štev. 49 Cena 10 (fin PTUJ, 12. decembra 1958 XI v torelc. 9 tîovcml»^ 1058, je koočalo v Ptuju 3 dnevno-repu- bliško predavanje, ki ga je organi- ziral Kmetijski institut Slovenije za veterinarje, agronome, direk- torje kmetijskih gospodarstev in predsednike zadružnih poslovnih zvez v živinorejski službi in pro- izvodnih nalogah v živinoreji. Re- ferate so imeli: ing. Tine Mastnak, mg. J. Ferčej, ing-.Nada Pupis, ve- terinar Vladimir Vrečko, ing. Erik Eiselt, ing. Jakob Ferjan in Jože Novinšek. Posvetovanj se je prvi dan udeležilo nad 200 poslušalcev, zadnje dneve pa 8Q. Po referatih in po razpravah so sprejeli vrsto sklepov za živinorejsko službo in proizvodne naloge živinoreje v Sloveniji. To posvetovanje je bilo v zvezi otvoritvijo novega osemenjeval- nega centra za Ptuj, obdravsko območje in Slovenijo v Ptuju, ki je bilo v nedeljo, 7 decembra 1958 dopoldne. Za otvoritvijo je bil ogled centra, plemenjakov in re- vijo 60 potomcev po osemenjeva- nju. Pomen novega osemenjevalnega centra za. Slovenijo, zlasti za ob- dravsko območje Slovenije so podčrtali s svojo udeležbo in ne- kateri v svojih govorih ob otvorit- vi republiški, okrajni in občinski predstavniki oblasti in množičnih organizacij kmetijskih in gospo- darskih institucij, podjetij, kme- tijski in gospodarski strokovnjaki in drugi. Mnogi so izrazili svoje navdušenje nad novootvorjenim centrom v Ptuju v spominski knji- gi, ki so jo podpisali skoraj vsi udeleženci. Na otvoritvi sta bila v imenu Iz^/ršnoga sveta LRS tov. Jože Ingolič in ing. tov. Tine Mastnak, predstavniki OLO, OK- ZKS in OZZ tov. Jože Tramšek, Miloš Ledinek in Jože GiolTačnik, direktor Kmetijskega instituta Slovenije ing. tov. France Adamič, predsednik odbora za živinorejo LRS tov. Marjan Pavšič, predsed- nik občinskega odbora in komite- ja ZKS tov. Janko Vogrinec in Ivan Kranjčič, tov. Lojzka Strop- nik in vrsta drugih predstavnikov iz vseh strani Slovenije. Upravnik Veterinarskega zavo- da m novega Osemenjevalnega centra Ptuj tov. Vladimir Vrečko je ob otvoritvi opisal razvojno pot in uspehe Veterinarskega zavoda ter gospodarskopolitične pogoje, ki so narekovali tudi ustanovitev novega osemenjevalnega centra v Ptuju. Poudaril je, da je obdrav- sko območje z nad 120.000 glave goveda, ki predstavlja K vseh goved Slovenije, potrebovalo ve- terinarski zavod, ki je sposoben po svojih strokovnih ljudeh bdeti nad zdravjem, rodnostjo in zaro- dom. noved4. skratka vestno opravljati vse vanj odpadajoče natoge v zvefzî s proizvajalnimi nalogami v živinoreji. Poudaril je tudi, d\a nov osemenjevalni cen- ter v Ptuju ne predstavlja za na- šo živinorejo samo nov hlev za nego visoko vrednih plemenjakov, temveč predstavlja sedež oseme- njevalne služJ^e, ki bo sposoben izvršiti svojo nalogo v občinah v celotnem mariborskem okraju. Ko je govoril o opori predstav- nikov oblasti v bivšem okraju in v sedanji občini Ptuj, se je pose- bej zahvalil predsedniku OLO Ma- ribor tov. Jožetu Tramšku in pod- predsedniku občinskega ljudskega odbora Ptuj tov. Stropnikovi. ki .sta pokazala za razvoj veterinar- ske službe v okraju in občini vse razumevanje. Zahvalil se je tudi vsem ostalim uslužbencem v Ljut)- Ijani, Mariboru in Ptuju ter po občinah, ki so podprli prizadeva- nje zavoda za dosego sedanje stopnje razvoja. Med nalogami, ki jih je prevzel novi osemenjevalni center v Ptuju in jih bo pogodbeno opravljal v občinah naj navedemo najvažnej- še: Vzdrževal bo dovoljno število najboljših plemenjakov za oseme- njevanje in za prirodno pripu- ščanje. Osemenjevalo bo zdrave plemenice na obstoječih in še na novo ustanovljenih oseme- njevalnih postajah. Kontroliral bo brejost osemenjenih in prirodno pripusčenih plemenic. Zdravil bo plemenice, ki sc zaradi obolenja rodil neplodne. Skupno s KZ bo sklepal pogodbe z oskrbovalci ple- menjakov. Vodil bo evidenco vseh osemenjenih in prirodno pripu- sčenih plemenic. Vodil bo rodovnik ter opravljal rodovniško službo. Nadziral bo plemenjake in zdravil morebitne spolne okužbe. Vzdr- ževal bo osemenjevalne postaje. Delal bo agroekonomske analize živinorejske proizvodnje in jih da- jal na razpolago organom občin- skega ljudsAsga odbora. Po svojih predstavnikih bo prisostvoval li- cenciranju plemenjakov. Te nalo- ge bo center pogodbeno prevzel po vseh občinah v okraju, ki bodo tudi napram centru izpolnjevale svoje dolžnosti in to iz pogodb. O samem pomenu centra v Puju naj navedem nekaj izjav udele- žencev otvoritve lepo in praktično urejene zgradbe s potrebnimi la- boratoriji in drugimi potrebnimi prostori v novi zgradbi ob Or- moški cesti v Ptuju, ki je zrastel iz tal tekom enega leta. Tov. Jože Ingolič, član Izvrš- nega sveta LRS in sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo LRS je napisal: »Delovnemu kolektivu novega živinorejskega centra v Ptuju iskreno čestitam ne samo k do- graditivi, ampak predvsem k trspehom na harmonični rasti nekdanje veterinarske bolnice in osemenjevalnega centra v enotno živincsrejsko službo. Delo tega ko- lektiva je v veliki meri prispevalo k ureditvi enotne živinorejske službe v naši republiki!« Tov. Jože Tramšek, predsednik OLO Maribor je pripisal: »Pridru- žujem se gornjim čestitkam in želim, da bi kolektiv uspešno iz- polnil svojo nalogo!« Tov. ing. France Adamič, di- rektor Kmetijskega instituta Slo- venije je napisal v spominsko knjigo zavoda: »Osemenjevalni center v Ptuju je važen člen kmetijske službe in največji živinorejski veterinarski center Slovenije. Delovni uspehi njegovega kolektiva so vidni na vsem osemenjevalnem področju. Ob tej priliki v imenu kolektiva uprave KIS čestitam z najboljšimi željami za nadalnji razvoj živino- reje!« Po ogledu centra in plemenja- kov ter po reviji potomcev po osemenjevanju na dvorišču zavo- da je bilo prvo posvetovanje z re- feratom ing. Tineta Mastnaka v dvorani na Hrvatskem trgu, ki se ga je udeležilo nad 200 poslušal- cev. Poznejša posvetovanja v po- nedeljek in torek so bila v dvo- rani centra, v kateri bodo še bo- doča posvetovanja z veterinarji in drugimi gospodarsaveniki, ki opravljajo naloge na razvijajočem se živinorejskem področju. Zunanjost centra Živinorejski si rokovnjaki V Akri, v glavnem mestu Ga- ne, se v ponedeljek zbralo nekaj sto predstavnikov sind kal- nih in političnih organiî'zgcîj iz neodvisnih in odvisnih afrlšk'h deže4. Govoa-ili so o združenih afi.iiiških državah ter o boju proti koloniaiizmu. To konferenco lah- ko primerjamo s tisto p«.-ed leti v Bamixingu, ki so azijsko-afriški narodi povedali svoje mnenje o kolonializmu ter tej obliki izko- riščanja napovedali boj. Afrika se prebuja in ni več daleč dan, ko bodo ustanovili združene afriške države, kot so jih konec 18. stol. v Ameriki. V svojli govorih so delegatje ne- kolàtokrat primerja,4 afriški raz- voj z ameriškim. Osnovo za bo- dočo federacijo sta dali neodvis- na Gana in Gvineja. Ponovno mtamo potrdilo, da živ'mo v ča- su, ko odmirajo, in to na silo, vsiljene družbene oblike in ko se na vsem svetu pojavlja.iD nove progresivne težnje. Človeštvo je prišlo na stopnjo, ko je izkori- ščanje drugih narodov zaostalo in vredno obsojanja. Berlinska zadeva še vedno ča- ka. Novo je le to, da zahodni velikaši niso nič kaj navdušeni nad nemškim prizadevanjem, da bi imeli pri reševanju tega pro- blema eno glavnih besed. Čeprav je Adenauer njihov zaveznik in čeprav je Zahodna Nemčija vklju- čena v Atlantsko zvezo, kaže, ne bedo pozabili, da so biiiii to njihovi sovražniki, ki so v pičlih 20 letih povzrociîli kar dve svetovni kla- nji. Kakšno stališče bodo zavzeli Americani, Britanci in Francozi, bomo zvedeli šele cez nekaj dni, ker se bodo trije zunanji mini- stri v nedeljo sestali v Parizu, da bi vskladili skupne težnje. Čeprav je, kot kaže. Ber! a samo pesek v oči in se na drugem koncu sveta pripravljajo bolečo ki-'ze, poduk, ki sm.o ga dobili v tem primeru, ni bil ravno n:pa- čen. Štiri velike si'"e, vzhodne in zahodne, si morajo biti na jasnem, da je vsako igračkanje z Nemci okoli Nemč;je na nj hov račun nevarno za ves svet. Nemci so slabi svetovni diplomati, pač pa so odi-čni politiki, če gre za to, da iz mednarodnih trenj iz- vlečejo svoje koristi. Oboroževa- nje nemške armade se svetu