključeni Mestna občina Velenje in novo avtobusno postajališče. Velenjski toplovodni
Marijan Jedovnicki: »Dela moramo opraviti kvalitetno, tako da bo toplovodno omrežje celo zimo brezhibno delovalo.«
namreč mogoče spreminjati v druge oblike energije, spremenimo pa jo lahko tudi v hlad. To nam je odlično uspelo, imamo proste zmogljivosti in čakamo, da se še kdo odloči za to. Lani smo sklenili že kar nekaj pogodb o namenu, a so se investitorji zaradi krize očitno
S toploto se je mogoče tudi hladiti
odločili, da to preložijo,« prvi direktor Marijan Jedovnicki, ki dodaja, da je treba le nekoliko predelati instalacije v prostorih, potem pa uporabnik s hlajenjem nima prav nobenih skrbi, saj ga upravlja Komunalno podjetje.
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE, d. o. o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE - PE ENERGETIKA obvešča svoje odjemalce toplotne energije, da bodo v času od 22. julija do vključno 25. julija izvajali nujna vzdrževalna in remontna dela na sistemu daljinskega ogrevanja Šaleške doline.
V tem času bo na posameznih področjih Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj prekinjena ali motena dobava toplotne energije.
Cenjene odjemalce prosijo za razumevanje!
Obračun komunalnih storitev januar-junij 2010 v individualnih hišah
Obračun v EUR	Število obračunov - dobro uporabnikov	Število obračunov - breme uporabnikov
0-50	1.714	2.076
50-100	339	535
100-150	186	264
150-200	89	108
200-350	99	110
350-500	28	28
nad 500	6	13
SKUPAJ	2.461	3.134
u
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE
Spoštovane uporabnike komunalnih storitev obveščamo, daje Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., v individualnih hišah izvedlo obračun komunalnih storitev za obdobje januar-junij 2010. Skupno je bilo izstavljenih 5.595 obračunov. 2.461 uporabnikov je prejelo obračun v dobro v skupni vrednosti 130.781,19 EUR, kar predstavlja 3,8 % od skupnih prihodkov obdobja januar-junij 2010, 3.134 uporabnikov je prejelo obračun v breme v skup ni vred nos ti 172.939,25 EUR, kar predstavlja 5,0 % skupne realizacije obravnavanega obdobja. Vzrok obra ču nov v bre me je v izredno nizkih zunanjih temperaturah ter večji porabi toplotne energije oz. prenizkih akontacijah.
Pregled obračunov v breme in dobro uporabnikov je razviden iz naslednjih podatkov (levo).	■
Sanacija Kardeljevega trga
obiskovalec trga. Na trgu bosta postavljena dva sklopa igral za otroke, ki bodo hkrati delovala tudi kot abstrakten nakit trga.
Tlak na trgu bo izdelan iz kakovostnih betonskih tlakov-cev različnih dimenzij v več odtenkih. Postavile se bodo nove svetilke z LED žarnicami, ki porabijo manj energije. Pri oblikovanju so bile upoštevane poti in delovna mesta za gasilska vozila, zato bo trg po preureditvi tudi varnejši.
MESTNA OBČINA
VELENJE
Mestna občina Velenje je 13. julija začela sanacijo Kardeljevega trga. Izvajalec del je podjetje Smelt, vodenje investicijskih projektov, d. d., iz Ljubljane. Sanacija zajema: sanacijo garaže na Kardeljevem trgu 1-3, ureditev meteor ne kana li za cije in dostop nih poti na tem območju, sanacijo mostu in ureditev same Kardeljeve ploščadi. Dela bodo potekala predvidoma do 31. oktobra 2010.
Zaradi sanacije bosta gibanje in promet na tem območju zelo ovirana, zato prijazno prosimo za strpnost in razumevanje.
Soseska Kardeljev trg je eno naj-gosteje naseljenih območij Velenja. Nova ureditev bo spremenila sedanji neoblikovani prostor med stolpnicami v pravi trg, oblikovan kot urbani gozd. Z izvedbo urbanega gozda se bo tudi Kardeljev trg aktivno umeščal v koncept mesta v parku. Takšna ureditev bo všečna tudi prebivalcem, saj se bo ob hoji skozi urbani gozd izgubil
vtis prehajanja visoke blokovne soseske višine 15 nadstropij, ampak se bo merilo znižalo - krošnje bodo namreč ustvarile zeleno streho na višini 5-8 m. Celotna površina trga bo v enem nivoju, izdelani bodo samo minimalni padci za odtekanje vode. Trg bo dosto pen inva li dom, mamicam z vozički...
Prostor bo napolnjen z drevjem in bo tako poleti senčen. Med drevesi bodo postavljene klopi, sestavljene z zlaganjem modularnih elementov. Klopi omogočajo posedanje in srečevanje, hkrati pa bo še vedno dovolj prostora za igro. Spomenik Edvarda Kardelja bo umeščen v bližino istega mesta, kjer j e bil zdaj, vendar bo postavljen brez podstavka na nivo tlaka in bo deloval kot »zamrznjen« naključni sedeči
DOMA IN NA TUJEM
imH:AS
22. julija 2010
M
Od srede do torka - svet i n domovina
Sreda, 14. julja
Že zjutraj smo izvedeli, daje letošnjo splošno maturo uspešno opravilo 91,1 odstotka od 7500 dijakov, poklicno pa 88,63 odstotka od 8400 dijakov.
Splošno maturo je uspešno opravilo 91,1 odstotka slovenskih dijakov.
Minister Golobič seje ukvarjal s projektom TEŠ in vztrajal, da so se pri tem dogajale številne nepravilnosti, Lahovnik pa mu je na to odvrnil, da jim je ceno uspelo znižati. Lahovnikove trditve je dokazala tudi neodvisna študija.
Po uvodnih predstavitvah sprememb zakona o delovnih razmerjih se je večina poslancev odpovedala razpravi, saj so se strinjali, da bi moral zakon urejati tudi problematiko slamnatih podjetij.
Minister Zalar je predstavil predlog novega zakona o državnem tožilstvu, ki med drugim spreminja sestavo tožilskega sveta in imenovanje generalnega državnega tožilca.
Joško Joras je želel odstraniti robnike, a so mu to onemogočili hrvaški policisti. In je začel gladovno stavkati.
Pred sednik Dani lo Türk je na Brdu pri Kranju sprejel predsednika Turčije Abdullaha Güla in mu izrazil slovensko podporo pri vstopanju v EU.
Zunanji minister Samuel Žbogar je med obiskom v Washingtonu in srečanjem z ameriško državno sekretarko Hillary Clinton nadaljeval serijo pogovorov o Zahodnem Balkanu.
Četrtek, 15. julija
Predstavnika javnega sektorja Janeza Posedija ni bilo na pogajanja z vlado. Dejal je: »Razumeli smo, da gre za povabilo na kosilo, kjer jedilnik ni znan.« Ministrica za javno upravo je odvrnila, da razlogi, kijih navajajo, nimajo nobene teže.
Ustavno sodišče je sporočilo, da
tudi malo delo.
Odbor za gospo darstvo je z devetimi glasovi za in nobenim proti podprl kandidaturo Darje Radič za novo gospodarsko ministrico.
Vatikan je izdal strožja in razširjena pravila za spopadanje s pedo-filijo in ukazal pospešitev obravnave »najnujnejših« primerov spolnih zlorab.
Zaradi stavke kontrolorjev letenja v Grčiji so za najmanj štiri ure odpoveda li polete v Grčijo in iz nje. Kontrolorjem so se pri stavki pridružili tudi zaposleni v javnem sektorju in bolnišnicah.
Pri gradnji ceste v Vladivostoku na daljnem vzhodu Rusije so delavci odkrili 495 okostij in 3,5 tone kosti, ki pripadajo žrtvam stalini-stič nih čistk.
Petek, 16. julija
Državni zbor je potrdil Darjo Radič za novo ministrico za gospodarstvo. V nagovoru po imenovanju je Radičeva dejala, da bo naredila vse, da bo postalo gospodarstvo bolj konkurenčno.
DZ je za novo ministrico za
gospodarstvo potrdil Darjo Radie.
Ker se socialnim partnerjem ni uspelo dogovoriti o dolžini pokojninske dobe in obdobju za izračun pokojnine, so sklenili, da bodo prihodnjo sredo znova sedli za skupno mizo.
Venezuela je na posvetovanje v Caracas poklicala veleposlanika iz Kolumbije; ta je obtožila sosede, da na venezuelskem ozemlju tole-rirajo levičarska gverilska taborišča.
Višje sodišče v Londonu je odločilo, da mora eden najzloglasnej-ših britanskih množičnih morilcev Peter Sutcliffe (Razparač) do konca življenja ostati v zaporu.
Obisk nemške kanclerke Angele Merkel na Kitajskem je minil v znamenju sklenitve za več milijard dolarjev poslov.
V požaru v hotelu v severnoiraš-kem mestu Sulajmanija je umrlo
bo začelo postopek za oceno ustavnosti dela zakona o državnem tožilstvu, ki se nanaša na obvezna navodila za uporabo državnotožilskega reda.
Poslanci so preložili razpravo o pred lo gu zako na o zdravstveni dejavnosti na jesen. Zakon o letalstvu je bil plebiscitarno sprejet, v nadaljnjo obravnavo pa so poslali
V Grčiji so (spet) stavkali.
29 ljudi, med njimi tudi tujci, 22 pa je ranjenih.
Sobota, 17. julija
Joško Joras je še stavkal. »Kako pa naj se človek počuti v takšni situaciji,« je dejal in vztrajal pri izvršitvi sklepa piranskega sodišča.
Topli dnevi so številne spodbudili, da so se odpravili na počitni-
Ponedeljek, 19. julija
Joško Joras je vztrajal pri gladovni stavki.
ce, zaradi česar je bila sobota na cestah v znamenju gostega prometa in zastojev.
Zunanji ministri Ovseja so na zasedanju v Almatyju dosegli soglasje, da v Kirgiziji s policijsko misijo in mednarodno preiskavo krvavih nemirov junija letos poskrbijo za ureditev razmer v državi.
Britanska turistična agencija Goldtrail je bankrotirala, zaradi česar se je okoli 16 tisoč britanskih turistov spraševalo, ali bodo morali prisilno ostati v Grčiji in Turčiji.
Na vseevropski paradi ponosa v Varšavi se je zbralo nekaj tisoč gejev in lezbijk, ki so zahtevali enakopravnost v družbi. Hkrati je poteka lo tudi pet protest nih sho dov skrajno desnih organizacij.
Iranska policija je aretirala 40 oseb, osumljenih sodelovanja pri četrtkovih samomorilskih napadih na jugovzhodu Irana, v katerih je življenje izgubilo 27 ljudi.
Muslimani po vsej Indoneziji so med petkovo molitvijo izvedeli, da so do zdaj molili proti Vzhodni Afriki in ne proti Meki, kot zahteva islam.
Nedelja, 18. julija
Hrvaški predsednik Josipovič in njegov srbski kolega Tadič sta se v Beogradu zavzela za okrepitev sodelovanja med Zagrebom in Beogradom ter za reševanje odprtih vprašanj med državama.
S svoj im odstopom j e nov udarec nemški kanclerki Angeli Merkel zadal hamburški župan Ole von Beust. To je bil že šesti odstop funkcionarja in člana Krščanskodemo-kratske stranke v zadnjih desetih mesecih.
Prvi temnopolti predsednik Južnoafriške republike Nelson Man-de-a j e dopolnil 92 let, svet pa j e ob tej priložnosti prvič praznoval mednarodni praznik v njegovo čast.
Poslušali smo, kako je prejšnji dan dež osvežil pregreto ozračje. Največ gaje padlo na Koroškem, kjer so gasilci iz nekaterih hiš morali črpati meteorno vodo, močnejše padavine pa so bile tudi v Prekmur-ju. Na Obali so nevihte poškodovale nekaj bark.
Ministrica za obrambo Ljubica Jelušič je odšla v Sankt Peterburg, da bi bila prisotna na slovesnosti ob splavitvi ladje, ki jo Slovenija prev-
Obnova pročelja ne bo poceni.
zema iz naslova klirinškega dolga.
Mediji so nas opo mni li, da bo odprava škode zaradi posledic študentskih demonstracij na poslopju DZ stala 86 tisoč evrov, škodo pa bodo v celoti krile zavarovalnice.
Izvedeli smo tudi, da se pripravlja reforma zakonov o cestnem prometu - enega bodo nadomestili štirje zakoni, med novostmi pa je ostrejša obravnava voznikov, ki vozijo pod vplivom alkohola.
Predstavniki novinarskih aktivov so Borutu Pahorju predstaili pripombe na razmere na področju medijev, ki jih bo vlada skušala upoštevati pri novi zakonodaji.
V Indiji je prišlo do nove železniške nesreče - v trčenju dveh vlakov na vzhodu države je umrlo najmanj 61 ljudi, še 165 je bilo ranjenih.
Torek, 20. julija
Karl Erjavec se je pohvall, da je DeSUS-u uspelo: t.. i. švicarska formula usklajevanja pokojnin, ki jo predvideva predlog pokojninske reforme, ne bo uveljavljena, saj so se tako na sestanku dogovorili predsedniki koalicijskih strank.
Nekateri mediji so poročali, da naj bi vlada zahtevala razrešitev generalnega direktorja TEŠ-a Uroša Rot-
Nemško kanclerko je v zadnjih desetih mesecih zapustil že šesti funkcionar.
V	noči na soboto so neznanci z rdečo barvo prelili dvojezično tablo, ki je bila po odločbi avstrijskega ustavnega sodišča postavljena šele v torek. Na koroški policiji so poskrbeli, da so tablo hitro očistili, hkrati pa so sprožili preiskavo o storilcu.
V	hudi prometni nesreči, ki se je v soboto zgodila v Albaniji, je umrlo 14 ljudi, 20 pa jih je bilo poškodovanih.
V ospredju je bilo dogajanje v TEŠ in ljudje v njej.
nika. Ta je pisal premierju Borutu Pahorju in se s tem odzval na pismo Janeza Kopača, v katerem je Kopač predstavil svoj pogled na vodenje postavitve TEŠ 6 in v katerem je Kopač Rotnika med drugim obtožil zavajanja. Rotnik je Kopačeve trditve seveda zavrnil.
Ljubljančani in tudi nekateri naokoli so se spraševali, ali bo stadion v Stožicah končan pravočasno. A tega ni vedel niti župan.
ICJ je odločil: razglasitev neodvisnosti Kosova ni v skladu z mednarodnim pravom, a je ta odločitev legitimna zaradi genocida nad kosovskimi Albanci.
KOLONA
Malo po domače, malo na brzino
Nekoč sem zasledil definicijo lepote, ki mi je zaradi svoje preproste razlage najbližja. Lepoto doživljamo takrat, ko se vsa naša čutila odzivajo pozitivno. Portret Mone Lize bi potemtakem razstavljen v neurejenem, z neprijetnimi vonjavami nasičenem javnem stranišču izgubil na svoji lepoti. Prav tako bi neokrnjenost reke Soče, če bi njen pejsaž v ozadju dopolnjevala naprimer rafinerija nafte, izgubila na svoji estetski kredibilnosti. Veliki šef skoraj vseh zaznav je čutilo vida. Enaka hierarhija velja tudi za področje vizualnih komunikacij. S tem, da je na tem področju enakovreden partner lepote tudi uporabnost posamezne aplikacije. Da so estetski in funkcionalni parametri aplikacije učinkoviti, je potreben dolgotrajen proces. Pa tukaj ne gre zgolj za merilo časa. Včasih je panika celo dobrodošla. Gre predvsem za to, da potuje aplikacija skozi vse faze procesa disciplinirano, deloma tudi spontano ter z eliminiranjem nepotrebnih priveskov. Vmes projekt zapolnjuje še kup brain-stormingov, konzultacij z naročnikom, preverbe konkurence in produktivnega ustvarjanja, dokler opomnik ne naznani roka za oddajo. Takrat gredo aplikacije v eter.
Učinkovitost posamezne aplikacije v praksi lahko gre v primerih, kadar se ne držimo nepisanih pravil igre, pogosto v popolnoma napačni smeri od želene. In takšne odmike lahko v naši dolini ob kančku pozornosti že dolgo srečujemo skoraj na vsakem koraku. Pred kratkim sta se v Šoštanju odvijali predstavi Ane Desetnice. Uličnega gledališča, ki ima že dolgoletno tradicijo. In pohvalno je, da so si za eno izmed destinacij predstavitve ulične kulture izbrali tudi našo dolino. Ko sem v nabiralniku našel letak z informacijami o predstavi, me je zadelo naravnost v srce. Neugleden kos krivo odrezanega papirja, oblikovan brez kančka domišljije, z množico stilskih napak in brezdušno črkovno tipografijo. Najprej sem mislil, da gre za kakšno razprodajno akcijo poliestrskih nogavic za vroče poletje. Preberem vsebino. Le-ta me obvešča, da se približuje dogodek Ane Desetnice. In takšen način obveščanja je posredovan iz strani zavoda, katerega glavna naloga je osveščanje in spodbujanje razvoja lokalne kulture. Ok, sem si rekel. Je pač zmanjkalo časa in je nekdo nekaj na horuk skupaj zmetal. Čez nekaj dni pa zagledam še obcestne panoje, ki sporočajo, da je festival pred vrati. To je bila kaplja čez rob dobrega okusa. Poleg vsebine bi panoji morali izžarevati tudi kulturo podajanja informacij. Če ga niste videli, bolje za vas. Žal pa ni osamljen primer. Če si želite ogledati pestro paleto tovrstnih obrtniških izdelkov, so na voljo v obliki for-ma-viv na vseh pomembnih »oglaševalskih« križiščih v naši dolini. Najsi gre za vaško veselico, športni dogodek ali podelitev nekih pomembnih priznanj, vse ima enako identiteto. Da o vesoljnem odmiku glede na oblikovalske trende sploh ne govorim. Vsi enaki, vsi podobni. To žal na področju informiranja in oglaševanja, kjer se uspešni kreativci mečejo na zobe, da bi bili drugačni in bolj prepoznavni od konkurence, takšen koncept pač ne obrodi sadov. Če želite vabiti, naj vabilo jasno izraža namen dogodka, če pa k temu dodate še kanček inovativnosti in duhovitosti, je uspeh takorekoč zagotovljen.
Ko svetovno znani oblikovalec vizualnih komunikacij David Carson še ni vedel za svoj oblikovalski potencial, je užival življenje surferskega entuziasta. Njegovo surfanje na valovih je postalo tako prepoznavno, da ga je želel promovirati pod lastno blagovno znamko, za katero naj bi simbol oblikoval lokalni »kao« dizajner. Rezultat je bil totalna grafična katastrofa. Zato se je odločil, da bo simbol oblikoval sam. Ker je bil tako naročnik kot oblikovalec v eni osebi in se je v njemu prebudil kreativni talent, je bil rezultat optimum, ki so mu uspešno sledile ostale njegove stvaritve. Širša kritična populacija je prepoznala kvaliteto in odstopanje od kliše-jevski grafičnih prijemov. In povzpel se je med zvezde, ki soustvarjajo trende sodobnega oblikovanja in tipografije. Resničnost te zgodbe me navdaja z občutkom, da je čas, da tudi naša dolina s križišči vred zajaha valove.
Bojan Pavšek
OD TU IN TAM
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj
Tel. 03 898 49 70, www.kz-saleskadoJiiia.si
NOVO! NOVO!
SLADKOR, 25 kg
slQJar
Prodaja, servis, rezervni deli!
16,55 €
HRANA ZA MALE ŽIVALI!
-	BONAMI, BRIKETI ZA MUCE (tuna + zelenjava), 2 kg 3,50 €
-	HRANA ZA PTICE: RDEČE PROSO, 1 kg	1,20 €
-	HRANA ZA OKRASNE RIBE: SERA VIPAN, 100 ml	1,80 €
ŽAR PLINSKI ELP 410 Z NOGAMI	59,40 €
OGLJE LESNO, 3 kg	2,60 €
OLJE RASTLINSKO, 2 I	3.90 €
VELIKA IZBIRA KRMNIH DOSEVKOV!!! (krmna ogrščica, mnogocvetna ljulka,...)
Z vami in za vas!
VEGAM
informacijske tehnologije d.o.o,
:: BREZPLAČNI POSLOVNI
TELEFONSKI SISTEM :: KLICI GARANTIRANO CENEJŠI KOT PRI TELEKOMU
Informacije: 03 777 0077
22. 6. - 4.9.2010
www.seviqc-brezice .si
H>ujl|t|u/rj«** •
David van Ooijen & Paul Pleijsier (NL)
Haydnovi godalni kvarteti za duo kitar 19. stoletja Grad Velenje
ponedeljek, 26.7.10, 20:30
soorganizator: Festival Velenje cvetličar: PUP Velenje d.d.
20% popust za vse koncerte festivala Seviqc Brežice*
*Popustvelja ob predložitvi kupona. Popusti se ne seštevajo. Informacije in rezervacije: 01-2420812 ali info@k-ramovs.si, www.seviqc-brezice.si
V suhem vremenu bi bilo nujno močenje
Rušenje hladilnega stolpa Termoelektrarne Šoštanj minimalno vpliva na okolico - Rušitvena dela potekaj o od 6. do 22. ure
Milena Krstič - Planino
Šoštanj - Ker so dela pri rušenju hladilnega stolpa zaradi začetne zamude, ki jo je povzročilo rušenje ograje na zgornjem robu, upočasnila, so se v Šoštanju, po pridobitvi mnenj, pri čemer so sodelovali tudi občani in krajani, odločili, da bodo dela izvajali do 22. ure. V začetku so jih do 19. ure.
Enemu od najbolj zavzetih borcev za znosno okolje v Šoštanju, najbližjemu sosedu Termoelektrarne, kije kot občan tudi član koordinacijskega odbora v postopku rušitve in izgradnje bloka 6, Franc Druksu se taka odločitev zdi povsem na mestu, saj rušenje, vsaj doslej, za Šoštanjčane ni bilo posebej moteče. »Tudi za nas, ki živimo v neposredni bližini, ne. Bi bilo pa nuj no v suhem in vro čem vre me nu objekt oziroma teren močiti, da se ne bi prah širil v okolico. A to težavo se da hitro rešiti. Sam hrup

Frano Druks: »Pomembno je, da se majhne težave rešijo prej, preden postanejo velike.«
pa ni prob le ma ti čen,» pravi. » Zato smo tudi soglašali, da se čas rušenja podaljša.«
Vodstvo TEŠ predstavnike Občine Šoštanj in zainteresirane krajane o vsem sproti seznanja na koordinacijskem odboru. »Komunikacija je vzpostavljena v živo in o vseh odprtih vprašanjih se lahko sproti pogovarjamo. Če bo vsa štiri leta komuniciranje potekalo tako, se bomo gotovo izognili kakšnemi težavi, ki bi sicer nastala.«
Nekaj primerov, ki povzročajo med ljudmi rahlo nezadovoljstvo ali pa nekaj slabe volje, pa vseeno je. »Nastanejo, ko izvajalci dokaj neodgovorno parkirajo svoja vozila na pločnike. Ali pa, ko tovornjaki po eni cesti ne morejo peljati, pa zapeljejo po drugi enosmerni, v nasprotno smer ... Tega občani seveda niso veseli. Tudi zato je zelo pomembno, da se majhne težave rešijo prej, preden postanejo velike.«
f T	V 1	V • V • 1 • I	1*1	V • •
Vse vec brezicnih internetnih omrežij
E-točki na Paškem Kozj aku in v Cirkovcah že uspešno deluj eta - Razvoj brezžičnih omrežij omogoča, da do spleta brezplačno dostopamo v mestu in v manj poseljenih delih občine
Velenje, 16. julija - Mestna občina Velenje se aktivno vključuje v razvoj brezžičnih omrežij. S petimi wi-fi točkami v centru mesta je z brezplačno brezžično internetno povezavo pokrito celotno področje centra mesta Velenje (Titov trg, Cankarjeva cesta, od Delavskega kluba Velenje do Zdravstvenega doma Velenje) in območja, kjer dostop do širokopasovnega omrežja ni mogoč.
Pred nedavnim so vzpostavili tudi e-točki na Paškem Kozjaku in
v Cirkovcah, ki ju je financiralo Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije, kjer spodbujajo širitev omrežij na manj dostopnih in poseljenih delih države. Na MO Velenje pravijo, da bodo nadaljevali zagotavljanje sodobne informacijske infrastrukture vsem občanom, tudi tistim, ki živijo v najbolj geografsko deprivi-legiranih območjih občine.
Brezžično internetno omrežje je
dobra osnova tudi za informacijske projekte, kijih razvijajo v Mestni občini Velenje, teh pa je kar nekaj. Za projekte vseživljenjske-ga učenja e-mesto, turistični elektronski vodič, sistem označevanja in usmerjanja v mestu z e-video podporo nameravajo pridobiti evropska sredstva za razvoj e-stori-tev ter e-vsebin. Želijo, da bi razvoj brezžičnega omrežja mestu dal nov informacijski zagon, še posebej pri uporabi in razvoju novih mobilnih informacijskih tehnolo-
gij. Brezplačno internetno omrežje je na voljo vsem, prebivalcem in obiskoval cem.
Sicer pa se je MO Velenje projekta e-mesto lotila že leta 2001. V sklopu projekta so pričeli predvajati seje mestnega sveta v živo po spletu, uvedli so tudi orodja e-de-mokracije, ki omogoča komuniciranje in opravljanje upravnih postopkov preko svetovnega spleta.
■ bš
Darujejo kri - rešujejo življenja
Obočno združenje Rdečega križa Velenje letno organizira 21 krvodaj alskih akcij - pretekli teden so v dveh dneh zbrali 607 odmerkov krvi
Letos mineva 65 let, odkar so v Ljubljani hranili prvi odmerek krvi za prvo pomoč. Od takrat so na Slovenskem odvzeli štiri milijone odmerkov in tako zbrali milijon in pol litrov krvi, kije rešila marsikatero življenje. Vsako leto kri daruje sto tisoč ljudi, zaradi česar je Slovenija ena redkih držav v svetu, ki pridobi dovolj krvi za prvo pomoč od svojih prebivalcev. Predsednik območnega združenja Rdeči križ Velenje Jože Kožar je povedal, da letno organizirajo 21 krvodajalskih akcij: »Uspešnost krvodajalstva merimo s številom odvzemov na število prebivalcev. Tako v državnem merilu kri daruje pet odstotkov prebivalstva. V Velenju smo lani zbrali 4.835 odmerkov, kar pomeni, da smo z enajstimi odstotki več kot dvakrat presegli povprečje. Že vrsto let smo krepko v slovenskem vrhu.« V četrtek so na krvodajalski akciji dosegli nov dnevni rekord, saj so zbrali 370 odmerkov, kar je v zadnjih treh letih največ. Zanimiv in ponos zbujajoč podatek je, da kar 85 odstotkov zaposlenih v Premogovniku Velenje daruje kri. To uvršča pod-
jetje na tem območju v svetovni vrh. Med darovalci je več moških, saj ženske lahko kri darujejo vsake štiri mesece. Zaradi slabega zdravstvenega stanja na vsaki akciji zavrnejo približno deset odstotkov obiskovalcev. Vročina ta odstotek še poveča. V polet nih mese cih morajo darovalci na odvzem priti še posebej dobro pripravljeni in podkrepljeni. Ker je za telo odvzem velike količine krvi stres, morajo biti spočiti, po odvzemu pa še kakšno minu to pose deti, pre den se odpravijo nazaj na son ce.
Jože Šteharnik kri daruje trikrat na leto: »Vedno darujem kri. Tako se bolje počutim. To počnem s humanitarnim namenom že devet let. Darovalci imamo dva dni dopusta, tako da tudi to nekaj pomeni.«
Tomaž Potočnik kri daruje že dvajset let: »To je zame humanitarna gesta. Tudi sam sem že bil deležen prejema tuje krvi. Veliko
slišimo o pomanjkanju krvi, zato jo rade volje redno darujem. Nikoli ne veš, kdo jo bo potreboval.
Sem samoza-poslen in zaradi darovanja nimam prostih dni. Ta interes pri meni ni prisoten.«
Miran Puc pa krvi ne daruje redno: »Zelo poredko darujem kri. Danes jo drugič v življenju. Prišel sem, ker sem slišal, da
je pomanjkanje krvi in sem si mislil, bom pa šel. Daroval bom iz čisto humanitarnih razlogov.«
Rolando Kali-garo kri daruje redno že okrog deset let:
»Darujem, ker želim pomagati. Mogoče bom tudi jaz kdaj potreboval kri, nikoli ne veš. Zato pa upam, da bo vedno na zalogi. Zelo pomembno se mi zdi, da Rdeči križ to redno prireja. Kot darovalec imam en prosti dan, tako da krvi ne darujem zaradi dopusta.«
Željko Voglar kri daruje od svojega osemnajstega leta: »Danes sem kri daroval že 72-ič. Kri darujem, ker želim pomagati poškodovanim in bolnim, pa tudi iz navade. Ustreza mi, da mi odvzamejo kri trikrat letno. Po drugi strani pa je to neka humana gesta.
Prosti dnevi mi pri tem ne pomenijo kaj dosti. Ko bom v pokoju, bom tudi daroval.«
■ tf
naslov za
ospeSoo reklamo!
89817 58
»asias
Labirint, ki bo imel več vsebin
Prenova nekdanjih prostorov Doma učencev j e končana - V njih je 45 stanovanj, Mladinski hotel in novi prostori MC Velenje
Velenje, 19. junija - V petek, 9. junija, je bil pomemben dan za vse, ki čakajo na nove prostore v obnovljenem delu nekdanjega Doma učencev na Efenkovi 61. Lani avgusta začeta gradbena dela so bila ta dan končana, inšpektorji pa so stavbo, ki že na zunaj kaže prijetno novo podobo, dodobra pregledali. In tehnični pregled stavbe je bil uspešen, za kar se zagotovo lahko zahvalijo tudi izvajalcu del, podjetju Cigrad, ki ni imel prav veliko časa za obnovitvena dela, saj so jih končali v manj kot letu dni.
skega hotela. No, v času mojega obiska vse še niso bile opremljene, a le dan za tem so delo končali s pomočjo prostovoljcev, ki v Mladinskem centru radi priskočijo na pomoč. Navduši me tudi prostorna kuhinja, kjer si bodo lahko gostje hotela sami kuhali, nič manj pa novi prostori Mladinskega centra Velenje, sploh velika večnamenska dvorana, ki jo lahko hitro pre-gradijo v tri ločene prostore. Zaposleni v MC Velenje bodo že kmalu dobili odlične pogoje za delo, saj bo tu od septembra njihov novi dom. Dokončno se bodo v nove
Direktor MC-ja Marko Pritržnik in vodja Mladinskega hotela Velenje Metka Marinšek pred lepim pročeljem novih
prostorov.
Dva dni kasneje sem se v spremstvu direktorja Mladinskega centra (MC) Velenje Marka Pritržni-ka in vodje novega Mladinskega hotela Velenje Metke Marinšek po njej sprehodila tudi sama. Priznam, po ogledu notranjosti sem bila navdušena. Velenje res dobiva ne le lep Mla din ski hotel, ki so ga mno -gi težko čakali, ampak tudi nove prostore za delo Mladinskega centra Velenje in cel stolpič s kar 45 stanovanji.
Kdor seje kdaj sprehodil po nekdanjem domu učencev, ve, da je bil pravi labirint. Tega je arhitekt
pisarne preselili po končanem festivalu Kunigunda. Doslej so se stiska li v pro sto rih MC v Rde či dvo -rani, ki bodo še naprej njihovi, le vsebine bodo tam drugačne.
