MMMM URADNE OBJAVE OBČIN ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA KOPER, 30. DECEMBRA 1977 Št. 18 VSEB!NA: Občina Hirska Bistrica — ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Hirska Bistrica za ieto 1977 — ODLOK o začasnem financiranju proračuna občine Hirska Bistrica za čas od L januarja do 31. marca 1978. leta — ODLOK o dopolnitvi odloka o davkih občanov — ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve — ODLOK o dopolnitvi odloka o upravnih taksah — ODLOK o lestvicah katasterskega dohodka za območje Hirska Bistrica — ODLOK o hišnem redu — ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem prispevku zaradi spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč — ODLOK o začasnem financiranju nujnih nalog programa skupnosti za varstvo pred požarom občine Hirska Bistrica — ODLOK o začasnem financiranju nalog na področju kolektivne komunalne rabe v občini Hirska Bistrica — SKLEP o soglasju k novim cenam vode Občina !zo!a — ODLOK o spremembah odloka o proračunu občine Izola za leto 1977 — ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Izola za leto 1978 — ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Izola — ODLOK o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Izola — ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o upravnih taksah v občini Izola — ODLOK o določitvi prispevnih stopenj za občinsko samoupravno komunalno interesno skupnost Izola — ODLOK o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane — ODLOK o plačilu nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Izola — ODLOK o določitvi namembnosti luke Izola in o prenosu luke in luških naprav »Marini« Izola — pristanišču za jahte — ODLOK o obveznem radiofotografiranju in pregledu prebivalstva v občini Izola — ODLOK o ukinitvi Sklada za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Izola Občina Koper — ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Koper za leto 1977 — ODLOK o začasnem financiranju proračuna občine Koper za čas od L januarja do 31. marca 1978 — ODLOK o dopolnitvi odloka o davkih občanov v občini Koper — ODLOK o spremembi odloka o upravnih taksah v občini Koper — ODLOK o podeljevanju priznavalnin — ODLOK o določitvi lestvic katastrskega dohodka za območje občine Koper — SKLEP o sogtasju k novim cenam za zbiranje in odvažanje smeti na javno odlagališče — SKLEP o javni ragrnitvi razširjene iokacijske dokumentacije doma upokojencev v Kopru Občina Piran — ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Piran za leto 1977 — ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Piran za čas od L januarja do 31. marca 1978 — ODLOK o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plači! za storitve v občini Piran — ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih upravnih taksah — ODLOK o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča — ODLOK o načinu plačevanja prispevka za komunalno opremljanje stavbnega zemljišča izven organizirane kompleksne gradnje na območju, ki so določena z urbanističnim načrtom izven urbanističnega načrta — ODLOK o združevanju sredstev za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Piran za leto 1978 — ODLOK o spremembi odloka o začasnem ukrepu družbenega varstva v vrtnarskem podjetju »Cvetje« Portorož — ODLOK o ustanovitvi in delovanju sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupščine občine Piran — ODLOK o ukinitvi sklada za pospeševanje kmetijstva v občini Piran — SKLEP o soglasju k novi tarifi za uporabo luke Piran Občina Postojna — ODLOK o spremembah odloka o proračunu občine Postojna za leto 1978 — ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Postojna za L tromesečje 1978 — ODLOK o dopolnitvah odloka o davkih občanov — ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve — ODLOK o spremembi odloka o davku na promet nepremičnin — ODLOK o upravnih taksah — ODLOK o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihovih družinskih članov — ODLOK o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem — ODLOK o spremembi odloka o splošni začasni prepovedi graditve in parcelacije zemljišč na ureditvenem območju mesta Postojna — ODLOK o spremembi odloka o splošni začasni prepovedi graditve in parcelacije zemljišč na ureditvenem območju naselja Pivka — ODLOK o spremembi odloka o obveznem financiranju temeljnih nalog programa SIS za varstvo pred požarom občine Postojna za leto 1977 — ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi cestnega sklada in odloka o ustanovitvi sklada za izgradnjo vodovoda za območje občine Postojna — ODLOK o poimenovanju ulic v novi soseski »Kremenca II« in cestnih vpadnic v mestu Postojna ter v novi soseski »S I« v naselju Pivka — SKLEP o sprejetju lestvic katastrskega dohodka za območje občine — SKLEP o uvedbi postopka redne likvidacije zopet mladinski servis Postojna v ustanavljanju — SKLEP o uvedbi postopka za spremembo statuta občine Postojna 290 URADNE OBJAVE« 30. decembra 1977 — Št. 18 Občina Sežana — ODLOK o spremembah odloka o proračunu občine Sežana za leto 1977 — ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Sežana za leto 1978 — ODLOK o dopolnitvi odloka o davkih občanov — ODLOK o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plači! za storitve — ODLOK o spremembah odloka o upravnih taksah — ODLOK o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ob območju občine Sežana — ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi sklada za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč — POPRAVEK odloka o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane Samoupravna stanovanjska skupnost Hirska Bistrica — SAMOUPRAVNI SPORAZUM o izločanju sredstev v sklade skupne porabe in namenskem združevanju za obdobje od leta 1977 do 1980 Območna vodna skupnost primorske Koper — SKLEP o povečanju tarif vodnega prispevka 0Bč!NA !URSKA B!STR!CA Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list št. 39-74) in 155. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1977 sprejela ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE ILIRSKA BISTRICA ZA LETO 1977 Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-74) in 155. člena statuta občine Ilirska Bistrica je Skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1977 sprejela ODLOK O ZAČASNEM FINANCIRANJU PRORAČUNA OBČINE ILIRSKA BISTRICA ZA ČAS OD 1. JANUARJA DO 31. MARCA 1978. LETA L člen 4. člen odloka o proračunu občine Ilirska Bistrica za leto 1977 (Uradne objave, št. 8-77) se spremeni in se glasi: »Izvršni svet skupščine občine Ilirska Bistricaje pooblaščen, da v okviru doseženih dohodkov proračuna, skupaj z dopolnilnimi sredstvi iz republiškega proračuna za leto 1977, razporeja sredstva med uporabnike proračuna do 31. januarja 1978.« 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od L januarja 1977. Št.: 010-26-77—4-10 Ilirska Bistrica, 29. decembra 1977 Predsednik BOJAN ing. BROZINA, l.r. PREGLED DOHODKOV PRORAČUNA !N RAZPOREDA DOHODKOV OBČINE ILIRSKA BISTRICA ZA LETQ 1977 Dohodki Znesek L Davek iz osebnega dohodka in na dohodek 3,415.000 2. Prometni davek, davek na premoženje in na dohod- ke od premoženja 8,735.000 3. Takse 864.000 5. Dohodki po posebnih predpisih 140.000 6. Dohodki upravnih organov in drugi dohodki 1,000.010 7. Dohodki od drugih družbenopolitičnih skupnosti 4,129.000 9. Prenesena sredstva 179.990 SKUPAJ DOHODKI 18,463.000 Razpored dohodkov Znesek 01 Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti 12,745.300 02 Dejavnost ljudske obrambe 1,144.000 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 1,390.000 04 Negospodarske investicije 228.800 08 Socialno skrbstvo 1,386.606 09 Zdravstveno varstvo 20.000 10 Komunalna dejavnost 1,025.000 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 200.000 13 Odstopljeni dohodki 49.000 16 Intervencije v gospodarstvu 93.900 17 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejš- njih let — 18 Krediti, vezana in izložena sredstva 180.394 SKUPAJ RAZPORED DOHODKOV 18,463.000 L člen Do sprejetja občinskega proračuna za leto 1978, vendar najdalj do 31. marca 1978, se bodo proračunske potrebe in obveznosti občine Ilirska Bistrica in njenih organov financirale na podlagi trimesečnega načrta dohodkov in izdatkov, toda največ 25 % dohodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za leto 1977. 2. člen Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni de! proračuna občine Ilirska Bistrica za leto 1978. 3. člen Zaradi neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov skupščina občine Ilirska Bistrica pooblasti Izvršni svet Skupščine občine Ilirska Bistrica, da najame posojilo za kritje proračunskih izdatkov iz sredstev rezerve. 4. člen Izvršni svet skupščine občine Ilirska Bistrica je pooblaščen, da v prvem trimesečju 1978 dovoljuje črpanje proračunske rezerve (nerazporejena sredstva). O črpanju proračunske rezerve mora izvršni svet poročati skupščini občine na prvi seji po vsakem črpanju. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od I. januarja 1978. Št.: 010-23-77—4-10 Ilirska Bistrica, 29. decembra 1977 Predsednik: BOJAN ing. BROZINA, l.r. 1 Na podlagi 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-74, 39-74, 5-76, 10-76,31-76) ter 155. člena statuta občine Ilirska Bistrica je Skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1977 sprejela ODLOK O DOPOLNITVI ODLOKA O DAVKIH OBČANOV 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradne objave, št. 3-76) se doda novo II. poglavje, ki se glasi: II. Vrste davkov: >>4ačlen Vrste davkov, ki se plačujejo po tem odloku in so dohodek občine so naslednje: 30. decembra 1977 — Št 18 "URADNE OBJAVE. 1. davek od osebnega dohodka iz deiovnega razmerja 2. davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti 4. 4..tK.dmchdt!.doMk,j,rnnctoj.,.,,opra,;;,,;,l„M,k-tua!nih stontev 5. davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in teh- ničnih tzboijšav 6. davek na dobitke od iger na srečo 7. davek od premoženja 8. davek na dohodke od premoženja« Dosedanja poglavja H. in X. postanejo H!, do XI. 2. č!en Za 4a čienom se doda nov 4b č!en, ki se g!asi: »Davek iz osebnega dohodka deiavcev se piačuje po stopnji 0,5 %.« 3. č!en Ta od!ok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1978. Št.: 010-19-77—7-1 Ilirska Bistrica, 29. decembra 1977 Predsednik BOJAN ing. BROZINA, 1. r. Na podlagi I. in 4. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7-72 in 23-77) ter 154. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1977 sprejela ODLOK O DOPOLNITVI ODLOKA O UPRAVNIH TAKSAH 1. člen V odloku o upravnih taksah (Uradne objave, št. 3-72) se v L členu črta zadnja alinea in doda la člen, ki se glasi: »Za plačevanje občinskih upravnih taks se neposredno uporablja taksan tarifa zakona o sprmembi in dopolnitvah zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7-72 in 23-77).« 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa e od L januarja 1978. Št.: 010-18-77—8-2 Ilirska Bistrica, 29. decembra 1977 Predsednik BOJAN ing. BROZINA, 1. r. Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-72, 55-72, 28-73, 58-75, 7-77) in 155. člena statuta občine 11. Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1977 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLAČIL ZA STORITVE/ 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plači! za storitve (Uradne objave, št. 3-76 in 12-76) se tarifna številka 3 spremeni in dopolni tako, da se glasi: 1. Od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50 % iz domačih surovin, računamo po vrednosti din od litra — od naravnega vina in vinsko sadnih pijač 2 — od penečega vina S v odstotku 2. od medice !5% 3. od piva 35 % 4. od naravnega žganja in vinjaka 40 % $. od drugih alkoholnih pijač 60 % h. od alkoholnih pijač vseh vrst proizvedenih z manj kot 50 % iz domačih surovin, računamo po vrednosti 60 % 7. umetne osvežilne pijače in sodavica 3 % OPOMBA se spremeni tako, da se glasi 1. Davčna osnova za alkoholne pijače iz L točke te tarifne številke je liter alkoholne pijače, za večja ali manjša pakiranja je davek sorazmeren davku od litra pijače. 2. Davčna osnova za ostale pijače iz tarifne številke 2, 3,4, 5,6 in 7 je prodajna cena proizvajalca, uvoznika, prodajalca na debelo '"prodajalca na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajo končmm potrošnikom. Sedanja 2. točka postane 3., 3. postane 4., 4. postane 5., 5. postane 6., sedanja 6 se črta. 2. člen Ta odlok stopi v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnih objava , porablja pa se od L L 1978. Številka: 010-20-77—8-2 Hirska Bistrica, 29. decembra 1977 Predsednik: BOJAN ing. BROZINA, 1. r. . ( Na podlagi 11. člena zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 23-76), 3. člena odloka o začetku ugotavljanja katastrskega dohodka (Uradni list SRS, 12-77) in 155. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1977 sprejela ODLOK O LESTVICAH KATASTRSKEGA DOHODKA ZA OBMOČJE OBČINE ILIRSKA BISTRICA 1. člen Sprejme se lestvice katastrskega dohodka za območje občine Ilirska Bistrica, ki ga sestavljajo: a) katastrski okraj Ilirska Bistrica, b) katastrski okraj Volosko, c) katastrski okraj Postojna, d) katastrski okraj Logatec Lestvice katastrskega dohodka za vse katastrske okraje območja občine Ilirska Bistrica so priloga tega odloka. 2. člen Lestvice katastrskega dohodka začnejo veljati, ko jih potrdi skupščina SR Slovenije. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od L januarja 1978 dalje. Št.: 010-21-77 Ilirska Bistrica, 29. decembra 1977 Predsednik: BOJ/\N ing. BROZINA, 1. r. Na podlagi 38. člena zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SRS, 37-74), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12-77) in 155. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica dne 29. decembra 1977 sprejela ODLOK O HIŠNEM REDU I. SPLOŠNE DOLOČBE L člen Ta odlok predpisuje pravice in dolžnosti stanovalcev in njihovih or- ganov pri uporabi in vzdrževanju stanovanj, skupnih prostorov, naprav in opreme stanovanjske hiše v družbeni lastnini ter zagotovitev varno- sti, reda, miru in snage v stanovanjski hiši in njeni neposredni okolici. 292 *URADNE OBJAVE« 30. decembra 1977 — Št. 18 Dotočita tega odtoka veljajo za vse hiše, v katerih se oddajajo stanovanja v najem, ne gtede na to, kdo jih upravlja. 2. čten Za stanovatce se štejejo: — imetniki stanovanjske pravice in osebe, ki z njimi statno stanujejo, — podstanovatci ter čtani njihovih gospodinjstev, ki z njimi statno stanujejo, — etažni lastniki in čtani njihovega gospodinjstva, — najemniki postovnih prostorov kot posameznih detov stanovanjske hiše. 3. čten Za upravtjavca stanovanjske hiše v družbeni tastnini se štejejo: — hišni svet, — zbor stanovalcev v hišah, ki imajo manj kot pet stanovanj, — enota za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni tastnini pri stanovanjski skupnosti, če hišni svet ni izvotjen ati če ne opravlja svojih natog. Pri novo vsetjenih hišah v družbeni tastnini stanovatci hiše izvotijo hišni svet ob vselitvi ati najpozneje v desetih dneh po vsetitvi v hišo. Več stanovanjskih hiš ima tahko skupen hišni svet, če se s tem strinja večina stanovatcev vsake posamezne stanovanjske hiše. 4. čten Odgovorno osebo za upravljanje stanovanjske hiše v družbeni tastnini dotoči zbor stanovatcev s praviti o izvajanju hišnega reda ati upravljavec iz 3. čtena tega odtoka. 5. čten Za stanovanjsko hišo se po tem odtoku šteje: — stanovanjska hiša v družbeni tastnini, — postovna zgradba, v kateri je eno ati več stanovanj v družbeni tastnini, — stanovanjska hiša v etažni tastnini občanov, — družinska stanovanjska hiša v tasti občana. 6. čten Stanovanjska hiša mora imeti v prostoru pri gtavnem vhodu na vidnem mestu izobešen prepis odtoka o hišnem redu, seznam stanovatcev in navodito občinskega štaba za civitno zaščito o ravnanju v primeru vojne in o naravnih in drugih hudih nesrečah ter vetjavne znake za atarmiranje. V stanovanjski hiši z več stopnišči morajo biti izobešeni seznami in navodita na vsakem stopnišču. 7. čten Vsak vhod v stanovanje mora imeti števitko stanovanja ter priimek in ime imetnika stanovanjske pravice. Za oštevitčenje stanovanj skrbi hišni svet, za označevanje pa imetnik stanovanjske pravice. 8. čten Obrazec seznama stanovatcev in prepis odtoka o hišnem redu zatoži samoupravna stanovanjska skupnost občine ttirska Bistrica. Navodito štaba za civitno zaščito o ravnanju v primeru vojne in naravnih in drugih hudih nesrečah ter vetjavne znake za atarmiranje izda občinski upravni organ, pristojen za tjudsko obrambo. 9. čten imetnik stanovanjske pravice mora v treh dneh obvestiti upravtjavca stanovanjske hiše o vsaki spremembi stanovatcev v njegovem stanovanju. tt. SKLENtTEV STANOVANJSKE POGODBE, VSELITEV !N tZSELtTEV !(). čten imetnik stanovanjske pravice se sme vsetiti v stanovanje šete po sktenitvi stanovanjske pogodbe. Stanovanjsko pogodbo je mogoče skleniti samo na osnovi akta stanodajalca, s katerim ta odda stanovanje. 11. čten Stanovanjsko pogodbo za uporabo stanovanja v družbeni tastnini skteneta imetnik stanovanjske pravice in stanovanjska skupnost v pismeni obtiki. Stanovanjsko pogodbo za uporabo stanovanja, katerega lastnik je občan, skteneta imetnik stanovanjske pravice in lastnik stanovanjske hiše ati stanovanja. 12. čten Ob izročitvi stanovanja se sestavi poseben zapisnik, ki vsebuje podatke o stanju stanovanja in naprav ob izročitvi ter pomanjkljivosti, ki so bite ugotovtjene v prisotnosti upravtjavca, imetnika stanovanjske pravice, čtana hišnega sveta in stanodajatca. 13. čten Imetnik stanovanjske pravice oziroma uporabnik poslovnega prostora mora ob izselitvi izročiti vse prostore v takem stanju,kot jih je preje! upoštevajoč normalno uporabo. Stanje prostorov ugotavlja komisija, ki jo imenuje samoupravna stanovanjska skupnost, z zapisnikom ob izsetitvi in navzočnosti predstavnikov, ki so določeni v prejšnjem čtenu. Ob izsetitvi mora stanovalec prebetiti stanovanje in ga očistiti in po potrebi prepteskati vgrajeno opremo in mizarske izdetke ter izročiti ktjuče Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Hirska Bistrica. Ob izsetitvi mora stanovatec izpotniti tudi vse obveznosti, ki jih vsebuje stanovanjska pogodba. m. SKUPNI PROSTORI, NAPRAVE IN OPREMA 14. čten Skupni prostori, naprave in oprema v stanovanjski hiši (odprta zaklonišča, stopnišča, hodniki, pohodne terase pratnice, sušilnice perita, dvorišča, zetenice in igrišča ter ostate skupne naprave in oprema) morajo biti na razpotago vsem stanovatcem hiše in jih smejo uporabtjati te sktadno z njihovim namenom. Čas in način uporabe ter čiščenja skupnih prostorov, naprav in opreme, uredijo stanovatci hiše s praviti o izvrševanju hišnega reda ati s sktepom zbora stanovatcev. Če tatna ati fekatna voda poptavi skupne prostore, mora odgovorna oseba upravtjavca stanovanjske hiše, prepovedati uporabo teh prostorov ter poskrbeti za odpravo takega stanja, popravita, čiščenja in razkuževanja hranjenih predmetov, ztasti živi!. 15. čten Stanovatci so dotžni uporabtjati skupne prostore, naprave in opremo tako, da pri tem ne ovirajo drugih stanovatcev in da teh prostorov, naprav in opreme ne poškodujejo. Če stanovatec ugotovi, da so v skupnih prostorih, napravah in opremi nastatc okvare oziroma drugačne po-manjktjivosti, mora o tem takoj obvestiti upravtjavca stanovanjske hiše. Skupni prostori, naprave in oprema sc ne smejo uporabtjati za stanovanje, pa tudi oddajati jih ni mogoče v kakšne druge namene. Prepovedano je shranjevati v skupnih prostorih potne ptinske je-ktenke, vnettjive in druge predmete razen tistih, ki so potrebni za namensko uporabo teh prostorov. To vetja tudi za podstrešja, ki morajo biti zaktenjena. Za izvajanje dotočb tega čtena so dotžni skrbeti upravtjatec in stanovatci. !b. čten Upravtjatec stanovanjske hiše v družbeni tastnini jc ztasti dotžan: t. voditi seznam skupnih naprav in opreme, 2. dotočiti osebo, ki hrani ktjuč od skupnih prostorov. 3. zagotoviti redne pregtede strehe, dimnikov, stretovodov, vseh instataci j požarnovarnostnih naprav, opreme za civitno zaščito ter drugih važnejših detov in naprav in popravita naprav ter obnovo opozoritnih napisov, 4. poskrbeti za pravočasno izobešanje in snemanje zastav ob državnih praznikih, ati na poziv občinske skupščine, družbenopotitičnih organizacij in krajevne skupnosti, 5. odstranjevati sneg na dostopnih poteh ter z raznih streh, 6. zagotoviti čiščenje skupnih prostorov in jih po potrebi prebetiti. Način vodenja seznama iz I. točke tega čtena predpiše Samoupravna stanovanjska skupnost. IV. UPORABA IN VZDRŽEVANJE STANOVANJ 17. čten Imetnik stanovanjske pravice mora s skrbjo dobrega gospodarja uporabtjati stanovanje, ga varovati pred okvarami in ga redno vzdrževati. 30. decembra 1977 — Št. 18 »URADNE OBJAVE« 293 Pri izvrševanju dotžnosti iz prvega odstavka tega etena, je treba ztasti skrbeti, da se ne pokvanjo vodovodne, etektrične in ogrevatne napra ve. V stranišča .n vodovodne odtoke ni dovotjeno metati odpadkov in predmetov, ki !ahko povzroče zamašitev. Parketna t!a se ne sme čistiti z vodo. Ne sme se uporabljati kemičnih čistilnih sredstev za čiščenje sanitarij ali drugih odtočnih mest, ki bi lahko poškodovale odtočne napeljave. 18. člen Imetnik stanovanjske pravice mora pravočasno opraviti tista dela v stanovanju in zamenjati dotrajane elemente, če to sodi v njegovo obvezno redno vzdrževanje stanovanja. Prezidava stanovanja ali odstranitev elementov iz stanovanja je dovoljena le s pismenim soglasjem Samoupravne stanovanjske skupnosti in lastnika stanovanja. Namestitev drugih televizijskih anten je dovoljena le s soglasjem upravljalca stanovanjske hiše. (e obstaja skupna antena, je prepovedana montaža anten na balkonih, oknih ali strehah. 19. člen Imetnik stanovanjske pravice mora plačevati stroške za upravljanje in obratovanje stanovanjske hiše oziroma stanovanja po obstoječih predpisih in sklepih upravljalca. Odgovoren je za škodo, ki jo povzroči v stanovanju in skupnih prostorih po svoji krivdi on ali njegovi stanovalci. 20. člen Imetnik stanovanjske pravice mora upravljalcu stanovanjske hiše oziroma izvajalcu popravila dovoliti vstop v stanovanje zaradi rednega pregleda in popravila okvar, ki škodujejo zgradbi, omogočiti odpravo okvar ter omogočiti redni pregled stanovanja. V. SNAGA, RED !N MIR 21. člen V stanovanjskih hišah in okolici mora biti snažno, vladati mora red in mir, čuvati je potrebne javne naprave in zelenice. Za to so dolžni skrbeti stanovalci. 22. člen V stanovanju oziroma skupnih prostorih stanovanjske hiše se praviloma ne sme rediti živali. Psa, mačko ali večje število ptičev, sme stanovalec imeti pod pogojem, da se s tem strinjajo stanovalci hiše. 23. člen V stanovanjski hiši se ne sme uporabljati strojev in drugih naprav, ki povzročajo smrad, čezmeren hrup in motenje. Šteje se, da hrup, ki ga povzročajo brezhibni gospodinjski stroji, ni čezmeren. Z balkonov in skozi okna je prepovedano zlivati vodo, metati kakršnekoli predmete, stepati preproge in druge predmete. V vežah, hodnikih in stopniščih je tudi prepovedano stepanje preprog in predpražnikov in čiščenje čevljev ali drugih predmetov. Prepovedano je sekati drva in drobiti premog v prostorih, ki niso za to določeni. Na skupno hišno električno napeljavo ni dovoljeno priključevati nobenih električnih porabnikov. 24. člen V veže. hodnike, stopnišča in na dvorišče ni dovoljeno postavljati predmetov, ki lahko prostor poškodujejo, ovirajo prost prehod ali onemogočajo normalno uporabo prostora. Na mesta, ki niso za to določena, se ne sme pritrjevati lepakov, pisati Mii risati po zidovih ali kako drugače poškodovati stene hiš. 23. člen Ne sme se pljuvati po tleh in odlagati odpadkov v skupni!) prostorih in na dvorišču zunaj določenih mest. Stanovalci, ki onesnažujejo okolico stanovanjske hiše, dvorišča ali skupne prostore, so dolžni onesnaženi prostor takoj očistiti. 26. člen Hišni svet določi primerno mesto za sušenje perila in pranje av torno bitov. Pranje avtomobilov ni dovoljeno na prostoru, ki ni za to določen. Prepovedano je parkiranje avtomobilov pred prostorom za odlaganje smeti. De! dvorišča, če je primeren, mora biti določen za igranje otrok. 27. člen Stanovalec se mora v hiši obnašati tako, da drugih stanovalcev ne moti v mirni uporabi stanovanja. Ni dovoljeno vpitje ali kakršnokoli drugačno razgrajanje, ki stanovalcem onemogoča mirno življenje. Zlasti ni dovoljeno motiti miru in počitka stanovalcem med 22. in 6. uro. VI RAVNANJE OB NARAVNIH IN DRUGIH HUDIH NESREČAH !N VOJNIH AKCIJAH 28. člen Upravljalec stanovanjske hiše je dolžan skrbeti v okviru civilne zaščite za izvajanje vseh preventivnih ukrepov, katerih cilj je, da se odpravijo posledice vojnih akcij ter naravnih in drugih hudih nesrečah. Splošna enota civilne zaščite neposredno organizira in vodi vse reševalne akcije, pri tem pa sodeluje s štabom civilne zaščite krajevne skupnosti in z občinskim štabom za civilno zaščito. 29. člen Stanovalci se morajo ob vojnih akcijah in ob naravnih in drugih nesrečah ravnati po navodilih občinskega štaba za civilno zaščito ter konkretnih navodilih štabov civilne zaščite v krajevni skupnosti in po navodilih splošne enote civilne zaščite v stanovanjski hiši. 30. člen Stanovanjska hiša mora imeti enoto civilne zaščite ustanovljeno v skladu z načrtom civilne zaščite v krajevni skupnosti. Stanovanjska hiša, ki ima deset ali več stanovanj, mora imeti pripravljeno potrebno opremo za izvajanje reševalnih akcij v primeru naravnih nesreč ter vojnih akcij. Ne glede na določila prejšnjega odstavka pa mora imeti vsaka stanovanjska hiša priročna sredstva za gašenje požarov. Šteje se, da ima stanovanjska hiša potrebno opremo, če ima: — komplet orodja za reševanje iz ruševin, — sredstva za gašenje požara, — potrebno število nosi! in priročno lekarno ter komplet za dekontaminacijo, — potrebna sredstva za zatemnitev. Občinski upravni organ, pristojen za ljudsko obrambo z natančnimi navodili, predpiše vrsto opreme in količino. Opremo zagotovi stanovanjska skupnost, za njeno čuvanje in vzdrževanje pa je neposredno odgovoren upravljalec hiše. Vil. VARNOSTNI UKREPI \ 31. člen Dimne naprave v stanovanjskih hišah morajo biti opremljene z nepoškodovanimi čistilnimi vratci, dotrajana pa je zamenjati s plinote-snimi. 32. člen V bližini grelnih teles in dimnih vodov ni dovoljeno hraniti vnetljivih snovi — predmetov. 33. člen V zaprtih prostorih stanovanjskih stavb je prepovedano pranje z bencmom ali drugimi vnetljivimi tekočinami, prav tako je prepovedano hraniti večje količine teh snovi. 