Celjje. 29 AVGUSTA 1968— XXIf — St. 32 — CENA 60 PAR DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DANES v CELJSKEM TEDNIKU bti»»« 4 Ivatt Lukše iz laičnega pojde na Aiutii« «t»alo ytnM» i Celjske uprizoritve C;a!ik»rjevih del med 1945—1955 Strau a Za ljubitelje narave — Radi bi imeli kulturni dom Strau 7 Tabor v Žalcu leta 186« — Fotoreportaža Stran 8 Solidarnost bratskemu čehoslovaškemu mestu Stran 9 Razumevanje za borčevske probleme Stran 10 Obeta se razgibana jesen v /aRorju Stran 11 Nekateri pozabijo na otroke . .. Stran 13 Rokometni voz se je premaknil — Kronika Stran 14 enkrat o problemih rehabilitacije invalidov Stran 16 10 republiških naslovov za mlade atlete K'adivarja Enotni in odločni flsati o tem, s čim vse je jflšfcž napad in okupacija Aoslovaške v nasprotju, je Zč. Dejanje ni v skladu z ffnami mednarodnega pra-.je v nasprotju z ustanov-\ listino OZN, toliko manj p skladu s socialističnim ^mcionalizmom, še manj , s humanizmom in mora- i .Vflš ljudski pregovor pravi, ^prijatelja spoznaš v nesre-^ dober pa je tudi nekoli-, obrnjen vrstni red besed — I prijatelja spoznaš, kadar I r nesreči! In tako tudi je. jliše simpatije do preporoda ^toslovaškega socializma g hile vseskozi globoke. \ njimi so podoživljali našo pno pot, ki se nam po 20 Hh in v luči zadnjih domkov zdi še toliko bolj veli-istna. Čeprav bi moralo biti dru-iK, toda značilno je, da nas fedvsem težki trenutki str-tjo v enotnost, v trdno od-Krni — da ob takih tre-tikili splahnejo vsi tisti ajhu!, vsakdanji, skorajda Sidfii problemi izstopijo pa lini, odločujoči kot so w. svobodolhtbnost, snlidar. mt... Redki, zelo redki so ljudje, ki se strahopetno in sebično vprašujejo, če vsa ta naša podpora, če ves ta javno izpričani gnev in protest ni škodljiv za nas. Take vrste nevtralizem, kot si ga nekateri posamezniki izmišljajo, je vtikanje glave v pesek, je tihi pristanek na hlapčevsko vlogo, je pristanek na teorijo sile in veličine, da ima mali ubogati velikega. Dokler ne ho ravno to premagano dokler ne bodo imeli mali pravico sami odločati o sebi, bodo trajala nasilja, pred katerimi nas ne morejo obvarovati dejstva, da se kdo še tako proglaša za internacionalista, marksista in socialista. Enotnost delovnih ljudi z našo Zvezo komunistov, z našimi držajvnimi voditelji, so-glasnost in popolna enakost s stališčem predsednika Tita pa je seveda veliko premalo, če tem stališčem ne bomo s podvojeno voljo in zavestjo dodajali konkretnih dokazov. Ravno s krepitvijo našega samoupravnega mehanizma, z doslednim izpolnjevanjem nalog naše družbene in ekonomske reforme bomo svetu dokazali, česa bi radi ini- ciatorji okupacijske pustolovščine oropali delovne ljudi na češkoslovaškem. Dogodki nas temeljito učijo, kako je treba vedno znova, vsak dan sproti pregledati svoja hotenja in dejanja. Napake, ki jih tudi pri nas ne manjka, so prepogosto plod lahkomiselnosti in površnosti, pogosto pa sebičnosti in nerazumevanja posameznikov za interese skupnosti in našo celovito družbeno skupnost. Pri odpravljanju napak moramo biti poslej odločnejši, kajti kot samoupravna družba moramo dokazati, da smo sposobni vse ekscese, pa naj bodo posledica protislovnosti ali pa subjektivnih slabosti, odstranjevati sami, brez kakšne »pomoči razrednih bratov«. Ob usodnih dogodkih v bratski češkoslovaški smo bogatejši za ponoven dokaz vrednosti našega samoupravnega sistema, za dokaz o vrednosti naše politike aktivne in miroljubne ko-eksistence, bogatejši pa smo tudi za ponoven dokaz naše enotnosti in odločenosti vztra-jati na naši poti in če je treba. jo tudi ubraniti. .J. KRAŠOVEC TRAGEDIJA DRUŽINE — POlK)BA NESREČE NARODA — Pri/or s poji^reba ene od prvih žrtev Zdene-ka Prihode, ki je padel prvi dan okupacij pred praško radijsko podajo. Na posnetku mati in sestra žrtve agresije. Obsodba agresije na ČSSR, odločna podpora Titu in ZKJ Deluvui ijudje v zasavi^ltih rudai^Jkih revirjih so zadaije mesece z veHikian zanimanjem spremljali procese demokratizacije v eSSR, Podpirali .so prizadevanja vodstva KP CSSR in če^.k:oslovaškega ljudstva, da si pribori pra-do las-tne ix>ti v sociali/^m. in Slovaki: v teh tež ^ trenutkih smo z vami! ^to so preteklo sredo z 1^0 zaskrbljenostjo in glo-J*ini razočaranjem spreie-['Kt o agresiji CSSR. Ljud-' so komentirali dogodke in ^ofeo obsodili agresijo solističnih držav na CSSR, *o<5asno pa enoglasno izraža-Poiporo Titu in Zvezi ko-^stov Jugoslavije. 'Sredo zjutraj se je sešel izredno sejo komit« retvir-^ itonference ZKS in spre-r ' zvezi z dogodki na CSSR ^ednjo izjav; ^fažamo globoko zaskrb-in razočaranje revirja. komunistov ter vsega j^^valstva zaradi zadnjih j^^kov na Caškoslovaškem. 5j^»remo razimietd, kako je da socialistične dr-v »obrambo« socialisana sredstva iz izra-Ij ^p^perialističnega arzena-pomenijo popolno za-^J® mednarodnega prava Težko si je predstavljati, kako je mogoče sprejemati dokumente v katerih je iaa-a-žena pravica do lastne poti v socializem in nedotakljivost nacionalne in državne suverenosti, po nekaj dneh pa z manifestacijo vojaške sile in okupacijo svobodne, neodvisne socialistične države vsa t-a sprejeta načela zanikati. Obžalujemo nepremišljenossit takšnih korakov, ki preds)tav-Ijajo za nadaljni razvoj socializma v svetu neprecenljivo škodo in se pridružujemo češkoslovaškemu narodu in njegovemu demokratičnemu vodstvu, ki so v teh težkih trenutkih ponovno dokazali svojo zrelost.« že v sredo so bila v številnih kolektivih protestna zborovanja zoper agresijo na CSSR in zborovanja prijateljstva z ljudstvom CSSR. Rudarji z rudnika Trbovlje so v brzojavOci CK ZKS zapisali, da izražajo ogorčenje in zaskrbljenost nad pooet-jean članic Varšavskega pakta, istočasno pa izražajo vso podporo našemu vodstvu in ZKJ v prizadevanjih za ohranitev maiTi v svetu in za miroljubno sodelovanje med vsemi narodi sveta. Trboveljski rudarji so zahtevali, da se oborožene sile umaknejo iz CSSR, Cehi in Slovaki, v katere imajo trboveljski rudarji polno zaupanje, pa naj si sami izoblikujejo notranjo uredit-ev in pK>t v socializem Zborovanja so bila še v cementarni, strojni tovarni, Iskrlnl tovarni polprevodnikov, mehaniki, zavodu Tika, Investicijskih birojih itd. V četrtek, 22. avgusta, popoldan pa je bil v predavalnici delavskega doma v Trbovljah sestanek političnega aktiva iz vseh treh revirskih občin. Ugotovili so, da so komunisti in delovna ljudje zasavskih revirjev izrazili vse o.gorčenje zoper početje oboroženih sil petih članic Varšavskega sporai25uma in manifestirali polno podporo stališčem predsednika Tita in vodstva ZKJ. • Osnovna naloga tudi v revirjih je, kot je bilo poudarjeno, da strnemo lastne vrste in storimo vse, da tisdi v prihodnje zastavimo vse sile za kar hitrejšo in kar najbolj dosledno uveljavljanje smernic predsedstva in izvršnega komiteja OK ZKJ ter načel gospodarske in družbene reforme. S t«m bomo v svetu še bolj manifestirala nov tip demokratičnega, samoupravnega in- humanega socializma, ki lahko odpre celotni svetovni družbi nove perspektive in ki prav gotovo predstavilja nove kvalite-t« v mednarodnem delavskem gib^-- ■ (nk) Vsestranska podpora Češkoslovaški Na zadnji razširjeni seji izvršnega odbora občinske konference SZDL v Šentjurju, (navaoči so bili tudi nekateri predstavniki družbeno-po-litionih organizacij in občinske skupščine) so največ pozornosti posvetili najnovejšim dogodkom na Češkoslovaškem. Obsodili so postopek petih članic varšavskega pakta, ki so nezakonito zasedle prijateljsko češkoslovaško. Razpravljali so tudi o tem, kakio bodo organizirali javno razpravo o kmetijstvu. Pred kratkim je retpubdiska skupščina izdala osnuitek stališč sklepov in priporočil v zvezi z nekaterimi problemi kmetijstva v Sloveniji. Prav ti materiali bodo osnova za raigpravo, pri kateri želijo angažirati čim večje število ljudi. V nadaljevanju seje so govorili o sodelovanju na množičnem zborovanju ob 25. letnici vseljudske vstaje na Primorskem in o pripravah na javno raapravo o nekaterih spremembah ustave in volilnega sLstema. Odmevi na okupacijo čSSR Delovni ljudje širšega celj-ske.?a obm<)č.)a, ki so že nekaj časa z velikim zanimanjem spremljali razvoj dogodkov na Ceškoslova.škem, so po vdoru čet, držav članic varšavskega sporazuma v bratsko deželo, na različne načine izkazali solidarnost njenemu ljudstvu, že po prvih radijskih obvestilih o okupaciji Češkoslovaške, se je osuplost spremenila v ogorčenje. Dejanje, ki ga ni mogoče opravičiti, je povzročilo, da so bila že prvi dan zasedanja vodstev družbeno-politič-nih organizacij ter organov samoupravljanja v Številnih delovnih organizaci.iah, na katerih so s« delovni ljudje opredelili za podporo češko, slovaški republiki in njenim državljanom. Od vseh strani so pošiljki poslanioe central nima komitejema ZK Jugoslavije in Slovenije, v katerih so izražali podporo stališčem našega vodstva ter govorili o pripravl.ienosti za po-ntoč ljudstvu, ki spet preživlja težke dni. Te dni se na celjskem območju zadržuje več čeških državl,ianov, ki jih je na poti domov dohitela vest o okupaciji njihove domovine. Ustavili so se v Dobrni, pa tudi v drugih krajih sh) naši ljudje poskrbeli za njihovo urejeno bivanje. V občinskih središčih so organizacije Rdečega križa org^anizirale družbeno službo, sprejema,}© pa tudi prijave tistih, ki bi bili pripravljeni sprejeti k sebi — ali pa kakorkoli dru-gač« pomagati — češke državljane. Med kolektive, ki so to svo.io pripravljenost izrazili zelo konkretno, moremo gotovo prišteti celjsko bolniš-nieo, kjer so sklenili, da bi sprejeli v začasno delovno razmerje večje število čeških državljanov, ki imajo kakršno koli medicinsko izobrazbo. Tako se tudi na celjskem območju na vsakem koraku srečujemo s spontanim reagiranjem na zadnje dogodke na Češkoslovaškem, v katerem ljudje na skoraj plehisci-taren način obsojafo tako to nerazumljivo dejan.)e kot sleherno vmešavanje v notran,je zadeve posamezniii držav. To pa je hkrati tudi množična podpora konceptom naše politike, kakor tudi pripravljenost, da odločiM) branimo vse pridobitve dosedanjega razvoja. Dr. Pavel Kantorek: Sovjetsko internacionalno delavsko gibanje. Opozarjamo na razstavo Karikatur priznanega češkega mojstra P. Kontoreka, ki bo koncem tedna v »Likovnem salonu«. češkoslvvaško ljudstvo se te dni bori tudi s humarjem in ironijo proti železni pesti okupacije. Nekaj primerov: Napis na plakatu: »Lenin zbudi se, Brežnjev je znorel... Dvajset let smo poglabljali prijateljstvo z Rusi. Zdaj smo na dnu .. . Sovjetski vlak z elektronskimi na,pravami za odkrivanje tajnih radijskih postaj je pripeljal na železniško postajo, češki železničarji so ga zapeljali na stranski tir. Na postajo je pripe-j al tovorni vlak, Arž je po čudnem naključju iztiril prav na postaji. Sovjetski vlak ni mogel ne naprej ne nazaj ... Na plakatu piše: »Ivan^ vrni se domov, Aljoša spi z Natašo. Mama.« .. . Skoraj vsi kažipoti po ČSSR so premakni. Ostali so le tisti, na katerih piše MOSKVA 2000 km.-. Ko so začeli po cestnih ulicah krožiti avtomobili z agenti, ki so aretirali ljudi, so začeli ljudje snemati napise ulic in številke s hiš. V nekem mestu so obrnili vse kažipote v rmpačno smer, tako da je kolona tankov dve uri izgubljena krožila po mestu... V T renči-nu so češki železničarji namenoma naredili zmedo, kar je povzročilo streljanje med sovjetskimi in bolgarskimi vojaki ... Ljudstvo ne daje okupatorjem ne kruha ne vode. Videti so sovjetske vojake, kako so izkopavali krompir na njivah . .. Sovjetski in drugi vojaki okupacijskih sU so povedali ljudem, da so jih prišli rešit kontraret^olu-cije, drugi^ da so prišli na orožne vaje, tretji pa so ctln Trtislili, da so v zahodni Nemčiji. Nihče pa ni od six)-jega poveljstva slišal resnice... Ko je prišel predsednik Svoboda v Moskvo, je »ovjetska televizija oddajala prizor, ko se Svoboda in Brežnjev objemata. Objela sta se že, toda ob neki drugi, prejšnji priložnosti. .. Kubamlci premier Fidel Ca-stro je dejal, da je bila intervencija v CSSR kršitev mednarodnega prava, a da je bila »politično primerna«. 2kL »pohujšanje« čSSR pa da sta krivi Amerika in ZKJ^ ki je najhujši »agent ameriškega imperializma v kcnnunistič-nem svetu« •.. Dogodki, ki so se sprožili tisto usodno noč med torkom in sredo - 20. in 21. avgusta letos - so vžgali pečat sramote Sovjetski zvezi in povzdignili češkoslovaško ljudstvo, ki je dalo vsem drugim narodom zgled, kako je treba ljubiti domovino in se zanjo bojevati in celo umreti. Tisto »črno« sredo so se dokončno podrle marsikatere iluzije, posebno tista, da so voditelji v Kremlju socialisti. Socialisti ne ravnajo tako. Tako ravnajo imperialisti. Zakaj pred dobrim tednom dni sovjetski tanki in tanki Poljske, Nemške DR, Madžarske in Bolgarije niso pomendrali samo meja neodvisne, socialistične ČSSR, ampak tudi načela, ki naj bi uravnavala odnose vsaj med socialističnimi državami in komunističnimi partijami - načela enakopravnosti, medsebojne strpnosti in spoštovanja, tovariškega poravnavanja nesoglasij in priznavanja različnih poti v socializem. »Črna sreda« To je bil • dan, ko so bili še vsi otopeli od nenadnega udarca: Cehi, Slovaki, Jugo-slovani_ Evropa, svet. Mar niso voditelji SZ v čiemi in potem voditelji vseh petili držav varšavske zveze v Bratislavi zagotovili voditeljem ČSSR, da imajo pravico do lastne poti v socializem, medtem ko so jim češkoslovaški voditelji zagotovili, da bo ČSSR ostala neomajno zvesta socializmu in »družini« socialističnih držav? Potemtakem so bila zagotovila »zaveznikov« samo pretveza, dimna zavesa, za katero so se pripravljali na napad. Tiso sredo so začela pristajati na praškem letališču vojaška transportna letala, polna vojaštva in orožja. Najprej je priletelo letalo »anionov« s sovjetskimi »turisti«. Prosilo je, če lahko zasilno pristane. Ko je pristalo, so se iz njega vsuli »turisti« in počistili letališče. To je samo en primer »bratske« taktike in »pomoči«, ki jo je varšavska peterica nudila ČSSR. Tistega dne se je zgodilo še marsikaj drugega. Prvega sekretarja CK KPČ Aleksandra Duboka in predsednika vlade Čemika so sovjebski vojaki odpeljali neznano kam. Kljub temu so še naprej delale vse ustanove. Vlada je zasedala, CK KPČ je pripravljal izredni kongres v ilegali, ljudje na ulicah so dopovedovali sovjetskim Ln drugim »bratskim« tanki&tom in vojakom, da v CSSR ni »kontrarevolucije«, na zidovih so se pojavili tisoči in tisoči napisov: »Pojdite domov!«, skr^ka vse ljudstvo je z izredno žilavostjo in pogumom izpričevalo svojo vdanost zakonitemu vodstvu in zahtevalo odhod okupatorja. Od prvega dne zasedbe sta češkoslovaško ljudstvo in svet popolnoma pravilno ocenila »bratsko pomoč« varšavske peterice kot okupacijo. Vseijudska stavka Drugi dan okupacije —22. avgusta — je postalo vsakomur jasno, predvsem pa okupatorjem, da se ljudstvo nikakor ne misli sprijazniti z okupacijo in pozdraviti »osvoboditelje«. Partija je pozvala tuje čete, naj se umaknejo, sicer bo razglasila enour-no generalno stavko. Stavka se je začela opoldne in je trajala do enih. To je bil naj-silnejši dokaz enotne ljudske volje: »Okupatorji ven!« Ulice po mestih in vaseh so opustele, lokomotive so piskale, sirene na ladjah in alarmnih napravah tulile, zvonovi v vseh cerkvenih stolpih po ČSSR so zvonili. Zvenelo je, kakor da se je ljudski bes in gnev zgnetel in pomešal s temi glasovi nad izdajstvom »zaveznikov« in »bratov«. V potrditev tega boja je po vsem svetu eksplodiralo ogorčenje napredne javnosti. Komunistične partije in napredna gibanja so druga za drugo obsojala agresijo na ČSSR, v Beogradu pa je četrt milijona ljudi poslušalo Mijalka Todorovica, ko je v imenu naših narodov in naših voditeljev obsodil okupacijo, kakor jo je bil še en dan prej predsednik Tito. Izmed kakih 90 komunističnih in delavskih partij po svetu je samo kakih 14 — in sem je treba prišteti tudi štiri varšavske vazale — odobrilo vojaško intervencijo v ČSSR. Jugoslavija in Romunija sta jo odločno obsodili. Predsednik Svoboda odide v Moskvo Medtem se je pritisk okupatorja stopnjeval, z njim vred pa odpor. Ta odpor je slonel — in še vedno sloni — na popolni prostovoljni disciplini vsega ljudstva, ki je poslušalo navodila svojega zakonitega vodstva — vlade, ljudske skupščine, partije. Tretjega dne je okupator že »pogasil« vse zakonite, svobodne radijske postaje.. Ni pa računal na to, da bo začelo delovati na desetine novih, ki se bodo povezovale v pravo radijsko omrežje in 24 ur na dan obveščale prebivalstvo ne samo o volji zakonito izvoljenih organov vlade in partije, ampak tudi o trenutnem položaju v mestih in vaseh, o vsakem novem premiku okupatorskih čet, o vsakem novem nasilju »bratov«, o vsaki novi spletki, o številkah avtomobilov, s katerimi se vozijo pripadniki sovjetske tajne policije in zapirajo ljudi, o imenih ma-loštevilniii izdajalcev, skratka, o \^em, kar je ljudstvo hotelo in moralo vedeti. In zgodil se je čudež: Kljub obupnemu prizadevanju okupatorjev, ki je začel z vso naglico dovažati v CSSR elektronske naprave za odkrivanje in motenje tajnih zakonitih radijskih postaj, je bilo češkoslovaško ljudstvo v zadnjih dneh najbo^lj obveščena javnost na svetu. Toda pritisk je postajal čedalje neznosnejši, nasilje čedalje hujše. Množile so se aretacije, število mrtvih in ranjenih je naraščalo. Zakonite ustanove so čedalje težje delale. V tem neznosnem položaju se je predsednik Svoboda odločil, da bo odpotoval v Moskvo na neposredne pogovore s sovjetskimi vodite lji. Iz Moskve je prispel odgovor: »Naj pride.« V torek je odpeljal iz Beograda proti Pragi posebni vlak češkoslovaške turiste, ki so zaradi dogodkov doma ostali 5 dni v Beogradu. Na sliki: še en stisk rok in »Tisočkrat hvala, tovariši iz Beograda!« Teiefoto: Tanju; Kaj se je dogajaSo v Kremlju? Od petlta do ponedeljka so se vlekla težka pogajanja v Kremlju. V petek še ni nihče vedel, kje sa Dubček, čer-nik in drugi voditelji. V soboto pa so se že razširile govorice, da se tudi oni udeležujejo pogajanj. Pozneje so bili ti glasovi potrjeni. Okupator je v ČSSR začel izvajati še hujši pritisk, da bi podprl sovjetske voditelje na pogajanjih v Kremlju. Sovjetska komanda je začela izmenjavati čete. Začele so prihajati okrepitve bodisi zato, ker so bile nekatere okupatorske enote že »okužene«, bodisi zato, ker je poveljstvo računalo, da bodo nove čete po temeljiti »politični« pripravi videle povsod kontrarevolucijo. Porušene stavbe in narejena škoda naj bi bil tisti dokaz, da bi nove okrepitve prepričal, da je v ČSSR resnično razsajala kontrarevolucija. Pri tem je sovjetska propaganda uporabljala najbolj podle in nepoštene metode, da bi dokazala »kontrarevolucijo« na Češkoslovaškem. S spretno montiranimi in zrežirani-mi posnetki je sovjetska televizija — in z njo vred vsi štirje vazali — oddajala prizore s praških ulic, kako ljudje lezejo na tanke. Ljudje so lezli na tanke, da bi Ivanom dopovedali, naj se vrnejo domov. Sovjetski dopisniki pa so si i2anišljali pogovore, v katerih se češki delavci zahvaljujejo sovjetskim vojakom kot odrešiteljem. Obenem se je stopnjevala propagandna vojna proti vsem t'gtim, posebno partijskim in drugim naprednim gibanjem in osebnostim, ki so odločno obsodili agresijo. Zahod- TELEGRAMI ZADNJE VESTI. PRAGA — Iz dobro obveščenih krogov v Pragi se je izvedelo, da so na pogajanjih v Moskvi dosegli v glavnem takle sporazum: 1. Vsi ustavni organi CSSR, politične in družbene ustanove svobodno in normalno nadaljujejo delo. 2. Okupacijska vojska, vštevši organe sovjetske varnosti (KGB) se ne bo več vmešavala v notranje zadeve CSSR. 3. Okupacijska vojska se bo umaknila iz CSSR v treh etapah. Takoj se umakne v določene vojašnice, potem iz vse države. Samo na zahodni meji ČSSR bo ostalo nekaj enot. 4. CSSR je obljubila, da v tisku ne bodo objavljeni polemični članki na račun držav, ki so okupirale CSSR. Toda to ne pomeni, da ponovno uvajajo cenzuro. PRAGA — Predsednik Svoboda, Dubček, Cemik in drugi češkoslovaški voditelja so se vrnili v Pr£^o. Ljudstvo je z ogromnim veseljem pozdravilo to novico. Vsi so tudi poslušali govor predsednika Svobode po radiu in televiziji. ne partije — posebno italijaj sko, ki je najmočnejša v 23. hodnem svetu — je Mosk^> obdolžila, da so prišle poj vpliv imperialistične propj. gande, medtem ko je Jugoslj vijo obtožila, da trobi v s?, laži in da v varnoistneni sve-tu hujska proti »bratski po moči« varšavske peterice. Bot garski voditelj Todor živkci je povzdignil glas in opozo ril Jugoslavijo, da ni tako var ao kritizirati Rusov . In tako dalje. Po vsem svetu še je raj besnela prava propaganda vojna, v kateri Moskva ni t> dela glavnega sovraiaiika t ZDA, ampak v partijah in dn> gih naprednih gibanjih. Wj shington je že prej — in zdi; ponovno — jasno povedal, da je češkoslovaška drama norrj nja »družinska« zadeva komunističnega bloka. Desnica dviga giavo Zaradi sovjetske agresije rt CSSR sta desnica in reaka j a pK) vsem svetu začeli dvigati glavo. Arabski svet, ki s: cer ni obsodil agresije, kK je popo:lnoma odvisen za pomoč od Sovjetske zveze, se sdrzanil, ker je dobro razumel češkoslovaško lekcijo Če lahko ena velesila v sv'«-ji »sferi« dela, kar hoče, lif tnidi druga velesila — ZW — v svoji sferi, pometala f narodi po mili volji. Zato s se zdrzaiili v Latinski Amert ki, Aziji in še marsikje dn^ je po svetu. V Evropi so začf li govoriti, da je treba ok-^ piti atlantski pakt, stm* vrste, pospešiti oboroževanji Ko to pišemo, vemo, da ^ se Svoboda, Dubček, Čem* in drugi, ki so sodelovali P? pogajanjih v Kreanlju, vrnU v Prago. V tem trenutku ^ vemo, kakšen je sporazum/^ je bil sploh sklenjen. Ki"^ bo še dolgo tiajala, ker je ' kriza predvsem sovjtesi^i" ustanov, ki zaostajajo za ^ nim razvojem. Vsekakor P lahko rečemo to: Ljudstvo ČSSR je ustv^ taiko svetel zgled patriot in ljubezni do domovin^. ' smo mu lahko hvaležni, smo njegovi dolžniki. lo je, da imajo ttidi m^i rodi pravico do življenja. ' odvisnosti in' samostojne ^ ti v socializem. Kar je ^ bolj presenetljivo in čuo^ no je to, da od češkoslova^ ' ga ljudstva te dni kom in prelitvi krvi n*^ slišali enega gesla pr^'^. f aiizmu. Nasprotno, čeh' ^ Slovaki so pobrali zasta^^j^ ciadizma — olovečnega lizana — iz blata, v ^^ so jo vrgli sovjetski vo^ Iji, in jo čisto in neorna^^ vano