lah- ko hudo maščuje, kajti ljudje navadno rabijo orožje najprej doma. Če .Adenauer javno vpra- šuje, kje so vzhodne nemške meje, ni povsem neupravičen strah, da bo nemška vojska le- pega dne začela korakati proti vzhodnemu delu. Zgodovina nas je že mnogokrat poučila, da Nemci pri odločlnih korakih ne razmišljajo mnogo, temveč so- dijo, da bodo s silo spravili na- sprotnika na kolena. Konferenci, ki sta se začeli v Ženevi že pred 40 in 30 dnevi, še vedno nista dosegli ti.stih uspehov, ki so jih prerokovali pred začetkom. Zaradi tega, ker se Amerika brez atomskega orož- ja še vedno ne čuti dovolj varna in predvsem močnejša, hoče pri- stati samo na takšno prekinitev atomskih poskusov, ki bi ji jam- č:ila prednosti. Sovjeti pa vedo, da z zavlačevanjem utrudijo na- sprotnika in če je ta še slab, lahko çotem izvlečejo najveŽ ko- risti. Sicer pa se lahko vprašamo, če niso take in podobne konference samo sredstvo za nadaljevanje hladne vojne. Tak pesimizem je upravičen zaradi tega, ker v sve- tovnem dogajanju ni dnevnega reda, po katerem bi najprej od- pravili eno krizo, potem pa bi prešli na drugo. Opazovalci na- povedujejo, da bo v prihodnjih tednih prišlo zopet do majhnih trenj na Srednjem vzhodu, in si- cer tokrat zaradi Irana; Sovjeti pošiljajo na debelo orožje v Irak, v državo, ki je bila še pred ne- davnim članica Bagdadske zveze. Takih zakritih kriz je na svetu mn<^o in če bi hoteli odpraviti vsa nasprotja, bi morali najprej odpraviti osnovna nasprotja med dvema velrkima silama. Amerika svojega stališča ne bo spreme- nila, ker če bi prešla na povsem miroljubno zimanjo politiko, v kateri ne bi zagovarjala gospo- darskih interesov meščanskega razreda, ne bi btiila več kapitali- stična Amerika. ŠE VEDNO VEUKO ŠTEVILO MLADINE IZVEN ORGANIZACIJE * SODELOVANJE MLADINE V OSTALIH DRUŠTVIH IN ORGAN IZACIJAH * OBLIKE DELA ML ADINE GLEDE NA NJENE ŽELJE IN POTREBE * MLADINA IZ VASI BI SE NAJ AKTIVNEJE ZAVZ EMALA ZA NAPREDEK NA PO- DEŽELJU Vsa ta in mnoga podobna vpra- šanja je cbraivnavala v nedeljo 7. decembra, mladinska kanfe- reoca občine Ptuj. 52 osnovnil- orgemziacij LMS v občini je za- stòpailo okrog 80 delegatov, ki se po pričetlcj konference dn ¿izvo- litvi konferenčnih organov posl-..- šaiii najiprej porcčiilo predsedniki občinskega koronteja LMS Ptuj naito pa po p or oč blu sekretar jia ši pwDToci'lo reviizijske komisije. Ne konferenci so razdellilii pohvale ir nagrade osnovnim organizacijarr in posameznšm miadrncem ter iz- volili nov komite, v Med važnimi ugotovitvami v po- ročilih fuTkkcrionarjev je piredvserr ta, da je še vedno zelo veliko števiilo mladine izven organizac - je. Če upoštevamo, da je v občini okrog 15.000 mladine med 14. in 25. letom ter da je od te včla- njene v mladineki organizaoijii le okrog 2500, viidimo, da bo morala organizacija stoniti vse, da po- veča slednje število. V mnogih krajih s:ploh nd mladtnske ^^'ga- ni^acije m ponekod poskušajo ne- poklicpini to stanje izkoristiti in raladüíio pritegniti pod svoj vpliv. V največ primerih pa, kjer mla- dinska organizacija deluje, osnov- ne crganiizaoije ne najdejo pra- vega in najbolj primernega dela z miiadino, za katerega ni nobe- nîti shem niti šablon, ker se mora delo v vsakem kraju prilagodriti krajevnim razmeram in p>otreb2im mladine. Največjo pozornost bo potreb- no vsekakor posvetiti kmečki mladini., torej osnovnim organi- zacijam nî podeželju ter doseči preko aktivov mladih zadružni- kov, da se bo kmečka mladna bolj navezala na zadružno giba- nje, da bo kmetijska zad'ruga bolj kot doslej pomagala kmečki mla- dini pri njenem izobraževanju in strokovnem usposaibljanju ter da se bo kmečka mlad:na še po ob- veznem šolanju naprej izobraže- vala ter se zavzemala za temetljiito preobrazbo kmetijstva. Da 'b: se dosegli ti smotri, bi morati najprej primemo usposo- biti mladinske osnovne organiza- cije, predvsêm vodstva, ter v prvi vrsfi dobro raz motriti, na kakšen način osnovno organizacijo pri- praviti do tega, da bo znala mla- dini prav.lno pojasnjevati potre- bo po preobrazbi vasi, da bo znala pravilno prikazati perspektivo na- šega razvoja, da bo zmogla mo- b-J-izirati mladmo v vsakodnever boj za napredek kmetrjstva, da Ix znatk najti primerne oblike del« za strokovno .n tehnično izobra- ževanje mtedinca in mladinke ko kmetijskega proizvajalca in slod- njič da bo znala organizirati pro- svetno, športno ;n za'bavno življe- nje. -Na konferenci je bil govor mec drugim tudi o sprejemanju čla- nov LMS v ZK ter med drugin ugotovljeno, da .imajo nekateri osnovne organizacije ZK nepri- meren odnos do tega vprašanja ii z veliko sike^pso sprejemajo nov'í člane iiz mladinskih vrst. Priprave na proslave 40-lefnlce KPJ In SK J Pred kratkim je republi ški pripravljalni odbor za pro- slavo 40-letnice KPJ razpravljal o tem, kako potekajo pripra- ve za vseljudsko proslavo jub ilejnega leta KPJ v Sloveniji. Se- jo je vodi! član izvršnega ko miteja CK ZKJ Franc Leskošek- Luka. Udeležili so se je predstavniki vseh okrajnih priprav- ljalnih odborov. Centralne proslave bodo v Slo- ' veniji od 18. do 23. aprila, sicer • pa se bodo vrstile skozi vso leto. V Ljubljani bodo dan ored za- ■ četkom IV. kongresa ZK ' Slove- nije odprli posebno razstavo. V ta namen bodo preuredili in do- polnili Muzej NOB, ki ga bodo : preimenovali ob tej priložnosti v Muzej revolucije. Tako naj bi ^ storili s podobnimi muzeji v osta- lih krajih. j Po okrajih bodo v te proslave . vključili občinske in vse državne i praznike, tovarne pa pripravljajo • svoje proslave. V času proslav i 40-letnice KPJ se bo povsod • okrepilo in razgibalo partijsko I delo. Sprejemali bodo nove čla- ne. zazivfilo na ho t-iiHi rtol^-i vcoh organizacij in društev. Po vseh okrajih imajo predvidene stalne in potujoče razstave, razne spo- minske publikacije, odkritje spo- minskih plošč in spomenikov, preimenovali bodo nekatere uli- ce itd. V republiškem merilu dela že več pododborov za proslavo 40- letnice KPJ. Pfjsebno pomembno nalogo ima redakcija za izdajo »Zbornika soominov« pri katerem bo sodelovalo tudi več sto komu- nistov iz Slovenije. Ob tej pri- ložnosti bodo zbrali mnoge zgo- dovinske podatke, za katere si- cer obstaja nevarnost, da bi šli v pozabo. Pred kratkim je bil tudi usta- novljen zvezni odbor za proslavo 40-letnice SKOJ-a, ki ima podob- no nalogo organizirati proslavo 40-letnice ustanovitve te organi- zacije po vsej državi. Predsednik tega odbora je član ŽIS Slavko Komar, sekretarka pa članica predsedstva CK LMJ Latinka Pe- rovič. Bell rudarji na tra niklh Drl Turnišču Na poti iz Ptuja po Zagrebški cesti proti Turnišču pri Ptuju vsakdo takoj opazi na travnikih, kakih 700 m od ceste med tumi- škim gradom in Studenčnico, 52 m visok montažni stolp, okrog njega pa barake, motorje in čr- palke, buldožer in drugo, pred- vsem pa delavce vrtalne brigade »N.AFTE« iz Lendave, ki so tukaj že od 3. decembra t. 1., ko so prevzeli delo po montažni briga- di, ki jim je postavila stolp na prej betonirane temelje in pri- pravila, kar pač spada v njihovo delo. Po pojasnilih vodje ekipe Ln delavcev, ki sem z njimi govorii ob obisku na njihovem osamlje- nem delovišču na travnikih pri Turnišču, čez katerega pridno vleče mrzel zimski veter f>o dne- vu in ponoči, bodo Naftini bel: rudarji gotovi z vsemi priprava- mi za začetek vrtanja prve dni prihodnjega tedna, ko bodo zabr- neli motorji vrtalne naprave »Tornado« Ш pognali vrtakio iglo v notranjost zemlje ter sčasoma z njo dosegli globino do 4Ü00 m. Brnenje motorjev po 135 KS, ki bodo poganjali vrtalno iglo in črpalne naprave »Betlehem«, se bo slišalo kakih 5 km naokrog. Delali bodo v 3 izmenah dan in noč, v nedel.io in praznik. Po iz- kušnjah iz Središča in Ključa- rovc ter iz prejšnjih delovišč drugod pravijo člani vrtalne bri- gade na Turnišču, da pridejo včasih do 400 m globoko na dan, drugod pa tudi do 40 m globoko, odvisno pač od sestave zemelj- skih plasti, kjer vrtajo. Kako bo potekalo vrtanje na tem olpmoč- ju, bodo fx>vedali v nekaj dneh vrtanja. Kot predvidevajo, bodo z vrta- njem gotovi do sredine januar- ja 1959, potem pa se bodo zopet umaknili črpalni brigadi, ki bo opravila svojo nalogo. V 10. dneh Po končanem