34. člen Podstrešja morajo biti vedno prazna. Stopnišča morajo biti neovirana za prehod. 35. člen Stanovalci morajo biti seznanjeni z uporabo obstoječih gasilnih sredstev. 36. člen Vključene in druge ogrevalne naprave ne smejo delovati brez nadzorstva. 37. člen Vhodna vrata morajo biti zaklenjena poleti med 22. in 5. uro, pozimi pa med 21. in 5. uro. Za poletje se šteje čas od 1. maja do 30. septembra. 38. člen Cvetlični lončki in zabojčki na oknih, balkonjh in terasah morajo biti nameščeni tako, da zaradi vetra ali kako drugače, ne padajo na tla. 294 »URADNE OBJAVE« 30. decembra 1977 — Št. 18 Vlil. UPRAVNI UKREPI 39. č!en Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka in predpisov, izdanih na njegovi pod!agi,oprav!ja upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve, komunalni redar in pristojne inšpekcije, ki so pooblaščene tudi za vla-ganje prijav sodniku za prekrške. 40. č!en Če komunalni inšpektor (redar) ah pooblaščeni inšpektor ugotovi, da odlok ali na njegovi podlagi izdan akt ni bi! uporabljen ali ni bi! pravilno uporabljen, odredi z odločbo, da je treba ugotovljene nepravilnosti odpraviti v odločbi, iz prvega odstavka tega člena določi uradna oseba tudi rok, v katerem je treba ugotovljene nepravilnosti odpraviti. IX. KAZENSKE DOLOČBE 41. člen Z denarno kaznijo do 3000 din se kaznuje za prekršek Samoupravna stanovanjska skupnost: 1. če ne založi in nima na zalogi prepisa odloka o hišnem redu in obrazca seznama stanovalcev (8. člen), 2. če ne predpiše načina vodenja seznama skupnih naprav in opreme v stanovanjski hiši (16. člen). 42. člen Z denarno kaznijo do 500 din se kaznuje za prekršek imetnik stanovanjske pravice ali stanovalec: 1. če se ne ravna po navodilih štaba za civilno zaščito ob naravnih in drugih hudih nesrečah in vojnih akcijah (29. člen). 43. člen Z denarno kaznijo do 1000 din se kaznuje za prekršek upravljalec stanovanjske hiše: 1. če v stanovanjski hiši, kjer je glavni vhod, ni na vidnem mestu izobešen prepis odloka o hišnem redu, navodilo občinskega štaba za civilno zaščito o ravnanju v primeru naravnih in drugih nesrečah in v vojni ter seznam stanovalcev (6. člen), 2. če ne prepove uporabe skupnih prostorov in naprav in razkužitev ob poplavi ali izlivu talne ter fekalne vode (14. člen), 3. če ne zagotovi rednih pregledov strehe, strelovodov, dimnikov, gasilnih in drugih skupnih naprav in opreme ter ne poskrbi za popravila ugotovljenih okvar (16. člen). 4. če v okviru civilne zaščite ne skrbi za preventivne ukrepe, katerih cilj je, da se odpravijo posledice naravnih in drugih hudih nesreč in vojnih akcij (29. člen), 5. če podstrešja niso primerno urejena, če so na podstrešju vnetljive snqvi ali če podstrešje ni zaklenjeno (35. člen). 44. člen Z denarno kaznijo do 500 din se kaznuje za prekršek imetnik stanovanjske pravice: 1. če v določenem roku ne obvesti upravljalca stanovanjske hiše o vsaki spremembi števila stanovalcev v njegovem stanovanju (9. člen), 2. če nima na vhodnih vratih v stanovanju napisanega svojega priimka in ime (7. člen), 3. če v stanovanju aH skupnih prostorih redi živali v nasprotju o izvrševanju hišnega reda (22. člen), 4. če ne dovoli upravljalcd vstopa v stanovanje in onemogoči redni pregled stanovanja (20. člen). 45. člen Z denarno kaznijo do 100 (200) din se kaznuje za prekršek stanovalec: 1. če ne izvaja določi! o izvrševanju hišnega reda (1. člen), 2. če uporablja skupne prostore, naprave in opremo tako, da ovira druge stanovalce (15. člen) 3. če moti mir in počitek stanovalcem med 22. in 6. uro (27. člen), 4. če uporablja stroje in druge naprave, ki povzročajo smrad, čezmeren ropot in motnje (23. člen), 5. če hrani vnetljive predmete na takih mestih, kjer lahko nastane požar (33. člen), 6. če pere z bencinom ali poliva kurivo z vnetljivimi tekočinami (33. člen), 7. če zlaga drva ali druge vnetljive predmete ob ali na kurilne naprave in dimne vode (23. člen). 46. člen Z denarno kaznijo do 500 (200) din se kaznuje za prekršek pravna ali fizična oseba: 1. če ne skrbi, da je v stanovanjski hiši in njeni okolici snažno, da vlada red in mir, da se čuvajo javne naprave, otroška igrišča in zelenice (21. člen), 2. če seka drva in drobi premog v prostorih, ki za to niso določeni (23. člen), 3. če z balkona ali skozi okno zliva vodo, nesnago, vrže predmete ali stepa preproge ter druge predmete (23. člen), 4. če na vežo, hodnik, stopnišče ali dvorišče postavi predmete, ki tja ne spadajo in če na mesto, ki ni za to določeno postavi lepak, riše ali piše po zidu ali kako drugače poškoduje površino hiše in če v vežah, hodnikih, stopnicah čisti čevlje, stepa preproge ali kako drugače vrši čiščenje (23. in 24. člen), 5. če pere avtomobil na prostoru, ki ni za to določen (26. člen), 6. če odloži na dvorišče ali zelenico papir, drva ali druge vnetljive predmete (25. člen), 7. če odmetuje smeti ali odpadke zunaj določenih mest ali če pone-snažuje okolico stanovanjske hiše, dvorišča, skupne prostore in tega takoj ne očisti (25. člen). Z denarno kaznijo do 500 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. X. KONČNE DOLOČBE 47. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o hišnem redu (Uradne objave, št. 11-68). 48. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 010-26-77-4-10 Ilirska Bistrica, 29. decembra 1977 Predsednik Ing. BOJAN BROZINA, 1. r. . ! Na podlagi 2. odstavka 55. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26-73) in 155. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1977 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O POSEBNEM PRISPEVKU ZARADI SPREMEMBE NAMEMBNOSTI KMETIJSKIH IN GOZDNIH ZEMLJIŠČ 1. člen V odloku o posebnem prispevku zaradi spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča, ki se ne bo več uporabljalo za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo (Uradne objave, št. 10-74 in 16-74) se 3. člen spremeni tako, da se glasi: »Prispevek se določi ob upoštevanju lege in kakovosti zemljišča za kvadratni meter zemljišča, in sicer: — 20,00 din za kvadratni meter od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov 1. in 11. katastrskega razreda; — 12,00 din za kvadratni meter od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov IH. in IV. katastrskega razreda; — 4,00 din za kvadratni meter od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov V. do Vlil. katastrskega razreda ter od vseh drugih kmetijskih zemljišč in gozda. Če se na kmetijskih oziroma gozdnih zemljiščih iz tretje alineje prejšnjega odstavka gradijo bolnišnice, šole, vrtci, stanovanjski bloki in kmetijski proizvodni objekti, znaša prispevek 1,00 din za kvadratni meter.« 2. člen la odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 010-22-77—4-4 Ilirska Bistrica, 29. decembra 1977 Predsednik: BOJAN ing. BROZINA, l.r. 1977 — Št. Na podlag. 2. odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni Itst SRS. št. 2-76) in na podlagi 155. člena statuta občine Ilirska bistrica je skupšč.na občine Ilirska Bistrica na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1977 sprejela ODLOK O ZAČASNEM FINANCIRANJU NUJNIH NALOG PROGRAMA SKUPNOSTI ZA VARSTVO PRED POŽAROM OBČINE ILIRSKA BISTRICA L člen S tem odlokom se določa stopnja prispevka za opravljanje nujnih nalog programa skupnosti za varstvo pred požarom v občini Ilirska Bistrica za čas do 30. aprila 1978. 2. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek iz dohodka po stopnji 0,30 %. Osnova za obračun prispevka iz prejšnjega odstavka je osebni dohodek vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. Osnova za obračun prispevka iz 1. odstavka tega člena, ki ga obračunavajo in plačujejo občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, je del njihovega dohodka, ki se jim šteje kot njihov brutto osebni dohodek in izplačani bruto osebni dohodek pri njih zaposlenim delavcem. 3. člen Delovnim ljudem, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in se jim ugotavlja dohodek, se prispevek odmerja in pobira skupaj z odmero in pobiranjem davkov. Tisti, ki so v celoti ali delno oproščeni plačila davkov, se jim obveznost po tem odloku zmanjša v enakem odstotku, kot davčna obveznost. 4. člen Sredstva po tem odloku so dohodek Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Ilirska Bistrica. 5. člen Stopnja prispevka za financiranje nujnih nalog programa skupnosti za varstvo pred požarom za celo leto 1978 mora biti sprejeta najpozneje do 31. marca 1978. 6. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od L januarja 1978. St.: 010-24-77—9-5 Ilirska Bistrica, 29. decembra 1977 Predsednik: BOJAN ing. BROZINA, l.r. Na podlagi 155. člena statuta občine Ilirska Bistrica in 24. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24-75 in 13-77) je skupščina občine Ilirska Bistrica na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti dne, 29. decembra 1977 sprejela naslednji ODLOK O ZAČASNEM FINANCIRANJU NALOG NA PODROČJU KO LEKTIVNE KOMUNALNE RABE V OBČINI ILIRSKA B STRICA L člen S tem odlokom se določa stopnja prispevka za opravljanje kole t! nih komunalnih storitev ter za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Ilirska Bistrica za cas o. 1978. 2. člen Najpozneje do 31. 3. 1978 mora biti sklenjen Samoupravni spora-^ zum o združevanju sredstev za opravljanje kolektivni " storitev ter za vzdrževanje in obnavljanje komunalni o je prav skupne rabe v občini Ilirska Bistrica. 3. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo iz dohodka prispevek za opravljanje splošne komunalne dejavnosti po stopnji 0,60 %. Osnova za obračun prispevka iz prejšnjega odstavka je osebni dohodek vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. Osnova za obračun prispevka iz I. odstavka tega člena, ki ga obračunavajo in plačujejo občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, je del njihovega dohodka, ki se jim šteje kot njihov bruto osebni dohodek in izplačani bruto osebni dohodek pri njih zaposlenim delavcem. 4. člen Delovnim ljudem, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in se jim ugotavlja dohodek, se prispevek za splošno komunalno dejavnost odmerja in pobira skupaj z odmero in pobiranjem davkov. Tisti, ki so v celoti ali delno oproščeni plačila davka, se jim obveznost po tem odloku zmanjša v enakem odstotku kot davčna obveznost. 5. člen Sredstva po tem odloku so dohodek Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Ilirska Bistrica. 6. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1978. Št.: 010-25-77-3 Ilirska Bistrica, 29. decembra 1977 Predsednik Ing. BOJAN BROZINA, 1. r. Na podlagi 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24-75) 5. in 6. člena odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve na območju občine Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 14-73) in 155. člena statuta občine Ilirska Bistrica, je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1977 sprejela naslednji SKLEP L Komunalno-gradbenemu podjetju Ilirska Bistrica se daje soglasje k novim cenam vode in sicer: 1. Mesto Ilirska Bistrica z okoliškimi naselji: din — kub. m L Veleodjem (Lesonit, TOK) 2,50 2. Kmetijstvo (Hmezad-TOZD Kmet.) 2,50 3. Gospodinjstvo 3,10 4. Vsi ostali potrošniki 4,60 II. Visoki Kras: 1. Odvzem iz rezervoarja na Starodu 4,40 2. Občina Ilirska Bistrica in Sežana a) gospodinjstvo 0,50 b) vsi ostali potrošniki 7,50 III. Naselje Podgraje: 1. gospodinjstvo 3,10 2. vsi ostali potrošniki 4,60 IV. Naselje Knežak: itn L gospodinjstvo J**'' 2. vsi ostali potrošniki 4*60 V. Odvzem na hidrantu 0,00 2. Z dnem, ko začne veljati ta sklep, prenehata veljati sklepa o soglasju k ceni vode (Uradne objave, št. 12-75 in št. 3-70). 3. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 38-3-77-4-0 Ilirska Bistrica, 29. decembra 1977 Predsednik Ing. BOJAN BROZINA, 1. r. 296 »URADNE OBJAVE« OBČtNA )Z0LA Na podlagi 23. člena zakona o financiranju spiošnih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni iist SRS, št. 39-74) in 246. člena statuta občine !zo!a sta zbor združenega de!a in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Izola na seji dne 27. decembra 1977 z ločenim glasovanjem sprejela ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE IZOLA ZA LETO 1977 1. člen 2. člen Odloka o proračunu občine Izola za leto 1977 (Uradne objave, št. 8-77) se spremeni in se glasi: dinarjev »Skupni dohodki proračuna občine Izola za leto 1977 znašajo: 18.656.000 od tega: za razporeditev v posebnem delu proračuna za razporeditev v tekočo 18.541.900 proračunsko rezervo 114.100 2. člen 6. člen odloka se črta. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od L januarja 1977 dalje. Št.: 400-10-77 Izola, 27. decembra 1977 Predsednik JOŽE BOLJE, l.r. PREGLED !N RAZPORED DOHODKOV Z REBALANSOM PRORAČUNA OBČINE IZOLA ZA LETO 1977 Vrsta dohodkov Znesek 1. Prenesena sredstva 631.000 2. Davki na dohodek 5,376.000 3. Prometni davek od premoženja 9,648.000 4. Takse 1,280.000 5. Dohodki upr. org. in drug. dohodki 1,136.000 6. Dohodki od drugih, namensko odstopljena republiška sredstva 585.000 Dotacije iz republiškega proračuna — Skupaj vrste dohodkov 18,656.000 Razpored dohodkov Znesek 01 Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti 13,797.930 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 1,314.600 04 Negospodarske investicije 617.900 08 Socialno varstvo — skupna poraba 520.000 10 Komunalna dejavnost 1,354.080 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 645.000 17 — Tekoča proračunska rezerva 114.100 — Obveznosti iz prejšnjih let 111.390 18 Izločena sredstva rezerv 181.000 Skupaj razporejena sredstva 18,656.000 Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, štev. 39-74) in 246. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1977 sprejela ODLOK O ZAČASNEM FINANCIRANJU PRORAČUNSKIH POTREB OBČINE IZOLA ZA LETO 1978 L člen Do sprejetja proračuna občine Izola za leto 1978 se bodo proračunske potrebe občine Izola financirale na podlagi trimesečnega načrta dohodkov in izdatkov v mejah 25 % proračuna občine Izola za leto 1977. Določila prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za financiranje splošnih komunalnih potreb. 2. člen Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del dohodkov in izdatkov proračuna občine Izola za leto 1978. 3. člen V primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov lahko občina Izola najame posojilo za kritje proračunskih izdatkov po tem odloku iz lastnih sredstev rezervnega sklada. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje. Št.: 400-21-77-2 Izola, 27. decembra 1977 Predsednik JOŽE BOLJE, l.r. Na podlagi 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-74, 39-74, 5-76, 10-76 in 31-76) in 246. člena Statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1977 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV V OBČINI IZOLA \ 1. člen Ponovno se določi besedilo 4. člena odloka o davkih občanov, ki se glasi: »Občinski davek iz osebnega dohodka delavcev se plačuje po stopnji 0,50%.« 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1978. Št.: 422-327-77 Izola, 27. decembra 1977 Predsednik JOŽE BOLJE, 1. r. Na podlagi 1., 4., 16., 21., 22., 37. in 39. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-72, 55-72,28-73,54-73,36-75,58-75 in 7-77) in 246. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1977 sprejela ODLOK O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLAČIL ZA STORITVE V OBČINI IZOLA 1. člen Na območju občine Izola se uvaja posebni občinski davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve (v nadaljnjem besedilu: posebni občinski prometni davek). Posebni občinski prometni davek se plačuje po določbah zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (v nadaljnjem besedilu »zvezni zakon«), po določbah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov ter o načinu, po katerem občani in zasebne 30. decembra 1977 — $t. 18 »URADNE OBJAVE« 297 pravne osebe obračunavajo in piačujejo davek od prometa proizvodov in storitev (v nadatjnjem besedita .-repubiiški zakon«), po tem odloku ter predpisih, izdanih na tej pod!agi. 2. č!en Posebni občinski prometni davek se ptačujc od vsega prometa proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere je v zveznem in repubtiškem zakonu dotočeno, da se od njihovega prometa ne ptačuje temetjni oziroma posebni davek od prometa proizvodov. Posebni občinski prometni davek se plačuje tudi od prometa hlodovine, žaganega in tesanega lesa. 3. člen Zavezancu proizvajalcu se od posebnega občinskega prometnega davka, ki bi ga moral plačati od končnih izdelkov, prodanih neposredno končnim potrošnikom, odbije posebni občinski prometni davek, ki ga je plača! od materiala za take izdelke. Temeljni in posebni občinski prometni davek se odbije ob pogojih, ki jih določa republiški zakon. 4. člen Posebni občinski prometni davek se plačuje po stopnjah, določenih v tarifi, ki je sestavni del tega odloka. 5. člen Posebni občinski prometni davek se plačuje od plači! za storitve, ki jih opravljajo družbeno in zasebno pravne osebe ter občani občanom in zasebnim pravnim osebam, razen od plači! za storitve, za katere je v zakonu o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu in v zakonu o posebnem republiškem prometnem davku določeno, da se ne plačuje temeljni oziroma posebni republiški prometni davek. 6. člen Zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve in plačujejo davek od osebnega dohodka od obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, se odmerja v pavšalnem letnem znesku tudi posebni prometni davek. Višino davka v pavšalnem letnem znesku določi davčna uprava na podlagi zbranih podatkov o obsegu in načinu poslovanja ter vrsti dejavnosti zavezanca in v primerjavi ter ocenitvi z zavezanci enake ali podobne dejavnosti, katerim se davek od obrti odmerja po dejanskem dohodku, kakor tudi na podlagi podatkov o višini doseženega prometa v preteklem letu. 7. člen Zasebnim proizvajalcem naravnega vina in naravnega žganja se kot neobdavčeno količino za potrebe članov gospodinjstva prizna 350 litrov naravnega vina in 12 litrov naravnega žganja letno za vsakega člana gospodinjstva, ki je star nad 18 let. Za kalo in razsip sc prizna 6 % pri vinu in 2 % pri žganju. 8. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o posebnem občinskem prometnem davku v občini Izola (Uradne objave, št. 1-73, 20-73, 22-73, 11-75, 2-76, 4-76, 9-76 in 11-76). 9. člen Ta odtok začne vetjati nastednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 422-328-77 bota, 27. decembra 1977 Predsednik JOŽE BOLJE, !. r. TARtFA A — PROIZVODI Tar. št. 1 1. Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere so v tej tarifi predpisane posebne stopnje a t je zanje predpisana davčna oprostitev, se plačuje posebni občinski pro metni davek po stopnji 3 %. 2. Od prometa rabljenih cestnih motornih vozd, razen mo o koles, v primerih, ko so prodajalci in kupci fizične ali zasebne pravne osebe, se plačuje davek po stopnji 4 %. OPOMBA: 1. Davek po 1. točki te tar. št. se plačuje tudi od proizvodov, ki so navedeni v 1. in 3. opombi k tar. št. 1 tarife posebnega republiškega prometnega davka, razen od proizvodov iz 2. točke opombe k tar. Št. 1. 2. Davek po 2. točki te tar. št. se ne plača: — od prodaje poškodovanih cestnih motornih vozil (ki jih uvozijo), katerih prodajo opravi v imenu lastnika motornega vozila zavarovalnica po svojih predpisih na javni licitaciji, o čemer mora lastnik predložiti ustrezne dokaze, — če je prodaja posledica nastale trajne invalidnosti ali smrti lastnika, — če je vozilo staro nad 5 let. Tar. št. i ! Od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50 % iz domačih su- rovin, računano po vrednosti: — od naravnega vina, vina tipa »biser« in vinsko sadnih pijač 2,00 od ! — od penečega vina 5,00 od ! — od medice 15 % — od piva 40 % — od naravnega žganja in vinjaka 40 % — od drugih alkoholnih pijač 70 % 2. Od alkoholnih pijač vseh vrst, proizvedenih z manj kot 50% iz domačih surovin, računano po vrednosti 70%. OPOMBA: Veljajo vse opombe k tar. št. 1 a tarife posebnega republiškega prometnega davka. Tar. št. 3 Od knjig, brošur, časopisov in drugih publikacij, od katerih se plačuje temeljni davek od prometa teh proizvodov po stopnji 20 %. Tar. št. 4 Od alkohola (etanola) se plačuje posebni občinski prometni davek 1,00 din od hektolitrske stopnje čistega alkohola. B — OBRTNE STORITVE Tar. št. 5 Od obrtnih storitev po stopnji 10%. Za obrtne storitve po tej tar. št. se štejejo: 1. kovinska stroka — popravljanje strojev in naprav, izdelkov precizne mehanike, motornih vozil, kovinskih izdelkov za široko potrošnjo, peči, štedilnikov, šivalnih strojev in kovinskega pohištva ter popravljanje drugih kovinskih izdelkov. 2. elektro stroka — popravljanje električnih strojev, aparatov in naprav (razdelilnih naprav, električnih peči, transformatorjev in podobno), popravljanje električnih gospodinjskih aparatov, električnih kuhalnikov, električnih štedilnikov, aparatov za sušenje las in perila, hladilnikov, sesalcev za prah, pralnih strojev, ventilatorjev in podobno; popravljanje telekomunikacijskih naprav in delov ter druge storitve te stroke. 3. druge stroke: protektiranje in krpanje avtoplaščev (vulkanizira-nje); knjigovezništvo, žaganje lesa; gradbene in montažne storitve, storitve z uporabo gradbene mehanizacije in osebne ter druge obrtne storitve. OPOMBA: Davek po tej tar. št. se ne plačuje od storitev: 1. krojačev, šivilj, pletilj, vezilj, klobučarjev, modistinj, čevljarjev, od popravljanja ortopedskih pripomočkov, izdelovanje copat, storitev brivcev, frizerjev, pedikerjev, kozmetičarjev, fotografov, dimnikarjev, za predtiskanje tkanin, krpanje perila, nogavic in vreč, popravila dežnikov, uglaševanje glasbil, brušenje nožev in britvic, kovaških storitev, podkovanja konj in druge živine, od storitve kolarjev, urarjev, popravljanja koles in otroških vozičkov, obnove in polnjenja kemičnih svinčnikov, popravljanja preprog, kemičnega čiščenja izdelkov iz tekstila in usnja, pranje in likanje oblek in perila ter drugih tekstilnih izdelkov, čiščenje obutve, čuvanje lokalov in stanovanj, shranjevanje dvokoles, prtljage in obleke (garderoba), od storitev postreščkov, žaganja drv za kurjavo, čiščenja in mazanja vozil, vzdrževanja kulturnih spomenikov. 2. Davčna osnova je skupen znesek plači! po odbitku vrednosti materiala, ki ga je da! izvrševalec storitev, če je material v računu posebej izkazan. 298 »URADNE OBJAVE« 30. decembra 1977 — $t, m C — DRUGE STORITVE Tar. št. 6 Od vstopnic 1. za kinematografe — 5% 2. za ostate prireditve — JO % OPOMBA: a) Lastniki prostorov, v katerih je prireditev, so odgovorni za p!ači!o davka po tej tar. št. b) davek od vstopnic za prireditve iz točke 2 te tar. štev. je treba pla-čati ob predložitvi vstopnic v žigosanje najpozneje 5 dni pred prireditvijo; c) prometni davek po tej tar. št. se ne plača za kulturno umetniške in telesno vzgojne (športne in telovadne nastope) prireditve, kolikor se na njih ne točijo alkoholne pijače. V primeru spora glede značaja kultur-no-umetniške ali telesno-vzgojne prireditve odloča o tem izvršni svet občine. Tar. št. 7 Od vrednosti prodanih srečk za loterijo in druge igre na srečo ter na vloge za javno stavo, razen za igre na srečo, in vloge z javne stave, ki jih prireja jugoslovanska loterija, po stopnji 10%. OPOMBA: Davčni zavezanec je prireditelj loterije oz. javne stave ali druge igre na srečo. Prireditelj mora najmanj 15 dni pred prireditvijo sporočiti davčni upravi dan in kraj žrebanja. Obračun srečk se mora opraviti v 15 dneh po žrebanju. Davek je treba plačati v 15 dneh od opravljenega obračuna. Tar. št. 8 Od plači! za prevoz potnikov in blaga, ki ga opravljajo občani ali zasebne pravne osebe z motornimi vozili in plovnimi objekti — 10%. OPOMBA: Davek po tej tar. št. se plača tudi od plačil za nakladanje in razkladanje, ki jih opravlja prevoznik skupaj s prevozom. Tar. št. 9 Od zakupnin in podzakupnin premičnin in nepremičnin, razen plačil od najemnih in podnajemnih stavb 10%. Na podlagi !. in 45. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list 8RS, št. 7-72 in 23-77) in 246. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1977 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O UPRAVNIH TAKSAH V OBČINI IZOLA 1. člen 3. člen odloka o upravnih taksah v občini Izola se spremeni in se glasi: »Občinske upravne takse se plačujejo po taksni tarifi, ki je sestavni del zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7-72 in 23-77). 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 423-6-77 Izola, 27. decembra 1977 Predsednik JOŽE BOLJE, 1. r. Na podlagi 245. člena statuta občine Izola (Uradne objave, št. 7-74) in 24-c člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24-75 in 13-77) je skupščina občine Izola na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora s skupščino samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Izola dne 27. decembra 1977 sprejela ODLOK O DOLOČITVI PRISPEVNIH STOPENJ ZA OBČINSKO SAMOUPRAVNO KOMUNALNO INTERESNO SKUPNOST IZOLA 1. člen Za občinsko samoupravno komunalno interesno skupnost se določa prispevek iz dohodka v letu 1978 v višini 1,10 %, v letu 1979 v višini 1,19% in v letu 1980 v višini 1,09 %. Osnova za obračun prispevka je osebni dohodek, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. Po navedenih stopnjah se zbirajo sredstva za zagotovitev izvedbe programa SKIS za posamezno leto do dogovorjene višine, ki znaša: — za leto 1978 4.620.600 din — za leto 1979 5.494.000 din — za leto 1970 6.125.000 din 2. člen Po stopnjah iz 1. člena tega odloka obračunavajo in plačujejo prispevek navedeni občinski skupnosti delavci in delovni ljudje, ki so zavezani plačevati prispevek in niso sklenili samoupravni sporazum o osnovah temeljev plana samoupravne komunalne interesne skupnosti za občino Izola. Predpisane stopnje se določajo v skladu s smotri, določenimi v samoupravnem sporazumu o osnovah temeljev plana samoupravne komunalne interesne skupnosti za območje občine Izola za obdobje 1978—1980. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje. Št.: 352-103-77 Izola, 27. decembra 1978 Predsednik JOŽE BOLJE, 1. r. Na podlagi 245. člena statuta občine Izola in v zvezi z družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi,je skupščina občine Izola na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1977 sprejela ODLOK O DRUŽBENI SKRBI ZA UDELEŽENCE NARODNOOSVOBODILNE VOJNE IN DRUGIH VOJN TER ZA NJIHOVE DRUŽINSKE ČLANE 1. člen Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918-1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter njihovim družinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka, če jim te niso zagotovljene po drugih predpisih, družbenih dogovorih ah samoupravnih sporazumih. 2. člen Priznavalnina ali druga oblika družbene pomoči se lahko podeli samo udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihovim družinskim članom, ki imajo stalno bivališče na območju občine Izola. 3. člen Pravice do stalne priznavalnine imajo: 1. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. 9.1943 oz. do 13. 10. 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. 9. 1943 oz. do 13. 10. 1943. 30. decembra 1977 — Št. 18 »URADNE OBJAVE* 299 2. Žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v na-rodnoosvobodilnt boj do i. 7. 1944 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15 3. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo. 3. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944 predno so dopolnili 18. leto starosti in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo. 4. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 9, 9.1943 oz. po 13.10.1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo. 5. Borci za severno mejo v letih 1918—1919, slovenski vojni do-brovoljci iz vojn 1912—1918. 4. člen Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so: 1. Stalna priznavalnina 2. Občasna priznavalnina 3. Enkratna priznavalnina 4. Pomoč za zdravljenje 5. Zdravstveno varstvo. 5. člen Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo udeleženci narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ne presegajo vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne in borci iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ne presega 80 % vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana. Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine in do drugih oblik družbene pomoči po tem odloku, se štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek. Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se računa dvakratni katastrski dohodek iz prejšnjega leta. Če je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek iz kmetijske dejavnosti ne upošteva. 6. člen Za udeležence narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka je najvišja stalna priznavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, za udeležence narodnoosvobodilne vojne in borce iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka pa 80 % vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Pri določanju višine stalne priznavalnine se upošteva število družinskih članov, ki jih upravičenec vzdržuje, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, udeležba upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri kmetih samohranilcih pa zlasti tudi starost. 7. člen Pravico do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka imajo tudi družinski člani umrlega udeleženca narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če jih je umrli preživljal, če so pridobitno nesposobni in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka. Tem upravičencem se lahko podeli tudi občasna ali enkratna priznavalnina. 8. člen Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, oče, mati) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, kot je določeno z zakonom in s splošnim aktom skupnosti zdravstvenega zavarovanja za zavarovance — delavce, če mmajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi. 9. člen (e se spremenijo pogoji za odločanje o pravici do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka, se stalna priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine. Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici do stalne priznavalnine, se ugotavljajo v začetku vsakega leta. Uživalci stalne priznavalnine so dolžni med letom obvestiti pristojni upravni organ skupščine občine Izola o vsaki spremembi, ki vpliva na izplačevanje stalnih mesečnih priznavalnin. Spremenjeni pogoji učinkujejo od prvega dne naslednjega meseca, ko so nastali. 10. člen Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 120% vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 5. člena tega odloka. 11. člen Pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se lahko podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne s priznano posebno dvojno dobo po določilih veljavnega sporazuma o zagotovitvi sredstev za koristno kopališko zdravljenje borcev NOV z območja regionalne zdravstvene skupnosti Koper. 12. člen Udeležencem NOV, borcem za severno mejo v letih 1918-19 in slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 se lahko podeli denarna pomoč za 10-dnevno zdravstveno preventivo ali okrevanje. Obseg pomoči in upravičence po prejšnjem odstavku določa občinska komisija za vprašanja borcev NOV na predlog občinskega odbora ZZB NOV Izola vsako leto v okviru možnosti proračunskih sredstev občine Izola. 13. člen Komisija za zadeve borcev NOV Skupščine občine Izola odloča po določilih tega odloka in po predlogih krajevnih in občinske organizacije ZZB NOV Izola, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ali posameznikov z večino glasov. Komisija lahko odloča tudi na lastno pobudo. Komisija je za svoje delo odgovorna Skupščini občine Izola. 14. člen Zoper upravno odločbo na podlagi sklepa komisije za zadeve borcev NOV, ki jo izda upravni organ skupščine občine Izola, pristojen za varstvo borcev NOV, je možna pritožba na Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov SR Slovenije. 15. člen Finančna sredstva za podeljevanje priznavalnin in drugih pravic iz naslova priznavalnin po tem odloku, razen pomoči za kopališko zdravljenje, iz 11. člena se zagotavljajo v proračunu občine Izola v okviru dogovorjene porabe. Finančna sredstva za pomoč za koristno kopališko zdravljenje iz 11. člena tega odloka zagotavlja skupščina občine Izola v proračunu iz lastnih sredstev. Določbe 11. člena se ne izvršujejo .dokler velja omejitev trošenja sredstev na podlagi dogovora o planirani družbeni porabi. 16. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok in pravilnik o družbeni pomoči borcem NOB skupščine občine Izola (Uradne objave, št. 12-75). 17. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje, in sicer v skladu z republiškim dogovorom o postopni realizaciji družbenega dogovora v treh letih. Št.: 191-65-77 Izola, 27. decembra 1977 Predsednik JOŽE BOLJE, 1. r. 300 »URADNE OBJAVE« 30. decembra 1977 — St. 18 Na podlagi 42. in $0. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7-77), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12-66-77) in 246. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra sprejela ODLOK O PLAČILU NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU OBČINE IZOLA 1. člen Za uporabo stavbnega zemljišča se na območju, ki je določeno z odlokom o določitvi meje naselja mestnega zemljišča uvede plačevanje nadomestila. 2. člen Za stavbno zemljišče po 1. členu se šteje zazidano ali nezazidano stavbno zemljišče, ki je v mejah območja, ki ga določa odlok o določitvi meje naselja mestnega značaja. 3. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje za zemljišča, ki se uporabljajo za namene, ki jih določa L odstavek 43. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem. 4. člen Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je za dobo 5 let oproščen občan, ki je kupi! novo stanovanje kot posamezen de! stavbe ali zgradi! novo družinsko stanovanjsko hišo, ob pogoju, da je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plača! stroške za urejanje stavbnega zemljišča po določbah zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem. Prav tako je plačila nadomestila oproščen občan, ki je uveljavil plačevanje stanarine v skladu z načeli za subvencioniranje stanarin, delni nadomestitvi stanarine (Uradne objave, št. 15-73,6-75) in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. Podatke o občanih, ki plačujejo stanarino v skladu z načeli za subvencioniranje stanarin, daje Obalna samoupravna stanovanjska skupnost Izola. 5. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je dolžan plačevati neposredno uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe, imetnik pravice uporabe oziroma lastnik, najemnik oziroma imetnik stanovanjske pravice. Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so neposredni uporabniki stavbnega zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe, plačujejo nadomestilo iz dohodka. 6. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se določi od kvadratnega metra nezazidanega zemljišča, ki je v območju, ki ga določa odlok o določitvi meje naselja mestnega značaja in za katero je pristojni upravni organ izda! lokacijsko dovoljenje. Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, za katero je bilo izdano lokacijsko dovoljenje, se obračunava od kvadratnega metra tlorisne površine nezazidanega stavbnega zemljišča do pričetka uporabe objekta. Prav tako se določi nadomestilo tudi za tisti del zazidalnega stavbnega zemljišča, ki znatno presega površino, ki je potrebna za normalno rabo stavbe, razen če gre za zemljišče, katerega obseg je določen z zazidalnim načrtom in ko ga zaradi terenskih razmer ni možno uporabiti za gradbeni namen. 7. člen Nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče se določi od kvadratnega metra uporabe tlorisne površine vsake etaže stanovanjskega objekta oziroma poslovnega prostora. Za uporabno tlorisno površino stanovanjskega objekta se šteje po prejšnjem odstavku nekorigirana tlorisna površina, ugotovljena pri popisu stanovanj in poslovnih prostorov po odloku obalnega sveta o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradne objave, štev. 11-73). Za uporabno tlorisno površino poslovnega prostora, po prvem odstavku, se šteje čista tlorisna površina poslovnega prostora, ki se neposredno uporablja za poslovno dejavnost, od zemljišča pa od takrat, če se uporablja za poslovne namene (skladišča, dvorišča itd.). 8. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določi z odločbo zavezancu iz 4. člena tega odloka občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve. , V obrazložitvi odločbe morajo biti navedeni elementi, na osnovi katerih je bilo odmerjeno nadomestilo. Zoper odločbo, s katero je občinski upravni organ odmeri! nadomestilo, je dovoljena pritožba, ki pa ne odloži obveznosti plačila na podlagi izdane odločbe iz prejšnjega odstavka. 9. člen Zavezanci plačevanja nadomestila, za katere je po določilih tega odloka na novo uvedeno obvezno plačevanje nadomestila, so dolžni osnove za odmero nadomestila prijaviti pristojnemu občinskemu upravnemu organu v roku 14 dni od dneva objave v Uradnih objavah. Vse nove obveznosti in spremembe pri osnovah za obračun nadomestila so zavezanci dolžni sproti javljati pristojnemu občinskemu upravnemu organu, najkasneje v 30 dneh po nastali obveznosti ali spremembi. 10. člen Višina nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je določena na sledeči način: 1. Nadomestilo za stanovanjske prostore znaša: a) za stanovanjske prostore, ki so v strnjenem delu starega mesta 0,50 din od kv. metra, b) za vse ostale stanovanjske prostore, ki so v območju, ki ga zajema odlok o določitvi meje naselja mestnega značaja, znaša nadomestilo 0. 60 din od kv. metra. 2. Nadomestilo za poslovne prostore, industrijske prostore in proizvodne prostore znaša: a) za poslovne prostore ter proizvodne prostore v industriji se plačuje nadomestilo v višini 1,20 din od kvadratnega metra. Za vse poslovne prostore v turizmu, ki se uporabljajo sezonsko, se nadomestilo plačuje za dobo 6 mesecev v isti višini, kot nadomestilo za poslovne prostore ter proizvodne prostore v industriji; b) za poslovne prostore uslužnostne obrti, šolstvo, vzgojnovarstve-nih ustanov, objekte družbenega standarda, razne domove in društva ter družbenopolitične organizacije in samoupravne interesne skupnosti se plačuje nadomestilo v višini 1,00 din od kvadratnega metra; c) za vse ostale poslovne prostore, ki niso zajeti v točki a) in b) ter so v območju, ki ga zajema odlok o določitvi meje naselja mestnega značaja, se določi nadomestilo v višini 1,80 din od kvadratnega metra. 3. Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se določi v višini 0,30 din od kvadratnega metra. Izvršni svet skupščine občine Izola izda v roku enega meseca po sprejetju odloka o plačilu nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča pre-ciznejše navodilo oziroma pojasnilo glede obračunavanja nadomestila za stanovanjske prostore ter točen seznam organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti ter društev na območju občine Izola, kakor tudi diferenciacijo turističnih poslovnih prostorov, katerim sc obračunava nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča po členu 10 tega odloka. 11. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se lahko uporablja za zgraditev omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega pomena, ki so namenjene za skupno rabo. 12. člen Nadomestilo se sme uporabljati samo na območju, ki je navedeno v 1. členu tega odloka, in sicer na podalgi palnov, ki temeljijo na večletnih programih posameznih dejavnosti kolektivne komunalne potrošnje. 13. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje Samoupravni komunalni interesni skupnosti Izola, in sicer mesečno za nazaj. 30. decembra 1977 — Št. 18 "URADNE OBJAVE« 301 Zavezanci piačujejo nadomestno skupnsti ati organizaciji, s katero Samoupravna komunaina interesna skupnost Izoia skiene ustrezno po-godbo za pobiranje nadomesti!. 14. č!en Kršilci določi! tega odloka se kaznujejo: 1. posameznik od 100 do 5.000 dinarjev, 2. pravna oseba in posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti od 100 do 30.000 dinarjev, 3. odgovorna oseba pravne osebe od 100 do 3.000 dinarjev. 15. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o prispevku za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Izola (Uradne objave št. 7-75). 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se š 1. januarjem 1978. Št.: 352-103-77 Izola, 27. decembra 1977 Predsednik JOŽE BOLJE, l.r. Na podlagi 7., 19. in 20. člena zakona o lukah (Uradni list SRS, št. 7-77) in 245. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola po predhodnem mnenju Luške kapitanije Koper na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z ločenim glasovanjem dne 27. decembra 1977 sprejela ODLOK O DOLOČITVI NAMEMBNOSTI LUKE IZOLA IN O PRENOSU LUKE IN LUŠKIH NAPRAV »MARINI« IZOLA — PRISTANIŠČU ZA JAHTE 1. člen Z namenom, da se zagotovi smotrno gospodarjenje z luko in luškimi napravami luke Izola, kakor tudi, da se omogoči organizaciji združenega dela Pristanišču za jahte — »Marini« Izola nemoten razvoj in omogoči izvajanje zazidalnega načrta MARINA Izola (Uradne objave, št. 14-77) se določi namembnost luke Izola za: a) javni promet: — pristajanje vseh vrst tovornih in potniških ladij, — prezimovanje vseh vrst ladij, — izstop potnikov iz potniških ladij, — razkladanje tovora iz tovornih in ribiških ladij ter drugih plovnih objektov; b) mejni prehod; * c) priveze ribiških ladij TOZD »Riba« Izola in poklicnih ribičev, za katere so naprave usposobljene; d) za privezovanje čolnov za športni ribolov do dolžine 6 m, brez kabine in jambora z motorjem do 8 KM, ki se ne štejejo med športne čolne, gliserje, jahte ipd. Za tekmovalne čolne v času organiziranih prireditev (regat) in treningov je upravljavec z luškimi napravami dolžan zagotoviti ustrezne priveze v okviru con 2 in 3; e) luško območje, ki se nameni za »MARINO« Izola Pristanišče za jahte: — za navtični turizem, — za športni ribolov. 2. člen 1. Luško območje za javni promet obsega: — od severnega pomola (ob carinarnici — bivša ribarnica) pare. t. Pomola 9533, ob obali pare. št. 1222-2, dolgi pomol, pare. št. 1222-3. 2. Mejni prehod obsega: . *** carinarnico (bivša ribarnica), pare. št. 1539 in severni pomo, Parc. št. 9535. . 3. Luško območje za priveze ribiških ladij TOZD »Riba« zo a 1 privezovanje čolnov občanov obsega: — dolgi pomol, pare. št. 1222-3, pomol mandrača z mandračem, pare. št. 1221-1 in de! obale ob Nabrežju B. Kidriča od bivšega nogometnega igrišča od loma obale v križišču Ribiške ulice in Nabrežja B. Kidriča. 3. člen Luško območje, ki se prenese v upravljanje »MARINI« Izola — Pristanišču za jahte, obsega: A) na kopnem de! obale, od stičišča parcel št. 1221-1, 9392-1 in 9540-1, do loma obale križišča Nabrežja B. Kidriča in Ribiške ulice, pare. št. 9540-1 nato po obaM, pare. št. 9540-2 do pare. št. 9338-4 — hudournika, B) po mo: ju od stičišča parcel št. 1211-1, 9392-1 in 9540-1 ob pomolu mandrača vzporedno z dolgim pomolom do konca pomola, nato v ravni črti do TOZD » Riba«, to je do izliva hudournika v morje, pare. št. 9338-4. »MARINI« Izola se da v najem del pare. št. 9540-2, de! pare. št. 9540-3 in de! pare. št. 9540-4, tako da se ob zelenici Nabrežja Borisa Kidriča pusti parkirni prostor za dve vrsti osebnih avtomobilov ter za dve vrsti osebnih avtomobilov vzporedno s cesto Maksima Gorkega, kot je to razvidno iz priložene skice, ki je sestavni del tega odloka. Z gospodarjenjem z navedenimi nepremičninami iz prejšnjega odstavka ne sme biti kvarjen izgled mesta. 4. člen Prenos luškega območja in pogojev gospodarjenja z delom pare. št. 9540-2,9540-3 ter de! pare. št. 9540-4 iz 3. člena tega odloka se opravi s posebno pogodbo, ki jo skleneta skupščina občine Izola in OZD »MARINA« Izola — Pristanišče za jahte s predhodnim soglasjem SKIS Izola. OZD »MARINA« Izola — Pristanišču za jahte se odda tudi v najem luko in luške naprave iz točke a), c) in d) L člena tega odloka. V pogodbi morajo biti urejene zlasti dolžnosti, obveznosti ter način plačila in določitve tarif za občane in pravice ter dolžnosti TOZD »Riba« Izola. Pogodbo sklene občina Izola in OZD »MARINA« Izola — Pristanišče za jahte v soglasju s SKIS Izola. 5. člen Upravljavec je dolžan upravljati in vzdrževati luko ter luške naprave v skladu z njeno namembnostjo kot dober gospodar z določenimi pogoji in zahtevami varnosti plovbe in z njo gospodariti v skladu z veljavnimi predpisi in določbami pogodbe o prenosu. Pri tem je upravljavec dolžan skrbeti, da bo pri uporabi luke in luških naprav zagotovljeno varstvo okolja ter ukrepati zoper tiste, ki onesnažujejo morje oziroma luko ali luške naprave, sicer to mora urediti na lastne stroške. 6. člen Luške pristojbine za javni luški promet (pristojbine za uporabo obale, ladijska ležarina in pristojbine za privez) določi upravljavec v skladu s predpisi, ki veljajo za komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena, po poprejšnjem soglasju SKIS; za ostale luške storitve in komunalne storitve »MARINE« pa določi ceno na ekonomski osnovi. S sredstvi, ki se stekajo namensko za vzdrževanje in obnovo morske obale in sredstva iz luških pristojbin, osnovanih v skaldu s predpisi za komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena razpolaga upravljavec v soglasju s SKIS Izola. 7. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odločba o proglasitvi morske luke v Izoli za odprto luko domačemu prometu (Uradne objave, št. 15-61) in prva alinea 2. točke sklepa o pristopu k ustanovitvi delovne organizacije »MARINA« Izola — Pristanišče za jahte z dne 27. 2. 1975. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 464-20-77 Izola, 27. decembra 1977 Predsednik JOŽE BOLJE, 1. r. 302 »URADNE OBJAVE« 30. decembra 1977 — Št. 18 Na podtagi 245. č!ena statuta občine Izola, 2. č!ena zakona o varstvu pred na!ez!jivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 2-74), 4. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38-74), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12-77) je skupščina občine Izola na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1977 sprejela ODLOK O OBVEZNEM RADIOFOTOGRAFIRANJU IN PREGLEDU PREBIVALSTVA V OBČINI IZOLA 1. člen Zaradi pravočasnega odkrivanja, preprečevanja in zatiranja tuberkuloze, pljučnega raka in drugih obolenj prsnega koša se v občini Izola občasno vsaka štiri leta opravi radiofotografiranje vsega prebivalstva nad 29 let starosti. Obenem se izvede tudi pregled urina na sladkor, zaradi pravočasnega odkrivanja in zdravljenja sladkorne bolezni. O času in kraju radiofotografiranja oziroma pregleda morajo biti občani pravočasno obveščeni. 2. člen Radiofotografiranje in pregled je obvezen za vse občane, določene v prvem členu tega odloka, brezplačen — stroške pokriva Regionalna zdravstvena skupnost Koper. 3. člen Čas radiofotografiranja določi skladno s programom Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo — Golnik v dogovoru z Regionalno zdravstveno skupnostjo Koper. 4. člen Po opravljenem radiofotografiranju in pregledu se morajo posamezni občani na posebno vabilo zdravstvene službe ponovno javiti na kontrolni pregled. 5. člen Z denarno kaznijo od 100 do 1.000 din se kaznuje: — kdor na vabilo ne pride na radiofotografiranje in pregled, — kdor kakorkoli ovira ali preprečuje udeležbo na radiofotografiranju. 6. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o obveznem splošnem fluorografiranju in pregledu prebivalstva v občini Izola (Uradne objave, št. 22-74). 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 510-2-77 Izola, 27. decembra 1977 Predsednik JOŽE BOLJE, 1. r. Na podlagi 56. člena zakona o financiranju splošnih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, štev. 39-74) in 246. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z ločenim glasovanjem dne 27. decembra 1977 sprejela ODLOK O UKINITVI SKLADA ZA UREJANJE IN ODDAJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE IZOLA 1. člen Ukine se sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Izola, ki ga je ustanovila občina Izola z odlokom o ustanovitvi sklada za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Izola (Uradne objave, št. 10-72 in 12-72). 2. člen Sredstva, pravice in obveznosti prevzame enota za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč pri samoupravni komunalni interesni skupnosti Izola. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 352-137-77 Izola, 27. decembra 1977 Predsednik JOŽE BOLJE, 1. r. 0BČ!MA KOPER Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 49-74) in 240. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1977 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORA-ČUNU OBČINE KOPER ZA LETO 1977 1. člen 1. člen odloka o proračunu občine Koper za leto 1977 (Uradne objave, št. 8-77) se spremeni in se glasi: »Skupni prihodki proračuna občine Koper za leto 1977 znašajo 55.600.000 dinarjev. Prihodki proračuna se razporedijo: 1. v posebnem delu proračuna — 55.490.000 dinarjev 2. v tekočo proračunsko rezervo — 210.000 dinarjev. 2. člen V 3. členu odloka se črta določba pod zaporedno število 2. 3. člen V 14. členu se odstotek »53 %« nadomesti za odstotkom »40 %«. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1977. Št.: 400-17-77 Koper, 28. decembra 1977 Predsednik MARIO ABRAM, 1. r. PREGLED DOHODKOV PRORAČUNA OBČINE KOPER IN NJIHOVA RAZPOREDITEV ZA LETO 1977 I. DOHODKI Dohodki Znesek 1. Prenesena sredstva Davek na dohodek in davki od osebnih dohodkov 1,473.000 13,150.000 2. 3. Prometni davek, davek na premoženje in dohodek od premoženja Takse 31,850.000 4,450.000 5. Dohodki po posebnih predpisih 500.000 6. Drugi dohodki 3,370.000 8. Dohodki od drugih družbenopolitičnih skupnosti 807.000 Vsega skupaj 55,600.000 IL IZDATKI Razporeditev dohodkov Znesek 01 Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti 34,966.000 02 Dejavnost ljudske obrambe 3,217.000 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 3,136.900 04 Negospodarske investicije 2,067.000 08 Socialno skrbstvo 3,513.000 09 Zdravstveno varstvo 160.000 10 Komunalna dejavnost 100.000 30. decembra Ì977 — §t. 18 "URADNE OBJAVE. 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 16 Intervencije v gospodarstvu 17 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejš njih !et 18 Iztočena sredstva rezerv 1,210.000 686.000 573.100 540.000 1. č!en Odtok o davkih občanov v občini Koper (Uradne objave, št. 9-74, 2-75, 3-75, 2-76 in 2-77) se dopotni tako, da se ponovno obtikuje I!. pogtavje s 4. čtenom, ki se gtasi: Skupaj sptošna poraba 50,169.000 Druga poraba 5,431.000 VSEGA SKUPAJ (sptošna in druga poraba) 55,600.000 H. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV 4. čten Občinski davek iz osebnega dohodka detavcev se ptačuje po stopnji 0,50%.« Na podtagi 26. čtena zakona o financiranju družbenopotitičnih skupnosti v SR Stoveniji (Uradni tist SRS, št. 39-74) in 240. čtena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega deta in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1977 sprejeta ODLOK O ZAČASNEM FINANCIRANJU OBČINE KOPER ZA ČAS OD 1. JANUARJA DO 31. MARCA 1978 1. čten Dokter ne bo sprejet občinski proračun za teto 1978, vendar najdtje do 31. marca 1978, se bodo proračunske potrebe in obveznosti občine Koper in njenih organov začasno financirate na podtagi trimesečnega načrta za izvajanje občinskega proračuna. Višina sredstev, predvidenih v trimesečnem načrt^ za izvajanje občinskega proračuna sme znašati te totiko, kotikor jih je bito sorazmerno porab!jenih v istem obdobju za teto 1977, toda največ 25 % vseh dohodkov, ki so biti razporejeni po proračunu za teto 1977. 2. čten Znesek predvidenih dohodkov in znesek razporejenih dohodkov za nositce oziroma uporabnike na podtagi trimesečnega načrta za izvajanje občinskega proračuna je sestavni de) občinskega proračuna za teto 1978. 3. čten Izvršni svet je poobtaščen: — da iz posebne proračunske rezerve odobrava izptačita za namene, ki jih ob sprejemanju trimesečnega načrta za izvajanje občinskega proračuna ni bito mogoče predvideti ati zanje ni bito mogoče predvideti zadostnih sredstev s tem, da znesek izptačit ne sme presegati 30.000 dinarjev; — da odtoča o uporabi sredstev rezervnega sktada zaradi zagotovitve sredstev proračuna, kadar dohodki neenakomerno pritekajo; — da potrjuje trimesečni načrt za izvajanje občinskega proračuna, ki ga sestavtjajo občinski organ, pristojen za finance. 4. čten Sredstva, razporejena občinskim organom, zavodom in organizacijam, se prenašajo na njihove račune po trimesečnem načrtu za izvajanje občinskega proračuna. 