dvignili ianad zahr ^ spletk in iznad dogme J" ^^ hodnost — in s teni no potrdili socializem ro in upanje množic s tiudi nas Jugoslovanov, ' iz vsega srca občuduje''^ ' tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Z vojaško potezo so hoteli preprečiti razvoj v ČSSR H TITO ODLOČNO OBSODIL OKUPACIJO ČEŠKOSLOVAŠKE — Na X. seji centralnega komiteja Zveze komiinistov Jugoslavije, ki je bila 23. t. m., je o dogodkih v zvezi s češkoslovaško uvodoma govoril predsednik ZKJ Josip Broz Tito, ki je odločno obsodil okupacijo te države po oboroženih silah Sovjetske zveze, Nemške demokratične republike, Poljske, Madžarske in Bolgarije. Opravičevanje zasedbe češkoslovaške s tem. češ da je treba zavarovati češkoslovaške zahodne meje pred vdorom zahodnonemških čet in enot atlantske zvezde, je nesmiselno, je med drugih poudaril Tito. Gre za nekaj drugega, za to, da bi preprečili napredni razvoj v češkoslovaški, ki si je po januarskem plenurau zagotovil zelo trdne osnove, če bi zdaj češkoslovaška krenila svojo pot, bi se namreč našle še druge države, ki bi težile za tem. Navajanje takšnih razlogov pa bi seveda naletelo v svetu na zelo slab sprejem. Zato okupatorji navajajo kot razlog obrambo socialističnih držav oziroma zahodnih meja češkoslovaške, zaradi katere naj bi bila pvotrebna ta »bratska pomoč«. Tito je dejal, da so v češkoslovaški kajpada bili tudi nekateri elementi, ki so sovražni socializmu. Take najdemo povsod, tudi v SZ, celo 50 let po oktobrski revoluciji. Toda češkoslovaška komunistična partija, češkoslovaško ljudstvo in vojska so dovolj močni, da onemogočijo vse tiste, ki bi ovirali normalen socialističen razvoj v državi. Pri sovjetsldh .voditeljih se je utl-jevalo prepričanje, da bo najbolje, če z eno samo hitro vojaško potezo onemogočijo razvoj v tej državi, ne da bi razmišljali o posledicah v svetu, o reagiranju ko munističnih partij neangažiranih držav, kakor tudi o tem, da bo to na roke sovražnikom socializma. Te posledice so zelo slabo presodili. Predsednik Tito je dejal, da je bilo iz njegovih nedavnih pogovorov s češkoslovaškimi tovariši razvidno, da so le-ti imeli jasno do-določen načrt o izgradnji svoje dežele. Povedali so, da pripravljajo vse za ustanovitev federacije češke in Slovaške, govorili so o modernizaciji njihove dokaj zastarele industrije in razgrnili še druge probleme, povezane z razvojem v češkoslovaški. Predsednik Tito je poudaril, da je bil to neizzvan napad in akcija, ki so jo sile petih držav, članic varšavskega pakta, storile brez odobritve legalne vlade in drugih zakonitih ogranov oblasti v češkoslovaški. Ob koncu svoje uvode besede je Tito poudaril, da je treba hladnokrvno presojati stvari. Biti moramo načelni. Jasno moramo dati vsem vedeti, da bomo, če bi kdaj prišlo do česa, kar bi ogrožalo našo neodvisnost in razvoj znali to neodvisnost in razvoj braniti in obvarovati z vsemi sredstvi, pa naj bi bila ogrožena s katerekoli strani. m TURISTI ODHAJAJO — Na jadranski magistrali se promet v zadnjih dneh znatno zmanjšuje, že od četrtka, 22. t. m., dalje se je reka vozil na tej cesti obrnila predvsem proti Zagrebu, Trstu in Ljubljani. Slabo vreme, ki nagaja že skoraj ves mesec in pa negotov politični položaj v Evropi sta prispevala k temu, da mnogi tuji turisti odhajajo domov prej kot so nameravali, novih pa prihaja zelo malo. To nam seveda povzroča v turizmu, ki je prejšnje mesece obetal lep izkupiček, precejšnjo škodo. ■ DOBRA LETINA HMELJA — Obiranjfe hmelja v Savinjski dolini se že bliža koncu. Pridelovalci hmelja so z letošnjo letino zadovoljni. Obiranje pridelka pa je precej motilo slabo vreme DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTm - vsak četrtek 60.000 izvčML 2 pred VI. KONGRESOM ZK SLOVENIJE SAMOUPRAVLJANJE -neodtujljiva pravica delovnih ljudi Iz tez o idejno-političnih osnovah za izdelavo programa družbeno-ekonomskega razvoja SR Slovenije »Za Sloveni.jo lahko pomeni program razvoja tudi nekaj več. Gre za to, da na osnovi programa okrepimo elemente političnosti in državotvornosti ter premagamo občutek majimosti. To so vprašanja, lii so v sedanjem trenutku zelo pomembna in odločilna. Centralizem in odtujevanje sta preživela načina preteklega obdobja. V svojem razvoju smo dosegli stopnjo, ko gradimo v Jugoslaviji kakovostno nove odnose, v katerih dobivajo poleg organiziranih oblik združenega dela še posebno mesto nacionalne skupnosti. Na republiški in zvezni ravni gradimo novo državnost, ki raste iz naših specifičnih razmer, interesov in potreb ter mora biti samoupravna po svojem nastanku in vsebini.« Tako predstavlja pomen novega programa o družbeno-ekonomskem razvoju SR Slovenije gradivo, ki ga je v obliki tez 16. avgusta letos izdala kot prilogo časnika »KOMUNIST« komisija za družbe-no-ekonomske odnose in ekonomsko politiko pri CK ZKS. Naloga komunistov v Sloveniji je, da v predkongresni razpravi poskušajo ustvarjalno sodelovati pri razčiščevanju vsebinskih, idejnih in političnih izhodišč v programu dolgoročnega razvoja Slovenije. Gre za to, da s takim širokim sodelovanjem pridemo do spoznanj, ki jih bo nato treba izoblikovati v kongresnih dokumentih, zlasti pa v kongresni resoluciji. Pri tem imajo hvaležno priložnost za sodelovanje tako delovne organizacije kot združenja proizvajalcev od občine do republike. Teze med drugim takole govore o izhodiščih in namenih programa nadaljnjega družbeno-ekonomskega programa SR Slovenije: »PROGRAM RAZVOJA SR Slovenije je skupno s programi delovnih organizacij, asociacij, občin in regij način in sredstvo za organizirano delovanje vseh nosilcev družbenega razvoja. Z njim bi ix>spe-šili družbeni, ekonomski, politični in kulturni napredek tako posameznika kot družbe. Pri oblikovanju programa razvoja moramo izhajati iz družbenoekonomskega in političnega sistema ter realne ocene stanja in možnosti v razvoju proizvajalnih sil in družbeno ekonc«nskih odnosov in razvoja v svetu. Pri tem moramo upoštevati zlasti naslednja izhodišča: KATERIKOLI DRUŽBENI, eKonomski ali politični program je pri nas mogoče sno^vati, izdelati in uresničevati samo pod pogojem, da je grajen na izhodišču, da je delovni človek v združenem delu osnovni dejavnik in nosilec našega razvoja. Delovni ljudje Jugoslavije in Slovenije uresničujejo svojci dolgoročne in kratkoročne interese prek najrazličnejših oblik združenega dela na osnovi družbene lastnine proizvajalnih sredstev in v pogojih blagovne proizvodnje, pri čemer se povezujejo med seboj v celovit sistem družbenega samoupravljanja. SAMOUPRAVLJANJE JE NEODTUJLJIVA PRAVICA delovnih ljudi, ki jo moramo stalno in na delovnih področjih ter v vseh odnosih dosledno uveljavljati. Zveza komunistov odločno vztraja pri tem izhodišču. Zadnji dogodki doma in v svetu še posebno potrjujejo pravilnost naše usmeritve. Takšno izhodišče programa družbeno-ekonomskega razvoja pa tudi zagotavlja, da bodp delovni ljudje ustvarjalno in prizadeto sodelovali pri snovanju in oblikovanju programa in ga dosledno uresničQyali. DELOVNI LJUDJE se povezujejo kot proizvajalci v samoupravnih delovnih skupnostih, v delovnih organizacijah vseh dejavnosti in v višjih oblikah proizvodnega in poslovnega povezovanja ter kot občani v krajevnih skupnostih, občini, republiki in zvezi. To so oblike združenega dela in socialistične demokracije, kjer delovni ljudje uveljavljajo in usklajujejo osebne in družbene interese. Samoupravljanje moramo pojmovati le na tak način in ga razvijati kot funkcionalen, povezan družbeni sistem, ki omogoča celovito družbeno reprodukcijo in postopno osvobaja delo in človeka. V samoupravni di-užbi moramo uveljaviti samoupravno odločanje na vseh ravneh in organizirano nadomeščati preživele statistične oblike upravljanja in odločanja.« v enotnosti ie naša moč Kaj nas uče dogodki na Češkoslovaškem? Nujno potrebujemo dogovor in ukrepe za čisto določene načrte vseljudske obrambe, s katerimi se mora seznaniti sleherni naš delovni kolektiv, vsaka občina in vsak njen prebivalec! — Obramba in varnost domovine nikakor nista samo vprašanje naše ljudske armade, temveč slehernega izmed nas — Samoupravljanje in jeklena enotnost naših narodov: naša dragocena moč! Dogodki na češkoslovaškem so svarilni tudi za nasM>po-zarjajo nas, kako pomembna je stmjenost naših vrst. Enotnost naših delovnih ljudi, njihova trdna povezanost z našim vodstvom — to je naša največja moč. Sicer pa je glede tega nadvse poučna zgodovina: Jugoslavijo bi že zdavnaj doletela enaka usoda, toda bila je pretrd oreh za stalinske hegemoniste. Napadalci so se ustrašili enotnosti delovnih ljudi naše države, njihove odločne pripravljenosti, da se upro agresorju. četudi se iK>javi s socialističnim znamenjem. Prvo, kar moramo storiti za krepitev nase obrambne spos'obnosti, je konkretizacija koncepta vseljudske obrambe. Tak koncept že imamo, toda zaživeti mora v zavesti slehernega kolektiva in slehernega posameznika. Spoznanje, da obramba in varnost naše dežele nista samo stvar armade in organov varnosti, mora postati last vseh delovnih ljudi. Drugo, kar je treba imeti stalno pred očmi, je tole: ko se pogovarjamo o naših notranjih problemih, ko obravnavamo naše slabosti in pomanjkljivosti, smo glede tega lahko odkriti in kritični drug do drugega. Toda ne smemo dovoliti, da bi dejstvo. da je naša družba demokratična, polna ustvarjalnega dialoga, kdo izrabljal za sovražne namene. Sovražniku moramo dati jasno vedeti, da naša dežela ru siva, uniformirana, pri nas je čedalje manj papagajskega ponavljanja svetih resnic, naši informatorji niso zvočniki. Toda kadar bo fk)-trebno, bodo Jugoslovani kot en mož, takrat jim uniforma ne bo tuja. Naša dežela je odprta v svet. Naše meje niso obdane z naelektreno bodečo žico in stražnimi stolpi. Naši državljani lahko svobodno potujejo iz države v državo. Tudi pri nas so dobrodošli vsi, ki prihajajo s prijateljskimi nameni. Seveda pa nismo naivni in ne mislimo, da naše gostoljubnosti, odprtosti naših meja sovražnik ne zlorablja. Zato moramo biti budni. Vsi — ne samo varnostni organi. Varnost naše dežele pred sovražniki je dolžnost slehernega ižaned nas, ne glede na to kaj je kdo po funkciji. To je tako dolšiost delavca pri stroju, kmeta za plugom kot profesorja na šoli ali politika za državnim krmilom. Obrambna si>osobnost naše dežele, odporno moč Jugoslavije pred eventualnim agresorjem, takšnim, kakršen je napadel češkoslovaško ali drugačnim, bomo povečali tudi tako, da bomo dosledno izpolnjevali zastavljene naloge. češkoslovaška je dovolj poučen primer, kako dragocena pridobitev je naše samoupravljanje. Armade z vzhoda niso vdrle v to svobodoljubno deželo zato, ker bi resnično obstajala nevarnost kontrarevolucije. Nevarno je bilo nekaj drugega: preporod češkoslovaškega socializma, njegov obračun z deformacijami, gospodarska reforma, skratka nova FKJt socialižana. Toda tega ni mogoče zadušiti ne s tanki ne z raketami. To ne živi samo na Češkoslovaškem. Ideja samoupravljavskega socializma je obšla že cel svet. Pri nas je že zaživela v praksi, drugod se zanjo še bojujejo. če je tako, potem je vsakomur dovolj jasno, da je nujno samoupravljanje čuvati kot punčico svojega očesa. Varovali ga bomo tako, da ga bomo neprestano utrjevali in naprej razvijali. Tudi izvajanje gospodarske in družbene reforme krepi našo moč. Napake, ki na« spremljajo, nas seveda bolijo in storiti moramo vse, da jih odstranimo. Vendar nas napake ne smejo prestrašiti, zaradi njih ne smemo omahovati in izgubljati pogleda naprej. Naša pot je čista. Poglavitno je, da smo samostojni in svobodni, da nikomur ne dovolimo dik-tata, kako je treba graditi socializem. F. ŠETINC »Plameneči pozdrav bratskim narodom Češkoslovaške socialistične republike!« (»Vjesnik«) 250.000 BEOGRAJČANOV NA PROTESTNEM ZBOROVANJU Omadeževana rdeča proletarska zastava Vsa Jugoslavija solidarna z bratskim češkoslovaškim ljudstvom — Kot nas ni uničil Informbiro pred 20 leti, tako ljudstva ČSSR spričo njegove odločnosti in enotnosti ne bodo zlomili bajoneti in tanki »socialističnih« okupatorjev! — Vsa Jugoslavija enotna okoli svojega vodstva in pripravljena do kraja uresničiti naloge iz smernic CK ZKJ Četrt milijona ljudi je bilo pretekli četrtek na Trgu Marksa in. Engelsa v Beogradu na velikem protestnem zborovanju, kjer so izrazili vso podporo narodom Češkoslovaške, katerih deželo so okupirali vojaki SZ, DR Nemčije, Poljske. Madžarske in Bolgarije. Na zborovanju so obsodili oboroženo vmešavanje in okupacijo ČSSR, na njem pa je govoril sekretar izvršnega komiteja CK ZKJ. Mijalko Todoro-vič, ki je med drugim dejal: »Zveza komunistov Ju.go-.slavlje in naša socialistična skupnost sta se xmerom borili za svobodo in neod visnost narodov, za enakopravno demokratično sodelovanje med vsemi deželami in narodi sveta. Zato smo v vsej naši socialistični zgodovini povsod in zmerom podpirali boj za osvoboditev in neodvisnost vseh zasužnjenih narodov sveta. Toda v tem primeru smo posebej osupli, ker je bila napadena socialistična dežela, in to pod socialističnim znamenjem in baje v imenu socialističnih ciljev in interesov. s terri je osramočena in omadeževana veličastna rdeča proletarska zastava Marksa in Lenina. s tem so dobile hud udarec vse socialistične napredne sile na svetu in ogrožena sta mir in varnost v Evropi in po vsem svetu.« Tovariš Todorovič je nato opozoril na zvestobo češkoslovaških voditeljev do svojega ljudstva, na naloge socialističnih sil pri podpiranju boja za svobodo še neosvobojenih dežel in narodov in posebej poudaril, da želijo okupatorji na češkoslovaškem zaustaviti preporod češkoslovaškega socialističnega razvoja in zaustaviti demokratično pot razvoja socializma v tej bratski deželi. Na koncu pa je dejal: »V imenu centralnega komiteja ZKJ in tovariša Tita bi rad ob tej priložnosti pozval delavski razred, kmetovalce, inteligenco, na šo mladino, naj se odločno čevanje naših načrtov, na-borijo za krepitev enotno- ših nalog in cUjev, postav-sti ter za nadaljnje uresni- Ijenih v smernicah CK.« Paša in njene nevarnosti Pri nas ima zaenkrat vel,)avo samo jesenska paša, velike prednosti pašno-kosncga gospodarstva pa bodo zanesljivo ^e v mnogo večji meri pašo raztegnile na ves možen pašni čas. Paša pa ob vseh odlikah skriva tudi nekatere nevarnosti, ki lahko zmanjšajo njen uspeh, če jih ne poznamo in če se jim ne Tnamo izogniti. Na paši so živali v medsebojnem stiku, zato ne smemo zanemariti kužnih bolezni, čeprav jih je dobra veterinarska služba močno zatrla. Med zajedalskimi boleznimi so najbolj nevarne: metiljavost, pašniška krvomoč-nost in ogrčavost. • .Metiljavost je rejcem v močvirnih krajili predobro znana. Preprečujemo jo tako, da po okuženih travnikih posipljemo živo apno ali Tomaževo žlindro, ki uničujeta posrednika bolezni — poižka mlakarja. Pašniško krvomoč-nost prenašajo klopi, ki jih je treba zato uničevati s sredstvi proti mrčesu. Goveji obad, bezljava muha, zolj ali pisanka povzroča ogrčavost ali volčičnost goveda. Ogrčavost poškoduje goveje kože in oslabi živah. Med mnogimi načini zatiranja se je izkazal posebno neguvon. • Želodčno-črevesne motnje so dobro znane nevšečnosti na paši. Najbolj nevarna je paša na mokri mladi detelji. Napenjanje, ali tudi nadim imenovano,' lahko v slabi uri uniči živinče. želodčna sonda ali gumijasta cev, namazana z oljem, ki jo govedu FK)rinemo skozi požiralnik, najpogosteje reši nesreče. Znana je tudi uporaba posebnega noža.z nožnico — trokarja, s katerim predremo vamp na levi lakotnici, štiri prste od kolka in štiri prste od ledvičnih kosti- • Zla.sti za mla.jše in manj izkušene živali so na paši nevarne tudi strupene rastline. 2^an je primer zastrupitve telet z orlovo praprot.jo v Beli krajini. Razen te rastline sta nevarna tudi jesenski podlesek in čmerika. Celo na-stiljati s praprotjo mlajšim ^živalim iz teh razlc^ov ni priporočljivo. inž. M. L. Vi sie obogateli na naš račun! — Ne, pač pa na svoj žiro račun ., (Karikatura iz JE2.\) DOLENJSKI LIST * TEDNIK* VESTNIK-- vsak četrtek BOMO izvodov! 3 PRIPRAVIJALNI ODBOR ZA PROSLAVO 25. OBLETNICE USTANOVITVE X1L SNOUB VABI vse iM^rce, aktiviste, svoj-.•e padlih in umrlih bor-3ev, ki so kakorkoli so-Iflovali z MI. SNOLB med NOB. da se udeležijo slovesnosti ob priliki 25. jbletnice ustanovitve bri-»rade, ki bo 8. septembra )b 10. uri na Prešernovem trgu v Novem mestu. PRtKiRAM PRIREDITVE: sobota 7, september: ob 18. uri otvoritev razstave v Dolenjski galeriji — »Po poteh XII. SNOUB« ob 20. uri slavnostna akademija v Domu kulture — »Mladina borcem«; nedelja 8. septembra: ob 6. uri budnica, igra godba na pihala ob 9. uri promenadni koncert godbe na pihala ob 10. uri zbor brigade na Prešernovem trgu, razvitje brigadnega pra-porja, pripenjanje trakov domicilnih občin (Novo mesto in Sevnica), izročitev odlikovanj, poz-Iravni govor predsednikov občinskih skupščin domi-3ilnih občin ter slavnostni govor. Vmes bo tekel Kulturni program. Ob 12. uri skupno kosilo za borce in partizansko rajanje v gostišu na Loki. Odbor VELIKO ZANIMANJE ZA PROSLAVO V NOVI GORICI Praznik naše Gorice Zasotovljeni štirje posebni vlaki Petnajstega septembra bo v Novi Gorici osrednja proslav v počastitev 2.5. ollet niče vseljudske vstaje na Primorskem. Ta pomembni jubilej bo naše goriško območje dočakalo v slovesnem razploženju. V spomin na dni, ko se je tudi na tem delu slovenske zemlje začel upor proti sovražnemu nasilju, ko je zaplamtelo v mnogih krajih in tisočerih srcih, pripravljajo prireditev, kakršnih ni bilo veliko v povojnih diieh. Računajo, da se bo na osrednjo proslavo, katere pokroviteljstvo je prevzel tovanš Tito, zgrnilo na desettisoče prebivalcev iz vse Slovenije. To bo pravzaprav praznik vseh, ki ljubijo svobodo, neodvisnost in — našo zemljo. Tudi s celjskega območja bo v Novo Gorico odpotovalo na tisoče občanov, ki bodo svojo udeležbo na proslavi združili s prijetnim izletom v kraje, kamor prebivalci tega območja ne pridemo pogosto. Koordinator oziroma organizator tega potovanja so občinska vodstva organizacije Socialistične zveze, ki računajo, da bo samo z ožjega celjskega območja odpeljalo v Novo Gorico več kot 40 avtobusov in štirje posebni vlaki. Zato v krajevnih organizacijah Socialistične zveze, prav tako pa tudi sindikalne podružnice v podjetjih ter različna društva ter organizacije, že zbirajo prijave tistih, ki se bodo udeležili velikega slavja. Obe avtobusni podjetji — »Izletnik« ter »Kompas«, pa tudi uprava železnic, pa so se potrudili, da bo potovanje z njihovimi prevoznimi sredstvi na moč prijetno in udobno. V vsakem posebnem vlaku bodo uredili bife in sanitetno službo, potniki pa bodo imeli zagotovljen sedež. Cena avtobusne vozovnice bo približno 30 novih dinarjev — iz Celja — za vlak pa bo treba odšteti samo 2,40 novega dinarja. Tako torej tudi mi dodajamo toplo vabilo, da se naši bralci udeležijo veličastnega slavja v Novi Gorici v čimveč-jem številu. Gre za edinstveno prireditev v mladem mestu, ki nas navdaja s pono-scMn in zaupanjem, gre za srečanje z ljudmi, ki nas z njimi vežejo skupni spomini na ne tako da^e, junaške dni. Razprava ».spremembi iislave Tudi v celjski občini se je začela razprava o spremembah zvezne ustave in volilnega sistema. Medtem ko je občinsko vodstvo družbenopolitičnih organizacij naslovilo na republiško skupščino kritiko zaradi zakasnitve pripravljanja sprememb republiške ustave, s terena že pošiljajo prve pripombe na predlagane zvezne spremembe. Lete se predvsem nanašajo na volilni sistem, ki s predlaganimi spremembami ne bo poenostavljen. Sičer pa so središče razprav na terenu vodstva krajevnih organizacij SZDL, v delovnih organizacijah pa sindikalne podružnice. Občinski politični aktiv je pripravil za predavatelje, ki bodo pojasnjevali sp;reniem-be ustave in volilnega sistema, tudi krajši seminar. Razširitev celjske mlekarne Pn-tl Uiu-vi k »»brat »Mleko« kmptijskesa kombinata Žalec uvc. vitel pakiranje mleka v pvepak po pol litra in liter tudi za pot ebe oskrbe Velenja. Žalca, Laškega, Hrastnika. Trbovelj. Zagorja in RiUleč. Razširitev območja proda, je jim omosofaj« najsodobnejše ; naprave, hkrati pa v ob atu »Mle-I ko« že izvajajo večjo rekonstriik. ; cijo celotne mlekarne, ki bo ime. ' la žc letos zmogljivost predelave dnevno do 35.000 litrov mleka. V prizidku bodo uredili popolnoma novo sira no, povečali in modernizirali pa bodo tudi proizvodnjo i skute in jogurta, tako da bodo I lahko krili celotne potrebe v Ce-^ lju in krajih, ki jih kombinat oz [ obrat »Mleko« oskrbuje z mlekom I in mlečnimi proizvodi. Uekonst u-I kcija celotne mlekarne bo veljala ! več kot 145 milijonov starih di-' narjev, od tega bo porabljenih za I nakup novih strojev in naprav 110 \ milijonov starih dinarjev. I Povečana zmogljivost za prip a vo pasteriziranega mleka in paki-rani<- le-t«?pa ter naprav za prijjra-vo raz,lfčnili 'mlečnih proizvodov bo /a«lošču1a za daljš«- obdob.j«'. K. Obnavljanje SVETINSKE cerkve že tri leta je zaprta cerkev na Svetini. Najprej so začeli obnavljati zunanjost cerkve, ki je bila že popolnoma dotrajana. Zdaj, ko so končali s kleparskimi deli, bodo začeli z obnavljanjem notranjosti cerkve, ki je bila sezidana leta 1485, dozidana in poslikana s freskami pa okoli leta 1860. Freske so delo mojstra Brela. Delane so iz izredno slabega materiala, tako da so kmalu začele odstopati od osnove. Vse freske, ki nimajo neke posebne umetniške značilnosti (samo v okolici Celja je še približno trideset cerkev, ki imajo podobne ali. celo boljše freske), bodo odstranili in bo notranjost cerkve popolnoma bela. Restavratorska dela vodi celjski zavod za spomeniško varstvo. tv MALA ANKETA Bolje kot lani Kljub temu, da je trgovina na celjskem obrn(vi-zadnjem obdobju lepo napredovala, ljudje še vedno del svojega zaslužka odneseje v druge kraje. Včasih boljše izbire, drugič pa spet zato, ker se jim zdi ne je kupovati na primer v Ljubljani ali v Mariboru ^^ staviiiki tukajšnje trgovine pa se medtem na vse trudijo — nekateri bolj, drugi spet manj uspešno bi kupce in s tem tudi denar zadržali na domačem (jC ju. Na pločnikih pred mnogimi celjskimi trgovinami s' pojavile stojnice, kjer ponujajo cenejše blago, tudi že nekaj prijetnih modinih re\'ij, ki naj bi potroši seznanile z novostmi s polic in obešalnikov, skratka žiti je nekakšno prebujenje trgovine. ' ^ še nekaj tednov in tu ba jesen, ki prinaša s seboj ve potrebe in želje. Za trgovino se bo začelo obdobji bo v veliki meri odločilo njihov poslovni uspeh v let<%j' letu. Radovedni smo bili, kaj so pripravili svojim kuni!? in kakšno sezono si obetajo. Njihove odgovore smo jh? v današnji mali anketi. * Kari Podsedenšek, t,, sko podjetje »Moda«, »Zaradi izredno velike pon« be proizvajalcev, pa ^^ zaradi naših prizadevanj, v ko računamo na boljšo p,, skrbijenos^t prodajaln, p^ artikili za jesensko-zinuk sezono so že tu in tudi pro^ ja je že stekla. S preureds vijo »Volne« bomo pri »Mo®, zelo obogatili naš prodaj prostor, kar nam bo oniogr. čilo tudi večjo zalogo k(»i{ei cijskih oblačil zlasti izbls za šolarje. Del letnega bij ga pa bomo razprodali u stojnicah.