Denarja ni zmanjkalo
V novi pisarni direktorja MC, kjer je pohištvo že na svojem mestu, kon ča mo ogled. In čas je za pogovor. Marko Pritržnik najprej obudi potek investicije: »Začelo se je pred nekaj leti, ko je MO Vele-
Sobe v mladinskem hotelu so lepe. Sčasoma jih bodo tematsko uredili in pri tem k sodelovanju povabili tudi
gos te.
pre nove Uroš Rajter ohra nil, a sedaj, ko vse diši in sije v novih bar vah in mate ri a lih, ta deluje zanimivo. Vhodov v objekte bo več, saj bo tudi dejavnosti več. Sama sem v stavbo stopila na nekdanjem glavnem vhodu, ki je sedaj glavni vhod v Mla din ski hotel. Prvi pro -stor v njem pa je prostorna spre-jemnica, ki bo urejena tudi v prostor za druženje gostov. Že na prvem prehodu proti sobam so uredili računalniški kotiček. Za dostop do svetovnega spleta je že poskrbljeno. Potem me Marko in Metka vodita po hodnikih, kjer si ogledujem lepo opremljene sobe mladin-
nje odkupila stavbo od Ministrstva za šolstvo in šport z vizijo, da v njej uredijo vse to, kar ste danes videli. Čakali smo na razpis za dodelitev nepovratnih sredstev regionalnega sklada za razvoj, kije bil objavljen leta 2008. Naša prijava je bila uspešna, pridobili smo več kot polovico potrebnih sredstev. Sofinanceija sta Ministrstvo za šolstvo in šport ter MO Velenje. Investicijska vrednost projekta Mladinskega hotela in prostorov MC je bila ocenjena na lmilijon 390 tisoč evrov. Do te vred nos ti še nis mo prišli, zato bomo lahko nekaj sredstev namenili tudi za nakup opre-
me. Projekt smo uspešno pripeljali do konca, saj smo investicijo vodili iz MC Velenje. Zakjučujemo le še malenkosti, zagotovo pa smo zaposleni pridobili tudi veliko izkušenj v gradbeništvu.«
Mirne dejavnosti MC-ja
Ja, tako so z eno besedo poimenovali dejavnosti, ki jih bodo od septembra dalje izvajali v novih prostorih MC na Efenkovi 61. »To so popoldanske dejavnosti za mlade, dejavnosti dnevnega centra in številne nove možnosti, ki se nam odpirajo s temi prostori. Na evropske in državne razpise bomo prijavili številne projekte, predvsem v sklopu projektov Mladi v akciji, Evropa za državljane. Tako mla-din ski hotel kot naše pro sto re bomo polnili tudi s temi aktivnostmi. Letos oktobra bomo po uspešni prijavi izvedli mednarodno izmenjavo; mladi iz 5 evropskih držav bodo pri nas izdelovali električne kitare - od začetka do konca. Prijav je veliko, tudi s partnerji v projektu ni bilo težav,« nam pove naš gostitelj.
Med možnostmi, ki se odpirajo z novimi prostori, je tudi trženje različnih seminarjev. »Če bo udeležencev veliko, lahko odpremo celotno dvorano, lahko pa jo tudi razmejimo, kar velja tudi za popoldanske aktivnosti dela z mladimi, saj bodo lahko naenkrat ločeno delovale tri skupine.« Vsi trije prostori bodo opremljeni ne le z Wi-fi dostopi do interneta, ampak tudi projektorji, zato bodo lahko v teh prostorih izvajali tudi različne seminarje, kongrese. Računajo predvsem na organizatorje, kot so različna društva in združenja, ki nimajo toliko denarja, da bi najemali drage kongresne dvorane. In teh res ne manjka. Ugodni bodo tudi zato, ker bodo povezovali nočitve v Mladinskem hotelu z najemom pro sto rov MC.
Preprosto Mladinski hotel Vele nje
Metka Marinšek je Velenjčanka, ki že ima izkušnje z delom v mladinskem hotelu. »Ukradli« so jo iz enega od tovrstnih hotelov v Ljubljani. Ja, rada se je vrnila, delo ji predstavlja poseben izziv, saj bo treba vse postaviti na novo. »V teh dneh sodelujem pri opremljanju sob, sledim, kako se delo pred odprtjem hotela zaključuje. Ves čas dodajam predloge, saj imam nekajletne izkušnje v podobni dejavnosti. In moram reči, da se zelo veselim, da bo hotel kmalu sprejel prve goste.« To naj bi se zgodilo že ta konec tedna, na kar so bili pripravljeni že pred dnevi.
Zanima me, če se bo tudi uradno imenoval preprosto Mladinski hotel Velenje. »Ja, in to zato, ker
Za nočitev v velenjskem Mladinskem hotelu bo treba odšteti od 17 do 23 evrov za noč. Hrane gostom ne bodo pripravljali, lahko pa si jo sami. Kuhinja je velika in lepa.
je to edini tovrstni hotel v mestu. V njem je 58 ležišč v dvo- do šest-posteljnih sobah, ki so razdeljene v tri sklope. Tri dvoposteljne sobe imajo lastno kopalnico, ostale pa imajo skupne sanitarije. Hotel bo name njen mla dim in mla dim po
srcu, torej gostov ne bomo omejevali po letih starosti.«
Metka mi še pove, da bodo namestitve v njihovem hotelu najugodnejše vtem okolju, zato upa, da bo gostov ves čas veliko.
■ Bojana Špegel
Največja vrednost novih prostorov MC-ja, ki so povezani tudi s hotelom, bo tehnično sodobno opremljena večnamenska dvorana, ki jo lahko hitro spremenijo v tri ločene prostore. Veliko kuhinjo ob njih bodo uporabljali tudi za tečaje.
Tudi kolesarski hotel?
V okviru sofinanciranja Evropskega sklada za regionalni razvoj bo Slovenija v nekaj letih dobila 10 mladinskih hotelov, ki bodo povezani z delom Mladinskih centrov. Vsi bodo vključeni v mednarodno mrežo mladinskih hotelov - International Youth Hostel Federation - in močno povezani med sabo preko slovenske mreže mladinskih centrov MAMA. »V okviru te želimo ustanoviti sekcijo mladinskih hotelov, da se še tesneje povežemo in sodelujemo v turizmu. Ena od idej je povezava in registracija tovrstnih hote lov kot kole sarskih hotelov, saj so že zgrajeni in bodo mladinski centri na zelo zanimivih koncih t. i. tretje razvojne osi. Želimo si, da bi organizirali in uredili kolesarsko pot od severne do južne meje Slovenije, od mladinskega centra do mladinskega centra,« nam je povedal direktor MC Marko Prit ržnik.
Nekaj mla din skih hote lov so že odpr-i; prejšnji mesec v Celju, še prej v Brežicah. Oba sta dobro zaživela. Še letos ga bodo zgradili tudi v Slovenj Gradcu.
V stolpiču 45 stanovanj
Maks Arlič, predstojnik Urada za stanovanjska vprašanja na MO Velenje, nam je povedal, da tudi stolpič nekdanjega Doma učencev, ki so ga v celoti spremenili v stanovanja, ne bo dolgo prazen. »V tem stolpiču je iz bivših dijaških sob nastalo 45 stanovanjskih enot različne velikosti, od garsonjer do dve in pol sobnih v velikosti 60 m2. Nekaj stanovanj bomo zadržali za gostujoče profesorje na sedanjih in bodočih visokih šolah v Velenju, eno etažo in eno medetažo, kar je okoli 15 stanovanj, pa bomo namenili za dijaška in študentska stanovanja. Sobe bodo zelo lepo opremljene, imele bodo visok standard. Vsa preostala stanovanja bomo na MO Velenje razdelili kot službena in prosilcem iz letos spomladi oblikovane občinske
prednostne liste za neprofitna stanovanja.« Tisti, ki jih bodo dobili v najem, bodo podpisali
Maks Arlič: »Potrebe po dijaških in študentskih stanovanjih trenutno niso tako velike, da bi cel stolpič postal dijaški in študentski dom.«
pogodbo za nedoločen čas, ker jih bodo, če bodo potrebe po dijaških in študentskih sobah večje, kot so trenutno, preselili v druga neprofitna stanovanja. »Ker bomo teh v naslednjih letih zgradili večje število, to ne bo težko, najemniki pa so s tem, da bodo morda v stanovanju novega stolpiča na Efenkovi 61 le kratek čas, seznanjeni,« je dodal Arlič.
Kot smo še izvedeli, so skoraj 1 milijon evrov vredno obnovo stolpiča najprej nameravali v celoti nameniti za dijaške in študentske sobe ter stanovanja za gostujoče profesorje. A realno stanje je pokazalo, da tovrstnih potreb trenutno ni toliko, da bi za to namenili vseh 45 stanovanjskih enot. Če pa kdaj bodo - po odprtju Akademije za glasbo naj bi se stanje precej spremenilo - bodo na to pripravljeni in status stanovanj se bo hitro spremenil.
IZOBRAŽEVANJE
Pravljičnih sedem
Večina maturantov Gimnazij e Velenje j e letošnjo maturo uspešno prestala - Sedem j e kronanih z laskavim nazivom zlati maturant
Naporni gimnazijski časi še prehitro minejo. Od prvega šolskega dne pa do maturitetnega spričevala v rokah mine veliko učenja, stresa in negativnih ocen, pa tudi veliko odličnih rezultatov, druženja in zabave. Predvsem o slednjem vedo veliko povedati letošnji zlati maturantje. Med sedmimi sije počitnice že vzela najboljša maturantka z vsemi točkami v spričevalu Nina Jerončič, ki je na potepanju po Avstraliji. Tudi Jana Obšteter je najbrž že na lepšem. Seveda povsem zasluženo, saj je izgubila le eno točko. Ostali pa so vse do srede nestrpno pričakovali rezultate.
V sedmerici najboljših je čast maturantov rešil Matic Hudournik, saj je edinemu uspelo premagati konkurenco med dekleti. Zanje se že, odkar gimnazija stoji, govori, da so bolj pridne za učenje. Bo že držalo, glede na to, da seje Matic za vsak maturitetni predmet učil le kakšen dan. Študiral bo ekonomijo v Ljubljani, zato ga za točke, potrebne za vpis, ni skrbelo. Veliko točk na maturi si je želel le zato, da bi postal zlati maturant, kar mu je z dvema točkama manj od Nine Jerončič tudi uspelo. Matic je bil odličnjak v vseh pomenih besede. V vseh letih je dobil komaj kakšno štirico. Poleg ekonomije, ki ga najbolj veseli, ga zanimata tudi pravo in farmacija. »Moje mnenje je, da šolanje na velenjski gimnaziji ni preveč zahtevno. Meni ni delalo težav. Načeloma pa je zahtevno
kot na vsaki drugi gimnaziji,« je povedal Matic in dodal, da bo kar držalo, daje matura zrelostni izpit. »Kdor v gimnaziji vloži nekaj truda in se uči še za zaključne izpite, ne bi smel imeti prevelikih težav.«
svoje: »Ko pišeš, se zdi vse težje kot takrat, ko si sproščen.« Vpisala se je na program finančna matematika, zanimata pa jo tudi gradbeništvo in kemija. Živa je ob učenju našla čas tudi za obšolske dejavnosti. Vsa leta je sodelovala v pevskem zbo ru, udej stvova la se je v
pa naj sledijo namigu: »Nič se bati in samozavestno naprej.«
Na maturi je Petra Plantak igubi-la le tri točke. Za maturo se je učila med poukom, ko se je pripravljala na ure, učila pa se je tudi pred izpiti. »Ključ do uspeha je v sprotnem delu in za teste, kijih profesorji pripravljajo sproti. Pri pouku je potrebno veliko sodelovati in razmišljati. Najslabše je učenje na pamet,« je svojo formulo razkrivala Petra. Matura se ji je kljub temu zdela težja kot v prejšnjih letih. Odločila se je za študij ekonomije, čeprav jo je mikala tudi matematika. Nič čudnega, saj ji je na tekmovanju uspelo priti na državni nivo. Matura je po njenem mnenju le še en razlog za živčnost, ki nima pravega pomena. »Tisti, kijih
de.
Z rezultatom je zadovoljna tudi Tina Benko. »Čeprav sem imela dober občutek, kar se rezultatov tiče, si nisem mislila, da bom zlata maturantka. Na maturo se nisem posebej pripravljala, ker mi točke za nadaljnji študij ne pomenijo prav dosti, saj bom študirala glasbo,« je povedala Tina, ki še čaka na rezultate sprejemnega izpita iz flavte. Tudi med šolanjaem se ni nikoli posebej veliko učila, saj ni tip človeka, ki bi veliko sedel za knjigami. Tini je veliko prostega časa vzela flavta. Po pouku se je skoraj vse popoldne zadrževala v glasbeni šoli. Poleg tega pa je tudi uspešna plesalka. Zato ji za različne krožke na gimnaziji ni ostalo časa. Raje se je pripravljala na glasbena tekmovanja. Na letošnjem Državnem tekmovanju mladih glasbenikov
dila Tanja Petrin. Obiskovala je umetniško gimnazijo, vendar se za štu dij sli karstva na aka de miji ni odločila, saj meni, da je že sedaj veliko slikarjev brez službe. Namesto tega bo študirala geodezijo, ki ji je prav tako všeč. »Zlata matura mi pomeni več možnosti za uspešen sprejem na fakulteto. V primerjavi z drugimi se mi zdi, da sem se zelo malo učila. Določeni predmeti so bili kar zahtevni, predvsem se mi je zdel težak drugi del izpita iz slovenščine,« je povedala Tanja. Med šolanjem na gimnaziji se ni učila kaj več kot na osnovni šoli, a ji je vseeno uspelo vse urediti. »Mislim, da je matura večinoma 'piflarija' do zadnje sekunde. Imela sem tudi po pet izpitov v enem tednu in večino predmetov na višji ravni, tako da je bila matura zame precej stresna. Vsem, ki jih matura še čaka, svetujem, naj se sproti učijo za teste med poukom,« je
Sicer pa so se Maticu, ki je maturo sicer stresel iz rokava, izpiti zdeli težji kot pred leti (po pregledu starih pol).
Živa Petkovšek je bila ob podelitvi prijetno presenečena. V smehu, malo za šalo in malo zares, je povedala, da se je za maturo pripravljala štiri leta, pred samimi izpiti pa niti ne. »Tako ali tako je matura bolj podoba tega, kar smo delali vsa štiri leta. Po mojem se v zadnjem mesecu ne da nič narediti.« Tudi Živi se je glede na reševalne pole letošnja matura zdela nekoliko težja, čeprav tudi trema dela
različnih projektih, zadnji dve leti pa je vodila tudi dijaško skupnost. »Več ko imaš aktivnosti, bolj si uspešen. Pridobivaš več splošnega znanja, ki se ti na maturi obrestuje. Poleg učenja je pomembna tudi iznajdljivost,« je povedala in dodala, »vse se da, če se hoče, le volja je potrebna.« Živa je bila uspešna tekmovalka za Cankarjevo priznanje, na katerem je trikrat dosegla srebro. Dobro pa ji je šlo tudi na tekmovanjih iz razvedrilne matematike. Vsi, kijih matura še čaka,
matura še čaka, naj se ne sekirajo preveč. Škoda je energije in živcev. Konec koncev rezultati niso tako zelo pomembni.« Seveda se Petra zaveda, da so točke pomemb ne za vpis. Sama se je pripravila tudi na nižji rezultat in povedala, da bi bila razočarana, če ne bi bila sprejeta na fakulteto. Med šolanjem na gimnaziji se je Petra ukvarjala s pro-stovoljstvom, pisala pa je tudi članke v tujih jezikih za glasilo Explo-
Tina Benko
Slovenije je dosegla srebrno priznanje, v življenju pa se vsekakor želi ukvarjati z umetnostjo. »Preberite knjige za slovenščino čim prej in ne zganjajte prevelike panike, saj se na koncu vse dobro izteče. Je naporno, vendar pritisk je potrebno vzdržati,« mlajšim kolegom še svetuje Tina.
Svojim sanjam pa v celoti ni sle-
Tanja Petrin
povedala Tanja in dodala, da skrivnost zlatih maturantov ni v učenju po nekaj ura na dan, ampak vestnem pripravljanju za sprotno preverjanje znanja. Tako je pred maturo potrebno le še ponoviti že nau-če no.
■ tf
Vezi, stkane v srednji šoli, so večne
Uspešnim maturantom in maturantkam so podelili maturitetna spričevala - S profesorj i in starši so delili veselje in obžalovanje, ker j e čas srednje šole preteklost
Velenje, 14. julija - »Dragi maturanti in maturantke. Ostanite iskalci sreče, vendar je ne iščite zunaj sebe, v gmotnih dobrinah, naslovih, slavi, oblasti nad ljudmi. Išči-
lepote, v ljubezni, možnosti, da jo dajete in sprejemate.« S temi besedami se je od izjemno uspešne generacije svojih dijakov poslovil ravnatelj velenjske gimnazije Raj-
nih staršev, profesorjev, maturantov in maturantk, ki so prav ta dan dobili rezultate junijskega roka mature. Ti so - to ve vsak, za katerega je izkušnja opravljanja
S slavnostno podelitvijo maturitetnih spričeval se je čisto zares končalo srednješolsko obdobje za 118 uspešnih dijakov in dijakinj velenjske gimnazije.
te jo predvsem v sebi, v sposobnosti, da venomer bogatite svojo osebnost. Čustveno in umsko. Iščite jo v ustvarjalnosti, doživljanju
mund Valcl na svečani podelitvi maturitetnih spričeval. Dvorana velenjskega doma kulture je bila prejšnjo sredo zvečer polna ponos-
zrelostnega izpita že za njim - ta dan zagotovo lažje zadihali. Edino, kar nekatere od njih v teh dneh še skrbi, je, ali bodo spreje-
ti na želeno fakulteto, kar bodo izvedeli še pred koncem meseca julija.
Nasmejane maturante in maturantke je ravnatelj zelo pohvalil. Ni skrival ponosa nad njihovim letošnjim uspehom na maturi. Naj spomnimo, da je bil učni uspeh 118 dijakov velenjske gimnazije na maturi kar 95 %, na ravni države pa je ta bil 91,1 %. Še posebej je pohvalil zlate maturante. Med njimi je Nina Jerončič ena od 18 slo-
"Srečo iščite predvsem v sebi, v sposobnosti, da venomer bogatite svojo osebnost"
Nov šolski koledar
Počitnice so se šele dobro začele, na Šolskem centru Velenje pa so že pripravili koledar za novo šolsko leto, ki se bo začelo v sredo, 1. septembra, in bo trajalo do petka 24. junija. Jesenske počitnice bodo med 25. in 30. oktobrom, novoletne pa med 27. in 31. decembrom. 24. januarja bodo sklenili prvo ocenjevalno obdobje, 11. in 12. februarja pa pripravili informativne dneve. Zimske počitnice bodo od 21. do 25. februarja, odslej za vse slovenske otroke v istem terminu. Dijaki bodo imeli še prvomajske počitnice, in sicer med 28. in 30. aprilom. Dijaki zaključnih letnikov bodo imeli zaključek drugega ocenjevalnega obdobja 23. maja, vsi ostali pa 23. junija. Dijaki bodo imeli tudi dve delovni soboti in sicer 13. novembra (zato bodo prosti 7. februarja pred dnevom kulture) in 4. maja (prosti bodo 26.aprila).
imajo omejitev in sprejemajo najboljše devetošolce.
Preden je Rajmund Valcl vsakemu od maturantov in maturantk stisnil roko in izročil maturitetno spričevalo, jim je povedal: »Nek srečen slučaj je pred štirimi leti združil naše poti; drug drugemu smo vstopili v življenje. Skupaj smo prehodili ta kratek, a pomem-
venskih maturantov in maturantk, ki so letos dosegli vse točke na maturi, za svoj uspeh pa je izvedela na počitnicah v Avstraliji. To je res izjemen uspeh. Poleg tega so na gimnaziji ponosni, ker je kar 8 dijakov na maturi doseglo maksimalno število točk pri izpitu iz maternega jezika (kar je redkost). Ravnatelj poudarja, da je uspeh toliko večji, ker je velenjska gimnazija šola brez omejitve vpisa, rezultati na maturi pa so zelo primerljivi z rezultati gimnazij, ki
Jesenska matura
25. avgusta se bo začel jesenski del mature 2010. Poleg šestih dijakov velenjske gimnazije bodo takrat maturo ponovno opravljali tisti, ki te zaradi popravnih izpitov niso opravljali v junijskem roku. Na splošni gimnaziji so to bili 4, v športnem oddelku 2 in umetniškem 3 dijaki in dijakinje. Na popravnih izpitih so bili uspešni, zato jim želimo dober uspeh tudi na maturi.
ben čas srednje šole, ki nas je vse neizbrisno zaznamoval za vedno. Obogatili smo drug drugega, ostali bomo povezani do konca. Na poti življenja srečujemo mnoge ljudi. Večina gre mimo neopazno, vezi pa, ki se stkejo v srednji šoli, so nepozabne. Negujmo jih, vedno jim dodajajmo samo srečo in delimo jo z drugimi, tako kot si danes delimo ta večer,« je še poudaril ravnatelj, preden je vsakemu od njih stisnil roko in izročil maturitetno spričevalo. Lep večer bo zagotovo mno gim ostal v večnem spominu, kot tudi gimnazijska leta, za katera mnogi celo življenje trdijo, da so bila najlepši del mladosti in večna vez z Velenjem. Tudi če jih življenjska pot po študiju zanese drugam.
■ Bojana Špegel
»nH:AS
Cantemus in Popseslish v Dalmaciji
Tudi slovenske skupine in pevski zbori mojstri dalmatinskih viž
Kaštel, 15. junija - Drugi vikend v juniju je bil za Vokalno skupino Cantemus, ki jo vodi Velenjčan Matjaž Kač, in zbor Popseslish iz Žalca, delaven. Bili so namreč v Dalmaciji na 12. festivalu »Večeri dalmatinske pisme«, kamor Can-temus hodi že vrsto let. Letos so bili na festivalu, ki združuje klape, ki prepevajo zabavne melodije v kategorijah svetovnih evergreenov, dalmatinskih priredb in novih skladb, že sedmič.
Prijetno razpoloženje med klapami, na odru ob morju v Kaštel Kambelovcu pri Splitu, je navkljub svetovnemu prvenstvu v nogometu privabilo veliko poslušalcev. Prizorišče je bilo napolnjeno do zadnjega sedeža. V soboto, 10. julija, se je predstavilo 16 klap z novitetami (nove pesmi na dalmatinsko besedilo), prvo mesto je osvojila klapa Vokalisti Salone iz Solina, drugo je pripadlo klapi Kontrada iz Posedarja, tretje pa klapi Pasike iz Kostanja.
Vokalna skupina Cantemus je zapela pesem »I po danu i po noči«, ki jo je Matjaž Kač uglas-bil na besedilo domačinke Marine Čapalija. Nastop so dobro opravili, žal pa nagrade niso prejeli. Naslednji večer seje predstavilo 19 klap s priredbami dalmatinskih popevk. Zmagala je
Vokalna skupina Cantemus je bila letos na festivalu dalmatinskih pesmi že
sedmič. In tudi tokrat so navdušili.
domača klapa Cambi pred klapo Luka iz Ploč in klapo Tragos iz Trogira. Med vrhunskimi klapami in izvedbami so ob direktnem prenosu HTV uživali tudi poslušalci pred malimi zasloni. Cantemus seje predstavil s skladbo »Koko-lo«, ki jo je prav tako priredil Matjaž Kač. Med zasedanjem žirije in preštevanjem glasov pa je kot gost nastopila skupina Cantemus, ki je s svojim vrhunskim nastopom navdušila tako publiko kot prireditelje in stroko. Za zaključek nastopa pa se je pridružil še zbor Popseslish.
Zapeli so Gibonnijevo skladbo »Oprosti« ter Avsenikovo »Lepo je biti muzikant«. Občinstvo ni skrivalo navdušenja.
Zbor Popseslish, ki je letošnjo sezono posvetil dalmatinski pesmi, je čez dan izvedel pro-menadni koncert na plaži pri Trogirju, kjer je navdušil mnoge mimoidoče. S tem prijetnim delovnim izletom so pevci Cantemusa in zbora Popsesish zaključili pevsko sezono in odšli na zaslužene počitnice.
Ustvarjalno poletje na travniku
Otroci vsak torek uživaj o v ustvarj alnih delavnicah, ki so letos obarvane umetniško
Prejšnji torek so otroci v senci starih dreves na travniku ob domu kulture spoznavali svet
slikarstva. Odkrival jim ga je slikar Oskar Sovinc.
vi Velenje, 13. julija - Vroče poletje je v zadnjih dneh pokazalo vso svojo moč. Iskanje sence in hladu je zato najpogostejše opravilo v teh dneh. Če pa lahko to najdemo v naravi, sredi mesta, in se zraven še
zabavamo, je to zagotovo nekaj najlepšega. Vse to namreč ponujajo torkovi dnevi na travniku pri velenjskem domu kulture, ki je minuli torek privabilo veliko malih, ustvarjalnosti željnih otrok. Eni se
vračajo vsak teden, med njimi pa je tudi veliko novih obrazov, česar so organizatorji zelo veseli.
Andreja Zelenik, organizatorka prireditev v Festivalu Velenje, ki skrbi tudi za program torkovih poletij na
travniku, na katerih bodo lahko mladi vsak torek v juliju in avgustu raziskovali drobce kulturne ustvarjalnosti. Zato so k sodelovanju povabili tudi Šaleško zvezo kulturnih društev. Povedala nam je: »Letos smo se odločili, da bomo poletni raziskovalci kulture. Prvi torek smo raziskali svet lutk, potem smo se podali med slikarje, slikarsko obarvane skrivnosti, ki jih bomo spoznavali s pomočjo člana Društva Šaleških likovnikov Oskarja Sovinca. Otroci bodo spoznali risanje z ogljem, akvarel, ustvarjanje z olji na platnu ... Sicer pa vsak torek travnik zaživi med 10. in 12. uro. Ko je vročina najhujša, malo počivamo, ponovno pa se zberemo ob 16. uri in ustvarjamo vse do 20. ure.« Izvedeli smo še, da bodo v naslednjih tednih raziskovali ustvarjanje s papirjem, potem bodo na odru poskušali odpraviti tremo, nastopati, peti in plesati .
Slikar Oskar Sovinc se je dela z mladimi zelo veselil. Še preden je v torek dopoldne uspel postaviti slikarsko platno, nam je povedal: »Slikarji smo družabni ljudje, svoje znanje pa radi prenašamo na mlade. Res sem veselim današnjih delavnic, saj se bomo družili s čopiči, barvami, slikarskimi platni, kar je zame najlepše. To, kar ustvarijo otroci, ki so res polni domišljije, je zame vedno navdih. Starejši tega zagotovo ne zmoremo več.«
■ bš
Poletje v Galeriji Velenje
Vrata Galerij e so tudi to poletj e široko odprta za obiskovalce - Avgusta mala šola risanja za mlade od 10. do 15. leta
Velenje, 15, julija - Tik pred začetkom poletja, 17. junija, so v Galeriji Velenje odprli razstavo del Jožeta Marinča, akademskega slikarja iz Kostanjevice na Krki. Razstavo, ki so jo pripravili v sodelovanju z Galerijo Božidarja Jakca, si lahko ogledate vse do 21. avgusta. 26. avgusta pa bodo odprli vide-
o razstavo na temo Človek. Razstavo pripravlja Velenjčan Mladen Stropnik, mednarodno uveljavljen umetnik. Prav ta dan pa bodo odprli še razstavo Katje Zadravec in Denise Kokolj, nagrajenk lanske kolonije diplomantov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, ki je konec maja potekala v
Velenju.
Še pred tem pa pripravljajo Malo šolo risanja za otroke. Potekala bo od ponedeljka, 2. avgusta, do petka 6. avgusta, med 10. in 12. uro pred Galerijo Velenje in v njej. Otroci bodo najprej risali krajino in arhitekturo, in to v tehniki oglja in svinčnika, v drugem delu pa ustvarjali barvne krajine s pasteli in voščenkami. Šolo risanja bo vodil akademski slikar Denis Senegač-nik. Delavnice so primerne za otroke od 10. do 15. leta. Prijave za šolo risanja sprejemajo na tel.: 03/897 68 41 ali na galerijavele-nje@velenje.si. do zasedbe prostih mest. Delavnica bo izvedena ob prijavi najmanj 10 udeležencev.
V soboto, 14. avgusta, bodo v galeriji ob 10.30 gostili potujoči teater za otroke Teatro Papelito. Predstavil se bo s Strgalico. Škarje kar sproti izrezujejo vse, kar je potrebno za predstavo. Gre za igro oblik, kijih roke sestavljajo v zanimive animirane kreature. Izhodišče tega malega, popolnoma avtorskega potujočega teatra, je papir, material, ki ponuja neštete možnosti oblikovanja in meta-morfoz. Izrazito vizualni jezik metafor in simbolov povezuje z glasbo in zvoki - pripoveduje torej brez besed, kot neke vrste animirana slikanica ...
■ bš
KOLONA
Blue chip fantje polparhetov
Ves v nemoči sem nazadnje odkrival vzročno povezanost med naslednjima dogodkoma: službena pot sodelavca v tujini in kadrovski pretres v tej ali oni vladni službi ali kar v vladi. Kadarkoli namreč se je v zadnjem obdobju kolega podal v tujino, vedno smo mu imeli priložnost poročati o tem ali onem, ki da ga je zapustilo, je bil zapuščen, se ga je zapustilo, skratka - po sistemu od danes na jutri je na dan vzniknil požiralnik in nekdo je poniknil, najpogosteje kar s požiralnikom vred. Povezanosti seveda nisem mogel potrditi, žal pa fant potuje večkrat in pogostosti tovrstnega poročanja so pričela presedati.
Takšno politično kulturo, kot je doma pri nas, znajo uprizarjati domala vsa okolja. Izstopajoča v naših logih pa je vendarle drznost. Kako sicer okarakterizirati zadnje dogajanje ob odstopu gospodarskega ministra? Drzneje od tega, da se že dan po njegovem odhodu na rešetu najde eden največjih državnih investicijskih projektov, v Šoštanju, ne more biti. Stiska mora biti res velika, in očitno tudi je. Nedvomno gre za stisko denarja, v tej kolumni pa tudi za stisko načel, ki jo prva grabi za vrat. Naraščajoča moč strankokracije, ki v našem prostoru sobiva s parlamentarno demokracijo, je v teh dneh ponovno gost. Žal, žal bomo na tej točki trajnostne-je okoljsko naravni za nekaj časa stopili ob stran. Zdaj nam bo denar povedal, kako bo. Zdaj se bodo izkazali naši fantje in dekleta z naslovnic. Vsi, tako lokalni kot tudi širše. Izkazano bo minulo delo, saj kot povsod namreč tudi tu velja zakonitost premočrtnega razvoja. To, v kar si vlagal in kako, sta odvisni tako tvoja sedanjost kot prihodnost. Še vedno namreč velja stara modrost, da na prihodnost najlažje vplivaš tako, da sooblikuješ sedanjost. Kako so bili pri tem uspešni naši fantje, bo zatorej stvar dosedanjega dela. Želim jim zmage, priznam. Na točki razvoja dogodkov in stanja v družbi, bi bilo karkoli drugega neodgovorno. Ko ni bila prevzeta Gošnik-Rezmanova strategija in še desetletja prej EKK, zdajšnji pozivi ekoizletnikov ne predstavljamo realne osnove za nove politike. Kipa jo je tudi vredno sanjati. Ko sem ob robu kolumne o Mobilu razmišljal o pozitivni simboliki, ki da jo je zaznati v dolinski energetski prihodnosti, ter pred časom našim blue chip fantom domala že čestital za šoštanj-sko zgodbo, pa tokrat, priznam, živim v nelagodju. Kot bi obronke s Kozjakom, Kožljem, Smrekovcem nekdo čez noč pričel gnesti in mleti; in pričelo bi nastajati nekaj posavskemu hribovju položnega podobno.