vrtanju bodo zopet odmontirane vrtalne naprave in (Nadaljevanje na 2. str^uj Proslave dneva JLA — manifesîacra povezanosti armade in ifudstva Tudi letos bodo mnoge druž- bene organizacije, šole, podjetja ter kijlturno-umetniška društva proslavila dan JLA. V enotah in ustanovah JLA se že pripravlja- jo na to proslavo z živahno po- litično, kulturno in šp>ortno de- javnostjo. Mnoge enote obisku- jejo muzeje narodnosovobodilne vojne. Skupaj s člani Zveze bor- cev in šolsko mladino bodo or- ganizirali obiske pokopališč, spo- menikov in krajev, pomembnih iz narodnoosvobodilne vojne. Predstavniki mnogih enot bodo obiskali družine padlih herojev ter jim izročili pozdrave vojakov in oficirjev. Proslava dneva JLA bo zdru- žena z mnogimi kulturnimi in prosvetnimi prireditvami za vo- jake in civiliste. Na programih so glasbena in dramska dela, zborne pesmi in recitacije s te- mami iz razvoja vojske. V Mari- boru, Celju in Smederevu pri- pravljajo taborne ognje in skup- no rajanje z delavsko mladino. Skupaj z društvom prijateljev mladine bodo v mnogih domovih JLA organizirali mladinske za- bavne popoldneve. Uredništvo »Narodne armije« bo organiziralo za udeležence natečaj za najbolj- še sestavke o ustanovitvi in raz- voju JLA, ki jih bodo brali v šolah in vojašnicah. Mešani zbor in simfonični orkester Beograj- skega doma ter vojaške godbe v vseh garnizijah prirede po šolah, podjetjih in vaseh koncerte. V mnogih garnizijah bodo odprli razstave fotografij o življenju in delu naše vojske, v nekaterih pa so že organizirali tudi razstave umetniških del pripadnikov JLA. Vojaki JLA obiščejo 22. t. m. mnogo tovarn širom po deželi, kjer se bodo seznanili s procesom proizvodnje in načinom uprav- ljanja. Na dan proslave bodo vojaš- nice in domove JLA obiskali mla- dinci, pionirji in otroci padlih borcev. Seznanili se bodo z de- lom vojakov in si ogledali pol- kovne muzeje. Na dan proslave bodo priredili tudi finalne tekme v rokometu, odbojki, nogometu, košarki, streljanju in lahk= atle- tiki. Najboljše ekipe in posa- mezniki dobe prehodni ookal gamizije. V domovih JLA pri- pravljajo tudi množična šahov- ska srečanja med nripadniki JLA in šahovskimi klubi. Letošnja proslava dneva vojske se bo za- ključila s svi^čanimi reviji"!' s priložnocfnim n-ogrami m par- tizanskimi večeri. STRAN t PTUJSKI TEDNIK Р^мј, dne 12. dncembra 3 Po 3. odstavku 5. točki Odloka o evidenci m kontrol.: cen dcEočenjih proizvodov (Ur. L FLRJ št. 7-58. 28-58 in 39-58), v zvez. s 1. tcčkc Odredbe o proizvodih, za katere morajo ObLO predipisovaiti najiviišje cene na mailo (Ur. 1. LRS 36-58), pocib'.a&tjlo ObLO Ptuj, ki ga je sprejel na seji ob- činski zbcr in zbor proizvagailcev dne 23. oktobna 1958, in 2. točki 26. člena Statuta občine Ptuj je Svet za blagovn^i promet in turizem ObLO Ptuj na seji 9. decembra 1958 sprejeli ODREDBO o nt!]višjih cenah na malo za nekatere proizvode 1. člen Naijivišje cene na malo zsa proizvode, ki so navedeni: v Odredbi o iproizT/cidrh, za katere morajo občinski lljudski od- bomi predpisati najvišje cene na mado (Ur. 1. LRS 36-58), se določijo na sledeče načine. L Kirompir Najv-išja prodajna cen«, na mialo se do'ioč^ tak», da se nabanmii ceni pribijeijo srtiroški trgovóne na maio. Stroški trgovine na maÍD rte smejo presegati 2.— din za iog krcmpiinja ne gile^de na serto oziroma kvâ'ÎOteto. V tem zn'êsiicu so uipošteivBn.i vsi stroški trgov:ne na malo, vkJjučr» prevozni stroški. ::. čebula Najvišja prodajina cena v trgovini na^ mailo ne sme pre- segati 55.— din za kg. V tej cen: so upošteveni vse stioäoi trgovine na malo, vkibjučno prevozni stroskk III. Suhi fižol Najvišja prodaijna cena na mak» se določi teko, da se nabavni ceni pmiibiljejo stroški togovir» m m»lo. Stroški trgovine na mado ne smejo ipresiegaiti 10.— diai з» kg scetnega fižcfla rin. ne 8.-"" din za kg mešanega: fižcfliS'. V tem znesku so Tipoštevand vsi stiroišfei trgovine na rmßo, -vte^jnjčiK) pre- vozjni stroški. IV. Jab(^a Najrv&šja proderjlna cena na malo se doioči taiko, da se rfâ'bavmi ceni; priibiijieijio sitroski trgovtčne na^ mailo. Stivaäki trgovin« nst maito rte smejo presegati 5.— din za kg jabdîik ne gfede na sorto oziroma kvailiiteto. V tem zneslcti so trpoàtevaeii vst stiroScir trgovine na malo, vkSijiučno prevozni stroški. V. Orehi v It^&ti Najivnáje pncdajne čeme na nïaifc) se dolcči tako, da se naíha'vm cení iprifoiijiejo stroäki trgovine na malo. Stroški trgo- vine na maio ne smerjo preseg®ti 15.— diin za kg orelxiv s tánico Иглрто I. in 13.— za kg oreíiov ikošakov П. V tem znesku so upoit'eivani stroški tirgovine na malo, vkilJjučrK) prevozni stroške. VI. Suhe äUve , Najvišje prodai^a cena na mak> se določi tako, da se naibavni ■ ceni ргЉадејо stroški tingovine na mâlk>. Stroški trgovine na maflo ne smejo presegati 20.— dm za kg suhih süv. V tem znièdcu so u^KiStevani vsi stroäki, trgovine na. mado, vîdÇifUiâno prevozni stroški'. Vìa. Stdie gobe Na.ivdšjs prodaijna cena v trgovmfi isa nîalo ne sme pre- segati 130.— dün za: kg sidi;ilh goto. V tej oenl so upoštevani vSii, stroSkÄ trgoviine na mado, vključno prevozni stroški. vn. Sveže goveje meso Naijviišjaf prodajna oena v trgovini nai mßüo ne sme pre- segati 270.— diin za kg svežega govejega inesa. V tej ceni so upoštevani vsi sitroSci trgovine ne maio, vključno pre- vozni. strošiki. VIII. Sveže svinjsko meso 1. Naijivišja .prodajna cema v trgovinii na ma'k) ne sim presegati 350.— diin za kg avtežega svinjiskega rriesa. V tej cefiii so upoštevani vsii stroški tïigovme na malo, vključno prevozni stroški. 2. Najvišja prodtaijrra cena v trgovini na malo ne sme presegati 340.— din za kg svežega svinjskega mesa s kožo. V tej cem so upoštevanj' visi stroški trgovine na mallo, vkl juč- no prevozni stroški. IX. 'rr<4>inovo žganje Najvišja proda'jnia cena se določi tako, da se naihavni ceni pribiiijejo stroški trgoviine na malo. Stroški trgovine na màio ne smejo presegati 15®/e od naibavne cene. V tem odstotku so uipcštevani vsi &tix>ški trgovine na mado, vključno pre- vozni stroški. Odstotek teh stroškov ne vellja za stroške mailoprodaje v gostinskih obratih. 2. 51.en ' Najvišja prodajna cena na malo xa. zaseko se določi tako, da se naibavni ceni priihijiego stroški trgovine na maio. Stroški trgovine na malo ne snmeijo presegati 20.— din za kg zaseke. V tem znesku miso uipoštevani stroški .prevoza od trgov- skega podjetja na veliko oziroma prcrávajalne orgianizacije do poslovalnice. 3. olen Go&p>odairska organiiaaoijai, ki se ne «ravna 'po 1. členu te odredbe, zagreši gos'podarski prestopek :f>o 3. točki 92. Člena ured|>e o trgovanju ter o trgovsikiih podjetjih in trgo- vinah. Odgovorne osebe v gospodarski organiizacijii se kaznu- jejo рк) zadnjem odstavku 2. člena te uredibe. Imetnik za- sebnega mesarskega obrata, ki se ne raivna p>o 1. členu te uredbe, se kaznuje za kaznivo dejanje iz 227. člena kazen- skega zakonika^ 4. člen Ta odreidba se uporablja od dneva objave v »Ptujskem tedniiku«, objavi pa se tudi na krajevno običajen način in velja, ko jo potrdita oba zbora ObLO Ptuj. Ptuj, dne 9. decembra 1958. Štev. 05-13—8653-6. Predsedn'ik Sveta za Mago\'ni promet in turizem ANTON KOLENKO 1. r. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Ptuj JANKO VOGRINEC 1. r. taksen odnos do složbe posredovania delo? Po zakonu o delovnih razmer- jih je službi i>osredovanja deJa dana glavna naloga — hitro in čimbolj pravilno zaposlovanje de- lavcev (110 člen). Razen teh in drugih nalog morajo organi po- sredovanja dela odločati tudi o pravicah delavcev med začasno brezposelnostjo. Iz podatkov pri- stojne posredovalnice za delo je razvidno, da je ta ustanova te- kom tega leta imela na račun ne- zaposlenih že preko 10,000.000 din izdatkov. Po drugi strani pa je pri raznih obhodih in inšpek- cijskih pregledih bilo ugotovlje- no, da so posamezna ptujska podjetja zaposlila mimo sJtižbe posredovanja dela preko 300 de- lavcev in delavk. Spričo tega se človek nehote vpraša, ali odgovorni v teh pod- jetjih niso mar načrtno ргеггИ določila 111. člena zakona o de- lovnih razmerjih, ki določa — cit: V ta namen mora organiza- cija: 1. Priglasiti organu рквге- dovanja dela takoj, najipozneje pa v petih dneh, vsako novo ali izpraznjeno delovno mesto in 2. Zasesti nova in izpraznjena de- lovna mesta z začasno brezpo- selnimi delavci, katere ji pošlje organ posredovanja dela, če ti delavci izpolnjujejo pogoje za zaposlitev na takih delovnih me- stih. Ni moj namen trditi, da če bi se dotok potrebne delovne sile v ta podjetja vršil preko Posredo- valnice za delo, da bi s tem v Ptuju problem nezaposlenih bil dokončno rešen, vsekakor pa bi se to znatno ublažilo. PRAVILA PA TAKA? Zabeleženi so tudi primeri, ko so posamezna podjetja v osnut- kih svojih pravil načrtno izigrala prej citirani 111. člen zakona o delovnih razmerjih. V osnutkih teh pravil namreč ni govora, da mora novodošla delovna sila do- tekati iz evidence začasno neza- poslenih oseb pristojne F>osredo- valnice za delo, da morajo te osebe imeti »napotruco za zapo- slitev«, itd. Nasprotno — v teh osnutkih, ki predstavljajo zakon za p>odjetje, je med drugim re- čeno. da se potrebno delovno silo lahko išče potom »poznanstev, sorodstvenih razmerij« in podob- no. Neko podjetje pa je s takim osnutkom pravil poseglo celo v pravice Komisije za sklepanje in odpovedovanje delovnih raz- merij s tem, da je pooblastilo sekretarja {X)djetja, katerega pri- pombe, komu naj se prošnja za zapKJslitev ugodno in komu nega- tivno reši, ta komisija mora upoštevati. Zakaj tako? Tako pripravljenemu osnutku pravil bi lahko rekli, kot pravi stari pre- govor, »Umij me, toda ne zmoči me«. PRAKSA — ALI GOLO IZKORI- ŠČANJE DELOVNE SILE Gostinsko podjetje »Pletama« v Prešernovi ulici se je zelo ver- jetno dobro zavedalo tega, da je pri nas ponudba delovne sile večja kot je pKjvpraševanje. Uvedlo je namreč neko svoje- vrstno »prakso« za žensko ne- kvalificirano delovno silo. Pri tem podjetju lahko skleneš pi- smeno pogodbo (ta pK)godba je proti vsem predpisom, niti je kjer koli registrirana), ne oziraje se na starost, šolsko izobrazbo ali socialni položaj, da boš dolo- čen čas na »praksi« za vajeniško plačo 1500 din. Takih »prakti- kant«, kot jih to naziva pod- jetje, je za 1500 din mesečnih prejemkov, pa čeprav je delovni čas trajal tudi preko 10 ur, kon- čalo to »prakso« že lepo število. Zanimivo je tudi to, da si je de- lodajalec рк) končani »praksi« upal to zaposlitev vpisati v de- lovno knjižico, kot redno zapo- slitev. Ali ni to golo izkoriščanje delovne sile? Kdo bo verjel, da delodajalec res ni znal, da va- jeniško plačo sme izplačati samo učencu, za katerega ima sklenje- no učno poodbo, (fž) (Nadaljevanje) NAD 500 23ÎTEV JE PADLO 12 PTUJSKEGA OKOLIŠA ZA NAŠO OSVOBODITEV PRICBCUJEMO NJIHOVE KRATKE ZlVUENJE- PISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA. ŽliRAN ALOJZ se je rodi! dne 14. aprila 1913 v Breisnioi. Bil je zaveden Slovenec, a zvezo z OF je dobil šele septembre 1944. Po- verili so mu nallogo mobiliizacij- skega referenta. Neznano kdo ga je iizdal. Aretiral,; so ga 30. de- cemibra 1944. OdvedJii so ga v ptujske zapore, nato pa v Mari- bor, kjer-so ga ustrelili 8. febru- arja 1945. Zapustil je ženo in dve hčerki. ŽNIDAR JANEZ se je rodil dne 15. januarja 1904 v Starem gra- du pri Miakolah. Biil- je »in po- sestn.ika s srednjo kmebitjo na po- bočju Boč». V stari Jugoslaviji je bil nekatj časa rudar v rudniku Šega pri Makolah. Po očetovi smrti je prevzel domače posestvo. Po prihodu fašističnega okupatorja) je sklenil, da se bo podal v borbo probi okupatorju. Povezal se je z OF in izvrševal zaupane mu na- loge. Jumija 1942 sta pri njem prespala dva aktivista OF iz Ro- gaške Slatiine, zaiposlena v ste- kliami. Dne 4. .septemibra so ga gestapovci aretirali skupno z bra- tom in nefcater.imi sosedi ter od- peljiailii v celjske zapore, od tam pa na Boni. Od tu je odšel no- vemibra v Mauthausen, kjer je podlegel tnpljefn,3U in lakoti janu- arja 1943. ŽIGER FRANC se je rodil dne 11. avgusitia 1919 v Ormožu,, kjer je hodiil v osnovno šolo, nato je dovršil št'irli raizrede meščanske šoile, nato pa še dvoletno trgov- sko šolo v Čakovcu. Nekaj časa je bil neto uslužben pri Kuhari:ču v Ormožu, nabo pa v knjigami Kugli v Zagrebu, kjer je po se- demletnem bivanju utakal vojno med Nemčijo in Jugoslavijo. Iz Zagreba se je umaknil na dom svojih staršev, nato pa je odšel zopet nazaj v Zagreb, kjer se je povezal z narodnooisv-obodiiilnim g.i- banjem. Ustaši so ga zato areti- rali 2. februarja 1945. Iz Zagreba so ga odpeljali v Lepoglavo, kjer je nalezel tifus. Komaj se j? iz- vlekel iz hude bolezni, je moral v ustaško ta.borišče Jasenovac, kjer je prve dn,i aprila izginil. Najbrž je umrl v krematoriju. ŽOLNIR ANTON se je .rod.il dne 12. junija 1911 na Polzeli. Zapo- slen je b;l v obdobju okupacije na železniški posta.j.i v Ormožu. Za- radi sodeilovanja v OF so ga are- tirali skupaj z Vido Alič, usluž- benko na železniški postaijii v Sre- dišču, in Albinom Kranjcem, ključavničarjem in mehannkom v Ormožu. ObdolžiM so jih, da so krivi mi.niiranja železni ške proge pri Lenti novembra 1944. Zato so jrih 3. decembra 1944 areti- rali. Ker se je zaradi mine iztirili vlak 'in je biil v nevarnosti že-, lozniški most — so na'm'eniH are- tirancem strogo кн®еп. Dne 26. ja- nuarja 1945 so Zoln.irja i^n Kranj- ca ob.sođiili na smrt in v Gradcu obglavili. ŽUNKOVIČ ANTON_se j'e rodili 15. januarja 1919 v Župečjii vasi v km'SČki družini. Po končan- šol- ski obveznosti je ostal na dom'U svojiih S'taršev in se p o,з veti! kmečkemu {)окКси. Apr.ilia 1941 je služil kadrovski rick. Po krat- kih d,n°h kaipritulacije jugoslovian- ske armade je odšel zopet do- mov. Jeseni 1943 so ga poklicali v nemško vojsko. Ko je leta 1944 prišel na dopust, je poiskal zvezo z NOV. Pos.tal je borec Šercerjeve brigade. Oktobra 1944 so ga i>o- slali v ptujiski okoliš. Zaradi iz- daje so bunker pri Seiiah, kjer se je s tovariši zadrževal, obko- L'ili nemški orožniki. Huido ranje- nega so ujeli in odpelijali v ptuj- ske zapore, od tu v mari.bcrske, Z mukami so ga silili, naj izpove vse, kar je videl v NOV. On je vztrajno molčal. Marca 1945 se je njegova pot tnpljenjia končala, Obgilaivilii so ga v Gradcu. Vrtalni stolp v Tumišču (Nadaljevanje s 1. strani) premeščene na novo delovišče. Po pripovedovanju člankov vrtal- ne brigade, bo njihovo delo kon- čano šele pri Postojni, ko bo raz- iskano območje dolin Slovenije. Za delo belih rudarjev iz Len- dave je med tukajšnjim prebi- valstvom veliko zanimanje. Ve- čina si želi, da bi beli rudarji na tem območju odkrili večje bo- gastvo v Zemljini notranjosti kot ga predstavlja kisla krma na močvirnatih travnikih, ki jih v deževnih jesenih in spomladih preplavlja talna voda. Mnogi pri- hajajo ogledovat stolp in vrtalne naprave od blizu in kaj râd' sprašujejo rudarje vse, kar jih zanima. Pravilno krmljenje prašičef-^ecji uspeh Donosnost prašičereje — Kuhana ali surova hrana — Dvakratni obroki — Hranilna vrednost krmil — Kuhan ali parjen, ne surov krompir — Trg sprašuje po pitancih — Dnevna količina krmil —■ Tovarniška izdelava krmil za prašiče Večina naših kmetijskih proiz- vajalcev krmi prašiče trikrat dnevno. Mnogi poskusi in praktič- ne izkušnje pa so pokazale, da je dovolj, če prašiče od 30 kg žive teže naprej krmimo le dvakrat dnevno. Trikratno krmljenje ne povzroča večji dnevni prirastek, niti se čas pitanja ne krajša. Važ- no pa je, da krmimo prašiče dnev- no ob določenem času in da je hrana gosta kašasta ali pa navla- žena. Z lastnimi poskusi sem ugo- tovil, da sem dosegel pri dvakrat- nem krmljenju prašičev dnevno s kašasto hrano za 14,5 odst. večji težinski prirastek kot pri trakrat- nem krmljenju s hrano v obliki juhe. E*riporočljivo je prašiča le dvakrat dnevno krmiti v obliki go- ste kaše, žgancev ali suhe hrane. Vso prašičjo hrano krmimo pra- šičem surovo in hladno, razen krompirja. Kuhanje, parenje in polivanje prašičje krme z vročo vodo le škoduje in zmanjšuje hra- nilno vrednost krmil in uničuje visoko vrednost vitaminov. Tudi za mešanje in pripravo krmilne kaše lahko uporabljamo hladno vodo. Krompir pa krmimo prašičem le kuhanega ali parjenega, svežega ali okisanega. Surov krompir ni le težje prebavljiv in manj okusen, temveč lahko povzroča pri praši- čih tudi težke prebavne motnje. Peso krmimo prašičem le surovo in