« Matilda Naraks, »Sloveni-.ja-sport«, Celje: »Prvega oktobra bomo dobili prvo pošiljko smučarske in druge žmisko-športne opreme. Tudi letos bomo založeni z drsalkami Adidas in smučmi različnih proizvajalcev. Kakšne posebne razprodaje letnega blaga nismo pripravili, toda v zalogi imamo precej izdelkov, ki jim je znižal ceno proizvajalec. Letos so k našemu prometu precej prispevali tudi tujci, ki so se zanimali zlasti za ko?no konfekcijo.« Edo Lorger, »Staiidar-kci fekcija«, Celje: »Jesensfc zimska oblačila smo pri a ših sedmih kooperantih že ni ročili vendar pošiljke še ni so pirispele. Pripravljamo ti di znižanje cen lažjim obk kam. V naslednjem obdobj pa bomo nadaljevali tudi prodajo blaga na kredit, katero ustvarimo od ^ do 3 odstotkov našega mesečnef prometa. Poseben popui imamo tudi za tujce, med Ic terimi prevladujejo zlasti pr< bivalci ie vzhodnih drža'' Kristina Krašovee, trgovina s čevlji »Lilet«, Žalec: »Prvo obutev za jesensko obdobje smo že dobili. Našo zalogo pa je zelo težko oblikovati, saj hodijo čevlje k nam kupovat tako podeželski, kot tudi mestni ljudje. Ne, od hmeljarjev si ne smemo obetati kakšnega posebnega zaslužka. Svoj trdo prislužen denar običajno odnesejo domov. Pa vendar smo pripravili nekaj trpežnejših čevljev — ka-ki*šne običajno kupujejo — tudi zanje.« Marija Pravdič, magazin«, Žalec: »Naš P^ met je odvisen v gla\'nei« Savinjčanov. Kljub teinu,^ priznaivamo hmeljarjem 10 ^ stotni popust, pri nas ne ^^ pujejo veliko. Zanimajo ^ v glavnem za blago druge tretje vrste, ki je zaiatno ^ nejše, tega pa prevzamej" glavnem celjske trgovine, i" H bomo nekaj cenejših i^o kov Rašice ter blaga ^ k^, kar bo gotovo z^do Ijiio naše kupce.« Trgovina si tx>rej nekoliko bolj prizadeva kot ^^^ Dokončno oceno o tem pa bodo seveda dali potro^^^ ki bodo z jesenjo začeli običajno »transversialo« od trg s čevlji do trgovine s šolskimi potrebščinami. Trenutno brez primanjkljaja Zdravilišče Laško, ki je lani sicer končalo poslovne leto brez primanjkljaja, ima letos nekoliko več težav, čeprav trenutno še niso zabred-, li v primanjkljaj, pa bodo vendarle morah napeti vse sile, da *t> to ne bi že kmalu zgodijo. Letos so prvič na ste^Mj odprli vrata svojega zidt»»/flišča tudi turistom, ki v T^ko niso prišli iskat .samo zdravja, temveč so si kraj iEjbrali tudd za letni oddih. vsak Četrtek ZA MLADE PO SRCU Se eiia o moški vodi v Celju Bola sta zakonski par . .. V tTgovini sta zagledala lepe steklenice s tolikokrat opevano in priporočasK) moško vodo. Ona: Ni kaj reči, resnično lepa oblika st^iklenice. On; No, pa jo \'aemi. Je kaj hudega, če poskusimo tudi vsebino? Ona: Misliš resno? On: Le na pol. Morda je le »tolažev žegen« — koristi nič, škoduje pa tudi ne .. .— Ona: Potlej pa že raje dam Še tri stotake zraven in kupim steklenico vina. Jakušnje so izkušnje. Ni vse slabo, kar je v rabi že škoduje F>a tudi ne .. . DRUGO NAGRADNO ŽREBANJE TOVARNE »GORENJE« NA REKI Ivan Lukše iz Lesičnega pojde na Ažurno obalo Na Havaje bosta potovala FRANC BRVAR iz Zagorja ob Savi in JOŽEF FURMAN iz Slovenske Bistrice V dvorani kina »Partizan« na Reki je bilo 20. avgusta zvečer drugo veliko nagradno žrebanje tovarne gospodinjske opreme »Gorenje« Velenje. žrebanje, 7jdruženo z zabavno glasbeno prireditvijo, je navdušilo nad tisoč Reča-nov, ki so z velikim zanimanjem spremljali zabavni spored in potek žrebanja. Ta prireditev je pokazala, da zanimanje za gospodinj-.ske izdelke tovarne »Gorenje« vedno bolj raste. Njihovi hla-_dilniki, praLni stroji in električne peči, ki so bile razstavljene na odru, so ob spretnih in šaljivih besedah napovedovalca Vikija Glovackega zbudili med publiko v dvorani velik interes. Brez pretiravanja gre priznanje tovarni »Gorenje«, da ji je uspelo svoje kvalitetne izdelke plasirati na domačem in tujem tržišču v velikih količinah in da je našla neposredni .stik s kupci njihovih izdelkov. Ta stik je bilo čutiti ves čas trajanja prireditve na Reki, saj so navzoči pozorno in z zanimanjem spremljali razlago napovedovalca ob razstavljenih strojih za gospodinjstvo tovarne »Gorenje«. Publika je bila tako navdušena, da je spremljala zabavno prireditev in žrebanje z velikim aplavzom in vzklikanjem. Navdušenja ni bilo ne konca ne kraja do konca prireditve, ki je trajala pozno v noč. Za veselo razpoloženje je poskrbel tudi zaba^-ni orkester Melody iz Zagreba ter spretni in bučni igralci na električne kitare Uragani. Najbolj pa so navdušili občinstAro pevci zabavTie glasbe Jimmy Stanič iz Zagreba, Radojka šverko iz Reke ter Maruška Šinkovič iz Splita s svojimi popularnimi popevkami. Leti so tudi vlekli iz bobna listke in pri tem zaupali občinstvu, da imajo tudi oni doma izdelke tovarne »Gorenje«, ker so k\'alitetni. Stroji so, tako so menili, boljši kot uvoženi, in kar je navažnejše, je tovarna »Gorenje« v vseh večjih krajih v državi poskrbela za solidne servise. Izmed več tisoč garantnih listov, ki so jih poslali kupci proiizn'odov »CJorenje«, so iz botoa izvlekli iuneni prvih dveh nagrajencev za potovanje na Havaje. Tja bosta odpotovala Franc Brvar iz Ki-sovca 32 pri Zagorju ob Savi ter Jožef Furman iz Nove vasi .5« pri Slovenski Bistrici. Na azfurno obalo bo potoval izžrebani kupec proizvodov »Gorenje« Ivan Lukše iz Maro-fa 41 pri Lesičnem, v sončno Španijo pa pojde Kara-men Medovič iz Bosne. Deset-dne\-nega letovanja v Velenju pa bodo deležni izžrebanci Mihailo Milojevic iz Novega Beogratla, .lusta Vrhovec in Tere«i,)» F'ulko iz Ljubljane ter Mari.ja Mikliv iz Kočevja. Ob zaključku prireditve je tovarna »Gorenje« nagradila z električnim štedilnikom »šamplon« še dva udeleženca priredit-ve. To sta .Andjelko Vaco, ki je prav na dan prireditve — 20. avgusta — slavil rojstni dan ter Vetlra-na (irrizdanič, katere priimek in ime se začenja z istimi za-četinicanai kot naslov tovarne »Gorenje« Velenje. Tako je minila druga popularna prireditev z velikim žrebanjem te tovarne na Reki. Naslednja bo v Nišu, nato v Novem Sadu in zaključna 26. oktobra v Velenju. Dopisujte v vaš tednik CELJE 29.avg:ust PU Čelje pred novo sezono dni se ix> pričela tudi izobraževalna seaona ""ijske delavske univerze. Ta pred časom izdala pose-jln letak, ki ima namen se-^riiti javnost s programom izobraževalne dejav- nosti- V okviru splošnega izobra-jgvanja bodo tudi letos na-^Ijevali s tečaji za višje raz-osemletke, pri čemer imeli kandidati možnost ^eničnega pouka. To je zla-^ važno, ker so se doslej v mnogih delovnih organiza-jjjjjh sklicevali prav na to, ijj jim dopoldanski delovni ^ onemogoča šolanje. Do-jjgj je delavska univerza zla-j(i uspešno sodelovala s to-^rnama EMO in Toprom. poleg tega bo DU nadaljevala s tečaji za pripravo kandidatov na sprejemne izpite (la višjih in visokih šolah, jjovost v izobraževalnem programu, ki so jo uvedli la ni, je bila dvoletna kovinar ska delovodska šola, tej pa bodo letos pridružili še dvoletno delovodsko šolo elek-tro stroke (jaki tok). DU bo dalje priredila tečaje za pripravo kandidatov na strokovni izpit za učitelje, zdravstvene delavce in delavce državnih organov, za knjigovodske kadre; strojepisne tečaje, tečaje za tehnične risarje. Ne glede na to, da so si že v prejšnji sezoni prizadevali prirediti tudi tečaj za tajnice, ki ni uspel, bodo skušali tak tečaj prirediti v novi sezoni. Strokovno izobraževanje bo posvečeno predvsem usposabljanju vodstvenih kadrov v delovnih organizacijah, kjer so že dozdaj dosegli lepe uspehe, pri tem pa si bo DU še naprej prizadevala posredovati udeležencem njihovih seminarjev dosežke sodobnega sve ta, saj se zavedajo, da je od tega navsezadnje odvisen tudi naš napredek. V strokovnem izobraževanju so v letošnjem poletju kljub počitnicam priredili več tečajev za šivilje in krojenje, te tečaje pa bodo nadaljevali tudi v novi sezoni. Na področju družbeno ekonomskega izobraževanja bo celjska univerza poleg ustaljenih oblik, kot so večerna pK)-litična šola, šola za samou-pravljalce, tečaji in seminarji za vodstveni kader v družbeno političnih organizacijah, posvetila pretežni del pozornosti občasnim predavanjem za delovne kolektive in terenske organizacije. Gre zlasti za predavanja, s katerimi naj bi posredovali delovnemu človeku problematiko samoupravljanja. V tej zvezi bi bilo, kot menijo, .najvažnejše, da bi v sodelovanju z družbeno političnimi organizacijami izdelali skupen program, v katerega bi vključili vse bistvene elemente samoupravljanja od vsebine do metod. Ob vsem tem se bo delavska univerza posvetila tudi kulturnemu osveščanju občanov, in sicer s predavanji z najrazličnejših področij kulture, znanosti itd. dhr Arheologija Za zadružnim domom v Bistrici ob Sotli smo na-pravili posnetek temeljev igradbe ... No, nikar ne bodite toliko nestrpni, saj Tam povemo za kaj gre. Predvsem ne gre za nikakršne arheološke izkopanine iz I. ali II. stoletja naše ere, temveč za temelje bodočega četvorčka, v katerem naj bi dobili stanovanja učitelji osnovne šole Bistrica ob Sotli. Te-so delali lani novembra in vso zimo, nato pa so marca letos delavci pobrali šila in kopita. Bi-stričani se sprašujejo, kdaj bo občina omogočila nadaljevanje gratlnje, ki bi morala biti že zdavnaj pod streho? Foto: F. Krivec pomoč Kovinotehne Kolektiv celjske Kovinotehne .je na protestnem zborovanju ostro obsodil agresijo Češkoslovaške. Na zborovanju so prisotni izrazili vso podporo češko.slovaškemu ljudstvu. ter sklenili, da bodo materiahio pomagali državljanom češkoslovaške, ki so kot turisti v Celju. Z zborovanja so poslali brzo.}avko predstavništvu SSSR v Beograd ter braojavko CK ZKS, v kateri so poudarili, da podpirajo sklepe in te^oje ZK v zveai z dogottki na češkoslovaškem. -ea PA NAJ ŠE KIK) REČE ... Pravijo, da je pri nas vse v redu, kar se tiče higiene, da smo turistična država, ki bo kmalu živela od tujih valut, da smo v sredjiji Evropi in tako naprej. Ta posnetek, ki .je bil na dan flosarskega bala napravljen na Ljubnem ob Savinji, pa govori nekoliko drugače, zlasti Se, da smo Od časa do časa je katera izmed njiju zmotila tišino- z povzdignjenim glasom. Sedela sva že precej časa, preden se je natakarica s belim popackanim predpasnikom počasi približala mizi. »Želita«? »Dva sendviča z domačo salamo. Saj imate domačo salamo ali ne?« »Imamo! Gavrilovičevo!« je dejala. Vseeno, čeprav je zamenjala domačo salamo z gavrilovičevo, sva naročila sen- zadovoljni tudi tedaj, če peljemo kruh v odprti košari in v odprti prikolici za fičkom. Pa naj še kdo reče... In brez zamere I -b cem, sva mimogrede opazila sredi restavracije pod mizo FK>ln krožnik namenjen mačku, ki se je pretegoval pred domom. Na sendviča sva morala še nekaj časa počakati, še dobro, da sva brizganec in oranžado dobila prej. Pojedla sva in naročila še dva; čudno, da nama je po vsem kar sva videla, še teknilo. Druga dva nama je pripravila gospodinja ki je vzela dom v najem. Delala je brez predpasnika in ko ju je prinesla so bile na enem izmed obeh p. p. 161 Dom na Svetini 22. avgusta V prijetnem planinskem domu, ki ga je pred leti postavila štorska železarna za svoje delavce, sva se s kole gom ustavila na poti na Svetino. Hotela sva si potešiti lakoto in pogasiti žejo prav v tem domu. Preden sva stopila v prostore doma naju je obkrožala prijetna samota, edino živo bitje poleg majhnega otročička je bil majhen čm maček, ki se je pretegoval na klopi pred domom. Stopila sva v restravracijski prostor, kjer sta sedeli ženski in se tiho pomenkovali ... dviča.. Preden ju je prinesla sva imela še toliko časa, da sva si umila roke v stranišču. Umila sva si jih lahko. Teže je bilo z brisanjem. Brisači, ki sta viseli ob umivalniku sta bili vse prej kot brisači. Bili sta mokri, umazani in ^meokani s posebnim anači-lnim voryem, ki je dal slutiti, da sta že dalj časa na tem mestu. Ko sva si roke za silo umila in obrisala z rob- bele nitke neznanega izvora. Kolega jih je pobral z njega tako, da je to gospodinja lahko opazila. Vendar se ni vznemirila. Počasi je odkorakala do telefona in iskala avezo s Celjem. ... V razgovoru nama je dejala, da je vzela dom v najem, da ima samo še dve sobi prosti, druge so baje že zasedene. V spodnji restavraciji pa ima skupino otrf>k štorskega Rdečega križa .. . Kaj lahko rečei^io o tean? Škoda, da za oko prijeten dom napravi tak vtis na prehodnega gosta. Le kako se potem partijo gost.je, ki preživijo svoj dopusit. v tem domu. -cl v Se naprej gostje EMO v počitniškem domu tovar-EMO v Crikvenici je na .^pustu 38 delavcev iz če-^lovaške. Tem gostom po-'^če 29. avgusta deset dnev-^ letovanje, zaradi razmer, sedaj vladajo na Ceškoslo-'^kem, je upravni odbor tovarne sklenil, da češki go-^Je ostanejo v Crikvendci to-časa, dokler se razmere ^ uredijo toliko, da bi se vrnili domov. Zaradi ^Ijnjega bivanja Cehov v ^^fcvenici, bodo delavci EMO, ^ nameravajo preživeti do-v zadnji iameni v Orik-stanovali v sobah, ki je posebej za ta namen ■^Jela tovarna. ^aj letuje na Ceškoslo-^kem tudi 38 delavcev Cinkarne in profesor-^ gimnazdje. čeprav v ix>-poskušajo vsak dan do-vezo s češkim mesbom ^'^diand jim to do danes še ,jJ^elo. Zvecjo poskušajo ^^taviti tudi preko jugo-^^'anske ambasade v Pra-^ven,dar so bili vsi dose-^^ poskusi zaman. M BRECL CELJSKE UPRIZORITVE CANKARJEVIH DEl V PRVEM DESETLETJU PO OSVOBODITVI (Nadaljevanje in konec) Sezono so — kakor smo že oaneniJi. — odprli dne 28. oktobra 1948. 1. š Cankarjevo dramo »Jakob Ruda« v režiji Toneta Zorka in v inscena-ciji Vala Bratine. Zasedba glavnih vlog je bila naslednja: Jakob Ruda (Kari Golob), Ana (Marica Frecetova), Marta (Angela Sadarjeva), Dolinar (Gustav Grcbelnik), Dobnik (Tone Zorko),Broš (France Stropnik), Alma (Bbgdana Vrečkova), Justin (I. Sešlar), Košuta (Evgen Burdych). Dne 1. aprila 1949. 1. je bil Valo Bratina upokojen, za upravnika gledališča pa je bil istega dne imenovan Fedor Gradišnik z nalogo, da pripravi vse potrebno za čim prejšnjo profesionalizacijo celjskega gledališča. V počastitev spomina Ivana Cankarja je I^judsko gledališče priredilo 13. decembra 1949. 1. recitacijsiki večer Cankarjevih del pod naslovom »Naša domovina je boj in prihodnost« z naslednjim programom: »Otroci in starci« (Bogdana Vrečkx3va), »Jakobovo hudodelstvo« in »Lepa naša domovina« (Branko Bombač), »Kralj Matjaž« Aiv-gfuat Sedeo) in »Slovensko ljudstvo in slovenska kultura« (Gustav Grobelnik), — Prireditev je doživeila trt ponovitve, eno v Domu JLA. V sezoni 1951/52 je bila dne 27. m. 1952. I, uprijsorje-na Cankarjeva dranm »Hlapci« v režiji Fedorja Gradiš nika in v inscenaciji Marjana Pliberška. Ta uprizoritev je doživela 7 ponovitev, torej 8 predstav v naslednji zasedbi glavnih vlog: Jerman (Branko Gombač), župnik (Gustav Grobelnik), Komar (Janez škof), Hvastja (Franc Mirni -Kalander (Avgiust Sedej), Lojzka (Bogdana Vreokova), nad-učitelj (Peter Božič), zdravnik (Fedor Gradišnik, mati (Anica Golobova), Nace (Ein-falt), Pisek (Franjo Cesar), Kromar (Tone Vrabl), Kalan-drava žena (Zora červinkova), Geni (Nada Božičeva), Minka (Marija CJoršičeva), župan (Evgen Burdych). V naslednjih sezonah ni bilo v domači zasedbi do sezone 1955/56 nobenega Cankarjevega dela na repertoarju celjskega gledališča, pač pa sta v okviru Celjskega gledališkega festivala gostovali Narodni gledališči iz Ljubljane in Trsta z dvema Cankarjevima deloma in sicer SNG Ljubljana dne 7. V. 1955. s »Hlapci« v režiji Slavka Jana in SNG iz Trsta dne 8. V. 1955. 1. s »Pohujšanjem v dolini šentflorjan.ski« v režiji Jožeta Babiča. Dne 21. januarja 1956. 1. je naše gledališče imelo premiere »Lepe Vide,« ter »pesmi hrepenenja, ritmične ekstaze našega jezika in slovesne velike maše slovenske besede«, kakor jo imenuje Oton Župančič in ki je bila Cankarju najboHj pri srcu, a do danes še ni mogla ogreti slovenskega občinstva. Tudi z našo uprizoritvijo ni bilo drugače. Režiser je bil .Andrej Hieng, scenograf arh. Sveta Jovanovič, zasedba glavnih vlog pa naslednja: Poljanec (Sandi Krošl), Dioniz (Min-ca Jerajeva), Damjan (Marijan Dolinar), Mrva (Pavle Jeršin), Lepa Vida (Marjanca Krošlova), njena mati (Mara Cemetova), Dolinar (Slavko Stmad), zdraraik (Janez škof), Milena (Marija Gorši-čeva). Prvi študent (Volodja Peter), Drugi študent. (Milan Krašovec). Znana je usoda tega Cankarjevega dela ob njegovi krstni predstavi v Ljubljani leta 1912. Takratna publika je »Lepo Vido« razen mladine odklonila, pravtako — razen Otona Zupančiča — toidi kritika. Kljub temu se je celjsko gledališče odločilo, da vsem odrskim delom Ivana Cankarja, ki jih je uprizorilo po letu 1945., pridruži še »Lepo Vido«. Takrat sem v Gledališkem listu (sezona 1955/ 56. šitev. 6. str. 187.) zapisal: » .., Katero slovensko gledališče se more ponašati s tem, da je od osvoboditve do danes uprizorilo vsa Cankarjeva odrska dela, nekatera izmed njih celo ponovno?« O upriaoribvi je dnevna kritika pisala v bistvu tako fcot leta 1912. se pravi — negativno. Kakšen je bil vtis pri občinstvu, je značilna iz java, ki smo jo doživeli na gostovanjih: »Ne hodite s takimi igrami na gostavanja, če hočete obdržati naklon^je-nost publike do vašega gledališča.« O »Lepi Vidi« kot dramski pe.snitvi in o značilnostih celjske uprizoritve je v ljubljanski reviji »Nova sodobnost« 1956. IV. letnik I. knjiga str. 268. Tine Orel med drugim ugotovil:« ... Najpo-gunrmejše dejanje (celjsk^a gledališča — opomba F. G. J vsaj po dramaturški in režijski zasnovi je bila predstava »Lepe Vide« ... Režiser Hieng je z uprizoritvijo dosegel, kolikor se je največ dalo doseči, vendar tudi po tej predstavi ne gre spreminjati dosedanje sodbe o Lepi Vidi, da kljub vsemu idelizmu, kljub lepoti besede in ideje ter kljub nekaterim dramaturškim in dramatskim prijemom, ki jih je dnevna kritika posebej povdarila kot naipoved nekaterih tehničnih in slogovnih nm^jsti, danes v sodobni srvetni dramatiki zma, v poklicno kovinarsko šolo (za vse poklice), v prvi letnik večerne de-lovodske šole kovinske stroke, v tečaj za priučene vratarje — čuvaje, v seminar za varstvo in zaščito pri delu, v seminar za knjigovodje ter v začetni in nadaljevalni tečaj za šivilje. Objavljen pa je tudi vpis v intenzivne tečaje tujih jezikov po magnetofoJTski metodi; pripravili bodo začetne in nadaljevalne tečaje -.Angleškega, nem.