5. čten Ta odtok začne vetjati nastednji dan po objavi v Uradnih objavah in se uporabtja od 1. januarja 1978. Št.: 400-15-77 Koper, 28. decembra 1977 Predsednik MARIO ABRAM, !. r. Na podtagi 6. čtena zakona o davkih občanov (Uradni tist SRS, št. 21-74, 39-74, 5-76 in 31-76) in 240. čtena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega deta in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1977 sprejeta 'ODLOK O DOPOLNITVI ODLOKA O DAVKIH OBČANOV V OBLINI KOPER 2. čten Ta odtok začne vetjati nastednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporabtja pa se od 1. januarja 1978. Št.: 422-12-77 Koper, 28. decembra 1977 Predsednik MARIO ABRAM, !. r. Na podtagi 1. in 4. čtena zakona o upravnih taksah (Uradni tist SRS, št. 7-72 in 23-77) in 240. čtena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega deta in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1977 sprejeta ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O UPRAVNIH TAKSAH V OBČINI KOPER 1. čten 3. čten odtoka o upravnih taksah v občini Koper (Uradne objave, št. 5-72) se spremeni in se gtasi: »Taksa se ptačuje po taksni tarifi, ki je sestavni de! zakona o upravnih taksah (Uradni tist SRS, št. 7-72 in 23-77).« 2. čten Ta odtok začne vetjati nastednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporabtja pa se od 1. januarja 1978. Št.: 423-4-77 Koper, 28. decembra 1977 Predsednik MARIO ABRAM, !. r. Na podtagi 14. čtena družbenega dogovora o skupnih osnovah in merititi za podetjevanje priznavatnine udetežencem narodnoosvoboditne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi (Uradni tist SRS, št. 18-77) in 239. čtena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega deta in na seji zbora krajevnih skupnosti ter na seji družbenopotitičnega zbora dne 27. decembra 1977 sprejeta ODLOK O PODELJEVANJU PRIZNAVALNIN I PRIZNAVALNINE 1. čten Udetežencem narodnoosvoboditne vojne (v nadatnjem beseditu: udeteženci NOV), borcem za severno mejo v tetih 1918-1919 in sto-venskim vojnim dobrovotjeem iz vojn 1912—1918 ter sodetavcem narodnoosvobodilnega gibanja (v nadatnjem beseditu: sodetavci NOG) se tahko podeti priznavatnina ati materialna pomoč kot priznanje družbene skupnosti za njihove zastuge pod pogoji, ki jih določa ta odtok v sktadu z družbenim dogovorom o skupnih osnovah in meritili za podetjevanje priznavatnine udetežencem narodnoosvoboditne vojne in drugih vojn. 2. člen Priznavatnina ati materialna pomoč se tahko podeti upravičencem iz 1. čtena tega odtoka in njihovim družinskim čtanom, ki imajo statno bi- vališče na območju občine Koper. 304 *URADNE OBJAVE« 30. decembra 1977 — Št. 18 3. č!en Pravico do priznavalnine a!i materialne pomoči imajo: 1. Udeleženci NOV, ki so vstopili v NOV pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. 10. 1943 in ki jim je čas od vstopa v NOV neprekinjeno do 15. 5. 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo po predpisih o pokojninskem zavarovanju in udeležencem NOV, ki imajo priznan status kmeta-borca NOV po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov pred 9. 9. 1943 oziroma od 13. 10. 1943 neprekinjeno do 15. 5. 1945. 2. Žene udeleženke NOV, ki so vstopile v NOV pred 1.7.1944 in ki jim je čas od vstopa v NOV neprekinjeno do 15. 5. 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo po predpisih o pokojninskem zavarovanju. 3. Udeleženci NOV, ki so vstopili v NOV pred 1. 7. 1944 preden so dopolnili 18 let starosti in ki jim je čas od vstopa v NOV neprekinjeno do 15. 5. 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo po predpisih o pokojninskem zavarovanju. 4. Udeleženci NOV, ki so vstopili v NOV po 9. 9. 1943 oziroma po 13. 10. 1943 in ki jim je čas od vstopa v NOV neprekinjeno do 15. 5. 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo po predpisih o pokojninskem zavarovanju. 5. Borci za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenski vojni do-brovoljci iz vojn 1912—1918. 6. Sodelavci NOG, ki jim je čas od začetka sodelovanja v NOG ne-prekinjenodo 15.5. 1945 enojnoštet v pokojninskodobo po predpisih o pokojninskem zavarovanju. 4. člen Občinske priznavalnine po tem odloku so: stalne, občasne in enkratne. Materialne pomoči po tem odloku so prispevki za zdravstveno varstvo, oskrbnine za bivanje v socialno zdravstvenih zavodih, pomoč ob elementarnih nesrečah, pomoč ob smrti družinskega člana. 5. člen Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo: udeleženci NOV iz 1., 2. in 3. točke tretjega člena tega odloka, če skupni družinski poprečni mesečni dohodek ne presega vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana. Udeleženci NOV in borci za severno mejo v letih 1918-1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912—1918 iz 4. in 5. točke tretjega člena tega odloka, če skupni družinski poprečni mesečni dohodek ne presega 80% vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SRS na družinskega člana. Sodelavci NOG iz 6. točke 3. člena tega odloka, če skupni družinski poprečni mesečni dohodek ne presega 60 % vsakokratnega mejnega zneska pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana. Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine po tem odloku, se štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek. Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se računa dvakratni katastrski dohodek iz prejšnjega leta. Če je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se katastrski dohodek ne upošteva. Pri ugotavljanju poprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana se upošteva dohodek družinskih članov v višini 30 %. 6. člen Za udeležence NOV iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka je najvišja priznavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, za udeležence NOV iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka je najvišja priznavalnina 80% vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji in za sodelavce NOV iz 6. točke 3. člena tega odloka je najvišja priznavalnina 60% vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Pri določanju višine priznavalnine se upošteva število družinskih članov, ki jih upravičenec preživlja, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, udeležba upravičenca v NOV, stanovanjske razmere in druge socialne okoliščine. 7. člen Če se spremenijo pogoji iz 5. in 6. člena te^a odloka, ki so vplivali pri odločanju o pravici in višini priznavalnine, se priznavalnlha zviša, zniža ali ukine. Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici do priznavalnine iz prvega odstavka tega člena, se ugotavljajo v začetku vsakega leta in zato je uživalec pomoči po tem odloku dolžan takoj javiti vsako spremembo dohodka in števila članov družine. Spremenjeni pogoji se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca, ko so nastali. Če občinski upravni organ za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov ugotovi, da uživalec pravic po tem odloku ni javi! nastalih sprememb, lahko izterja neupravičeno izplačan znesek. 8. člen Občasna ali enkratna priznavalnina in materialna pomoč se po tem odloku podeli upravičencem iz 3. člena tega odloka v izjemnih primerih, če zaidejo v težje socialne, materialne ali zdravstvene razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših naravnih nesreč in za 10-dnevno zdravstveno preventivo ali okrevanje. Občasna ali enkratna priznavalnina in materialna pomoč je lahko največ do 150% vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine in materialne pomoči ni odvisno od pogojev, določenih v 5. in 6. členu tega odloka. 9. člen Pravico do stalne, občasne ali enkratne priznavalnine in materialne pomoči imajo tudi družinski člani umrlega upravičenca, če jih je umrli preživlja! in če izpolnjujejo pogoje, določene v 5. in 6. členu tega odloka ter če so pridobitno nesposobni. 10. člen Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, oče in mati) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, kot je določeno z zakonom ali splošnim predpisom skupnosti zdravstvenega varstva za zavarovance, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi. Udeleženci NOV in uživalci stalne priznavalnine iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka imajo zase tudi pravico do podaljšanega ali nadomestnega bolnišničnega zdravljenja v naravnih zdraviliščih ob pogojih in postopku, ki veljajo za zavarovance, če te pravice nimajo zagotovljene na drugi podlagi. 11. člen Pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih in višinskih naravnih zdraviliščih se lahko podeli udeležencem NOV iz 1., 2., 3. in 4. točke 3. člena tega odloka, če jim je po mnenju pristojne zdravniške komisije takšno zdravljenje potrebno. Izjemoma se lahko podeli pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih staršem in vdovam padlih udeležencev NOV, če jim je po mnenju pristojne zdravniške komisije takšno zdravljenje potrebno. Za zdravljenje v naravnih in višinskih zdraviliščih se podeli pomoč po naslednji premoženjski lestvici: — udeležencem NOV, ki se preživljajo samo z varstveno borčevsko pokojnino in drugim udeležencem NOV, katerih je poprečni dohodek po čanu družine do 150% vsakokratnega zneska najvišje stalne priznavalnine, se lahko v celoti plačajo stroški gostinskih storitev; — udeležencem NOV, katerih je poprečni dohodek na družinskega člana do 180 % vsakokratnega zneska najvišje stalne priznavalnine, se lahko plača do 75 % stroškov gostinskih storitev; — udeležencem NOV, katerih je poprečni dohodek na družinskega člana do 200 % vsakokratnega zneska najvišje stalne priznavalnine, se lahko plača do 50% stroškov gostinskih storitev; — udeležencem NOV, katerih je poprečni dohodek na družinskega člana do 210 % vsakokratnega zneska najvišje stalne priznavalnine, se lahko plača do 25% stroškov gostinskih storitev. Izjemoma se udeležencem NOV iz leta 1941 in 1942 odobri zdravljenje ne glede na premoženjsko lestvico v tretjem odstavku tega člena. 12. člen Krajevnim organizacijam ZB NOV se lahko podeli denarna pomoč za organizacijo sosedske pomoči za bolne in osamele upravičence do 40% vsakokratnega zneska najvišje priznavalnine na osebo. Način 30. decembra 1977 — Št. 18 'URADNE OBJAVE* 305 ponoči se ureja po predhodnem dogovoru med predsednikom krajevne orgamzacrje ZB NOV m odsekom za zadeve invatidov in borcev NOV. 11. POSTOPEK 13. člen Postopek za uveljavljanje pravic po tem odloku se začne na predlog ali zahtevo upravičenca preko krajevnih ali občinskih družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti ali društva borcev prostovoljcev za severno mejo v letih 1918—1919. Komisija za zadeve borcev NOV skupščine občine Koper odloča o pravicah po določilih tega odloka na sejah, če je prisotna nad polovica članov z večino glasov in je odgovorna za svoje delo skupščini občine Koper. 14. člen Postopek za priznanje pravic po tem odloku vodi na prvi stopnji odsek za zadeve invalidov in borcev NOV, ki izdaja odločbe na podlagi sklepa komisije za zadeve borcev NOV skupščine občine Koper. Zoper odločbo, izdano po prvem odstavku tega člena je možna pritožba na republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov SR Slovenije. 111. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 15. člen Sredstva za priznavalnine in druge pravice, ki se zagotavljajo po tem odloku, se zagotavljajo v proračunu občine Koper v skladu z vsakoletno resolucijo o izvajanju družbenega plana razvoja občine Koper. Skupščina občine Koper se zavezuje, da bo v mejah svojih pristojnosti usmerjala in usklajevala finančna sredstva pri izpopolnjevanju socialne, materialne in zdravstvene varnosti udeležencev NOV postopno z uresničevanjem tega odloka. 16. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družbenem varstvu udeležencev NOV in njihovih ožjih družinskih članov (Uradne objave, št. 2-76). 17. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 191-C-2-77 Koper, 27. decembra 1977 Predsednik MARIO ABRAM, 1. r. Na podlagi 11. člena zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 23-76) in 240. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1977 sprejela ODLOK 0 DOLOČITVI LESTVIC KATASTRSKEGA DOHODKA ZA OBMOČJE OBČINE KOPER L člen Določijo se lestvice katastrskega dohodka, ki jih je izdelala občinska komisija za izdelavo lestvic katastrskega dohodka in ki so usklajene pri republiški komisiji za ugotavljanje katastrskega dohodka. Lestvice katastrskega dohodka iz prejšnjega odstavka so sestavni del tega odloka in se objavijo v Uradnih objavah. 2. člen Lestvice katastrskega dohodka po tem odloku začnejo veljati potem, ho jih potrdi skupščina SR Slovenije. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 422-6-77 Koper, 28. decembra 1977 Predsednik MARIO ABRAM, 1. r. CENILNI OKRAJ KOPER LESTVICE KATASTRSKEGA DOHODKA V DINARJIH NA J ha ZEMLJIŠČA Katastrske kulture RAZREDI 1 2 3 4 5 6 7 8 Njive 10.200 8.700 7.400 6.000 4.400 3.100 1.800 900 Vrtovi 35.000 32.000 26.400 15.300 7.050 — — Vinogradi 13.600 11.400 9.200 7.200 5.100 3.100 2.300 1300 Sadovnjaki 14.000 11.000 8.000 4.500 3.100 2.400 1.700 — Travniki 4.050 3.400 2.900 2.200 1.700 1.100 850 650 Pašniki 700 550 400 300 250 200 150 100 Gozdovi 800 500 200 150 100 50 30 Trstičja 4.000 1.700 600 — — — — — Na podlagi 11. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16-67), 5. in 6. člena odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve (Uradne objave, št. 12-73) in 240. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1977 sprejela naslednji SKLEP L Komunalnemu podjetju Komunalni servis Koper se daje soglasje k novim cenam za zbiranje in odvažanje smeti na javno odlagališče, in sicer: a) za gospodinjstvo, šolske, socialnovarstvene, kulturne in znanstvene institucije, ki ne poslujejo po načelih gospodarskih organizacij, po 46 dinarjev mesečno od kvadratnega metra uporabne tlorisne površine prostora; b) za gospodarske delovne organizacije in druge uporabnike poslovnih in drugih prostorov po 0,80 dinarjev mesečno od kvadratnega metra poslovne površine. Cene iz prejšnjega odstavka se obračunavajo od 1. januarja 1978. leta. 2. Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o soglasju k pristojbinam za zbiranje in odvažanje smeti in odpadkov (Uradne objave, št. 9-75). 3. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 38-7-77 Koper, 28. decembra 1977 Predsednik MARIO ABRAM, 1. r Na podlagi 11., 13. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-67) in 270. člena statuta občine Koper je izvršni svet skupščine občine Koper na seji dne 6. decembra 1977 sprejel naslednji SKLEP 1. Javno se razgrne razširjena lokacijska dokumentacija, ki ponazarja zazidalno situacijo predvidenega obalnega doma upokojencev v območju Semedela-Žustema in ki jo je izdela! Invest biro Koper pod številko 77-21-182, oktober 1977. Razširjena lokacijska dokumentacija nadomešča zazidalni načrt. 2. Javno razgrnitev izvrši v veži stavbe občinske skupščine Koper, Ver- dijeva 10, v krajevni skupnosti Semedela in krajevni skupnosti Žu- stema organizacija, ki jo je izdelala. 306 aURADNE OBJAVE* 30. decembra 1977 — Št. 18 3. Javna razgrnitev traja 30 dni od dneva objave tega sklepa v Uradnih objavah. Og!ed je možen vsak delavnik od 7. do 15. ure, v sredah od 7. do 17. ure. V krajevnih skupnostih Semedela in Žusterna se bo razgrnjena dokumentacija obravnavala na zborih občanov. 4. V času razgrnitve lahko dajo občani, organizacije in organi ter skupnosti pripombe na razgrnjeno dokumentacijo pismeno ali ustno na oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Koper ali v knjigo pripomb, ki se nahaja v sobi (pritličje) stavbe skupščine občine Koper, Verdijeva 10. Št.: 351-231-77 Koper, 6. decembra 1977 Predsednik DARJO VALENTIČ, 1. r. OBčtNA HRAN Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-74) in 246. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 26. decembra 1977 sprejela ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE PIRAN ZA LETO 1977 1. člen Spremeni se odlok o proračunu občine Piran za leto 1977 (Uradne objave št. 8-77). 2. člen 1. člen odloka se spremeni in se glasi: Skupni dohodki občinskega proračuna za leto 1977 znašajo — za razporeditev v posebnem delu proračuna — za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo 3. člen 12. člen odloka se spremeni in se glasi: Sredstva za financiranje nalog Komunalne dejavnosti za kolektivno abo so zagotovljena v proračunu za leto 1977. Samoupravni komunalni interesni skupnosti Piran se za financiranje lalog kolektivne rabe odstopijo naslednji dohodki: a) dohodek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic (od oddajanja sob in stanovanj) b) davek na posest stavb v celoti c) ostale komunalne takse v celoti. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, upo-ablja pa se od 1. januarja 1978 dalje. Št.: 402-22/76-77 Piran, 26. decembra 1977 Predsednik IVAN BAŽEC, 1. r. Predsednik zbora združenega dela VALENTIN MAHNIČ, 1. r. Predsednik zbora krajevnih skupnosti KARLO MARSEL, 1. r. PREGLED DOHODKOV !N NHHOVA RAZPOREDITEV PO REBALANSU PRORAČUNA ZA LETO 1977 L DOHODK! Besedilo Letni plan Povečano Skupaj po rebalansu 1. Davek na dohodek in iz oseb- nih dohodkov 6,900.000 — 6,900.000 2. Prometni davek, davek na pre- moženje in na dohodek od pre- moženja 18,740.000 — 18,740.000 3. Takse 1,973.000 2,461.000 4,434.000 5. Dohodki po posebnih predpi- sih 250.000 L- 250.000 6. Dohodki upravnih organov in razni drugi dohodki 760.000 — 760.000 9. Prenešena sredstva 160.000 — 160.000 VSEGA SKUPAJ 28,783.000 2,461.000 31,244.000 H. RAZPORED DOHODKOV 01 Dejavnost organov DPS 18,224.000 — 18,224.000 02 Ljudska obramba 2,102.000 — 2,102.000 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 1,727.000 — 1,727.000 04 Negospodarske investicije 1,964.000 — 1,964.000 08 Socialno skrbstvo 1,449.000 — 1,449.000 10 Komunalna dejavnost 1,381.000 2,461.000 3,842.000 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 995.000 — 995.000 16 Intervencije v gospodarstvu 256.000 — 256.000 17 Tekoča rezerva in obveznosti iz prejšnjih let 395.000 — 395.000 18 Rezervni sklad 290.000 — 290.000 VSEGA SKUPAJ 28,783.000 2,461.000 31,244.000 Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39-74) in 246. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1977 sprejela ODLOK O ZAČASNEM FINANCIRANJU PRORAČUNSKIH POTREB OBČINE PIRAN ZA ČAS OD 1. JANUARJA DO 31. MARCA 1978 L člen Dokler ne bo sprejet občinski proračun za leto 1978, se bodo proračunske potrebe občine Piran financirale na podlagi trimesečnega finančnega načrta proračunskih dohodkov in izdatkov, vendar največ do četrtine izdatkov proračuna občine Piran za leto 1977. V kolikor se rok začasnega financiranja po zakonu podaljša za dalj časa kot je določeno s tem odlokom, se ustrezno podaljša tudi začasno financiranje proračunskih potreb občine Piran, in sicer tako, da se lahko porabi največ do 1-12 porabljenih sredstev v letu 1977. 2. člen Dohodki in izdatki trimesečnega plana po tem odloku so sestavni de! dohodkov in izdatkov proračuna občine Piran za leto 1978. 3. člen V primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov občina Piran lahko najame posojilo za kritje proračunskih izdatkov po tem od- loku iz lastnih sredstev rezervnega sklada oziroma najame premosti- tveni kredit pri kreditni banki. din 31.244.000 30.954.000 290.000* 30. decembra 1977 — Št. 18 »URADNE OBJAVE* 307 ^AH 4. člen Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah upo-rablja pa se od 1. januarja 1978 dalje. Št.: 402-15-77 Piran, 26. decembra 1977 „ ^ . Predsednik , ^ ^ . IVANBAŽEC, 1. r. Predsednik zbora združenega dela VALENTIN MAHNIČ, 1. r. Predsednik zbora krajevnih skupnosti KARLO MARSEL, 1. r. 7. člen Zasebnemu proizvajalcu se za potrebe družinske skupnosti prizna 350 litrov naravnega vina in 12 litrov naravnega žganja na člana družinske skupnosti, starega nad 18 let. Za kalo in razsip se prizna 6 % pri vinu in 2 % pri žganju. 8. člen la odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plači! za storitve v občini Piran (Uradne objave, št. 14-76). Na podlagi L, 4., 16. in 37. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-72,55-72,28-73,54-73, 36-75, 58-75 in 7-77) in 246. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1977 sprejela ODLOK O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLAČIL ZA STORITVE V OBČINI PIRAN Predsednik: IVAN BAŽEC, l.r. Predsednik zbora združenega dela VALENTIN MAHNIČ, l.r. Predsednik zbora krajevnih skupnosti KARLO MARSEL, l.r. Št.: 421-1-70—76—77 Piran, 26. decembra 1977 1. člen Na območju občine Pian se uvaja posebni občinski davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve (v nadaljnjem besedilu: posebni občinski prometni davek). Posebni občinski prometni davek se plačuje po določbah zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, po določbah zakona o posebnem republiškem prometnem davku, po tem odloku ter predpisih, izdanih na tej podlagi. 2. člen Posebni občinski prometni davek od prometa proizvodov se plačuje od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo (tudi od maloprodajnega prometa na trgih z ambulantno prodajo), razen od proizvodov, za katere je v zakonu o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu določeno, da se od njihovega prometa ne plačuje temeljni oz. posebni republiški davek od prometa proizvodov ob pogojih določenih z zakonom o posebnem republiškem prometnem davku ter od hlodovine, žaganega in tesanega lesa. 3. člen Zavezancu — proizvajalcu se od posebnega občinskega prometnega davka, ki bi ga mora! plačati od končnih izdelkov prodanih neposredno končnim potrošnikom, odbije posebni občinski davek, ki ga je plačal od nabavljenega in porabljenega materiala za take izdelke. Temeljni in posebni občinski prometni davek se odbije ob pogojih, ki jih določa zakon o posebnem republiškem prometnem daveku. 4. člen Posebni občinski prometni davek se plačuje od plači! za storitve, ki jih opravljajo družbene in zasebne pravne osebe ter občani občanom in zasebnim pravnim osebam, razen od plači! za storitve, za katere je v zakonu o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu in v zakonu o posebnem republiškem prometnem davku določeno, da se ne plačuje temeljni oz. posebni republiški prometni davek. 5. člen Posebni občinski prometni davek se plačuje po stopnjah, določenih v tariS, ki je sestavni de! tega odloka. 6. člen Zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve in plačujejo davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, se odmerja v pavšalnem letnem znesku tudi posebni občinski prometni davek. Višino tega davka določi davčna uprava na podlagi zbranih podatkov o obsegu, načinu poslovanja in vrsti dejavnosti zavezanca ter ocenitve na podlagi primerjave podatkov z zavezanci enake ali podobne dejavnosti, katerim se davek od obrti odmeri po dejanskem dohodku, kakor tudi na podlagi podatkov o višini doseženega prometa v preteklem letu. TARIFA A — PROIZVODI Tar. št. 1 1. Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere so v tej tar. predpisane posebne stopnje ali je zanje predpisna davčna oprostitev, se plačuje posebni občinski prometni davek po stopnji 3 %. 2. Od prometa rabljenih cestnih motornih vozil, razen motornih koles, v primerih, ko so prodajalci in kupci fizične ali zasebne pravne osebe, se plačuje davek po stopnji 4%. OPOMBA: 1. Davek po 1. točki te tar. št. se plačuje tudi od proizvodov, ki so navedeni v 1. in 3. opombi k tar. Št. 1 tarife posebnega republiškega prometnega davka, razen od porizvodov in 2. točke opombe k tar. št. 1. 2. Davek po 2. točki te tar. št. se ne plača: — od prodaje poškodovanih cestnih motornih vozi! (ki jih uvozijo), katerih prodajo opravi v imenu lastnika motornega vozila zavarovalnica po svojih predpisih na javni licitaciji, o čemer mora lastnik predložiti ustrezne dokaze; — če je prodaja posledica nastale trajne invalidnosti ali smrti lastnika; — če je vozilo staro nad 3 leta. Tar. št. 2 1. Od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50 % iz domačih surovin, računano po vrednosti: — od naravnega vina, vina tipa »biser* in vinsko sadnih pijač 2,00 od ! — od penečega vina 5,00 od ! — od medice 15 % — odpiva 40% — od naravnega žganja in vinjaka 40 % — od drugih alkoholnih pijač 70 % 2. Od alk. pijač vseh vrst, proizvedenih z manj kot 50 % iz domačih surovin, računano po vrednosti 70 %. OPOMBA: Veljajo vse opombe k tar. št. 1 a tarife posebnega republiškega prometnega davka. Tar. št. 3 Od knjig, brošur, časopisov in drugih publikacij, od katerih se plačuje temeljni davek od prometa teh proizvodov po stopnji 20 %. Tar. št. 4 Od alkohola (etanola) se plačuje posebni občinski prometni davek 1,00 od hektolitrske stopnje čistega alkohola. 308 »URADNE OBJAVE« B — OBRTNE STORITVE Tar. št. 5 Od obrtnih storitev po stopnji 10%. Za obrtne storitve po tej tar. št. se štejejo: 1. kovinska stroka — popravljanje strojev in naprav, izdelkov precizne mehanike, motornih vozil, kovinskih izdelkov za široko potrošnjo, peči, štedilnikov, šivalnih strojev in kovinskega pohištva ter popravljanje drugih kovinskih izdelkov. 2. elektro stroka — popravljanje električnih strojev, aparatov in naprav (razdelilnih naprav, električnih peči, transformatorjev in podobno), popravljanje električnih gospodinjskih aparatov, električnih kuhalnikov, električnih štedilnikov, aparatov za sušenje las in perila, hladilnikov, sesalcev za prah, pralnih strojev, ventilatorjev in podobno; popravljanje telekomunikacijskih naprav in delov ter druge storitve te stroke. 3. druge stroke: protekdranje in krpanje avtoplaščev (vulkanizira-nje); knjigovezništvo, žaganje lesa; gradbene in montažne storitve, storitve z uporabo gradbene mehanizacije in osebne ter druge obrtne storitve. OPOMBA: Davek po tej tar. št. se ne plačuje od storitev: 1. krojačev, šivilj, pletilj, vezilj, klobučarjev, modistkinj, čevljarjev, od popravljanja ortopedskih pripomočkov, izdelovanje copat, storitev brivcev, frizerjev, pedikerjev, kozmetičarjev, fotografov, dimnikarjev, za predtiskanje tkanin, krpanje perila, nogavic in vreč, popravila dežnikov, uglaševanja glasbil, brušenje nožev in britvic, kovaških storitev, podkovanja konj in druge živine, od storitev kolarjev, urarjev, popravljanja dvokoles in otroških vozičkov, obnove in polnjenja kemičnih svinčnikov, popravljanja preprog, kemičnega čiščenja izdelkov iz tekstila in usnja, pranja in likanja oblek in perila ter drugih tekstilnih izdelkov, čiščenje obutve, čuvanja lokalov in stanovanj, shranjevanja dvokoles, prtljage in obleke (garderoba), od storitev postreščkov, žaganja drv za kurjavo, čiščenja in mazanja vozil, vzdrževanja kulturnih spomenikov. 