drobno zrezano. Pravilno krmljenje prašičev ne vpliva ugodno le na izrabo krme, temveč ugodno vpliva tudi na klavno vrednost. Na tip živali s krmljenjem ne moremo vplivati, vplivamo pa lahko na kakovosv mesa. Pri proizvodnji prašičev za trg, pa moramo vsekakor upošte- vati zahteve potrošnikov; s pravil- nim krmljenjem moramo proizva- jati pri nas prvenstveno svinjsko meso in le malo masti. Pri pitanju prašičev je važen dnevni prira- stek, vendar je odvisna gospodar- nost pitanja predvsem od tega, katere množine krme so potrebne, da dosežemo 1 kg prirastka. Pra- vilno ni tisto pitanje prašičev, kjer živali pri vsakem obroku dobijo prekomerno količino krme in hra- ne. če ostaja v koritu Gospoda»-- sko važno p« je, da v rejnem t-a- su in v času glavne lasti izrabimo veliko hitrost rasti mladih živali з pravilnim krmljenjem Znano jo dejstvo, da prašiči preko 50 kg žive teže izrabijo krmo le za 50 do 60 dkg prirastka kot meso. preko te količine pa za tvorbo masti. Ker prašič porabi za tvor- bo masti več hranljivih snovi kot pa za tvorbo mesa, je izraba ki- me po kg prirastka kljub poveča- nemu dnevnemu prirastku slabša. Pri nas je potrebno, da dobimo večjo količino kakovostnega pra- šičjega mesa, ker so naše prašič- je pasme prvenstveno vzrejene za proizvodnjo mesa in ne za proiz- vodnjo masti. Pri pitanju prašičev pa si mo- ramo krmo razdeliti. Pri pitanju z okopavinami, lahko znaša dnev- dnevna količina krompirja 8 do 9 odst. žive teže prašiča. Pri pitanju prašičev z žiti pa lahko znaša v začetku pitanja, t. j. od 20 do 50 kg ž:ve teže dnev- na količina 1,8 kg krepkih krmil, v sredini pitanja, t. j. od 50 do 70 kg živo teže približno 2 do 3 kg in ob koncu pitanja pri živi te- ži od 70 do 110 kg največ 3 kg krepkih krmil dnevno. Velja naj pravilo, da mora biti korito pol ure po krmljenju po- polnoma prazno in vsa krma za- užita. V ptujski bolnišnici so se zdra- vili ali se še zdpavijo sledeči po- nesrečenci: Basil j Marija, Gori-' čak 3, padec, poškodba noge; Marin Jože, Koračiće 34, padec, poškodba roke; Habjanič Anton, Bukovci 24, nesreča z motorjem, poškodba noge; Petek Tomaž, Podgorci 94, padec, poškodba re- ber; Voglar Julijana, Repišče 5, sekira ji je padla na glavo; Fer- kovič Marija, Ormož, padec, po-: škodbe po telesu; Pišek Franc, Podlože 67, podrl ga je avto, po- škodbe na glavi; Breg Ludvig, Krčevina, Ptuj, padec, poškodba noge; Rep Marija, Barislavci 33, poškodba desne roke; Iskra Fer- dinand, Draženci 5, vsekal se je v roko; Bezjak Janez, Spuhlja 113, žaga mu je poškodovala roko; Cafuta Anton, Gruškovje 19, po- škodba roke; Pernat Marija, Zla-' toličje 59, padec, poškodba noge; Vidovič Katarina, Pestike 18, pa- dec, poškodba reber; Rihtarič Janez, Pestike 3, padec, poškodba roke; Kelc Jožefa, Paradiž 45, nekdo ji je vrgel kamen v glavo; Ules Franc, Hajdoše 53, padel pod voz; Peserl Jakobina, Ptuj, Pre- šernova, padec, poškodba noge.^ Krajnik Avgust. Vošnjakova, Ptuj, padec, zlom noge; Stager Julijana, Brezje 35 in Holčič Katarina, Celje, Cinkarniškega, sta bili od ne- znanca napadeni in poškodovani po telesu; Cajnko Stanko, Trnov- ska vas 3, padec, poškodba glave; Mlinarič Anton. Koračiće 10, ža- ga mu je poškodovala nogo. Tovarna krepkih krmil v Ljub- ljani izdeluje tudi zelo dobre kr- milne mešanice za prašiče, s ka- terim sem tudi sam delal poisku- se in dosegel lepe uspehe. Cenim naj le krmilo za prašiče — teka- če, katerega , izdeluje Tovarna močnih krmil v Ljubljani in kate- rega krmimo dnevno po rilcu 1 do 2 kg, kar je pač odvisno od te- že prašičev in količine ostale kr- me, ki jo prašiči dobe v obroku. Odlično je tud; krmilo za prašiče — pitance iz omenjene tovarne. Vsa močna krmila lahko naro- če živinorejci pri svojih km»"tijskih zadrugah in je za naročilo močnih krmil potrebno zainteresirati ži- vinorejske odbore pri kmefjskih zadrugah. Ing. Kind Vladimir OLO Mariboz POPRAVEK V sestavku »Pravopis, pravo- pis«, objavljenem v št. 48 Ptuj- skega tednika, dne 5. dec. t. 1. je prišlo zaradi tiskarskega škrata do pomote. V šesti vrsti je treba brati pravilno: O določnih in ne- ^oločnih pridevnikih ... itd. Uredrustvo Dežurni zdravniki-spe- cialisti za otroške bolezni Dr. Neudauer Lj'Uba: 12. :n 15 Dr. Cenčič Ljuban: 13. in 14. de- cembra 1958. Ptuj, dne 12. decembra Î958 PTUJSKI TEDNIK Stran 3 lilo Iß 40 lei oi шшт шги Pred štiridesetiimi Tetó, 11, de- cembra -1918, je zatiLsnitl oči naj- večjii mojster naše besedie, pesnik, psaitelj, dramatik in družbeni kri iti k I'van C;;nkar. Kct sin malega dbrtmika-pro- fetar ca je že v zgicidnijii mfiedosti občutiid vt4o girenkobo tedanje ka- p italHsibične družbe, ki se mu je gi"'«-kbcko vtúsn.ila v sipomiin in ob- 1'ikovala njegov značaj za neiz- prosno borbo probi vsem fekori- ščevadcem dellovnega ljudstva do- ma in v svetu. V Canikarjevi mla- dŒti so že iizginjiaili stami patra- airhailni časi in tudi na Vrhniifci se razvij-a trška buržoazija, ikii je do- A-olj ostro zairezate brazdo med manjšino trgovcev in industriail- cev ter med porajaj QČim se va- škm proletania-tcim. Najrevnejšri predeil je tvoril klanec siromakov za cerkvii.jo svetega Lenarta na Vrhniki. Cankarjiewa žšvlijenjska pot je billa sitrma, pdlna bndkostii in trpljenja. Ko je zapustil domačo šolo, se je vpisal na ijuibljiainsko realko. Literatura jie mlaidjega Iva- na najbolj zamimate. Že v prvi šcid je brad prevode iz svetovne književnosti, kot tretješolec pa je že napraivil prve Litorame poskuse v pesništvu. Sodelovali je v Lite- raimem diruštvu Sloga, kjer se je odJïikoval že kot nižj^ešolec. iMno- go se je družiti s Kettejem, Mur- nom in Župančičem. Po dovršeni realki je odšel na Dunaj. Živel je v Obtakningu. V tem delavskem predmestju je spoznaval težko življenje diunajsfciih proletarcev. Canikair je sam napisal o seb:: »Žiivel sem takrat v šestnajstem okraju dunajskem, ki je ves po- doben en,i sami ogromrni delav- nici. Ta okraj ni samo trdnjava socialne demokraciije, temveč ob- enem dom ufxiBbva in jetSce. Tam sem glediall dan za dnem st'van~i, ki bi moraile tud: duševno plat- kega in v srca revnega čHoveka siliibi k premišJjeivanju. Kniivičnost družbenega ,reda' se je kar na cesti razmahovaila v vsej svoji t>rezsranmi gcilioiti.« Okolje, v katerem je Cankar živel doma. in v tujini, je vpMv»- lo na obliikovanje svetovnega na- zora, ki se nedivoumno pojavlja v vsej njegovi književnost', ki bi morala biti vsakemu Slovencu praiv dobro poznana. Prav zaradi njegovega naipredneg'a gledanja n.a sveit je v tedanjih vladajočih krogih našel mnogo .sovražnikov, ki pa jim je naipovedal nei.zpros-. no boriix>. V deliih Hlatpoii, Hlapec Jernej in njegova pravica, Krailj na Betajnovi jie riaizgalrl vso te- danjo vladaljoč o diružbo liizdoorršče- vallcev. Jasno je bilo, da so Can- karja napadaiM kîienikailci in liibe- railci, ki so se nekako združili y dkupno fronto, da bi ga onemo- gooili.. Vendar sii je odkrita be- seda Cankarjievega peresa vedno bolj utiraila pot med najširše slo- jie delawskega prol^etariata. »Naš narod SÎ bo pisaä sodbo sam...« In res se je tako zgodilio. Po do- brih dvajsetih letih od Cankar- jeve smrti je prišla nad Slovence in Jugoslovane velika pretizkuš- nja v borbi protii okupatorjem. V našem narodu se je prebiídñit Can- karjev dxih, ki je povedel naše IjuKÎstvo v neenako borbo in naš narod je izšel iz te borbe kot zmagovailec. Ta borba naah bri- gad, m'0d njiiimi tudi stefvm' Can- karjeva brigada, je prinesla na- šemu narodu svobodo ter ures- ničilla dolgoletne sanje slovenske- ga naroda. Kalandrova pest je udarila po vseh predstavnikih na- zadnjaštva med slovenskim ljud- stvom ter popolnoma uniiòiia in pregnala okupatorje. Ob 40. obletnici smirti Ivana Cankarja se bomo tudi Ptujčani oddolžili spominu največjega sina slovenskega naroda s proslavo, ki bo v petek, 12. decembra, ob 19.30 v gledališču z gostovanjem dram- skega umetnika Jožeta Tirana iz Ljubljiane, ki bo recitiral Cankar- jeva dela. Na tem večeru bo so- delovala tudi haríistka Pavla Ur- šičeva. R. J. Mladi svet štev. 9 Zopet je izšla nova stwilka Mnedega sveta, revije za družn- sko .n diružbeno vzgojo. Mnogo staršev ш vzgojiteljev prebira ta časopis in najdejo v njem ob vsa- ki številki nebroj vzgojnih na- svetov in odgovorov na najraz- ličnejša vprašanja o rasti otroka in mladega človeka, o medseboj- nih odnosih v družini in o vklju- čevanju posameznikov in cele družine v družbeno življtenje. V 9. številki prinaša Mladi svet pozdravno pismo tovariša Tita II. nacionalnemu kongresu za zaščito otrok. V tem pismu pozi« tov. Tito predvsem komune, naj na- pneijo vse sile za zgraditev pla- niranega šolskega prostora, kajti najbolj pereče pri vzgoji šolskh obrok je pomanjkanje šolskega prostora in s tem v zvezi tri do šbiri šolske izmene — predvsem v mestih in industrijskih sredi- ščih. Prav tako je objavljen prispe- vek tov. Vide Tomš čeve na nstem kongresu. Dala je zelo konkretna navodiite in miislii k razvoju za>- .