Ker tem kolumnam pritiče nekaj kulturnega, tokrat nekaj o politični kulturi. Kot velja zgoraj omenjena premočrtnost in način vplivanja na prihodnost, tako velja tudi za svet politične kulture. Koliko priljubljenost nekdanjega gospodarstvenika ministra na lestvicah realnega sektorja šteje, je pomembno, pomembno pa je tudi njegovo sporočilo o priljubljenosti vrednot in načel, za katere se je javno zavzemal. Zdi se, kot da je bilo seme posejano. Ne glede na izid tokratnega spopada energetskih in strankarskih lobijev,je jasno, da je nova politika še vedno cenjena in želena. To, da zdaj ni izvedljiva, pa je v tem tednu tudi postalo jasno.
■ Aleš Ojsteršek
NLB namig
nlb®
Ali veste, da si mirnejši spanec lahko zagotovite tudi z najetjem sefa, v katerega varno shranite svoje dragocenosti in pomembne listine? Če se boste za najem odločili v času od 21. 6. do 31. 8. 2010, vam bo banka za enoletni najem novega sefa podarila kar 50% najemnine.
www.nlb.si/sefi
nikoli sami
107,8:
107,8 MHz
taonjsko ido cas©pdsdai
Tina letos spoznava šport
Glasbene novičke
Že tretje poletje zapored se nam je v uredništvu pridružila Tina Felicijan, ki se, če smo čisto iskreni, z nami in vami druži celo leto. Za radijsko oddajo Frekvenca mladih, ki jo ustvarjajo prostovoljci iz velenjskega Mladinskega centra (MC), vsak teden poskrbi, da pregleda tekste in teme, ki so jih pripravili. »Tudi to, da na oddajo pridejo pravočasno, je moja skrb,« pove in se nasmeje. Ja, prostovoljstvo ji je od nekdaj blizu. Kot tudi pisanje. Zato je tudi urednica tedenskega spletnega časopisa Kunigunda info, ki ga izdaja MC. »Žal mi je, da tisti, ki prihajajo v MC, niso bolj angažirani. Želim si, da bi tudi sami kaj napisali, zato bom avgusta vodila študijski krožek novinarstva v sklopu projekta Kult--kreativis. Upam, da bom vsaj koga navdušila, da začne pisati,« mi razloži, preden se vrneva k njenemu delu v naši redakciji.
Ko je pri nas počitniško delo opravlja la prvič,
je bila še gimnazijka. Odločitev, da bo novinarka, je bila takrat že dokončna. Sedaj je končala drugi letnik novinarstva in prvi letnik mednarodnih odnosov na FDV. Teoretičnih znanj ima seveda več. Pa ta držijo v lokalnem novinarstvu? »Ugotavljam, da niti ne. Ravno letos smo začeli pisati
portrete in spoznavati malo težje novinarske zvrsti. Po pogovoru z urednikom sem ugotovila, da teorija v praksi ne drži vedno. In to je dobra izkušnja.« Čeprav lokalno novinarstvo mimogrede označi kot lažje, ker je manj možnosti, da se komu resno zameriš, doda, da ji je »res fajn«. Sploh, ker si želi po končanem študiju poskusiti tudi »v težji politiki«, na kakšnem dopisništvu v tujini. Najbolj pa jo mikajo krizna območja. »Z delom za Naš čas in Radio Velenje spoznavam vsa področja novinarskega dela; danes kulturo, jutri šport. No, za šport sem letos zadolžena prvič. Trema pred prvim intervjujem je bila velika, saj sem mi je zde lo, da šport ne ga besednjaka in dogajanja ne poznam dovolj. A sem strah že izgubila, sploh ni tako težko. Treba se je znaj ti, pa gre. Tudi, ko
»Lokalno novinarstvo mi daje možnost, da spoznam vsa področja in žanre. Nekoč pa si želim delati kot dopisnica. Najbolj me mikajo krizna žarišča.«
'pokrivam' dogodke, ki sem jih že prejšnja leta, mi je izziv, da v njih najdem kaj novega, da jih »obdelam« z drugega zornega kota,« še doda simpatična Tina, ki prizna, daje zelo navezana na Velenje. »Komaj čakam, da uidem iz Ljubljane, čeprav mi je mestni utrip všeč. Mentaliteta ljudi pa ne. Tukaj imam zelo dobre prijatelje. Zato se tako rada vračam domov.«
■ bš
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	ALEN VOGRINEC VESEL -BERAČ
2.	OLIVER DRAGOJEVIČ -JUBAVI MALA
3.	DR. ALBAN VS SASH - HELLO SOUTH AFRICA
je že zahvalil, kljub temu pa pravi, da dosežku še vedno ne more verjeti. O mladem zvezdniku bomo še zagotovo veliko slišali.
Elvis Jackson žanjejo uspehe tudi v tujini
Daje skupina Elvis Jackson zelo uspešna tudi v tujini, priča dejstvo, da so pred kratkim nastopili na treh različnih festivalih v različnih državah. Kot eni glavnih nastopajočih so v začetku meseca nastopili na Urbanem festivalu v Osije-
The Greatest Hits 1990-2010«. Album bo na policah od 11. oktobra, na njem pa bo »kraljevalo« kar 39 skladb. Med njimi bo tudi single »Shame«, ki ga je Robbie sou-stvaril z bivšim kolegom iz skupine Take That Garyjem Barlowom. To leto pa lahko pričakujemo tudi ponovno združitev prej omenjene zasedbe - skupina naj bi se namreč za kratek čas ponovno združila, izdala album ter vse skupaj zaključila z veliko turnejo po Evropi, ki naj bi trajala do konca poletja 2011. Očitno se nam obeta še veliko glasbe nih pre se ne čenj.
Skater ne bo
počival
Robbie Williams proslavlja 20-letnico glasbene kariere
Pevec Robbie Williams te dni proslavlja 20-letnico glasbene kariere, svoj izjemen uspeh pa bo okronal z zbirko uspešnic z naslovom »In And Out Of Consciousness -
Samcy in Katy, člana zasedbe Skater, to poletje ne bosta počivala, saj ju v teh mesecih čakajo številni nastopi, prav tako pa že kujeta načrte za prihajajoči album.
Potožila sta, da imata zasedene že prav vse vikende in da za morje letos sploh ne bo časa. Upata le, da bosta uspela za kak dan ali dva namočiti noge v morsko vodo, kaj več pa od »dopusta« ne pričakuje-
ta. Člana skupine Skater, ki sta pred kratkim oplemenitila svojo glasbeno pot tudi s sodelovanjem z Ansamblom bratov Gašperič, pravita, da imata poleg nastopov ogromno dela tudi v studiu, saj s sodelavci glasbeniki pripravljajo peti album, ki naj bi po napovedih izšel jeseni.
Justin Bieber premagal Lady Gaga
Vide o » Bad Roman ce«, ki ga je s svojo ekipo posnela Lady Gaga, je s svojimi 247 milijoni ogledov na spletni strani YouTube dolgo časa veljal za posnetek z največ ogledi. Zdaj pa ni več tako. Prehitel jo je namreč najstniški zvezdnik ter lomilec pubertetniških src Justin Bieber, ki je z videospotom »Baby« k ogledu pozval kar 248 milijonov ljudi, številka pa še vedno hitro raste.
Bieber je nad uspehom neverjetno presenečen, saj tega še zdaleč ni pričakoval. Svojim oboževalcem se
I----—— ■ n
_ LESTVICA DOMAČE MMBE _
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Ans. Naveza - Zjutraj
2.	Ans. Vihar - Ne primerjaj me z njo
3.	Ans. Petra Finka - Nikdar me ne boš poljubil
4.	Polka Punce - Dekliščina
5.	Ans. Napev - Fuzbal polka
6.	Krajcarji - Četudi majhni smo
7.	Okrogli Muzikanti - Zgodba poštenjaka
8.	Kranjci - Zibljejo se Karavanke
9.	Ans. Dinamika - Od sreče po svoje
^... več na: www.radiovelenje.com j
ku na Hrvaškem, kasneje so osvojili občinstvo na Music festivalu v čeških Prestenicah, za popoln zaključek pa so pred kratkim nastopili še na velikem odru festivala EXIT, kjer jih je pričakalo zavidljivo število oboževalcev iz celotnega področja nekdanje Jugoslavije in Evropske unije. Nadebudno slovensko zasedbo je občinstvo nagradilo z bučnim aplavzom, bili pa so deležni tudi velike pozornosti medijev. Glede na to, da so prejeli ogromno pohval celo od organizatorjev, ni dvoma, da bo njihovo ime še dolgo odmevalo po naših in tujih koncih sveta.
»Z izdajanjem sin glov sem končal«
63-letna legenda glasbenega sveta Elton John je pred kratkim napovedal, da bo v prihodnosti objavljal le celotne albume brez singlov. Ob tem je sam potihoma priznal, da se stara in je takšen način dela primeren za njegova leta.
Postanit naročnik
s /
j ) v i i

lJ
nnil
Za naročnike kar 8 številk zastonj!
Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas.
Ne vabi le dostava na dom, ampak tudi nižja cena.
Plačilo celoletne naročnine vam prinaša kar devet številk zastonj. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval.
Izkoristite dobro ponudbo.
In kako se lahko naročite na Naš čas?
Reginald Dwight, kot je njegovo pravo ime, bo v začetku prihodnjega meseca izdal kar dvojni koncertni album »At The Verona Arena«, na katerem bodo številni poznani hiti, kot so Sad Songs, Your Song in podobne. Prav tako bo po štirih letih ponovno objavil nov studijski album, na katerem bodo gostovali številni legendarni glasbeniki, med njima tudi Neil Young in Brian Wilson (Beach Boys).
107,8 iLjgg
Radio Velenje
Pokličite 03/89817 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje.
»Ob praznovanju 80. obletnice so predsednika Bogdana Lampreta zadolžili tudi za odpiranje slavnostne steklenice. To mu je še šlo, pri nalivanju pa je preveč pogledoval naokoli - da se slučajno ne bi zgodilo kaj, česar ne bi vedel. In glej ga, kjer šef gleda stran, vajeti hitro prevzamejo ženske. Gasilke so rekle, da je predsednik dober samo za odpiranje, in so same napolnile kozarce.«
Koncert za štirinožce
Zakonca Lou Reed in Laurie Anderson iz Avstralije bosta prihodnji mesec na festivalu Vivid Live v Sydneyu izvedla koncert, ki bo namenjen izključno štirinožnim prijateljem. Koncert Music For Dogs bo prvi tovrstni koncert za pse, med katerim pa bodo morali
Kriv je mobilni operater!
Neka Kanadčanka je prepričana, da je za razkritje njene nezvestobe odgovoren mobilni oprater, kije mesečni račun naslovil na moža in zato od podjetja zdaj zahteva 580 tisoč ameriških dolarjev. 35-letna Gabriella Nagy mobilnemu operaterju očita vdor v zasebnost in krše-
imeti lastniki (gre za dvajsetminut no glasbeno točko) kosmatince na povodcu. Umetnica Laurie Anderson je povedala: »Psi nimajo kakšne posebne koncentracije, zato bova z Loujem izvedla krajši koncert. V resnici bi morali tudi za ljudi pripravljati le dvajsetminutne koncerte, ker bi potem lahko precej bolj zbrano poslušali.« Reed in Andersonova bosta v repertoar vključila glasbo, ki jo obožuje njuna psička Lillabella. Pasja glasba je ritmična, v njej je veliko petja, skladbe pa se zaključijo na pom-pozen način. Ljudje te glasbe ne bodo mogli slišati, zato pa bodo lahko opazovali spremembe na monitorju in vedenje svojih pasjih ljub ljen čkov. Vstop na dogo dek bo prost.
nje pogodbe. Kot trdi, je od podjetja zahtevala, da mesečne račune za uporabo mobilnega telefona naslovijo nanjo, podjetje pa je račun skupaj s tistimi za televizijo, splet in stacionarni telefon naslovilo na moža. Možje tako na računu videl številko, ki jo je žena zelo pogosto klicala. Poklical je številko in dobil nekega moškega, ki je priznal, da je imel razmerje z njegovo ženo. »Afero sem končala in vse se je razkrilo brez moje vednosti,« je dejala razjarjena Gabriella in podjetju očitala, daje odgovorno za njeno ločitev in »ogrozitev zasebenga življenja!, za kar zdaj zahteva odškodnino.
Ko gre na počitnice medvedek
Če imate preveč denarja, je tukaj ideja za vas: odslej lahko potujejo tudi plišasti medvedki. Neka finska potovalna agencija namreč vabi starše, da otrokovega najljubšega plišastega prijatelja pošljejo na prav posebno potovanje. Za ogled severne Finske in obisk Božička je treba odšteti do 170 evrov. Opozarjajo le, da ljudem udeležba na potovanju ni dovoljena. Za
standardno potovanje plišastega medvedka je treba odšteti 110 evrov, vključuje pa bivanje v hotelu v mestu Rovaniemi in ogled največjih mestnih znamenitosti. Medvedek si bo med drugim ogledal knjižnico, mestno hišo in gledališče, ki jih je oblikoval priznani arhitekt Alvar Aalto in njegove stvaritve naj bi bile po mnenju agencije povšeči še tako izbirčnemu medvedku. Nato plišasta žival pot nadaljuje do severnega polarnega kroga in na koncu obišče tudi Božička. Če se otrok od svojega »pliškota« noče ločiti, vam pri agenciji priskrbijo drugega medvedka. Ste za?
Našli so Ta grdega
Prebivalci kanadskega kraja Kit-chenuhmaykoosib v provinci Onta-ri o so v tam kaj šnjem jeze ru Big
Traut našli nenavadno bitje. Poimenovali so ga kar »Ta grdi«. Nenavadno bitje, dolgo 30 centimetrov, je poraščeno z gosto dlako. Okoli 1200 prebivalcev mesta zdaj govori le še o njem. Bitje je iz vode pri-ne sel pes Sam, ki se je sprehajal ob jezeru s svojima lastnicama, tamkajšnjima medicinskima sestrama. »Žival je videti kot nekakšen križanec med vidro in rakunom. Vsi smo nestrpni, saj bi radi izvedeli, za kakšno žival gre,« je povedal prvi mož krajevne policije Danny Morris in dodal, da je bilo bitje mrtvo, še preden ga je pes potegnil na breg. Nekateri staroselci so prepričani, da gre za neke vrste mitološko bitje, ki naj bi ga videvali že pred mnogimi leti. »Morda je to potomec pošasti iz Montauka, ki so jo leta 2008 našli na Long Islandu in še vedno niso odkrli, za kakšno bitje gre,« je še ocenil tamkajšnji mož postave. No, neki zoolog pa ima preprostejši odgovor: meni, da gre le za za razkrajajoče-ga se oposuma.
Kdo bi tiramisu?
Če ste ljubitelji sladice tiramisu, vam bo všeč tudi tale novica: švicarski prostovoljci so pripravili največji tiramisu na svetu, kije tehtal 2,3 tone. S tem so Švici vrnili rekord, ki so ji ga lani odvzeli francoski slaščičarji. 155 prostovoljcev iz italijansko govorečega Porren-
truya na zahodu Švice je sladico pripravljalo 14 ur. Velikanski tiramisu s površino 50 kvadratnih metrov so izdelali iz 799 kilogramov mascarponeja, 6400 jajc, 350 litrov smetane, 189 kilogramov sladkorja, 300 litrov kave, 35 kilogramov kakava, 66 kilogramov likerja in 64 tisoč piškotov. Tiramisu je na koncu tehtal natančno 2310 kilogramov in 80 gramov.
Blok 6 bo! Blok 6 bo? Razlika je res majhna, vendar pomembna.
Utrjevanje znamke
Gorenje utrjuje svoje blagovno znamko. Tudi z drugimi blagovnimi znamkami. Kmalu še z
Spodkopavanje
Nekateri spet namigujejo, da bi morali, če želijo za vse življenjsko obdobje zagotoviti premog za nov šoštanjski blok, spodkopati tudi Šoštanj. Tako mislijo le taki, ki bi radi spodkopali blok 6.
»Revne« ceste
Mnoge naše ceste so res kot pravi reveži. Vse bolj so zakrpane.
Dvig
temperature
V	Nazarjah je bilo zadnje dni še bolj vroče kot marsikje drugod. Temperaturo je dvignila podražitev ogrevanja iz toplovodnega omrežja.
Zlata mladina
Spet se je pokazalo, da imamo zlato mladino. Kasneje se je veliko pokvari. Preveč sledijo odraslim.
Odvzem nedolžnosti
Grafitarji naj bi ob letošnji Kunigundi vzeli nedolžnost novemu podhodu. Kaj jih niso nekateri že prehiteli?!
Prekinitev dela
V	Gorenju so prekinili delo. Tokratna vest ne bo pretresla Slovenije. Šli so le na kolektivni dopust.
Ime pove vse
Križišče v Črnovi je po mnenju mnogih voznikov in drugih udeležencev vredno imena kraja, kjer je. Je prava črna točka.
Še bo vroče
Čisto za konec. Ne veselite se prehitro. Kljub občasnim osvežitvam bo pri nas še pošteno vroče.
NASI KRAJI IN LJUDJE
Cesta, ki je mehaniki niso veseli
Namenu so predali 1,5 kilometra dolg obnovljen odsek ceste Paka-Loke, ki j e veljala za najslabšo v velenjski občini - Sedaj obnova skoraj 7 kilometrov dolgega odseka ceste Trebeliško-Vinska Gora
Velenje, 16. julija - Minuli petek popoldne, v res vročem poletnem popoldnevu, so se krajani Pake, najbolj tisti iz zaselka Loke, veselili odprtja nove ceste Paka-Loke. Na obnovo so, kot so večkrat poudarili, res težko čakali. In morda se je prav zato na odprtju zbralo res veliko ljudi, pa četudi na skoraj 700 metrih nadmorske višine,
naši krajevni skupnosti, ampak kar na območju občine Velenje, je tudi prva, ki je prišla na vrsto za obnovo po tem, ko je občina podpisala 15-letno koncesijo za obnovo in vzdrževanje cest s podjetjem PUP. Cesta vodi v zaselek Loke, ki meji na KS Bevče in Vinsko Goro, pa tudi na občino Dobrna. Zaselek ni majhen, saj tu živi 250 ljudi, ker pa gre za hribovit zaselek, je le v majhnem delu gosteje poseljen, sicer pa so domačije raztresene. Moram reči, da takšne investicije v KS Paka še ni bilo, krajani ne morejo prehvaliti izvajalcev del.« Ob tem ni pozabil poudariti, da so krajani pomagali, kjer so lahko, in da so se še posebej izkazali upokojenci, ki so pomagali pripraviti
tudi odprtje ceste.
Preden sta Srečko Avberšek in velenjski podžupan ter poslanec v DZ Bojan Kontič skupaj z mladima krajanoma zaselka Loke prerezala otvoritveni trak, je Kontič v nagovoru zbra nim povedal, da gre za eno večjih investicij v letošnjem letu. »Nekateri so to cesto poimenovali sladkorna cesta, ker so mend v rezervoarjih delovnih strojev zjutraj našli nasut sladkor. To verjetno pomeni, da si nekateri niso želeli te ceste, a prepričan sem, da ste je krajani resnično veseli,« je med drugim povedal. Srečko Avberšek pa je v svojim nagovoru dodal: »Če kdo, potem te ceste zagotovo niso veseli mehaniki. Krajani Lok ste bili eni redkih, ki ste na svojih avto-
Jože Višnjar
kjer leži zaselek, svežine v času odprtja ni bilo čutiti. Tudi kulturni program so krajani pripravili sami, saj imajo v kraju zelo aktivna društva, ki sedaj, ko so dobili prostore v obnovljenem domu krajanov, delajo še bolj zagnano.
Pred sed nik KS Paka Srečko Avberšek je bil ta dan zelo vesel. »Po obnovi je ta cesta res odlično urejena in iskreno lahko povem, da smo krajani zelo zadovoljni. Ker je bila ta cesta najslabša ne le v
mobilih zaradi vsakodnevne vožnje po res luknjasti cesti menjavali končnike, roke in še kaj. Sedaj je tega konec.«
Krajan Jože Višnjar iz Lok nam je potrdil, da so v zaselku Loke cesto res težko čakali, in dodal: »Na obnovo ceste do naše doline smo čakali osem let. Tudi zato, ker je bila vožnja po njej vsak dan težja,
šemu razvoju zaselka Loke, kjer so si v zadnjem času otroci domačinov začeli postavljati nove domove. In prepričan sem, da bo sedaj še več mladih ostalo doma, saj je ces ta pri tem zelo pomem ben dejavnik.«
Prijaznejši potok Jesenik
Izvedeli smo še, da podjetje Nivo v teh vročih dneh nadaljuje lani jeseni začeto regulacijo in ureditvijo potoka Jesenik, ki teče po dolini zaselka Loke, saj je ta ob lanskih poletnih neurjih naredil veliko škode. Tudi z njihovim delom so krajani zelo zadovoljni, saj bo ob koncu del potok urejen kar na dol-
Pohvalili izvajalce del
Obnova ceste Paka-Loke je stekla letos maja, izvajal jo je koncesionar velenjske občine PUP Velenje. Izvajalce so domačini zelo pohvalili, vožnja po obnovljeni cesti, ki jo po večini trase objema lep gozd, pa je res prijet na. V sklo pu obnove so na 1,5 kilometra dolgem odseku izvedli rekonstrukcijo ceste, zamenjali tampon, uredili odvodnjavanje, zavarovali mostove in brežine potoka Jese nik ter ces to raz ši ri li in asfaltirali v širini štirih metrov. Ocenjena vrednost del je 240 tisoč evrov.
Otvoritveni trak sta Srečku Avberšku in Bojanu Kontiču pomagal prerezati dva mlada krajana Lok. Tudi zaradi boljše ceste bo v Lokah v prihodnjih letih mladih še več, so
prepričani krajani.
Pogled na lepo dolino zaselka Loke je za krajane sedaj še lepši. Da so se nove ceste močno razveselili, dokazuje tudi udeležba na odprtju, pa čeprav je bila vročina sredi petkovega popoldneva res huda.
smo bili že nestrpni. No, sedaj smo dočakali. Med obnovo je vse teklo tako, kot si lahko le želiš. Ves čas so bili urejeni tudi obvozi, zato obnove krajani nismo tako močno čutili. Prepričan sem, da bo obnovljena cesta pripomogla k še hitrej-
žini dveh kilometrov.
Hkrati se v KS Paka že veselijo še novih kilometrov boljših cest, saj so prav ta teden, v ponedeljek, stekla obnovitvena dela na skoraj 7 kilometrov dolgem odseku od Trebeliš-kega do turistične kmetije Tuševo
v KS Vinska Gora. V prihodnjih mesecih pa bodo nadaljevali še obnovo v zgornjem delu ceste, kjer pa cestišče še ni tako dotrajano. V sklopu obnove bodo odpravili tudi manj ši plaz.
■ Bojana Špegel
Še vedno v vsakem oblaku vidijo grozo
Sanacij a treh največj ih plazov v Lokovici se dobro leto po hudem plazenju, ki ga j e povzročilo neurj e, začenja - Dela na sedmih manjših naj bi bila v začetku naslednjega meseca končana
Milena Krstič Planinc
Šoštanj - 10. julija je minilo natanko letni dni od takrat, ko se je nad Šaleško dolino razbesnelo neurje. Najhuje je bilo v Lokovici, na območju občine Šoštanj, kjer se je sprožilo 37 zemeljskih plazov, od tega so bili trije, Janžovni-kov, Anclinov in Molanov, zelo veliki. Pri Molanu je zemeljski plaz odnesel senik in hlev. Ta je zdrsel več deset metrov v dolino. Med drsenjem pa »pospravil« še nekaj lesenih hišic, ki so jih imeli Loko-vičani postavljene ob svojih, zidanih. K sreči je prizanesel vsaj tem. In da je sreča še malce večja, pri-zanesel je tudi ljudem, čeprav so morali dve družini zaradi ogroženosti začasno preseliti.
Domačine je tistikrat tolažilo, da v nesreči niso ostali sami. Številni so se izkazali. Občina Šoštanj je za interventne, najnujnejše ukrepe takoj namenila kakšnih 100.000 evrov, 112.000 evrov je prispevalo ministrstvo za obrambo. »Na javnih cestah smo uredili bankine, ki so bile zajedene do pol metra in več, s cest odstranili material, uredili podvodnjavanje cest in tako omogočili prehodnost že nekaj dni
po nastanku plazov,« se spominja župan Darko Menih. Na plazu Molan so postavili tako imenovane grablje, kovinske profile, fiksirane v trda tla, ki so zadržale še dva manjša zdrsa zemljine, na plazu
Ježovnik so uporabili pilote, ki so zadrževali nadaljnje plazenje. Z ukrepi so zagotovili, da ljudje in infrastuktura niso bili neposredno ogroženi, plazovi pa niso povzročali dodatne škode.
Zdaj se začenja velika sanacija, ki jo ljudje težko čakajo. Tatjana Molan, ki s svojo tričlansko družino šele četrto leto živi v novi hiši v Lokovici, kamor so se preselili iz Velenja, pravi, da vsakič s stra-
hom zre v nebo, ko se pripravlja k dežju, in da jo vsakič, ko se spomni lanskega 10. julija, zmrazi. »Ni bilo lahko. Bilo je grozljivo.Tudi zdaj ni prijetno. Ko se ti zgodi taka nesreča, vedno ob dežju hodiš gledat, kaj se dogaja na tem plazu, kaj se premika ... Tudi samega življenja okoli hiše ni. Ena velika luknja je, volje za delo nimaš, meni je zelo hudo. Prej sem imela velik vrt, zelo rada sem vrtnarila, zdaj še tega nimam ... Nobenega veselja ni,
bo,« razlaga Marija Anžej, višja svetovalka za investicije in projekte v Občini Šoštanj. Stroške sanacije bo v celoti kri la država, vse ostale postopke, potrebne za izvedbo, pa bo zagotovila Občina Šoštanj. Za tri večje plazove so prav zdaj v fazi izbire najugodnejšega izvajalca, do konca meseca naj bi z njim že podpisali pogodbo, dela pa izvajali avgusta in septembra.
Poteka pa že sanacija nekaterih manjših plazov, sedmih, ki so po
Ena sama velika luknja. Zgoraj so vidne »grablje«.
Takoj po neurju. Pred Molanovo hišo stoji rdeč avto.
samo kamenje lahko z levega na desni kup prelagaš. Ampak bo. Bo. Ni nas strlo, optimistični smo in komaj čakamo sanacije,« pripoveduje.
»Sanacijo plazov smo razdelili v dva dela, plazove pa v dve skupini, večje in manjše plazove. Tri večje urejamo skupaj z državo. Trenutno smo v fazi izbire najugodnejšega izvajalca. Do konca tega meseca naj bi z njim že podpisali pogod-
teži geoloških raziskav med prvimi v vrsti čakajočih na sanacijo. Dela naj bi zaključili prihodnji mesec. »Ti plazovi so Razbornik, Močnik, Beričnik, Dobnik, Der-mol, Franc Kešpret in Kovač. Plazove namreč imenujemo po lastnikih zemljišč, kjer so se plazovi sprožili. Vrednost sanacije teh plazov znaša 76.000 evrov,« še dodaja Anžejeva.

Prostovoljske počitnice
Šolarji so že krepko v poletnih počitnicah - prostovoljci Mladinskega centra Velenje pa se že pripravljaj o na nove izzive
Ob kocu šolskega leta se tudi prostovoljci, ki jih med dijaki Šolskega centra Velenje ni malo, odpravijo na zaslužene počitnice. Nič nenavadnega, saj so vse leto dejavni na različnih področjih, opravljene ure pa lahko izkoristijo tudi za obvezne izbirne vsebine. Marsikatero prostovoljno uro pa kljub temu opravijo tudi med počitnicami. Raznoliko delo med šolskim letom bodo tako še nadgradili z dejavnostmi, ki jih načrtujejo za letošnje poletje.
V preteklem šolskem letu je pisana skupina delovala že sedmo leto zapored. Sestavljajo jo prostovoljci različnih generacij, ki se iz leta v leto menjajo, nekaj pa temu delu ostane zvestih tudi med študijem. Večina prijaha iz vseh programov Šolskega centra, nekaj jih v šolo hodi v Celje, z njimi pa čas preživlja tudi kdo, ki čaka na delo. V povprečju so stari 17 let, med njimi je najbolj aktivnih okrog petnajst, dejavni pa so na različnih področjih. Nekaj je tudi takih, ki na prvi sestanek pridejo in se ponovno oglasijo šele čez nekaj mesecev, nekaj pa takih, ki se mimogrede pridružijo pogovoru in pomagajo pri izpeljavi projektov, ker so se slučajno oglasili v MC-ju. »Navadno k nam pridejo otroci iz prvega letnika in potem ostanejo tudi do konca srednje šole. Včasih je kdo, ki je pri nas prvo leto bolj aktiven kot tisti, ki že dobro pozna naše delo. Zelo smo gradili tudi pripadnost, ki jo je sedaj tudi čutiti, saj vsi radi pridejo na najrazličnejše akcije kadarkoli,« pravi njihova mentorica Melita Kovač, ki je sama prostovoljka že krepkih petnajst let. »Začela sem enako kot oni. V srednji šoli. Prostovoljstvo je nekaj, kar te spremlja celo življenje,« je dodala Melita. Sedaj svojo pripadnost prostovoljcem prenaša na druge. »Otroci se vračajo v MC, ker so del njega, in to sem jim zdi pomembno. Lahko se poistovetijo z zaposlenimi, ki uživajo v delu z mladimi. Zelo pomembno je, da je
njihov mentor tudi njihov prijatelj, ki jim lahko svetuje ali se z njimi le pogovarja.«
V preteklih letih so prostovoljci več let zapored organizirali ulično košarko, ki je trajala ves mesec, namenjena pa je bila moti-
nikov v Burkina Fasi, predlani pa so na dan boja proti revščini ponudili pečen kostanj in čaj ter zanju zbrali skoraj sto evrov. Udeležili so se lanske udarniške akcije v velenjskem letnem kinu in v slabih dveh tednih pomagali goščavo spremeniti v eno najlepših prizorišč na prostem. V preteklem letu pa jim je uspelo izpeljati največjo humanitarno akcijo do sedaj. Mesec dni pred svetovnim dnevom boja proti revščini so prostovoljci sami organizirali zbiranje nepokvar-ljive hrane in higienskih pripomočkov, ki so jih s pomočjo Karitas razdelili velenjskim družinam, ki jih je prizadela gospodarska
vaciji za rekreacijo in druženju mladih na prostem. Zanjo so leta 2004 dobili tudi nagrado za Naj prostovoljski projekt. »Ta nagrada nam pomeni izredno veliko, saj smo v projekt vložili veliko truda, ki je bil s tem nagrajen. Sedaj se na razpis prijavlja vedno več prostovoljskih organizacij, tako da je vsako leto bolj pestro in imajo projekti vedno večjo dodano vrednost,« pravi Melita. Vsako leto so pozorni na svetovne dneve, ob katerih organizirajo aktivistične akcije osveščanja javnosti. Tako so pred dvema letoma ob dnevu boja proti aidsu po Velenju zakorakali s parolami in megafonom, na dan boja proti otroškemu delu so ob stojnici zbirali prostovoljne prispevke za otroke iz rud-
kri za. » Poleg vseh pogovorov, ki so jih pro stovoljci z mojo pomočjo opravili s Šolskim centrom, občino in nakupovalnimi centri, kjer so zbirali hrano, so organizirali tudi zaključni dobrodelni koncert. Vstopnina je znašala en evro oz. liter mleka. Med akcijo se je nabralo štiristo kilogramov hrane in več kot 120 litrov mleka,« je obsežnost najbolj uspešne akcije do sedaj opisala Melita.