2. Davčna osnova je skupen znesek plači! po odbitku vrednosti materiala, ki ga je da! izvrševalec storitev, če je material v računu posebej izkazan. 3. Davčni zavezanec je vsaka družbena in zasebna pravna oseba in občan, ne glede na to, kdo je koristnik usluge. C — DRUGE STORITVE Tar. št. 6 Od vstopnic 1. za kinematografe — 5 % 2. za ostale prireditve — 10 % OPOMBA: a) lastniki prostorov, v katerih je prireditev, so odgovorni za plačilo davka po tej. tar. št. b) davek od vstopnic za prireditve iz točke 2 te tar. št. je treba plačati ob predložitvi vstopnic v žigosanje najpozneje 5 dni pred prireditvijo. c) prometni davek po tej. tar. št. se ne plača za kulturno umetniške in telesno vzgojne (športne in telovadne nastope) prireditve, kolikor se na njih ne točijo alkoholne pijače. V primeru spora glede značaja kulturno umetniške ali telesno—vzgojne prireditve, odloča o tem izvršni svet občine. Tar. št. 7 Od vrednosti prodanih srečk za loterijo in druge igre na srečo ter na vloge za javno stavo, razen za igre na srečo in vloge z javne stave, ki jih prireja jugoslovanska loterija, po stopnji 40%. OPOMBA: Davčni zavezanec je prireditelj loterije oz. javne stave ali druge igre na srečo. Prireditelj mora najmanj 15 dni pred prireditvijo sporočiti davčni upravi dan in kraj žrebanja. Obračun srečk se mora opraviti v 15 dneh po žrebanju. Davek je treba plačati v 15 dneh od opravljenega obračuna. 30. decembra 1977 — Št. 18 Tar. št. 8 Od plači! za prevoz potnikov in blaga, ki ga opravljajo občani ali zasebne pravne osebe z motornimi vozili in plovnimi objekti 10%. OPOMBA: Davek po tej tar,, št. se plača tudi od plačil za nakladanje in razkladanje, ki jih opravlja prevoznik skupaj s prevozom. Tar. št. 9 Od zakupnin in podzakupnin premičnin in nepremičnin, razen plačil od najemnih in podnajemnih stavb 10%. Na podlagi 1. in 4. člena zakona o ločenih upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7-72 in 23-77) in 246. člena statuta občine Piran, je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z ločenim glasovanjem dne 26. decembra 1977 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBČINSKIH UPRAVNIH TAKSAH 1. člen V odloku o občinskih upravnih taksah (Uradne objave, št. 7-72) se drugi odstavek 1. člena spremeni tako, da se glasi: »Občinske upravne takse se plačujejo po takšni tarifi, ki je sestavni de! zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 23-77). 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št.; 420-2-75—77 Piran, 26. decembra 1977 Predsednik: IVAN BAŽEC, l.r. Predsednik zbora združenega dela VALENTIN MAHNIČ, l.r. Predsednik zbora krajevnih skupnosti KARLO MARSEL, l.r * Na podlagi 42. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7-77) ter 246. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1977 sprejela ODLOK O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA 1. člen Za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Piran se predpiše plačevanje nadomestila za stavbno zemljišče. 2. člen Za stavbno zemljišče se po tem odloku šteje zazidano ali nezazidano stavbno zemljišče, ki je v območju urbanističnega načrta občine Piran, namenjeno za gradnjo. * 3. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je dolžan plačevati neposredni uporabnik zemljišča, oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice uporabe, oziroma lastnik, najemnik, oziroma imetnik stanovanjske pravice). Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, ki so neposredni uporabniki stavbnega zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe plačujejo nadomestilo iz dohodka. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje samoupravni komunalni interesni skupnosti mesečno, najakasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec. 30. decembra 1977 — St. 18 'URADNE OBJAVE* 309 *- 4. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določi z odločbo zavezancu občinski upravni organ pristojen za komunalne zadeve. 5. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje za zemljišče, ki se uporablja za: a) za potrebe ljudske obrambe, za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje ob pogojih vzajemnosti, za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno in za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost in so po zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč izvzeta iz nacionalizacije; b) za površine, objekte in naprave, ki so komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena; c) za kmetijsko dejavnost, dokler se ne dodeli uporabniku za gradbene ali druge namene; d) za državne organe, družbenopolitične organizacije in druge organizacije, katerih osnovna dejavnost se financira iz proračunskih sredstev ter sredstev SIS družbenih dejavnosti. 6. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je oproščen za dobo petih let občan, ki je kupi! novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali zgradi! novo stanovanjsko hišo ob pogoju, da je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše neposredno vplačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča po določbah zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem. Obveze plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se oprosti občan z nižjimi dohodki, kot to določa odlok o delni nadomestitvi stanarine, skupščine obalne skupnosti Koper (Uradne objave št. 9-77). Prošnjo za oprostitev nadomestila iz 1. odstavka tega člena vloži zavezanec pri pristojnem občinskem organu za vsako tekoče leto posebej. O prošnji odloča pristojni upravni organ. 7. člen Višina nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se določi glede na lego zemljišča v naselju, prometno povezanost s centrom, stopnjo opremljenosti zemljišča, komunalnimi napravami, smotrno izkoriščanje zemljišča, namembnost območja. 8. člen Glede na merila iz 7. člena se območje občine Piran deli na naslednja območja: I. območje: KS Piran, KS Portorož, naselje Lucija; H. območje: KS Strunjan, KS Sečovlje, KS Lucija razen naselja Lucija. Detaljno opredelitev območij ponazarja karta, ki je sestavni del tega odloka. 9. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se določi: — od kvadratnega metra nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po urbanističnem načrtu predvideno za gradnjo in za katerega je izdano lokacijsko dovoljenje; — od kvadratnega metra za tisti del nezazidanega stavbnega zemljišča, ki presega površino, ki je potrebna za normalno rabo stavbe razen, če je obseg zemljišča določen z zazidalnim načrtom oziroma lokacijsko dokumentacijo, in če zemljišče zaradi terenskih razmer ni možno uporabiti za gradnjo; — od kvadratnega metra koristne površine stanovanj in poslovnih prostorov. Kot površino stanovanjskega prostora štejemo koristno stanovanjsko površino prostora. Kot površino poslovnega prostora štejemo koristno površino poslovnega prostora, v katerem se opravlja dejavnost. Kot površino industrijskega oziroma proizvodnega kompleksa štejemo koristno površino objektov in nezazidano stavbno zemljišče, na katerem ima zavezanec pravico uporabe. 10. člen Površine, ki se uporabljajo za pridobivanje soli ne štejemo kot industrijski ali proizvodni kompleks iz zadnjega odstavka 9. člena. Nadomestilo za uporabo tega zemljišča se določi v višini 0,05 din za ar. 11. člen Višina nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se glede na 8. in 9. člen določi v naslednjih mesečnih zneskih: 1. 11. 1. Od zazidanega stavbnega zemljišča območje območje a) od mi površine stanovanj din b) od m* površine poslovnega prostora, v ka- 0,30 0,15 terem se opravlja dejavnost 0,40 0,20 2. Industrijski in drugi proizvodni prostori od m^ koristne površine poslovnega prostora 0,40 0,30 3. Od m* nezazidanega stavbnega zemljišča 0,10 12. člen Glede na ugodnosti pri opravljanju dejavnosti, prometno povezanost s centrom, racionalnim izkoriščanjem zemljišča, se nadomestilo določeno vil. členu točka 1/b: 1. 11. 1. Zviša za: območje območje — dejavnost prometa (brez potniškega pro- meta), banke, zavarovalnice, predstavništva, agencije, zastopstva, trgovine, (razen prehrane), igralnice 40% 40% — za skladišča, garaže 20% 20% 2. Zniža: — na nezazidanih površinah, kjer se dejavnost opravlja na odprtem prostoru 20% 20% 13. člen * Nadomestilo iz 11. člena točke l/a se za počitniške hiše in počitniška stanovanja zviša za 100%. 14. člen Sredstva zbrana kot nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se sme uporabljati le za graditev omrežja komunalnih naprav in objektov primarnega pomena, ki so namenjeni za skupno rabo. 15. člen Zaradi pravilne določitve nadomestila so dolžni vsi zavezanci nadomestila v roku 15 dni od nastopa obveznosti sporočiti občinskemu upravnemu organu pristojnemu za komunalne zadeve, točne podatke o površinah, zavezanih plačilu nadomestila. Obveznost plačevanja nadomestila nastane s prvim dnem prihodnjega meseca, v katerem je omogočena uporaba zemljišča oziroma objekta. Vsako spremembo o površinah, zavezanih plačilu nadomestila, je dolžan zavezanec sporočiti občinskemu upravnemu organu pristojnemu za komunalne zadeve najkasneje v 30 dneh od nastanka spremembe. 16. člen Do izdaje odločb iz 4. člena tega odloka uporabniki zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe plačujejo nadomestilo po določbah odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča ter spremembah in dopolnitvah tega odloka. Plačani prispevek iz prejšnjega odstavka se šteje kot akontacija po tem odloku. 17. člen Z dne uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča ter spremembe in dopolnitve tega odloka (Uradne objave št. 15-68). 310 »URADNE OBJAVE« 30. decembra 1977 — Št. 18 18. č!en Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 464-1-76—77 Piran, 26. decembra 1977 Predsednik IVAN BAŽEC, !. r. Predsednik zbora združenega deta VALENTIN MAHNIČ, !. r. Predsednik zbora krajevnih skupnosti KARLO MARSEL, t. r. Namestnik predsednice družbenopotitičnega zbora JANEZ KOSELJ, !. r. Na podtagi 245. čtena statuta občine Piran ter v zvezi z 10., 12., 13., 21. in 32. čtenom zakona o upravtjanju in razpotaganju s stavbnim zemttjiščem (Uradni tist SRS, št. 7-77) je skupščina občine Piran na točenih sejah zbora združenega deta, zbora krajevnih skupnosti in družbenopotitičnega zbora dne 26. decembra 1977 sprejeta ODLOK O NAČINU PLAČEVANJA PRISPEVKA ZA KOMUNALNO OPREMLJANJE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA IZVEN ORGANIZIRANE KOMPLEKSNE GRADNJE NA OBMOČJIH, KI SO DOLOČENA Z URBANISTIČNIM NAČRTOM OZIROMA IZVEN URBANISTIČNEGA NAČRTA 1. čten Na območju, katero je urejeno z urbanističnim načrtom, ki dotoča urejanje prostora z zazidalnimi načrti se stroški priprave zemljišča za gradnjo in stroški komunatnega opremtjanja in urejanja zemljišča obračunavajo v sktadu z dotočiti 21. do 31. čtena zakona o upravtjanju in razpotaganju s stavbnim zemtjiščem (Uradni tist SRS, št. 7-77). 2. čten Na območju občine Piran se pri zasebni stanovanjski gradnji izven območja, ki ga zajema urbanistični ati zazidalni načrt ter za posamezne izjemne novogradnje na območju, ki ga zajema urbanistični načrt zaračunava komunatni prispevek, ki ga ptača investitor v odnosu na oprem-tjenost zemtjišča. Prispevek za komunatno opremtjanje po predhodnem odstavku se izračuna na podtagi odtoka o določitvi vrednosti posameznih etemen-tov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše in stanovanja družbene lastnine na območju občin Izota, Koper in Piran (Uradne objave, št. 10-75 in 3-77). 3. čten Kot podtaga za izračun prispevka za komunatno opremtjenost stavbnih zemtjišč iz 2. čtena tega odtoka se vzamejo stroški urejenega stavbnega zemtjišča (prva atinea 15. čtena zakona o upravtjanju in raz- potaganju s stavbnim zemtjiščem), ki predstavtjajo: % a) stroški za izdelavo urbanistične dokumentacije 1,4 b) stroški za izdetavo investicijsko tehnične doku- mentacije za komunalne naprave in geodetske dokumentacije 1,8 c) stroški za ptačito odškodnin za posamezne objekte in stroški za gradnjo nadomestnih stanovanj 12 d) stroški strokovne organizacije za urejanje in upravljanje s stavbnimi zemljišči 3,6 e) stroški za regutacijska in metioracijska deta 5,2 f) stroški za kanatizacije 19 g) stroški vodovoda 15 h) stroški TP 7 i) stroški etektro omrežja 7 j) stroški JR 5 k) stroški asfattiranja cestišč (v makedamski izvedbi 10,5%) 21 !) stroški parkov in zetenic 2 SKUPAJ 100 4. člen Z ozirom na naravo posameznih stroškov komunatnega opremtjanja stavbnih zemtjišč se stroški iz 3. čtena tega odtoka detijo na: % A) Sptošne stroške, ki obsegajo: — stroške za izdetavo urbanistične dokumentacije 1,4 — stroški za izdetavo investicijsko tehnične dokumentacije za komunatne naprave (primerne in sekundarne) in geodetsko dokumentacijo 1,8 — stroški strokovne organizacije za upravljanje in urejanje stavbnih zemtjišč 3,6 B) Minimatne stroške, ki predstavtjajo: — stroški za metioracijska in regutacijska deta 1,2 — stroški kanatizacije 5 — stroški vodovoda 5 — stroški TP in etektro omrežja 1,5 — stroški javne razsvetljave 1 — stroški cest 9 — stroški parkov in zetenic 0,5 5. čten Sptošni in minimatni stroški komunatnega opremtjanja bremenijo sleherno investicijsko gradnjo iz 2. čtena tega odtoka. Strokovna organizacija, poobtaščena za upravtjanje in urejanje stavbnega zemtjišča je dotžna voditi anatitične dohodke iz posameznih postavk prispevka za komunatno urejanje in jih namensko uporabljati. 6. čten Večja opremtjenost stavbnega zemtjišča od minimalnega iz čtena 4 tega odtoka se ugotovi na tokacijski obravnavi in dotoči procent povečane komunatne opremtjenosti, ki predstavlja razliko med minimalno opremtjenostjo stavbnega zemljišča in procentom stroškov za komunatno opremtjanje iz 3. čtena tega odtoka. 7. čten Višina prispevka investitorja za komunatno opremtjenost zemtjišča se izračuna tako, da se vsakotetno dotočen faktor iz 2. čtena tega odtoka pomnoži s koristno stanovanjsko ati postovno površino novograjenega objekta, oziroma z novopridobtjeno površino pri nadzidavah, dozidavah ati večjih adaptacijah, ter podeti z ugotovtjenim odstotkom komunatne opremtjenosti iz 5. in 6. čtena tega odtoka. Investitor, ki v stanovanjski hiši ureja sanitarne prostore je oproščen ptačita stroškov za komunatno opremtjenost. 8. čten Investitorji, kot zavezanci ptačita prispevka za komunatno urejanje stavbnega zemtjišča iz tega odtoka ptačajo prispevek po posebni pogodbi, ki je pogoj pred izdajo tokacijske odtočbe. Obveznost ptačita se ugotovi v zapisniku na tokacijski obravnavi. 9. čten Investitor je dotžan poteg splošnega in minimalnega komunatnega prispevka, ki ga dotoča 4. in 5. čten tega odtoka ptačati vse stroške, ki nastanejo v zvezi s finančnimi pogoji komunatnih organizacij ob priključitvi objekta na komunatne naprave. 10. čten Pogodbe o ptačitu prispevka za komunatno urejanje stavbnega zemtjišča sktepa na podtagi ugotovitve iz zapisnika o tokacijski obravnavi poobtaščena detovna organizacija posebnega družbenega pomena za upravtjanje in urejanje stavbnega zemtjišča. 11. čten Upravni organ občine, pristojen za urbanistične, gradbene in ko natne zadeve izda tokacijsko odločbo investitorju te ob pred!ožit\* u kazita o ptačitu prispevka za komunatno urejanje v smislu dotočit tet odtoka. 30. decembra 1977 — St. 18 'URADNE OBJAVE 311 12. č!en Ta odtok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 420-8-75—77 Piran. 26. decembra 1977 Predsednik IVAN BAŽEC, !. r. Predsednik zbora združenega de!a VALENTIN MAHNIČ, I. r. Predsednik zbora krajevnih skupnosti KARLO MARSEL, !. r. Namestnik predsednice družbenopohtičnega zbora JANEZ KOSELJ, 1. r. Na podtagi 245. člena statuta občine Piran, 22. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53-76) in 24 a ter 24 c člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24-75 in 13-77) je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1977 sprejela ODLOK O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV ZA VZDRŽEVANJE IN OBNAVLJANJE KOMUNALNIH OBJEKTOV IN NAPRAV SKUPNE RABE V OBČINI PIRAN ZA LETO 1978 I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se uredi način združevanja sredstev za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav ter obseg in kakovost vzdrževanja in obnavljanja teh objektov in naprav na območju občine Piran za leto 1978. Prispevek za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav združujejo vsi delavci v TOZD in delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek. Prispevek se zagotavlja iz dohodka. 2. člen Osnova za združevanje sredstev je 'Program za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe za leto 1978«, ki ga sprejme Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Piran in zajema: 1. vzdrževanje javnih površin 2. vzdrževanje pokopališča 3. okrasitev mesta ob državnih in drugih praznikih 4. vzdrževanje javnih sanitarij 5. vzdrževanje javne razsvetljave 6. vzdrževanje javnih izlivk 7. vzdrževanje parkov in zelenic 8. vzdrževanje tržnih površin 9. vzdrževanje varstvenih pasov in pobočij 10. vzdrževanje javnih kopališč in plaž H. vzdrževanje cest III. in IV. reda, ki zajema še: — vzdrževanje trgov in ulic — vzdrževanje semaforskih naprav in svetlobne signalizacije — vzdrževanje cestno-prometne signalizcije 12. obalna cesta. 3. člen Sredstva za vzdrževanje komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena skupne rabe se razporedijo na posamezne dejavnosti iz 2. Mena tega odloka na podlagi dogovorjenega programa dela za leto 4. člen Nosilec in usklajevalec nalog po programu je Samoupravna komu-"aha interesna skupnost občine Piran. 5. člen Programska vrednost vzdrževanja in obnavljanja posameznih komunalnih objektov in naprav skupne rabe znaša din 18,500.000, kar predstavlja dogovorjeni nivo vzdrževanja in obnavljanja objektov in naprav. II. CILJI ZDRUŽEVANJA SREDSTEV TER NAMEN, POGOJI IN NAČIN NJIHOVE UPORABE 6. člen Skupni cilji delavcev v združenem delu in občanov v krajevnih skupnostih, kot uporabniki komunalnih storitev skupne rabe (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) je, da si z vzdrževanjem in obnavljanjem posameznih objektov in naprav skupne rabe zagotovijo dogovorjeni o^bseg in kakovost vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in na^ prav ter opravljanje komunalnih storitev in si s tem zagotove poaoje za življenje in delo vseh uporabnikov. 7. člen Namen združevanja sredstev po tem odloku je zagotovitev dogovorjenega komunalnega standarda uporabnikov za leto 1978. Komunalni standard je sestavljen na osnovah in merilih o standardu komunalnih storitev, ki zajema normative po času in obsegu ter standarde materialnih stroškov za enoto storitve. 8. člen Glede na predračunsko vrednost programa morajo uporabniki združiti 9,000.000 din, kar predstavlja 1,5 % od bruto osebnih dohodkov zaposlenih na območju občine Piran. Osnova za obračun prispevka iz dohodka je bruto osebni dohodek. Prispevek iz dohodka za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav se plačuje mesečno ob dvigu osebnih dohodkov delavcev. 9. člen Prispevek po tem odloku se plačuje Samoupravni komunalni interesni skupnosti občine Piran. 10. člen Način uporabe združenih sredstev določa Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Piran v skladu s sprejetim programom vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe. 11. člen Opravljanje zadev in nalog po sprejetem programu Samoupravna komunalna interesna skupnost poveri ustreznim komunalnim organizacijam združenega dela, usposobljenim za to vrsto dejavnosti, s posebno pogodbo. III. KONČNE DOLOČBE 12. člen Nadzor nad izvajanjem sprejetega programa dela po tem odloku opravlja odbor za samoupravno kontrolo Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Piran. Organ iz prvega odstavka tega člena sporoča svoje ugotovitve, stališča in predloge skupščini Samoupravne komunalne interesne skupnosti. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah in velja za leto 1978. $t.: 402-45-77 Piran, 26. decembra 1977 Predsednik: IVAN BAŽEC, l.r. Predsednik zbora združenega dela VALENTIN MAHNIČ, l.r. Predsednik zbora krajevnih skupnosti KARLO MARSEL, l.r. , Namestnik predsednice družbenopolitičnega zbora JANEZ KOSELJ, l.r. 312 'URADNE OBJAVE* 30. decembra 1977 — št. 18 Na podlagi 245. člena statuta občine Piran in 632. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53-76) je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. novembra 1977 sprejela ODLOK O SPREMEMB! ODLOKA O ZAČASNEM UKREPU DRUŽBENEGA VARSTVA V VRTNARSKEM PODJETJU 'CVETJE* PORTOROŽ 1. Spremeni se dolo&a 3. člena odloka o začasnem ukrepu družbenega varstva v vrtnarskem podjetju 'Cvetje* Portorož tako, da se glasi: Začasni ukrep družbenea varstva traja do 31. decembra 1977. 2. Ta odlok velja takoj in se objavi v Uradnih objavah. Številka: 023-3-77 Piran, 25. novembra 1977 Predsednik IVAN BAŽEC, l.r. Predsednik zbora združenega dela VALENTIN MAHNIČ, l.r. Predsednik zbora krajevnih skupnosti KARLO MARSEL, l.r. Predsednica družbenopolitičnega zbora DORA JERKIČ, l.r. Na podlagi 116. in 117. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24-75) in 245. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1977 sprejela ODLOK O USTANOVITVI IN DELOVANJU SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU SKUPŠČINE OBČINE PIRAN 1. člen Ustanovi se svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupščine občine Piran (v nadaljnjem besedilu: svet) kot družbeno telo. 2. člen Svet v skladu z določili zakona o varnosti cestnega prometa in z določili drugih predpisov skrbi za uveljavljanje družbene samozaščite na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu na območju občine Piran ter opravlja zlasti naslednje naloge: — proučuje in obravnava cestno problematiko ter vodi preventivne in vzgojne akcije, — pospešuje prometno vzgojo, izobrazbo in etiko udeležencev v cestnem prometu, — sodeluje pri delu organov in organizacij, ki se ukvarjajo s prometno vzgojo in preventivno dejavnostjo v cestnem prometu, — razširja prometno vzgojne publikacije ter razvija in pospešuje varnost cestnega prometa s sredstvi javnega obveščanja, — predlaga ukrepe za izboljšanje varnosti v prometu, — pospešuje aktivnosti šolske prometne službe, — v okviru možnosti pomaga organom in organizacijam, ki se ukvarjajo z vprašanji cestnega prometa, — organizira razne preventivne manifestacije s ciljem animiranja skrbi za varnost cestnega prometa. 3. člen Svet ima 11 članov, ki jih delegirajo: — Izvršni svet 1 člana — ZSMS Piran 1 člana — AMD 'Pinko Tomažič* Piran 1 člana — PM Piran 1 člana — Osnovna šola Piran 1 člana — Osnovna šola Lucija 1 člana — Osnovna šola Sečovlje 1 člana — Osnov, šola z ital. uč. jez. 1 člana — Gimnazija Piran 1 člana in gimnaz. z it. uč. jez. — Krajevne skupnosti 1 člana — Tajnik sveta 4. člen Delovanje sveta je urejeno s poslovnikom, ki ga sprejme svet. člani sveta izvolijo izmed sebe predsednika. Mandat članov sveta traja 4 leta. 5. člen Sredstva, potrebna za delovanje sveta, se zagotovijo v proračunu občine Piran. Sredstva se oblikujejo na podlagi letnega programa dela sveta, ki ga verificira izvršni svet. 6. člen Strokovna opravila, pripravo gradiva za seje in administrativno tehnična opravila sveta opravlja tajnik sveta, ki združuje delovna opravila in naloge z delavci oddelka za notranje zadeve uprave občine Piran. 7. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 22-25-75—77 Piran, 26. decembra 1977 Predsednik IVAN BAŽEC, l.r. Predsednik zbora združenega dela VALENTIN MAHNIČ, l.r. Predsednik zbora krajevnih skupnosti KARLO MARSEL, l.r. Namestnik predsednice družbenopolitičnega zbora JANEZ KOSELJ, l.r. Na podlagi 246. člena statuta občine Piran in 56. člena zakona o financiranju splošnih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-74) je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1977 sprejela ODLOK O UKINITVI SKLADA ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA V OBČINI PIRAN 1. člen Ukine se sklad za pospeševanje kmetijstva v občini Piran, ki je bil ustanovljen z odlokom skupščine občine Piran št. 022-10/72 z dne 21. 9. 1972 (Uradne objave št. 17-72). . 2. člen Potrdijo se vsi sklepi, ki jih je sprejel upravni odbor sklada po preteku mandatne dobe do ukinitve in so v skladu z veljavnimi predpisi ter internimi pravili sklada. 3. člen Sredstva, pravice in obveznosti ukinjenega sklada se prenesejo s stanjem na dan 31. 12. 1977 na poseben račun občine Piran za pospeševanje kmetijstva. Do ustanovitve samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva razpolaga skupščina s sredstvi ukinjenega sklada. 30. decembra 1977 — Št. 18 'URADNE OBJAVE« 4. člen Izvršni svet se pooblasti za izvajanje letnega programa nalog za pospeševanje kmetijstva v občini Piran. 5. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ustanovitvi sklada za pospeševanje kmetijstva v občini Piran (Uradne objave št. 17-72). Št.: 022-7/77 Piran. 26. decembra 1977 Predsednik IVAN BAŽEC, 1. r. Predsednik zbora združenega dela ^ VALENTIN MAHNIČ, 1. r. Predsednik zbora krajevnih skupnosti KARLO MARSEL, 1. r. Na podlagi 246. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 6-76) in 5. člena odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve (Uradne objave, št. 12-73) je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1977 sprejela naslednji SKLEP 1. Daje se soglasje k novi tarifi za uporabo luke Piran, ki je sestavni de! tega sklepa. 2. Tarifa iz prve točke se smiselno uporablja na celotnem območju občine Piran. 3. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 352-29/72-77 Piran, 26. decembra 1977 Predsednik IVAN BAŽEC, 1. r. Predsednik zbora združenega dela VALENTIN MAHNIČ, 1. r. Predsednik zbora krajevnih skupnosti KARLO MARSEL, 1. r. TARIFA za luške storitve in luške pristojbine I. LUŠKE PRISTOJBINE ! Pristojbine za vkrcavanje oz. izkrcavanje blaga: a) generalni tovor b) ostali tovor 2. Pristojbina za vkrcavanje in izkrcavanje potnikov: a) v jugoslovanski obalni plovbi b) v mednarodni plovbi c) samostojni brodarji, ki opravljajo prevoz turistov v obalnem prometu, ne glede na obseg poslovanja plačajo letni pavšal za vsak registrirani sedež 3 Ladijsko ležnino za uporabo obale ali luškega vodnega prostora v druge namene, razen za vkrcavanje potnikov ali blaga plačajo dnevno od vsakega začetnega metra ladijske dolžine: din tona 2,p0 tona 3,00 potnik 0,50 potnik 1,00 sedež 20,00 * 313 a) domače ladje b) tuje ladje c) kadar ladja uporablja samo luški vodni prostor plača ležnino zmanjšano za 20 % 4. Pristojbina za privez a) dnevni privez domačih plovil od vsakega začetnega metra plovila b) dnevni privez tujih plovil od vsakega začetnega metra plovila c) letna pavšalna pristojbina za privez domačega plovila od vsakega začetnega metra plovila d) mesečna pavšalna pristojbina za privez inozemskega plovila od vsakega začetnega metra plovila e) letna pristojbina iz c) alinee za točko se poveča za 100% za plovila, ki imajo privez v luki Piran f) kadar plovilo uporablja samo luški vodni vodni prostor plača pristojbino pod a) in b) te točke zmanjšane za 20 % g) letno pristojbino za vzdrževanje svetilnikov plačujejolastniki registriranih plovil v občini Piran od vsakega začetnega metra plovila n%dan 5,00 n^dan 10,00 mMan 5,00 n^dan 10,00 n%dan 50,00 m^dan 100,00 m 15,00 II. LUŠKE STORITVE 1. Organizacije združenega dela, pravne osebe ali občani, ki uporabljajo luko za svojo poslovno dejavnost, plačajo pristojbino za uporabo luke v višini 2 % od doseženega bruto prometa v luki 2. Uporaba luškega dvigala: a) enkratna uporaba za bremena do 1 tone b) enkratna uporaba za bremena pod 1 tono 3. Uporaba luških površin za deponijo čolnov: a) za prve tri dni kom/dan b) za vsak naslednji dan kom/dan 4. Druge luške storitve a) za dobavo pitne vode m^ b) za dobavo električne energije dvojna cena kilovatne ure veljavne za gospodarske organizacije c) za uporabo telefona dvojna cena PTT tarife za gospodarsko organizacijo din 50.00 100,00 10.00 50.00 30.00 III. Ta tarifa se uporablja za obalno območje in kanale na območju občine Piran, ki so v upravljanju Komunalnega podjetja Piran in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. IV. Z dnem ko začne veljati ta tarifa preneha veljati tarifa za uporabo luke Piran (Uradne objave, št. 14-76) ter sklep o soglasju spremembe tarife za uporabo luke Piran, sprejet na seji skupščine občine Piran dne 25. 4. 1977. OBČtNA POSTOJNA Na podlagi 23. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39/74) in 191. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 29. decembra 1977 sprejela ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE POSTOJNA ZA LETO 1977 1. člen 1. člen odloka o proračunu občine Postojna za leto 1977 (Uradne objave, št. 8/77) se spremeni in se glasi: 314 .URADNE OBJAVE« 30. decembra 1977 — Št. 18 »Skupni dohodki proračuna občine Postojna za !eto 1977 znašajo: dinarjev 24.864,447 in sicer: !. — lastni stroški — dopolnilna sredstva 2. Primanjkljaj: 3. Razporejeni dohodki 22.564,447 2.300,000 1.500,417 26.364,864 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januaija 1977. ŠT. 400-3/77 ' Postojna, 29. decembra 1977 Predsednik NASTRAN ZVONE, dipl. ing. l.r. REBALANS PRORAČUNSKIH PRIHODKOV IN RAZPOREDITVE PRIHODKOV OBČINE POSTOJNA ZA LETO 1977 PRIHODKI Prvotni plan za leto 1977 Končni plan za leto 1977 1. Davek na dohodek in davek iz osebnih dohodkov 5,745.000 6.040.000 2. Prometni davek, davek od premoženja in na prihodek od premoženja 13,995.000 13.517.000 3. Takse 1,750.000 1.720.000 4. Prihodki po posebnih predpisih 1,020.000 752.000 5. Prihodki upravnih organov in drugi prihodki 400.000 480.000 6. Prihodki od drugih družbenopolitičnih skupnosti 1,224.516 2.349.150 7. Prenesena sredstva — 6.297 8. Posojilo iz realiziranih sredstev — 1.500.417 24.134.516 26.364.864 RAZPOREDITEV PRIHODKOV Sredstva za splošno porabo 01 Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti 14.819.164 16.227.102 02 Ljudska obramba 1.515.882 1.552.338 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 1.475.242 1.619.962 04 Negospodarske investicije 1.644.193 1.393.892 07 Kulturno prosvetna dejavnost 129.840 — 08 Socialno skrbstvo 946.948 1.051.140 09 Zdravstveno varstvo 240.262 151.394 10 Komunalna dejavnost 1.014.066 1.303.190 1 ! Dejavnost krajevnih skupnosti 750.000 750.000 13 Odstopljeni izdatki 278.216 1.357.259 15 Gospodarske investicije 10.500 20.029 16 Intervencije v gospodarstvu 153.645 138.500 17 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let 916.058 560.058 18 Rezervna sredstva 240.500 240.000 SKUPAJ RAZPOREJENI PRIHODKI 24.134.516 26.364.864 Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39-74) in 191. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1977 sprejela ODLOK O ZAČASNEM FINANCIRANJU PRORAČUNSKIH POTREB OBČINE POSTOJNA ZA L TROMESEČJE 1978 1. člen Dokler ne bo sprejet občinski proračun za leto 1978,se bodo proračunske potrebe skupščine občine Postojna začasno financirale na podlagi tromesečnega načrta dohodkov in izdatkov, toda največ do četrtine izdatkov proračuna skupščine občine Postojna za leto 1977. 2. člen Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni de! dohodkov in izdatkov proračuna občine Postojna za leto 1978. 3. člen Zaradi neenakomernega dotekanja proračunskih prihodkov lahko skupščina občine Postojna najame posojilo iz sredstev obvezne rezerve. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje. Št.: 400-5-77—3 Postojna, 29. decembra 1977 Predsednik ZVONE NASTRAN, dipl. ing. gozd., l.r. Na podlagi 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-74, 39-74, 5-76, 10-76) in 191. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 29. decembra 1977 sprejela ODLOK O DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV L člen 1. točka 5. člena odloka o davkih občanov (Uradne objave, št. 3-76) se dopolni tako, da se glasi: »davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja«. Dosedanje točke 1. do 7. postanejo 2. do 8. < 2. člen , Za 5. členom se doda nov 5a člen, ki se glasi: »Davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja (v nadaljnjem besedilu davek iz delovnega razmerja), ki predstavlja dohodek občine, se obračunava in plačuje po stopnji 0,5% od s predpisi določenih osnov. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1978. Št.: 422—149-77-^ Postojna, 29. decembra 1977 Predsednik ZVONE NASTRAN, dipl. ing. gozd., l.r. Na podlagi L, 4., 6. in 37. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, štev. 33-72, 55-72, 28-73, 36-75, 58-75 in 7-77) in 191. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1977 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLAČIL ZA STORITVE 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradne objave, štev. 21-72, 32-73, 10-75, 3-76, 12-76 in 20-76) se tarifna številka 2 spremeni in se glasi: A) Od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50 % iz domačih surovin, računamo po vrednosti: dinarjev na liter 1. od naravnega vina, vina tipa »biser« in vinsko sadnih pijač 2 2. od penečega vina 4 30. decembra 1977 — St. 18 »URADNE OBJAVE. 315 v % od vrednosti 3. od medice 1$ 4. od piva 3$ 5. od naravnega žganja in vinjaka 40 6. od drugih alkoholnih pijač 6() B) Od alkoholnih pijač vseh vrst, proizvedenih z manj kot 50 % iz domačih surovin — 60 C) Od umetnih brezalkoholnih pijač in sodavice — 3 Opomba: 1. Davčna osnova za vina iz 1. in 2. točke te tarifne številke je liter za večje ali manjše pakiranje je davek sorazmemen davku od litra. Davčna osnova za alkoholne in umetne brezalkoholne pijače ter sodavico iz točke A3, 4, 5, in 6. točke B in točke C te tarifne številke je prodajna cena proizvajalca, prodajalca na debelo in prodajalca na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajajo končnim potrošnikom. Pri gostincih je davčna osnova nabavna cena z vsemi stroški, ki jo bremenijo. 2. Davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci za umetne brezalkoholne pijače in sodavico so poleg zavezancev iz 1. odstavka te točke tudi obrtne organizacije združenega dela, ki kupujejo te pijače za nadaljnjo prodajo končnim potrošnikom oziroma za lastno končno porabo in enote,ustanovljene izključno za gostinske storitve članom delovne skupnosti in članom organizacij (gostinske enote negostinskih organizacij), 3. Z nabavno ceno iz 2. odstavka 1. točke opombe k tej tarifni številki je mišljena cena izkazana v fakturi dobavitelja z vsemi odvisnimi stroški, ki jih je zaračunal kupcu. 4. Z umetnimi brezalkoholnimi pijačami iz te tarifne številke so mišljeni proizvodi iz 1. odstavka 20. člena pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu evidence, obračunavanju in plačevanju davka od prometa proizvodov in storitev (Ur. 1. SFRJ, št. 25-77 in 47-77). 5. Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnika in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem brez dodatka drugih snovi in primesi. 6. Z alkoholnimi pijačami so v smislu te tarifne številke mišljene pijače, ki vsebujejo več kot 2% alkohola in pivo. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o njihovi proizvodnji in kakovosti. Z vinsko-sadnimi pijačami so v smislu te tarifne številke mišljene alkoholne pijače sestavljene iz naravnega vina, naravnih sokov in njihovih koncentratov, sladkorja, naravne arome in vode. 2. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati odloki o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plači! za storitve (Uradne objave, št. 22-73, 10-75, 12-76 in 20-76). 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje. Št.: 421^1-72-4 Postojna, 29. decembra 1977 Predsednik ZVONE NASTRAN, dipl. ing. gozd., 1. r. Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27-72 in 39-74) in 191. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti z dne 29. decembra 1977 sprejela ODLOK 0 SPREMEMB! ODLOKA O DAVKU NA PROMET NEPREMIČNIN l.Člen 4. člen odloka o davku na promet nepremičnin (Uradne objave, št. 19-795) se črta. Dosedanji 5. in 6. člen postaneta 4. in 5. Člen. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. julija 1977 dalje. Št.: 421-1-72-4 Postojna, 29. decembra 1977 Predsednik ZVONE NASTRAN, dipl. ing. gozd., 1. r. Na podlagi 1. in 4. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7-72 in 23-77) in 191. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 29. decembra 1977 sprejela ODLOK O UPRAVNIH TAKSAH 1. člen Za spise in dejanja v upravnih stvareh pri organih občine Postojna, organizacijah združenega dela in drugih organizacijah, kadar v okviru javnih pooblastil, katere jim daje zakon ali na podlagi zakona izdan predpis, odločajo v upravnih stvareh na zahtevo stranke ter za druge predmete in dejanja pri teh organih se uvajajo občinske upravne takse. Za plačevanje občinskih upravnih taks se neposredno uporablja taksna tarifa zakona o upravnih taksah. 2. člen Distribucijo taksnih vrednotnic opravljajo na območju občine Postojna Tobačna tovarna Ljubljana, TOZD »Tobak« Postojna, časopisno založniško podjetje »Primorski tisk« Koper, založba »Lipa« Postojna in Uprava skupščine občine Postojna. 3. člen Glede taksnih zavezancev, nastanka taksne obveznosti, zastaranja, poroštva, oprostitve, izterjave in pravnih sredstev ter vsega drugega, kar se nanaša na obračun in plačilo upravnih taks ter lepljenja in razveljavljanja kolkov, se uporabljajo določbe zakona o upravnih taksah in na njegovi podlagi izdanih predpisov. 4. člen Z dne, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o upravnih taksah (Uradne objave, št. 2-72) 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od L januarja 1978 dalje. Št.: 423-43-77-4 Postojna, 29. decembra 1977 Predsednik ZVONE NASTRAN, dipl. ing. gozd., 1. r. Na podlagi 190. člena statuta občine Postojna (Uradne objave, št. 11-74) ter v skladu z 14. členom družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi (Uradni list SRS, št. 18-77) je skupščina občine Postojna na seji družbenopolitičnega zbora z dne 7. decembra 1977 in na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 8. decembra 1977 sprejela ODLOK O DRUŽBENI SKRBI ZA UDELEŽENCE NARODNOOSVOBODILNE VOJNE IN DRUGIH VOJN TER NJIHOVIH DRUŽINSKIH (LANOV 1. člen Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter njihovim družinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka, če jim te niso zagotovljene po drugih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih. 316 *URADNE OBJAVE« 30. decembra 1977 — Št. 18 2. člen Priznavalnina ali druga oblika družbene pomoči se lahko podeli samo udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihovim družinskim članom, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Postojna. 3. člen Pravico do stalne priznavalnine imajo: 1. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta — borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943. 2. Žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo. 3. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5.1945. dvojno štet v pokojninsko dobo. 4. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 9. 9. 1943 oziroma 13.10. 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo. 5. Borci za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenski vojni do-brovoljci iz vojn 1912—1918. 4. člen Priznavalnine in druge oblike pomoči so: 1. stalna priznavalnina 2. občasna priznavalnina 3. enkratna priznavalnina 4. zdravstveno varstvo 5. pomoč za zdravljenje 6. sosedska pomoč 5. člen Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo udeleženci narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu ne presega vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne in borci iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih Članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ne presega 80 % vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana. Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine in do drugih oblik družbene pomoči po tem odloku se štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek. Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se računa dvakratni katastrski dohodek iz prejšnjega leta. Če je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek iz kmetijske dejavnosti ne upošteva. 6. člen Za udeležence narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka je najvišja stalna priznavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, za udeležence narodnoosvobodilne vojne in borce iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka pa 80 % vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Pri določanju višine stalne priznavalnine se upošteva število družinskih članov, ki jih upravičenec vzdržuje, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, udeležbo upravičenca v narodnoosvobodilnem boju ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri kmetih samohranilcih pa zlasti tudi starost. 7. člen Pravico do stalne priznavalnine pod pogoji, ki so določeni za priznavalnino iz 5. člena tega odloka, imajo tudi družinski člani umrlega udeleženca narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če jih je umrli preživljal, če so pridobitno nesposobni in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka. Tem upravičencem se lahko podeli tudi občasna ali enkratna priznavalnina. 8. člen Uživalci stalne priznavalnine in njihovi družinski člani (zakonec, otroci, oče, mati) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, kot je določeno z zakonom in s splošnimi akti skupnosti zdravstvenega zavarovanja za zavarovance — delavce, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi. 9. člen Če se spremenijo pogoji za odločanje o pravici do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka, se stalna priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine. Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici do stalne priznavalnine se ugotavljajo v začetku vsakega leta. 10. člen Ne glede na določbe 9. člena tega odloka so uživalci stalne priznavalnine dolžni med letom obvestiti pristojni upravni organ skupščine občine Postojna o vsaki spremembi, ki vpliva na izplačevanje stalnih mesečnih priznavalnin. Če pristojni upravni organ ugotovi, da tako obvestilo ni bilo podano, lahko izterja neopravičeno izplačan znesek priznavalnine. 11. člen Najvišja stalna priznavalnina, navedena v 6. členu tega odloka je lahko izjemoma (v izjemnih težkih zdravstvenih primerih) tudi višja od vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. 12. člen Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 120% vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Podeljevanje občasne in enkratne priznavalnine po členu ni odvisno od pogojev iz 5. člena tega odloka. 13. člen Pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se lahko podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne s priznano posebno dobo dvojno pred 9.9.1943 oziroma do 13.10.1943 neprekinjeno do 15.5.1945 če jim je po mnenju pristojne zdravniške komisije takšno zdravljenje potrebno. Izjemno se lahko odobri pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih v celoti ali delno tudi drugim udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, staršem in vdovam padlih udeležencev narodnoosvobodilne vojne. Za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se podeli pomoč po naslednji premoženjski lestvici: — udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki se preživljajo samo z varstveno borčevo pokojnino, se lahko plača polni znesek računa za hotelske storitve — upravičencem, katerih poprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 130% vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se lahko plača polni znesek računa za hotelske storitve — upravičencem, katerih poprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 150% vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se lahko plača 50 % zneska računa za hotelske storitve — upravičencem, katerih poprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 200% vsakokratnega mejnega 30. decembra 1977 — Št. 18 »URADNE OBJAVE« 317 zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcem v SR Sloveniji, se lahko plača 25 % zneska računa za hotelske storitve. 14. člen Krajevnim organizacijam zveze združenj borcev NOV se lahko podeli denarna pomoč za organizacijo sosedske pomoči za bolne in osamele borce do 30% vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na osebo. Način podelitve te pomoči se ureja po predhodnem dogovoru s krajevno organizacijo zveze združenj borcev NOV. Priznavalnina, pomoč za zdravljenje ali druga denarna pomoč po določilih tega odloka se podeljuje na prošnjo ali na predlog pristojne organizacije zveze združenj borcev NOV, družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ter posameznega občana. Če je prošnjo za podelitev priznavalnine, pomoč za zdravljenje ali drugo denarno pomoč vloži! prosilec neposredno ali je predlog podala družbenopolitična organizacija, krajevna skupnost, samoupravna interesna skupnost ali posamezni občan, je treba pred odločitvijo pridobiti mnenje pristojne organizacije zveze združenj borcev NOV. 16. člen O podelitvi, spremembi ali ukinitvi priznavalnine, pomoči za zdravljenje ali drugi denarni pomoči po tem odloku odloča komisija za zadeve borcev NOV skupščine občine Postojna na seji z večino glasov vseh članov komisij. Komisija lahko odloča tudi na lastno pobudo. 17. člen O seji komisije se vodi zapisnik. Zapisnik vsebuje: datum seje, navzoče člane komisije, dnevni red, sprejete sklepe z obrazložitvijo, podpis zapisnikarja in predsednika komisije. 18. člen Seje komisije sklicuje predsednik komisije po prosti presoji ali na predlog upravnega organa skupščine občine Postojna, pristojnega za zadeve borcev in invalidov NOV. 19. člen Odločbo o podelitvi, spremembi ali ukinitvi priznavalnine, pomoči za zdravljenje in drugi denarni pomoči izda po sklepu komisije za zadeve borcev NOV skupščine občine Postojna, občinski upravni organ, pristojen za zadeve borcev in invalidov NOV skupščine občine Postojna. Zoper to odločbo, ki jo izda občinski upravni organ iz prvega odstavka tega člena, je možna v 15 dneh po vročitvi pritožba na republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov SR Slovenije v Ljubljani. 20. člen Finančna sredstva za priznavalnine in druge oblike pomoči po tem odloku zagotavlja skupščina občine Postojna v občinskem proračunu. Glede na izjemno višino potrebnih finančnih sredstev se bo odlok uresničeval postopno in sicer tako, da bodo sredstva za izvršitev tega odloka zagotovljena do leta 1980 — letno najmanj v višini 33 % od porabljenih sredstev za priznavalnine v letu 1976 —oziroma v okviru dogovorjene porabe. 21. člen Priznavalnine in druge pravice iz naslova priznavalnin, dodeljene po odloku o priznavalninah, je treba uskladiti z določbami tega odloka najpozneje do 1. januarja 1978. 22. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o priznavalninah (Uradne objave, št. 19-75). 23. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 191-84-63 Postojna, 8. decembra 1977 Predsednik ZVONE NASTRAN, dipl. ing. gozd., 1. r. Na podlagi 50. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7-77) in 191. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra sprejela ODLOK O UPRAVLJANJU IN RAZPOLAGANJU S STAVBNIM ZEMLJIŠČEM I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Delovni ljudje in občani upravljajo in razpolagajo s stavbnim zemljiščem v družbeni lastnini na območju občine Postojna po določilih zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem, tega odloka, predpisov izdanih na njuni podlagi ter samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ki jih sklenejo, da si ustvarijo pogoje za hitrejši, ekonomičnejši in skladnejši razvoj naselij ter za izboljšanje svojih komunalnih in stanovanjskih razmer. 2. člen Stavbno zemljišče se ureja na podlagi posameznih zazidalnih načrtov, in sicer vse dotlej, dokler ni za posamezna mesta oziroma naselja mestnega značaja v občini Postojna sprejet urbanistični načrt. Stavbno zemljišče v krajih in na območjih, ki niso urejena z urbanističnim ali zazidalnim načrtom ureja krajevna skupnost. 3. člen Občina pridobiva stavbna zemljišča v družbeno lastnino in jih izroča v upravljanje enoti za upravljanje s stavbnim zemljiščem pri komunalni interesni skupnosti občine Postojna ali krajevni skupnosti (v nadaljnjem besedilu: upravljalec). 4. člen Upravljalec upravlja s stavbnim zemljiščem tako, da se to stavbno zemljišče pravočasno uredi s komunalnimi objekti in napravami in da se smotrno uporablja glede na njegovo namembnost, ki jo določajo urbanistični dokumenti in pri tem zlasti: — sprejema srednjeročne plane in letne programe urejanja stavbnega zemljišča ter ukrepe, ki so potrebni za njihovo uresničevanje, — oddaja dela za urejanje stavbnega zemljišča OZD kot izvajalcem, — daje pobudo in sklepa samoupravne sporazume in družbene dogovore, da se zagotovi racionalnejše in bolj učinkovito urejanje in uporaba stavbnega zemljišča, — opravlja druge zadeve s področja upravljanja s stavbnim zemljiščem. H. UREJANJE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA 5. člen V mestih in naseljih mestnega značaja, ki se urejajo z urbanističnimi ali zazidalnimi načrti, se smejo stanovanjski in drugi objekti graditi le na stavbnem zemljišču, ki je urejeno po določilih zakona in tega odloka. 6. člen Stavbno zemljišče se po tem odloku glede na stopnjo urejenosti šteje: — za urejeno: zemljišče, za katero je izvršena priprava in je opremljeno z vsemi komunalnimi objekti in napravami, kot jih določa urbanistični ali zazidalni načrt, — za delno urejeno: zemljišče, za katero je izvršena priprava, ni pa opremljeno z vsemi komunalnimi objekti in napravami, kot jih določa urbanistični ali zazidalni načrt, — za neurejeno: zemljišče za katero je izvršena priprava, ni pa opremljeno z nobenim komunalnim objektom ali napravo. 7. člen Urejanje stavbnega zemljišča po tem odloku obsega pripravo stavbnega zemljišča za gradnjo ter samo opremljanje stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami. 318 »URADNE OBJAVE 30. decembra 1977 — §t. 18 8. č!en Priprava stavbnega zemljišča po tem odloku obsega: — geološke, geomehanske in mikroseizmične raziskave, izdelavo temeljnih topografskih načrtov v merilu 1:2000, 1:1000 in 1:500 ter izdelavo parcelacijskega načrta, — izdelavo zazidalnega načrta, s katerim se določijo meje posameznih območij izgradnje in natančneje razčleni namenska raba površin, — pridobitev zemljišča ali plačilo odškodnine ter drugih stroškov v zvezi s prenosom pravice na nepremičnini, — sanacijska dela, kot na primer poravnanje, nasipavanje in osuši-tev zemljišča, zavarovanje drsečega terena, odstranitev rastlinja ter podobno, — odstranitev obstoječih objektov, naprav in opreme ter nasadov na zemljišču, — izgradnjo nadomestnih prostorov za preselitev uporabnikov objektov, predvideni za odstranitev in stroške preselitve. 9. člen Opremljanje stavbnega zemljišča po tem odloku obsega gradbena pripravljalna dela, ki se nanašajo na komunalne objekte in naprave, ter izdelavo tehnične dokumentacije in izgradnjo komunalnih objektov in naprav za individualno in skupno rabo. HI. FINANCIRANJE UREJANJA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA 10. člen Urejanje stavbnega zemljišča financira upravljalec, temeljne in druge organizacije združenega dela, OZD, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena, samoupravne organizacije. in skupnosti, stanovanjske zadruge in investitorji, tako da se stroški urejanja stavbnega zemljišča porazdelijo v skladu z določbami tega odloka. 11. člen Občina financira geološke, geomehanske in mikroseizmenične raziskave, izdelavo parcelacijskega načrta, izdelavo temeljnih topografskih načrtov v merilu 1:2000,1:1000 in 1:500 ter izdelavo zazidalnega načrta za določeno območje, če teh del ne financira enota za upravljanje s stavbnim zemljiščem, krajevna skupnost, druga samoupravna organizacija ali skupnost ali skupina občanov. 12. člen Upravljalec v skladu s planom oziroma programom urejanja stavbnega zemljišča financirali: — gradnjo ulic in cest, trgov, hodnikov, pešpoti, dovoznih poti v naselju in javnih parkirišč, — ureditev javnih parkov, nasadov, drevoredov, zelenic, zelenih površin v stanovanjskih naseljih in javnih otroških igrišč, — graditev omrežja javne razsvetljave, — zgraditev objektov in naprav za odpravo atmosferskih naprav, če vse te naprave služijo oskrbi dveh ali več obstoječih ali predvidenih stanovanjskih ali drugih območij (primarne komunalne naprave, ki so namenjene za skupno rabo). 