ščtite družiine lin otroka v stano- vanjski skupnosti. Njen prispevek bo razjaisnil marsikatera vpraša- njHi, ne samo vodstvom stanovanj- skih sikupnosti, temveč tudi naj- širšemu ikrogu .sibanovalcev samih. prof. Franc Strmčmk piše o svetovnonazorski rasti mladega čfloveka. Ustavlja se predvsem ob vprašanju, kako vpliva na oibliko- vanjje otrokove osebnosti različno prepričanje staršev, ustavlja se ob vplvu šole na otrokovo svetovno- nia,zorsko rast in navaja v svoji razpravi zelo zanimive odgovore mladih ljudi na najrazličnejša vpra;šanjia, katko so jih doma vzga^- jalM, kaj je od njih želel oče, kaj je Želela mati in kaj so ti mlaidií ljudje sprejemali za dobro in ob čem so sie tipirali, kaj vse jim je raEknila šola in zakaj so imeli za- tïpanje v šolo. Ob Dneivniiku dvanajstletne se bodo nïoraild marsikateri starši za- miisliibi nad tem, adi sploh kaj ve- do o svojem odraščajočem otro- ku. — Prof. Pavel Kunaver daje v svojem članku Zimski izleti pa- metne nasvete staršem in tistim, ki izlete organizirajo. Narava ni v zimi nič manj lepa in prav je, da hodimo tudi v tem času ve- liko na izlete. Podzemeljske jame na pnimer so v zimskem času celo lepše. NajzanimivejSü del Mladega swta je gotovo Pomenek s starši. Mnogokrat se sprašujemo, kako bi raivnai. z otrokom a;H odrashm, ki je ljubosumen. Kako bi odva- dili devetletnega otroka sesanja prstov? Ali smemo pred otrokom govoriti o vsem? Moj otrok mrzi delo in vsak naipor. To so vprašanja, na katera Mladi svet v tej številki odgovar- ja. Zdiravnik svetuje, kako naj ravna^nw z otrokom, ki ima zlate- nico. , Helena Puharjeva naidaljuje po- uk o spolnem življenju :n se ustavlja to pot predvsem pri deč- ku. Pove nam, kako razložimo dečku ddovanje moških spolnih organov. Slikarka Marija Vogelnikove opozarja vse, ki kupujejo slka- nice za najnulajše, naj nikoli ne kupujejo otrokom posftikanke, ki ima na eni strani risbo pobar- vano, na drugi pa isto risbo črno- belo. Poleg vse te bogate vsebine je tudi nekaj lepih literarnih črtic, ki so jlih napisa,Li: Marija Vogel- nik, L. Stanek ,in Ludvik Aške- nazy. AVTOMATI, KI VRAĆAJO DROBIŽ V mnogih severnoameriških mestih so se pojavili novi avto- mati za prodajo raznih predme- tov. Zanimivi so po tem, da za nakup določenega predmeta in nujen kovanec, kot je to pri sta- rih avtomatih. Posebna naprava namreč sprejema tudi vsakovrst- ne kovance in vrača kupcu ustre- zen drobiž. ^ REŠIL GA JE BALONČEK Z mosta v Ziirichu je padel triletni fantek v vodo. Na srečo je imel na suknjič pritrjen ba- lonček, s katerim se je igral. Mama je pogrešila fantka, potem pa je opazila na vodni gladini balon in začela klicati na pomoč. Ekien izmed mimoidočih je sko- čil v vodo in pod balonom našel že na pol nu-tvega otroka, ki so ga pa z umetnim dihanjem kmalu obudili k življenju. Humor žena (svojemu možu): Šla bom za nekaj minut k sosedi. Ali bi hotel premešati juho vsake pol ure? Študentje pišejo ... ŠTUDENTJE SHEDI NOVIH PRO- BLEMOV, TEŽAV IN USPEHOV Nedavno pov.šanje cen nekaite- mm prehrambn.m artiklom je šlo že skoraj v pozaibo, vendar je za študente še zmeraj aktualno, po- sebno pa še za tiste, ki so z de- narnimi sredstvi nekoliko bolj na tesnem. Sicer je bilo vse skupaj lepo zamiišljeno — kolikor naj bi se dvignile cene važnejšim ž v- Ijenjskim potrebščinam, toliko naj bi se vsaj pribLižno dvigmie pla- če oziroma ostali dohodki, toda pri študentih je bilo to vse dru- gače, predvsem pri tistih, ki ni- majo razen nepovišane štipendije in otroškega dodatka nobenih drugih dohodkov. Razmerje med novimi cenami m povišanjem raz- nih dohodkov je za študente ce- sto nemogoče. Že samo razmerje 20:1200 nam dovolj pove. Štu- dentu z nepovišano in mt-nimalno stipend jo so povišali ctrošk- do- datek za 20 diinarjsv. Kako naj s tem zneskom knije 1200 dinar- jev, za koliikor se je zvišala oskrb- nina v študenibsk.h domovih? Študentje dvomimo, da bi lahko še tako dober gospodarstvenik odgovoniil na to vprašanje. Edini izhod: povišane štipendije Da bi zoi>et vzpotstavili ravno- težje, je nedavno izšel гакш o povišanju štiipendij. O^kraji, obči- ne in podjetja, ki dobro skrbijo za kaidre in budno spremljajo njihove uspehe, so že preskrbeli potrebna sredstva za zvišane šti- pendije. Njihovim študentom se- daj ni treba skrbeti za nujno po- treben denar, temveč v miru štu- dirajo. Tega pa ne morejo trditi ptujski šbipendiisti, predvsem rev- nejši študentje. Sicer, študentje ne hi radi kritizirali domače občine, vendar lahko trdimo, da premalo skrbi zanje. Pogodba je ipogodba in če morajo študentje izpolnje- vati vse obveznosti, zakaj se še občina ne bi točno držala zako- nov in datumov? Nakaznice prihajajo prepozno Ko s9 V začetku meseca zbi- rajo študentje-štipendi&bi pred oglasnimii deskami, na katerih so spiski novo prispele pošte in de- narnih naka.znic, se vedno češče sliši kakšna krepka na račun ptuj- ske občine iz , \ist razočaranega šti'{>endista. Navada je že, da dobe študentje štipendije do 5. v me- secu, kajti v menzah nočejo da- jati hrano na kredit, pa tudi sta- novanje musti očeta, naj še malo po- dremlje, Engelbert,« odvrne gro- fica sinu. »Pa tudi vroče je še.« »Ni več vroče, mama. Kmalu bo zašlo sonce.« Grofica prebudi moža. Potem pozvoni z malim zvoncem. Sluga prinese na srebrnem pladnju hla- dilne pijače in peciva. Ko so se okrepčali, so pripeljali konje. Grofu, ki je bil debel, je moral hlapec podržati svoj hrbet, da je mogel zajahati. Tudi sinku so morali pomagati, da se je povzpel v sedlo. Nato sta v lahkem drncu od- jezdila na polje. TUDI TEGA BO ENKRAT KONEC Ko sta prisgela grof in njegov sinko na njivo, so se težaki od- krili, valpet pa se je spoštljivo priklonil m poročal grofu o števi- ki tlačanov in opravljenem delu. Circrfa vse to ni preveč zanimalo. Ozie se in zagleda na koncu nji- ve Ivana. »Ne vem.« »Ne veš?« z^pije Engelbert. »Ti bom pa jaz povedal.« S temi besedami spet oplazi Ivana z bi- čem. Udarec je pekel ko ogenj. »Ko prideš k svojemu gospodarju, mu moraš poljubiti roko. Si razu- mel?« Ivan je dobro vedel, da je moč- nejši od tega neumnega gospo- skega dečka. Samo malo bi sunil, pa bi ga vrgel s konjička. A ne sme; gospoda bi se maščevala nad materjo. Zato je le molčal in ga nepremično gledal. Engelbert ga je še enkrat udaril in se vrnil k očetu. V mraku sta se vračala Ivan in mati proti domu. .Mati je nežno stiskala sina k sebi. Solze so ji polzele po licu. Ivan je komaj ho- dil, saj so ga tepli kot psa. Sti- skal je zobe, da bi ñe stokal. »Ne jokaj, mamica,« ji reče. »Tudi tlake in gospode bo enkrat konec. Da bi le hitro zrastel.« PRIŠLO JE LETO 1848 Prišlo je burno leto 1848. Po velikih mestih, kakor v Parizu, na Dunaju se je vzdignilo ljudstvo proti svojim tlačiteljem. Na Slo- venskem so ponekod kmetje na- padli graščino. Na Igu pri Ljub- ljani so podložniki vdrli v grašči- no, zmetali na dvorišče pohištvo posteljnino, zemljiške knjige in vse skupaj zažgali. Odprli so vin- sko klet. Kolikor niso vina popili, sa ga izpustili po tleh. Vojaki, ki jih je poklical na pornoč graščak, so prišli šele proti jutru, ko so kmetje svoje razdiralno delo že opravili in odšli. Novice o teh dogodkih so segle v sleherno vas. Kmetje so se za- čeli zbirati in dogovarjati in skle- nili so, da ne bodo več tlačanili. »Konec je tlake in desetine. Dolga stoletja smo zastonj redili gospodo. Zdaj smo vsi enaki. Kdor ne dela, naj tudi ne jé. Dočakali smo svobodo ...