Prostovoljci so ponosni na uspeh, ki so ga dosegli, in že razmišljajo o nadgradnji akcije za prihodnje leto. K temu jih je spodbudil tudi obisk pri predsedniku države dr.
Danilu Türku, ki vsako leto pripravi sprejem za prostovoljce, ki so se prijavili na razpis za Naj prostovoljski projekt, Naj prostovoljka in prostovoljec ter Naj mladinski delavec. Letos je za najbolj srčno prostovoljko kandidirala Maja Ovčar, ki na Šolskem centru pomaga pri koordinaciji prostovoljnega dela. »Moraš se kar potruditi, da prideš tako daleč. Na sprejemu se srečaš s prostovoljci, ki so v preteklem letu delali največ. Srečaš znance in se dobro naješ lepo pripravljene hrane. Tudi če ne dobiš glavnega priznanja, je priznanje že to, da si vabljen tja,« je v smehu povedala Maja.
V MC-ju prostovoljstva ne bodo odložili čez poletje. Že so pomagali pri opremljanju novega mladinskega hotela, kjer bodo tudi sami dobili prostore v novem dnevnem MC-ju. Na 13. festivalu mladih kultur Kunigun-da bodo pomagali pri organizaciji in vodenju delavnic. Sodelovali bodo tudi v dijaški sekciji Šaleškega študentskega kluba. V prihodnjem šolskem letu prostovoljci načrtujejo stalne aktivistične dejavnosti ob svetovnih dnevih, izdelovali bodo stekleničke upanja za bolnike z rakom in punčke iz cunj za dražbe UNICEF, v ustvarjalnih delavnicah bodo za dan žena izdela li papir na te rože, nadgradili bodo svoj največji humanitarni projekt in vanj skušali vključiti še več mladih.
Tako se za srčnost in nesebičnost med poletni mi počit ni ca mi v Velenju ni potrebno bati. Pro stovoljci seveda odpirajo vrata vsem, ki si želijo podobnih izkušenj. »Naj pridejo, vidijo in zmagajo,« pravi Melita, ki poudarja, da se skupina ob delu vedno zabava in druži. Med njimi se tkejo močne prijateljske vezi, ki le še krepijo voljo do prostovoljnega dela. Vsak lahko postane del tega in uresniči svojo idejo, kako sebi, drugim in mestu polepšati dan.
■ Tina Felicijan
Melita Kovač
Malo dela, veliko veselja
Dijaki lahko med počitniškim delom za Mestno občino Velenje obiskujejo Dom za varstvo odraslih in se družijo s starostniki - Veselje je obojestransko, nove izkušnje pa bogate
Mihaela je takole razmišljala o počitniškem delu: »Iskreno povedano, je bil glavni razlog denar, ki ga potrebujem za vozniški izpit, in to, da med počitnicami nisem le doma. Ko sem izvedela, da bom na počitniško delo hodila v Dom za varstvo odraslih, sem se razveselila, da mi ne bo potrebno biti toliko na soncu. Po drugi strani pa moramo tudi tukaj veliko delati. Lepo je govoriti s tistimi, ki se še lahko pogovarjajo, z ostalimi pa je zelo nenavadno in precej naporno.«
»O zdaj gremo, o zdaj gremo, nazaj nas več ne bo!« Tako je prepevala Velenjčanka Slavica Podgoršek, ko je skupaj z drugimi varovankami šla na sprehod po Velenju. Pa vendar je prišla nazaj, in to v družbi mladih razigranih deklet. V Dom za varstvo odraslih med poletnimi počitnicami namreč prihajajo dijaki, ki starostnikom s svojimi obiski krajšajo čas. Med počitnicami so obiski prostovoljcev in svojcev redkejši, zato so se na občini odločili, da bodo nekaj dijakov, ki so se prijavili na počitniško delo Čisto moje Velenje, poslali kar v dom, da bodo del poletnih dni preživeli z varovanci in si nabirali novih, nekoliko drugačnih izkušenj. Socialna delavka Cvetka Hribar je z veseljem sprejela nove obraze: »Mislim, da je zelo dobrodošlo, da dijaki poleti k nam prihajajo vsak dan. To je neka konstanta in naši stanovalci se veselijo. Za to lepo gesto se zahvaljujem občini.« Mladi se predvsem družijo s starostniki, hodijo z njimi na sprehode, berejo jim časopis, ki ga stanovalci sami ne zmorejo, izdelujejo okraske za dom, čistijo vozičke in stole v jedilnici in igrajo družabne igre. »Dijaki nimajo kakšne posebne priprave na delo. Mi jih seznanimo s svojim delom in jim predstavimo, kaj bodo počeli. Opravijo pa tečaj varstva pri delu,« je povedala Cvetka Hribar in dodala, »naši stanovalci so veseli vsakega mladega obiskovalca, ki prinese vedrino in mladostno razigranost. Mislim pa, da mladi pri nas dobi-
Slavica Podgoršek, Metka Dvoršek, Ivanka Prašnikar in Leopoldina Rezeničnik na sprehodu z dekleti na počitniškem delu.
jo nekaj modrosti, ki jo imajo naši starostniki.«
To znajo potrditi Mihaela Štiglic, Sara Goršek, Tina Ažman in Katja Goršek, ki v teh dneh redno prihajajo v Dom za varstvo odraslih. »Všeč mi je to delo, ker si nabiram nove izkušnje in od njih veliko izvem. Kdor se rad pogovarja, pove veliko o sebi in svojem življenju, tako da izvemo, kako je bilo včasih. Z nekaterimi lahko premostimo generacijski prepad med nami, ker so zelo odprti, spet drugi so bolj zadrgnjeni,« je povedala Sara. Dekleta so bila preseneče-
na, ko so izvedela, kaj bodo počela med letošnjimi počitnicami. Navdušenje nad bolj mirnim in predvsem bolj senčnim urnikom pa je spremljala tudi negotovost: »Sprva me je bilo strah, da ne bom znala pravilno ravnati, saj so nekateri zelo občutljivi. Meni je to delo zelo zanimivo, saj razmišljam, da bom študirala vzgojiteljstvo. Pridobivam nove izkušnje, saj je delo s starostniki na nek način podobno delu z otroki. Kot bi ponovno bili v puberteti. V bistvu si njihov animator in jim pomagaš krajšati čas. Zelo veliko mi pomeni, da jim pomagam in jih
razveseljujem, saj sem tudi sama imela dedka in babico. Tako čutim, da imam nekoga, ki ga imam rada in mu lahko kaj zaupam,« je povedala Tina, ki misli, da je potrebno poznati pravo mejo, do katere jih starostniki pustijo. »Nekateri so namreč res veseli družbe, drugi pa jo zavračajo. Če si jih sposoben razumeti in veš, kaj čutijo, z njimi lažje shajaš in se lahko odlično počutiš.«
Sprva so dekleta imela nekaj težav. Težko je bilo vzpostaviti pristen stik. Lepe izkušnje so spremljale tudi zadrege, ki pač nastajajo, ko se srečajo tako različni ljudje. Vendar jim je kljub temu uspelo najti sorodne duše, saj se skupaj lahko nasmejijo in debatirajo. Vztrajale so zaradi vsega lepega, kar jim starostniki vrnejo. Njihovi obiski namreč ogromno pomenijo varovancem, ki so kljub težavam, ki jih pestijo, še vedno radostni. »Zelo veliko mi pomeni, da mladi prihajajo na obiske. Peljejo nas ven, družimo se in zraven so pri ustvarjalnih delavnicah. Pogovarjamo se vse mogoče. O naši in njihovi mladosti,« je povedala Metka Dvoršek. Ivanka Prašnikar pa je dodala: »Prav prijetno je priti z mladimi spet skupaj. Drugače pa na obisk redno hodi tudi absolventka slavistike. Veliko mi pomaga in z njo se lahko pogovarjam vse mogoče stvari. Prek nje pridem do novic, ker ne morem več brati.« Ravno zato so mladi prostovoljci v Domu za varstvo odraslih še kako dobrodošli.
Le ena dobra ideja in tako malo truda je potrebnega, da se staro in mladi združi in zaživi. Med dijaki in varovanci Doma za varstvo odraslih je čutiti pristen stik in zadovoljstvo, da so skupaj. Bo kar držalo, da pri njih ni le dolg čas, pač pa znajo poskrbeti tudi za veselje, radost in prijetne urice. Zato pa gre upoštevati nasvet deklet, ki pravijo, je vredno poskusiti, saj mladi tudi med starejšimi ljudmi lahko najdejo sorodno dušo.
■ Tina Felicijan
Vprašanja prosim pošljite na naslov: Deseo, Prešernova cesta 8, 3320 Velenje ali na email naslov petra.tekavec@deseos-ve tova nje. com
Od 30. leta dalje se bojujem s psihično boleznijo, in sicer z depresijo. Parkrat sem bil hospitaliziran v psihiatrični kliniki, nazadnje l. 2002, in potem nadaljeval zdravljenje s tabletami. Sedaj sem star 55 let in razmišljam o tem, da bi jih prenehal jemati. Moj psihiater mi odsvetuje, vendar ne razume, da imam zaradi stranskih učinkov tablet težave. Ne želim si celo življenje jemati zdravil, rad bi poskusil živeti brez njih ali vsaj zmanjšati njihovo dozo. Ker ste psihologinja, me zanima, ali menite, da je to varno in ali mi priporočate kakšno drugo obliko zdravljenja? Nekaj sem hodil po alternativcih, a je to učinek za krajši čas. Hvala in lep pozdrav
Zdravljenje depresije
Dragi gospod,
Vesela sem za vaše pogumno pismo. Opisujete težavo, s katero se srečuje 10 % populacije, to je depresivno stanje. V naši družbi je vse povezano s psihično boleznijo še vedno stigma in posameznik lahko zaradi tega doživlja še večji in dodaten stres. Jaz gledam na izvor in zdravljenje psihičnih bolezni vedno iz dveh vidikov. Prvi je fiziološki, kar pomeni, da pride do porušenega kemičnega ravnovesja v našem telesu. Predpišejo se zdravila, ki pomagajo povrniti ravnovesje, in s tem se počutje posameznika izboljša. Drugi vidik pa je psi-ho loški in kaže na to, da je posameznikovo delovanje in spopadanje z življenskimi težavami neustrezno zaradi različnih vzrokov iz njegovega otroštva in odraščanja. Pri vas je bilo očitno potrebno, da ste jemali zdravila. Razumem vaše vprašanje. Morala bi več vedeti o tem, kakšno je vaše počutja zadnja leta, morda ste na stopnji, ko bi lahko dozo vsaj zmanjšali, če ne opustili. V vsakem primeru pa bi vam priporočala delo na sebi skozi psihoterapijo. Ta metoda je namenjena vsem ljudem, ki želijo spoznati sebe, odkriti in odstraniti vzroke svojih težav in obnašanja. Je dolgotrajnejši proces, vedar prinaša trajne učinke in boljšo kvaliteto življenja.
VI PIŠETE
Sama po Aljaski
Soočenje z divjino in neokrnjeno naravo, z živalstvom v naravi, doživetje raznih trekingov povsem na severu Amerike ... skratka, potovanje in avantura brez primere. Vse to sem doživela na dvotedenskem potovanju po Aljaski, kamor sem se odpravila sama in v lastni organizaciji.
Lepote Aljaske se ne da opisati z besedami, pri točkovanju od 1 do 10 bi Aljasko ocenila z 20 ... Potovanje po tem delu sveta je nekaj posebnega, potovanje ki mu ni enakega na svetu.
NEOKRNJENA NARAVA
Vrhovi, vzpenjajoči se iz morja ali prostranih gozdov, morda jezer, rek ali celo ledenikov, zasneženi vrhovi, množica jezer, reke, ki se vijejo v pokrajini tundre ter revnega gozdu, ledeniki, ki počasi izgubljajo svojo prvotno stanje ... vse to in še mnogo večje neokrnjena narava Aljaske. Je dežela prostranstev, za mnoge sanje, spomini iz medijev, ki opevajo lepote Aljaske, je dežela skrivnosti, ki jim težko prideš do dna, dežela, kjer sem se počutila zares svobodno, brez kakršnihkoli omejitev sem potovala naokoli in uživala v občutku popolne svobode ter temu neposredne sreče. Zanjo bi lahko dejala, daje zadnje zatočišče tistih, ki še verjamejo, da nekje zares obstaja kraj, ki lahko da ljudem občutek popolne svobode. Tukaj med to neokrnjeno naravo sem našla vse, kar sem si dolgo časa želela, vse, kar je bilo potrebno za to, da sem se zavedala vsak trenutek svojega potovanja, da so to moji najsrečnejši dne-
vi. Težko je opisati trenutke, ki sem jih doživljala tam daleč na severu, daleč proč od ponorelega sveta, kjer se zares da občutiti, da seje za nekaj časa čas ustavil, vsaj občutek je takšen v primerjavi s tempom našega realnega sveta. Kljub vsemu pa so možnosti v tem prostranstvu prevelike za eno življenje. Meja sta le morje ter nebo. Na začetku sem se spraševala, kako bom lahko vse to zmogla sama, vso to potovanje po divjini, samo dekle ... , na koncu pa sem ugotovila, kako bi le lahko živela brez tega, če bi vedela, kaj vse obstaja tam zgoraj, jaz pa tega ne bi doživela.
Zanimivo je, da mnogi mislijo, da lahko pokrajino Aljaske doživijo kar doma pri nas ali pa v sosednji naši severni sose di. Nobe den pa ne pomisli, da ko gre pri nas v gore, bo vmes srečal še mnogo ostalih planincev ali samo sprehajalcev, ko bo šel čez sosedov travnik, jih bo slišal, da uničujejo travo, ko bo želel piti vodo iz potoka, reke ali jezera, bo ta po vsej verjetnosti nepitna itd. Na Aljaski pa sem doživela popolno nasprotje vsega tega.
Drugi del neokrnjene narave so živali, ki se z njo odlično zlivajo. Nepričakovano sem na cesti pred seboj zagledala samico losa z dvema mladičema, ki so me gledali še bolj čudno, kakor jaz njih. Morda celo za to, ker je bil moj najeti avtomobil živo rumene barve in se ni prav lepo zlival z naravo. Losja družina se je zelo počasi le pomaknila do roba ceste, kjer je veselo planila po sveži travi, jaz pa sem dobila prosto pot za potovanje dalje. Za tem so čez celotno potovanje bližnja srečanja z losi postala nepogrešljivi dogodek dneva. Kljub vsemu pa so mi
ves čas dajala ta veličastna ogromna bitja občutek distance oz. spoštovanja, saj ti že samo njihovo obnašanje ob srečanju pove, da se j im ni priporočljivo preveč približati. Poleg tega pa je morda na moje mišljenje vplival tudi podatek, daje na Aljaski več napadov losov na ljudi kakor napadov medvedov. Obnašanje živali na Aljaski mi je dal spoznanje, da če bi ljudje bili prijazni do njih, bi se tudi one nas ne bale. To trditev so mi živali pokazale v znanem nacionalnem parku Denali, kjer se niti
ena žival ni bala večjega števila obiskovalcev. Živali tam namreč še niso uspele razviti strahu pred ljudmi, ker so strogo zaščitene. Celo spremljali so nas jeleni ter kojot ob avtobusu, s katerim smo se zapeljali do zadnje točke v park, kamor vodi cesta. Med potepanjem med živalmi, ki mislijo, da so nekako del nas, in neokrnjeno naravo smo bili mi, ki smo se naključno zbrali skupaj za ta treking redki srečneži - eni od 30 % obiskovalcev, katerim se nam je izza oblakov prikazal mogočen najvišji vrh McKinley. Po telesu sem ob pogledu na to občudovanja vredno goro občutila mravljince, ni pa tudi dosti manjkalo, da bi se mi zasolzile oči.
(Se nadaljuje!)
■ Mateja Mazgan
Ima vas rad
Martin Pustatičnik j e zbral svoj e pesmi in izdal tretj o samostojno knjigo z naslovom Rad vas imam - predstavil j o j e v Domu kraj anov na Konovem
V Domu krajanov na Konovem je vse polno kulturnih prireditev, ves čas pa se v njem sestajajo krajani, društva in Konovski štrajharji, ki vsak teden vadijo za nastope. Predsednik sveta krajanov Karli Stropnik lahko pove, da je bil lani dom zaseden več kot štiristokrat, poleti pa si privoščijo malo počitka. »Na Konovem imamo osem organizacij in društev, štiri sekcije pa so le v kulturnem društvu, kjer je vključenih več kot sto ljudi. Med počitnicami je manj aktivnosti, v jesenskem času pa bo spet vse polno nastopov,« pravi Stropnik. Pretekli vikend je bilo v domu še posebej veselo, saj so gostili domačina, pesnika in pisatelja Martina Pustatičnika. Na njegov uspeh in obisk ob izidu najnovejše knjige Rad vas imam so krajani ponosni: »Kar zapišeš, ostane na veke, če nič ne zapišeš, pa nič ne narediš,« meni Stropnik. Martin Pustatičnik se je s pisateljevanjem začel ukvarjati po svojih šestdesetih. Prvo knjigo je napisal o Gra-ški gori, od koder je doma njegova žena, sam pa je doma iz Plešivca. Knjiga je za krajane velika pridobitev, saj združuje zgodovinski in geografski oris kraja od rimske dobe do danes. Naslednja knjiga se imenuje Učilna zidana pod Graško goro, v kateri je pisatelj zbral lepe in trpke spomine na svoje učiteljeva-nje od Belih Vod do Plešivca in Velenja. Je soavtor knjige Crnozlati spomini, pravkar pa je izšla njegova tretja samostojna knjiga, to je zbirka preprostih pesmi, ki so nastale v želji, da bi nekomu čestitale za god, rojstni dan ali uspeh v življenju. »Veliko vrstic sem posvetil vnukinjam, vnuku in prijateljem, ki so mi zelo blizu. Zbral sem pesmi o slovenski deželi in jih vnesel v knjigo. Del knjige so novoletne voščilnice, v večjem poglavju pa so zbrane kronike z izletov, ki jih
pripravlja konovsko društvo. Na koncu so še drobtinice, ki za vsak mesec posebej povedo, kaj je zanj značilno. Prav zadnji sklop pa so žalne voščilnice,« je svoje najnovejše delo opisal Pustatičnik. O pesmih pravi, da nimajo veliko zvenečih pesniških figur, saj so namenjene preprostemu človeku in je bolje, da so preproste in iskrene. Kljub temu pa je pisatelj Ivan Sivec v kritiki zapisal, da si je pesnik s knjigo postavil čudovit spo me nik. Pes mi pa niso le spo me nik avtoiju, pač pa tudi njegovemu domu, naravi, njegovim ljudem in ljubezni do življenja. Izhajajo namreč iz osebnega stika z bližnjimi, življenjske radosti in trpkih izkušenj, tako da je vsaka vrstica utrinek iz življenja.
■ tf
Kako smo osvojili Češko kočo
Bilo nas je za en avtobus, malo manj kot 50 planincev Kluba upokojencev Gorenje, ki smo se v petek, 9. julija, zgodaj zjutraj podali proti Jezerske mu. Vodil nas je Husein - Miha Dinherič ob pomoči naših Branka in Eda. Vzpon je ocenjen kot zahteven, koča je na 1540 m, vmes so »zajle« in znana »lojtrca« in strah ni bil dobrodošel sopotnik, kar smo nekateri bolj drugi manj uspešno premagali. Miha nam je več kot pomagal z nasveti, opozorili, tudi z navezo. Začeli smo na okoli 900 m pri Kozini, premagali Makekov preval
na 1231 m, se večkrat ustavili in občudovali Julijce: Grintovec, Jezersko kočo, Skuto in vse tri Rinke: Kranjsko, Koroško in smer Štajerske Rinke, vse nad 2000 m. Pogled, da ti zastane dih in srce. Bil je jasen sončen dan, tako da smo videli skoraj vsako žilico skalnatih vrhov pred sabo in gorske vrtove, rož, od belih, rumenih, roza do modrih barv, da se nam je spočilo oko in zaigralo srce ob vsej lepoti naoko li.
Ceška koča slovi kot ena lepših v naših gorah, prenavljali so streho, pa ven dar so nas pla nin sko gosto -
ljubno sprejeli in nam pomagali, da smo se okre pi li za mali co in pijačo, se poslikali in si nabrali moči za povratek.
Vse skupaj je trajalo okoli 5 ur, ko smo se z našim avtobusom srečali na planšarskem jezeru, posedeli, se še zadnjič podkrepili, ohladili razbolele noge v kristalno čistem zelenem jezercu in se odpeljali proti domu.
»Zbogom Jezersko in na skorajšnje snidenje Bohinj in Viševnik s planino Jezero.«
■ Valerija Bukovac Horvat
»!1Has
Sanjski Rudarjev in Bratanovicev začetek
Nogometaši Rudarja imenitno začeli novo tekmovalno sezono - V gosteh tudi tretjič zapored boljši od Olimpije -Brez strahu pričakujejo Maribor
Nogometaši velenjskega Rudarja so s trenerjem Bojanom Prašnikar-
jem imenitno začeli jubilejno, dvajseto prvoligaško tekmovalno sezono. Na gostovanju v Ljubljani so v nedeljo s 3 : 1 premagali ljubljansko Olimpijo, ki si od novega prvenstva veliko obeta.
Čeprav je še prezgodaj soditi po eni tekmi, pa Ljubljančani (za zdaj) niso ekipa za najvišji naslov. Rudarji pa so s prepričljivo zmago napovedali, da bodo igrali pomembno vlogo v novem prvenstvu. Ve se, želijo osvojiti mesto, ki bi jih vrnilo na evropsko sceno. Čeprav trener Bojan Prašnikar pravi, da bo dokaj pomlajena ekipa prava šele proti koncu jesenskega dela, so začeli nepričakovano dobro. Gladka zmaga jim je gotovo še dvignila samozavest, ki jo bodo potrebovali tudi v nedeljo, ko bodo ob jezeru gostili - po mnenju mnogih - največjega kandidata za državni naslov, moštvo Maribora.
Trenerja Prašnikar in njegov pomočnik Robert Pevnik v Spodnji Šiški nista imela na voljo vseh igralcev. Zaradi kartonov s prejšnjega prvenstva sta tekmo kot gledalca spremljala Fabijan Cipot in novi igralec Dejan Novakovič, osrednja branilca. Sta pa Sebastjan Berko in Marko Kolsi odlično opravila njuno vlogo. V vlogi kapetana je bil Rus-min Dedič. Pri Ljubljančanih je zaradi poškodbe med drugim manjkal obetajoči Nik Omladič, še lani Rudarjev igralec.
Junak te nedeljske tekme v Spodnji Šiški je bil gotovo mladi Elvis Bratanovič, ki bo šele prihodnji mesec postal polnoleten, ko bo dopolnil osemnajst let. Lahko pa bi bil tudi tragični junak tekme, na srečo pa se je v nadaljevanju razpletlo, kot je trener Prašnikar z igralci pričakoval in si želel. Ze v 3. minuti je imel Bratanovič, kije prišel v Rudar pred dvema letoma iz Celja, veliko priložnost, vendar je
le za nekaj metrov zgrešil mrežo. Rudarji so nizali priložnosti, predvsem mladi napadalec je imel še nekaj izrazitih, tudi stoodstotnih, toda mreža domačega vratarja Damirja Botonjiča je kot po nekak-
me, že v sodnikovem enominutnem dodatku, seje Bratanovič oddolžil trenerju za zapravljene priložnosti in po hitrem napadu ter natančni podaji Denisa Grbiča brez težav zadel z udarcem z bližine bele točke.
minute. S previdnejšo in mirnejšo igro so omogočili domačim, da so sicer prevzeli navidezno pobudo, v kateri pa so brez težav ohranjali vodstvo. Ze vtriminutnem sodnikovem dodatku pa so potrdili zmago. Za
Elvis Bratanovič, ki še nima osemnajst let, dosega prvi gol
šnem čudežu ostajala nedotaknjena. Po nenapisanem pravilu 'če ne daš, dobiš' so domači zmaji kaznovali dotedanjo neučinkovitost rudarjev. Po uspešnem preigravanju njihovega najnevarnejšega igralca Cimirotiča je z lepim zadetkom poslal žogo za hrbet vratarja Bobana Saviča Anej Lovrečič. Prejeti gol pa gostom ni vzel poguma. Trener Prašnikar je ob robu igrišča dihal z igralci, jih spodbujal k še napadal-nejši igri, enostavno je verjel v uspešen začetek tekmovalne sezone. Rudarji niso popuščali, še bolj so napadali in v zadnjih sekundah tek-
V nadaljevanju jim je uspel popoln preobrat. Odlični Bratanovič se je po hitrem nasprotnem napadu znašel neoviran na robu kazenskega prostora in s spodkopano žogo izkušeno premagal domačega vratarja. Nekaj minut za tem je bil ob Cimi-rotiču še najbolj razpoložen domači igralec Lovrečič blizu drugega svojega zadetka. Na srečo gostov pa je njegovo žogo zaustavila prečka.
Rudarji so po tem golu bolj razmišljali, kako ohraniti vodstvo, kot pa da bi si čim prej, z novim zadetkom, zagotovili brezskrbne zadnje
tretji gol sta bila na koncu najbolj zaslužna igralca s klopi Mirza Mešič, ki se uspešno vrača na travnato površino po decembrski operaciji kolena, in Nikola Tolimir. Prvi sije s požrtvovalnostjo izboril žogo in jo nesebično podal nepokritemu Tolimirju, ki jo je s tieh metrov potisnil v prazno mrežo.
Ljubitelji nogometa, Rudarjevi navijači, po imenitnem začetku novega prvenstva pričakujejo, da bodo njihovi igralci ljubljansko zmago potrdili v nedeljo ob jezeru proti Mariboru. Ta je na svojem krogu kar s petico (5 : 0) premagal novin-
ca v ligi, Gorenjsko Triglav, ki je že po slabih desetih minutah igre ostal z igralcem manj.
■ vos
Olimpija Ljubljana: Rudar Velenje 1:3 (1:1)
Ljubljana, 18.07.10, Gledalcev 1000, Glavni sodnik Mertik Bojan (Odranci)
Olimpija:
Botonjič Damir, Kašnik David, Salkič Erik, Vučkič Alen, Ošlaj Damjan, Jovič Boban, Lovrečič Anej, Rujovič Enes, Rakovič Ermin, Škerjanc Davor, Cimirotič Sebastjan / Lipovac Kristian, Cvijanovič Miroslav, Prašnikar Luka, Kovačevič Mitja, Avbelj Tomaž, Bešič Adnan, Smiljanič Stefan Rudar:
Savič Boban, Jeseničnik Aleš, Dedič Rusmin, Berko Sebastjan, Kolsi Marko Tuomas , Metelka František, Korun Uroš, Bratanovič Elvis, Kronaveter Rok, Grbič Denis, Djermanovič Dejan/ Jahič Safet, Tolimir Nikola, De Moraes Renato, Roj Rok, Tomčak Marian, Mešič Mirza, Kramar Denis
Strelci Olimpija Ljubljana: 1:0
- Lovrečič (21') Opominjani Olimpija Ljubljana:
Ošlaj (29'), Jovič (32'), Kašnik (77')
Strelci Rudar Velenje: 1:1 -
Bratanovič (45'), 1:2 - Bratanovič (58'), 1:3 - Tolimir (91') Opominjani Rudar Velenje:
Dedič (36')
Menjave Olimpija Ljubljana:
Vučkič / Cvijanovič (46'), Rujovič / Prašnikar (63'), Salkič / Bešič (83')
Menjave Rudar Velenje:
Djermanovič / Roj (74'), Bratanovič / Mešič (78'), Grbič / Tolimir (81')
Luka Koper : Primorje Ajdovščina	4:1	(2:0)
CM Celje : Domžale	0:1	(0:0)
Maribor : Triglav Gorenjska	5:0	(3:0)
Olimpija Ljubljana : Rudar Velenje	1:3	(1:1)
HIT Gorica : Nafta Lendava	1:0	(1:0)
REKLI
"Z veseljem
• V ■ •
pričakujemo Maribor"
Bojana Prašnikar, Rudarjev trener: »Start je vedno težak. Ne poznamo se. Vsi smo ambiciozni, vsi želimo zmagati. Tako odločeni smo tudi začeli tekmo in prepričljivo smo zmagali.
Tekmo bi morali sicer v svojo korist odločiti že v prvih dvajsetih minutah, toda zapravljali smo izjemne priložnosti, kajti naš napadalni dvojec (Elvis Bratanovič, Dejan Djermanovič) je danes praktično debitiral v prvi ligi. Vemo, da moramo nekatere stvari še veliko boljše odigrati, toda zmaga je zmaga. Z veseljem gremo v 2. krog.«
Maribor je izziv!
»Maribor je gotovo za vsako moštvo poseben izziv. Po zmagi v Ljubljani ga seveda veliko bolj samozavestno pričakujemo, kot bi ga morda v nasprotnem primeru. Naš razpored v prvih štirih krogih je res izjemno težak (za Mariborom, Celje, Koper - op. p.). Te prve tri točke so za nas velika spodbuda, da se bomo kar najbolj pripravili tudi na našega nedeljskega gosta. Pričakujemo dobro tekmo in ve se, kaj ...)
Elvis Bratanovič: »Nadvse vesel sem, da smo začeli z zmago in seveda tudi, da sem bil dvakratni strelec. To sta prva dva moja prvenstvena gola. Lahko bi dosegel še kakšnega, na začetku, vendar mi to ni pobralo samozavesti, verjel sem, da bo 'padel' gol. Glede na to, da šele začenja graditi kariero v prvi ligi, mi bo ta tekma gotovo ostala v neizbrisnem spominu. Seveda ni pomembno, kdo zadene, res pa je, da mi to - kot sem rekel - godi. Borili smo se, kot je od nas pričakoval trener. In brez strahu pričakujemo Maribor.«
Uvrstitev	Klub	St. tekem	Zmage	Neodl očeno	Porazi	Goli	Točke
1.	Maribor	1		0	0	5:0	3
2.	Luka Koper	1		0	0	4:1	3
3.	Rudar Velenje	1		0	0	3:1	3
4.	Domžale	1		0	0	1:0	3
5.	HIT Gorica	1		0	0	1:0	3
6.	Nafta Lendava	1	0	0	1	0:1	0
7.	CM Celje	1	0	0	1	0:1	0
8.	Olimpija Ljubljana	1	0	0	1	1:3	0
9.	Primorje Ajdovščina	1	0	0	1	1:4	0
10.	Triglav Gorenjska	1	0	0	1	0:5	0
PRVA LIGA 02. krog
SOBOTA - 24. 07.
NAFTA : PRIMORJE 18.00 - TV SLO 2
TRIGLAV GORENJSKA : CM CELJE 18.00
DOMŽALE : LUKA KOPER 20.00 -ŠPORT TV 1
NEDELJA - 25. 07.