škega in francc)-skega Jezika. (š) ^•avgust 1968 OBRAZI Jože Podlinšek Srečali smo ga v Ulici fran-kolovskih žrtev na Hudinji. Bil je pred hišo in urejal oretlične gredice. »Veste zelo rad imam rože, vendar prej nisem imel časa, da bi jim posvetil več pozornosti. Sedaj pa ko imam dopust bom poiskušal nadoknaditi vse kar sem prej zamudil«. Tako nam je pripovedoval Jože Podlinšek, ki že 30 let dela v tovarni EMO kot delovodja pri večstopenjski sti-^cahiici. Jože je bil preteklo leto predsednik delavskega sveta v tovarni in je bil v delegaciji, ki je oti&kala predsednika Tita ob njegovi trideset letnici izvolitve v vodstvo ZK. Ko je zavijal vrtnico ob kol je pripovedoval, da bi rad odšel kam na dopust, vendar je gradnja hiše pobrala ves denar. Kot . sam pravi po dolgih letih zopet seže po priljubljenemu in-^rumentu klarinetu, ki ga je včasih zaigral tudi v kakšnem narodno zabavnem ansamblu. »Vseeno je če sem prenehal z rednim igranjem, saj je po mojih stopinjah stqpdd sin, ki pa se je raje ogrel za klavir iji harmoniko«, je dejal sisoraj malce žalostno. Veliko nam bi bil lahko še povedal, vendar ga je v pripovedovanju zmotil sosed, ki je nekaj iskal. Milan BRECL ZA LJUBITELJE NARAVE KALA NASVETI ZA AVGUST Sedaj je primereji čas za razsajanje spomladi cvetočih trajnic. Nekoliko zaostalejšo travo na trati je priporočlji-TO pogosteje v razdobju vsakih 4 dni pokositi. Vselej smemo odstraniti samo tretjino trave. Nove površine trat je pri,poročljivo urejati v drugi polovici avgusta Avgusta je tudi primeren čas za okuliranje vrtnic in španskega bezga. Dvoletno cvetje, ki smo ga vsejali spomladi, je potrebno sedaj razredčiti in prepikirati, da se do zime dobro vkorenini in razraste. Na grede presajamo endivijo in sejemo gla\'nato zimsko solatb. Paradižnikovim grmom odrežemo gornje cvetne nastavke, tako da rastlina porabi hrano predvsem za rast že nastavljenih plodov in za zorenje sadežev. Dali-je je priporočljivo še dogno-jevati, da bo tja do zi-cije. Velenjski zdravstveni me oz. prvega mraza dovolj bohotnega cvetja. Sedaj Je še čas za razsajanje vrtnih jagod. Vse cvetoče grmioje na vrtu je potrebno še do-gnojevati, saj s tem podaljšamo čas cvetenja. Sedaj je še čas za razsajanje vrtnih jagod. Vse cvetoče grmičje na vrtu je potrebno še do-gnojevati, saj s tem podaljšamo čas cvetenja in omogočimo močnejšo rast grmič-ja. BLIZU 200 fK)JITELJEV Vsaikoletno akcijo za ocenjevanje jiajlepših rož na vrtu, balkonu ali oknu, ki jo v Celju organizira Olepševalno in turistično druš-t-vo, so te dni zaključili, posebna komisija društva je evidentirala 1820 gojiteljev cvetja. Komisija sedaj pregleduje zbran material in izbira najbolj prizadevne goji-telje, ki bodo od društva prejeli nagrade, velika večina gojiteljev pa tudi diplome. Zantedeschia aethiopika ali sobna kala ni tako redek gost v naših stanovanjih. Večina ljudi jo pozna pod domačim imenom škmicelj. Največkrat se srečamo s tem bohotnim belim ove?tom v obliki šopa za darilo, šopek iz cvetov sobne kale pa je sila v rabi ob svečanih trenutkih npr. za poroke. Domovina kale je južna Afrika, kjer raste na močvirnatih, poleti ' izsušenih livadah. Sobna kala sodi v družino rastlin an-thurium, philodendron, di-fenbaliia in celadium. V E^v-ropo je prinesena leta 1687. Bela sobna kala se od rumene (zantedeschia elliotti-ana") razlikuje v tem, da ima belocvetna koren, vteni ko ima rtunena gomolj. Kala cveti nekako od januarja naprej do pcMnladi. Pozimi kala ne sme stati na preveč toplem mestu. Najbolj primerna temperatura je 8 do 10 stopinj in po možnosti naj bi bila stalno na istem mestu. Med mirovanjem rastline, to je v mesecih: maj, junij in j\ilij, je ne smemo zali\'ati. V tem času ji najbolj prija toplota in sončna le,i?a. Presajanje sobne kale se opravi konec julija (o čemer smo v naši rubriki že pisali), \-endar ne bo odveč, če čisto na kratko ponovimo. Rastlino pri presajanju osvobodimo stranskih poganjkov in jo vsadimo v bogato hranljivo zemljo, nato pa pri toploti 10 do 15 stopinj pridno zalivamo. Med cvetenjem kalo izjdatno dognojujemo. Rumena sobna kala cveti od julija do septembra nakar je treba pustiti gomolj dozoreti. V tem primeru ne smemo rastline več zalivati. V času mirovanja gomolj vzamemo iz zemlje in ga pustimo prezimiti na topilem in suhem kraju. Rumeno sobno kalo naslednje leto spet vsadimo med marcem in aprilom. ODSLEJ OBVEŠČANJE S PLAKATI Hortifcultumo društvo Celje je spričo dosedanjih izdatkov za tiskanje in raznaša-nje okrožnic, ki so bili previsoki . za društveno blagajno, sklenilo obveščati svoje člane s posebnimi lepaki. Društvo šiteje namreč 460 članov. V Radečah Je govoril Janez Zahrastnik Istočasno kot v Laškem je bilo zborovanje komunistov tudi v Radečali. Tudi tu so se komunistom pridružili številni nečlani. Kot povsod so tudi v Radečali in vseh okoliških krajih z osuplostjo sprejeli vest o okupaciji češkoslovaške s strani sil varšavske blokovske organizacije. Osuplosti je sledila ogorčena obsodba že v najbolj zgodnjih urah v torek, ko se je razvedelo, kaj se je zgodilo. Ljudje niso čakali na uradne izjave, kajti stališče Jugoslavije, stališče ZKJ je jasno in nesporno, saj izhaja iz načel miroljubne koeksisten-ce, enakopravnosti delavskih in komunističnih partij čel ustanovne listine ZUrJ^" nih narodov. Tudi v Radečah je bilo z), rovanje le še i>onovna ditev enotnosti naših tl^^j^" nih ljudi, podudarnosti hovih stališč s stališči riaš^ ga vodstva in pa ponovna potj, pora pravičnemu boju češi^^ slovaških komunistov za svo. bodne jši razvoj njihove _ tig. žele. Na zborovanju .je govoril JANEZ ZAHRASTNIK, pr^^ tedni izvoljen sekretar m^^tj, občinskega sveta ZKS za celj. sko območje. ■Vi TAPETE ZA VSAK PROSTOR Velika izbira francoskih in belgijskih papirnatih in plastičnih pralnih tapet za oblogo sten v ST.ANO-V.ANJIH, PISARNAH, KOPALNICAH, PRALNICAH — Izredno praktične za dekoratijo IZLOŽB IN R \ZSTA VNIH PAV IUONO V 300 različnih modnih vzorcev strokovni nasveti lepilo za tapete LJUBLJANA, Pasaža na Ajdovščini, etaža D — specializiran oddetek za prodajo tapet CKNK LfiODVKJŠE KOT PREKO MEJE! OBVESTILO Skupščina občine Celje obvešča občane, da bo delovni čas v občinskih organih, pravosodnih ustanovah, upravi javne varnosti, centru za socialno delo, vodstvih občinskih družbeno-političnih organizacij in v pisarnah krajevnih skupnosti a) od 1. septembra do 30. septembra: -T v ponedeljek, torek, sredo in četrtek — od 7. ure 30 minut do 16. ure, — v petek — od 7. ure 30 minut do 15. ure 30 minut; b) od 1. oktobra do 30. aprila: — v ponedeljek, torek, sredo in četrtek — od 8. ure 30 minut do 17. ure, — v petek — od 8. ure 30 minut do 16. ure 30 minut. Od 1. septembra dalje bodo uradni dnevi za stranke v občinskih organih in centru za socialno delo — v ponedeljek in sredo od 9. — 12. ure in od 14. — 16. ure. V zavodu za izmero in kataster zemljišč bodo uradni dnevi tudi v petek. Sprejemna pisarna občinskih upravnih organov bo sprejemala stranke vsak delovni dan v delovnem času, razen med 12. in 14. uro. Iz pisarne predsedstva skupščine občine Celje V Dobju so pred kratkim pripravili komedijo »Trije vaški potepuhi«, katero je zrežirala predsednica prosvetneifa društva Jožica Salobir. Z igro so gostovali po okoliških krajih in povsod doživeli lep uspeh. Vendar društvo nima svoje dvorane in vedno i.grajo kar v šolski učilnici, ki pa je za vse tiste, ki bi si igre ali koncert tamburaškega orkestra radi ogledali, premajhna. Dobje je edini večji kraj, ki nima svojega kulturnega doma. Zato si bodo v prihodnje zlasti prizadevali, da bi dobili novo dvorano, ^er bi lahko prirejali kulturne prireditve, ki si jih tamkajšnji prebivalci tako želijo. V laškem odločen protest! Minuli petek je bil v domu »Dušana Finžarja« sestanek vseh komunistov iz Laškega okoliša in okoliša Rimskih Toplic. Komunistom so se v dvorani priključili tudi drugi občani, še preden pa sc je sestanek začel, je v dvorano prikorakala mladina, ki je nosila transparente z ge sli podpore češkoslovaški in protestnimi gesli proti silam varšavske zveze. Navzočim komunistom in nečlanom je spregovoril sekretar občinskega komiteja MILKO VAHCIC, ki je na kratko razložil potek dogodkov in politično ozadje tega nezaslišanega dejanja. Navzoči so enodušno sprejeli besedila brzojavk, s katerimi so komunisti in občani laške občine izrazili polno soglasje s stsUišči ZKJ, tovariša Tita, ter sporočili svojo polno moralno podporo češkoslovaški. -ec 6. tednih celje - laško 29. avgust 1968 Tabor v Žalcu leta 1868 Od 1. do 8. septembra, kot smo že poročali, bodo v žal-občini proslavili stoletnico drugega slovenskega tabora. j^er bodo s tem p>očastili jubilej dogodka, pomembnega pe samo za našo zgodovino 19. stoletja, ampak tudi za ves j^a^nejši razvoj slovenske nacionalne zavesti, povzemamo y prosti obliki nekaj podatkov o taboru v Žalcu 6. sept. 1868 iz prispevka Rajka Vrečerja v Savinjskem zborniku (1. številka. Kako je bilo pred 90. leti). j;ot je razvidno iz citirane-^ prispevka je bil tabor v ^cu na sedanjem hmeljišču jiic železniški postaji. O-^ic slovenskih rodoljubov, ki j- bil objavljen tudi v celj-^ih Novicah, je vabil X ide-jeabi zlasti rojake iz Savinj-jjje in šaleške doline. »c'ridi-(g na dan 6. septembra 1868. ]gta ob treh popoldne v žal-trg k slovenskemu tabo-j^!« je bilo med drugim rečeno. dan tabora se je v Celje pripeljalo blizu 60 članov ljubljanskega Sokola in mno-^ rodoljubov iz Kranjske, jioroške ter štajerske, tako je bila zastopana skoraj vsa Slovenija. Udeleženci ao se pripeljali iz Celja na okraše nih vozovih, ki jih je bilo- nad sto. Na čelu je jezdilo dvanajst konjenikov, med katerimi sta bila Žalčana -Josip Sirca, poznejši žujian, in Rudolf Senica, poznejši posestnik in gostilničar. Vseh voz je bilo več kot 400. žalskega tabora se je udeležilo tudi veliko rudarjev in steklarjev iz Hrastnika. Po poročilu navzočega vladnega komisarja iz Celja je bilo najmanj 15 tisoč udeležencev. Vsa množica se je zbrala sredi okrašenega trga in tu je osemnajstletna Tv^nrl ja širca, sestra skladatelja Friderika Sirca (Rista Savina) izročila ljubljanskim Sokolom šopek cvetja. Iz preboldske graščine so pozdravili množico streli iz topičev. Tabor je pričel domačin in poznejši deželni poslanec Ivan žuža. Za predsednika je predlagal dr. Jožeta Vošnja-ka, za zapisnikarja pa naprosil Antona Tomšiča in pisatelja Josipa Jurčiča. Prvi je spr^ovoril dr. Jakob Ploj iz LjutOTnera, ki je med drugim zahteval rabo slovenskega jezika v vseh lira-dih. Rekel je: »Na noge, Slo-vraici, pokažimo biti goitpo-darski v deželi katero sriio prejeli od svojih očetov. Da bi naša beseda v zapečku čepela, nemškutarska pa se ošabno šopirila, tega ne smemo dopuščati, sicer loismo vredni biti Slovenci!« Temu so sledili dolgotrajni klici: »To mora biti!« Za dr. Plojem je govoril dr. Valentin Zarnik, za njim pa se je oglasilo še več govornikov, zadnji dr. Jože Vošnink. Govoril je o Zedinjeni Sloveniji in jo prepričevalno iiai^o-varjal. Ob zaključku tjbor:! so sprejeli resolucijo, v kate ri so se soglasno izrekli, vda v paragrafu 19 državnih o-snovnih postav tukaj zbrani slovenski narod ne najde poroštva za ohranitev in gojitev svoje narodnosti, dokler ne bode 1. slovenski jezik na Slovenskem izključivo uradni jezik in dokler se ne bo urad-nikcHn na Slovenskem neod-lagoma določil obrok in sicer pol leta, do katerega morajo znati slovenščine v besedi in pismu ...« Sledilo je še pet točk, v katerih so zahtevali slovenske ljudske šole, vzdrževanje slovenskih domov »iz deželnega zaklada štajerskega v razmerju na število Slovencev in njihovih prine-skov«; združitev Slovencev v Zedinjeno Slovenijo z narodno upravo in večjo samo3t\i-no upravno oblast. Trg jo bil slavnostno okrašen, po bližnjih hribih .sj goreli kresovi. To pa je biio znamenje, da se Slovenci prebujajo. JOŽETA NI VEČ Nepričakovano in žalostno je od-.je-knila vest, da na.s .je za vedno zapustil dober prijatelj doma, v službi, in igrišču, skratka vsepovsod, kjer si srečal Jožija llaga si imel pred seboj iski-eiiega tovariša in dobreg-a športnika. Po končani osnovni šoli se je Jože izučil za strugarja pri podjetju Ferralit v Žalcu, kjer ie bil tudi setlaj zaposlen. Kot vesten in dober delavec je bil zelo priljubljen. ^ Bil .je tudi ljubitelj nogometne žoge in poljan, saj je kot član NK 2alec odigral preko 150 tekem. Jože je 9. julija dopolnil 35 let, a žal v bolnišnici, kamor ga je u.sinerila ne.sreča, ki se je zgodila v Arji va,si 27. novembra lani. ko ga je iz ceste zbil neprevidni voznik tovornjaka. Dobrih osem mesecev se je krepko telo Jožeta upiralo vsemu naj-hu.jšemu, vsi smo pričakovali, da se bo vrnil med nas zdrav. Zal pa so želje ostale le želje. Jože se je vrnil za vedno — za vedno pa se je poslovil le od igrišč, ki jih .je imel tako rad, kjer je prebil toliko veselih mladostnih ur. Ulagatovi so izgubili ljubljenega sina, Ferralit dobrega delavca, a savinjska dolina vsestranskega športnika. Čeprav ga ni več, bo Joži ostal vedno med svojimi nepozaben tovariš in športnik. NA KRATKO Protest po vsej občini Podobno kot drugod Sirom po naši domovini so tudi v žalski oto-čini z največjim ogorčenjem sprr-.jeli brutalno vojaško intervencij« sil varšavskega piikta v CeškosI«-vaški. V vseh kolektivih so imeli protestna zborovanja, na katerih so najostreje obsodili sovjetsko politiko oborožene sile za urejanje odnosov med socialističnimi državami ter zahtevali umik sol-dateske petih držav iz CS.SR. Z zborovanj so poslali protestna pisma veleposlaništvom agresorskili držav. V^ občini so se .sestale tudi vse družbeno politične organizacije in se pridružile -splo.šni ogorčenosti vse naše in svetovne javnosti. dhr Žalec se pripravlja v počastitev stoletnice tabora bo Žalec dobil tudi svojo novo zu-i^jo podobo. V tem času asfaltirajo ulice in urejajo komunalne naprave kakor okolico stanovanjskih in drugih zgradb. Dela. ki jih opravlja celjsko cestno podjetje in komunalno podjetje iz Žalca, bodo veljala blizu 32 milijonov starih dinarjev, od katerih .so jih največ pri.spevale delovne organizacije in krajevna skupnost. Občani pa .seveda sodelujejo pri tem tudi sami. dhr PROGRAM Prireditev ob 100. obletnici žalskega ta.bora NEDEU.4, 1. septembra 19««; — ob 9. uri: otvoritev razstave »Žalski tabor 1868« v Klubu družbenih organizacij 2alec; — ob 9.30: otvoritev preurejene (Hičinike matične knjižnice in knjižne razstave v njej; — ob 10. uri: otvoritev likovne razstave domačih umetnikov — amaterjev v Osnovni šoli Žalec; — ob 10. uri: otvoritev razstave Društva rejcev malih živali nasproti Osnovne šole Žalec. Vse razstave bod« od|M-te od 1, do 8. septembra dnevno od 8. do 18. ure. — ob 14. uri: gasilska prireibtrv s prevzemom nove motorne brizgalne in vajami ter zabavnim programom pri Gasibikrni domu v Žalcu. PONEDKUEK, 3. septembra 1»«8: — oh 15. uri: tnmir posameznikov v namiznem tenisu v dvorani Kmeti.jskega kombinata Žalec. TOREK, 3. .septembra 1.968: — oh 1.5. uri: odbojkarski turnir na igri.šču v Aempetru; — ob 19.:J0: zab-avno-glasbena prireditev DPD SrolMKte Žalee v dvorani Kmetijskega kombinata Žalec. Na.>«topal bo ansambel »Stajner«. SRE1).\. 4. .septembra 1968: — ob 15. uri: rokometni turnir na igrišču pri Osnovni S«li Žalec; ČETRTEK, 5. septetnbra 19«: — ob 15. uri: košarkarski turnir na stadionu v Žalca; — ob 19.30: koncert moškega pevskega zbora »Zarja« iz' Trbovelj v dvorani Kmrti.jKket^ kombinata Žalec. PETEK, 6. septembra 19««: — ob 16. uri: ekipni šaliovski tnr-nir med sindikalnimi podružnicami v dvorani Kmetijskega kombinata Žalee; — ob 20. uri: taborni ogenj s. programom na prostora za stavbo Skupščine občine Žalec; SOBOT.\, .septembra 19S8: — ob 15. uri: .strelska tekmovanje na strelišču v šetni>eim; — ob 20. uri: gledališka predstava SLO Celje z dranro D. Lebovi-ca »Krrkme vezi« v letnem sfle-daiišču Liml»erk v Griž-ata. V p.Uneni slil^a Tremena b« predstava v dvorani v Griiab. NEIMSLJ.A, 8. septecihra 1968: — ob D. uri: promenadni konccrt godbe na pihala i* IJlioj pred domom Kmetij;jke.ga kombinata Žaler; — oh 10. uri: svee-ana proslava 100-letuire žalskega tabora h slavnostnim govorom ia kuitur-nim programota \ (tvoraai Kmeti.jskega kombinata Žalec; — ob 13. uri: resna in šal.iiva nogometna tekma ua staiUoRU. P« tekmi zab»«na prireditev s plesom na stadiomi. igral b« priznani zabavni ansambel. Dobra bera v kmečkem turizmu » I>KŽ1, DA KMETU RAZEN TOCE IN DEŽJA NIČ NE PADE Z NEBA, TODA TISTIM, KI SO SE SMEU) SPUSTILI V KMEČKI TURIZEM ŽE ŽVENKI.JAJO DiNAKČKI. 9 PRAVI.K), DA JE IZ LETA V LETO BOIJŠE, KER SE SAMI NAVAJAJO NOVIH DEJAVNOSTI, ZATO SO USLUGE KVALITETNEJŠE IN POSTREŽBA SO-,lF)Nh:JŠA. (icprav letosii.ia turistična sezona it ni pri kraju, kolikor je ne bo skra.išal(» muhasto in deževno vreme (pa tudi dogodki na teškoslo-i^rni:) smo že zdaj poskušali Bvrdeti. kako letos kaže v »kmeč-[fia« turizmu Ciomje Savinjske doline. .Sodeč po razgovorih i nekateri-■i kmetovalci, ki se že vrsto let ikvarjajo s to, za naše razmere aovn dejavnostjo, lahko brez sta-lističiiih podatkov jiovemo. da je Nla letošn.ja sezona uspešna. To lahko trdimo tembolj, ker so nam |)Ovee vedno lahko upravičeno trdimo, da je mozirska občina izkoristila zadnjili pet minut za včasih celo vsil.jen razvoj kmečkega luri/.ma, in da so dogodki poka-ali smotrnost in upravičeno.st te leinje že danes. ^lozirjani vedo s kakšnimi težavami so se borili pri preobrazbi klenega kmetovanja ub dejstvu, da les iz dneva * dan izgubl.ja najdonosnejši vir dohodkov. Krediti, ki so .jih kmetovak-i dobili s ponioč.jo občin.ske skupščine za ureditev tujskih sob, so danes večidel že skoraj odplačani. Ti isti kmetovalci so na.jeli že znova kredite, tokrat za kmetijsko opremo. Že po tem bi lahko sklepali. da so kmetovalci vsak dobljen dinar hitro in uspešno obračali. In kako se je ta politika odrazila v turizmu Ciornje Savinjske doline? Skoraj never,jetiio zveni, toda res je, da .je en sam kmetovalec imel naenkrat tudi 45 gostov! Gostov, ki so pri njem preživeli najmanj šest dni! Drži, da je to eksemplarični primer, toda vsi, ki se v Gornji Savinjski dolini ukvarjajo s kmečkim turizmom že nekaj let ugodijo zahtevam naenkrat več, kot desetini turistom. Ž.al vremenske razmere dovo-J.i«.iejo in okvirjajo turistično zono pri nas v obdob.je sedmih, mogoče osmih tednov. Letos se je zaradi lepega vrem«'na sezona zgodaj začela, in kot žal kaže, zgodaj končala. Razumljivo je, da je dela s to vrsto turizma mnogo, pri tem ne upoštevajmo kmečkega de la, ker ti kmetovalci nimajo še ustreznih prostorov in priprav za želje sodobnih nomadov. Toda, ko smo želeli zvedeti letošnje rezultate o kmečkem turizmu, so nas na občini v Mozirj« previdno opozorili, češ, bol.je bi bilo spra.š«'-vati goste, kako so zadovoljni, kajti kmetovalci bodo tožili — smo bili pri.jetno presenečeni, ker nismo niti pri gostih niti pri gostiteljih sli.šali niti ene tožbe. To kaže, da naši kmetovalci, vsaj ti, s katerimi smo se pogovarjali, upoštevajo dane pogo.je in m»ž- ndsti in ne objrane trte med steptanimi ^•'■stami oznanjajo, da je v debelo prišla jesen, prijetno bogastvo plodov in barv.. Osta-^ bodo prazna hmeljišča na-za počitek do naslednje Poniladi. Tu v dolini bo spet drugačiK) življaije od "Učnega in napetega, ki pre- dolino v teh dneh. ^ot vsako leto, je tudi letos Wšlo iz hrvatskega Zagorja, :"®^jimurja in Prekmurja na ^e obiralcev po kos kruha ^ te obilne letine. Obiralcev ^ dovolj in tako ni skrbi, da ® bi mogli pravočano obra-' lepega pridelka. Zapisali že, da računajo na skup-, ^ 3300 ton surovega pridelka J^^lja letnika 1968. Očitno ^ nabrane količine že sedaj j^^do, da bo pridelka celo ,^liko več kot je bilo pri-^^ovati. In prav je tako. Bo trud, ki so ga proizvajal-vložili v letino, do-, Poplačan in nemara bo ostalo. Obiranje letos dobro izda, saj celo novinci nabero dnevno po 16, 17 in več škafov hmelja. »Stare« obiralke so kajpak letos prišle na svoj račun. Niso redki primeri, ko dnevno naberejo po 27 in celo do 36 škafov hmelja. Svojevrstna rekorderka v tem je Suzana Skolnik iz okolice Trakoščana, ki letos že deseto sezono obira hmelj v Savinjski dolini. Njeni gibčni prsti so tako spretni, da človek temu komaj verjame. Na obratu v Vranskem so dobesedno ponosni na Suzano, ki se mimo drugega tudi pohvali, da ima opraviti z zelo dobrimi ljudmi in da si ne želi obirati hmelja kje drugje v dolini. V hmeljišča obrata Vransko je prišla letos enako vesela kot tri leta sem. Tako kot Suzana, se bodo vračali na svoje domove s kar čednim zaslužkom tudi tisoči drugih marljivih obiralcev iu obiralk. čez leto se bodo mnogi izmed njih spet vrnUi v slovenska hmeljišča. Tako kot letos bo med njimi spet na ^stotine novih, ki se bodo prvikrat srečali z grenkobo hmeljskih kobulic. • Pogled na hmeljišča kmetijskega kombinata Žalec. To je samo izrez iz zelene iiuiiiie. Tak po.gled z vrha skladišča »Hmezad« dobro de očem in srcu. • Avgu.st Pod.?orsek (levo), hmeljarski starešina se ni zmotil, ko je v Braslovčah dva tedna pred začetkom obiranja letošnjega hmel.ja de.jal, da bo letina zelo dobra. Iz dobre.ga hmelja bo tudi dobro pivo, še zlasti če ga zvarijo v Laškem. • Noč in dan vozijo traktorji v obratu Petrovče-Ar.ja vas hmelj k obiralnim strojem oz. polne koše obran^a hmelja v sušilnice. Za mnoge v teh dneh noči niso čas počitka (desno). 29. avgust 1968 VELENJE - MOZIRJE - ŽALEC tednik 7 NA KRATKO Športni park v Rogaški slatini bodo ob novem mini-golfu zgradili pravi športni park. Najprej bodo končali z gradnjo igrišča za tenis in strelišča. Tako bo tudi po športni strani precej bolje poskrbljeno' za turiste. Občani urejaj« ceste Krajfvru. skupnost v ainljah *i privadcva, da bi vs«- ce.sle na svojem območju obnovila. Občani s proHtovoljiiim delom pomagajo urejevati erste, ki so zdaj v zelo •ilahem stanjii. Stroške prevoza ItradbeneKa materiala pa poravna Kra.jeviia skupnost. Obnovitev šole Orameljsku osnovno šolo ko med poletnimi |M)čitnieami nekoliko p e-uredili. Napravili so prezidke. ure. dili sanitarije in nov priključek 741 vodovoil. Tako bo v šoli dovolj vode, ki jo bodo vsajeli v Svetelki. Akvareli Ferdo Mayer, akademski slikar iz Kamnika, ponovno raastavlja v Rogaški Slatini. V novi pivnici je razstav.l večje število najnovejših akvarelov, ki so barvno in Ivonv pozicijsko izredno zan:nv.\t. Gostje si razstavo z zanm\u-njem ogledujejo, saj so Ma-yerjeva dela takšna, da la>i ko privabijo še tako str ga slikarskega ocenjeval on. Razstavo je priravila Delavska univerza iz Šmarja. Nova godba na pihala v Šentjur,"hi so pn'd meseci usta-novili godbo na pihala, ki dh na p''hala. ki je mepo.'-dne igrajo pred novo p vni-00 v Rogaški slatini. Za njihove koncerte, prirejajo jih v juliju in avgustu, je zlasti med tujci veliko zanimanje. Oktobra v novo šolo Medtem ko so gradbena dela v Movi šoli v Slov. Konjicah že v glavnem končana, se ho preselitev otrok nekoliko zavlekla suira-di obrtniških del. Zato se bo poslopje prettelili šele oktobra. v začetku let« smo še nekoliko dvomili t možnost, da bo novo šolsko poslopje nared že do začetka šolskega leta. Kasneje pa jf odobritev republiškega ki-edita omogočila, da so dela pospešili. Zanimivo je, da so doslej v izgrad. njo šole vložili že 140 milijonov starih dinarjev la.stnih sredstev, medtem ko zna.ša republiški kredit 120 milijoiMtv starih dinarjev. Nova restavareija Zdraviliško-gostinsko podjetje v Rogaški Slatini gradi novo restavracijo, ki stoji nasproti avtobusne postaje. Nov gositinski objekt bo sodobno opremljen in vsekakor velika pridobitev za turiste. V restavraciji bo prostora za 300 gostov, sredstva za gradnjo (okoli S."«) milijonov starih dinarjev) pa je pri.^peva-lo podjetje. Nov obrat Nova hala, t kateri naj bi začel z delom nov obrat za izdelavo ta-pisoma, je končana. Usnjarski kombinat »Konus« je t njo zado-»oljen, saj jim bo to »miogočilo ra^eširiti njihovo dejavnost s proiz-vcMlom, za katerega je zadnje čase veliko zanimanja. Po prazniku na Ponikvi v svečanem gm^oru ob prazniku na Ponikvi je podpredsednik Skupščine občine Šentjur tov. Aci Svetina, duhovito povedal: »Ljudje so se navadili vsaj tega, da nam ne pravijo več »zaostala občina, temveč »nerazvita« občina.« V sprevv)du je »odelovala tudi godiba na pihala. Posebnost njenega nastopva je, da so r^vdušeno pihali v inštrumente vse do tistega mesta, kjer je stalo največ ljudi in je bil centralni prostor prireditve. Skozi množico ljudi so obračali notne liste in se pripravljali na nadaljni nastop. Ponovno so zaigrali, ko so bili že izven glavnega prostora pred novo samopostrežno trgovino. Ljudje so komentirali to na dva načina: ali so se god;beniki taliko u-trudili od hoje v hrib ali pa so znali samo eno pesetn? Dejstvo je v tem, da niso ig-raU tam, k:er je bilo najbolj potrebno. Nasproti samopostrež-ne trgovine je bila postavljena manjša tribuna, na kateri so stali pionirji in pionirke, oblečeni v narodne noše. Pred seboj so imeli košare polne cvetja, ki so .ga trosili na udeležence v sprevodu. Vse bi bilo lepo in prav, ko ne bi nek duhcvitež teh otrok pK) obra?.u namazal z rde- lllil»INtl»lll«IHItlHiniliillllllllllllili!Hllllil>lll!{llolici ob »šanku« opazili tudi steklenice z znano moško vodo. Na vprašanje, če jd občani Ponikve kaj pijejo, je gostilničarka odgovorila: »Pri na-s je ne potrebujejo, imajo še vsi kondiicijo . . .