« »Vrag je obsedel kmete,« so še- petali biriči in valpti in stikali glave po graščinah. Vsi so bili pre- plašeni. Grajske gospe in gospo- dične so bile blede od strahu. Ba- le so se, najrahlejšega šuma in trepetale, da jih bodo zdaj, zdaj napadli upomi kmetje. Biriči so tu pa tam poizkušali pregovoriti ljudi, da bi vendar šli na tlako. Nihče jih ni ubogal. Le smejali so se jim in se jim rogali. Večer. Na vrata kmečke izbe rahlo nekdo potrka. Ciospodar, močan, samozavesten p>etdesetlet- nik, vstane izza mize. (Ali veste, da je to tisti nekdanji deček Ivan?) »Naprej!« zakliče. Vrata se odpro in v njih se pri- kaže birič. »Jutri zjutraj...« zač- ne, a preplašen umolkne. Ivan je bil medtem vzel sekiro, naslonjeno na steno in jo pomolil biriču pod nos. »Ali jo vidiš?« »Vidim,« zajeclja birič. »Torej: če se še kdaj prikažeš pri meni, potem vedi, kaj te čaka! Si razumel?« »Sem,« odvrne birič, se obrne in že izgine v noč. Kakšno je kmetovo življenje pri nas danes ? Kljub mnogim ob- jektivnim težavam, s katerimi se mora boriti, je razvojna pot na- šega kmetijstva določena v per*- spektivi nenehnega napredka. Ko bodo v tem razvoju odstranjene še zadnje ovire, kot so n. pr. zastareli način obdelave zemlje, mehanizacija, arondacija in ркз- dobno, in se bo naš kmet še te- sneje povezal s svojo zadrugo (kooperacija!), bo tudi za našo vas napočila tista srečnejša do- ba, o kateri so sanjaM vsi borci ■ za »staro pravdo« od Matije Gubca dalje. Že danes se kažejo vse jasneje obrisi te n^e nove sociaiisiične vasL V. K. Strar 4 PTUJSKI TEDNIK Рћај. dne 12. decemta-a 1958 Pravijo, da je zlato zelo redka p'emenita kovna. Vendar to ni povsem toono, ker v naravd je zelo veliko zlata Ena sama gra- nitna ski la v AlFfâh ga vsebuje tolüko, da bi od njega lahko ži- velo deset ljudi, vendar je tako raztreseno, da se pridobivanje ne izplača Pravo bo.ciaistvo skr va morska \vxla. V kubčnem metru morske vode je kakih pet tisocink grama zliata, ponekod pa celo osem mi- Lgramov. Ker je vse vode na zemlji okoli 1300 milijonov ku- bičnih kilometrov, lebdi torej v morju 26 mü'ijard ton zlata. Pri- dob vanje te drage kovine iz mor- ske vode pa je tako zapleteno, da bi zlato pok-nlo le del proiz- vodn h stroškov. Po splošnih ocenah je največ zlata nakopičenega v ZDA, in si- cer okoli devet in pol milijonov kilogramov. Nekoč je bila na se^ znamu prva Velika Britanija, k pa ima zdaj le poldrugi mlijon kilogramov zlata. Zanimivo je, da ga mai'.a Švica premore prav to- liko, v francoskih bankah pa je zlato skoraj povsem skopnelo, saj ga premorejo le pol milijona ki- iogramov. Podatki za Sovjetsko zvezo mso znan. Po približnih ocenah znašajo svetovne zaloge zlata okoL 15 milijonov kilogra- mov. Če bi spravili vse zlato na eno mesto, bi dobili veliko kro- glo s premerom 17 metrov. Južn?r Afrika m Sovjetska zve- za sta sedaj vodilni deželi v pro- izvodnji zlata. Čeprav niso znani natančni podatki, strokovnjaki so- dijo, da pridobijo v Sovjetski zvezi okoli 200.000 kilogramov zleta letno. Južna Afrika prdobi v 54 rudnikih okoli 800.000 kilo- gramov zlata, kar je 58 odstotkov svetovne proizvodnje. Po najno- vejših podatkih je v teh rudnikih zaposlenih 350.000 črncev, ki de- lajo večnoma 5000 metrov pod zemljo, kjer znaša temperatura tudi do 120 stopinj Celzija. Last- niki rudnikov morajo zato oh'a- jati zrak do znosne temperature. Približno meri podzemeljska že- lezniška mreža skupaj 160 km. Ob podzemni progi so trgovine in izdolbene spalnice, torej pravcata naselja pod zem.'..1o. Preden pri- dobijo kilogram zlata, mera jo iz- kopati, očistiti, zmlet, in kemično obdelati okoli 150 ton rude. Ne- koč so zlato v glavnem izpirali iz rečnih naplavin. To so poznali že stan Egipčani pred 5000 leti. Sred. prejšnjega stoletja je za- jela Ameriko zlata mrzlica. Prvi val se je razširil leta 1848, ko so gcTOrilji. da je v Kalife rn: j i toliko zlata, da postaneš čez noč milijonar. Razbesn-ela se je mrz- lica, ki so jo .spremljali zločini vseh vrst: uboje, ropi, ugrabitve itd. Spet je dobil veljavo stari izrek o prokletstvu zlata, ki so ga poznali' že stari Inki, prvotni prebi\'alci ameriške celine. Zdaj je zlato mrzlico izpodri- nila uran.ska, številni iskalci ura- na pa tako rekcč mimogrede na- letijo na zlato žilo. Umetno zlato je mogoče pr dobiti po najnovej- ših fizikalnih metodah, vendar je takšna proizvcdnje znatno dražja kot zlato. naše nalueiie umetno lezera Blizu Prilepa bodo v kratkem začeli dela za veliko umetno je- zero. Razprostiralo se bo na po- vršini 524.000 m- in bo sprejelo lahko okrog 8 milijonov litrov vo- de. Voda bo pritekala vanj iz ne- kaj rek in potokov. Vodo bodo iz jezera po sistemu kanalov, dolgih 200 km, spuščali na nad 6200 ha plodne zemlje. Na pretežnem delu teh površin da- nes goje tobak. Za ta namakalni sistem so pred- videli 2 milijardi 800 milijonov dinarjev investicij. Za tako velike investicije so se odločili predvsem zato, día bi pomagali gojiteljem tobaka. V okolici Prilepa goje to- bak že več kot 70 let. Sedaj ob- segajo površine pod tobakom bli- zu 3000 ha. Skoraj vsak tretji prebivalec Prilepa goji tobak. La- ni so ga pridelali 7 milijonov ki- logramov — torej imamo F^ilep lahko upravičeno za največje to- bačno središče v državi. Tobak daje zelo visok narodni dohodek. Toda v sušnih letih, kot je bilo n. pr. 1956, se č=^to zgodi, da propade vse naporno de- lo. Namesto da bi dobili osem do deset gramov tobaka na steblo, naberejo vsega dobre tn grame. Neredko se tudi zgodi, da na ne- katerih parcelah tobak v sušnem letu pgvsem izgori. Če k temu navržemo še dejstvo, da v teh krajih suša ni kdo ve kako redek pojav, potem so gornje investicije pač nujne. Po predvidevanjih strokovnja- kov se bodo donosi z namakalnih površin izdatno povečali. Tako pričakujejo, da bodo z istih po- vršin dobili rad 1100 ton tobaka več kot sednj, 6000 ton več žita- ric, zelenjave za kar 36.750 ton namesto sedanjih 15.750 ton. Stailgauolirska superzgrisdba Največje mesto v Pennsylvaniji, ZDA, je Philadelphia. Z vključe- nimi okoliškimi občinamii ima nad tri milijone prebivalcev. Menda je tudi tam stanovanjska stiska, ker bodo še to jesen pri- čeli graditi stanovanjsko poslop- je, ki bo največje na svetu. V tridesetih nadstropjih se bo zvr- stilo 900 stanovanj s 3300 soba- mi. Vse bo urejeno najmoder- neje. Pritiskati bo treba le na g\Hnbe, pa bo skoraj kot v prav- Ijivi: Mizica, pogmi se! Zgrajena bo stavba do spomladi I960 in bo stala dvaj.set milijonov d^i'"-- jev. C sopis, ki gouori Nedavno je začel na Holand- skem izhajati časopis za slepe. Ti imajo sicer že dolgo svojo pisa- vo, toda branje le-te je utrudljivo in zamudno. Zato so uporabili za novi časopis raje magnetofonske trakove, na katere posnemajo '^e- sti, članke in reportaže. Časopis prinaša toliko gradiva, kolikor sa gre približno na šest su-ani sred- njevelikega formata. Urejajo ga štirje izmed najboljših holand- skih novinarjev. Da ne bi bilo poslušanje ieksta preveč enolično, se pri snvmanju menjuje pet lju- di. PMaie uzliodnili nirailoy Medtem ko je pri nas v po- sebni časti vino in tudi žganja ne zametujemo in so Nemci pred- vsem trdi na pivo, Angleži pa na whisky, se narodi Bližnjega in Daljnega vzhoda navdušujejo po- vsem za druge pijače. Orientalcem je naš alkohol tuj. Mohamed ga je svojim vernikom prepovedal, zato pa se je skoraj po vsem mohamedanskem svetu udomačila kava kot prava na- rodna pijača. Iz etiopske pokra- jine Kaffa je nastopila svojo zmagoslavno F>ot po vsej zemelj- ski krogli. Zdaj je že prav tako priljubljena na zapadu kot v no- vem svetu. Kava je zavojevala svet. V Indiji kot tudi po vsej jugo- vzhodni Aziji prebivalstvo najbolj ceni pijačo toddy ali tari. Je to sok raznih vrst palm. Stiskajo bodisi cvetovje ali sadeže. Tudi narezujejo debla nekaterih palm, kot to delamo pri nas z brezami ali borovci. Sok vsebuje sladkor. Čim zavre, je uporaben. V mnogih krajih Afrike varijo domačini iz raznih vrst prosa pi- vM podobno pijačo. Pravijo ji pombe. Je kiselkastega okusa, deluje upijanljivo. Brez pombe med zamorci ni slavja. Dobese- dno narodna pijača je pombe v vzhodni Afriki. Tomosovi izdelki m inozemskih tržiščih Iz leta v leto raste tudi v tu- jini zanimanje za TOMOS-ove iz- delke. V središču zanimanja sta predvsem moped COLIBRI in sco- oter GALEB, ki zahvaljujoč svo- jim konstrukcijskim lastnostim odgovarja zahtevam kupcev v de- želah z najrazličnejšo konfigura- jo tal in različnimi klimati.