RUDAR : MARIBOR 20.00 Sodnik: Tošeski B. Delegat: Kacijan D. HIT GORICA : OLIMPIJA 20.00
Tina Meža v dveh
polfinalih
Od srede, 14. 7., do nedelje, 18. 7., je v Helsinkih potekalo letošnje evropsko mladinsko prvenstvo. Na prvenstvu je sodelovalo več kot 600 plavalcev iz 44 držav, med njimi tudi Tina Meža, plavalka Plavalnega kluba Velenje. Prvi dan prvenstva je nastopila v disciplini 50 m prsno in se kot 11. uvrstila v popoldanski polfinale. V njem je zasedla "nesrečno" 11. mesto (33,45) in za eno mesto (15 stotink sekunde) zgrešila nastop v finalu. V soboto, predzadnji dan prvenstva, je Tina nastopila še v disciplini 100 m prsno. Tudi v tej disciplini se je uvrstila v polfinale, kjer je zasedla končno 16. mesto (1:13,62). Na Finskem so se zelo izkazale slovenske mladinke. Zlato (800 m prosto) in srebrno medaljo (1.500 m prosto) je osvojila Tjaša Oder (Fužinar), v finale pa so se uvrstile še Tjaša Vozel (Ilirija), Neža Marčun (Triglav), Špela Bohinc (Fužinar) in Tamara Miler (Fužinar).
■ Marko Primožič
Najmlajši uspešno zaključili sezono
Pričela so se letošnja prvenstva Slovenije v 50 m bazenih. V Kranju so tekmovali mlajši dečki (rojeni 1998 in mlajši) in mlajše deklice (rojene 2000 in mlajše). Na dvodnevnem posamičnem in ekipnem tekmovanju se je zbralo 166 mlajših dečkov in 98 mlajših deklic iz 23 slovenskih klubov. Plavalni klub Velenje je predstavljalo devet mlajših dečkov in šest mlajših deklic, ki sta jih v sezoni 2009/2010 trenirali Petra in Vera Pandža. V posamični konkurenci je Ziga Kugonič osvojil 16. mesto in 2. mesto v mlajšem letniku (50 m prsno - 251 točk), Tine Praprotnik 18. mesto (200 m prsno - 255 točk), Nik Šabec 21. mesto (200 m prsno - 250 točk), Fiona Bratuša 25. mesto (200 m prsno - 215 točk), Luka Geršak 25. mesto
(200 m hrbtno - 246 točk) in 29. mesto Tamara Logar (50 m prsno - 193 točk). Več kot 150 FINA točk so dosegli še Tjaša Pristovšek (177), Miha Stankovič (175), Ana Katarina Fidler (172), Aida Jusič (164) in Jaša Gradišek (155). V ekipnem vrstnem redu je Plavalni klub Velenje osvojil 14. mesto z doseženimi 8.243 točkami (na zimskem prvenstvu 3.939). Za ekipno točkovanje so upoštevali le rezultate nad 150 FINA točk in največ po tri plavalce iz posameznega kluba. Mnogo višjo ekipno uvrstitev lahko pričakujemo v prihodnji tekmovalni sezoni, ker bodo razen dveh lahko nastopili vsi ostali člani ekipe.
■ Marko Primožič

SPORT IN REKREACIJA
Atletski vikend v Velenju
Na velenjskem stadionu se je zbrala slovenska atletska smetana - 34 jih potuje na Evropsko prvenstvo v Barcelono
Odprto atletsko prvenstvo Slovenije za člane in članice v Velenju je ves pretekli vikend potekalo brez večjih zapletov in se zaključilo brez težav. Redki obiskovalci so lahko uživali v predstavi najboljših slovenskih atletinj in atletov, ki so pred Evropskim prvenstvom v Barceloni imeli še zadnjo priložnost, da dokažejo svojo formo. Nedeljski hladni piš je tekmovalcem prinesel nekoliko prednosti pred tistimi, ki so se morali izkazati v sobotni sparini. Kljub temu pa so v obeh delih prvenstva uprizorili nekaj lepih tekaških bojev, pa tudi kakšen ponesrečen skok.
Prvenstvo v Velenju so težko pričakovali tisti, ki so se srčno želeli uvrstiti v reprezentančno vrsto, ki bo od 27. julija do 2. avgusta zastopala Slovenijo na Evropskem prvenstvu na pro stem v Barce lo ni. To je
uspelo 34 atletom in atletinjam. Rezultati so bili povprečni, saj nikomur niso uspeli kakšni izjemni dosežki. V reprezentanci ni večjih presenečenj, razen 51-letne Merle-ne Ottey, ki je na 100 metrov dosegla drugo mesto. Tako bo na Evropskem prvenstvu nastopila v štafeti 4 x 100 metrov. Mesto so si izborili tudi trije člani velenjskega atletskega kluba. Maja Mihalinec in Dejan Škoflek bosta tekla štafeto 4 x 100 metrov z zaprekami, Boštjan Buč pa bo tekel na 3000 metrov. Pred tekmovanjem so favoriti za uvrstitev bili Kristina Žumer, Sabina Veit in Matic Osov ni kar v teku na 100 metrov, Sebastjan Jagarinec je bil uspešen v teku na 400 metrov, Nina Kolarič seje uvrstila s skokom prek 6,5 metra, Anja Puc je tekla na 800 metrov, Martina Ratej pa je normo v metu kopja izpolnila že pred nas-
topom na prvenstvu.
Morda so povprečni rezultati tudi posledica slabe podpore občinstva. Stadion namreč ni bil napolnjen niti do polovice, med gledalci pa so bili le najbolj zvesti podporniki nastopaj očih. Vrhunski atlet Matic Osovnikar pravi, da manjšega zanimanja v primerjavi z mitingom Velenjčanom niti ne gre zameriti: »Na mitingu je pač več videti. Takrat so zraven toliko boljši tuji tekmovalci, da je tekmovanje res spektakel. Prvenstvo pa je malo razvlečeno. Vseeno sem vesel tistih, ki nas spodbujajo.« Podobnega mnenja sta tudi predsednik Atletskega kluba Velenje Marjan Hudej in vodja tekmovanja Martin Steiner. »Obisk državnega prvenstva je bil skromen, če ga primerjamo z atletskim mitingom. Ta namreč poteka ob prazniku rudar-
Matic Osovnikar
Skupini, v kateri je tekel Matic Osovnikar, je start uspel šele v tretjem poskusu: »Glede na to, kaj se je dogajalo, sem kar dobro odtekel za kvalifikacije. Ni več dosti do starta na Evropskem prvenstvu, saj v torek tečem na 100 metrov. Zadnje čase imam zelo dobre občutke. Res je, da letos nimam nekih rezultatov, vendar mislim, da bom z dobrimi občutki s treninga lahko šel samozavestno v Barcelono.«
jev, čas pa ustreza tudi atletom po vsem svetu. To tekmovanje pa je vezano na prihajajoče evropsko prvenstvo in je zato v sredini julija. To pa je čas dopustov, zato je praktično nemogoče narediti več,«
Nina Kolarič
V nedeljo je v daljino skakala Nina Kolarič iz ptujskega kluba: »Predvsem sem upala na dobre pogoje in veter nam je občasno res bil dokaj naklonjen. Želela sem si skok okrog 6,5 metrov, kar sem dosegla, čeprav sem imela nekaj težav v zaletu. Včasih mi uspe, drugič pa ne. Upam, da se bo ob pravem času vse ujelo in mi bo prav Barceloni uspel tisti najboljši skok. Predvsem kvalifikacije so neka posebna tekma in upam, da mi v tistih treh poizkusih uspe skočiti do finala. 'Sestaviti' moram skok, ki si ga želim že celo leto. Po Evropskem prvenstvu me čaka še nekaj mitingov, potem pa si bom privoščila počitnice.«
je povedal Hudej, Steiner pa je dodal, da je občinstvo očitno vide-
Lena Jezernik
V	soboto je na 1500 metrov tekla ena najbolj perspektivnih mladih tekmovalk velenjskega atletskega kluba. »Zadovoljna sem z današnjim rezultatom. Evropsko leto bo prihodnje leto. Glede na treninge mislim, da lahko skušam doseči normo. S podporo s tribune pa sem zadovoljna. Mislim, da se imamo super.«
lo dovolj atletike za letošnje poletje že na mitingu.
V	težki konkurenci v Barceloni bodo naši najboljši vsekakor potrebovali več podpore. Do naslednjega evropskega prvenstva pa bodo tudi v velenjskem klubu vzklili novi upi za izjemne dosežke. ■
Pol stoletja Atletskega kluba Velenje
Atletika spremlja Velenje vse, odkar so v mestnem jedru položili prve temeljne kamne - Do danes je v Atletskem klubu Velenje zraslo nekaj svetovnih atletskih imen
O Atletskem klubu Velenje je težko strniti le nekaj misli, saj je njegova zgodovina že tako dolga in bogata, da bi jo celovito lahko povzeli kvečjemu v knjigi. O atletski dejavnosti v Velenju gotovo vedo veliko povedati klubski veterani, ki so trenirali in tekmovali na novo zgrajenem stadionu iz leta 1955. Med njimi sta sedanji direktor kluba Martin Steiner in dr. Matjaž Kmecl. Del zgodbe pozna tudi predsednik kluba Marjan Hudej. To funkcijo je prevzel leta 1995, atletiko v Velenju pa spremlja vse od srednješolskih let, ko so na gimnaziji odkrili njegov talent za hiter in dolg tek.
Danes je velenjski atletski klub med petimi najboljšimi v Sloveniji. Pod stalnim pokroviteljstvom Premogovnika Velenje je postal športna stalnica Šaleške doline. Prijateljstvo s premogovnikom je klubu ves čas omogočalo zelo ugodne pogoje za treninge, ti pa se, odkar je zgrajen stadion,, le še izboljšujejo. »Premogovnik je vedno znova in znova znal poskrbeti, da so ob pridobivanju premoga, kjer nastaja tudi rudarska škoda, v zameno za to nastajali novi sodobni objekti. Stadion je eden od njih, med najboljšimi in najlepšimi v Sloveniji ter mednarodno cer-tificiran za izvedbo mednarodnih tekmovanj. Med temi je najpomembnejši Mednarodni atletski miting, ki je letos prvič dosegel več kot 80 tisoč točk po madžarskih tablicah,« je organizacijsko delovanje kluba pohvalil Hudej. To je dovolj točk, da bo klub še naprej pripravljal nekatere največje športne prireditve. Tako bo kot prvi v Evropi že drugič organiziral Evropsko prvenstvo v krosu. Prvo je v Velenju potekalo leta 1999, ocene pa so bile že takrat tako visoke, da so organizacijo klubu znova dodelili.
V tem trenutku se v klubu najbolj zavzemajo za širitev atletike na
najnižje možne nivoje. Ker sedaj atletika že v srednji šoli postaja profesionalna, je pomembno, da otroci veselje zanjo dobijo že vrtcu in osnovni šoli. Atletika je kot bazično treniranje pomembna tudi za vse ostale športe, zato je svojo športno kariero v velenjskem klubu začel marsikateri uspešni športnik, ki se je kasneje odločil za drugo disciplino: »Nič nismo slabe volje, če se kateri od mlajših atletov po nekaj letih treninga odloči, da se bo raje ukvarjal z nogometom, rokometom ali kakšnim drugim
jim po napornih treningih slaba družba in droga ne bosta več zanimivi. Danes pa starši hočejo spraviti otroka izpred računalnika,« generacije med sabo primerja Hudej. Povedal je, da v vsaki sezoni iz povprečja izstopi nekaj imen, ki že na prvi ravni dosegajo vrhunske rezultate. Ti pa žal še nič ne pomenijo. Mnogi imajo talent, pa nimajo volje in po eni lepi napovedi in dobrem rezultatu odnehajo. Pomembno je doseči dovolj veliko širino. »Funkcionarji kluba smo zadolženi, da bo to možno. Pogoji in okolje so odlični. Za prihodnost kluba si želim, da bi Premogovnik Velenje in tudi Gorenje, ki sedaj ne sodeluje pri AKV, pomagala, da bi dosegli ustrezen način financiranja za perspektivno delovanje v prihodnosti in atletska dvorana, ki bi pogoje za trening še izboljšala.
■ Tina Felicijan
Marjan Hudej, predsednik Atletskega kluba Velenje
športom. Tudi Srebotnikova je bila v mladosti izvrstna atletinja, pa je najvidnejše rezultate dosegla v tenisu. Zato je cilj kluba delati na pionirski oz. mladinski atletiki ter širiti bazo trenerjev in vaditeljev,« je povedal Hudej in dodal, da je med glavnimi aktivnostmi organizacija odmevnih dogodkov, s katerimi širijo atletsko razmišljanje med občane. To jim uspeva z atletskim mitingom, ko evropska javnost obmolkne, saj ne more verjeti, da je med prebivalci tako malega mesta toliko atletskih privržencev.
Pomen atletike in športa nasploh je viden tudi pri vzgoji in varstvu mladine. »Pred desetimi leti smo si rekli: spravimo otroke z ulic, saj
Pod okriljem kluba so kalila nekatera največja imena slovenske atletike. Med njimi so tudi Andreja Šverc, Nataša Krenker, Romeo Živko, Stane Miklavžina, Boris Režek, Franc Rošer, sedanji trener Tomo Popetrov, Valter in Martin Steiner. V zadnjem obdobju od srede 90-ih je velenjska atletika na najvišjem nivoju v svoji zgodovini. Jolanda Čeplak in Sergej Šalamon sta namreč prva Velenjska atleta, ki sta nastopila na olimpijskih igrah v Sidneyu, nastopi pa so se nadaljevali tudi v Atenah in Pekingu. Čeplakova je vsem članom še posebej v ponos, saj njen dvoranski svetovni rekord še vedno stoji. Danes pa največ talenta in vztrajnosti kažejo Nina Kokot, Maja Mihalinec, Lena Jezernik in Dario Čivič.
Zmaga je slajsa na domačih tleh
David Pleše - junak velenjskega triatlona
Organizatorji in gledalci 2. triatlona ob Velenjskem jezeru so državnemu prvaku Davidu Pleše-ju naložili težko breme. Pričakovali so, da bo 26-letni domačin obdržal že prejšnje leto osvojeni trojni pokal. Ta šteje za pokal Mestne občine Velenje, pokal Slovenije ter Srednjeevropski pokal. Pleše njih in seveda tudi sebe ni hotel razočarati in se je pošteno potrudil, da je tudi res zmagal. Tako je dokazal, da mu, kljub trenutnemu življenju v Miamiju, domači teren ob Velenjskem jezeru daje obilo adrenalina.
Tudi če bi hotel, Pleše ne bi mogel zatajiti svojega športnega duha. Z izobraževanjem na Fakulteti za šport in naravnim talentom za atletiko že vrsto let dosega vedno boljše rezultate in se približuje enemu svojih glavnih ciljev - Jg§ triatlonskemu nastopu na olimpijskih igrah v Londonu. Nekoč so ga sicer bolj mamili drugi športi. Najprej se je tako preizkušal v tenisu in smučanju. Dosegal pa je dobre rezultate tudi na državnih atletskih tekmovanjih. S tem je rasla njegova samozavest. Triatlon ga je začel zanimati med spremljanjem olimpijskih iger v Atenah. Vzklila je želja po takšnem nastopu in David je svoje načrte podredil temu cilju. Del naloge je uresničil že po štirih letih plavalskega treninga. Postal je državni prvak v plavanju na 1500 metrov in dokazal svojo vsestransko športno nadarjenost. Od takrat se je pripravljal predvsem za triatlonske nastope, a preko drugega mesta se na njih ni prebil. Od leta 2006 je namreč na državnih prven-
stvih v cilj vedno pritekel drugi, lani pa mu je prvič v karieri uspelo uspelo stopiti na najvišjo stopničko. Verjetno je k temu pripomogla tekma evropskega pokala v Kladovu leta 2008, kjer je zasedel četrto mesto. Ta rezultat mu je dvignil samozavest in je očitno postal prelomen, saj je od takrat na različnih tekmah večkrat stopil na najvišjo stopničko.
Občutek na tekmi in ob zmagi pa je po njegovih besedah še posebej dober doma: »Kot
domačin sem izredno vesel zmage na velenjskem triatlonu. Tudi trasa ob Velenjskem jezeru je zame res izvrstna. Ker sem nekoliko višji tekmovalec, mi ležijo predvsem ravninske trase in rahlo razgiban teren, saj so drugje v prednosti lažji tekmovalci.« Kljub temu se je moral za zmago na velenjskem triatlonu pošteno potruditi. Tekmeci so bili odlični, med njimi pa veliko profesionalcev. Zbrali so se iz devetih držav, prvih deset pa mu je
bilo tesno za petami. »Glede na to, da sem lani prvič postal državni prvak in sem veliko delal za ta dosežek, bi tokrat, ker nisem imel takšnih priprav, zmagal lahko kdorkoli. Eni bolje plavajo, drugi so boljši kolesarji, tretjim gre dobro tek. Tokrat je na srečo spet uspelo meni in upam, da bo tako tudi prihodnje leto,« je povedal in dodal, da se je letošnji velenjski izziv zanj res dobro končal, saj je treniral le tri dni. Zaradi hude dehidracije na ITU Asian Continental Cup v Pekingu so imeli namreč domači gledalci pravzaprav srečo, da so ga sploh lahko spremljali na progi. Po sladki zmagi pa prvak ni počival. Ze pretekli vikend je znova tekel ob Velenjskem jezeru, tokrat na Odprtem prvenstvu Slovenije za člane in članice, kjer je v dresu Atletskega kluba Velenje tekel na tri tisoč in pet tisoč metrov. Kmalu po kratkem počitku pa bo znova nastopal v Miamiju. V Slovenji ga bomo lahko spremljali jeseni ob Blejskem jezeru, ko bo prišel branit naslov prvaka. Vsi, ki si želijo pomeriti z njim na velenjskem triatlonu, pa naj že kar začnejo trenirati, saj David napoveduje zmago tudi prihodnje leto.
■ tf
MODROBMA KRONIKA
Naj izgleda, kot da ste doma
V zadnjih dneh na Celjskem več vlomov in tatvin
Na Celjskem se v tem vročem poletju vsak dan dogajajo vlomi in tatvine. Da med oškodovanci ne boste tudi vi, lahko veliko prispevate sami s samozaščitnim obnašanjem. Sploh v času dopustov in daljše odsotnosti zdoma.
Policisti vam svetujejo, da dobro poskrbite za svojo lastnino, ko odhajate od doma. Preverite, če ste zaklenili vrata in zaprli okna. Ključev nikar ne puščajte pod predpražniki ali v cvetličnih lončkih. Denar, dokumente in vredne predmete shranite na varno mesto, lahko najamete tudi bančni sef. Ko zapuščate svoje vozilo, ne puščajte na vidnih mestih vabljivih predmetov, kot so torbice, mobilni telefoni ... Denarnic ne puščanje brez nadzora, ko ste v lokalu ali trgovini, prav tako je ne nosite na vidnem mestu ali odprti torbici.
Pred odhodom na dopust izključite različne porabnike energije, zaprite dovod plina in zaprite vodovodne pipe. S prijatelji se dogovorite za občasen nadzor svojega stanovanja in jih seznanite z naslovom bivanja med dopustom. Poskrbite, da vaše stanovanje ne bo že navzven kazalo znakov daljše odsotnosti stanovalcev. Naj vaš poln poštni nabiralnik ne izdaja, da nikogar ni doma!

22. julija 2010
Več pijanih za volanom
Zadnji vikend na Celjskem pridržali kar 20 vinjenih voznikov, letos že 773
Policisti redno vodijo statistiko o svojem delu, ta pa zna biti zelo zgovorne. Na Celjskem ugotavljajo, da se število alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč zmanjšuje, saj je bilo na območju pristojnosti PU Celje v prvem polletju letošnjega leta manj prometnih nesreč, ki bi jih povzročili vinjeni vozniki. V prvem polletju letošnjega leta je delež vinjenih povzročiteljev 8,8 % (94), v enakem obdobju lani pa 12,4 % (143).
Žal pa je na Celjskem v primerjavi z enakim obdobjem lani več ugotovljenih prekrškov voznikov, ki so vozili pod vplivom alkohola. Dvig je kar 38-odstoten (1636 v letu 2010 in 1187 v letu 2009). Vsak vikend je zaradi vožnje pod vplivom alkohola pridržanih veliko voznikov (letos 773, lani 608), med njimi pa je bilo pridržanih tudi nekaj mladoletnikov. Samo minuli vikend so policisti na Celjskem zaradi vožnje pod vplivom alkohola do iztreznitve pridržali 20 voznikov. V Velenju so od prejšnje srede do ponedeljka v prostorih za pridržanje gostili 5 moških, ki so pregloboko pogledali v kozarec in pod vplivom maliganov sedli za volan.
(Kolektivni) dopust in varnost
Piše: Adil Huselja
Kolektivni dopust zaposlenih v Premogovniku in Gorenju ter obvestilo o letnem remontu toplovoda sta pokazatelja, da je v Šaleški dolini čas dopustov, kar se pozna tudi po utripu v središčih mest. In ne glede na to, da je finančna kriza dobro pokazala svoje zobe, se veliko ljudi odloča za potovanja in počitnikovanje v drugih krajih. Ni pomembno, kako daleč smo potovali in kje smo bili, ampak ali smo se prijetno počutili in ali smo čas počitnic izkoristili zase in svoje bližnje ter se tako pripravili na prihajajoče obveznosti. Tako kot globalna kriza vpliva na turizem, vpliva tudi na varnost, saj negotove gospodarske oziroma socialne razmere ustvarjajo negativne okoliščine, med katerimi so zagotovo tudi slabše varnostne razmere. Slovenija je ocenjena kot ena najbolj varnih in turizmu prijaznih evropskih dežel. To ni zgolj priznanje in pohvala policistom, ki se v prvi vrsti borijo proti kriminalu in vsem oblikam deviantnega obnašanja, ampak tudi vsem nam, prebivalcem, ker smo predvsem mi tisti, ki ustvarjamo to (varno) družbo. In ne glede na dopustova-nje v domačih logih ali v eksotičnih krajih, je prav, da pred odhodom pomislimo na varnost svojega doma, kije lahko cilj profesionalnih vlomilcev, ki se na vlom temeljito pripravijo, ali pa tistih naključnih, ki brez prehodnih priprav ugotovijo, da sta stanovanje ali hiša prazna, in se tudi hitro odločijo, da preizkusijo svojo vlomilsko srečo.
Pred profesionalnimi vlomilci se lahko zavarujemo le s kvalitetnimi varnostnimi ukrepi - mehanizmi, med katerimi strokovnjaki izpostavljajo predvsem:
-	kakovostno alarmno napravo, vezano na lokalno signalizacijo (luč, sireno, mobitel ipd.), katere vrednost se poveča z vezavo na varnostno podjetje, ki bo ob signaliziranju tudi posredovalo;
-	protivlomna in protipožarna vhodna vrata, opremljena s kakovostno ključavnico, zaščitnim okovjem in ščitom proti lomljenju;
-	zaščitena okna z varovalnimi folijami in mehansko zaščito na okenskih krilih;
-	senzorske luči (pri vhodnih vratih, oknih, dvorišču ali ograji);
-	hrambo vrednejših predmetov v (skritem) domačem vgrajenem sefu ali v najetem sefu v eni od bančnih ustanov.
Vsi našteti ukrepi bistveno otežijo delo profesionalcev in tako dvignejo raven zaščite, da v nekaterih primerih slednji izberejo »lažji plen«. Priložnostne ali manj profesionalne vlomilce omenjeni ukrepi skoraj zagotovo odvrnejo od vloma. Sicer pa je eden od učinkovitejših ukrepov za zaščito doma ustvarjanje okoliščin, kot da smo doma. Praznjenje poštnega nabiralnika, urejanje rož na okenski polici, urejanje vrta, prižgane luči, uporaba senčil v dnevnem in rolet v večernem času ustvarjajo videz, kot da smo doma. Tako ne »puščamo sporočila«, da je stanovanje ali hiša prazna. V Angliji in tudi nekaterih drugih državah lastniki hiš povabijo svoje sorodnike ali prijatelje, da v času njihove daljše odsotnosti živijo v hiši in jo s tem varujejo. Poznam kar nekaj ljudi, ki tako preživlja »aktivne« in predvsem poceni počitnice.
Poleg omenjenih ukrepov je tudi seznanjenost naših sosedov, da nas nekaj časa ne bo doma, prav tako učinkovit ukrep. To še posebej velja, če imamo v stanovanju ali hiši vgrajeno alarmno napravo, da bodo vendarle »pogledali«, če vidijo utripajočo luč ali slišijo sireno. Torej, med dopustom ne zanemarimo varnosti našega doma, da se bomo tudi po dopustu oziroma ob vrnitvi domov počutili »domače«. Srečno!
Tat na rolerjih
Velenje, 14. julija - Prejšnjo sredo okoli 8. ure zjutraj je 54-letna Velenjčanka doživela neprijeten poskus ropa. Na pešpoti na Vodnikovi cesti jo je dohitel mlajši moški na rolerjih, ji z rame potegnil torbico, ki je skupaj z njo padla po tleh. Neuspešni ropar se je odpeljal proti Jenkovi. Policija prosi morebitne očividce, da pokličejo na PP Velenje.
Delavec padel z lestve
Velenje, 15. julija - Prejšnji četrtek popoldne so policisti obravnavali delovno nesrečo v Črnovi. 34-letni državljan BIH, zaposlen pri zasebniku, je polagal ploščice na balkonu stanovanjske hiše. Pri delu si je pomagal z aluminijasto
lestvijo, ki pa se mu je spodmaknila. Zato je z višine 3.6 metrov padel na tla. Pri tem ga je hotel zadržati lastnik hiše, ki je bil lažje poškodovan, delavec pa je ob padcu dobil hude telesne poškodbe. Oba so z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bolnišnico. Kraj nesreče si je ogledal tudi inšpektor za delo.
Vlomi se vrstijo
Velenje, 16. julij - V petek dopoldne je bilo vlomljeno v stanovanje na Kardeljevem trgu v Velenju. Neznani storilec je iz stanovanja odnesel denar, računalnik in zlatnino. Lastnika je z dejanjem oškodoval za okoli 2 tisoč evrov. Policisti so isti dan v Velenju obravnavali tudi vlom v tri avtomate za sesanje, iz katerih so nepridipravi odtujili kasete z denarjem.
Pijan vijugal po cesti
Velenje, 18. julija - Zaveden občan je v nedeljo dopoldne obvestil Operativno komunikacijski center, da po cesti od Velenja proti Šoštanju voznik marcedesa s tujimi registrskimi tablicami nevarno cikcaka po cesti. Velenjski policisti so voznika kmalu ustavili, pri preizkusu alko-holiziranosti pa so ugotovili, da voznik ni trezen. Napihal je več kot 0.52 alkohola na liter izdihanega zraka, zato so ga pridržali do iztreznitve. Treznjenju na velenjski policijski postaji se je voznik upiral, zato so morali policisti uporabiti prisilna sredstva.
Zaradi nasilja za zapahe
Slatine, Velenje, 14. julij - Prejšnjo sredo so velenjski policisti spet posredovali zaradi nasilja v družini. Dopoldne so jih na pomoč poklicali v Slatine, kjer je v družinski hiši 37-letni moški že drugič v zadnjih dveh mesecih izvajal nasilje nad 65- in 61-letnima staršema. Še pred prihodom policistov je mož odšel od doma, a so ga kmalu izsledili. 48 ur so ga pridržali, potem pa odpeljali k dežurnemu preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča, ki je zanj odredil pripor.
Prepirljivost stane
Velenje, 14. julij - Popoldne pa so policisti kar dvakrat mirili prepirljiva in tisti dan pijana brata v bloku na Koroški cesti v Velenju. Najprej zato, ker sta se prepirala med seboj, drugič pa zato, ker sta se kregala še s sosedi, do katerih sta se tudi nedostojno vedla. Ker
Nasveti, ki pridejo prav
Nabiralnik naj bo prazen
Preden se odpravite od doma, poskrbite, da to ne bo vidno že na prvi pogled. Vsaj nabiralnik naj bo prazen (naj vam ga kdo prazni), rolete dvignite, z odsotnostjo seznanite sosede, dragocenosti spravite na varno...
Oseb na izka zni ca, potni list
Ve se, da je treba imeti pri sebi vedno kak osebni dokument. Če potujete, pa sploh! Z osebno izkaznico se lahko odpra-
se tudi po drugem prihodu policistov nista umirila, so ju odpeljali s seboj in ju izpustili, ko sta se streznila. Sedaj ju čaka plačilni nalog za kar tri prekrške.
V sredo zvečer so policiste poklicali v Ložnico, kjer se je sosed nedostojno vedel do sosede in njenega partnerja. Za svoje obnašanje bo prejel plačilni nalog.
Predoziranje s heroinom?
Velenje, 17. julij - V soboto ponoči so policisti posredovali v stanovanju na Kersnikovi cesti, kjer je 24-letna ženska, ki je bila na obisku pri prijatelju, padla v nezavest zaradi predoziranja s prepovedano drogo. Policisti domnevajo, da gre za heroin. Žensko so z reševalnim vozilom odpeljali na zdravljenje v Bolnišnico Topolši-ca. Policisti sedaj raziskujejo, kje je dobila drogo, ki bi bila lahko usodna.
Sicer pa so velenjski policisti ta teden na Stanetovi cesti ustavili mlajšega moškega in dekle. Moški je imel v žepu ALU zavitek s heroinom, ženska pa škatlico z mari-huano.
Ustreljen v Sončnem parku
Velenje, 19. julij - V ponedeljek popoldan so velenjski policisti obravnavali prijavo 24-letnega moškega, ki jim je povedal, da ga je v petek opoldne v velenjskem sončnem parku poškodoval izstrelek iz zračne puške. Odstranili so mu ga v dežurni ambulanti. Policisti še raziskujejo, kdo v Sončnem parku strelja z zračno puško in s tem povzroča splošno nevarnost.
vite v države EU ter v Švico, na Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Makedonijo. Če potrebujete potni list, pa ga nimate ali vam je veljavnost potekla, vedite, da lahko zanj zaprosite na katerikoli upravni enoti v Sloveniji. Dobili ga boste v sedmih dneh. Rok se lahko v času počitnic malo podaljša, lahko pa ga skrajšate, če ste za to pripravljeni doplačati.
Nepri mer no obu ti ne hodite v hribe
Na goro, v hribe, se nikar ne odpravljajte nepripravljeni, s slabo opremo, v nepri mernih vre men skih raz me rah in neprimerno obuti. Tudi brez pohodnih
palic, oblačil, hrane in zadostne količine pijače, se ne odpravljajte nad gozdno mejo.
Kolesarjenje naj bo var no
Kolesarji so poleg pešcev najbolj ogrožena in izpostavljena skupina prometnih udeležencev. Pametno ravnajo, če uporabljajo kolesarske steze in kolesarske pasove. Če jih ni, naj vozijo ob desnem robu vozišča. Hitrost vožnje naj prilagodijo vozišču in razmeram na njem, pozorni naj bodo na vozila, ki jih dohitevajo in prehitevajo. Da bodo opazni, naj uporabljajo luči, odsevnike. Uporabljajte čelado!
Ob manjšem trku omogočite normalen pretok prometa
Kako naj ravnajo udeleženci prometne nesreče, ki se je končala z gmotno škodo, policijski ogled kraja nesreče pa ni opravljen? Udeleženci take nesreče naj takoj umaknejo vozila s kraja in s tem omogočijo normalen pretok prometa in fotografirajo ali kako drugače dokumentirajo kraj nesreče in poškodbe na udeleženih vozilih. Izpolnijo in podpišejo naj Evropsko poročilo o prometni nesreči in nesre čo pri ja vi jo na zava roval ni ci, kjer ima domnevni povzročitelj vozilo zava rova no.