13. člen Organizacije združenega dela, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena v občini, financirajo v skladu s programom oziroma s planom urejanja stavbnega zemljišča graditev komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena, ki so namenjene za individualno rabo, in sicer: — objekti in naprave za oskrbo naselij z vodo, — plinovod in toplovod, — objekti in naprave za oskrbo z električno energijo, — PTT omrežje, — objekti in naprave za odpravo odpadnih voda, če ne gre za priključke stanovanjskih in drugih objektov na sekundarno oziroma primarno omrežje komunalnih objektov in naprav. 14. člen Investitor je dolžan ob pridobitvi urejenega stavbnega zemljišča upravljalcu povrniti: — stroške za pripravo stavbnega zemljišča, razen stroškov iz 1. ali-nee 8. člena tega odloka in — sorazmerni del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami primarnega in sekundarnega pomena. Lastnik oziroma uporabnik stavbnega zemljišča kot investitor ne plača tudi stroškov po 3. alinei 8. člena tega odloka. 15. člen Sorazmerni de! stroškov po prejšnjem členu tega odloka se določi na podlagi poprečnih stroškov graditve komunalnih objektov in naprav. Poprečni stroški se ugotovijo tako, da se vsi dejanski stroški za graditev komunalnih objektov in naprav na določenem območju preračunajo na kvadratni meter skupne tlorisne uporabne površine stavbe. Iz poprečnih stroškov za urejanje stavbnega zemljišča se izločijo stroški za gradnjo infrastrukturnih objektov magistralnega omrežja in objektov širšega regionalnega pomena. Od tako določenega poprečnega stroška za urejanje stavbnega zemljišča so investitorji dolžni plačati sorazmerni del, ki ga določi upravljalec v soglasju z občinsko skupščino. 16. člen V primerih, ko ni mogoče območja, ki se ureja s komunalnimi objekti in napravami v celoti opremiti s temi objekti in napravami, investitor ob pridobitvi stavbnega zemljišča plača sorazmerni de! stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami s tem, da upravljalec pogodbeno prevzame obveznost zgraditi manjkajoče komunalne objekte in naprave v določenem roku. 17. člen S posebnim samoupravnim sporazumom lahko delovni ljudje in občani določijo, da bodo iz sredstev, ki jih izločajo za stanovanjsko graditev iz osebnega dohodka, namenili do 20 % za financiranje izgradnje omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena, ki služijo individualni rabi v stanovanjskih soseskah v okviru družbeno usmerjene graditve stanovanj. Izločena sredstva se zbirajo pri Komunalni interesni skupnosti občine Postojna, ki z njimi upravlja. IV. ODDAJANJE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V UPORABO 18. člen Upravljalec oddaja stavbno zemljišče v uporabo temeljnim in drugim organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim za gradnjo objektov za njihove potrebe ter civilno pravnim osebam in občanom za gradnjo stanovanjskih hiš in drugih objektov, na katerih imajo lahko lastninsko pravico. 19. člen Upravljalec odda stavbno zemljišče: — na podlagi opravljenega javnega natečaja s sklenitvijo pogodbe, — brez javnega natečaja, neposredno s sklenitvijo pogodbe. 20. člen Upravljalec izvede oddajo stavbnega zemljišča z javnim natečajem na podlagi razpisa javnega natečaja. Razpis javnega natečaja se objavi na krajevno običajni način, in sicer na oglasnih deskah skupščine občine, upravljalca ter na sedežu krajevne skupnosti. Razpis mora obvezno vsebovati: — naziv in sedež upravljalca, — označba in opis stavbne parcele, — ceno za zemljišče, ki predstavlja izklicno ceno na javnem natečaju. — višino stroškov za urejanje stavbnega zemljišča, — način plačila, — višino kavcije, ki ne sme biti nižja od 10% od izklicne cene ter način njenega pologa, — čas in kraj javnega natečaja, — navedbo, kje se lahko interesenti pred javnim natečajem seznanijo s podrobnejšimi pogoji. Med objavo razpisa in javnim natečajem mora preteči najmanj 15 dni. 30. decembra 1977 — St. 18 »URADNE OBJAVE 319 21. člen Javni natečaj izvede tričlanska komisija, ki ima predsednika in dva člana. Predsednika komisije imenuje izvršni svet skupščine občine, ostala dva člana pa upravljalec zemljišča. 22. člen Predsednik komisije iz 21. člena tega odloka pred začetkom javnega natečaja seznani vse prisotne interesente s pogoji natečaja, ki jih ni mogoče dopolnjevati ali spreminjati. 23. člen Predsednik komisije pred začetkom javnega natečaja določi tudi pogoje za koliko mora biti naslednji ponudek višji od prejšnjega. 24. člen Stavbno zemljišče, za katero je bil opravljen javni natečaj se odda zadnjemu ponudniku, če na njegovo ponudbo, ki jo predsednik komisije trikrat zaporedoma ponovi, ostali interesenti ne ponudijo višji znesek. 25. člen Vsak, ki se je udeležil javnega natečaja lahko v 15 dneh od dne, ko je preje! pismeno obvestilo o izbiri vloži ugovor na izvršilni odbor enote za upravljanje s stavbnim zemljiščem, ta pa mora v nadaljnjih 15 dneh od dne, ko je ugovor preje! !e-tega rešiti. 26. člen Odločitev organa iz 25. člena tega odloka lahko vsak, komur je bil ugovor zavrnjen izpodbija pri pristojnem sodišču v roku 30 dni od dneva, ko je prejel rešitev o ugovoru, oziroma ko je preteklo 30 dni od dne, ko bo moral prejeti rešitev na vloženi ugovor. 27. člen Tisti, ki je pridobi! stavbno zemljišče (pridobitelj) sklene z upravljal-cem pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča v 30 dneh po preteku roka za vložitev ugovora. 28. člen Občani, ki ne dosegajo poprečnega OD na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem obdobju; družine s štirimi in več otroci, kjer odpade na družinskega člana manj kot 10 kv. metrov netto stanovanjske površine; udeleženci NOV; občani, ki živijo od svojega delovnega mesta dalj kot 30 km in želijo graditi stanovanjsko hišo predvsem zaradi zmanjšanja te oddaljenosti ter osebe, ki so pod posebnim družbenim varstvom, imajo ne glede na določbe 24. člena tega odloka pri enakih drugih pogojih prednostno pravico pridobitve stavbnega zemljišča, če ponudijo isti znesek kot zadnji ponudnik. 29. člen Upravljalec odda urejeno stavbno zemljišče brez javnega natečaja: — v primerih, ko gre za graditev komunalnih objektov in naprav, objektov za potrebe ljudske obrambe, nadomestnih objektov v zvezi s potresom, drugimi naravnimi nesrečami ali v zvezi z razlastitvijo, — za graditev družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, če se ta izvaja v skladu z občinskim dogovorom o racionalizaciji stanovanjske graditve, — za graditev stanovanjskih hiš v okviru stanovanjske zadruge, — za graditev objektov na zemljišču, katero je z urbanističnimi dokumenti določeno kot rezervat za objekt investitorja, — ter v primerih, ko gre za smotrno zaokrožitev stavbnega zemljišča. 30. člen V primerih iz prejšnjega člena tega odloka sklene investitor z uprav-ljalcem pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča, s katero se določijo cena zemljišča, višina stroškov za urejanje stavbnega zemljišča, način plačila ter drugi pogoji za graditev na dodeljenem stavbnem zemljišču. V. UREJANJE IN ODDAJANJE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V KRAJIH, KI SE UREJAJO Z URBANISTIČNIM REDOM 31. člen S stavbnim zemljiščem v krajih, ki se urejajo z urbanističnim redom upravlja in razpolaga krajevna skupnost po določilih tega odio a. Krajevna skupnost lahko prenese opravljanje vseh ali posameznih nalog in opravi! s področja urejanja in oddajanja stavbnega zemljišča na enoto za upravljanje s stavbnim zemljiščem pri Komunalni interesni skupnosti občine Postojna. V primeru iz drugega odstavka tega člena se sklene pismena pogodba. 32. člen Za urejena stavbna zemljišča, ki se urejajo z urbanističnim redom se štejejo zemljišča: — ki imajo dovozne poti, priključene na javno cestno omrežje, — ki imajo urejeno preskrbo s pitno vodo, — ki imajo urejeno preskrbo z električno energijo. 32. člen Viri financiranja urejanja stavbnega zemljišča, za katero skrbi krajevna skupnost so zlasti: — sredstva investitorjev, — sredstva krajevne skupnosti, — sredstva, ki jih prispevajo organizacije združenega dela v krajevni skupnosti, — sredstva, ki jih je prispevala ali odstopila krajevni skupnosti Komunalna interesna skupnost občine Postojna, — sredstva, ki jih na podlagi 13. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena predpiše občinska skupščina, — druga sredstva. 34. člen Oddajanje stavbnih zemljišč, za katere skrbi krajevna skupnost se vrši po določilih IV. tega odloka. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 35. člen Investitor, ki pridobi stavbno zemljišče v krajih, ki se urejajo z urbanističnim redom, mora krajevni skupnosti plačati prispevek za komunalno ureditev stavbnega zemljišča. 36. člen Pogodbo, s katero se določijo stroški za urejanje stavbnega zemljišča, izračunani po določilih zakona in tega odloka, mora skleniti z upravljalcem tudi investitor, ki gradi na zemljišču, katerega lastnik je oziroma mu je bila kot bivšemu lasniku po posebnih predpisih priznana prednostna pravica uporabe. 37. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehata veljati odlok o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradne objave, št. 21 -67 in 7-68) in odlok o oddajanju urejenega stavbnega zemljišča v uporabo brez javnega natečaja (Uradne objave št. 7-77). ) 38. člen Do ustanovitve enote za upravljanje s stavbnim zemljiščem v okviru Komunalne skupnosti Postojna, opravlja vse zadeve po tem odloku Staninvest Postojna. 39. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od I. januarja 1978. Št.: 350-2-77-2 Postojna, 29. decembra 1977. Predsednik ZVONE NASTRAN, DIPL. ING. GOZD., 1. r. Na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-67) in 191. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 8. decembra 1977 sprejela ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O SPLOŠNI ZAČASNI PREPOVEDI GRADITVE IN PARCELACIJE ZEMLJIŠČ NA UREDITVENEM OBMOČJU MESTA POSTOJNA 320 »URADNE OBJAVE 30. decembra 1977 — Št. 18 1. člen Prepoved graditve in parcelacije zemljišč se prekliče za območje v sklopu ureditvenega območja mesta Postojna kot ga določa 2. člen odloka o splošni začasni prepovedi graditve in parcelacije (Uradne objave, št. 16-73), ker so zanje bili izdelani in po predpisih sprejeti zazidalni načrti in se v njih že vrši oziroma se bo vršila organizirana gradnja, in sicer: 1. Za območje »soseska pod Tržaško cesto — Log« kot ga določa oziroma omejuje zazidalni načrt št. 441-30 izdelan pri Invest biro Koper v juliju 1965 2. Za območje soseske »Kremenca I« kot ga določa oziroma omejuje zazidalni načrt št. 67-146, izdelan pri Invest biro Koper v decembru 1968 3. Za območje po zazidalnem načrtu » Industrijsko-obrtne cone« št. 69-45, ki ga je izdelal Invest biro Koper v oktobru 1969 4. Za območje po zazidalnem načrtu »Center Postojna« št. 69-116, ki ga je izdela! Invest biro Koper v januarju 1970 in namenske površine, ki so naknadno priključene temu območju (kompleks »zdravstvenega centra«, kompleks Doma JLA ter kompleks večnamenskega objekta ob osnovni šoli Postojna) 5. Za območje soseske »Kremenca 11« kot ga določa oziroma omejuje zazidalni načrt št. 70-121 izdelan pri Invest biro Koper v maju 1972. 2. člen 3. člen odloka se spremeni in se glasi: »Za ostale komplekse ureditvenega območja mesta kot ga določa 2. člen odloka, kjer je še nadalje predvidena etapna pozidava, pa velja še nadalje prepoved do izdelave in sprejetja zazidalnih načrtov.« 3. člen 4. člen se spremeni in se glasi: »Obstoječi gradbeni objekti na zemljiščih, navedenih v 2. členu tega odloka se smejo prezidavati in obnavljati samo z dovoljenjem za urbanizem pristojnega upravnega organa, večja adaptacija oziroma razširi-tvena dela pa še s predhodno odobritvijo izvršnega sveta skupščine občine Postojna« 4. člen 5. člen se spremeni in se glasi: »Eventualne novogradnje, za katere je splošen družbeni interes že ugotovljen, na ureditvenem območju mesta Postojna, so možne pred izdelavo zazidalnih načrtov za navedeno območje samo po predhodni odobritvi Izvršnega sveta skupščine občine Postojna.« 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 351-3-70 Postojna, 8. decembra 1977 Predsednik ZVONE NASTRAN, dipl. ing. gozd., 1. r. Na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-67) in 191. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 8. decembra 1977 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O SPLOŠNI ZAČASNI PREPOVEDI GRADITVE IN PARCELACIJE ZEMLJIŠČ NA UREDITVENEM OBMOČJU NASELJA PIVKA 1. člen Prepoved graditve in parcelacije zemljišč se prekliče za območje v sklopu ureditvenega območja naselja Pivka, kot ga določa 2. Člen odloka o splošni začasni prepovedi graditve in parcelacije zemljišč (Uradne objave, št. 16-73), ker sta zanj bila izdelana in po predpisih sprejeta zazidalna načrta in se v njih že vrši oziroma se bo vršila organizirana gradnja, in sicer: 1. Za območje soseske »Pod spomenikom«, kot ga določa oziroma omejuje zazidalni načrt št. 69-46, ki ga je izdela! Invest biro Koper v maju 1972 2. Za območje soseske »SI« (Vilharjevo naselje), kot ga določa oziroma omejuje zazidalni načrt št. 72-72, ki ga je izdela! Invest biro Koper v novembru 1972 3. Za območje dela novega centra naselja Pivka, ki je namensko rezerviran za izgradnjo športnorekreacijskega centra. 2. člen 4. člen odloka se spremeni in se glasi: »Za ostale komplekse ureditvenega območja naselja kot ga določa 2. člen prejšnjega odloka, kjer je še nadalje predvidena etapna pozidava, pa velja še nadalje prepoved do izdelave in sprejetja zazidalnih načrtov« 3. člen 5. člen se spremeni in se glasi: »Obstoječi gradbeni objekti na zemljiščih, navedenih v 2. členu tega odloka, se smejo prezidavati in obnavljati samo z dovoljenjem za urbanizem pristojnega upravnega organa, večja adaptacija oziroma razširi-tvena dela še s predhodno odobritvijo izvršnega sveta skupščine občine Postojna. 4. člen 6. člen se spremeni in se glasi: »Eventualne novogradnje, za katere je splošen družbeni interes že ugotovljen, na ureditvenem območju naselja Pivka, so možne pred izdelavo zazidalnih načrtov za navedeno območje samo po predhodni odobritvi izvršnega sveta skupščine občine Postojna « 5. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 35Ì-3-70 Postojna, 8. decembra 1977 Predsednik ZVONE NASTRAN, dipl. ing. gozd., 1. r. Na podlagi 191. člena in 236. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 8. decembra 1977 sprejela ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O OBVEZNEM FINANCIRANJU TEMELJNIH NALOG PROGRAMA SIS ZA VARSTVO PRED POŽAROM OBČINE POSTOJNA ZA LETO 1977 1. člen V 3. členu odloka o obveznem financiranju temeljnih nalog programa SIS za varstvo pred požarom občine Postojna za leto 1977 (Uradne objave, št. 16-77), se prispevna stopnja 0,80% nadomesti s stopnjo 1,60%. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. decembra 1977. Št.: 402-27-71 Postojna. 8. decembra 1977 Predsednik ZVONE NASTRAN, dipl. ing. gozd., 1. r. Na podlagi 56. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-74) in 42. ter 191. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji združenega zbora in zbora krajevnih skupnosti z dne 8. decembra 1977 sprejela ODLOK O PRENEHANJU VELJAVNOSTI ODLOKA O USTANOVITVI CESTNEGA SKLADA IN ODLOKA O USTANOVITVI SKLADA ZA IZGRADNJO VODOVODA ZA OBMOČJE OBČINE POSTOJNA »URADNE OBJAVE* 32! 1. člen Prenehajo veljati: ' Od!ok o ustanovitvi cestnega sktada občine Postojna (Uradni vestnik okraja Koper, št. 6-62) 2. Odtok o ustanovitvi sktada za izgradnjo vodovoda na območju občine Postojna (Uradne objave, št. 9-70) 2. č!en Sredstva, pravice in obveznosti cestnega sktada in sktada za izgradnjo vodovoda na območju občine Postojna se prenesejo na samou-pravno komunalno interesno skupnost občine Postojna. 3. č!en Na samoupravno komunalno interesno skupnost občine Postojna se prenesejo tudi sredstva, ki so bila namensko zbrana za izgradnjo kanalizacije na podlagi družbenega dogovora z dne 12. februarja 1970 in so se vodila na računu št. 52200-789-25206. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 402-5-77 Postojna, 8. decembra 1977 ^ Predsedmk ZVONE NASTRAN, dipl. ing. gozd., 1. r. Na podlagi 7. in 8. člena zakona o imenih naselij in označitev trgov, ulic in hiš (Uradni list LRS, št. 10-48,8-49 in 20-50), 6. in 8. člena pravilnika o označevanju imen naselij, ulic, trgov in hiš (Uradni list SRS, št. 180-59), na podlagi 193. člena statuta občine Postojna je zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Postojna na seji dne 8. decembra 1977 sprejel ODLOK O POIMENOVANJU ULIC V NOVI SOSESK! »KREMENCA H* IN CESTNIH VPADNIC V MESTU POSTOJNA TER V NOV! SOSESK! »S !* V NASELJU P!VKA 1. člen Glede na realizacijo zazidalnih načrtov novih stanovanjskih sosesk »Kremenca !!* v Postojni in »S !* v Pivki ter urbanističnega urejanja novega centra mesta Postojna, po predhodno sprejetem načrtu namenske izrabe površin, kot sestavnega dela urbanističnega načrta se poimenujejo ulice in ceste v naseljih Postojna in Pivka 2. člen V mestu Postojna se poimenujejo naslednje ulice in ceste: 1. Pivška ulica (po zazidalnem načrtu Kremenca !! — cesta A, ki poteka od Volarovičeve ulice do Starovaške ceste, vzporedno z avtocesto). 2. Ulica Diemala Bijediča (po zazidalnem načrtu Kremenca !! — cesta B od Ceste na Kremenco krožno priključena spet na Cesto na Kremenco). 3. Ulica F. Smrduja (po zazidalnem načrtu Kremenca !! — cesta C od Ceste na Kremenco do Ulice Džemala Bijediča). 4. Ulica JLA (po zazidalnem načrtu Kremenca !! — cesta D od Ceste na Kremenco do Starovaške ceste v sklopu blokovske izgradnje). 5. Starovaška cesta (od Ceste na Kremenco do naselja Stara vas). 6. Titova cesta (od Titovega trga do novega križišča pri »Transav-tu*). 7. Reška cesta (potez ceste !-10 d od Tržaške ceste do naselja Zalog). 8. Prečna ulica (od Ceste na Kremenco preko Titove ceste do Jenkove ulice). 3. člen V naselju Pivka se poimenujejo naslednje ulice: !. Vilharjeva ulica (po zazidalnem načrtu S ! — cesta A od Postojnske ceste krožno spet na cesto A) 2. Levstikova ulica (po zazidalnem načrtu S ! — cesta D) 3. Kettejeva ulica (po zazidalnem načrtu S ! — cesta F) 4. Murnova ulica (po zazidalnem načrtu SI — cesta H) 5. Pionirska ulica (od Prečne ulice do osnovne šole). 4. člen Oštevilčenje posameznih objektov po tem odloku se mora izvršiti najkasneje v šestih mesecih po njegovi objavi. 5. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnih objavah Št.: 0!5-!-76 Postojna, 8. decembra !977 Predsednik ZVONE NASTRAN, dipl. ing. gozd., 1. r. Na podlagi !!. člena zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 23-76), 3. člena odloka o začetku ugotavljanja katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 12-77) in 191. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 29. decembra 1977 sprejela SKLEP O SPREJETJU LESTV!C KATASTRSKEGA DOHODKA ZA OBMOČJE OBČ!NE 1. člen Sprejme se lestvica katastrskega dohodka za območje občine Postojna, ki ga sestavljajo: a) katastrski okraj Postojna b) katastrski okraj Ilirska Bistrica c) katastrski okraj Logatec Lestvice katastrskega dohodka za vse katastrske okraje območja občine Postojna, so sestavni del tega sklepa. 2. člen Lestvice katastrskega dohodka začnejo veljati potem, ko jih potrdi Skupščina SR Slovenije. 3. člen Razreši se komisija za ugotavljanje katastrskega dohodka. 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje. Št.: 45-1/77 Postojna, dne 29. decembra 1977 Predsednik ZVONE NASTRAN, dipl. ing. gozd., 1. r. 1. Katastrski okraj Postojna za območje Postojne v katastrskem ok raju Razredi Kultura ! 2 3 4 5 6 7 8 ind. KD Njive 9400 7400 5400 3900 2300 1200 700 — 477 4328 Vrtovi 15900 12200 9100 — — — — — 689 12400 Sadovnjaki 4600 3300 1950 — — — — — 592 3283 Travniki 4500 4000 3500 3000 2500 1700 1000 600 616 2600 Pašniki 1000 750 500 350 200 50 — — 536 475 Gozdovi 1300 900 600 350 250 150 50 — 545 514 Trstišča 500 — — — — ' — — — 641 500 11. Katastrski okraj Ilirska Bistrica za območje Postojne. Krajevne skupnosti Dolane, Košana in Suhorje Njive 8900 7600 6300 5000 3600 2400 1300 700 609 4475 Vrtovi 14500 12100 10800 8000 — — — — 690 11350 Sadovnjaki 5000 4000 3000 2000 — — — — 573 3500 Travniki 4100 3600 3100 2450 1700 1150 750 — 595 2407 Pašniki 1000 800 600 400 200 — — — 822 600 Gozdovi 350 250 150 50 — — — — 748 200 322 >URADNE OBJAVE« 30. decembra 1977 — Št. 18 !!!. Katastrski okraj Logatec za območje Postojne. Krajevna skupnost Pianina Njive 9200 7200 5200 3700 2000 1300 800 — 490 4200 Vnovi 18600 15100 11600 10200 — — — — 698 13875 Sadovnjaki 4000 2600 1800 1550 — — — — 423 2437 Travniki 4200 3700 3100 2600 1750 1250 800 500 546 2237 Pašniki 1000 500 350 250 — — — — 579 525 Gozdovi 1300 950 650 400 250 200 100 50 570 478 Trstišča 300 — — — — — — — 664 300 V smislu 2. odstavka 11. č!ena lestvice začnejo veljati, ko jih potrdi skupščina SR Slovenije. Na podlagi 367. člena zakona o združenem de!u (Uradni !ist SFRJ, št. 53-76) in 191. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega deta in zbora krajevnih skupnosti dne 8. decembra 1977 sprejela naslednji SKLEP 1. Uvede se postopek redne likvidacije zoper mladinski servis Postojna v ustanavljanju. 2. Vse morebitne obveznosti mladinskega servisa Postojna nasproti upnikom prevzame skupščina občine Postojna. OBČINA SEZAMA Na podlagi 23. č!ena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni !ist SRS, št. 39-74) in 181. č!ena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 3-74 in 18-74) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega de!a, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora, dne 29. decembra 1977 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE SEŽANA ZA LETO 1977 1. člen 1. člen odloka o proračunu občine Sežana za leto 1977 (Uradne objave št. 8-77) se spremeni tako, da se glasi: din Predvideni dohodki občine Sežana bodo v letu 1978 znašali 31,608.740 Od tega razporejeni dohodki 3 ! ,33 L ! 76 Nerazporejeni dohodki — tek. pror. rez. 277.564 2. člen 3. in 4. člen se črtata. 3. Po izbrisu iz sodnega registra bo mladinski servis Postojna deloval kot organ občinske konference ZSMS Postojna. 4. Ta sklep velja takoj. Št.: 023-4-77 Postojna, 8. decembra 1977 Predsednik ZVONE NASTRAN, dipl. ing. gozd., 1. r. Na podlagi 190. in 263. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na svoji seji družbenopolitičnega zbora z dne 7. decembra 1977 in na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 8. decembra 1977 sprejela naslednji SKLEP L Uvede se postopek za spremembo statuta občine Postojna. 2. Predlog osnutka sprememb statuta pripravi statutarno-pravna komisija skupščine občine Postojna ob enakopravnem sodelovanju predstavnikov, ki jih v to komisijo delegirajo občinska konferenca SZDL Postojna, občinski sindikalni svet Postojna, občinski komite ZK Postojna, občinska konferenca ZMS Postojna in občinsko združenje ZB NOV Postojna. Vsaka od družbenopolitičnih organizacij delegira v komisijo po enega člana. 3. Predlog osnutka spremembe statuta mora biti predložen izvršnemu svetu skupščine občine Postojna do 15. marca 1978. 4. Ta sklep velja takoj. Št.: 011-1-74-2 Postojna, 8. decembra 1977 Predsednik ZVONE NASTRAN, dipl. ing. gozd., 1. r. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 400-5/76-3 Sežana, 29. decembra 1977 Predsednik BORIS BERNET1Č, 1. r. PREGLED DOHODKOV PRORAČUNA !N RAZPORED DOHODKOV OBČINE SEŽANA ZA LETO 1977 Dohodki Znesek 1 Davek iz osebnega dohodka 6,040.000 2 Prometni davek, davek na premoženje in na doho- dek od premoženja 15,350.000 3 Takse 2,750.000 5 Dohodek po posebnih predpisih 268.000 6 Dohodek upravnih organov in drugi dohodki 1,360.000 7 Dohodek od drugih družbenopolitičnih skupnosti 5,633.260 10 Prenešena sredstva 207.480 Skupaj dohodki 31,608.740 Razpored dohodkov Znesek 01 Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti ] 9,8 H.468 02 Narodna obramba 2,460.194 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 1,840.720 04 Negospodarske investicije 827.178 08 Socialno skrbstvo 2,984.594 09 Zdravstveno varstvo 18.000 10 Komunalna dejavnost 1,725.574 13 Odstopljeni dohodki 888.000 16 Intervencije v gospodarstvu 136.850 17 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejš- njih let 589.675 18 Krediti, vezana in izločena sredstva 316.087 Skupaj razpored dohodkov 31.608.740 30. decembra 1977 — $t. 18 »URADNE OBJAVE. 323 Na pod!agi 26. č!ena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-74) in !81. č!ena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 3-74 in 18-74) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela. na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1977 sprejela ODLOK O ZAČASNEM FINANCIRANJU PRORAČUNSKIH POTREB OBČINE SEŽANA ZA LETO 1978 L člen Dokler ne bo sprejet proračun občine Sežana za leto 1978, se bodo proračunske potrebe občine Sežana začasno financirale na podlagi proračuna za leto 1977, po njegovih splošnih določbah. Začasno financiranje sme trajati najdalj do konca meseca marca 1978 in sme doseči največ 25 % vseh dohodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za leto 1977. 2. člen Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni de! proračuna občine Sežana za leto 1978. 3. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah, uporablja pa se od L januarja 1978. $t.: 400-13-77-4 Sežana, 29. decembra 1977 Predsednik BORIS BERNET1Č, 1. r. Na podlagi 6., 1 L in 14. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-74, 39-74, 5-76, 10-76 in 31-76) in 181. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 3-74 in 18-74) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1977 sprejela ODLOK O DOPOLNITVI DOHODKA O DAVKIH OBČANOV L člen V prvem odstavku 3. člena odloka o davkih občanov (Uradne objave, št. 2-76) se za 7. točko namesto pike postavi podpičje in doda besedilo: »8. davek iz osebnega dohodka delavcev«. 2. člen Za tretjim členom se doda nov 3a člen, ki se glasi: »Davek iz osebnega dohodka delavcev se plačuje po stopnji 0,50%«. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od L januarja 1978. $t.: 422-13-74-5 Sežana, 29. decembra 1977 Predsednik BORIS BERNET1Č, 1. r. Na podlagi četrtega odstavka 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-72, 39-72, 55-72, 28-73, 36-75, 58-75 in 7-77) in 181. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela. na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1977 sprejela ODLOK O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLAČIL ZA STORITVE L SPLOŠNI DEL L člen Od prometa proizvodov in od plači! za storitve se v občini Sežana uvaja posebni davek od prometa proizvodov in od plači! za storitve (v nadaljnjem besedilu: posebni občinski prometni davek). 