« Možakar, ki je že pil moško vodo pa je pripomnil,-da je okus vode podoben pre-stanemu krompirju, prestani juhi ali sploh vsemu niisve-žemu. Vsaka nesveža stvar pa ni dobra in zdrava ... - Zbral in zapisal: T. VRABi. Precej časa je preteklo, kar so oilstranili gratlbene odre od obeh stavb. V manjši bi moraii že ob ol)činskem prazniku odpreti novo cvetličarno, ki je v Šentjur^ nimajo. Stavba je gotova, okolica lepo urejena, le cvet.ja, ki bi ga protlajaii, nihS ne prine.sf... (Foto: iv) Zaenkrat še brez vode \ Zrečah imajo veliko komunalnih problemov Težave kova.š.ke industrije Zreče so m nekaj mesecev nekoliko zasenčile ostale probleme zreških občanoA'. S tem pa še ni rečeno, da ljudi tod okoli komunalne razmere ne spravljajo vieč v slabo voljo. Vt>dovod je še ved no problem številka ena. Zdaj so .sicer trem zajetjem, ki napajajo zreški vodovod, dodali še četrtega na Loški gori. Vode bi bilo zdaj dovolj, toda cevi so preozke, da bi po njih lahko stekla vsa potrebna količina. Zato .se še ved no z^odi — predvsem, tx>vama, ki prav tako korietj vodo krajevnega vodovoda, la s polno paro — da višj« ležečim predelom vode zmanj. ka. Kaže, da se Zrečani t«), težav še ne bodo tako kmalu rešili. Zaradi vodovoda in kanalizacije imajo probleme tudi ? naselju Nova Dobrova, kjer je trenutno v gradnji kakih 30 individualnih hiš. Lastniki nekaterih bi se vanje že ra di vselili, pa tega ne morejo, ker ne dobijo vodovodnega pr. ključka. če bi ga namreč da li njun, je skoraj gotovo, da bi zmanjkalo vode v višje ležečih predelih, kjer pa sta nuje veliko ljudi. Toda, če komu voda v grlo teče — v tem primeru v sicer prenesenem pomenu besede — se znajde. Kaže, da se bodo ? krajevno skupnostjo dogovorili za tako rešitev, da bo vsem prav, pa čeprav bodo individualni lastniki hišic na tem območju morali nekoliko globlje seči v žep. Nova Dobrova, ki so jo pred kratkim tudi dokončno elektrificirali. se tako počasi le spreminja v urejeno naselje. Dodatni vodovod za ŠMARJE Do praznovanja Dneva republike naj bi z deli končali Čeprav je letošnje poletje skazilo slabo vreme, so šn-ar čani dodobra občutili — sušo. Tudi Šmarje pri J?,ž-;ih namreč sodi med tis'e naše kraje, ki se hitreje širijo, kot njih komunala. Vsled tega že par let nazaj v Šmarju primanjkuje vode. Letos je bilo najbolj kritično, saj so nekatera gospodinjstva ostala brez vode tudi po več dni. Zato je razumljivo, da so občani na vse mogoče načme poskušali opozoriti na ta problem, da bi ga čimpreje rešili. Obstoječi vodovod bi sicer prenesel večje obremenitve, če bi bila zajetja izdatnejša. Glede na to, da obstoječ« zajetja ne zadovoljujejo potreb, so usmerili raziskave na nova zajetja. Razis kave so pokazale, da bi ustrezala voda iz zajetja na Dolgi gori pri Podplatu. V teh dneh je bil sklican posvet pripravljalnega in koordinacijskega odbora na Sladki gori. Kot smo izvedeli, bodo izkoristili prav zajetje na Dolgi gori. Vodo bi nato z Dolge gore po novem vodovodu speljali do starega šmarskega vodovoda in jo priključili nanj. Z delom pri gradnji vodovoda in ureditvi zajetja bi naj pričeli že v naslednjih dneh. Predračun teh del predvideva, da bo ta dodatni vodovod veljal nekaj čez 20 mi lijonov starih dinarjev. Giede na to, da Krajevna skupnost, ki je investitor teh del nima dovolj denarja, jim bo priskočila na pomoč Vodovodna skupnost iz Celja s krediti. Tako dobljen denar bi naj nato vračali iz vodarine ter v obliki samoprispevka gospodinjstev. Zdaj, ko je trenutno vprašanje denarja rešeno je najbistvenejše to, da bi naj z delom pri zajetju in gradnji vodovoda končali že do 29. novembra letos. Otvoritev bi naj bila povezana s svečanostmi ob praznovanju Dneva republike. ČZ Razstav a M. \ ilharja v novi pivnici mineralne vode v Roga.ški Slatini so v petek odprli razstavo likovnih del slikarja in kiparja Maria L. Vilharja. M. Vilhar, ki praznuje letos 25-letnico svojega umetniškega delovanja, ki piše pesmi in se udej-st-vuje kot novinar ter oblikovalec v uporabni umetnosti, se je šolal najprej v tehnični šoli, delal vrsto let v industriji, potem pa se posvetil študiju slikarstva. 19.56. l->ta je uvedel tehnični postopek metalizacije v kiparstvo. Do slej je imel 28 samoa'jjnih razstav v Jugoslaviji, Danski, -\v^striji, Italiji in Švici, v mnogih naših in tujih mestih, sodeloval pa je tudi na svetovni razstavi Mir, humanost in prijateljstvo v Slovenjem Gradcu. Dela Maria Vilharja so v številnih zasebnih in Javnih zbirkah doma in po «/8- tAl. Razstavo v Rogaški Slaf.n; je priredila delavska univerza iz Šmarja, odprta pa bo do 15. septembra. šmarčam so veseli m dobrodušni ljudje. Eno je zanesljiiH), da ime Šmarje ne prihaja od šmarnice, kajti njega dni, so bile itam gor pri svetem Rok' še gaurce siru pa taj« 2 dobro žlahtno trtico, šmarčani bi ne bili to^ kar so, če vsak dan koga na drobno in vsake kvarte koga na debelo ne bi potegnili, če so potegnjeni, Hoično prenašajo poraz, še več, navihano se muzajo, kajti »posojilo se vračila veseli«. VJE? VERJEMITE SMARČANV NJEGOV DOBER DAN ZA DNE, POČAKAJTE VEČERA! ZGODBO PRIPOVEDUJE TOVARIŠ JOŽE RATEJ: Variante na suho sadje Svoje dni so ljudje nekaj dajali na zdravje, pa tudi kruh jim je dostikrat nadomeščalo suho sadje. Kdo si je po nemarnem izmislil tisto, da ima od vsega suhega sadja najraje domače posušene klobase, tega ne vemo, jih je pa precej, ki besedi »SUHO SADiJE« uporabljajo za »pridelke« v mesnih shrambah. Takšna zamenjava pojmov seveda pride prav za potegavščine, ena med temi je tale: Bilo je tistikrat, ko je pri Dobovcu utonil nek otrok, pa £o preiskovalni organi hoteli zadevo pojasniti. Jože Ratej in Lojze Srš sta poleg drugih obiskala tudi župnika pri Sv. Roku pri Rogatcu. Župnik je obema postregel, kot je tu navada, s kruhom in pijačo. Pa si je menda Lojze Srše mislil, da bo z namigom pričaral h kruhu še kaj: »Mmm, dober kruh. Tu zraven bi se prileglo še suho sadje.« Gostitelj obeh kriminalistov je že ne kaj časa pod rušo, zato ga ne moremo vprašati ali je bila hudomušnost ali pa res ni vedel, kaj je njegov gost mislil, kajti na mizo s?ta dobila lep pehar krhljev, suhih hrušk in češpelj ... Vsega nista pospravila, zato je Ratej vzel ostanek s seboj. Vrečka s snihim sadjem je bila precej časa v pisarni. Nekega dne je Mirko, ki je pravtako občinski uslužbenec, potožil, da je vražje lačen pa nima drugega kot suh kruh. Jože se spomni zaklada v omari in pravi: — Imam nekaj suhega sadja, pridi v mojo pisarno, pa kaj moče prinesi... Cez čas je bil Mirko v Jožetovi pisarni, pa ne sam. še drugi so prišli. Prinesli 60 kruha, ga razrezali in čakali, kdaj bodo pridišale domače suhe klobase na mizo. Pa jim Jože postavi pred nos vrečko suhega sadja. Bilo je jeze, pa smeha, ^ je kaj. Vendar to še ni konec. Tista vrečka j« romala spet v omaro in tam čakala boljših dni. Dočakala jih je. Jožetov kolega Hari je nekega dne pomislil, da bi tiste krhlje skuhal, ker je baje voda v kateri se kuha suho sadje dobro zdravilo. Jože mu je vrečko dal m Hari je tisti dan, bil je namreč »am doma, dal krhlje ^ lonec in na štedilnik. Ker pa se Hari težko odreče kartam, se je kmalu znašel v natdstropju vižje in pridno mešal in kvar-tal vse do trenutka, ko so po hiši sumi ji" vo tekali sem in tja in vpili, da gori. Harijevega stanovanja ge je grdo kadilo in smrdelo kot kuga. Planil je v kuhinjO' Lonec, v katerem se je kuhalo suho sadje, je bil razbeljen in prežgan, suhega sad^ seveda nikjer in kuhinja kot naročena novo beljenje... Saj rečem Na šmarskem bodite najbolj natančni pri besedah in izrazih ' še če ste, vas dostikrat napetnajstijo • •' Zapisal JURE KRAšOVE^ Solidariiosl bratskemu mestu Delovni ljudje konjiške občine so o^th) obsodili vstop vojaških enot držav, članic varšavskega sporazuma, na ozemlje Cežikoslovaške. Podobno kot vodstva družbeno-politačnih organizacij v vsej naši domovini, so tudi v Slov. Konjicah izrekli solidarnost češkoslovaškemu ljudstvu. Posebej pripravljeni pa so kakorkoli pomagati prebivalcem Liptovskema Mikulaša, s katerim je občinska skupščina prav te dni nameravala izmenjati protokolarni listini o pobratenju mest. Liptavsky Mikulaš je po .svoji gospodarski usmerjenosti namreč močno podoben središču Dravinjske doline, zato ni čudno, da se je poslovno sodelovanje med dvema usnjarskima kombinatoma spremenilo v željo po tesnejšem sodelovanju tudi na drugih področjih. Zadnji dogodki na Češkoslovaškem so onemogočili pobratenje dveh mest, oziroma prebivalcev, ki drug do drugega gojijo velike simpatije. Zato je' oborožen vdor na Češkoslovaško ljudi konji.škega območja še posebej vznemiril. Dopisujte v vaš Tednik SLOVENSKE KONJICE - šentjur - šmarje Razumevanje borčevskih problemov v žalski občini dobivajo udeleženci NOV precejš njo pomoi Letos bo občinski odbor ZZB NOV v Žalcu rešil 38 primerov borcev kmetov, ki živijo v slabih stanovanjskih razmerah. Vsakemu izmed njih bo nudil od 3(K) do 500 tisoč Sdin posojila ali v celotnem znesku 11 milijonov 250 tisoč Sdin. Značilno za žalsko občino je, da je v zadnjih letih povečevala sredstva iz proračuna, namenjena reševanju borčevskih vprašanj. Da bi olajšala življenje tistim udeležencem NOB ki živijo v hribovitih predelih in imajo zelo malo možnosti, da bi plasirali svoje pridelke na trgu, je občinska skupščina sprejela odlok o odpisu .30 oziroma 20 odstotkov davka borcem, odvisno od njihove udeležbe v NOB. Takih primerov je 284, pri čemer znašajo oproščene dajatve blizu 8 milijonov Sdin. Občims^ki odbor ZZB NOV v Žalcu sodi, da je poglavitna naloga rešitev stanovanj-s^kiih problemov borcev. Pri pregledu njihovih domačij v hribovitih predelih so ugotovili, da imajo v mnogih hišah še črne kuhinje, medtem ko je na Dobrovljah še veliko takih hiš, na katerih so še danes vidni sledovi eksplozij iz napada na Tabor. Pomoč, ki jo bodo midili prizadetim borcem, bo seveda minimalna in ne bi zadostovala, če je ne bi borci podvojili s svojim delom in materialom. Ob tem, da bodo letois pač v skladu z možnostmi rešili 38 primerov, bo oistalo nerešenih še kakih 35. Pomoč, ki ,-o člani žalske občinske organizacije dobivajo, pa seveda ni samo v tem. V zadnjem času je dobilo 149 članov ali njihovih svojcev enkratno pcmoč v višini od 10 do 50 tisoč Sdin, vtem ko jih letos dobiva stalne priznavalnine . 153. Občinski odibor je znatiia sredstva na-mer^il za zdravljenje in prekvalifikacijo borcev, šolanje njihovih otrok itd. Pri tem je seveda za urejanje borčevskih problemov poleg sredstev, ki jih je občinski odbor dobil od republiškega združen.-ta, odločilna gmotna podpora občinske sikuipščine. Tako je na pri mer delež oo^.iie znašal leta 1965 20 milijonov 605 tisoč Sdin ali 1,9 odstotka občinskega proračoina, lani skoraj 30 milijonov ali 2,4 odstotka proračuna, medtem ko je za letos predvideno blizu 38 milijonov ali 2,7 odstotka občinskega proračuna. V splošnem je v občini veliko ra-2sumevanje za probleme borcev kakor 2ia posamezne akcije občinskega odbora in praivzaprav ni primerov, da občina zanje ne bi nudila gmotne poinoči tudi ii&ven srredstev, ki jih daje sicer. Gospodinjska šola S septembrom bo v Šentjurju začel delati poseben oddelek gospodinjske šole, v katerem si bodo lahiko dekleta pridobila najosnoTOejše znanje. Stanovanje bo urejeno v internatu. Po prijavah je razvidno, da je zanimanje za šolo veliko predvsem med dekleti iz okolice Šentjurja. T. V. (Gasilska prireditev v Žalcu Posvetili jo bodo praznovanju l()(Metnice žalskei^a Tabora Pole^ drugih orjiiiniuicij in društev bttdo iudi žaUki ga-silci po-stoletnico tabora v Žalcu s .svojo pri editvijo. Priredili bodo med drugim ga,silsko parado in veliko vajo, ki se je bodo udeležila vsa društva z območja občinske gasilske zveze, hkrati pa prevzeli novo motonio brizgalno, za katero so sredstva v višini mili.jona Sdin prispevali kmetijski kombinii»i. občina in občani. Kot je v tej zvezi dejal dol.^o-letni predsednik gasilskega društva v Žalcu Karel Strahovnik bodo skušali prikazati na prireditvi v okviru praznovanja stoletnice tabora predvsem sodobno opremo prostovoljnih društev in njeno uporabo, pri tem pa manifestirati tudi dolgoletno tradicijo, saj bo žalsko društvo kmalu staro že devettleset let. Ob vprašanju, s kakšnimi težavami se srečuje kot prinisednik društva in kaj bi bilo trenutno najbolj aktualno, je Karel Strahovnik potožil, da za gasilstvo kot humaijo organizacijo ni pravega zanimanja. Žalsko društvo ima sicer dovolj članov (vfeljučno s pionirji in mladinci), vendar je med njimi samo 2.t takih, ki so zares ob vsakem trenutku prl-pravi.jcni na kakršnokoli reševalno akcijo. Sreča .je ta, je rekel, da je v žalski občini požarov vedno manj, to pa je predvsem zasluga gasilske preventive, predavanj po šolah in tednov požarne varnosti. Člani društva so požrtvovalno in nesebično sodelovali \ mnogih akcijah na širšem celjskem območju in zunaj njega in so .sanjo po osvoboditvi obvarovali več desetin milijonov dinarjev družbenega in zasebnega premoženja, pri tem pa jim društvo seveda ne more nuditi kakršne.gakoli povračila. Dostikrat so ob zavesti, da pomagajo v nesreči, trosili tudi svoj denar. Po besedah Karla Strahovnika ima oI)čina soliden odnos do društva, vendar pa tudi vrsto drugih problemov. Društvo bi potrebovalo še marsikaj, zlasti tlačne cevi, ki pa mu zaradi zelo visokih cen niso dostopne. Aktualno je tudi vprašanje postavitve novega gasilskega doma, kajti sedanji stoji na mestu, k.jer .ga urbanistični načrt ne predvideva. Da bi zgradili novega, za to verjetno še dolgo ne bo denarja. Ob vsem tem, je dejal K. Strahovnik, bi bilo najvaž-ne,jSe, da bi dru.štvu nudili nekaj več gmotne in moralne podpore ter da bi bilo več zaniman,ia za aktivno delo tudi s strani tehnične inteligence kakor vodilnih ljudi v občini. dhr NA KRATKO Nova trgovina v Slivnici Tudi v Slivnici, ki do sedaj E imela sodobnih trgovskih i-kalov, je celjsko trgovinsko ^jetje Merx zgradilo veli-liD samopostrežno trgovino, t je za občane vsekakor ve-jfta pridobitev. Poleg trgov-isega lokala bodo odprli tuli: bife z vrtom ter' zgradih kegljišče. Uredili bodo zgor-Dji del fasade nove samopostrežne trgovine ter odstranili smetišče, ki je ob lokalu. Sa prostoru bodo z.g-,*adili otroško igrišče. Tako bi s fa«cm tudi Slivnica dobila •epši izgled, saj bo center ure-;t?i s sodobnimi objekti. Veliko zanimanje za razstavo v šentjurskem Prosvetnem lomu od časa do časa prire-tudi razstave. V lanskem i«u so občinstvu predstavili Mivne slikarje, ki ustvarjajo v okolici Šentjurja, letos 'A občinskem prazniku pa so ^taviM arheološke ^OE>ani-^ iz Rifnika ter slike ^ra-iliv v okolici Celja. Občin-si je z velikim zanimanjem ogledalo razstavo. V je-pa bodo po vsej verjetnosti pripra^li .samostojno ftestavo slikarja Gooe Kalaj-""^^Itega, ki živi v Marofu Jurkloštru. PODRETI JO ALI JE NE PODRETI, JE ZDAJ VPRAŠANJE V ŠEMPETRU Okrog hiše s številko 20 v središču Šempetra (v neposredni bližini hmeljarskega doma in glavne ceste) se je v zadnjem času \Tnel spor med tistimi, ki bi jo radi podrli, in onimi, ki bi jo hoteli ohraniti. Prvi, kot smo izvedeli, predvsem nekateri posamezniki menijo namreč, da objekt kvari videz okolja, drugi, med katerimi zlasti hortikultur-no društvo iz Žalca, so prepričani, da ima zgradba kul-turno zgodovinski pomen in jo zato kaže obnoviti. Kdo ima pranr? Zagovorniki rušenja, kot je videti, ne. Hiša, stara več stoletij, je po mnenju strokovnjakov kulturno zgodovinski spomenik. Ne zato, ker je v njej nekoč prespala Marija Terezija, pač pa ker je bila to poštna postaja, zanimiva zaradi svoje stare baročne arhitekture. Obstaja, kot smo izivedeli, načrt, po katerem bi vedeli, načrt, po katerem bije ji vmili nekdanjo podobo, pri čemer bi v spodnjih, prostorih uredili pivnico, 2^0-raj pa nekaj tujskih sob. Menijo, da investicija ni tolikšna, da je kakšno (morebiti celjsko) gostinsko podjetje ne bd amoglo, še zlasti, ker je preseliteiv štirih strank zagotovljena. V primeru, če bi jo podrli in na prostoru uredili parkirni prostor (to poleg »kvarnega« videza še dodatni razlog zagovornikov rušenja), bi veljali celotni stroški kakih 9 milijonov starih dinarjev. V krogih, ki temu nasprotujejo, se upravičeno vprašu-j<9jo, zakaj bi bilo to potrebno. V Šempetru, pravijo, je veliko zgradb, ki resnično kvarijo videz kraja, pa naj bi, ker nimajo kake vrednosti, podrli te. Hkrati prevladuje mnenje, da bi morali o tem odločati vsaj na zboru občanov, ker si namreč pravice o kakršnikoli odločitvi ne more lastiti ozek krog ljudi. Ob vsem tem velja pripomniti, da take in podobne težnje niso v prid že sicer tako šibkim prizadevanjem, da bi ohranili tipiko naših naselij kot nacionalni arhitektonski element. Morda bi mogli zasluge, da ta pravzraprav vedno bolj izginja, pripisati prav mentaliteti, da moramo tudi vasi urbanizirati po zgledu mestfiih naselij. dhr Iz Šentjurja pri Celju Odkup posIo\nih prostorov 9 sodelovanje med Kmetijskim kombinatom m podjetjem »Lahka obutev« 0 novi poslovni prostori za Kmetijski kombinat 0 sredstva za posojilo so prispevali tudi delavci v »iLahki obutvi« Podjetje »Lahka obutev« ima svoje delovne prostore v stari stavbi v centru mesta. To stavbo pa bodo po najnovejših načrtih p>orušili. Tako se je vodstvo podjetja Lahka obutev odločilo, da odkupi stare poslovne prostore Kmetijskega kombinata, ki bo gradil novo stavbo. Na podlagi pogodbe je Kmetijski kombinat prodal staro stavbo -za 50 milijonov starih dinarjev. Da bi stavbo Lalika obutev lahko odkupila in plačala, so vsi delavci dali enomesečni zaslužek kot posojilo za dobo enega leta. V preurejeni stavbi, kamor se bodo preselili okoli novega leta, bodo imeli boljše delovne pogoje in s tem možnosti za večjo produktiTOoert^^. Kmetijski kombinat pa se je odločil, da bo zgradil novo stavbo, ki jo bodo začeli graditi v začetku septembra. V njej bodo trgovski lokali in upravni prostori. Na mestu, kjer bodo porušili sedanje prostore Lahke ofbutve, bodo v skladu z urbanističnim načrtom zgradili stavbo, v kateri bodo nekateri specializirani trgovski lokali, v zgornjem delu pa stanovanja. ■4K Mati pred zaprtimi srci jnestecu z eno samo ^''K) Ulico, na meji med Občinama, nimajo ve-^^^ socialnih problemov. Več j/ Je na razsežnem kmetij-področju okrog njega. ij ® vendar je tudi tu življe-^^ napisalo nekaj žalostnih Ena od njih je utele-» stari, neurejeni, na tudi neuravnovešeni Pj. ki je marsikomu pri-jj ^^jena pripovedovati o svo-^^^lečini, o otrocih, ki so t^^^obili, o norišnici, ka-o . h hočejo strpati, torej Ij^^^^^stni zimi svojega živ-K kamor sonce nikdar ^sije. je prišla na občin-Skupščino. Palica, ki jo v preddverju, že cq -o uro čaka svojo lastni-tol je vendarle našla ne-' jo posluša. Ko ji je nekaj let pred začetkom druge svetovne vojne umrl mož, je ostala sama s štirimi ali petimi otroki. Tolkla se je skozi življenje, kakor je pač najbolje vedela in znala. Otroci so se pomožUi in oženili, se odselili dva pa sta vendarle ostala čisto blizu. Mati, ki se je medtem postarala, ki ji je življenje vsililo čudaške navade »meče senco« na njihovo sedanje zadovoljstvo. Le kdo (!?) ne bi bil v zadregi, če vesoljno mestece ve, da je ženska v črnih copatah in z zbeganim pogledom njegova mati — kot 7ialo.šč, prav njegova mati! Tako torej živi sama, brez denarja^ z bojaznijo, da jo bodo vtaknili v norišnico. Vztrajno hodi po mestecu in pripoveduje, obtožuje ... »Saj ni slab moj sin«, zaupno zašepeče, kot da bi žele la omiliti sodbo, ki si jo človek ustvari ob pogledu na njeno ubogo izmučeno telo. »Saj nista slabi moji hčerim. doda. Potem pa pove, da je lačna, da nima dinarja v žepu. Sin pa si medtem gradi hišo... In v človeku se vzbudi odpor. Odpor proti njim, ki jim je dala življenje, ki pa jim je danes pretežko sprejeti dejstvo, da je taka kot tudi zaradi njih. Ne samo starši do otrok tudi otroci imajo dolžnosti do svojih staršev, piše zal v zakonih, ne pa v srcih, če bi bilo narobe pač ne bi bilo treba z akti dopovedovati ljudem, da je osamljenost včasih hujša kot smrt, življenje, brez liubezni pa oropano morda največje dragocenosti. NA KRATKO Preskrba z ozimnico pred durmi Kot v^sako leto, so v trgovskem podjetju »Potrošnja« te dni spet zaceli s p ipravami na preskrbo ljudi z ozimnico. Podjetje »Potrošnja« bo skušalo tudi letos ustreči vsem občanom s kvalitet, nimi vrstami krompirja, zelja in sadja. V priprave na preskrbo z ozimnico se vključuje tudi kmetijska zadruga Zagorje, ki bo tudi tokrat posredovala potrošnikom kvalitetne vrste jabolk s svojega nasada v Kandršali. Sicer pa se namerava tudi letos velik del zagor. skih potrošnikov oskrbeti z ozim. nico neposredno pri okoliških kmetovalcih. Za urejanje šolskih prostorov ni bilo dovolj denarja Poletne počitnice so doslej za-gorska šolska vodstva izkoristila za delno urejanje in popravila bodisi notranjosti učilnic aU zunanjosti šolskih poslopij. Tudi letos so na posameznih osemletkah in zlasti na podružničnih šolah pač v okviru svojih možnosti vsaj deloma odpravili pomanjkljivosti za nemoten pričetek novega šolskega leta. Vendar za te namene ni bilo kdo ve koliko denarja. Zato so vodstva šol de,jan.sko uredila najnujnejše. v Toplicah pri Zagorju so zamenjali stare peči, d ugod so prebelili posamezne učilnice in druge' prostore, če bi hoteli popraviti ali urediti vse, kar so imeli v načrtih, bi potrebovali najmanj petkrat toliko dena-ja, kot s« ga imeli na voljo. Jesenski izleti zagorskih otrok Krajevna skupnost Zagorje-Cen-ter namerava tudi letošnjo jesen organizirati nekaj nedeljskih izle-tov zagorskih otrok v okoliške planinske postojanke in kraje. V ta namen so pri k-ajevni skuiMM). sti sestavili ustrezen načrt, ki pre-dvitleva najmanj osem n^eljskili potovanj in obiskov najbolj zna-nih okoliških vasi in planin. Vodstvo krajevne skupnosti je za organizacijo teh izletov zaprosilo za ^delovanje nekatera zagorska podjetja. Vendar za to v t^jetjih ni bilo pravega razumevanja, razen v eni delovni organizaciji, kjer so podprli ta prizadevanja zagorske krajevne skupnosti Višji osebni dohodki V steklarni Boljša in večja proizvodnja v minulem prvem polletju v hnkst-niški Steklarni je omogočila tudi precej večji finančni učinek in skladno s tem porast osebnih dohodkov zaposlenih. Povprečni osebni dohodek zaposlenih v tem podjetju je v prvem polletju dosegel 880 din, kar je za okrog 25 odstotkov več, kot v istem obdobju lani in 5 odstotkov več, kot so planirali. Obenem naj omenimo, da so v tej hrastniški delovni or-ganizaciji pred kratkim sprejeli nov pravilnik o nagrajevanju, s če-mer so odpravili nekatere slabosti T sistemu nagra.jevanja. Proizvod, ne uspehe v juliju in avgustu oce-njujejo v podjetju za zadovoljive, čeprav so v tem ča.su opravili vr-sto remontov na posanu^znih napravah in stro,ph. Še en gostinski lokal V Hrastniku P'-ed kratkim so v Spodnjih Ce. čali pri Hrastniku izročili svojemu namenu nov gostinski lokal. Pro-store so vzorno uredili. Hrastniča. ni so že prve dni po otvoritvi novega lokala soglasno ugotavljali, da so prostori resnično okusno urejeni. Lokal je prevzelo gostinsko pod.jetje »,Telka«. ki je obenem obljubilo svojim gostom, da se bo prizadevalo za kvalitetno izbiro pijač in .jedil. Z otvoritvijo novega gostinskega lokala, bodo Spo-dn.je čeče postale nedvomno še bolj priljubljena izletniška točka številnih hrastniških delovnih lju. di. Tudi pionirski klub v Hrastniku zaključujejo s pripravami na začetek rednega dela mladinskega kluba-Prostore v zgornjem Hrastniku urejajo, prav zdaj pa vanje montirajo centralno kurjavo. Vsi si prizadevajo da bi v prostorih Svobode I, kjer deluje mladinski klub, začel že letos delovati tudi pionirski klub, ki ga najmlajši občani te revirske občine močno pogrešajo. V okviru pionirskega kluba naj bi delovalo več sekcij, odprt pa bi bil v dopoldanskih in zgodnjih popoldanskih urah- Še lepši Hrastnik Okrog 50 mladincev in mladink iz Hrastnika je zadnji petek čistilo strugo potoka Boben. Akcija sodi v okvir prizadevanj za leušo podobo kraia V KisoAcu pri Zagorju raste nov obrat za proizvodnjo betonskih oblikovalcev in dru.gega gradbenega materiala, ki ga gradi Gradbeno podjetje Zagorje ob sodelovanju zasavskih premogovnikov. Vsa dela bodo mehanizirana, to pa bo omogočilo veliko proizvodnjo in manjše stroške. ŽAGE IN SEKIRE SO RESDA ZAPELE In kai bo z zelenicami? 