Iz policistove beležke
Balinarjem odnesli pijačo
Velenje, 14. julij - Prejšnjo sredo so policisti obravnavali vlom v Balinarski klub v Sončnem parku. Zaenkrat še neznani storilec je s kamnom razbil stransko okno, prišel v notranjost, pregledal prostore in se na koncu odločil, da je žejen. Iz hladilnika je odnesel kar nekaj pijače, največ piva in vina, ki je v pasje vročih dneh zagotovo teknilo. A ne tistim, ki so jo plačali.
Udarci pred tovarno
Velenje15. julij - Prejšnji četrtek zjutraj so policisti obravnavali prijavo 33-letnega moškega, zaposlenega v Gorenju. Ob prihodu na delo naj bi ga pred vhodom v podjetje večkrat udaril varnostnik. Zaradi lažjih poškodb je poiskal pomoč v dežurni ambulanti. Policisti dogodek še preiskujejo.
Prijavila samo sebe
Velenje, 15. julij - Velenjske policiste je v četrtek popoldne
poklicala mama in povedala, da se v stanovanju na Tomšičevi cesti do nje nedostojno vede odrasel sin. Policisti so ob obisku družine ugotovili, da sta se nedostojno vedla oba, zato bosta prejela vsak svojo kazen za kršenje dnevnega reda in miru.
Družinski spor v Gavcah
Šmartno ob Paki, 15. julij - V
četrtek ponoči je policiste na pomoč poklicala občanka Gavc. Njen bivši partner se je nedostojno vedel do nje in njune hčere. Policisti so mu za nedostojno obnašanje že poslali plačilni nalog.
Umiril jo je zdravnik
Šoštanj, 19. julij - Policiste so v ponedeljek popoldne poklicali v večstanovanjski blok na Cesti talcev, kjer je razgrajala ena od stanovalk. Ker je niso mogli umiriti, so policisti uporabili tudi fizično silo, poklicali pa so tudi dežurnega zdravnika. Ženska bo za svoje obnašanje prejela plačilni nalog za dva prekrška.
ZA RAZVEDRILO
Mi
o ros k o n
Nagradna križanka Kmetijske zadruge Mozirje
Oven od 21.3. do 21.4.
Doma nekaj dni zagotovo ne bo tako, kol si želite. Nekdo od sorodnikov bo potreboval veliko nege in pozornosti. Vi pa se boste vrteli v začaranem krogu želja in sanj, predvsem pa ne boste radi doma. Že v teh dneh se bo izkazalo, da je bilo to, da ste se odprli tudi navzven in svoje delo pokazali vsem, ki so ga želeli videti, zelo dobro. Kot kaže, vam bo nekdo ponudil odličen posel, vprašanje pa je, ali si boste upali tvegati in poskusiti. Godilo vam bo, ker vas bo tudi zato pogosto klical in spraševal za mnenje. Sploh, ker vam še nekaj dni čas ne bo tekel tako hitro kot si želite. Ker veste, da bo že kmalu bolje, boste zdržali. A srečni ne boste.
Bik od 22.4. do 20.5.
Prijatelj vas že dolgo pričakuje in vabi na obisk, vi pa se še vedno vse preveč zadržujete doma. Tega tisti, ki vas dobra poznajo, niso vajeni. Res se vas bo malce lotilo malodušje, prav nič vam ne bo šlo od rok. Morda bo še najbolje, če se poskusite spet pridružiti kakšni veseli družbi, večjih nalog pa si še nikar ne nalagajte, saj ste trenutno precej brez energije in jih zagotovo ne bi bili sposobni izpeljati. Poleg tega je sredi poletja toliko ljudi na dopustu, da nič ne bi mogli izpeljati v času, ki bi si ga zastavili. V nedeljo boste zelo veseli srečanja z nekom, ki ga že celo večnost niste videli. Negujte to in naredite kaj, da ne bo do naslednjič spet minila cela večnost.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Še vedno se boste, kljub vročini in poletju, bolj kot s sabo ukvarjali z drugimi, pri tem pa sploh ne boste spregledali, da vam to prej škodi kot koristi. Šele, ko se vam bo zdravje precej poslabšalo, boste verjeli opozorilom. In se vzeli v roke, kar je bilo že nujno. Pazite, kaj boste sorodnikom in prijateljem obljubili ob koncu tedna, da vam ne bo žal. Lepi poletni dnevi pač niso najbolj naklonjeni tekanju naokoli in urejanju poslov za druge. Vročine imate sicer že vrh glave, a letošnje poletje imate vseeno radi. Iz povsem drugih razlogov. Spoznali ste nekoga, ki vam močno buri domišljijo. Dovolj, da ste srečni, kajne?
Rak od 22.6. do 22.7.
Letošnji zadnji teden v juliju se vam bo vtisnil v spomin po kar nekaj dogodkih. Tako tisti, ki uživate na dopustu kot tistim, ki o njem še sanjate. Slednji boste še nekaj dni zelo zaposleni, utrujenosti pa vseeno ne boste čutili. To vas bo čudilo, že kmalu pa boste spoznali, zakaj. Očitno ste si nekaj tako močno želeli, da je podzavest delala namesto vas. Ko se bo želja uresničila, pa boste precej nesrečni. Počutili se boste prazno. Ker se boste bali jutrišnjega dne in ker se boste utrujali z milijoni vprašanj, kako bo to vplivalo na vaše življenje, vas čaka še nekaj noči s slabim spancem. Dopustniki boste imeli bolj malo skrbi. Uživali boste, ker veste, kako hitro vse lepo mine.
Lev od 23.7. do 23.8
Vaše življenje se bo res precej spremenilo. Into na bolje. Zato nikar ne bodite nestrpni. Veliko pričakovanja je za vami, zavrtelo pa se je točno tako, kot ste si že dolgo želeli. Tudi težavice, s katerimi se trenutno ubadate, bodo prehodne narave. Povzročajo jih tisti, ki vam zavidajo, kar dobro veste. Ta konec tedna bo pester in zanimiv; spoznali boste nekoga, ki bo več kot simpatičen, zato se boste vse pogosteje zalotili pri misli, kako všeč vam je. Nikar pri tem ne razmišljajte o primernosti zveze in o tem, kaj bodo rekli drugi. Končno naredite tisto, kar si sami želite. Naj vas vodi srce, razum pa tokrat pošljite na počitnice. Premalokrat v življenju tvegate, a tokrat se splača!
Devica od 24. 8. do 23. 9.
Sorodnik vas bo prosil za pomoč. Preden rečete da, dvakrat globoko vdihnite in premislite. Zadeva se namreč lahko zelo zaplete in uniči tudi dolgotrajno prijateljstvo. Prošnja bo zaznamovala še nekaj prihodnjih dni, ki tudi zato ne bodo tako prijetni kot bi lahko bili. Dogajalo se bo celo, da se boste vse pogosteje zalotili pri maščevalnih mislih. To ne bo prineslo čisto nič dobrega, zato bo bolje, če se za nekaj časa potuhnete in molčite. Če se le da, pa pojdite od doma in se ne oglašajte niti na telefon. Čas bo prinesel svoje, morda tudi pozabo. Ne boste več prav vedeli, kaj hočete in kaj si želite. Poskusite biti vsaj prijazni do partnerja, drugače bo vse skupaj še slabše.
Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.
Kar bojite se že, kaj bodo prinesli naslednji dnevi, saj se kljub času kislih kumaric, ki naj bi bil miren, v vašem življenju zelo veliko dogaja. Novica, ki jo boste prejeli še pred nedeljo, vas bo precej razburila. Vseeno boste znali reagirati in stvari postaviti na svoje mesto. Prihodnji teden bo mineval brez večjih pretresov, kakšen dan bo lep, naslednji pa morda malce zagrenjen zaradi rahlih zdravstvenih težav in skrbi zaradi njih. Držite se navodil zdravnika in se izogibajte vsega, kar vam škodi. Predvsem pa čim večkrat delajte tisto, kar si želite. Ljudi, ki vam kradejo energijo, ne spustite v svojo bližino, pa četudi bo zamera velika. Sedaj je čas, da končno mislite le nase!
Škorpijon od 24.10 do 22.11.
Kdor molči, mnogim odgovori! Pregovor, ki še kako drži. In če boste uspeli še nekaj dni molčati, bo zmaga vaša. Morda bo pomagalo že, če se boste izogibali tistemu, ki od vas terja težko odločitev, ki bi lahko imela neprijetne posledice za vso vašo družino. Moč, ki ste jo pred časom našli v sebi, bo ob takih pritiskih kopnela. Zato poiščite nasvet pri tistih, ki vas še nikoli niso pustili na cedilu in ki jim neomajno zaupate. Predvsem pa najdite moč za vse tiste drobne stvari, ki vas osrečujejo. Poletje je namreč čas dolgih dnevov, kratkih noči in druženja s prijatelji. Ne pozabite tega, saj se zadnje čase družbi kar malo izmikate. Zakaj že?
Strelec od 23.11. do 22.12.
Največ vam pomeni dobro opravljeno delo in občutek, da ste dobri v svojem poslu. Tega pa že nekaj tednov niste občutili, zato postajate naporni za vaše najbližje. Pa tudi sami sebi ne boste najbolj všeč. Zato bo še najbolje, če se čim prej spravite kam na dopust in vse skupaj krepko premislite. Le koga ima, da bi se dokazoval sredi najhujše počitniške sezone? Ko se vrnete, boste polni novih idej in takrat se boste lahko lotili dela, ki ste ga že pred časom morali postaviti na stranski tir. Sorodniki se bodo trudili, da bi vam lepšali dneve, vam pa se bo zdelo, da vam gredo vse bolj na živce. Nikar se ne umikajte v samoto, to bo najslabše, kar lahko naredite.
Kozorog od 23.12. do 20.1.
Čeprav vas bo verjetno strah kakšnega koraka, za katerega se boste vteh dneh odločili zavestno, vas bo kmalu preplavilo neizmerno zadovoljstvo, ki bo na vaše nestabilno čustveno počutje vplivalo naravnost blagodejno. Kar veliko stvari vam bo uspelo izpeljati, nekatere le začeti, druge tudi dokončati. Neko srečanje - na vrsti bo prve dni prihodnjega tedna - bo povzročilo veliko spremembo v vašem razmišljanju in počutju, saj vam bo končno odprlo oči. Čeprav ne bo lahko, boste končno lahko pod neko poglavje v vašem življenju potegnite črto. Boste videli, koliko lažje vam bo! Težko pa bo pod isto poglavje potegnil črto vaš partner. Ja, pester teden je pred vami!
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Odlično se počutite, kajne? Tudi zato, ker vam je uspelo nekaj, v kar so vsi dvomili. In izkazalo se je, da kadar človek išče, ne najde, ko ne iščeš, pa se zgodi. Priznajte, da tako močnih čustev, kot vas preplavljajo zadnje dni, niste navajeni. Še vas so presenetila. Dobra stran tega je, da sedaj pred vami ne bo več nepremagljivih ovir. Še nekaj časa vam bodo zvezde tako naklonjene, da boste uspeli uresničiti prav vse, česar se boste lotili. Nekdo bo sicer zavisten in bo poskušal nagajati, a mu ne bo uspelo. Sploh, ker bodo vsi na vaši strani, saj boste sejali dobro voljo in nesebično ljubezen. Letošnje poletje je res vaše, ni kaj!
Ribi od 20. 2. do 20.3.
Zadnji julijski dnevi bodo preprosto povedano zelo čudni. Preveč stvari, ki jih niste uspeli pravočasno razrešiti, bo naenkrat udarilo na plan in vas pritiskalo k tlom. Zna se zgoditi, da vas bo od skrbi kar dušilo, a se boste že v kratkem vzeli v roke in začeli pospravljati nastalo škodo. Izkazalo se bo, da je manjša, kot ste sprva mislili. Ker pa je v vsakem slabemtudi nekaj dobrega, boste vteh dneh spoznali, da je res prišel čas za spremembe. Korenite. In zelo boleče hkrati. A brez njih boste le še bolj nesrečni, zato je enkrat temu, kar se vam je dogajalo zadnje mesece v odnosu s partnerjem, treba narediti konec. Najhuje bo za vami še pred sredo, zato bo počutje iz dneva v dan boljše.
18. Solčavski dnevi vabijo
Solčava, 23. julija - V evropski destinaci-ji odličnosti, na širšem Solčavskem, bodo od jutri do 1. avgusta letos pripravili številne prireditve, ki bodo zaznamovale že 18. Solčavske dneve. Dogodki se bodo vrstili tako v Logarski dolini, kjer bodo začetek simbolično zaznamovali s prižigom oglarske kope, kot na različnih točkah v Solčavi, kjer bodo že prvi dan odprli tudi lovsko razstavo v tamkajšnjem Lovskem domu ter razstavo zelišč, metuljev, fotografij alpskega cvetja in še marsičesa. Ta bo na ogled v prostorih Zadružnega doma, kjer bodo pripravili tudi predstavitev projekta Solčavski lintvern.
V času 18. Solčavskih dnevov se bo zvrstilo tudi niz odličnih glasbenih in gledaliških dogodkov, veliko pa bo tudi dogodkov in animacij za otroke. Prvi večer bodo v cerkvi Marije Snežne pripravili koncert dveh nizozemskih umetnikov. Haydnove godalne kvartete opus 2 bosta predstavila kitarista David van Ooijen & Paul Pleijsie. V naslednjih dneh si boste lahko ogledali še glasbeno monokomedijo "Od tišine do glasbe" - koncert za anekdoto in klavir, ki ga pripravlja priznani Jure Ivanušič. Opozorimo naj vas še na igrano predstavitev »Solčavsko skozi čas«, interaktivno gledališke predstave »Čirule-čarole«. Pripravljajo tudi večere predstavitev in solčavskih filmov, vodene sprehode in oglede, večer Solčavskih viž in še marsikaj.
■ bš
Zadruga mozirje www.zkz-mozirje.com
PC Mozirje: pon - pet od 7.00 do 19.00 sob od 7.00 do 12.00
Telefonske št.: 837 07 80, 837 07 81 837 07 82, 051 602 923
N O V O !
Sistemi fasad (Rofix, Baumit, Tim Laško, Teranova ...)
-	Vse za vrt
-	Vse za kmetijstvo
-	Program za varstvo rastlin
-	Gradbeni material
-	Elektro program
-	Program delovne zaščite
-	Program široke potrošnje
Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 2. avgusta na naslov, Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom » Križanka - ZKZ Mozirje«. Izžrebali bomo tri nagrade.
Flosfest 2010
Ljubno ob Savinji - Klub zgornjesavinjskih študentov organizira letos že osmi Flosfest, največji projekt tega kluba. Letosbo prvič potekal dva dni (23. in 24. julija), dosedanjemu programu pa dodajajo veliko novih aktivnosti. Predstavile se bodo različne glasbene skupine. Vse skupaj se bo začelo jutri ob 14. uri v Vrbju z novo zanimivostjo z 'Bikefightom', pri katerem bodo profesionalni kolesarji izvajali atraktivne trike, za večerno zabavo pa bodo skrbeli Komunala, Flyspoon, iOn in Mambo kings. Sobotni program bodo začeli ob 9. uri z odbojkarskim turnirjem. Ob 15. uri se bo začela na koncertnem prizorišču predstavitvena tržnica študentskih klubov in zabavne študentke igre. Ves dan pa jih bo »spremljala« fundacija » Z glavo na zabavo.« Večerni program pa bodo popestrile skupine Cabbage, Kačji pastir, Big foot mama in Fešta band.
■ mz
Zgodilo se je
od . 23 julij a do 29. julij a
• • •
-	23. julija 1969 sta člana alpinističnega odseka šoštanjskega Planinskega društva Dušan Kuko-vec in Janez Resnik po 26 urah plezanja preplezala severno steno Eigeija;
-	23. julija je začetek "pasjih dni". Po 20. juliju začne na jutranjem nebu s Soncem vred vzhajati zvezda Sirius, ki sojo ljudje imenovali tudi "pasjo zvezdo" in po nekdanjem, že Rimljanom znanem prepričanju, prinaša nesrečo ljudem, živalim in posevkom. Štirje tedni pasjih dni so veljali za nesrečno dobo, ko ponekod niso obhajali niti vsakodnevne maše. Gorje »pasjih dni« se da razložiti s hudo vročino, ki je zdravju škodljiva, nastalo pa je tudi več prepovedi za te dneve: "V pasjih dne-
vih ne sklepaj zakona, zakonci pa se naj izogibajo drug drugega, da ne bo potomstvo prizadeto (julij in avgust - vino pij in ženske pust), ne sekaj lesa, zelja in še kaj." Ko zvezda Sirius na nebes ni poti spet zato ne, je konec pasjih dni in seveda tudi nepotrebnih strahov;
-	konec julija leta 1959 so začeli v Velenju graditi nove prostore Tovarne gumiranega papirja. Tovarno so začeli graditi z lastnimi sredstvi, občina Šoštanj pa je nato prispevala še 7 milijonov takratnih dinarjev;
-	leta 1871 se je 26. malega srpana v Velenju rodil filolog, profesor in politik dr. Karel Ver-stovšek. 1. novembra leta 1918 je Verstovšek kot predsednik Narodnega sveta za Štajersko
podpisal odlok o povišanju majorja Rudolfa Maistra v generala in mu predal vojaško oblast na Spodjem Štajerskem, pogosto pa ga imenujejo tudi »politični oče ljubljanske univerze«, saj je bil nadvse zaslužen za njeno ustanovitev;
-	26. julija 1931 so v Zavod-njah svečano odkrili spomenik žrtvam 1. svetovne vojne, ki so ga naredili po načrtih kiparja Ivana Napotnika, postavili pa s pomočjo prostovoljnih prispevkov krajanov Zavo-denj;
-	26. julij a 1978 se j e v
velenjskem premogovniku zgodila huda delovna nesreča, v kateri so življenje izgubili trije rudarji;
-	29. julija 1976 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda nesreča, ki je zahtevala štiri življenja. Jalovina, zmes blata in zdrobljenega laporja je vdrla
Spomenik žrtvam v Zavodnjah (arhiv Muzeja Velenje)
skozi strop in 300 kubičnih metrov brozge je zalilo rov, v katerem so bili rudarji.
■ Pripravlja: Damijan Kljajič

ČETRTEK, 22. julija
tv slo rr
06.50 Kultura 06.55 Odmevi Na zdravje!
Nuki in prijatelji - nevihta 09.05 Mojster Miha - Miško pazi pti cka
09.15 Marči HlaCek - zebre 09.40 Modro poletje, 19/38 10.10 Bibiji: morska mačka, ris. Telebajski: risbe o cirkusu Pod klobukom: v starost ujeta mla dost
Berlin: Deux ex machina, 16/20
Sveto in svet Poro či la, šport, vre me 13.30 Danes dol, jutri gor, nan. 13.55 Vrtičkarji: jogger 14.25 Vrtičkarji: buča Poro či la Mosto vi
Vipo: kolcanje s posluhom,
07.40
10.15 10.40
11.15
11.45 13.00
15
15.1 0 15.45
16.00	Fifi in cvetličniki, 1/26
16.10	Iz mesta na vas, dok. film
16.25	Enajsta šola: kolišča
17.00	Novi ce, šport, vre me
17.20	Gledamo naprej
17.30	(Ne)pomembne stvari: zdravje
18.25	Žrebanje deteljice
18.35	Bela, risanka
18.45	Kat ki na šola, ris.
19.00	Dnev nik, vre me, šport
19.50	Gle da mo naprej
19.55	Ted nik
21.00	Hri bovska saga, dok. odd.
22.00	Odme vi, šport, vre me
23.05	Osmi dan
23.35	Tv dnevnik 22.7.1992
00.10	Dnev nik, pon.
00.45	Dnev nik Slo ven cev v Ita liji
01.10	Info kanal
06.30 Zabavni infokanal 07.00 Info ka nal 08.00 Otroš ki info ka nal 09.25 Tv pro da ja
09.55 Brez reza: IX. dalajlama tenzin
10.20	Tv dnevnik 22.7.1992
11.20	Rimske katakombe, dok. odd.
12.15	V sen ci dino za vrov, 1/2
13.10	Slo ven ska jazz sce na
14.10	Evrop ski maga zin
14.40	Poma gaj mo si, tv Koper
15.15	Kole sarska dirka po Fran ciji,
17. etapa, prenos
17.30	To bo moj poklic: pečar
18.00	Prava ideja!, posl. odd.
18.25	Slo ven ski vod ni krog: Pol ska va
18.55	Dr. Who: nova zemlja
20.00	Portorož: tenis (Ž), odprto
prven stvo Slo ve nije, pre nos
22.00	Bratova poroka, švic. film
23.30	Pro da jal ka, am. film
01.15	Zabav ni info ka nal
pop
07.00 Tv prodaja 07.30 24ur, pon. 08.35 V ime nu lju bez ni, nad. Čarovnija ljubezni, nad. Tv pro da ja Iskri ce v očeh Tv pro da ja
Čista hiša, res nič. ser. 24ur ob enih
Naj bolj ši doma či vide o pos net ki Most San Luis Ray, ang. film Iskri ce v očeh, nad. 16.55 24ur popold ne 17.05 Čarov nija lju bez ni, nad. 18.00 V ime nu lju bez ni, nad. 18.55 24ur vre me 19.00 24ur
20.00 As ti tud not padu?!, gost Jože
Potre buješ 21.40 Men talist, nan. 22.30 24ur zve čer 22.50 Kronike Sare Connor, nad. 23.45 Eli Stone, nan. 00.35 24ur, ponov. 01.35 Nočna panorama
10.20 10.50 11.40 12.10 13.00 13.30 14.00 16.00
Dobro jut ro, infor ma tiv na odda ja: na današ nji dan, jutranje novice, videospot dne va, jut ranji gost, kole dar dogod kov Videospotdneva 10.25 Vabimo k ogledu 10.30 Hra na in vino, kuhar ski nasveti (452)
Čas za nas, mla din ska odda ja Videospotdneva Šentjurčanovih 10 let, posnetek prireditve Vide os tra ni, obvesti la 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Regi o nal ne novi ce 18.35 Tomi, izgubljen v džungli, risani film
19.15 Mojca in med ve dek Jaka,
otroš ka odda ja 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informa tiv na odda ja, pono vi tev Regi o nal ne novi ce Vabimo k ogledu
10.20
11.40 11.45
13.50
21.20 21.25 21.30
Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo -Vese le Šta jerke, ans. bra tov Aub reht
22.45 Hra na in vino, kuhar ski nasvet,
453. oddaja 23.15 Skrbimo za zdravje: Srčni
zastoj in uporaba defibrilatorja 00.00 Videospot dneva 23.55 Vide os tra ni, obvesti la
tv slo rr
06.50 Kul tu ra 06.55 Odme vi Na zdravje! Nuki in prijatelji -razjezi 09.05 Moj ster Miha
07.40
Lola se Tapetar ska
09.15	Marči hlaček: zaklad 09.40 Modro poletje, 20/38
10.10	Bibiji: pobe gla roka vi ca
10.20	Bisergora: Židana marela
10.30	Martin in ptičje strašilo:
10.40	Iz mesta na vas, dok. film
10.55	Enaj sta šola
11.25	To bo moj poklic: pečar
12.15	Osmi dan
13.00	Poro či la, šport, vre me
13.15	Zdravje v Evropi: alko ho li zem
14.00	Knji ga mene bri ga
14.20	Slo ven ci v Ita liji
15.00	Poro či la
15.10	Mos to vi
15.50	Doktor Pes, 48/52
16.00	Iz popotne torbe: kako nastane
Lutkovna predstava
16.20	Šola Einstein, 21/52
17.00	Novi ce, šport, vre me
17.20	Poseb na ponu dba, potr. odd.
17.45	Gle da mo naprej
17.50	Duhovni utrip
18.05	ZGNZ - big father/2, 12. odd.
18.40	Lari na zvez di ca, risan ka
18.55	Vre me
19.00	Dnev nik, vre me, šport
19.50	Gle da mo naprej
19.55	Danes dol, jutri gor, 32. del
20.25	Števerjan 7010,1. del
22.00	Odme vi, šport, vre me
23.00	Pol noč ni klub: mla di in kul tu ra
dia lo ga
00.15	Duhovni utrip: razvoj
sen zi tiv nosti
00.30	Tv dnevnik 23.7.1992
00.55	Dnev nik
01.25	Dnev nik Slo ven cev v Ita liji
01.50	Info ka nal
06.30 Zabav ni info ka nal
07.00 Info ka nal
08.00 Otroš ki info ka nal
09.00 Zabav ni info ka nal
11.00 Tv prodaja
11.30 Tv dnevnik 23.7.1992
12.00 Evrop ski maga zin
12.30 Črno beli časi
13.15 (Ne) pomembne stvari: zdravje
14.00 Mulčki: vrtec Ljubljana
14.30 Na utrip srca
15.40 Umetni raj: Beneški filmski
fes ti val 16.40 Pri morski mozaik 17.15 Mos to vi 17.50 Istra skozi čas, 1/6 18.25 Zla ta šest de seta z Alen ko
Pin te rič 19.25 Prva liga, nog. odd. 20.00 Por to rož: tenis ( Ž), odpr to
prven stvo Slo ve nije, pre nos 22.05 Ljudje in miši, am. film 23.50 Žen ska sokol, am. film 01.50 Zakon v mod rem: dru žin ska
skriv nost, 7/12 02.50 Zakon v modrem: vse za sina, 8/12
03.45 Zabav ni info ka nal
pop
07.00	Tv prodaja
07.30	24ur, ponov.
08.35	V imenu ljubezni, nad.
09.30	Čarov nija lju bez ni, nad.
10.20	Tv pro da ja
10.50	Iskrice v očeh, nad.
11.40	Tv prodaja
12.10	Čis ta hiša, res nič. serija
13.00	24ur ob enih
13.30	Naj bolj ši doma či
vide o pos net ki, zab. ser.
14.00	Čarovnice iz Eastwicka, am. f.
16.00	Iskrice v očeh, nad.
16.55	24ur popold ne
17.05	Čarov nija lju bez ni, nad.
18.00	V imenu ljubezni, nad.
18.55	24ur vre me
19.00	24ur
20.00	As ti tud not padu?!, gostja
Seve ri na
21.45	Men talist, nan.
22.35	24ur zve čer
22.55	Megla, am. film
00.45	Šest modelov, nan.
01.20	24ur, ponov.
02.20	Noč na panorama
09.00 Dobro jutro: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva,
lutranii gost, I.....
10.20 Videospotdn.._ 10.25 Vabi mo k ogle du 10.30 Hra na in vino, kuhar ski nasveti
11.00 Mojca in medvedek Jaka,
otroš ka odda ja 11.40 Vide os pot dne va 11.45 Naj viža, oddaja z
narod no za bav no glas bo - Vese le Štajerke, ans. bratov Aubreht 13.00 Skrbi mo za zdravje: Srčni
zastoj in uporaba defibrilatorja 13.50 Vide ostra ni, obves ti la 18.25 Vabi mo k ogle du 18.30 Regi o nal ne novi ce 18.35 Miš Maš,- gobe 19.15 MIŠ MAŠ, a bralna značka 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 21.20 Regi o nal ne novi ce 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Jesen življenja, oddaja za tretje
življenj sko obdobje 22.20 Hra na in vino, kuhar ski nasvet,
454. oddaja 22.50 Iz naše ga glas be ne ga arhi va: Za smeh v otroških očeh, 1. del kon cer ta 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Vide os pot dne va 00.10 Vide ostra ni, obves ti la
SOBOTA, 24. julija
tv slo rr
06.10	Kultura
06.20	Odme vi
07.00	Zgod be iz školj ke: kako
nastane lut kov na pred sta va
07.50	Križ kraž:
sle di	Mihec in Maja: zaklad
sle di	Zaj ček Bine: diri gent
sle di	Ribič Pepe
08.45	Enaj sta šola: koliš ča
09.15	Skriv no pri be ža liš če, am. film
10.45	Pol noč ni klub: mla di in kul tu ra
dia lo ga
12.00	Tednik, pon.
13.00	Poro či la, šport, vre me
13.20	Glas be ni spo mi ni z Bori som
Kopitarjem
14.15	Moje ime je Fish, am. film
15.55	Sobot no popold ne
sle di	O živa lih in lju deh
16.10	Iz sobot ne ga popold ne va
17.00	Poro či la, šport, vre me
17.15	Oza re
17.20	Sobot no popold ne
sle di	Polet ni Zakaj pa ne
17.30	Na vrtu
18.00	Popol na dru ži na
18.10	Z Damija nom
18.40	Pri ha ja Nodi, risan ka
18.55	Vre me
19.00	Dnev nik, vre me, šport
19.55	Gle da mo naprej
20.05	Pri di v Paradiž, am. film
22.15	Prvi in drugi
22.40	Poro či la, vre me, šport
23.10	Legen de veli ke ga in male ga
ekra na: Vla di mir Fran tar
00.15	Delov ni pro stor, am. film
01.50	Tv dnevnik 24.7.1992
02.20	Dnev nik, ponov.
02.40	Dnev nik Slo ven cev v Ita liji
03.05	Info ka nal
06.30 Zabav ni info ka nal 07.40 Sko zi čas 07.50 Tv dnevnik 24.7.1992 08.20 Poseb na ponu dba, potroš. odd. 08.45 Pri mor ski mozaik 09.15 Tasmanska dragulja, dok. odd. 10.20 Deklica, šved. film 12.00 Zimski spomini: ZOI 2010, umetn. drsanje, revija, pos netek 13.30 Nem čija - Avstralija, vrhun ci
SP v nogo metu, pos ne tek 15.15 Kolesarska dirka po Franciji,
19. etapa, prenos 17.30 Pla vaj zdaj!, šport na odd. 17.45 Nogo met, prva liga, Naf ta -
Primorje, prenos 20.00 Portorož: tenis (Ž), odprto
prven stvo Slo ve nije, pre nos 22.05 Slo ven ski maga zin: Goriš ka 22.30 Koncert La Roux & Chemical
Brothers, pos netek 23.20 Sobot no popold ne, ponov. 01.35 Zabav ni info ka nal
pop
07.30 Tv pro da ja
08.00 Harold in vijo lič na voščen ka, ris. ser.
08.25 Poštar Peter, ris. ser. 08.50 Jaka na Luni, ris. ser. 09.00 Florjan, gasilski avto, ris. ser. 09.10 Jagodka, ris. ser. 09.35 Radovednica Bibi, ris. ser. 10.05 Pingvini v vesolju, ris. ser. 10.30 Kim Possible, ris. ser. 10.55 Hevreka!, izob. ser. 11.10 Tom in Jerry, ris. ser. 11.15 Mega struktura, dok. ser. 12.15 Še malo ženske vzgoje, am. film
13.55 For mu la 1, pre nos kva lif. za VN Nem čije
15.05 Naj lep ši avto mo bil, dok. ser. 15.10 Poi rot, nan. 16.15 Monk
17.05 Umo ri na pode že lju: nevar ni
blu es, ang. film 18.55 24ur vreme 19.00 24ur
20.00 As ti tud not padu?! gost
Polo na Vetrih 21.40 Feniksov let, am. film 23.45 Črna dalija, am. film 01.55 24ur, ponovitev 02.55 Noč na pano rama
09.00 Miš maš, otroška oddaja,
pono vi tev - Gobe 09.45 Tomi, izgubljen v džungli, ris. f. 10.25 Vabi mo k ogle du 10.30 Hrana in vino, kuharski
nasveti, pono vi tev (454) 10.40 Vide os pot dne va 10.45 Iz naše ga glas be ne ga arhi va: Za smeh v otroških očeh, 1. del kon cer ta
12.00 Jesen življenja, oddaja za tretje
življenj sko obdobje 12.50 Vide os tra ni, obvesti la 18.55 Vabi mo k ogle du 19.00 To bo moj poklic: Stavbni steklar in steklopihalec, 1. del, izobra že val na odda ja 19.25 Vide os pot dne va 19.30 Naj živi otroški glas, pesmi v
izvedbi Vrtca Velenje 19.40 Prav lji ca za otroke 19.55 Vabi mo k ogle du 20.00 Novi ce tega ted na, informa tiv na odda ja 20.30 Pos netek kon cer ta sku pi ne
Duc ti a 21.45 Vide os pot dne va 21.55 Jut ranji pogo vo ri 23.25 Varstvo oko lja v Slo ven ski
voj ski, izobra že val na odda ja 23.55 Vabi mo k ogle du 00.00 Vide os pot dne va 00.05 Vide os tra ni, obvesti la
NEDELJA, 25. julija
tv slo rr
07.00	Živ žav
sledi	Telebajski, 68/90
sle di	Pika Noga vič ka, 11/26
09.50	Mulčki: vrtec Trunišče
10.20	Ani ma lija: izgi nu le črke, 7/40
10.45	Pri sluh ni mo tiši ni
11.20	Oza re
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poro či la, šport, vre me
13.25	Števerjan 2010, 1. del
14.40	Prvi in drugi
15.00	Anne z zele ne doma čije, 4/4
17.00	Poro či la, šport, vre me
17.20	Hri bovska saga, dok. odd.
18.10	Dihaj z mano, igrani film
18.25	Toni in Boni, risanka
18.30	Musti, risan ka
18.35	Čarli in Lola, ris.