2. člen Posebni občinski prometni davek sc plačuje po določbah zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, po določbah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plači! za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev, po tem odloku ter predpisih, izdanih na tej podlagi. 3. člen Posebni občinski prometni davek se plačuje od vsega prometa proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere je v zakonu o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu določeno, da sc od njihovega prometa ne plačuje posebni davek od prometa proizvodov, in od proizvodov, na katere se ne plačuje posebni republiški davek od prometa proizvodov pod pogoji določenimi z republiškim zakonom ter od hlodovine, žaganega in tesanega lesa. 4. člen Zavezancu proizvajalcu se od posebnega občinskega prometnega davka, ki bi ga mora! plačati od končnih izdelkov, prodanih neposredno končnim potrošnikom, odbije posebni občinski prometni davek, ki ga je plača! od materiala za take izdelke. Temeljni in posebni občinski prometni davek se odbije od pogojev, določenih za odbijanje posebnega republiškega prometnega davka. 5. člen Posebni občinski prometni davek se plačuje po stopnjah, določenih v tarifi, ki je sestavni de! tega odloka. 6. člen Posebni občinski davek od plači! za storitve se plačuje od plačila za opravljene storitve, ki jih opravljajo družbene in zasebne pravne osebe ter občani zasebnim pravnim osebam in občanom po stopnjah, ki so navedene v tarifi, ki je sestavni del tega odloka. 7. člen Zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve in plačujejo davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti v payša!nem letnem znesku, se odmerja v pavšalnem letnem znesku tudi posebni prometni davek. Višino davka v pavšalnem letnem znesku določi davčna uprava na podlagi zbranih podatkov o obsegu in načinu poslovanja ter vrsti dejavnosti zavezanca in v primerjavi ter ocenitvi z zavezanci enake ali podobne dejavnosti, katerim se davek od obrti odmerja po dejanskem dohodku, kakor tudi na podlagi podatkov o višini doseženega prometa v preteklem letu. 8. člen Zasebnim proizvajalcem naravnega vioa in naravnega žganja se kot neobdavčeno količino za potrebe članov gospodinjstva prizna 350 litrov naravnega vina in 10 litrov naravnega žganja letno za vsakega člana gospodinjstva, ki je star nad 18 let. Za kalo in raztok sc prizna 6% pri vinu in 2 % pri žganju. 9. člen Z dnem. ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plači! za storitve (Uradne objave, št. 21-72,13-73. !7-73,22-73,11-75,2-76 in 12-76). 10. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od L januarja 1978. Št.: 421-16-72-5 Sežana, 29. decembra 1977 Predsednik BORIS BERNET1Č, 1. r. 324 »URADNE OBJAVE« 30. decembra 1977 — Št. 18 H. POSEBNI DEL -- - .... .c'' -, - t* - " - , TARIFA POSEBNEGA OBČINSKEGA PROMETNEGA DAVKA A. PROIZVODI Tarifna št. 1 Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere se po tej tarifi predpisane posebne stopnje a!i je zanje predpisana davčna oprostitev: Opomba: 1. Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od motornih vozi!, ki jih uvozijo oziroma kupijo v konsignacijskih sk!adiščih občani in zasebne pravne osebe. Davek p!ača občan oziroma zasebna pravna oseba davčni upravi občine, v kateri ima sta!no prebivaiišče oziroma pos!ovni sedež. Brez dokaza o plačanem davku po tej tar. številki motornega vozila ni mogoče registrirati. 2. Ne plačuje se davek po tej tarifni številki od rabljenih stvari, ki jih prodajo občani neposredno ali po trgovskih in drugih organizacijah kot posredniki ali kako drugače, razen od izdelkov iz zlata in drugih plemenitih kovin, naravnega dragega kamna in naravnih biserov in predmetov, izdelanih s takim kamenjem ali biseri. 3. Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od umetnih brezalkoholnih pijač. Z umetnimi brezalkoholnimi pijačami iz te tarifne številke so mišljeni proizvodi iz prvega odstavka 20. člena pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu evidence, obračunavanja in plačevanja davka od prometa proizvodov in storitev, so mišljene osvežilne peneče brezalkoholne pijače in aromatizirani sirupi iz 68. do 73. a člena pravilnika o kakovosti alkoholnih in brezalkoholnih pijač, ledu in kisa (Uradni list SFRJ, št. 31-63, 25-65, 45-72, 59-72, 41-73, 25-75 in 18-77). Davčna osnova za umetne brezalkoholne pijače in sodavico je: za gostinske organizacije združenega dela in za samostojne gostince — nabavna cena z vsemi stroški, ki jo bremenijo: za proizvajalec, uvoznike, prodajalce na debelo ali prodajalce na drobno, ki take pijače trošijo sami, ali jih prodajajo drugim končnim potrošnikom — prodajna cena brez prometnega davka. Davčni zavezanci za umetne brezalkoholne pijače in sodavico so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki kupujejo te pijače za nadaljnjo prodajo končnim potrošnikom oziroma za lastno končno porabo in enote, ustanovljene izključno za gostinske storitve članom delovnih skupnosti in članom organizacij (gostinske enote negostinskih organizacij). Tarifna št. 2 Od alkoholnih pijač sc plačuje posebni občinski prometni davek: 1. Od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50 % iz domačih surovin, računano po vrednosti: — od naravnega vina, vina tipa »biser« dinarjev od litra 2,00 in vinsko sadnih pijač — od penečega vina 4,00 v odstotku — od medice 15 — od piva 35 — od naravnega žganja in vinjaka 40 — od drugih alkoholnih pijač 50 2. Od alkoholnih pijač vseh vrst, proizvedenih z manj kot 50% iz domačih surovin. računano po vrednosti 50%. Opomba: 1. Davčna osnova za alkoholne pijače iz prve in druge alineje prve točke te tarifne številke je liter alkoholne pijače: za večje ali manjše pakiranje je davek sorazmeren od litra pijače. Davčna osnova za alkoholne pijače iz tretje, četrte, pete in šeste alineje prve točke te tarifne številke in druge točke te tarifne številke je: za gostinske organizacije združenega dela in za samostojne gostince nabavna cena z vsemi stroški, ki jo bremenijo: za proizvajalce, uvoznike, prodajalce na debelo ali prodajalce na drobno, ki take pijače trošijo sami, ali jih prodajajo drugim končnim potrošnikom — prodajna cena brez prometnega davka. , Glede opredelitve davčnega zavezanca po tej tarifni številki se uporablja zadnji odstavek tretje točke opombe k tarifni številki 1. Z alkoholnimi pijačami so v smislu te tarifne številke mišljene pijače, ki vsebujejo več kot 2 % alkohola, ter pivo. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o njihovi proizvodnji in kakovosti. Z vinsko sadnimi pijačami so v smislu te tarifne številke mišljene alkoholne pijače, sestavljene iz naravnega vina, naravnih sadnih sokov ali njihovih koncentratov, sladkorja, naravne arome in vode. Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od jabolčnika in medicinskega vina, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem brez dodatka drugih snovi in primesi. Tarifna št. 3 Od alkohola (etanola): 1,00 dinar Opomba: davčna osnova je hektolitrska stopnja čistega alkohola. Tarifna št. 4 Od rabljenih ali novih osebnih avtomobilov, tovornih avtomobilov in motornih koles, pri katerih delovna prostornina motorja presega 175 ccm, se plačuje davek po stopnji 4 %, če se prodaja izvrši v roku dveh let od prejšnje pridobitve. Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje poškodovanih osebnih, tovornih avtomobilov in motornih koles, katere prodaja zavarovalnica po svojih predpisih na javni licitaciji. Tako prodajo mora lastnik avtomobila dokazati s predložitvijo zapisnika o javni licitaciji ali ustreznega dokazila zavarovalnice. Davek se tudi ne plača, če je prodaja posledica nastale trajne invalidnosti ali smrti lastnika avtomobila. Davčna osnova je kupnina, če ta odgovarja prometni vrednosti: če ta ne odgovarja prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost davčni organ. Davčni zavezanec je prodajalec. Davek se plača davčni upravi občine, v kateri ima prodajalec stalno prebivališče. Tarifna št. 5 Od knjig, brošur, časopisov in drugih publikacij, od katerih se plačuje temeljni davek od prometa proizvodov: 20%. B. STORITVE Tarifna št. 6 KOVINSKA STROKA V % 1. avtomehanične storitve 10 2. kleparske storitve 10 3. popravljanje strojev in naprav 15 4. ključavničarske storitve 5 5. precizna mehanika 10 ELEKTRO STROKA 1. elektroinstalaterske storitve 10 2. elektromehanične storitve 5 PREDELAVA LESA 1. mizarstvo in žaganje hlodovine 10 STAVBNA OBRT 1. zidarstvo, fasaderstvo in krovstvo 10 2. soboslikarstvo in pleskarstvo 5 3. pečarstvo, polaganje ploščic in podov 5 4. inštalaterstvo za vodovod, centralno kurjavo. plinsko napeljavo in kanalizacijo 10 OSTALE STROKE 1. ličarstvo 10 2. opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo 10 3. protektiranje in popravljanje avtoplaščev (vulkaniziranje) ter montiranje 10 4. osebne in druge obrtne storitve $ 30. decembra 1977 — Št. 18 »URADNE OBJAVE« 325 Opomba: Davek po tej tarifni števiiki se ne plačuje od plači! za storitve: krojačev, šivilj, klobučarjev, modistinj, fotografskih storitev, vezilj, čevljarjev, od popravljanja ortopedskih pripomočkov, izdelovalcev copat, brivcev, frizerjev, pedikiranja, dimnikarjev, za predtiskanje tkanin, krpanje perila, nogavic in vreč, popravila dežnikov, uglaševa-nja glasbil, brušenja nožev in britvic, kovačev od podkovan ja konjev in živine ter popravljanja kmečkega orodja, kolarjev, urarjev, popravi! dvokoles in otroških vozičkov, polnjenja in obnavljanja rabljenih kemičnih svinčnikov, popravljanja preprog, umetnega krpanja preprog, pranja ter likanja oblek in perila, čiščenja obutve, shranjevanja koles, prtljage in obleke, žaganje drv. Davčna osnova je skupen znesek plači! po odbitku vrednosti materiala, ki ga je da! izvrševalec storitev, če je material v računu posebej izkazan. Tarifna št. 7 Od plači! za prevoz potnikov in blaga, ki ga opravljajo občani ali zasebne pravne osebe z motornimi vozili po stopnjh 10 %. Opomba: Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od plači! za prevoz šolskih otrok v krajih, kjer ni organiziranega rednega linijskega prometa ali če ta promet ne ustreza krajevnim potrebam. Tarifna št. 8 Od vrednosti prodanih srečk za igre na srečo in na vloge za javne stave izvzemši igre na srečo in vloge za javne stave, ki jih prireja jugoslovanska loterija po stopnji: 10%. Opomba: Davčni zavezanec je prireditelj igre ha srečo oziroma javne stave. Prireditelj mora najmanj 15 dni pred žrebanjem sporočiti davčni upravi dan in kraj žrebanja. Obračun srečk za ugotovitev skupne vrednostne naredi v petnajstih dneh po žrebanju. Tarifna št. 9 Od vrednosti prodanih vstopnic za javne plese in druge prireditve po stopnji: 10%. Opomba: Davčna uprava izda prireditelju javnega plesa žigosane vstopnice na podlagi katerih prireditelj najkasneje v roku 15 dni po prireditvi izvrši obračun in plača prometni davek. Občinski prometni davek po tej tarifni številki se ne plača od kultumo-umetniških, tele-snovzgojnih, športnih in telovadnih prireditev. V primeru spora glede značaja kultumo-umetniške ali telesnovz-gojne prireditve odloča Izvršni svet. Na podlagi !. in 4. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7-72 in 23-77) in 181. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 3-74 in 18-74) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1977 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O UPRAVNIH TAKSAH 1. člen V odloku o upravnih taksah (Uradne objave, št. 4-72) se na koncu drugega odstavka 1. člena črta pika in doda naslednje besedilo »od 1.1. 1978 dalje«. 2. člen V drugem členu se v zadnjem odstavku besedilo »službi družbenega knjigovodstva Postojna« nadomesti z besedilom »službi družbenega knjigovodstva, podružnica Koper«. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1978. Št.: 423-1-69-5 Sežana, 29. decembra 1977 Predsednik BORIS BERNETIČ, 1. r. Na podlagi tretjega odstavka 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13-74), pravilnika o enotni metodologiji, za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št 18-76) in 181. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 3-74 in 18-74) je Skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1977 sprejela ODLOK O POVPREČNI GRADBENI CENI STANOVANJ !N POVPREČNIH STROŠKIH KOMUNALNEGA UREJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ NA OBMOČJU OBČINE SEŽANA 1. člen Ta odlok določa za območje občine Sežana za leto 1977 in za leto 1978 povprečno gradbeno ceno in povprečne stroške komunalnega urejanja zemljišč, kot osnovo za izračun dohodka od stavbnega zemljišča za določitev vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini. 2. člen Povprečna gradbena cena stanovanj in povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč znašajo: — povprečna gradbena cena za kvadratni meter stanovanjske površine 4.600 din; — povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč 23 % od vrednosti zgradbe. 3. člen Osnova za izračun prometne vrednosti zemljišča so: — enoletna stroškovna stanarina od povprečne gradbene vrednosti objekta, preračunana na kvadratni meter stanovanjske površine: — zvišanje vrednosti stavbnega zemljišča glede na prometme, preskrbovalne in druge prednosti konkretnega zemljišča. 4. člen Če stavbno zemljišče ni racionalno izkoriščeno,se upošteva enoletna stanarina, ki bi jo bilo možno doseči ob smotrni zazidavi zemljišča, ob upoštevanju povprečne gostote zazidave v območju, v katerem zemljišče leži. 5. člen Dokler se v občini ne uvedejo stroškovne stanarine,se stanarina računa v višini 3,5 % gradbene vrednosti objekta letno. 6. člen Pri ocenitvi vrednosti zemljišča glede na položaj zemljišča v odnosu na center mesta oziroma velikost kraja, bližino prometnih in preskrbovalnih centrov, so zemljišča v občini Sežana razvrščena na: — zemljišča v mestu Sežana in naselju mestnega značaja Divača, kot zemljišča v pokrajinskem centru, — zemljišča blizu prometnih poti ali preskrbovalnih centrov, — neurbanizirani predeli v bližini mesta, — vsa ostala zemljišča. 7. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč na območju sežanske občine (Uradne objave, št. 2-76). 8. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 38-10-77-3 Sežana, 29. decembra 1977 Predsednik BORIS BERNETIČ. l.r. 326 'URADNE OBJAVE. 30. decembra 1977 — Št. 18 Na podlagi 181. člena Statuta občine Sežana (Uradne objave št. 3-74 in 18-74) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1977 sprejela ODLOK O PRENEH ANI U VELJAVNOSTI ODLOKA O USTANOVITVI SKLADA ZA UREJANJE IN ODDAJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ 1. člen Odlok o ustanovitvi sklada za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč (Uradne objave št. 22-73) preneha veljati z dnem 31. decembra 1977. 2. člen Aktiva in pasiva sklada za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč, ugotovljena z zaključnim računom na dan 31. decembra 1977, se prenese na občinsko skupnost za komunalne dejavnosti in cestno dejavnost Sežana — enoto za upravljanje s stavbnim zemljiščem. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 022-23-73-3 Sežana, 29. decembra 1977 Predsednik BORIS BERNETIČ, l.r. V odloku o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojske in drugih vojn ter za njihove družinske člane (Uradne objave, št. 16-77) je bila v primerjavi z izvirnikom ugotovljena napaka, zato se daje POPRAVEK ODLOKA O DRUŽBENI SKRBI ZA UDELEŽENCE NARODNOOSVOBODILNE VOJNE IN DRUGIH VOJN TER ZA NJIHOVE DRUŽINSKE ČLANE V odstavku 7. člena odloka o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane se za besedo: 'določanju« doda beseda: »višine«. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST !L!RSKA B!STR!CA Na podlagi določil zakona o temeljih sistema družbenega planiranja (Uradni list SFRJ, št. 6-76), družbenega plana SRS za obdobje od leta 1976 do 1980 (Uradni list SRS, št. 20-76), samoupravnega sporazuma o osnovah plana samoupravnih skupnosti v SR Sloveniji za področje stanovanjskega gospodarstva v obdobju 1976—1980 (Ur. list SRS, 21-76), samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega programa samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ilirska Bistrica določi! zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Ur. list SRS, št. 5-72, 54-72, 24-73, 15-76) in družbenega dogovora o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj (Ur. list SRS, 1-74), sklepamo delavci v združenem delu v občini Ilirska Bistrica, naslednji (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) SAMOUPRAVNI SPORAZUM O IZLOČANJU SREDSTEV V SKLADE SKUPNE PORABE IN NAMENSKEM ZDRUŽEVANJU ZA OBDOBJE OD LETA 1977—1980 I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Udeleženci s tem samoupravnim sporazumom sprejemamo osnove, pogoje, merila in kriterije, s katerimi usklajujemo svoje interese s splošnimi interesi in določamo medsebojne obveze in pravice pri združevanju in usmerjanju sredstev za zadovoljevanje svojih stanovanjskih in drugih potreb. 2. člen S tem sporazumom se udeleženci dogovorimo o: a) najniiji stopnji združevanja sredstev, ki jih namenjamo za samostojno razpolaganje v skladu z zakonom in sprejetim lastnim srednjeročnim programom za reševanje stanovanjskih potreb; b) o stopnji združevanja sredstev, ki jih namenjamo za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu; c) o stopnji združevanja sredstev, ki jih namenjamo za kreditiranje graditve in nakupa stanovanj; d) o stopnji združevanja sredstev, ki jih namenjamo za gradnjo dijaških in študentskih domov. II. ZDRUŽEVANJE IN USMERJANJE SREDSTEV 3. člen Udeleženci se dogovorimo, da bomo združili sredstva za namene iz 2. člena tega sporazuma v višini 6 % od osnove bruto osebnih dohodkov v naslednjih stopnjah: a) najmanj 2,545 za reševanje stanovanjskih potreb delavcev, ki združujejo delo pri udeležencih sporazuma, b) 1,696% za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, c) 1,414 % za kreditiranje graditve in nakup stanovanj, d) 0,345 % za gradnjo dijaških in študentskih domov. 4. člen Udeleženci lahko združujemo na podlagi svojega programa za reševanje stanovanjskih potreb tudi višjo stopnjo, kot jo določa a) odstavek 3. člena tega sporazuma. Višino določimo udeleženci s svojim splošnim aktom. 5. člen Udeleženci bomo sredstva, združena po 3. členu tega sporazuma vlagali mesečno ob izplačilu osebnih dohodkov v skupne porabe in nato združevali: a) sredstva za reševanje stanovanjskih potreb delavcev.zaposlenih pri udeležencih sporazuma na posebnih računih skladov skupne porabe pri udeležencih, b) sredstva za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine 11. Bistrica na posebnem računu samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, c) sredstva za kreditiranje in nakup stanovanj pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine 11. Bistrica na posebnem računu samoupravne enote za graditev, ki ga po pogodbi ali po pooblastilu vodi Kreditna banka Koper, podružnica 11. Bistrica, d) sredstva za gradnjo dijaških in študentskih domov na posebnih računih pri* izobraževalni skupnosti občine Ilirska Bistrica. III. UPRAVLJANJE Z ZDRUŽENIMI SREDSTVI 6. člen S sredstvi združenimi po a) odstavku 3. člena tega sporazuma, samostojno razpolagamo, upravljamo in gospodarimo delavci udeležencev tega sporazuma v skladu z zakonom in sprejetim lastnim srednjeročnim programom reševanja stanovanjskih potreb. Udeleženci se lahko s posebnim sporazumom dogovorimo, da bomo tudi ta sredstva, zlasti del, ki ga namenimo za gradnjo družbenih stanovanj, združevali na posebnem računu pri samoupravni stanovanjski skupnosti, enoti za graditev stanovanj za financiranje družbeno usmerjene gradnje stanovanj. 7. člen S sredstvi, združenimi pod b) odstavka 3. člena sporazuma, upravljamo in gospodarimo delavci in občani v samoupravni stanovanjski skupnosti občine IL. Bistrica prek zbora delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v skladu z zakonom o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 5-72 in 15-74), zakonom o samoupravni stanovanjski skupnosti (Ur. list SRS, št. 8-74) in splošnimi akti samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ilirska Bistrica. 30. decembra 1977 — Št. 18 »URADNE OBJAVE« 327 8. č!en 8 sredstvi, združenimi pod c) odstavku 3. čiena, upravljamo in gospodarimo delavci in občani v samoupravni stanovanjski skupnosti občine H. Bistrica prek zbora delegatov samoupravne enote za graditev v skladu z družbenim dogovorom o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj (Ur. list SRS, št. 1-74) in splošnimi akti samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ilirska Bistrica. Sredstva se združujejo za dobo 25 let z 2 odstotno obrestno mero, ki se letno pripisuje h glavnici. Posojila, dana iz teh sredstev, imajo odplačilno dobo največ 25 let in obrestno mero 4 odstotkov, ki zagotavlja najmanj kritje obresti po prejšnjem odstavku in kritje stroškov poslovanja s temi sredstvi. 9. člen S sredstvi, združenimi po d) odstavku 3. člena, upravljamo in gospodarimo delavci in občani v samoupravni izobraževalni skupnosti občine 11. Bistrica v skladu z družbenim dogovorom o nalogah pri samoupravnem sporazumevanju in združevanju sredstev za gradnjo domov za učence in študente v obdobju 1976—1980, in sprejetimi samoupravnimi akti. * - . 'Liti ;. . IV. GOSPODARJENJE Z ZDRUŽENIMI SREDSTVI - . . : -. - . o; , ' ' 10. člen Združena sredstva po a) odstavku 3. člena tega sporazuma se uporabljajo za: — financiranje gradnje ali nakupa stanovanjskih hiš in stanovanj, — kreditiranje gradnje ali nakupa stanovanjskih hiš in stanovanj, — kreditiranje gradnje individualnih stanovanjskih hiš in nakupa etažnih stanovanj v lasti občanov, — financiranje rekonstrukcije obstoječih stanovanjskih hiš in stanovanj. 11. člen Združena sredstva po b) odstavku 3. člena tega sporazuma se uporabljajo za: — financiranje gradnje ali nakupa stanovanjskih hiš in stanovanj za rešitev stanovanjskih problemov določenih občanov, — delno nadomestitev stanarine, — premiranje namenskega varčevanja za stanovanja, — financiranje raziskovalnega dela v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu. 12. člen Združena sredstva po c) odstavku 3. člena tega sporazuma se uporabljajo za: — kreditiranje TOZD in drugih organizacij za gradnjo in nakup stanovanj v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji, — kreditiranje delavcev v združenem delu in občanov — varčevalcev za gradnjo in nakup stanovanj v družbeno usmerjeni gradnji, — kreditiranje komunalnih organizacij ali občine za odkup zemljišč za organizirano in družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev. 13. člen Združena sredstva po d) odstavku 3. člena tega sporazuma se uporabljajo v skladu s programom gradnje dijaških in študentskih domov, ki ga je sprejela skupščina Izobraževalne skupnosti SR Slovenije. t mo - V. SPREJEMANJE IN IZVAJANJE SPORAZUMA 14. člen Udeleženci sporazuma se obvezujejo, da bomo upoštevali sporazumno dogovorjene osnove, pogoje, merila in kriterije, ki so predmet tega sporazuma in obveznosti, ki iz njih izhajajo, prav tako pa tudi merila in kriterije splošnih aktov, ki urejajo porabo sredstev, delitev stanovanj in vsa druga podrobnejša določila. 15. člen Za organizacije, ki ne pristopijo k temu samoupravnemu sporazumu, določi obveznost združevanja in usmerjanja sredstev skupščine občine Ilirska Bistrica z odlokom. 16. člen Udeleženci tega sporazuma se obvezujejo, da bomo svoje splošne akte uskladili z določili tega sporazuma po objavi v Uradnih objavah. 17. člen Občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb, plačujejo sredstva za stanovanjsko graditev in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu od skupnega bruto zneska izplačanih osebnih dohodkov, po stopnji, dogovorjeni s tem sporazumom. Ta sredstva vplačujejo na poseben račun pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine H. Bistrica, enoti za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. 18. člen Spremembe in dopolnitve tega sporazuma se sprejemajo po enakem postopku kot sporazum. Predlog za spremembo ali dopolnitev dà lahko vsak udeleženec, skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti in zbori samoupravnih enot. Sprememba ali dopolnitev je sprejeta, ko jo podpiše večina udeležencev sporazuma. 19. člen Sporazum stopi v veljavo, ko ga podpiše večina udeležencev na podlagi sklepa svojega najvišjega samoupravnega organa. Sporazum se uporablja od 1. januarja 1977 do 31. decembra 1980. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 20. člen Ta samoupravni sporazum se objavi v Uradnih objavah. 21. člen Po en izvod sporazuma prejme vsaka podpisnica sporazuma, služba družbenega knjigovodstva, podružnica Ilirska Bistrica, samoupravna stanovanjska skupnost občine 11. Bistrica, samoupravna komunalna skupnost 11. Bistrica, izobraževalna skupnost občine 11. Bistrica. Št.: 404-1-77 Ilirska Bistrica, 7. oktobra 1977 OBMOČNA VODNA SKUPNOST PR!MORSKE KOPER Na podlagi 25. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi območne vodne skupnosti Primorske, 19. člena statuta in v skladu s pooblastilom iz 14. člena samoupravnega sporazuma o srednjeročnem programu razvoja vodnega gospodarstva območne vodne skupnosti Primorske za obdobje 1976—1980 je skupščina območne vodne skupnosti Primorske na seji dne 14. decembra 1977 sprejela naslednji SKLEP I. Tarife vodnega prispevka po 9., 10., 11., 12. in 13. členu samoupravnega sporazuma o srednjeročnem programu razvoja vodnega gospodarstva območne vodne skupnosti Primorske za obdobje 1976—1980 (Uradne objave št. 7-77) se povečajo za 16 % s tem, da se: 1. V 9. členu v 1. točki znesek »0,004 din« nadomesti z zneskom »0,005 din«; v 2. točki pa znesek »0,90 din« z zneskom »1,04 din« in znižana stopnja za panogi 120-10 in 122-12 v znesku »0,72 din« nadomesti z zneskom »0,84 din«; 2. V 10. členu na koncu l.odstavkazncsek »31,00 din« nadomesti z zneskom »35,96 din« in znižana stopnja za panogi 120-10 in 122-12 v znesku »14,34 din« nadomesti z zneskom »16,63 din«; 3. Vil. členu odstotek »2,29« nadomesti z odstotkom »2,66«; 4. V 12. členu znesek »0,40 din« nadomesti z zneskom »0,46 din«; 5. V 13. členu znesek »13,76 din« nadomesti z zneskom »15,96 din«. II. Ta sklep se objavi v Uradnih objavah in začne veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 1978. Št.: 0801-219-61-77 Koper, 14. decembra 1977 Predsednik skupščine COLJA ERNEST, 1. r. 30. decembra 1977 — Št. 18 *URADNE OBJAVE« -