15. avgusta ste v CT objavili prispevek »Zapele so žage in sekire«. Dodati jmoram, da sem bil prijetno presenečen že nekoliko prej, ko se je ustrezni organ občinske skupščine vendarle spomnil, da naše mesto, to je Zagorje ob Savi, še zmeraj ni urejeno tako, kot bi lahko bilo, in da občani sami ne skrbimo dovolj za lepši zunanji izgled kraja. V posebni okrožnici je namreč oddelek za gospodarstvo skupščine občine Zagorje ob Savi opozoril vse hišne svete, da naj bi občani v pri hodnje bolj skrbeli za mesto, ki naj bi postailo tudi bolj urejeno. Kmalu potem, ko so hišni sveti prejeli obvestilo skupščine obč^ine, so res da zapele žage in sekire. Stanovalci so hiteli s spravilom drv. Uredili so tudi park ob Cesti zmage in posuli stezice. Kot vse kaže, pa bo ostalo samo pri tem. Ali pa ne? Okolica stanovanjskih blokov ob Cesti zmage je neurejena. I^rostor med bloki, ki so med Lisco in Lesno industrijskim podjetjem, so predl£ini in lani uredili; dela so veljala precej denarja, vendar so skorajda vse zelenice imičene, na novo pa bo treba lu-^ti tudi ceste, ki jih lani niso asfaltirali, ker je zmanjkalo denarja. Otroci, kljub prepovedi, še naprej igrajo na »zelenicah« nogomet in marsikatera žoga, seveda mimogrede, razbije šipo na oknih bližnjih hiš. Mnogi hodijo po zelenicah, nekateri, ki Sli verjetno to lahko »dovolijo«, pa zapeljejo kar z avtomobilom čez zelenico, še vedno so raztrešeni tudi smetnjaki tako, da se pravzaprav za vsakim vogalom nabirajo smeti in nesnaga. Zagorje ob Savi toliko časa ne bo urejeno, dokler ne bomo šli v odločno akcijo. Poostrimo nadzor, če je treba. Kaznujmo, če je seveda treba. Izgleda pa, da prepričevanje in lepe besede več ne zaležejo. že nekaj časa plačujemo prispevek za uporabo mestnega zemljišča. Uredimo naše mesto, da bo lepo in prijetno, potem pa naj ustrezni organi, od občinske skupščine, stanovanjskega podjetja, komunalno obrtnega podjetja, krajevne skupnosti in ne nazadnje tudi postaje milice poskrbijo oz. zagotovijo, da bo mesto tudi ostalo urejeno. E. K., Zagorje Y HRASTNIŠKIH KOLEKTIVIH SE PRIPRAVLJAJO NA IZDELAVO akcijskih pro2ramo> Do srede septembra bodo v vseh hrastniških delovnih organizacijah konference, na katerih bodo člani izvršnih odborov sindikalnih podružnic, delavskih svetov in upravnih odborov ter aktivov Zve-ze kcmimistov obravnavali podrobnejše analize o stanju v samoupravljanju, in sicer na podlagi stališč in sklepov, sprejetih - na VI. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije. Sprejeli pa bodo, tudi konkretne akcijske programe za izvajanje zaključkov iz resolucije VI. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije o nalogah sindikata pri razgaljanju samoupravljanja in iz\-a janju reforme. V akcijskih programih bodo opozorili na konkretne navedbe iz resolucije VI. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije v zvezi s problemi in deformacijami, ugotovili bodo, kje se problemi pojavljajo, predvideli bodo ukrepe za odpravo ugotovljenih problemov oz. deformacij ter do ločili tudi, kdo je odgovoren za uveljavitev posameznih ukrepov in do kdaj. Osrednjo mesto bodo prav gotovo našla a' akcijskih programih vprašanja o vsebinskih problemih in deformacijah v zvezi s samoupravljanjem, pozabili pa ob tem ne bodo tudi na ugotavljanje zastojev pri razvoju sedanjih in novih oblik samoupravljanja, na probleme in deformacije v politični aktivnosti Zveze komunistčv in Zveze sindikatov, na skrb za zaščito delovnih ljudi itd. POHIŠTVO # ZA VSAKO STANOVAN.IE # Z.A VSE POTREBE IN ZA VSAK OKUS #NA KREDIT 9 BREZ IH)LO(<.A IN BREZ POROKOV 9 BREZPLAJ^NA DOSTAVA NA DOM VSI KUPCI mHISTVA BODO VKUUCENl V ŽREBAN.IE NAGRAD V DRUGEM POLLET.fU 1968 Obeta se razgibana jesen Prihodnji mesec v Zagorju začetek temelj^j, priprav na volitve ' Izvršni odbor občinske konference v Zagorju ob Savi se že temeljito pripravlja na uresničevanje svojega jesenskega programa dela. V okviru tega plana bodo seveda v prvi vrsti priprave na ra^ipra-ve o ustavnih spremembah in v zvezi s tem priprave na pomladanske volitve. Septembra bo Izvršni odbor občinske konference SZDL sklical uvodna posvetovanja. Najprej se bo sešla volilna komisija pri SZDL, medtem ko bo tehnična volivna komisija morala pripraviti predloge sprememb volilnih enot. Predvidevajo, da bi namesto dosedanjih 54 volilnih enot imeli poslej samo okrog 42 teh okolišev. To so seve samo predlogi, sklep o tem pa bo sprejela volilna komisija oziroma .trajevne organizacije-SZDL. Priprave *na spomladanske volitve bodo nedvomno zahtevale temeljito politično akcijo vseh subjektivnih sil. Zato namerava Izvršni .odbor občinske konferece SZDL na j prej temeljito seznaniti vse svoje članstvo s pedlaoar,-spremembami nekateriii^ nov ustave in predlogi^ nov sistem volitve pretist^ niških organov. Osnovni ^ ki ga bo zasledoval izv^. odbor bo nedvomno ta ^ bo treba vsemu člarlst? SZDL pojasniti predW ne spremembe na drugi^T ni pa dobiti od vodstev o^ nizacij SZDL in članstva ^ rebitne predloge v zvezi ustavnimi spremembami. ^ sebnega pomena bodo zJ rej vsi informativni sesta^ v krajevnih organizaci« SZDL, na katerih naj delovah tudi vsi člani obcj^ ske konference SZDL. Čeprav bodo pripravam ^ spomladanske volitve pod-^j^ ne vse druge akcije, bo jj. vršni odbor občinske konjf, renče SZDL izvajal tudi ^^ gi del svojega programa, s^ tembra nameravajo na se^ občinske kom"erence S2D: pretresati vprašanja kultun^ ga življenja v Zagorju ob Sj. vi in v zivezi s tem sprejem nekatere zaključke. Čas počitnic gre h kraju Na straneh našega časnika smo nekajkrat poročali o pripravah rta letovanje hrastniških otrok v štinjanu pri Puli. Tokrat utegnemo zapisati, da se je zvrstilo na letovanju v tem ijočitniškem naselju skoraj tri sto šolarjev te občine. Prav tako lahko pK)-udarimo, da so se vsi otroci prijetno počutili, ne glede na to, da jim vreme vsaj v zadnji izmeni ni bilo vselej najbolj naklonjeno. Odbor za letovanje hrastniških otrok se je resnično prizadevno lotil letošnje organizacije počitnic, zato je minilo letovanje brez večjih spodrsljajev. Seveda so otroci marljivo opisovali svoje doživljaje in v pismih staršem izpovedovali svoje navdušenje nad čisto in toplo vodo, skrbjo, ki so jo bili deležni od vsakokratne skupine vzgojiteljev in vseh tistih ljudi, ki so se ves čas vzorno potrudili za dobro počutje otrok. Žal že prihodnje poletje mladi Hrastni-čani ne bodo več letovali v štinjanu pri Puli, ker je menda potekla pogodba o najemu zemljišča in ker name ravajo tod urediti nekaj n kreacij skih prostorov za u daljnji razvoj turizma. Spr čo tega bo moral odbo/ s letovanje hrastniških otni poiskati druge možnosti i organizacijo počitnic. Sicera nameravajo o teh vprašanj spregovoriti že na eni prihoi njih sej, tedaj torej, ko n do ocenjevali rezultate le« njega letovanja. Naj končno omenimo, d je precej hrastniških naj mlajših letovalo tudi s sw jimi starši, bodisi v počita škem naselju sindikalne skuj nosti v Vrsarju, v počits škem domu hrastniških s:f klarjev v Portorožu, domori oddiha hrastniških rudarifl na Rabu, Kalu in drugod, ■'»i splošno v Hrastniku ocen> jejo, da je letos preživelo di! svojih počitnic ob morju al drugje večje število otrot kot lani. Letovanje otrok ■ štinjanu pri Puli so mat«-alno podprle tudi neka«« delovne'^ organizacije, za ^ jim je odbor za letovan.ii močno hvaležen. KAKO UVEIJAVLJAMO SMERNICE V VSAKD ANJI PRAKSI? POSPESIMO AKCIJO! Pred dnevi so skušali predstavniki občinskih skupščhi in občinskih vodstev dnižbeno-političnih organizacij iz Trbovelj. Hrastnika in Zagorja ob Savi v večurnem razgovoru na komiteju revirske konference Zveze komunistov ugotoviti, kako v samoupravnih in družbeno-političnih mehanizmih uveljavljajo smernice predsedstva in izvršnega komiteja Centralnega komiteja ZK Jugoslavije, kako ,)e ta aktivnost zastavljena in kakšna so v tej zvezi prizadevanja članov Zveze komunistov, ki deluje.jo v teli mehanizmih. Smernicam mora namreč slediti konkretna in učinkovita akci.ja na vseh področjih našega živl,jenja. Osnovna ugotovitev, ki jo povzemamo iz razprave s posvetovanja, je, da je treba pospešiti akcijo za konkretno uveljavljanje stališč oziroma nalog, ki izhajajo iz Smernic. Znano je, da so na zadnjih sejah občinskih konferenc zveze komunistov v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju ob Savi sprejeli akcijske programe občinskih organizacij ZKS, občinsko vodstvo Zveze komunistov v Zagorju ob Savi pa je pred kratkim tudi že do ločilo nosilce akcije za uveljavitev posameznih nalog iz akcijskega programa. Sam akcijski program pa bodo poslali vsem članom ZK v občini, vsem samoupravnim organom v delovnih organizacijah ter vodstvom družbeno političnih organizacij. Sicer pa so v Zagorju ob Savi že pristopili tudi k izvajanju akcijskega prc^rama občinske organizacije ZK. Občinska skupščina in občinski sindikalni svet že sklicujeta v delovnih organizacijah razprave o položaju in možnostih nadaljnjega razvoja delovnih organizacij, o tem pa bodo sredi septembra podrobneje spregovorili na razširjeni seji zbora delovnih skupnosti, na katero bodo povabili tudi predstavnike samoupravnih organov in vodstev delovnih organizacij. Ponekod, kot na primer v Hrastniku, so se dogovorili za enotno akcijo vseh družbeno političnih organizacij in občinske skupščine. Zdaj so v tej revirski občini v teku razgovori občinskega vodstva Zveze komunistov z vodstvi drugih družbeno političnih organizacij, na katerih se dogovarjajo o vseh tistih vprašanjih, ki bi jih kazalo v prihodnje obravnavati oziroma pospešeno odpravljati. Občinski sindikalni svet Hrastnik pa se je že dogovoril za sklic konferenc v delovnih organi zacijah, na katerih bodo ravmvali podrotKiejše anal^ o samoupravljanju in iz^^ nju reforme, na tej. osnc^-pa sprejeli tudi akcijske P^ grame. Posebno pozornost ^ do v tej zvezi namenili "»li-šanjem v zvezi z delovanj^ in izpopolnjevanjem moupravnega sistema, njim razvojeip gospodarst" delitvijo dohodka in nag^ vanjem ter aktivnostjo nov ZK v samoupravnih . ganih in družbeno politi'^ organizacijah. ^ Pred nedavnim sta ski skupščini Trbovlj^^^ Hrastnik že sprejeli pr^ me dela za letošnje »i^ polletje. Delovne progra'«^ do zdaj dopolnili z if, mi, ki izhajajo iz V Trbovljah bodo vkljuc"^^ dnevne rede sej obrav vprašanj okrog davčne ^jjj ke in štipendiranja. pa bodo tudi nriprave za ^ 29. avgust 1968 pjlOBLEMl Z ZAPOSLENIMI V TUJINI Nekateri pozabijo na otroke doma g^evilo Trbovel,)čanov, ki so zaposleni v inozem-^-u, se veča iz leta v leto. Mirka Anžla, referenta za ^ialno varstvo v upravi občinske skupščine Trbovlje ^ zaprosili za odgovore na nekaj vprašanj v zvezi problemi, ki se pojavljajo po zaposlitvi občanov I tujini- jioliko Trboveljčanov je l^iitno zaposlenih v ino- (fllStVU? Pri socialni službi ^ine Trbovlje imamo ^striranih 198 Trbovelj-Ujiov, ki so zaposleni v poizemstvu. Dejansko pa f aaposlsnili v inozemstvo irmogo več naših ob- jgllOV. g\-kienco zaposlenih v pozemstvu vodimo zaradi Iga, da ugotavljamo, ka-fi ie z vzgojo in varst-rom otrok po odhodu ifjršev v tuj-ino. Ugotavljate, da je med ^limi, ki so odšli v tu-^0, precej staršev z ot-uid. Ti so ostali brez fffgU ali matere prav v •jsu, ko so najbolj potre-ni vzgoje in družinske apiine. Kako pa je po-libljeno za življenje in BTStvo teh otroK? — V evidenci imamo le starše z otroki. Od vseh B8 jih je 131 poročenih, fseh otrok v tujini zaporih staršev je 233. Od iega je 39 odstotkov predšolskih otrok, 41 odstotkov obiskuje osnovno šolo, 20 odstotkov pa jih je že dopolnilo petnajsto leto starosti. Največ otrok ostane brea očeta ali matere prav r času, ko so potrebni naj-rečje nege, primerne vz-|oje in družinske topline, ter seveda mater ali )četa močno pogrešajo. Za varstvo otrok je poskrbljeno na različne načine: v varstvu očeta je ostalo 29 otrok, pri materah 67, pri starih starših 66, v rejništvu 1, v tujih družinah 17, pri sorodnikih 13, določeno število otrok, ki so dopolnili petnajsto leto starosti, pa je brez posebnega nadzorstva. Ugotovili smo, da petina od skupaj 233 otrok, katerih starši so v inozemstvu, ne živi v zanje primernih in urejenih razmerah, kar negativno vpliva na njihovo vzgojo in učni uspeh v šoli. V zvezi z zaposlovanjem v tujini ugotavljate v Tr-bovljali tudi še nekatere druge probleme? — Zraven že navedenih problemov se ix>rajajo še naslednji: nekateri starši ne prispevajo dovolj denarja za preživljanje svojih otrok, ne poskrbijo za zdravstveno zavarovanje otrok v primeru, ko spremenijo zaposlitev, med zakonci nastajajo zaradi ločer^ega živl>3nja nesoglasja in je zaradi tega prišlo že do treh razvez zakonov. Pri otrokih, ki so preveč prepuščeni sami sebd, pa je mogoče ugotavljati predvsem padec učnega uspeha in znake motenj ponašanja. (ma) POSLOVANJE ISKRINE TOVARNE POLPREVODNIKOV V TRBOVLJAH Precej bolje kot lani v prvih šestih mesecih letos so prodali iz Iskrine Tovarne polprevodnikov Trbovlje za 9,080.000 novih din izdelkov, lani v istem razdobju pa le za 6,9 milijonov novih din. Se pravi, da se je prodaja povečala skorajda za tretjino. Vendar pa je treba dodati, da se je prodaja na domačem tržišču povečala pravzaprav le za 8 odstotkov, na tuja tržišča pa so odpremili v prvem polletju kar za 6 odstotkov več izdelkov kot lani v istem razdobju. V Iskrini Tovarni polprevodnikov v Trbovljah računajo, da bodo letos prodali za nad 20 milijonov novih din izdelkov, od tega blizu polovice na domačem tržišču, polovico pa . jih bodo izvozili. Na tako ugodno gibanje poslovanja, posebej pa tudi prodaje, vpliva tudi uvajanje ve-likoserijske proizvodnje nekaterih proizvodov. Tako so uspeli v Trbovljah povečati proizvodnjo plastičnih diod od 2000 kosov dnevno v letu 1965 na 25.000 kosov dnevno v tem letu, računajo pa, da jih bodo že ob koncu tega leta izdelali 40.000 kosov na dan. V programu pa imajo začetek velikoserijske proizvodnje še nekaterih drugih izdelkov, tako visokonap>etost-ne diode, ki jih bodo vgrajevali v sprejemnike za barvno televizijo in za katere vlada na tržišču Velike Britanije veliko zanimanje. Računajo, da jih bodo v kratkem že začeli serijsko proizvajati. Pomembno je, da so te visokonapetostne diode skonstruirali strokovnjaki Iskrine Tovarne polprevodnikov Trbovlje. Jugoslovansko tržišče je premajhno, da bi lahko Tr-boveljčani prodali vse izdelke. Zato večajo iz leta v leto izvoz. Izvažajo skoraj vse proizvode, največ pa selenskih plošč, plastične silicijevih di od m germanijevih diod. Izdelke pošiljajo v Veliko Britanijo, Avstrijo, Madžarsko, Poljsko in Libijo. Za letos so predvideli, da vih din izdelkov, v prvih šestih mesecih pa so izvozili že za nad 5 milijonov novih din izdelkov, in tako dosegli že nad 67 odstotkov letnega izvoznega načrta. Računajo, da bodo letos izvozili za najmanj 10 milijonov novih din izdelkov. Izvoz nameravajo v prihodnje še i>ovečevati. Tržišče pa želijo osvojiti še z nekaterimi drugimi novimi izdelki, ki jih bodo izdelovali po licenci General Electrica, posebej še s planarnimi diodami. Letos bodo odpremili na tuja tržišča polovico proizvodnje, računajo pa, da bi že prihodnje leto odpremili na tuja tržišča najmanj 60 do 70 odstotkov celotne proizvodnje iz Iskrine tovarne^ polprevodnikov Trbovlje. (š) NA KRATKO Za 40 Vo večja proizvodnja Julija so v trboveljski Mehaniki mesečni plan proizvodnje presegli kar za 40 odstotkov, mesečni plan prodaje pa za 45 odstotkov. Zapišemo naj Se, da so sedemmesečni proizvodni načrt presegli v tej trboveljski industrijski delovni organizaciji za 45 odstotkov, sedemmesečni plan prodaje pa za 32 odstotkov. Sicer pa so julija v mehaniki proizvedli nad 35 ton izdelkov, na trg pa so poslali tiidi prve količine koncentričnih spojk. Seja sveta za urbanizem, gradbeno dejavnost in komunalne zadeve Te dni je bila seja sveta za urbanizem, gradbeništvo, ko-mimalne in stanovanjske zadeve pri občinski skupščini Trbovlje, na kateri so obravnavali poročilo stanovanjskega podjetja Trbovlje ter poročilo o programu krajevnih skupnosti o manjših komunalnih delih, ki bodo financirana iz sredstev občinskega pro-račima. Še se lahko odločite ^za vpis Poklicna šola pri izobraževalnem centru" strojne tovarne Trbovlje ima prostih še nekaj učnih mest za izučitev poklicev ključavničar, koviiK)-strugar, rezkalec in orodjar. Sola je II. stopnje in izpolnjuje vse pogoje za verifikacijo. Vpis traja še do konca tega meseca. »Meso« in »Vitaminka« že v novem poslopju Pred kratkim so, kot smo že poročali, dogradili prvi trgovski paviljon na Trgu revolucije v Trbovljah. Podjetji Meso in Vitaminka iz Trbovelj sta že opremila lokala in jih odprla; poslovalnici pa bosta zdaj uredila še Varteks iz Varaždina in Peko iz Tržiča. Pričakovati je mogoče, da bo nov trgovski paviljon že v kratkem začel v celoti služiti namenu. Trboveljčani, obiščite operot! Delavska univerza v Trbovljah zbira prijave in daje pojasnila glede vpisa abonmaja za ogled 7 opernih Ln baletnih predstav v ljubljanski Operi v novi sezoni ob sobotah zvečer in ob nedeljah popoldan. Na ogled bo i predstav najpopularnejših opernih in baletnih del. Abonma za 7 predstav velja od 28 do 73,50 novih din, cene so za petino nižje kot sicer, plačljiv pa je v 7 obrokih. Izredna priložnost, ki jo vsekakor ne gre zamuditi! • Razpisane štipendije Komisija za štipendije pri temeljni izobraževalni skupnosti TrlKJvlje je te dni razpisala več štipendij za študij na srednjih, višjih in visokih šolah za tiste poklice, ki jih potrebujejo na trboveljskih šolah. Sedemmesečni izvoz trboveljskih podjetij Zasavski premogovniki, strojna tovarna, mehanika, elektrolivarska industrija ELIT, tovarna pohištva in Iskrina tovarna polprevodnikov so izvozili v prvih sedmih mesecih na tuja tržišča slaipaj za skoraj 1,600.000 dolarjev izdelkov, ali za nad 4 odstotke več, kot določa plan. Zasavski premogovniki so pravzaprav planske naloge že dosegli, prav tako pa so. tudi druge delovne organizacije izvozile več, kot pa so sprva ra unali. Eliktrolivarska industrija ELIT pa se je v izvoz prvič vključila šele prejšnji mesec. PRIMER TRBOVELJJSKE STROJNE TOVARNE Zgledna skrb za upokojence in družine zaposlenih Zf nekajkrat doslej smo se lahko v konkretnih odločitvah prepričali, da samoupravni organi trboveljske strojne tovarne zgledno skrbijo tudi za upokojence in pa za družine zaposlenih. 