18.55	Vre me
19.00	Dnev nik, vre me, šport
19.55	Gle da mo naprej
20.05	Zves ti prija te lji, mlad. film
21.45	Žrebanje lota
22.00	Špal tna eks pres, dok. fim
23.10	Poro či la, vre me, šport
23.40	Pre va ra, am. film
01.40	Tv dnevnik 25.7.1992
02.05	Dnev nik, pono vi tev
02.25	Dnev nik Slo ven cev v Ita liji
02.55	Info ka nal
06.30 Zabav ni ifo ka nal 08.25 Sko zi čas 08.35 Tv dnevnik 25.7.1992 09.00 Poma gaj mo si, tv Koper 09.30 30. srečanje tamburašev in man do lis tov Slo ve nije, 3/5 10.05 Ciciban poje in pleše, 2. del 11.25 Selik in Katarina, norv. film 13.30 Slovenski magazin: Goriška 13.55 Zdravje v Evropi: alko ho li zem 15.15 Kole sar ska dirka po Fran ciji,
20. etapa, prenos 18.00 Vrhun ci SP v nogo metu,
Anglija - ZDA, posn. 19.40 Odpr to držav no prven stvo v
plavanju, reportaža 20.00 Por to rož: tenis ( Ž), odpr to
prven stvo Slo ve nije, pre nos 22.05 Obis ko val ci 2, franc. film 00.00 Podkralji, 4/4 00.55 Zabav ni info ka nal
pop
07.30 Tv pro da ja
08.00 Harold in vijolična voščenka, ris. ser.
08.25 Poštar Peter, ris. serija 08.40 Florjan, gasilski avto, ris. ser. 08.55 Jagodka, ris. ser. 09.20 Rado ved ni ca Bibi, ris. ser. 09.45 Pingvini v vesolju, ris. ser. 10.10 Deže le pred časom, ris. ser. 10.30 Kim Pos sib le, risan ka 10.55 Hevreka!, izob. ser. 11.10 Preverjeno, ponov. 12.00 Nevarna privlačnost, kanad. film
13.45 Formula 1, prenos dirke za VN Nem čije
15.55 Naj bolj nori špor ti, dok. odd. 16.25 Monk, nan. 17.20 Nagaji vi Clif ford, am. film 18.55 24 ur vreme 19.00 24ur
20.00 As ti tud not padu?, gostja Salo me
21.50 Mojstri iluzije, am. ser. 22.45 Moto GP, prenos dirke za VN ZDA
00.15 Slo vo od oče ta, am. film 01.55 Pala ča, nad. 02.50 24 ur, ponovitev 03.50 Noč na pano rama
PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Mojca in medvedek Jaka, otroš ka odda ja - sli ke, pras kan ke 09.45 Miš maš, otroška oddaja -
bral na znač ka 10.25 Vabimo k ogledu 10.30 1853. VTV maga zin, regi o nal ni
-	informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Šport, športna informativna
odda ja
11.05 Pogovor z dr. Gojkom Staničem 12.00 Vabimo k ogledu 12.05 Naj viža, oddaja z
narodno za bav no glas bo, pono vi tev - Vese le Šta jer ke, ans. bratov Aubreht 13.25 Vide ostra ni, obvesti la 18.55 Vabimo k ogledu 19.00 Pozdrav pomladi 2009 - 3. del -nastopi mladinskih in otroških pev skih zbo rov 19.55 Hra na in vino, kuhar ski nasveti
-	tedenski izbor
20.55 Na obisku pri ... tabornikih v
Rib nem, repor taža 21.45 Robert Goter show z gosti,
pos netek 2. dela 23.15 Vide ostra ni, obvesti la
PONEDELJEK, 26. julija
tv slo rr
07.05	Utrip
07.20	Zrca lo ted na
07.40	Na zdravje!
09.00	Nuki in prija te lji, Lolin poči tek, ris.
09.05 Mojster Miha: Miškovi kipi
09.15	Mar či hla ček: pod vodo 09.35 Modro poletje, 21/38
10.10	Bibiji: son čni žarek
10.15	Kol ca nje s poslu hom, 1/26
10.30	Fifi in cvetličniki:pokaži kaj znaš
10.40	Mulčki: vrtec Sonček Novo mesto
11.05	Zgodbe iz džungle, 10/25
11.30	Šola Einstein, 11/52
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poro či la, šport, vre me
13.15	Naši vrtovi: Peter Rojc
13.45	Pol noč ni klub: mla di in kul tu ra
15.00	Poro či la
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Pika Nogavička, 6/26
16.10	Risan ka
16.20	Buba Guba: ovčke, 7/10
16.35	Pod streš je: tele fon, 7/10
17.00	Novi ce, šport, vre me
17.20	Gle da mo naprej
17.30	Glas be ni spo mi ni z Bori som
Kopitarjem
18.30	Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.40	Klovn Kiri, risanka
18.45	Puj sa Pepa, risan ka
18.55	Vre me
19.00	Dnev nik, vre me, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Naša kra jev na skup nost: isto le
malo dru ga če
20.45	Starši v manjšini, 11/13
21.15	Istra skozi čas: obdobja Rima
in pozne Antike, 2/6
22.00	Odme vi, vre me, šport
23.05	Podo ba podo be: nova podo ba
narodne galerije
23.30	Glas be ni večer
00.30	Tv dnevnik 26.7.1992
00.55	Dnev nik, pono vi tev
01.30	Dnev nik Slo ven cev v Ita liji
02.00	Info ka nal
06.30	Zabav ni info ka nal
07.00	Info ka nal
08.00	Otroš ki info ka nal
09.00	Zabav ni info ka nal
11.15	Tv prodaja
11.45	Sobot no popold ne
14.25	30. sre ča nje tam bu rašev in man do listov Slo ve nije, 3/5
14.55	Slo ven ci v Ita liji
15.25	Poseb na ponu dba, potro. odd.
15.45	Tv dnevnik 26.7.1992
16.10	Osmi dan
16.40	Slo ven ski maga zin: Goriš ka
17.05	Prvi in drugi
17.25	To bo moj poklic: zidar
18.00	Polly Adler,3/4
18.40	Rožna ti pan ter: gong, ris.
18.45	Rožna ti pan ter, ris.
18.55	Iz sobotnega popoldneva
20.00	V sen ci dino za vrov, 2/2
21.00	Studio City
22.00	Knji ga mene bri ga
22.20	Črni Peter, češki film
23.45	Zad nji dne vi, am. film
01.15	V sen ci dino za vrov, 2/2
02.15	Zabav ni info ka nal
pop
07.00	Tv prodaja
07.30	24ur, pono vi tev
08.35	V imenu ljubezni, nad.
09.30	Čarovnija ljubezni, nad.
10.20	Tv pro da ja
10.50	Iskri ce v očeh, venez uel ska
nad, pon.
11.40	Tv prodaja
12.10	Čis ta hiša
13.00	24ur ob enih
13.30	Naj bolj ši doma či vide o pos net ki
14.25	Božič na roman ca, kanad. film
16.05	Iskri ce v očeh, nad.
16.55	24ur popold ne
17.05	Čarovnija ljubezni, nad.
18.00	V imenu ljubezni, nad.
18.55	24ur vre me
19.00	24ur
20.00	Naša mala kli ni ka, nan.
20.50	Ko si spal, am. film
22.45	24ur zvečer
23.05	Ter mi nator: Kro ni ke Sare
Con nor, am. nad.
00.00	Eli Stone, nan.
00.50	24ur, pono vi tev
01.50	Noč na pano rama
09.00 Dobro jutro: na današnji dan, jut ranje novi ce, vide os pot dne va,
jutranji gost, I.....
10.20 Vide os pot dn 10.25 Vabimo k ogledu 10.30 Nano vo, mla din ska odda ja -
grafiti z Alyo 11.10 Hrana in vino, kuharski nasveti
- tedenski izbor 12.10 Robert Goter show z gosti,
pos netek 2. dela 13.35 Vide os pot dne va 13.40 Vide os tra ni, obves ti la 18.25 Vabi mo k ogle du 18.30 Regionalne novice 18.35 Nerodna Avguština 18.55 Prav lji ca za otroke 19.10 Mla di upi, otroš ka odda ja 19.50 Vide os pot dne va 19.55 Vabi mo k ogle du 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 21.20 Regi o nal ne novi ce 21.25 Vabi mo k ogle du 21.30 Poslan ska pisar na: mag. Tanja
Fajon, evropska poslanka 22.25 Vabi mo k ogle du 22.30 Vide os pot dne va 22.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 455. oddaja 23.00 Coun try folk blu es festi val: No
name blues band 23.40 Zgod be Bal ka na: Make do nija 23.55 Vabi mo k ogle du
dne va
.05 Vide os tra ni, obves ti la
TOREK, 27. julija
tv slo rr
06.50	Kul tu ra
07.00	Odme vi
07.40	Na zdravje!
09.00	Nuki in prijatelji: sončni gusarji
09.05	Mojster Miha: Janez in čajni ser vis
09.15	Marči Hlaček: sledi oi
09.35	Modro poletje, 22/3:
10.05	Bibiji: psi ček iz cunj, ris
10.15	Na potep po spo mi nu
sle di	Zla ti prah: kralj Doz gob rad
10.25	Feliksov božič, ris.
10.35	Zgodbe iz školjke: moj dežnik
je lahko balon
11.05	Zgod be iz divji ne, 5/20
11.40	Špaltna ekspres, dok. film
13.00	Poro či la, šport, vre me
13.15	Francozi v Posočju, dok. feljton
13.40	Podo ba podo be: nova podo ba
narod ne gale rije
14.05	Duhov ni utrip
14.20	Obzorja duha
15.00	Poro či la
15.10	Mosto vi
15.45	Izganjalci vesoljcev, 4/26
16.10	Profesor pusto lo vec, 8/10
16.25	Potplatopis, 8. odd.
17.00	Novi ce, šport, vre me
17.20	Gledamo naprej
17.30	Zgodovina arhitekture: povojna
arhitektura, dok. ser.
18.00	Naši vrtovi: Mihael Toman,
dok. ser.
18.30	Žrebanje Astra
18.40	Bacek Jon, risanka
18.45	Poku kaj mo na zem ljo, risan ka
18.55	Vre me
19.00	Dnev nik, vre me, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Vrtičkarji: voda, nad.
20.25	Vrtičkarji: ninanana, nad.
21.00	Kang čen dzen ga, dok. odd.
22.00	Odme vi, šport, vre me
23.05	Sojenje Miloševicu, 2/2
00.05	Pra va ideja!, posl. odd.
00.30	Zgodovina arhitekture: povojna
arhitektura, dok. ser.
01.00	Tv dnevnik 27.7.1992
01.25	Dnev nik, pono vi tev
02.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.25	Info ka nal
06.30	Zabav ni info ka nal
07.00	Info ka nal
08.00	Otroš ki info ka nal
09.00	Zabav ni info ka nal
12.50	Tv pro da ja
13.20	Dober dan Koroška
13.50	Tv dnevnik 27.7.1992
14.15	Glas be ni spo mi ni z Bori som
Kopitarjem
15.10	Pri sluh ni mo tiši ni
15.40	Stu dio city
17.05	Mosto vi
17.40	Števerjan 2010, 1. del
18.55	Barcelona: EP v atletiki, prenos
21.35	Pra va ideja!, posl. odd.
22.00	Pod ga nji trop, am. film 23.55 Blaz nost, am. film
01.35	Zabav ni info ka nal
pop
07.00	Tv prodaja
07.30	24ur, ponovitev
08.35	V ime nu lju bez ni, nad.
09.30	Čarov nija lju bez ni, nad.
10.20	Tv pro da ja
10.50	Iskri ce v očeh
11.40	Tv prodaja
12.10	Čista hiša
13.00	24ur ob enih
13.30	Naj bolj ši doma či vide o pos net ki
14.25	Smrtonosna prevara, kanad. film
16.05	Iskri ce v očeh, nad.
16.55	24ur popold ne
17.05	Čarov nija lju bez ni, nad.
18.00	V ime nu lju bez ni, nad.
18.55	24ur vre me
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
20.45	Sestri ne pes mi, am. film
22.15	24ur zvečer
22.35	Kro ni ke Sare Con nor, nad.
23.35	Eli Stone, nan.
00.25	24 ur, ponovitev
01.25	Noč na pano rama
09.00 Dobro jutro: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, jutranji gost, koledar dogodkov 10.20 Vide os pot dne va 10.25 Vabimo k ogledu 10.30 Hra na in vino, kuhar ski nasveti (455)
11.00 Mladi upi, otroška oddaja 11.40 oslanska pisarna: mag. Tanja
Fajon, evropska oslanka 12.35 Coun try folk blu es fes ti val, No
name blues band 13.30 Vabimo k ogledu 13.35 Vide ostra ni, obvesti la 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Vide os pot dne va 18.35 Glas ba za otroke 19.00 Pravljica za otroke: Nosku se
zgo di čudež 19.10 Nano vo, mla din ska odda ja 19.50 Vide os pot dne va 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informa tiv na odda ja, pono vi tev 21.20 Regi o nal ne novi ce 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 1854. VTV magazin 21.55 Kultura, informativna oddaja 22.00 Šport, infor ma tiv na šp. odda ja 22.05 To bo moj poklic: Stavbni ste klar in ste klo pi ha lec, 2. del, izobra že val na odda ja 22.30 Vide os pot dne va 22.35 Hra na in vino, kuhar ski
nasveti, 456. oddaja 23.00 Iz VTV arhiva: Ko oči slišijo -2. del, Jože Napotnik in njegov svet ustvarjanja 23.55 Vabimo k ogledu 00.00 Videospot dneva 00.05 Vide ostra ni, obvesti la
SRE DA, 28. julija
tv slo rr
06.50 Kul tu ra 07.00 Odme vi Na zdravje! Nuki in prija
07.40
lji: pol na luna
09.05	Mojster Miha: velika tekma
09.15	Marči Hlaček: beli morski vol ko vi
09.35	Modro poletje, 23/38
10.05	Bibiji: robotsko delo, ris.
10.10	Obisk v akvariju, 4. del
10.15	Kot ata in mama, 5/7
10.40	Pro fesor pusto lo vec, 8/10
11.00	Potplatopis, 8. odd.
11.20	Zgodovina arhitekture: povojna
arhitektura
12.00	Kang čen dzen ga, dok. mese ca
13.00	Poro či la, šport, vre me
13.15	Naša kra jev na skup nost: isto le
malo dru ga če
13.50	Družina: klic narave
14.20	Slo ven ski maga zin
15.00	Poro či la
15.10	Mos to vi
15.45	Maks in Rubi, risanka
15.50	Milan, risanka
15.55	Med ve dek, risan ka
16.05	Risan ka
16.10	Male sive celice, kviz
17.00	Novi ce, šport, vre me
17.20	Gle da mo naprej
17.30	Mount Everest, dok. odd.
18.25	Bojan, risanka
18.30	Leni in Čivka, risanka
18.35	Vrt ni pal ček Pri mož, risan ka
19.00	Dnev nik, vre me, šport
19.55	Gle da mo naprej
20.05	Bon ne vil le, am. film
21.40	Žrebanje lota
22.00	Odme vi, šport, vre me
23.10	Brez reza: izziv odpora
23.40	Mount Everest, dok. odd.
00.35	Tv dnevnik 28.7.1992
01.00	Dnev nik, pono vi tev
01.40	Dnev nik Slo ven cev v Ita liji
02.05	Info ka nal
06.30	Zabav ni info ka nal
07.00	Info ka nal
08.00	Otroš ki info ka nal
09.00	Zabav ni info ka nal
11.10	Tv pro da ja
11.40	Tv dnevnik 28.7.1992
12.10	Knji ga mene bri ga
12.30	Glas be ni večer
14.00	Legen de veli ke ga in male ga
ekra na: Vla di mir Fran tar
15.00	Črno beli časi
15.55	Hubert in pes, franc. film
17.20	Mos to vi
17.55	Barcelona: EP v atletiki, prenos
21.55	Bal kan ski špijon, sng dra ma
23.35	Slo ven ska jazz sce na
00.20	Zabav ni info ka nal
pop
07.00	Tv prodaja
07.30	24ur, pono vi tev
08.35	V imenu ljubezni, nad.
09.30	Čarov nija lju bez ni, nad.
10.20	Tv pro da ja
10.50	Iskri ce v očeh
11.40	Tv prodaja
12.10	Čista hiša, resnič. ser.
13.00	24ur ob enih
13.30	Naj bolj ši doma či vide o pos net ki
14.25	Mla di Casa no va, 1/2
16.05	Iskri ce v očeh, nad.
16.55	24ur popold ne
17.05	Čarov nija lju bez ni
18.00	V imenu ljubezni, nad.
18.55	24ur vre me
19.00	24ur
20.00	As ti tud not padu?!, gost
Sebastian Cimerotič
21.40	Men talist, nan.
22.30	24ur zve čer
22.50	Kro ni ke Sare Con nor, nad.
23.45	Eli Stone, nan.
00.35	24ur, ponovitev
01.35	Noč na pano rama
09.00 Dobro jut ro, informa tiv na oddaja: na današnji dan, jut ranje novi ce, vide os pot dne va, jut ranji gost, kole dar dogod kov 10.20 Videospot dneva 10.25 Vabi mo k ogledu 10.30 Hrana in vino, kuharski nasveti (456)
11.00 Nanovo, mladinska oddaja 11.40 1854. VTV magazin, regionalni
- informa tiv ni pro gram 12.05 Kul tu ra, infor ma tiv na odda ja 12.10 Šport, informa tiv na šport na
12.15 Vide os pot dne va 12.20 Iz VTV arhiva: Ko oči slišijo-2. del, Jože Napotnik in njegov svet ustvarjanja 13.30 Vide ostra ni, obves ti la 18.25 Vabi mo k ogledu 18.30 Regi o nal ne novi ce 18.35 Nerodna Avguština 18.55 Prav lji ca za otroke 19.15 Čas za nas, mla din ska odda ja 19.55 Vabi mo k ogle du 20.00 Iz oddaje Dobro jutro,
infor ma tiv na odda ja, pono vi tev 21.20 Regi o nal ne novi ce 21.25 Vabi mo k ogle du 21.30 Popot niš ke raz gled ni ce: Šri Lan ka
22.20 Vide os pot dne va 22.25 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 457. oddaja 22.55 Mura Raba TV, informa tiv na
23.25 Naša Evropa, izobra že val na
23.55 Vabi mo k ogledu 00.00 Vide os pot dne va 00:05 Vide ostra ni, obves ti la
PRIREDITVE
Knjižne novosti
Berg, Elizabeth: Reci, kdaj
Griffin je vesel in zadovoljen moški, ki udobno živi v predmestju Chicaga. Obožuje svojo osemletno hčerko Zoe in ženo Ellen. Nekega dne izve od žene, da se hoče le--ta ločiti. Ellen želi, da bi se hčerki življenje kljub ločitvi čim manj spremenilo. Ker nikoli ni hodila v službo, želi še naprej skrbeti za Zoe in od Griffina zahteva, da se izseli. Ker na to ne pristane, postaneta sostanovalca v skupni hiši. Dogovorita se, da bo Ellen hodila po hčerko v šolo in skrbela zanjo, dokler se Griffin ne vrne iz službe, potem pa bo šla. Večere bosta izmenično preživljala izven hiše. Ellen pri svojem mlajšem ljubimcu Petru, avtome-haniku, ki gaje spoznala na tečaju "Spoznaj svoj avtomobil", Griffin pa se prijavi za delo Božička v nakupovalnem centru, saj gaje tja zvabila lepa ločenka Donna. Upa, da bo tako malce pozabil na svoje tegobe. Z Donno se zbližata, a še vedno mu po glavi skače žena. Ta se medtem odseli od doma in si poišče službo. Griffinu nove situacija sploh ni všeč in jo prosi, naj mu da še eno priložnosti. A Ellen vztraja, da seje vmes že preveč zgodilo, da bi lahko kar pozabila. poleg tega mu ne verjame, da bi se lahko spremenil. očita mu namreč, daje nikoli ni znal poslušati, da nikoli ni bil odrt za njene predloge in da je ni upo števal kot oseb nost.
Payne, Liane: Cvetko in peščeni grad
Čudovit poletni večerje in zajček Cvetko je na obisku pri teti Maji in stricu Bertiju. Naslednji dan ga bosta peljala na izlet in Cvetko komaj čaka, da bo izvedel, kam se bodo odpeljali. Z njimi bosta lahko tudi
šla njegova prijatelja Pikica in Gus-ti. Kam bodo šli je skrivnost. Cvetko in njegova prijatelja Gusti in Pikica naslednje jutro že navsezgodaj vidijo, kako stric Berti zlaga prtljago v avto. Izkaže se, da je izlet najlepše presenečenje v Cvetkovem življenju - na morje gredo! Na morju doživijo pravo pustolovščino, saj zgradijo čudovit peščeni grad.
Kuegler, Sabine: Otrok džungle
Otrok džungle je resnična pripoved danes že odrasle ženske. Otroštvo Sabine Kuegler je bilo že od začetka popolnoma drugačno od ostalih Evropejcev. Rojena je bila v Katmanduju, glavnem mestu Nepala in do petega leta svoje domovine Nemčije ni niti poznala, dokler se starši niso tja preselili. Po dveh letih bivanja sta se starša odločila, da bosta svoje delo jezikoslovcev in misijonarjev nadaljevala na Zahodni Papui, natančneje sredi džungelskega pragozda, kjer plemena še danes živijo skorajda tako, kot so živeli v kameni dobi, z ljudožerski-mi običaji vred. Sabini se odpre popolnoma novo življenje. Tukaj je živela v leseni koči in se igrala s sta-roselskimi otroki. Od staroselcev se
nauči preživetja v džungli, kako s puščico ustreliti strupenega pajka in kako okusne so lahko pečene žuželke. Bolj ali manj mirno ter srečno ji minejo zgodnja najstniška leta, dokler se pri sedemnajstih ne vrne v Evropo, da bi dokončala šolanje. Tukaj se počuti izgubljeno, sodobni svet jo plaši in se ji zdi nevaren v primerjavi s pragozdom, vsakdanje skrbi in težave se začnejo kopičiti. Počasi se zave, da si bo morala svoj obstanek v hitrem ritmu mesta pošteno priboriti.
Paulsen, Gary: Seki ra rešit ve
Še ena počitniška zgodba, ki se zelo razlikuje od običajnih počitniških zgodb. Gre za napeto zgodbo o preživetju v divjini. Glavni junak knjige je trinajstletni Brian, ki med poletnimi počitnicami kot edini potnik potuje v majhnem letalu k očetu, da bi skupaj z njim preživel del svojih poletnih počitnic. Žal pa se stvari zaradi najrazličnejših naključij zasukajo čisto drugače. Letalo strmoglavi v kanadski divjini, Brian, ki nesrečo preživi, pa se čisto sam znajde sredi neprehodnih gozdov. Mu bo uspelo preživeti v surovem okolju, kjer nanj prežijo neštete nevarnosti? Je dovolj vztrajen in iznajdljiv?
Mur re ll. Debo rah: Bojevniki. Vitezi
Z zbirko Bojevniki, ki jo sestavljajo še knjige o gladiatorjih, grških bojevnikih in samurajih, bomo vstopili v svet najpogumnejših, najokrut-nejših in najstrašnejših bojevnikov vseh časov. Izvedeli bomo kdo so bili vitezi, kdaj so živeli. Vse o orožju vitezov, kakšen je bil njihov oklep.
Najlepše zgodbe s slovenskih gradov
V knjigi so zbrane najlepše in najbolj znane pripovedke in legende o naših gradovih, na kratko je predstavljena tudi zgodovina posameznega gradu. Morda za pokušino omenimo nam najbližji grad Šalek. Grad je bil sezi dan v prvi polovi ci 13. stoletja. Konec 17. stoletja ga je prizadel požar, dokončno pa so ga opustili po letu 1770, ko je vanj udarila strela. In še zgodba o šaleškem gradu: Nekoč je na šaleškem gradu bival graščak Valentin. Kmetom je ukazal, naj mu zgradijo velik stolp. Tudi z gradu Turn so prišli tlačani pomagat. Delavcev je bilo zelo veliko. Nadzorovala jih je mlada grofova hči, ki pa je s podložni-ki grdo ravnala; kdor je le malo počival, je moral zajahati oslico. To je bila lesena naprava v obliki oslice, s hrbtiščem iz navzgor obrnjenih žebljev. Jahaču so zvezali noge pod osličinim trebuhom, tako da ga ni mogel razjahati. Marsikdo je na oslici izkrvavel. Nekoč, ko je dala grofična tako mučiti starega tlačana, seje odprla zemlja in požrla mla do okrut ni co.
■ Pripravila: AS
VELENJE
Četrtek, 22. julija
9.00 - 18.00
Vila Mojca
Poletne počitnice v Vili Mojca 10.00 - 12.00
Mestno otroško igrišče Poletne počitnice na otroškem igrišču
21.00 Letni kino ob Škalskem jezeru Filmska projekcija glasbenega dokumentarnega filma Shine a light - dokumentarec Rolling Stones 21.00 Kavarna Lucifer Poletna branja
Petek, 23. julija
9.00 - 18.00
Vila Mojca
Poletne počitnice v Vili Mojca 10.00 - 12.00
Mestno otroško igrišče Poletne počitnice na otroškem igrišču 10.00 - 12.00
Knjižnica Velenje, pravljična soba Igralne urice 19.00 Kavarna Lucifer
Poletni večer ob zvokih klavirja 21.00 Titov trg
Veliki poletni koncert Jinx (Hrvaška) 21.00 Mladinski center Velenje Klubski večer Glasba & klepet
Sobota, 24. julija
8.00 - 13.00
Ploščad pri Centru Nova Kmečka tržnica 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Predstava za otroke - Skupina Mamoo-ti, Bonboni 21.00 Mladinski center Velenje Klubski večer Glasba & klepet
Kdaj - kje - kaj
Ponedeljek, 26. julija
9.00 - 18.00
Vila Mojca
Poletne počitnice v Vili Mojca 10.00 - 12.00
Knjižnica Velenje, pravljična soba Igralne urice 10.00 - 12.00
Mestno otroško igrišče Poletne počitnice na otroškem igrišču
21.00 Pred Domom kulture Velenje Poletne filmske projekcije Zvezde pod zvezdami - Nova v mestu, romantična komedija 21.00 Atrij Velenjskega gradu Koncert stare glasbe David van Ooijen & Paul Pleijser
Torek, 27. julija
9.00 - 18.00
Vila Mojca
Poletne počitnice v Vili Mojca 10.00 - 12.00 in 16.00 - 20.00 Travnik pri Domu kulture Poletje na travniku - Kiparimo 10.00 - 12.00
Mestno otroško igrišče Poletne počitnice na otroškem igrišču
20.00 Kulturnica - literarna kavarnica Poletna branja
Sreda, 28. julija
9.00 - 18.00
Vila Mojca
Poletne počitnice v Vili Mojca 10.00 - 12.00
Mestno otroško igrišče Poletne počitnice na otroškem igrišču 10.00 - 12.00
Knjižnica Velenje, pravljična soba Igralne urice 19.00 Kavarna Lucifer
Poletni večer ob zvokih klavirja
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898 25 71) ali Turistično-informacijski
in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).
radio@alfa
(0	o
JÜ	m
ffi 1	^
o	CN
TJ	OO
«J	CO
	Ol
(M)	O
o	
c	1-
tel.: 03/ 897 50 03 fax: 03/ 5869 263
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 22. julija
Od 10.00 do 13.00 Hiša mladih
Poletne ustvarjalne in športno -zabavne delavnice za otroke
Petek, 23. julija
Od 10.00 do 13.00 Hiša mladih
Poletne ustvarjalne in športno -zabavne delavnice za otroke 17.00 Hiša mladih
Zaključek poletno ustvarjalnih in športno-zabavnih delavnic za otroke z razstavo nastalih del in zabavo
Ponedeljek, 26. julija
Od 10.00 do 21.00 Hiša mladih
Poletno počitniško dogajanje v Hiši mladih (družabne igre, igre z žogo, ročni nogomet, ustvarjalne delavnice,...)
Torek, 27. julija
Od 10.00 do 21.00 Hiša mladih
Poletno počitniško dogajanje v Hiši mladih (družabne igre, igre z žogo, ročni nogomet, ustvarjalne delavnice,.)
Sreda, 28. julija
Od 10.00 do 21.00 Hiša mladih
Poletno počitniško dogajanje v Hiši mladih (družabne igre, igre z žogo, ročni nogomet, ustvarjalne delavnice,.)

IJl1
rah
f ttD
102.6 mhz CELJE 107.0 VELENJE
KAM NA IZLET?
-	sobota, 24. 7.: Martuljški slapovi-Sekcija Dobrač Konovo;
-	sobota in nedelja, 24. - 25. 7.: Grossglockner - PD Velenje.
VABLJENI!
KINOVELEN JE:: SPORED
VELIKA DVORANA HOTELA PAKA Nedelja, 25.7. ob 18.00
MORILCI
(Killers)
Akcijska komedija, 100 minut Režija: Robert Luketic Igrajo: Katherine Heigl, Ashton Kutcher, Tom Selleck, Catherine O'Hara, Alex Borstein, Katheryn Winnick, Rob Riggle, idr. Petek, 23.7. ob 21.00 Sobota, 24.7. ob 19.00 Nedelja, 25.7. ob 20.00
Režiser komedij Blondinka s Harvarda in Grda resnica predstavlja nenavadno življenjsko dogodivščino umirjene Jen, ki med počitnicami spozna zabavnega in privlačnega Spencerja. Sledi neizbežna romanca in hitra poroka, po treh letih družinske idile pa sledi šokantno razkritje, da je Spencer v resnici skrivni vladni agent. Presenečena Jen se naenkrat znajde sredi vratolomnih avtomobilskih pregonov in divjih strelskih obračunov, kar ljubezen do Spencerja postavi na veliko preizkušnjo.