čnimi pogoji. Glede na veliko povpraše- vanje po TOMOS-ovih motornih kolesih bo tovarna v letu 1959 so- delovala na naslednjih tradicional- nih mednarodnih sejmih: v Izmi- ru, Damasku, Tunisu, Poznanju, Plovdivu, Barceloni in Južni Ame- riki. Na vseh teh sejmih, razen v Španiji in Južni Ameriki, je to- varna razstavljala že v prejšnjih letih, prihodnje leto pa bo tudi na teh dveh tržnih središčih brez dvoma uspešno tekmovala s to- vrstnimi tujimi industrijskimi iz- delki. PASJA MODA Zakaj bi tudi njihovi štirinožni prijatelji, ki jih morajo zaradi ostrejšega podnebja zavarovati pred prehladom, ne bili oblečeni po modi, so se vprašali Angleži in pričeli tekmovati, čigava pasja pojava bo bolj moderna. Enobarv- ni plaščki so se preživeli, zdaj so v modi barvasti. Tudi blago je različno: volna, nylon, prozorni dežni plaščki — vse po potrebi. Celo večerne obleke imajo gospo- ski psi: ovratnike z vloženimi dragulji. Zraven pa na tisoče brezposelnih, ki nimajo niti toliko, da bi se pošteno xîaj#(ali. LETALČEVA DOMISLICA V bližini zahodnonemškega mesta Dillingen je sredi ceste pristal mlad ameriški pilot s svojim šolskim letalom. Stekel je na bližnjo njivo in zaprosil kme- ta za ogenj, da si prižge cigareto, nato pa je skočil spet v letalo in odbmel. ñujski osroklub doMi novo letcilo Pred dnevi je dobil Aeroklub Ptuj od Letalske zveze Slovenije šolsko dvosedežno letalo Aero 2 za šolanje novega letalskega na- raščaja in za vaje že šolanih pi- lotov ptujskega Aerokluba. Kot vsako leto bo Aeroklub Ptuj tudi januarja ali februarja 1959. leta razpisal sprejem novih učencev v jadralno, pilotsko in padalsko šolo, skozi katero je šlo že lepo število dečkov in deklet iz Ptuja in okolice, ki so tudi v enotah JLA dokazali, da so bili pod dobrim teoretičnim in stro- kovnim vodstvom Aerokluba Ptuj in so v JLA svoje znanje še iz- popolnili. Sedaj se v klubu dalje vadijo in izpopolnjujejo. Letalska zveza Slovenije je do- delila Aeroklubu Ptuj še eno le- talo glede na, dosedanje dosežene uspehe in na program dela tega kluba v letu 1959 in dalje. Novo letalo ptujskega Aerokluba STMELSTVO Strelska družina Pletarne je imela v soboto, 6. decembra, v prostorih Pletarne svoj III. redni letni občni zbor, ki mu je priso- stvovalo 90 odst. članstva. Iz skrbno pripravljenih poročil je bilo razvidno, da je SD Pletar- na marljivo delala ter žela tudi zadovoljive uspehe. Na zboru so razdélili najzasluž- nejšim diplome. Posebna zahva- la je bila izrečena delavskemu svetu in direktorju podjetja za vsakovrstno px)moč, ki je je bila družina deležna z njihove strani. Po izvolitvi upravnega in nadzor- nega odbora so priredili športno streljanje. CF ÈEÌÌ Na brzopoteznem turnirju Ša- hovskega društva Ptuj za mesec december je zmagal Pernat, ki je dosegel sedem en pol točke. Sle- de: Rudolf 7, Bras 6.5, Berden in Košir po 5. Ryievski in Perger po 4, Pešl in Kancler po 3 točke itd. Eden najzanimivejših jadran- skih otokov je prav gotovo otok »Sveti Grgur« severno od Raba. Ni naseljen, čeprav je na južni strani pokrit z gostim gozdom. Polovico tega otoka je iz belega, druga polovica pa iz sivomodrega OVES PROTI ZOBNI GNILOBI Dva znana učenjaka — dr. Paul Phillips in dr. Fumito Taketa — sta odkrila, da vsebuje oves po- sebno sestavino, ki preprečuje gnitje zob. Učenjaka trdita, da bi z dodajanjem te snovi drugi hra- ni zmanjšali zobna obolenja za celih 50 odst. Prav tako sta ome- njena učenjaka ugotovila, da je zobna gniloba mnogo bolj razšir- jena pri tistih ljudeh, ki se hra- nijo izključno .s kuhano ali celo konservirtno hrano. kamna. Meja med eno in drugo polovico pa ni zabrisana, temveč ostro loči oba dela. Na meji sa- mi so velike skale, ki so na eni strani bele na drugi pa sivomo- dre. Tako pripadajo te skale, kot pravijo prebivalci okoliških oto- kov, »črnemu in belemu delu otoka.« VIRUS — POVZROČITELJ RAKA Na konferenci kanadskega društva za raziskovanje rakastih obolenj je dr. Sarah Stewartova posredovala rezultate svojih po- skusov, ki kažejo, da po njenem mnenju rakasta obolenja pKJVzro- čajo virusi. Ta znanstvenica je poudarila, da je povzročitelj 29 vrst rakastih obolenj pri miših s tem, da je uporabila virus, pri- dobljen iz epe same vrste raka — iz levkemije. Tako tudi dr. Stewartova podpira teorijo — ki jo zagovarjajo znanstveniki — da je namreč povzročitelj raka po- seben virus. Dr. Stewartova pa je pripom- nila, da za zdaj ne more reči, kdaj bo možno sadove njenih po- skusov porabili pri zdravljenju za rakom obolelih ljudi. NA.TDRAŽJE PLACANO DREVO V državnem gozdu pri Zavido- viču v Bosni so leta 1925 našli jesen, ki je. kakor se računa, ostal vse do danes najdražje pla- čano blago v Jugoslaviji. Drevo je spadalo med redke primerke jesena, katerega furnir je podo- ben pristnemu cvetju in ima v nemški terminologiji posebno ime — Lumenesche. Redek jesen je kupilo neko gozdno podjetje in ga plačalo po 17.000 dinarjev kubični meter, to je skupno 1,900.000 dinarjev — denar, za katerega se je tedaj lahko kupilo v Beogradu veliko hišo. EVROPSKI ZDRAVNIKI V AVSTRALIJI Šele nedavno je Avstralija pri- znala priseljenim zdravnikom doktorate, kt so jih dosegli na evropskih univerzah. Doslej se je moral vsak evropski zdravnik po- novno vpisati na avstralsko me- dicinsko fakulteto in čez štiri leta opraviti izpite, predpisane za šestletni študij. POVRTNINA Krompir 12—15, zelje v glavah 15—20, čebula 60, čebulček 300, česen 200, ohrovt 25—30, rdeča pesa 30—40, korenček 40—50, pe- teršilj 40—60, solata endivija 40 —50, buče 10, luščen fižol 50 do 60, špinača 80—100, kislo zelje 50, por 40, rdeče zelje 25, kisla repa 30, motovileč 160. SADJE IN SADEŽI Jabolka 15—20, hruške 25—30, grozdje 80—100. gobe 160—200, orehi 100—110, gobe sivke 100. ŽITARICE IN MLEVSKI IZDELKI Koruza 30—40, proso 50—60, ječmen 40, pšenica 30—40, ajda 50, oves 40, koruzna moka 30, aj- dova moka 50—60, koruzni zdrob 50—60, ajdova kaša 130. MLEKO IN MLEČNI IZDELKI Mleko 30. sir 30-70, smetana 140. PERUTNINA IN JAJCA Kokoši 330—500, piščanci 300 do 700, jajca 22. MAŠČOBE Uvožena mast 325, domača mast 400, zaseka 300—400. maslo 400 do 500. PISARNIŠKO MOČ za štiri ure dnevno sprejmemo. Podružnica »Slovenskega poročevalca« — E*tuj, Miklošičeva 3. Obvestilo Avto-moto društvo Ptuj obve- šča voznike amaterje kat. A in B, da se veljavnost vozniških do- voljenj podaljšu.ie na TNZ Ma- ribor — prometni odsek — od 15. do 31. decembra t. 1. Člani .Avto-moto društva naj vozniška dovoljenja oddajo v društvenih prostorih od 15. do 25. decembra. Člani, ki še niso poravnali na- ročnine za časopis AM in člana- rine, naj to čimprej uredijo. AMD PTUJ STARO, A DOBRO OHRANJENO SPALNICO prodam po zelo ugodni ceni. Naslov v upravi. PLEMENSKO, 9 MESECEV BREJO KRAVO prodam. — Vprašajte: Vindiš, Spolenjakova, Ptuj. AŽ-PANJE IN MACESNOVE DE- SKE ugodno prodam. Križe Du- šan, Štuki 20, Etuj. TRAVNIK V SP. VELOVLEKU ugcxino predam. Cena za 1 ar je 1200 din. Naslov v upravi. OBČINSKI SINTMKALNI SVET PTUJ sklicuje občni zbor za dan 21. decembra 1958 ob 8. uri zju- traj v dvorani Občinskega ljud- skega odbora Ptuj, Miklošičeve ulica 14. Dnevni red : 1. Otvoritev. 2. Izvolitev konferenčnih or- ganov. 3. Poročila predsedstva Občin- skega sindikalnega sveta. 4. Razprava po poročilih. 5. Razrešnica dosedanjemu plenumu. 6. ..Izvolitev plenuma, .nadzor- nega odbora in delegatov. 7. Predlog predračuna za. leto 1959. 8. Razg'as izida volftev. 9. Sklepi in bodoče naloge. 10. Razno. Prosimo vse izvoljene delegate in dosedanje člane plenuma, da se polnoštevilno udeleže občnega zbora! Predsedstvo OSS Ptuj Izdaja »Ptujski tednik« Olrektor Ivan Kranjčlf üroi-np iredn (ik ->dbor Odgovom' urednik Ba иглчп ЛпГоп UrednlšTvr 'n uprava v Pt-uju Lackova H Telefon 156 Cek rač. pri Komunalni bank: Maribor, oodružnica v Ptuju, št. 604-708-3-206. Rokopisov ne vraćama Iiská Mariboiska tiskarna, Maribor. Letna naročnina 500 dia, polletna 25C din.