1. junija letos so, kot je to že v navadi, spet povabili na ogled tovarne vse upokojence, zatem pa so jih odpeljali v počitniški dom v Crikvenici, kjer so preživeli pet prijetnih dni. Vsem tistim pa, ki na izlet oziroma letovanje niso mogli, so izplačali 100 novih din. Delavski svet strojne tovarne Trbovlje sodi med redke samoupravne organe v zasavskih revirjih, ki so doslej že obravnavali življenjske razmere družin umrlih oz. ponesrečenih članov kolektiva. Socialni delavec tovarne, ki je preučeval življenjske razmere družin umrlih članov, je predlagal spremembo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, in sicer tako, da lahko priznajo družini umrlega delavca, v kateri je dvoje ali več otrok, ki niso dokončali rednega šolanja, mati pa ni sposobna za zaposlitev, vzdrže-valnino od 50 do 150 novih din na mesec, in to v primeru, če se družina preživ lja le s pokojnino oz. če dohodek na družinskega člana ne presega 200 novih din. De lavski svet je predlog sprejel in družinama dveh umrlih članov delovnega kolektiva strojne tovarne Trbovlje, ki so pomoči najbolj potrebne, že priznal v2idrževalnino. Pred kratkim pa je osrednji samoupravi organ strojne tovarne Trbovlje spremenil tudi pravilnik o dodatku za letni dopust in plačilo stroškov zdravljenja in pen-zionskih uslug članov delovne skupnosti, ki se zdravijo z naravnimi zdravilnimi faktorji. Sprejet je bil pred log, po katerem so upravičeni do delnega plačila stroškov hotelskega dela preven-tivTiega ali kurativnega zdravljenja v naravnih zdraviliščih tudi delavci za otroke v starosti do 15 let, če se na osnovi medicinske indikacije zdravijo v naravnih zdraviliščih. Osnova za ugotovitev plačila stroškov je mesečni dohodek na družinskega člana delavca. Tako je strojna tovarna Trbovlje pristopila tudi k sofinanciranju preventivne medicinske rehabilitacije otrok članov delovnega kolektiva. (nk) Polletno poslovanje kmetijskih zadrug z rezultati polletnega gospodarjenja kmetijskih delovnih organizacij v revirskih občinah ne moremo biti zadovoljni. Le kmetijska zadruga Zagorje ob Savi dosega v poslovanju zadovoljive rezultate. Do konca junija letos je zagorska zadruga, v primerjavi s prvim polletjem Isin-skega leta, povečala celotni dohodek za tretjino, tudi na račun povečane trgovinske de-ja\Tiosti, za 64 odstotkov neto produkt, za nekaj manj pa dohodek, dosegla pa je v tem času 37.000 novih din ostanka dohodka, ali kar 63 odstotkov več kot lani. Poslovanje kmetijske zadruge Trbovlje je na robu rentabilnosti, saj je v prvih šestih mesecih letos dosegla komajda 1.000 novih din ostanka dohodka, celotni dohodek pa se je v primerjavi za četrtino, še bolj pa sta se znižala neto produkt in dohodek. Kmetijska zadruga Dol pri Hrastniku pa je ustvarila letos do konca junija (kljub nizkim osebnim dohodkom) 27.000 novih din iz^be, na kar je vplivalo predvsem zmanjšanje fakturirane realizacije ter povečanje proizvodnih stroškov. Celotni dohodek se je zmanjšal za 15 odstotkov, neto produkt je bii manjši za petino, dohodek pa kar za 42 odstotkov (š) KK LAŠKO : KK NOVO MESTO 51:101 V prijateljski košarkarski tekmi sta se v šoboto na igrišču v Laškem srečali moštvi KK Laško in KK Novo mesto. V zanimivi igri so bili boljši gostje, ki so zmagali z rezultatom 101:51 (42:26). V zmagovitem moštvu je bil najboljši Spihal z 38 koši, medtem ko so pri domačih igrali najboljše Deželak, Ne-rat in šetina. Pred okoli 100 gledr'-i sta tekmo dobro vodila; Kraševec iz Laškega in Medle iz Rimskih toplic. M. BRECEL RAZPRODAJA! ZNIŽANE CENE do 50% — damske letne obleke, bliize, pletenine — moške obleke, letne srajce — otroška konfekcija in pletenine Ljubljana — pasaža na .Ajdovščini UVELJAVLJAMO SMERINCE V VSAKDANJI PRAKSI? POSPEŠIMO AKCIJO! ^•^v kluba odbornikov. V ob Savi občinska ^ina programa dela za drugo polletje še ni Izvedeli pa smo, da še v mesecu avgustu J aktiv članov ZK — od-^ov občinske skupščine I ^'pravil predlog akcijske-Sj^^^^rama občinske skup-K njenih organov, ^'jske programe pripravil ' revirskih občinah tu-I Organizacijah Socialistič-Zveze sindikatov, ^ mladine in Zveze zdru-J Dorcev NOV, vendar bo IJ teh organizacijah tre-^•j^spešiti delo. Trbov-s^unajo, da bo nasled-l5^J?®secih organizacija So-^icne zveze začela raz-p programu gospodar-Jt m družbenega razvoja ^ • skušali pa bodo po-^ ^ke oblike in metode ^ organizacije, da bodo ^veze komunistov bolj aktivni v tej naši najmnožič-nejši organizaciji. Sicer pa bo dejavnost Socialistične zveze usmerjena tudi na obravnavo vprašanj v zvezi z delova njem našega družbeno političnega sistema. Vodstva vseh družbeno političnih organizacij v občinah Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi pa bodo poskrbela za poglobljene razprave o Smernicah ter o dokumentih, ki so jih sprejeli kongresi oz. vodstva teh organizacij, še posebej pa tudi za izvajanje sprejetih nalog. Mnenje predstavnikov občinskih skupščin in občinskih vodstev družbeno političnih organizacij iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja ob Savi na razgovoru na komiteju revirske konference Zveze komunistov je bilo, da je treba v prihodnje v zvezi z doslednejšim izvajanjem nalog Iz atnemic nameniti večjo po zornost okrepitvi uprav občinskih skupščin, da bi bile le-te sposobne tudi uveljavljati sprejete sklepe. Nesporno je, da bo treba na celotnem področju zasavskih revirjev v prihodnje okrepiti samoupravo znotraj občin ter poživiti dejavnost svetov in komisij občinskih skupščin. Na to bodo ugodno vplivali novi odloki o razmejitvi pristojnosti med občinskimi skupščinami in sveti, ki jih bodo, kot računajo, sprejeli v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju ob Savi, še letos. S tem bodo razbremenili občinske skupščine obravnave vrste vprašanj, istočasno pa povečali pristojnosti in odgovornosti svetov. Preučiti pa kaže tudi delovanje nekaterih služb, tako davčnih, inšpekcijskih in drugih ter čimprej poskrbeti za ustanovitev ustreznih davčnih ter finanč-no-inšp^cijskih služb. V Za gorju ob Savi so se v tej zvezi, na primer, že odločili, da bodo na dnevni red septem-berske seje uvrstili tudi obravnavo pKJročil medobčinskih inšpekcijskih služb, sodnika za prekrške, davčne uprave ter postaje Milice. Po razpravi pa bodo na seji občinske skupščine tudi določili naloge teh služb, upoštevaje načela, zapisana v Smernicah in v komunikeju izvršnega komiteja CK ZK Slovenije. Z gotovostjo je mogoče pričakovati, da bodo v naslednjih dneh strnili komunisti v revirjih prizadevanja za to, da bodo akcijski programi čimprej izdelani. Po sprejemu pa bo treba na vseh ravneh zagotoviti, da bodo naloge tudi dosledno uresničene. To delovni ljudje v zasavskih rudarskih revirjih tudi pričakujejo. In pričakovanja je resnično tudi treba uresničiti. M. L. S^'g:ust 1968 ^^^f^r/lnKlj /T I^ŠL t^n Va t m ZAPIS O RIBNIKIH. PARTIZANSKI BOLNICI IN CVETJU Odlikovanja že, toda... Skrita med gostim drevjem in prekrita z zemljo ter gozdnim rastjem je bolnica vidna le s spodnje strani. Velika škoda, da je zanimiv partizanski ob,jekt popolnoma zapuščen. Z veslom je narahlo zajel vodo, da se je gladka gladina kot steMo, razbila na drobne kodi^aste valove. Lokvanji, okras ribnika, so zdrh-teli pod pritiskom valujoče vode. »Rada bi na otok; tja, kjer lovite ribe.« iPrijazen ribič, doma iz Ljubljane, naju je prepeljal na drugi breg. Otoček sredi jezera. Miniaturna podoba Bleda, samo da ima otok sredi Blagovniškega jezera vikend hišico namesto cerkve. In da Blagovna nima jezera, ampak ribnik, s katerim upravlja celjska ribiška družina. Radi zahajajo ljudje v ta kraj. Mir, božansko lepa pokrajina, vonj po vodi in ribah ... Mrfogo je teh ribnikov v okolici Blagovne. Tam, kjer so se hribi strnili v ovalne čaše, je nastal prostor za ribnike. Travniki se leno dvigajo iz ribnikov proti gozdovom in ti naprej v oblake. Svet, kakršnega težko najdeš na slovenskih tileh, pa je skoraj nepoznan. To je svet mi-niatiUmih finskih jezer obda-nih z vencem travnikov, njiv in gozdov. Samo krave se na-napajajo v njih in od časa do časa divje race preletijo e lokvanji prekrito vodno površino. Niso samo ribniki zanimi-vosit področja med Blagovno in Dramljami. če se povap-neš po lesnati poti prideš do vasi Cerovec. Nekaj Idž je razjmetanih po strmih pobočjih, kjer prevladujajo vinogradi in sadno drevje in na eni strani ter na drugi široki gozdovi. Ustavili smo se pri kmetu Štefanu Koštomaju. »Najprej sem mislil, da srte prišli zaradi davkov«, je hitel pripovedovati 62-'letni možak precej drobne i>ost»ve. vendar bistrih oči in dobrega spomina. Posedli smo na staro klop pred hišo, kjer je samo dva metra prostora, potem pa se ravnina prevesi v strmo pobočje, kamor se je tisti dan z neverjetno močjo upiralo sonce. Ko smo mu povedali, zakaj smo prišli prav k njemu, je postal takoj dobre volje, čas smo premaknili za dvajset in še več let nazaj . . . »1944 leta sva z bratom na ponudbo Okrožnega komiteja KPS Celje začela delati partizansko bolnico, ki je dobila ime ZIMA. Zdravnik je bil dr. Hi-ušovar. Ranjence smo nosili po potoku, kjer sem z bratom Francom, njegovo in mojo ženo gazil do kolen po vodi in snegu. Ko so bili zdravi, simo jim zavezali oči - in jih odpeljali. To je bilo potrebno, da ne bi kdo ioial partizanske bolnišnice.« Štefan Koštomaj ima v svoji hiši spominsko knjigo, v kateri med drugim piše- »Le-t-a 1945 ie bolnišnico issdal nemški vohim Branko, vendar je že pred tem ženica, Marija Levstik iz Cero\'ca obvestila partizane in vodstvo bolnišnice o nameravani izdaji. Ranjence so prenesli na Konjiško goro, Nemci pa so našli prazno bolnišnico.« V partizanski bolnišnici se je zdravilo 45 borcev 13. brigade, šercerjeve in Tomšičeve brigade ter aktivisti s terena. Samo trije borci so umrli v bolnišnici. Pokopali so jih nad dobro skrito stavbo. Ko smo si ogledali nekdaj tako poznano partizansko bolnišnico, smo ostali presenečeni. Notranjost je popolnoma zapuščena, originalne postelje pa uničene. »1958 je bila obnovljena na pobudo ZB NOV v Šentjurju. Zdaj pa se ponovno nihče ne zanima zanjo. Morali bi jo popraviti, saj sem velikokrat pridejo predvsem šolski otroci, katerim moram pripovedovati, kako smo skrbeli za ranjence.« Vsi štirje Koštcmajevi so dobili zaradi velike pomoči partizanom odlikovanja. »Kaj mi pomagajo odlikovanja, ko pa drugega nimam nič. Ko mu je imirla žena, ji od borcev še venca ni nihče prinesel. Tudi nobene denarne pomoči nimam. V hlevu imam tri krave, nekaj njiv in delam. Star sem že in dolgo ne bom zdržal .. .« Štefan, ki je že od 1941 leta delal za partizane, je te besede težko spravil na dan. Čutiti je bilo, da imajo tista odlikovanja napako . . . Natočil je jabolčniika. še smo paberkovali o partiizan-ski bolnišnici, letini in o tem, če gre kaj tudi v šenf-jur. Spustila sva se v dolino. Na oknih hiš in v vrtovih 90 bile prave male ra^Tstave ovet.ja. Med Blagovno in Draimdja-mi .so čudoviti kra.^fi in dobri ljudje. Zapisal in fotografiral: TONE mABL Štefan Koštomaj je z bratom Francom naredil partizansko bobiišnico ZIMA. VELIKAN MED DETERGENti _NAGRAJUjS Novost v svetovni kozmetiki Reorganizacija reševalne službe Zaradi splošno ananih raz mer v našem 2Xiravstvu, t« pa so zahte\'ale tudi ekonomičnost poslovanja reševalne službe tudi na področju velenjskega zdravstvenega do-doma je prišlo do reorganizacije. Velenjski zdravstveni c^-center vsklajuje tudi zdravstveno in reševalno službo na področju mozirske občine. Za celotno področje mozir-ske občine je doslej opravljala reševalne posege Reševalna postaja na Ljubnem. Lubenci so bili namreč tisti, ki so sprožili akcijo v gornji Savinjski dolini za zbiranje denarja, da bi kupili avtomobil za reševalno postajo. S taiko zbranim denarjem so res kupili avtomobil in ui-edili ter ustanovili reševalno postajo na Ljubnem. To so bili začetki preventivne dejavnosti in prvi okvirji organizirane pomoči občanom mozirsike občine. V primeru potrebe so vozniki Ijubenske reševalne postaje pohiteli na pomoč potrošnikom. Glede na to, da je z leti naraščal potenaial in s tem budi število poškodb in nujnih primerov na mocsirskem in nazarskeon področju (zadnjih nekaj let je ta že obsegal dve tretjina vseJi akcij) so zaradi znanih ražzmer v zdravsifcvu začeli razmišljati tudi o racionadizaoiji reševalne siužibe na področju mozirske občine. Vodstvo zdraivstvenega centra v Vefle-nju je na podlagi statistike in ekonomskem izračimu ob sodelovanju mozirsikih zdrav-stveiiih delavcev ugoto(viilo. da bi lahko reševalna postaja v Mozirju učinkoviteje in ekonomične je poslovala. Zato so sklenili, da bi jo na Ljubnem ukinili in premestili v Mozirje. To so tudi že storili. Občani Ljubneiga in krajev nad njim, so bili s tem posegam prizadeti, ker so mnenja, da so jim vzefli nekaj, kar je bilo njihovega, predvsem pa, da bo zdaj reševalna služba manj učinkovita za njihove potrebe. Kot smo izvedeli v Velenju in Mozirju, v petek pa je bil tudi posvet 23dravnikov v Ve lenju, kjer so zdravniki potrdili upravičenost premestit ve bo s to premestitvijo doseženo baje nasprotno, da bc služba še učinkovitejša. V Mozirju je dvoje avtomobdlov za reševanje ž dvema vomi-koma. Poleg t«ga je v Moair ju vedno dežurni zdravnik za hitro inten^enoijo. -ez KK LAŽKO : KK NO-VO MESTO 51:101 V prijateljski košarkarsad tekmi sta se na igrišču KK Laško Sirečali ekipi domačinov in igralcev KK Novo me-s.to. Po zanimivi in feir igri so zmagali gostje z 101:51. Najboljši od novootneščanov je bil Sipjbial, ki je sam gel 38 košW. Med domačini pa je bil najboljši šetina s 15 koši. Pred okoU 100 gledalci sta tekmo dobro vodila Medle iz Rimskih tofpftic in Kra-ševec iz Laškega. 'M.B. VKC PODIETJE CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMO V BIVŠI POSLOVALNICI »SOLČAVA« UREDILI NOV MODERNI ODDELEK Z VELIKO IZBIRO NAJNOVEJŠIH VZORCEV ZA OBLEKE, POSTELJNEGA PERILA, ZAVES. PREGRINJAL IN PREPROG. Priporočamo se la cenjeni obisk KOLEKTIV POSLOVALNICE VolNA CELJE Celjski rokometaši po dveh letih spet v zvezni ligi Rokometni voz se je premaknil V nedeljo se je začelo letošnje dižavno prvenstvo v rokonfetii. Med najelitnejšimi ekipami v Jugoslaviji letos ponovno nastopa tudi KK Celje, ki je pred dvemi leti izpadel iz zvezne lige. Njihov povratek meti najboljše je bil jiiter. Osvojili so naslov republiškega prvaka, uspeli na lnalifikacijah in pot v zvezno ligo jim .je bila otlprta. Letošnja rokometna liga je ^ečana, saj bo nastopilo ^ štirinajst ekip, ki se bo-^ borile za naslov državne-- prvaka in istočasno bori-, proti tistim dvem mestom, U naslednje leto zagotavlja-f nastop v nižjem k^'alitet-tekmovanju. Celjani imajo vsekakor do-l^r razpored tekem, saj igra-P v jeseni doma samo vf^aj 0 papirju slabšimi nasprot-0, V jeseni bodo gostovali gi skoraj vseh najmočnejših ingoslovanskih rokometnih ^p&h: Dinamu (Pančevo), j^eni zvezdi (Beograd), Cr-lenid, Bosni (Visoko), Med- veščaku (Zagreb), Partizanu (Bjelovar) in Krivaja (Zavi-doviči). V Celju bodo ljubitelji rokometa lahko videli ekipe Rudarja (Plevlje), Železničarja (Niš), Mlade Bosne (Sarajevo), Zagreba, Borca (Banja luka) in Borca iz Titovega Velesa. Trener Tone Goršič, ki bo že drugič vodil ekipo skozi naporno tekmovanje zvezne lige, je povedal, da morajo v jeseni doma zmagati vse tekme, če hočejo, da bo njihova uvrstitev na razpredelnici ob koncu tekmovanja vsaj na 12. mestu. Vse kar bi bilo nižje že zagotavlja nastop v republiškem tekmovanju. Celjani pa niso pozabili tudi na naraščaj. »V štajerski rokometni ligi bo nastopila naša B ekipa«, je povedal Tone Goršič. »Tako bomo skrbeli za zaledje naših igralcev, saj ne moremo in ne smemo dovoliti, da bi ostali čez nekaj časa brez naraščaja. Mladinci bodo tekmovali v štajerski mladinski ligi. Prihodnje leto bomo ponovno začeli z rokometno šolo. Celjanom želimo v novem tekmovanju mnogo športnih uspehov. Njihovih prvih nastopov v Celju pa se vsi ljubitelji rokometa veselijo. Prva ekipa, ki se bo predstavila celjskemu občinstvu je Rudar iz Plevlja. Točki bi morali ostati doma .. . T. VRABL Vse o IGRALCIH ki bodo nastopii-i V zvezni rokometni ligi Vratarja: 2arku rrcsingfr, 194«, štulltod-bami. Neeavestnega so ga prepe Ijali v celjsko bolnišnico, kjer je po dveh dneh zaradi poškotlb na glavi in pnsnem košu izdoval. Gmotne škode je :t500 N-cUn. ez Verižno trčenje Istega dne se je pripetila tudi nesreča na isti cesti v Stranicah, ko je grški državljan Sukandos Georgifsem zaradi ovire na cesti zavrl. V njegovo voailo se je zaletel JOHAN DOTZ z avtomobilOTn M-214, vanj pa BOGDAN FLISEK, doma iz Zagorja z avtomobilom LJ 512-50. Nato sta se v poškodo-vajia vozila še zaletela ERNEST HALBISCH iz Gradca in DANIEJL ZUPANC ie Krochbacha. Gmotno škodo so ocenili na lO.OOO N rfcn. Ranjen ni bil nihče. ee Izsiljeval je prednost Kolesar JANKO PAVLOVIČ. tk»-ma iz Cerneč je zapeljal v križišče v Krškem pred stadionom na levo stran cesti.šča pred motorista ANTONA POVHO. Prišlo je do trčenja, oba sta padla. Kolesar se je težje poškodoval, nezavestnega so ga prepeljali v ambulanto in nato v novomeško bolnišnico. VLOM V AVTOMOBIL Neznani malopridnež je v večernih urah vlomil v Jur-čevi ulici v Celju v avtomobil GP-KJ-43, last Franca Pe-šaka, ki je prišel domov na obisk. Avtomobil je zapustil na parkirišču in ko se je čez nekaj časa vrnil je ugotovil, da je neznani malopridnež odnesel iz njega več vrednostnih predmetov, med drugim tudi fotoaparat znamke. Codak. — ez VDRL V BENZINSKO ČRPALKO Za nenavaden podvig se je odločil neznanec, ki je v večernih urah z malokalibersko puško z razdalje osmih metrov streljal v steklo okna benzinske črpalke v Slovein-skih Konjicah. Skozi razbito šipo se je zatem zavlekel v prostor, kjer so imeli uslužbenci spravljene uniforme z wnblemom Petrola. Eno ist-med teh oblek si je nadel, strgal telefon in ga vrgel na travnik, nato pa s puškinim kopitom razbil izložbeno okno in tako prišel še v prostor, kjer je blagajna. Vlomil je v predal pisalne mize m poskušal odpreti tudi blagajno. Toda pri tem nepoštenem delu ga je zmotil voznik, ki je zavil k črpalki, ko je videl v njej moža v petro-lovi obleki. Neznanec se je ustrašil in pobegnil, voznik pa obvestil delavce milice. —ez NESREČA PRI DELU V KAMNOLOMU Po devetih dneh so delavci milice odkrili, da se je 13. avgusta pripetila težka delovna nesreča, ki je pa niso udeleženci prijavili. Sedemnajstletni FRANC JAN-čie, doma iz Trobendola pri Laškem je s skupino občanov delal na cesti Slatina Trobendol. Ko so odpirali kamion, da bi tako prišli do gramoza za cesto, se je vsul plaz zemlje in pokopal Franca Jančiča. Po prevozu v celjsko bolnišnico so zdravniki ugotovili, da ima ponesrečenec več zlomljenih udov in težje poškodbe. Iz celjske bolnišnice so ponesrečenca prepeljali v ljubljansko. Delavcem milice doslej ni znano zakaj so ne§re6o prikrivali in poskušali dokazati, da se je nesreča pripetila na cesti in ne v kamnolomu, — ez Prijetno pttčut.j«' in eleganco vam da,)e samo koiifckci.}a »EI.KC.ANT« Ol.fe avgust 1968 -tednik 13 Vsaka oeseda v malem oglasu stane 0.50 Ndin (za Daročiiike) m (l,6U Ndin (za vse druge) Ob posredovanju naslova v upravi Usta zaračunamo še dodatnih l.UU Ndin; za oglase pod šifro pa po 2,00 Ndin Male oglase sprejemamo načelno v upravi lista vsak tedeo do lU. ure v soboto Izjemoma sprejemamo naročila za male oglase IZ oddaljenih kra jev, bolnišnic, zavodov in podobno tudi v pismih, če nakaže naročnik istočasno ustrezno vsoto denarja. C. TEDNIK OGL.\SNl ODDELEK IN SPREJEM RADIJSKIH OBJAV TER ČESTITK Celje, Gregorčičeva 5, pritličje desno; telefon 31-05 PRODAM MANJŠE posestvo z vseljivo hišo, gospodarskim poslopjem, 2 ha zemlje (obdelovalne) — ostalo gozd, 15 minut do avtobusne postaje prodam za 200.000 D. Ana Pavčnik, Lipni dol 7, Brodnice pri Rimskih Toplicah. TELICO 5 mesecev brejo prodam. Celje, Zagrad 108. 30 AROV obdelovalne zemlje prodam Naslov v upravi lista. VSELJIVO enosobno stanovanje prodam. Naslov v upravi lista. PRALNI STROJ »ALBA CYG-NIS« prodam. Cafuta, Celje, Trubarjeva 2. NSL) Primo, generalno popravljeno ugodno prodam zaradi bolezni ali zamenjam za moped. Anton Kukovič, Zg. trg 200 Šentjur pri Celju. DVOVRSTNI pletilni stroj »REGINA« skoraj nov prodam tudi na ček. Naslov v upravi lista; CiOSPODARSKO poslopje s stanovanjem 1680 m^ zemlje, z gradbenim dovoljenjem prodam, lahko tudi zamenjam. Informacije pri Ivanu Žaberl, Celje, Zagrad 121. v VASI Sotensko pri Šmarju pri Jelšah prodam manjše posestvo s hišo in gospodarskim poslopjem. Dostop z avtomobilom. Jože Brence, Lesce — Vodnikova 12. RAZNO RAZVEZAN ne po svoji krivdi 45 letni namaščenec, išče svojim letom primerno, pridno Ln varčno gospodinjo, s katero bi si ustvaril prijeten dom. Pismene poniidbe pod »ZUNANJOST NI VAŽNA«. OPRAVIČUJEM se tov. Albi nu Dežmanu z Ostrožnega 103 v Celju, zaradi neopravičenega osumljenja v zvezi z okradenim mopedom, ki je nastala zaradi nepravilno posredovanih podatkov. Anton Žlaus, Celje. Ulica 29. Novembra. KOT SOLASTNIK celotnega premoženja na Osrtožnem 128 opozarjam vsakogar pred kakršnimkoli nakupom ali sprejemom vna-jem premičnin in nepremičnin od strani moje bivše žene Antonije Glinšek, Ostrožno 128. Lojze Jurko-vič, Celje, Tremerje 15. ZAMENJA.M prostorno enosobno komfortno stanovanje v srdišču Celja za podobno ali hišo-ico. Kjerkoli, ki jo doplačam. Naslov v upravi lista. stanovanje odmevi na naše pisanje MIRNA uslužbenka išče • opremljeno ali neopremlje-no sobo. Naslov v upravi lista. DVOSOBNO stanovanje z balkonom zamenjam za enako kvalitetno tri ali šti-risobno stanovanje. Naslov v upravi lista. V CENTRU mesta iščem sobo za 3 mesece. Naslov v upravi lista. FANTU oddam opremljeno sobo s posebnim vhodom. Naslov v upravi lista. DVOSOBNO komfortno stanovanje zamenjam za enako lahko v pritličju. La-mut, Tomšičev trg 2. OGREVANO stanovanje nudim brezplačno dijakinji ali vajenki za manjšo pomoč. Naslov v upravi lista. 2 DIJAKINJI sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi lista. OPREMLJENO sobo v centru mesta oddam samskemu moškemu. Naslov v upravi lista. VELIKO kuhinjo in sobo (58 m^) v centru mesta zamenjam za dvo ali trosob-no stanovanje. Naslov v upravi lista. OPREMLJENO sobo oddam. Naslov v upravi lista. Se enkrat o »roblemih reliabilitaeiie invalidov Dne 11. julija 1968 .je bil v Tedniku objavljen članek »Načrtncjša poklicna reliabilitacija in zaposlovanje invalidov«. V članku postavlja pisec nekaj pav.šalnih ugotovitev, ki so deloma točne. Ven-.dar lahko, če so prikazane posamično. pripeljejo do popolnoma napačnih zaključkov. Trditev, da je na celjskem območju na 100 aktivnih zavarovanc-cev 10,1 uživalcev invalidske pokojnine, v Sloveniji pa le 6,27 je točna. Vendar pa to ni posledva »nerazumljive in kratkovidne politike invalidskega zavarovanja«, ampak so njeni vzroki stari nekaj desetletij in so v naši težki in zastareli industriji, težkih delovnih pogojih, slabem zdravstvenem stanju na.ših delavcev, slabi tehnični zaščiti itd. Predno pogledamo ostale trditve članka, moramo vedeti, da so invalidsko upokojeni le delovni invalidi težje stopnje, poklicno rehabilitirati pa je možno le invalide lažje stopnje, ki se lahko u.sposo-bijo za drugo ustrezno delo, če je moč pričakovati, da ga bodo Opravljali s polnim delovnim časom. l'o podatkih invalidske komisije II. stopnje pri republi-škem zavodu za socialno zavarovanje je bilo na 100 ocenjenih invalidov tistih, ki so bili invalidsko upokojeni (I. kategorija): leta 19G3 1964 1965 1966 1967 .SR.S 44,90 43,90 40,00 35,30 36,80 Olje 31,70 38,60 37,50 31,00 31,80 Iz teh podatkov vidimo, da se je v Celju vseh zadnjih 5 let inva-lid.sko upokojevalo M.ANJ invalidov kot pri drugih komisijah v Sloveniji. Nasprotno pa se je v Celju v zadnjih 5 letih rehabilitiralo \ci invalidov kot drugje v Sloveniji, kar kažejo podatki, ki so objavljeni v Informacijah, ki jih izdaja zavod SRS za rehabilitacijo. V Sloveniji je bilo leta 1966 skupno 554.424 aktivnih zavarovancev, v Celju pa 66.552, kar predstavlja 12 odstotkov. Delovnih invalidov, ki smo jih pri nas rehabilitirali, pa je bilo v odstotku od republiškega povprečja znatno več. \e more biti torej resnična nedokumentirana pisčeva trditev, »da je torej očitna orientacija invalidskega zavarovanja v upokojevanju invalidov in ne v usmerjanju le- teh v poklicno rehabilitacijo.