ČLOVEK NA ŽICI
(Man on Wire) Dokumentarni film, 94 minut Režija Režija: James Marsh Petek, 23.7. ob 19.00 Sobota,24.7. ob 21.00
Francoz Philippe Petit je avgusta 1974 po večmesečnih pripravah s pomočniki izpeljal »umetniški zločin stoletja«; v noči pred dogodkom so med nedavno zgrajenima stolpnicama Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku napeljali žičnato vrv, naslednje jutro pa se je Petit pred očmi presenečenih očividcev po njej prosto sprehodil med stolpnicama. Več kot 400 metrov nad tlemi je v slabi uri osemkrat prehodil razdaljo med dvojčkoma ... nakar ga je policija aretirala. Marshov dokumentarec temelji na spominih ekscentričnega Petita, ki jih je pod naslovom To Walk in the Clouds izdal leta 2002, na prvo obletnico padca dvojčkov. Človek na žici je slavospev drznemu podvigu, katerega natančna priprava je spominjala na drzni rop dobro zastražene banke, ter natančna rekonstrukcija dogodkov, priprav in neverjetnega suspenza na »dan D«. Oskar za najboljši dokumentarni film 2009 !
S podporo Ministrstva za kulturo!
PLANET 51
(Planet 51)- sinhroniziran Animirana družinska pustolovščina, 91 minut
Režija: Jorge Blanco, Javier Abad, Marcos Martinez
Glasovi: Jurij Zrnec, Lado Bizovičar, Sabina Kobovšek Zrnec, Aljoša Koltak, Gregor Skočir, Tomaž Domicelj, Primož Bezjak, Danilo Ivanuša idr.
Nedelja, 25.7. ob 16.00 uri -otroška matineja
Ameriški astronavt Chuck pristane na neznanem planetu prepričan, da je prvo živo bitje, ki bo zakorakalo po novem svetu. Toda na svoje veliko presenečenje naleti na številne male zelene vesoljčke, ki niso navdušeni nad tujimi zavojevalci. Po spletu zabavnih prigod se spoprijatelji z zvedavim Nezemljanom in z njegovo pomočjo prek številnih avantur spoznavata, da sta si obe rasi bolj podobni, kot bi pričakovali. S podporo Ministrstva za kulturo!
PLOŠČADI PRED DOMOM KULTURE VELENJE: ZVEZDE POD ZVEZDAMI
(poletna filmska projekcija):
NOVA V MESTU
(Prime), Romantična komedija, 96 minut
Režija: Jonas Elmer Igrajo: Renee Zellweger, Harry Connick Jr., Siobhan Fallon, J.K. Simmons, Mike O'Brien, .idr.
Ponedeljek, 26.7. ob 21.00
Koledar imen
Junij (veliki traven)
22	. četrtek-Marija
23	. petek - Brigita
24	. sobota - Krištof
25	. nedelja-Jakob
26	. ponedeljek - Ana
27. torek - Gorazd
28 . sreda - Viktor
Lunine mene
ti)
26 . julij, polna luna (ščip), ob 3:36
Nagrajenke križanke Jagros, objavljene v tedniku Naš čas dne 8.7.2010, so:
-	Stana Simič, Tomšičeva 31, Velenje;
-	Maja Arbaiter, Jenkova 23, Velenje;
-	Sabina Knavs, Šaleška 16, Velenje.
Nagrajenke bodo prejele potrdilo za nakup v vrednosti 10 EUR v Cen tru Jager Vele nje pri po ročeno po poš ti! Čes ti tamo! Rešitev gesla: VSE ZA DOM
CITYCENTER Celje
-	četrtek, 22.7.. Biotržnica
-	nedelja, 25. julij ob 11. uri pravljične urice v Džungli
-	do 1. avgusta fotografska razstava Društva fotografov Svit-UTRINKI 09 na temo zgodbe o odnosih in komuniciranju z življenjem
-	preizkusite se v spretnostni vožnji v atraktivnem kartingu na vrhnjem parkirišču garažne hiše Citycentra
Z oskarjem nagrajena igralka Renee Zellweger igra mlado Lucy Hill, častihlepno poslovno žensko, ki ima rada svoje čevlje, svoje avtomobile in razkošen življenjski slog v Miamiju. Predvsem pa bi rada čimprej splezala do samega vrha službene lestvice. Njeni šefi ji začasno ponudijo poslovno priložnost, za katero meni, da se ji ne sme odreči. A že kmalu izve, da mora posel zaključiti sredi ničesar v oddaljeni in mrzli Minnesoti. Lucy se tako poda na dolgotrajno zamrznjeno pot v neprijaznem vremenu, hkrati pa jo pričaka pa še hladnejši sprejem domačinov. A služba in denar vendar nista vse in Lucy to spozna, ko sreča moškega svojih sanj ... ZVEZDE POD ZVEZDAMI (prost vstop)
V	primeru slabega vremena bo projekcija v preddverju Doma kulture !Naslednji vikend
Od 30.7. do 2.8. 2010 napovedujemo:
domišljijski romantični triler MRK, dramo STO ŽEBLJEV, otroško pustolovščino ŽABE IN PAGLAVCI.
V	ponedeljek, 2.8. na ploščadi ob Domu kulture Velenje - Zvezde pod zvezdami, dramo ZLOMLJENI OBJEMI (Penelope Cruz) v vsakem vremenu !

mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA)
OBVESTILO
NA Graškogorski v Velenju se je izgubila večja papiga. Za informacijo pokličite na gsm: 031/786-200, lepa nagrada.
PODARIM
JOGI, 190 x 180, dobro ohranjen. Gsm: 041/275-008
NUDIM
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Goli-jan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.
STIKI-POZNANSTVA
SIMPATIČNA ženska, 39-letna, iz Velenja, s svojo hišo si želi spoznati prijatelja do 55 let. Ti k meni jaz k tebi. Ag. Alan, gsm: 041/248-647 PODJETNIK, situiran, 45-letni, urejen, celjsko območje, si želi spoznati žensko ali mamico staro do 40 let,za resno zvezo. Lahko je tudi brez zaposlitve. Ag. Alan, gsm: 041/248-647 ŽENITNA posredovalnica Zaupanje za vse starosti, brezplačno za ženske do 47 let, ostale plačajo 14 evrov, ugodno za moške. Gsm: 031/836-378, tel.: 03/572-63-19
PODJETNIK išče partnerko za skupno delo in življenje, staro do 43 let. Odpišite, ne bo vam žal. Gsm: 041/229649
ŽENSKE vseh starosti, različnih poklicev in postav, od vsepovsod, vas želijo spoznati za pošteno trajno zvezo. Gsm: 031/505-495, tel.: 090-6286 (1,99 evra/minuto)
VDOVA, velenjčanka, se preseli k prijaznemu gospodu, ki bi jo cenil in spoštoval. tel.: 090-6286 (1,99 evra/minu-to)
PREPROST očka, ki sam z otrokom je ostal, za trajno razmerje bi vas rad spoznal, ljubezen svojo vam dal. Gsm: 031/860-668
MOŠKI, ki ni ne lep, ne bogat, za skupno življenje spoznal bi vas rad. Odpišite, če vam je važno srce. Gsm: 041/959192
RAZNO
NEPREMIČNINE
VIKEND na kinta kunte, zelo lepo urejen, odlična lokacija, prodam. Gsm: 041/881-797
DVE zazidljivi parceli v Dobrni prodam. Gsm: 041/763-358, Aleš.
KUPIM
MEŠALEC za beton kupim. Gsm: 031/774-520
ODDAM
PRIDELKI
OPREMLJENO sobo s souporabo kopalnice oddam samski osebi. Kličite popoldan tel.: 03/586-60-46 V POVLJANI na otoku Pagu nudimo apartmaje, prenočišča z zajtrkom, polpenzion, 50 m od morja. www.pan-sion-perilo.com, tel.: 0038598330499
VOZILA
PEUGEOT 106 xn, 44 kW, l. 1996, 5 vrat, 1. lastnik, garažiran, 99000 km, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041/352-886
DOBRO hruškovo domače žganje prodam za 6 evrov liter. Kličite zvečer na tel.: 03/586-82-64
DRVA, klaftre, prodam. Gsm: 051/314306
TRDA drva, metrska, prodam. Gsm: 041/919-526
KOZJE mleko oddajam. Gsm: 031/460-128
VINO: refošk, merlot, rose, pinela in zelen, prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan - Štanjel) Velenje - Konovo. Gsm: 031/749-671 JABOLČNIK, medenovec, borovničevec in več vrst žganja pro-
KOSILNICO vicon, 165 cm, 4 diski, prodam. Gsm: 051/314-306 ELEKTRO vitel ntm6, rudarski, z motorjem 5 kW, 140 jeklene vrvi, fi 12 in elektrokabel, 55 m že za priklop, postavljen za uporabo, prodam. Tel.: 03/589-52-11, gsm: 051/265-375 DRENAŽNE cevi fi 100, 100 m in odtočne cevi stigmafleks fi 160, 25 m, prodam. Gsm: 031/619-115 STISKALNICO muta za sadje, 130 l, prodam. Gsm: 031/619-115 ZEMELJSKI vrtalnik iskra fi 100 in fi 200 prodam. Gsm: 031/619-115 CISTERNO, 1000 l, pvc, na paleti s kovinskim ogrodjem (za vodo, nafto ali kurilno olje) prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041/291-476
habit
nepremičnine
Hi*>lt,d.o.o,KBranllcwa ll.Välenje
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/665 223
PRODAMO/ODDAMO
Parcelo 3000 m2,2 km do centra Šoštanja na mirni, sončni legi ob gozdu.V bližinije asfaltna cesta. Možnost nakupa dveh parcel. Cena 65.000 €.
Hišo na mirni legi v Pirešici, v treh etažah, 180 m2,1.1952, obnovljeno 2008, 688m 2 zemljišča, Cena 140.000€. 3-sobno stanovanje na Šercerjevi, 74 m2,2/8 nad., letnik 1979, zelo prostorno in dobro vzdrževano. Cena najema 83.000 €. 2-sobno stanovanje na Šercerjevi, 61 m2,l. 1973,4/4 nad., obnovljeno in lepo vzdrževano. Cena 75.300 €.
vec mu .....
www.habit.si
dam. Gsm: 041/344-883.
ŽIVALI
PUJSKE in odojke prodam. Gsm: 031/542-798
KRAVO sivko, brejo drugo tele in telico limuzin, staro 14 dni, prodam. Gsm: 031/647-148
BIKCA, limuzin, 160 kg, vajenega paše, prodam. Gsm: 031/830-798 PRAŠIČE, težke od 30 do 35 kg, prodam. Tel.: 03/589-35-78 TRI burske kozice in burskega kozlička za pleme, kontrolirana reja, prodam. Gsm: 041/378-685 KRAVO simentalko, sedem mesecev brejo, prodam. Gsm: 031/774-520
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMOVNUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1.
Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nede ljah in držav nih praz ni kih je organi zi ran odmor za kosi lo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
24. in 25. julij - Mojca Pusovnik, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
RADI O V EL EN J E
ČETRTEK, 22. julija
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 23. julija
16.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 24. julija
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 25. juliji
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 26. julija
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 27. julija
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 28. julija
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Šolski radio; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:
Katja Praprotnik, Topolšica 198 in Kramer Robert, Lokovica 40 a.
Smrti:
Jozefa Cajner, roj. 1924, Pusto polje 29, Nazarje; Radoslav Šumah, roj.
1926, Šentvid pri Zavodnju 12, Šoštanj; Feliks Krulc, roj. 1939, Krašče 19, Moravče; Ivan Hriberšek, roj. 1954, Bele vode 10 d, Šoštanj; Ivana Pergovnik, roj. 1922, Ravne 128, Šoštanj; Ciril Ravnik, roj. 1919, Planina 64, Kranj; Ivana Polovšak, roj. 1924, Hrastovec 27 a.
Finančni kotiček
Finančna kriza in krediti
Aktualna svetovna finančna in gospodarska kriza je sedma večja kriza v zgodovini. Takšno stanje prinaša manjše povpraševanje, manj prodaje, večjo brezposelnost ter strah in negotovost pred prihodnostjo za posameznika. Ta strah dodatno stopnjujejo še neplačane finančne obveznosti, ki jih marsikdo od nas koristi. Negotovost povzroča stres, depresije in bolezni. Prav zaradi naštetih vzrokov smo finančni svetovalci zelo previdni pri svetovanju na področju kreditov.
V doseganje ciljev jih vključujemo le v primeru večjih pomembnih življenjskih nakupov, kot sta nakup stanovanja ali hiše in še takrat v kombinaciji s privarčevanim premoženjem. Vse dolgove je namreč potrebno tudi vrniti. Če danes nimamo denarja za nakup nečesa, se moramo vprašati, ali ga bomo v prihod-
nosti imeli za vračilo dolga. Ustvariti pa moramo še dohodek, s katerim bomo plačali tudi obresti tistemu, ki nam je denar posodil. Pa je vendar večina navajena, da kupi takoj in plača potem. Pripomočki za to so krediti, limiti, leasingi, kreditne kartice in podobno. Naravni standard pa nam pripomore k večjim popustom, ugodnejšim cenam, finančni neodvisnosti, k boljšemu pogajalskemu izhodišču.
Kako bi to primerjali v praksi?
V povprečju Slovenci v življenju menjamo sedem avtomobilov. Torej koliko moramo zbrati v obdobju petih let za nakup avtomobila, vrednega 10.000 evrov, in koliko moramo mesečno varčevati oziroma plačati obresti in glavnico, če najamemo kredit?
Med varčevanjem pri 10-odstotni letni donosnosti in najetim kreditom je kar 4.200 evrov razlike. Pri sedmih avtomobilih dobimo znesek 29.400 evrov. Razmislite, kaj poleg avtomobila še kupujete na kredit ali
limit. Razlike v plačani kupnini so občutne.
In zakaj potem vendarle tako množično posegamo po kreditih?
Največkrat je razlog v razmišljanju, da so plače prenizke, da bi iz njih lahko še kaj privarčevali. Kako lahko tak način mišljenja spremenimo?
Večina ljudi se zaposli, si ustvari družino, ima otroke. Vse to prinaša izdatke oziroma investicije v nepremičnino, šolanje otrok, nakup avtomobilov varčevanje za pokojnino... Zakaj bi že danes del dohodka namenili za varčevanje, če veste, da boste v prihodnje to morali financirati? Ljudem priporočamo, da 10 % svoje plače dajo na ''stran'' in 90 %
porabijo za življenje in jim pri tem kot svetovalci pomagamo z nasveti, z ugotavljanjem, katera ponudba je za njih primerna pri varčevanju. Zavedati se moramo, da premoženja ne ustvarimo z denarjem, ki ga zaslužimo, temveč s tistim, ki ga prihranimo. Sami se odločamo, kako bomo živeli, in tisti, ki so odvisni od kreditov, morajo začarani krog kreditov prekiniti sami in pričeti živeti v okviru svojih zmožnosti. Izgovorov, zakaj ne začeti tako, j e veliko, čeprav je neverjetno lep občutek, če veš, da imaš plačane vse položnice in še prihranek nekaj plač za morebitne nepredvidene dogodke v prihodnosti. Lepo prihodnost si lahko namreč vsak napove kar sam.
Premoženjsko svetovanje
Irena Linasi Rogač s.p.
Cesta talcev 3 3320 Velenje GSM: 041 797 567
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 12. jul. 2010 do 18. jul. 2010 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO
od 12. jul. 2010 do 18. jul. 2010 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO,/m3 zraka
			
			
			
			t
il-	fcr n i m	m jmfini	
ŠOŠTANJ T	ML limJUTl— POLŠICA ZAVODNJE GRAŠKA VELENJE LO GORA VE	1! . dlD L1LD OVICA - ŠKALE PESJE KI VRH	ÜJi SKORNO
D112.jul □ 13.jul l14.jul □ 15.jul n16.jul □ 17.jul ■18.jul
50
40
OBVESCEVALEC
POGREBNE STORITVE USAR I VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939 H	
•	POGREBNE STORITVE V CELOTI •	PREVOZI •	UREDITEV DOKUMENTACIJE •	NABAVA CVETJA	| MOŽNOST PLAČILA 1 NA VEČ OBROKOV ■ | POSLUJEMO ■ 24 UR DNEVNO ■
V SPOMIN
Minilo je tri leta, odkar nas je zapustila draga mama in babica
ZALIKA PIREČNIK
iz Šoštanja
Nekaj umira in nekaj se rojeva in je tema in je plamen in je noč in je dan, je pogum in je strah in nekaj joka, ihti, nekaj je blizu in daleč, odhod je hkrati prihod.
Hvala vsem, ki obiskujete njen grob, ji prinašate cvetje in prižigate svečke.
Njeni najdražji
V SPOMIN
24. julija bo minilo leto dni, ko nas je tako nepričakovano in tragično zapustil naš dragi
JANKO GOROGRANC - YOGI
1956 - 2009
Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob, prinašate cvetje in prižigate svečke v njegov spomin.
V spominu bo vedno z nami.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, tašče, svakinje, botre
in tete
OLGE TAJNSEK
25. 4. 1931 - 6. 7. 2010
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše ter za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala Pogrebni službi Usar, gospodu kaplanu, pevcem, govorniku in praporščakom ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: hčerki Stanka in Zdenka z družinama, vnuki in pravnuki
Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo, odšla si sama na pot neznano, kjer ni skrbi in bolečin, za tabo ostal je le boleč spomin.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljube žene, mame, babice in prababice
jožefe Speh
Podgorje 7/a, Velenje 25. 2. 1937 - 10. 7. 2010
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč. Predvsem hvala sosedom Pirtovšek, Vodovnik in Brdnik. Hvala Pogrebni službi Usar, govorniku, pevcem in župniku za opravljen obred. Vsem sorodnikom in znancem se zahvaljujemo za darovano cvetje, sveče ter za spremstvo na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Jože, hčerki Zdenka in Erna z družinama, vnukinje Karmen, Klavdija in Natalija terpravnuk Gaj
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice
IVANE PERGOVNIK
iz Raven pri Šoštanju
21. 5. 1922 - 13. 7. 2010
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše ter spremsto na njeni zadnji poti. Posebna zahvala osebnemu zdravniku gospodu Lazarju, dr. med., Patronažni službi Velenje, še posebej sestri Maji, osebju Bolnišnice Topolšica, pevcem, gospe Erni Obšteter za lepe poslovilne besede, praporščakom in Pogrebni službi Usar. Hvala gospodu Lenasiju za sveto mašo in
pogrebni obred.
Žalujoči: vsi njeni
Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče in stare mame
MARIJE KUGONIČ
Veliki Vrh, Šmartno ob Paki 16. 5. 1937 - 10. 7. 2010
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem za izrečeno sožalje, darovane svete maše, molitve, sveče in cvetje. Še posebej hvala sosedom za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se osebju Internega oddelka Bolnišnice Topolšica, gospodu dekanu Ivanu Napretu, gospodu župniku Jožetu Turineku iz Vranskega za darovano sveto mašo in pogrebni obred. Hvala gospe Zdenki Kolenc za prelepe besede slovesa, moškemu pevskemu zboru, praporščakom ter Pogrebni službi Usar. Zahvaljujemo se njenemu osebnemu zdravniku Stuparju, dr. med., za lajšanje bolečin in izrečene besede tolažbe. Bog povrni vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoča: sin Stanko in hči Jožica z družinama
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je v 55. letu zapustil dragi mož, oče, brat, stric
IVAN HRIBERSEK
iz Belih Vod 12. 8. 1954 - 13. 7. 2010
Zakaj tvoj obraz je prehitro zbledel, zakaj tvoj nasmeh ni bil več vesel, zakaj roka v belem pomagati ni znala, zakaj toliko trpljenja si prestal? Vendar je upanje do konca tlelo, a vseeno je srce tvoje onemelo.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in nam izrekli sožalje ter besede
podpore. Hvala g. Pribožiču za lepo opravljen cerkveni obred, Ivanu Pudgarju in Janku Mazeju za izrečene zadnje besede slovesa ter Pogrebni službi Usar.
Žalujoči: žena Ivanka, sin Boštjan, hčerka Renata, bratje Vinko, Alojz, Stane in sestra Silva z družinami
»Ne moreš izre či tis tega, kar želijo tvoji koraki. Tistega, kamor te peljejo. Niko li ni mogo če prav dobro vedeti, kje se začnejo in kje končuje pustolovščina. In vendar se začne na določenem kraju in končuje nekje drugje, dlje stran, na točno določenem mestu; ob določeni uri določenega dne.««
(E. Jabes)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, starega ata in pradedija
JOŽETA KNEZA
iz Pesja 9. 12. 1934 - 10. 7. 2010
se iz srca zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, ki ste bili z nami ob teh težkih trenutkih. Hvala za izraženo pisno in ustno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete
maše in denarno pomoč. Za vso nesebično in neizmerno pomoč še posebej hvala družini Orter, Jelen, Kuhar, Novak, Miklavžina in kolektivu Poslovne kuhinje. Hvala celotnemu kolektivu Gorenja Gostinstvo, kolektivu Premogovnika Velenje in častni rudarski straži, godbi, praporščakom, govorniku Dragu Kolarju, pevcem Franca Žerdonerja, gospodu župniku Luku Mihevcu za opravljen obred, Pogrebni službi Usar in zdravstvenemu osebju Nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje. Hvala vsem, ki ste s svojo prisotnosjo počastili slovo.
Vsi njegovi
»Pokazali smo, da se ne damo!«
EkKLIsiSD
PGD Gaberke minuli vikend praznovalo 80-letnico društva -Zabava j e traj ala dva dni - Nova pridobitev vozilo GVV-1
Mojca Štruc
Treba je priznati: raznovrstnih gasilskih praznovanj te dni ne manjka. Obilica vabil v križiščih
novanje vzeli zares. Še bolj zgovorno dejstvo, kito potrjuje, pravi, da je praznovanje tokrat trajalo dva dni. V soboto so se še v neznosni vročini zbrali na slavostni seji, kjer so zaslužnim, daje njihovo društvo to, kar je, podelili priznanja in pohvale. Zvečer se je začela zabava. Najprej je igral narodnozabavni ansambel in že takrat so oblaki grdo gledali na vas. Med nastopom priljubljenih Kingstonov pa so se oblaki razbesneli. Dež bi običajno pre gnal zbra no množi co, a - kot pravi predsednik PGD Gaberke Bogdan Lampret: »Pokazali smo,
jubileju in tudi ob novi pridobitvi. Dan namreč ni bil kar tako; društvo je uradno prevzelo novo gasilsko vozilo GVV-1. Prisotni župan Darko Menih je ob tem dejal: »Občina je svojim občanom dolžna zagotavljati varnost, sem pa spada tudi zaščita, za katero skrbite prav gasilci,« in povedal, da so za ta projekt na občini prispeveli 85 tisočakov, ostalo pa so zbrali gasilci sami. Župan je nato ključe z besedami »pazite nanj« izročil poveljniku društva Aleksandru Judežu. Ta jih je hitro in brez uradnih nagovorov predal vozniku nove
pridobitve Janku Janu, ta pa mu je dejal: »Obljubim, da bomo za vozilo vzorno skrbeli, ga redno čistili in vzdrževali ter ga uporabljali za namene, za katere je bilo kupljeno.« Ko je vozilo tudi prižgal in vklopil sireno, so zbrani zaploskali in mnogi tudi odhiteli na »prvi pregled«. Uradni voznik jim je poka zal vse, kar so žele li videti, in razložil, da je v vozilu do 500 litrov vode, da je v njem visokotlačna črpalka in trije sedeži z dihalnimi aparati. »Za povrh je vozilo tudi močnejše, hitrejše in torej bistveno zmogljivejše od prejšnjega,« je še dejal Janko Jan.
Velika pridobitev, na katero so očitno vsi ponosni, pa ni bila edina, ki so jo tega dne pokazali zbranim. Pred blagoslovom vozila so namreč župnika msgr. Jožeta Pri-božiča prosili še za blagoslov novega kipca sv. Florjana, ki bo odslej krasil gasilski dom na strani, kjer pelje mimo cesta. Da ima kipec prostor, so
bega pri odločitvi, katerega se udeležiti. A tisto, ki so ga minuli vikend pripravili v Gaberkah, je brez dvoma preseglo standarde običajnih prireditev. Že ob prihodu v vas, na primer, so obiskovalce pozdravljali mlaji - osem korenjakov, postavljenih v vrsto, so gasilci spretno simbolno označili, da ni bilo dvoma, za kakšno praznovanje gre: osem de set let gasil stva v druš tvu. Okrog gasilskega doma so plapolale zastave, ki sta jih nedaleč stran praznično zapečatila še dva slavnostna mlaja. Ja, gasilci so praz-
da se ne damo.« Gasilci, ki tudi običajno mislijo na vse, so imeli pripravljen šotor in zabava se je nadaljevala pozno v noč, navkljub močnemu dežju, celo toči.
Že zgodaj zjutraj so pridni vašča-ni pospravili vse, kar je ostalo od prejšnjega dne, in se pripravili na nov praznik. Tokrat se je zbralo še več ljudi in med njimi se je slišalo kramljanje: »Vse je polno.« Pa je res bilo, saj je dogodek obiskalo veliko ljudi. Med njimi je bil tudi predstavnik Gasilske zveze Slovenije, ki je domačinom čestital ob
Poveljnik PGD Gaberke, Aleksander Judež: »Večina dela za današnji praznik je bila sicer na plečih predsednika, seveda pa smo delali skupaj. To, kar je danes pred nami, je velika pridobitev za društvo, saj je vozilo izredno dobro opremljeno in verjamem, da bomo z njim še toliko bolje in hitreje pomagali tistim, ki bodo v stiski. Seveda si želim, da bi jih bilo čim manj. V dosedanji zgodovini - na srečo - lahko rečem, da ni bilo veliko požarov. Je pa res, da tukajšnji gasilci večkrat posredujemo pri drugih intervencijah, pogosto pri poplavah.
Sam sem doživel že veliko, saj sem član že približno 25 let. Se mi pa zdi, da vsak dogodek pusti velik pečat, bodisi v primeru intervencije bodisi dogodki, kot je današnji. Vesel sem, da so tudi takšni, in ne dvomim, da bo tudi ta pustil svoj pečat.«
Voznik novega vozila GVV-1 Janko Jan: »Pri gasilcih sem od prvega razreda osnovne šole dalje, kar trenutno pomeni 17 let. Danes so mi zaupali veliko nalogo, da bom vzdrževal, čistil in skrbel za novo vozilo. Ne vem sicer, kako so izbrali prav mene, sem pa vesel njihove pobude. Vozilo sem šel z drugimi vozniki iskat na območje Slovenske Bistrice, kjer so ga izdelali, in kar hitro sem ugotovil, daje res mnogo zmogljivejše od prejšnjega. Mislim, da je odlična pridobitev, in res obljubljam, da bom pazil nanj.«
Članica društva in mentorica pionirk Katja Župevc: »Danes sem bila v ekipi, kije skrbela za zadnje priprave, sicer pa lahko povem, daje za projekt praznik zadnjih 14 dni delalo okrog 30 ljudi, v resnici pa smo se pripravljali kar vse leto. Tudi sicer je v našem društvu tako, da se imamo zelo lepo, je pa treba tudi kaj postoriti. Jaz sem članica 21 let in sem na to ponosna. Mislim, daje prav naše društvo tisto, ki vsa leta, tudi pred mojim članstvom, povezuje člane in krajane.«
Nova pridobitev društva: vozilo GVV-1
Vaške igre znova navdušile
Šmartno ob Paki, 18. julij - V prijetno ohlajenem ozračju na prireditvenem prostoru pri gasilskem domu v Šmartnem ob Paki so se v družabnih igrah pomerile ekipe vaških skupnosti Paška vas, Podgora, Rečica ob Paki, Slatina, Skorno in Šmartno ob Paki. Ekipe so se pomerile v treh igrah: nogometnem podiranju kegljev, štafetnem teku v vrečah, lestvenem golfu ter v vleki vrvi. Borbenost ekip se je stopnjevala iz igre v igro in temu primeren je bil tudi rezultat. Na koncu so tri ekipe dosegle enako število točk, in sicer ekipa Paške vasi, Podgore in Skornega. O zmagovalcu je tako odločila ponovljena igra v lestvenem golfu. Slavila
je ekipa Skornega, na drugo mesto se je uvrstila ekipa Podgore, na tretje mesto pa ekipa Paške vasi. Ekipe so se pomerile tudi v vleki vrvi za prehodni pokal. Tudi pri tem je bilo zelo vroče do zadnje vleke vrvi, ko sta se pomerila večna tekmeca Rečica ob Paki in Podgora. Rečici ob Paki je skoraj uspelo premagati zmagovalca dveh preteklih let, to je Podgoro. Vendar so fantje iz Podgore tudi tokrat pokazali, da so v vleki vrvi zaenkrat brez tekmeca. Ker so v vleki vrvi zmagali tretje leto zapored, so prejeli prehodni pokal v trajno last.
člani drušva uredili tudi del pročelja doma in s tem še enkrat dokazali, kako veliko jim pomeni 80. obletnica in kako vpeti so v življenje gasilstva. Prav vsi med njimi
so se trudili, da ne bi pozabili na nikogar. Na ploščice, ki si jih je bilo prav tako možno ogledati, so izpisali botre, sponzorje in vse druge, ki so prispevali k oblikovanju praznika. Skupaj so stopili tudi pri oblikovanju biltena, ki je bil na voljo vsem prisotnim. »Trdne vrednote lahko obstanejo in jaz sem prepričan, da se bo naša tradicija nadaljevala še v prihodnje,« je dejal predsednik Lampret, ki je poudaril, da je v zgodovini vsak pustil svoj pečat, vsem pa je bilo skupno predvsem prostovoljno delo v službi človeka. Dejal je, da je sam ponosen, da je že vrsto let član
PGD Gaberke in da se zaveda, koliko truda so vložili predniki, da so razmere v društvu pripeljali na današnjo raven. »Ne smemo dopustiti nobeni sili ali moči, da bi nas kakor koli razdružili,« je zbrane nagovoril Lampret.
Po vsem videnem (tudi po zabavi, ki je še enkrat trajala pozno v noč) lahko trdimo, da se jim ni treba ničesar bati. Morda pa je prav v tem simbolika spuščanja golobov, ki tudi tokrat ni manjkala: ni jih namreč bilo osem de set, ampak »nekaj več«, kot so dejali. Pa naj bo tudi let PGD Gaberke nekaj, ali raje, mnogo več.	■
Dnevi odbojkarskega druženja in igranja z žogo v Topolšici
Od 13. do 16. julija je v Topolšici potekala poletna šola odbojke, ki so jo organizirali člani Odbojkarskega kluba Šoštanj Topolšica. Poletnih dnevov druženja in igranja z žogo
štirih dneh so se veliko družili, dobro zabavali, uživali v športu in igri, predvsem pa so se tudi veliko naučili.
V spomin na sodelovanje v poletni šoli odbojke so dobili vsi udeleženci
kvalitetno delajo že z najmlajšimi. Letošnja poletna šola odbojke je nadgradnja dosedanjega dobrega dela. Zadovoljstvo vseh udeležencev - trenerjev, otrok, njihovih staršev in
se je udeležilo trinajst otrok, šest dečkov in sedem deklic. Izjemno vroči dnevi niso prav nič pokvarili dobrega vzdušja, odgovorni pa so poskrbeli, da so otroci dovolj pili. V
priznanje in tudi majico šoštanjskega kluba.
V klubu se dobro zavedajo, da mora imeti članska ekipa močno zaledje v mladih domačih odbojkaijih, zato
tudi vodstva kluba - pa odgovornim v klubu daje zagon, da podobne akcije nadaljujejo tudi v prihodnje.
■ TR