« j\li pa je vsaj ta trditev naslovljena na napačni naslov. Ce pa upoštevamo še dejst\-o, da se finansira rehabilitacija invalidov iz skladov zdravstvenega zavarovanja, torej sklada celjske .skupnosti, invalidske pokojnine pa iz republiškega — dolgoročnega sklada, in če vemo, da so naši »celjski« skladi že več let deficit-ni, šele lahko presodimo, kakšno breme prevzemamo s tem na sklade zdravstvenega zavarovanja. Ozko. finančno gledano bi bila »orientacija«, ki nam jo očita pisec za nas pozitivna in »rentabilna« in bi razbremenila sklad zdravstvenega zavarovanja. Mislimo, da bi nam na.ši aktivni zavarovanci, ki plačujejo deficite z izrednim prispevkom, lahko očitali ravno nasprotno, da smo premalo »orientirani« v smer, ki nam jo očita pi-.sec članka. Ce bi hoteli kritično oceniti »orientacijo« invalidskega zavarovanja in »nerazumljivo in kratkovidno dosedanjo politiko«, bi morali poznati poleg gornjih konkretnih podatkov še sledeča dejstva: Invalidska komisija je več let za nazaj ocenila le 8 odst. zavarovancev, pri katerih je bila invalidnost posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni, 92 odst. pa je takih, pri katerih je bila invalidnost posledica izredno slabega zdravstvenega stanja, telesne izčrpanosti, kroničiiih bolezni in pre-stanih naporov. Tako bi skoro lahko govorili o »iztrošeni generaciji«. Ne samo zakoniti predpisi, ampak tudi »čisti ekonomski učinek« narekujeta, da se rehabilitirajo le zavarovanci, mlajši od 45 let, to pa pomeni, da je število tistih, ki se sploh lahko rehabilitirajo in prekvalificirajo, sorazmerno majhno. Ni pa treba menda posebej poudarjati, da je rehabilitacija, brez poznejše ustrezne zaposlitve nesmiselna in predstavlja »nekoristno investicijo«. V današnjih zelo omejenih možnostih zaposlovanja — pred tem menda ne bomo zakrivali oči — pa je problem zaposlitve rehabilitiranih invalidov postal že izredno družbeno pereč. Dejstvo je namreč, da so vse večje delovne organizacije prenapolnjene z zaposlenimi invalidi in so možnosti /.a take zaposlitve v težki industriji (Cinkarna, Železarna, gradbeništvo, gozdna gospodarstva) samo še teoretična. Zato je že več let politika našega zavoda usmerjena tako, da skušamo poklicno rehabilitirati invalide T lastni delovni organizaci ji, ker je, po našem nintnj„ no to tudi garancija za mit' zaposlitev, brez katere posian ^^^ »rehabilitiranec« ne sanio ^^ ''k ampak tudi družbeni prohle,,^''"!, Za boljšo rehabilitacijo i„ nejšo zaposlitev bi morali i^'', bolj razvito takozvano »teri:^^ dejavnost«, s čen>er sc pa prj v Celju in sosednjih občinai, ^ moremo ravno pohvaliti. (;„. ^ je dobro razvita terciarna nost v komuni osnova za ri'haV|' tacijo in poznejšo zaposlitev, Pred rehabilitacijo pa se tim opraviti še zelo zapleteno testu'' nje vsakega invalida, ki p„i( ' ne samo nagnjenost, ampak t^ preostalo delovno zmožnost rovanca in primernost za nov m klic, oz. delo. Brez tega pa često šele med rehabilitacij« ^ celo ob poznejši zaposlitvi, p^. ' že, da delavec za novo delo. spijT ni sposoben, ali pa ne dosega niS povprečnih delovnih uspehov, ^^ ko kompleksno testiran.je naj opravil zavod za rehabilitacijo validov. Žal pa .je strokovna sedba ustreznih kadrov zelo ka in prihaja često do pomaiijitij vih izvidov in testov, ki so pa sorazmerno dragi. Tudi po naSem mnenju grf m tem problemu res za zelo družbeno vprašanje, ki ga jf mogoče, ob sedanjih realnih poj,. jih uresničevati le v omejenem obsegu in še to ob nuiksiinji^ udeležbi vseh zainteresiranih Uriii. beno zavestnih sil. Gotovo je, jj tega žgočega problema ne bonj, rešili s pisan.jem, ki ni podprto podatki in ki ne nakazuje kog. kretnih rešitev, ampak celo izr«, le ozke interese posameznikov, KOMLN.VLM ZAVOD Z.\ SOC.I.ALNO Z.\V.\R()V.\NJF C E L J K Trgovsko podjetje ^ MODA Celje išče snažilko za čiščenje upravnih prostorov. Zaposlitev je 7ii dnevno. Informacijo v tajništva podjetja. Z A H V A L A Ob bridki izgubi naše nadvse ljubfe mame, stare mame, sestre, tete in svakinje IVANE RAK roj. š\a.iger se zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem in sorodnikom, ki so jo v tako velikem številu z nami spremili k zadnjemu počitku. Hkrati se zahvaljujemo čč. duhovščini, tov. Rossnerju, šolskemu upravitelju v Braslovčah in tov. švajgerju za ganljiva govora pri odprtem grobu, pevskemu zboru Braslovče za v srce segajoče žalostinke, vsem da-.rovalcem vencev, ZB NOV, KZ in gasUskLm društvom. Še enkrat vsem prisrčna hvala. Žalujoči: hčerki Frida z možem Ivanom, Marica z družino in drugo sorodstvo. Podturn pri Braslovčah, 26. avg. 1968. Z A H V A L A Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi mojega moža, našega očeta in starega očeta JOŽETA LEŠNIKA iz Lahomnega pri Laškem se toplo zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili številne vence in nam pismerx> ali ustno izrazili sočutje. Zahvaljujemo se tudi upokojenskemu pevskemu zboru, godbi, rudarjem in govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu. žalujoči: Družine Lešnik, Ber^ovšek in Kne.z. PLINARNA-VODOVOD Celje išče manjše skladiščne prostore za lokalno distribucijo butan-propan plina v jeklenkah v: Žalcu, Velenju ali šoštanju, Mozirju, Šentjurju, Rogaški Slatini, Slovenskih Konjicah, Laškem in Sevnici. Površina prostora naj bi bila vsaj 6 kvadratnih metrov, višina 2 m — izven gostega zaselka. Iščemo tudi honorarne distributerje. Interesente prosimo za pismeno obvestilo na na slov: PLINARNA — VODOVOD Celje, Ljubljanska cesta številka 19. polje omega IX. Seveda nista računala, da bosta tako rekoč peš zmogla ogromno pot do doma. Zadostovalo bi priti do prve policijske postaje. No, tudi to ni bila najlažja naloga. Fodahi sta se slepo proti vzhodu. Sonce' ju je ne-usmil.jeno žgalo, vse dokler ga niso prekrili grozeči svinčeni oblaki. Stemnilo se je. Piš vetra ju je pognal meti korenine trav. Da, trav! To zdaj niso bila več neznana vesoljska drevesa. Tudi mravlje so postale mravlje in hrošči hrošči. Vendar zato nič manj pošastni Usulo se je kot iz škafa. Kaplje, velikosti buče. so ju pribijale k tlom. Toče ne hi preživela! Na srečo, se je neurje kmalu poleglo. Nadaljevala sta pot. Preskakovala sta potočke in potoke. Z bilk se je še vedno usipalo po njima. Bila sta na koncu z močmi. Sedla sta. Jean se je sprehodil po okolici. Vrnil se je z ogromno jagodo v naročju. Petni se je obrat raztegnil v blažen smehljaj. In še bolj blažen je postal, ko mu je Je^an zaupal novico: v bližini ,ie železnica! Stekla sta do velikanske železohetonske konstruk cije, ki je nosila edini tir proge. Po tiru je vlak! Visoko nad seboj sta videla luči v oknih. "L mrak je legel na pokrajino. Slutila sta ljudi v top'. kupejih, pri televizorjih, v pogovoru, morda na P^j, domov. Srečni ljudje! Ta hip sta pekoče občutila svojo nebogljenost. Dvignila sta se ob stebru, zr'^ zginevajočo rdečo lučko' zadnjega vagona. No, ta vlak jima vendar ni prinesel samo tož.ja. Bila je vendar to tudi ena nova moži)Ost. "^ se je zazrl v signal ob progi. Koristna misel šinila v glavo. 14 TEDNIK oglasi 29. avgust KMETOVALCI POZOR V Murski Soboti je konsignacijsko skladišče kmetijske zveze kmetov Štajerske iz Gradca, Avstrija. - Rabljeni KMETIJSKI STROJI, TRAKTORJI, PRIKLJUČKI, KOSILNICE, ORODJE, NOVI REZERVNI DELI. - Šestmesečna .garancija - Zagotovljena servisna služba. -Možen nakup na kredit. - Ogled in prodaja pod strokovnim vodstvom od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure - KIK Pomurka, obrat KZ Agromerkur, Murska Sobota, Ulica Iva Lola Ribarja 3 RADIO LJUBLJANA t(;iK •>AN: poročila ob 15.15, JT vOO, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, ^ 19.30 in 22.00. Pisan glas-„7'spored od 4.30 do 8.00. StTKK, AVGUSTA: 8.08 Lbena matineja. &.30 Trikrat ^t 10.15 Pri vas doma. 11.00 ^jla _ Turistični napotki za ^goste. 12.30 Kmetijski nasve-Ekonomika. 12.40 Čez polja potoke. 13.30 Priporočajo - , . . 14.35 Naši poslušalci če-Mjo in pozdravljajo. 15.20 Tu-^ni napotki. 15.25 Glasbeni termezzo. 16.00 Vsak dan za Ij 17.05 Človek in zdravje. 18.45 olturni globus. 19.00 Lahko noč, 19.15 Minute s pevko Tajno Gros. 20.00 Koncert franco-pevskega zbora »Jean Paul jjder« iz Pariza. 20.30 Dobimo , ob isti uri. 21.15 Oddaja o jorju in pomorSčakih. SOBOTA, 31. AVGUSTA: 8.08 Glasbena matineja. 9.15 Glasbena pravljica. 9.,30 Cez travnike zelene. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Stane Zorčič: Kako potekajo priprave za sprejetje novega vinskega zakona. 12.40 Pojeta Esma Redžepova in Predrag Goj kovic. 13.30 Priporočajo vam . . . 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Igramo beat! 18.15 Pravkar prispelo. 18.50 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z orkestrom Ray Anthony. 20.00 Sobotni večer z napovedovalko Vero Bohoričevo. 21.30 Iz fonoteke radia Koper. 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDEIJA, 1. SEPTEMBRA: 6.00 do 8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Borislav Mrk-šič: O medvedku Tipku in njegovem zlatem zobku. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . a) Mile Pavlin: Napad na Šentjernej, b) Franc Tomažič: Vrnilo se nas je samo sedem. 10.25 Pesmi borbe in dela. 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.15 Iz operetnih partitur. 14.00 Cez hrib in dol. 15.05 Popoldne ob zabavni glasbi. 16.00 Radijska igra — Karel Heinz Tredup: Dnevnik Kellyja s kanončkom. 16.49 Glasbeni intermezzo. 17.05 Nedeljsko športno jropoldne. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 »V nedeljo zvečer«. 22.15 Serenadni večer. PONEDELJEK, 2. SEPTEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.15 Iz albuma skladb za mladino. 10.15 Pri vas, doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v septembru. 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Operni koncert. 18.15 »Signali«. 18.35 Mladinska oddaja: »Interna 469«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Edvinom Fliser-jem. 20.00 Skupni program JRT — studio Zagreb. 22.10 Radi ste jih poslušali. TOREK, 3. SEFrEMBKA: 8.08 Operna matineja. 9.15 Kaj pojo otroci po svetu in pri nas. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Milan Rovan: Različni načini zatiranja razstlinskih bolezni in škodljivcev. 12.40 Iz kraja v kraj. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Koncert Za oddih in zabavo. 15.20 CJiasbeni intermezzo. 15.40 V torek na svidenje! 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Igra simfonični orkester RTV — Ljubljana. 18.15 Iz naših studiov. 18.50 Na mednarodnih križpotjih. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Metko Stok. 20.00 Radijska igra — Roger Richard: »Mala suita čakanja«. 21.15 Parada popevk. 22.10 Glasbena medigra. SREDA, 4. .SEPTEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.30 Pol ure z orkestri. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Josip Bu-tinar: Velikost njiv in ekonomičnost obdelovanja. 12.40 Slovenske narodne pesmi. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravl.ja.io. 15.20 Glasbeni intermeeao. 16.00 Vsak dan za • vas. 17.05 Mladina sebi in vam. 18.45 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Marjan Kozina: Ekvinokcij. 21.38 Godala v noči. 22.10 Zaplešite z nami. ČETRTEK. 5. SEPTEMBRA: 8.08 Operna matineja. 9.30 V planinski koči. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kijietijski nasveti — inž. Jože Spanring: Poljedelski problemi v Evropski gospodarski skupnosti. 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Vrtiljak zabavnih melodij. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Četrtkov simfonični koncert. 18.15 Glasba in turizem. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z* vokalno instrumentalnim ansambfcm Bele vrane. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Sto let sloven.ske lirike — IX. 22.10 Z recitala te-norista Antona Dermote. M:»I:LJ.\, I. IX 1.10 Kmetijska oddaja v madžar. ščini (Pohorje, Plešivec) — (Beograd) Test z glasbo (Ljubljana) iJO Dobro nedeljo voščimo z Veselimi plEiišarji in Beneškimi fanti (Ljubljana) ).Ofl Kmetijska oddaja (Beograd) t.45 Lev. kralj živali — serija Disneyejev svet (do 11.35) — (Ljubljana) Nedeljsko popoldne l.2fl O.sa — satirično humoristična oddaja (Zagreb) l.V) TV Kažipot (Ljubljana) HO Sence nad Notre Dame — se. rijski film (Ljubljana) 1.00 T\' Dnevnik (Beograd) M.S Vijavaja (Ljubljana) }.50 Zabavno glasbena oddaja •— (Beograd) 1.50 Športni pregled (JRT) !.20 Dnevnik (Beograd) PONEOKIJEK, 2. IX. ».35 TV v šoli (Zagreb) «45 TV v šoli (Zagreb) 130 Po Sloveniji (Ljubljana) 1.45 Propagandna medigra (Ljub. Ijana) J.5C Reportaža (Zagreb) S.2fl Reportaža s Partizanskega .^'avja v Beli krajini (Ljubljana) j.40 Plošča Za poletje (Ljubljana) jOO TV Dnevnik (Ljubljana) •30 Vijavaja (Ljubljana) • 35 Karel Čai^k: RUR — TV drama (Ljubljana) '35 Koncert dunajskih filharmo- nikov (Ljubljana) '50 Poročila (Ljubljana) TOREK, 3. IX. '35 TV v šoli (Zagreb) {-<5 TV v šoli (Zagreb) 30 Risanke (Ljubljana) »jO Filmska burleska (Ljubljana) 1.05 Jesenske spremembe — iz če. hoslovaške serije Leto kora-ka skozi čas (Ljubljana) Cikcak (Ljubljana) »?0 TV Dnevnik (Ljubljana) Vijavaja (Ljubljana) '•40 Spopad med spoloma — ang. filmska kom. — (Ljubljana) Ponovitev (Ljubljana) Poročila (Ljubljana) SRED.^i, 4. IX <0 Kljukčeve dogodivščine — I lutke (Ljubljana) Tv Robot — zabavno glasbe-, na oddaja (Skopje) Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV Dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Ekran na ekranu (Zagreb) 21.35 Ženski krik — zgodba iz serije Perry Mason (Ljubljana) 22.25 Poročila (Ljubljana) ČETRTEK, 5. IX, 9.35 TV v šoH (Zagreb) 14.45 TV v šoli (Zagreb) 17.30 Boj za Geronima — iz seri. je Buffalo Bili (Ljubljana) 18.00 Po Sloveniji (Ljubljana) 18.15 Propagandna medigra — (Ljubljana) 18.20 Moški zbor Slava Klavora iz Maribora — oddaja iz cikla Naši zboi% (Ljubljana) 18.45 Kalejdoskop (Ljubljana) 19.05 Zabavno glasbena oddaja — (Beograd) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV Dnevnik z dodatkom — (Ljubljana) 20.45 Vijavaja (Ljubljana) 20.50 Pickwichovci — nadaljevanje dramatiziranega romana — (Ljubljana) 21..50 Plesni orkester RTV Ljubljana — oddaja iz Jazz festivala v Ljubljani (Ljubljana) 22.10 Poročila (Ljubljana) PETEK. 6 IX. !H35 TV v šoli (Zagreb) 14.45 TV v šoH (Zagreb) 18.30 Tiktak: Žaba v črnilniku — (Ljubljana) 18.45 Beethoven, Schubert — oddaja iz cikla Zapojte z nami (Ljubljana) 19.05 Vikingi — švedski film — (Ljubljana) 19.35 Češkoslovaški folklorni an. sambel Urpin (Ljubljana) 19.55 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV Dnevnik (Ljubljana) 20.30 Mlin na Padu — itali.janski celovečerni film (Ljubljana) Poročila (Ljubljana) Simfonični koncert (Skopje) SOBOT.4, 7. IX. 9.35 TV v šoli (Zagreb) 18.30 Disneyev svet (Ljubljana) 19.20 S kamero po svetu — (Ljub. Ijana) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV Dnevnik (Ljul?ljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Zabavno glasbena oddaja — (Beograd) 21.35 Karavana zapravljivčkov — (Ljubljana) 22.20 Osvajalci — serijski film — (Ljubljana) 23.10 TV Kažipot (Ljubljana) 23.30 Poročila (Ljubljana) «0 mrte\i^kapitar^ skladiščih!- RMf^ jn in po^^jte^ ^ denarjem, ki ga bo^te^ Jobiii:^ na ta načinf l>bvesti% javnost^ 'Imppe.^l^lik^od o p u s t a ste - ^n^niii^a blagb^lz^^ tem Varn^ ^ oglas v. lokal-^ Visoko kvalitetna sodobno embalirana Zahtevajte jo v naši trgovini! USPEŠNO UNIČUJE MUHE, KOMARJE, MOLJE, RASTLINSKE UŠI, BOLHE... KRKA - TOVARNA ZDRAVIL, NOVO MESTO 8 + 5 OSVAJA SVET IN NAGRAJUJE Če boste kupili enega izmed skrivnostnih izdelkov in rešili nagradno izpolnjevanko, ki jo izrežete in hkrati s kuponom za žrebanje, katerega dobite ob nakupu izdelka, pošljete proizvajalcu, boste vključeni v veliko nagradno žrebanje v drugi polovici decembra! 1. NAGRADA FIAT 124 39 NAGRAD IZDELKOV EMO: štedilnik TOBi tip 166, štedilnik na elektriko in plin TOBi tip 170, omarica za pomivanje posode ... 15 Besedo ima: TONI HEREFELER Zadnjič so me prebivalci novega naselja Hudi-nja v Celju povabili, naj si pridem ogledati, kako maratonsko potekajo dela na priključitvi nove ceste na Mariborsko. Obljubil sem jim, vendar sem obljubo iapolnil šele tri tedne pozneje. Verjemite, zakadi tega ničesar nisem zamudil; cesto še zmerom prekopavajo in ravnajo in na tranzitni Mariborski cesti je zaradi tega še večja utesnitev. Ko sem že ravno bil v Celju, sem šel iskat tudi tablo z razporedom po membnosti kultumo-zgo-"dovinskih spomenikov, ki jih gostom Celjani priporočajo za ogled. Ne samo, da takšnega »napotka« nikjer nisem odkril, " marveč mi tudi nihče ni vedel povedati, kje je v me-^stu restavrirana izkopani na Heraklejevega templja, kje imajo Celjani shranje-ne lobanje Celjskih gro-sov in podobno. Zato pa je mesto toliko bolj ok-rancljano z najrazličnejšimi tablami in plakati po zidovih in na tleh, ki vabijo na pojedino kuhane govedine, na nekem plakatu vodstvo hotela vabi na pokušnjo pravega vina, nadalje vabi turistična postojanka blizu mesta na čevapčiče iz čistega mesa. vtem ko NK Celje s kri čečim napisom pomva ljubitelje prvovrstnega nogometa na tekmo z NK čret. Tu so potom še plakati z •vabilom na rK>gometni bumir NK Polule, NK Runtole in NK Zagata. Ja, med kopioo korist nih napotil za turista nisem mogel spregledati, da bodo imeli prihodnjo' nedeljo v Kurji vasi veliko slovesnost ob svečanem vlitju 100. litra bencina v motorno briagalno PPGD RZSM Kurja vas (pomlajenega prostovoljnega gasilskega društva z razvejanim samoupra\'nim me-hanizimom). In še nekiaj sem zvedel v mestu ob Savinji. Tu so namreč sklenili, kar se to-iitični aktiv obravnaval osnutek akcijskega programa, zelo razum.ljiva. Na Kozeaiiskeni ogorčeni .Agresija sil varšavske zaveze je tak« kot vse delovnie ljudi na.še republike globoko pretresla tudi občane šniar-ske občine. Medtem, ko so prvi dan ljudje večidel lovili vesti iz radijskih sprejemnikov, so naslednjega dne imeli protestna zborovanja v Steklarni, zdravili.šču in gradl)e-nem podjetju v Rogaški sla-tini.lstega dne je bila tudi izredna seja občinske konference ZK. Naslednjega dne so se zbrali na protestnem zborovanju tudi delavci Metke v Koz ju. ŠPORT Deset republiških naslovov za mlade atlete Kladivarja Na letošnjem republiškem prvenstvu v atletiki za starejše mladince in mladinke, ki je bUo prejšnji teden v Celju, so imeli Celjani ponovno veliko uspeha, saj so osvojili kar 10 prvih mest, 9 drugih in šest tretjih. Med mladimi atleti so bili najuspešnejši Maroltova, ki je bila štirikrat prva (80 m ovire: 12,1; 100 m: 12,4 daljava: 524 om in v štafeti 4 X 60 M,), enkrat druga (200 m: 25,6) in enkrat tretja (krogla: 9,79 m), Zupanče-va z dvema prvima mestoma (400 m:61,2 in 800 m: 2:20,1) in Medvešek (prvi na 100 m: 11,1 in trikrat drugi: 200 m: 22,8; 4000 m: 50,5 in v štafeti 4 X 400 m). Prva mesta so še osvojili podpečan (1500 m steeple) Skok (kopje) in Petkova tudi v kopju. Na tekmovanju so nastopi-h tudi nekateri atleti, ki se v Celju pripravljajo za Balkansko prvenstvo in atleti univerzitetnega atletskega kluba iz Padove. Naj večje zanimanje je bilo za nastop Nataše Urbančič, ki je po dveh letih prvič ponovno nastopila na celjskem stadionu; V metu kopja je dosegla odličen rezviltat .>1,06 m. t.v hui v I. kolu v prvem kolu avezne rokometne lige so celjski rokome-tašd nastopili v Pančevu proti Dinamu, ki je v lanskem prvenstvu osvojil tretje mesto. Poraz s petimi goli razlike (18:13) ni prevelik, če upoštevamo, da želijo domačini v letošnjem prvenstvu osvojiti pi*vo mesto, ker imajo ponovno veliko število kvalitetnih igjralcev. S prvim nastopam Celjanov smo lahko zadovoljni. Uspeli so se aoperstaiviti igri domačinov, ki s svojo šablor^ko igro povzročajo težave tudi drugim bolj znanim ekipam. v drugem kolu igra RK Celje doma proti Rudarju ia Plevlja, ki je tudi novinec v ligi in je doživel v prvem ko lu velik poraz proti Partizanu v Bjelovarju. Za atletsko stezo Natašo Urbančič sta na tališču Brnik pričakovala t di njena oče in mati. Razui^' Ijivo je, da sta bila zaradi njega snidenja s hčerko, burjena. Očetovo razburjenj je Natašina mama takole ^ mentirala: »Ce bi morali v*^ tašo čakati samo še tri bi naš oče postal pacient, J pa upravitelj.« Urbi, to je pulamo ime za Urbančič^ nekoč znanega atleta, danes' pa nepogrešljiv^a štarteria je namreč upravitelj v zdra\-i.' lišču v Vojniku.) T.v. Gradja športnega igrišča Ob bazenu v Šentjurju bo. do začeli graditi mar,jše športno igrišče, ki ga bodo asfaltirali istočasno s cesto ki pelje skozi Šentjur. Naj! prej bodo uredili igrišče odbojko, rokomet in košar, ko. Ker so se dela pri grakmo izgubili s 3:0. Na republiškem prvenstvu» streljanju, ki je bUo v Ljiib-Ijani, so največ uspeha imeli celjski strelci. Tržan je zmagal v streljanju s pištolo proste izbire (533 krogov) in » streljanju s pištolo »Drulow« (515 krogov). Dobro so stire-Ijali tudi Mejavšek, Rozman, Jager, Dobovičnik in štraj-her. Ni bilo izjeme med kolektivi v celjski občini, da delovni ljudje ne bi obsodili agresije in okupacije CSSR. Takoj prve ure po novici so delavci v EMO komentirali dogodek tako, kot ga je še isti dan ocenil tovari.š Tito, kasneje pa tudi CK ZKJ. Tako že v sredo. Da pa Tri tudi formalno in javno izrazili svoje ogorčenje, so se v četrtek med glavnim odmorom zbrali na dvorišču pred tovarno, kjer so enodušno sprejeli besedila protestnih brzojavk in izrazov solidarnosti z bratsko Češkoslovaško. (Foto: .f. Kr.) V soboto, malo pred poldnevom, je izbruhnil požar nad kotlovnico Kotiarstv^ v Petrovčah. Ogenj je kljub takojšnji intervenciji domačih in okoliških gasil^^^' pri g^enju so sodelovali tudi poklicni gasilci iz Celja, uničil del stavbe, v je bilo vskladiščenega mnogo lesa in dvoje kotlov za sušenje lesa. Prav gasj''"^^ gre zahvala, da škoda ni večja. Menijo, da je požar povzročil za več milijo'*" starih dinarjev škode. Foto: .1. Sever TEIDNIK - OredniStvo in uprava Celje, GregoraCeva 6. poSmi predal Wl Orejuje are ''l^jit?« 60 nar (6C starih din) letna oaroftolnii 30 novih (3000 starih) din, polletna 15 novih (1500 starih) din, tujina 80 (6000) Tekoft raftrio 507 1 1280 - TEI,KForjT fT-pin- 2.1-69. mali oglasi tn naro«n!i» SI 05. ekonomska propapranda 30-B5 Radio Olje 20-09