Kamniški občan
LETO XXXIII
KAMNIK, 21. JULIJA 1994
Nedokončana predpočitniška seja občinske skupščine
Na svidenje jeseni
Kot smo na kratko poročali že v prejšnji številki, so občinski poslanci zadnjo sejo občinske skupščine pred skupščinskimi počitnicami 6. julija začeli kar uspešno, saj so v dobrih petih urah pospravili pod streho 11 najpomembnejših zadev od 18. točk, ki so bile tokrat na dnevnem redu. Pri 12. točki, ko so spregovorili o spremembah odloka o ureditvi cestnega prometa, pa se je zataknilo. Od prvotno navzočih 42 delegatov je število tistih, ki so še vztrajali v skupščinskih klopeh padlo na manj kot 28, kolikor jih je potrebno za veljavno sklepanje. Zato je predsednik Maks Lavrinc vprašal, koliko se jih namerava udeležiti za naslednji dan predvidenega nadaljevanja seje. Ker je večina izjavila, da jih v četrtek na sejo ne bo, je predsednik objavil, da se bo seja nadaljevala po skupščinskih počitnicah.
Med pomembnejšimi zadevami, ki bodo morale na odločanje počakati na jesen, so poleg že omenjenih sprememb o ureditvi cestnega prometa tudi poročilo o stanju okolja, poročilo o ravnanju s komunalnimi odpadki, lanskoletno gospodarjenje v občini. Naslednje seje bodo morali počakati tudi predlogi za letošnja občinska priznanja.
Pri uvodni točki o uresničevanju sklepov prejšnjih sej je Rudi Capuder opozoril na nekatera vprašanja v zvezi s popisom občinskega premoženja, ki po njegovem mnenju prepočasi poteka. Med drugim naj bi podjetja svoje deleže na lastništvu delavskega doma prenesla na občino, s popisom občinskega premoženja pa naj ne bi čakali do ureditve lastništva komunalne infrastrukre. Miha Novak, predsednik IS, mu je odgovoril, da si vsakdo, ki to želi, ogleda doslej opravljeno delo pri popisu premoženja na občini. Večino premoženja pa sestavljajo prav komunalne naprave, ostalo pa je premoženje zavodov. Pri delavskem domu pa je treba rešiti tudi ^vprašanje denacionalizacije.
Bojan Pollak ni soglašal s pojasnilom kranjskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine glede zastoja pri sprejemanju odloka o zavarovanju Starega gradu. Pri pripravi odloka bi moral zavod imeti bolj življenjski pristop.
Maks Lavrinc je v imenu skupine delegatov predlagal sprejem sklepov glede izgradnje telefonije, o čemer smo že poročali. Naj ponovimo samo to, da mora Sklad stavbnih zemljišč do jeseni opraviti končni poračun z vsemi naročniki telefonskih priključkov in da je bila Komisijo za revizijo izgradnje telefonije razrešena.
Med delegatskimi vprašanji in pobudami naj omenimo pobudo Janeza Cevka glede 14-dnevnega odvoza odpadkov v KS Kamniška Bistrica, Publicus jim namreč na njihovo vprašanje ni odgovoril. Kot je dejal Janez Stražar, sekretar za okolje in prostor, je odlok o odpadkih zelo jasen, izvršni svet je namreč soglašal s 14-dnevnim odvozom le, če bo izvajalec namestil ločene posode za biološke odpadke, ki pa jih mora tedensko prazniti.
Velika planina: sprejet predlog Zelenih
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Velike planine je spodbudil delno tudi polemično razpravo o tem, kakšna naj bo bodoča usoda tega našega »zaklada narave«.
Odlok je kot predstavnik izdelovalca akta Razvojnega zavoda Domžale obrazložil Borut Ulčar, ki je poudaril pomen tega akta za nadaljnje prostorsko urejanje planine.
Marija Reba je v imenu Zelenih Kamnika obrazložila pet amandmajev, od katerih so bili trije vsebinske narave. Zeleni so predlagali črtanje dela 6. člena, kjer je bilo govora o gostinskem objektu na Rakovi ravni, o postavitvi hotela pod Ušivcem in o prometu po vzhodnem in jugovzhodnem predelu planine. Menili so, da bi z gradnjo teh objektov preveč posegli v naravo, saj je tod ohranila še kolikor toliko prvobitno podobo.
Drugi predlog se je nanašal na črtanje sedežnice na Dovjo gričo kot posledico črtanj turističnega središča pod Ušivcem. S tretjim amandmajem pa so predlagali etapnost izvedbe posegov, pri čemer bi imeli prednost sanacijski posegi (vodooskrba za pašništvo, odprava divjih odlagališč, požarna varnost in ureditev poti). Širi-tvene posege pa naj bi dovolili
Adriatic
agent
zavarovalna družba d.d.
ENOTA KAMNIK,
TRG TALCEV 8, d.o.o. tel. 817-000 fax: 832-662
SPOZNAJTE PONUDBO KAKOVOSTNIH ADRIATICOVIH ZAVAROVANJ,
OD TEGA IMATE SAMO KORISTI!
SKLEPAMO VSE VRSTE ZAVAROVANJ IN NUDIMO NEKAJ POSEBNIH POPUSTOV.
VEČ INFORMACIJ NA POOBLAŠČENI AGENCIJ! AGENT d.o.o„ TRG TALCEV 8, Kamnik
vsak dan od 8. do 12. ure, ob sredah pa tudi od 14. do 17. ure.
šele po razglasitvi velikoplanin-ske planote za naravni park.
Dovoljeni naj bi bili le tisti infrastrukturni posegi, ki bi pastirjem na Veliki, Mali in Gojški planini omogočali smiselne in minimalne pogoje za življenje in delo.
Bogdan Jamšek se je takoj zavzel za sprejem akta brez teh amandmajev, saj bi po njegovem tako zaustavili razvoj na planini. Rešitev Velike planine vidi v dotoku svežega kapitala.
Miran Šuštar je podprl razvoj »sprehajalnega turizma«, seveda z označitvijo poti. Opozoril pa je tudi na nesprejemljivo barvanje pastirskih koč z odpadnim oljem. Tudi izjemne vožnje po planini bo treba bolj nadzorovati.
Po mnenju Pavla Ocepka bi bilo treba finančno podpreti vse tiste, ki pri urejanju planine in pastirskega naselja spoštujejo sprejete usmeritve in predpise.
Bojan Pollak je menil, da bi bilo morda pametno razmisliti o uvedbi davka na obliko koč, saj klasičnih značilnih ovalnih koč na planini kmalu ne bo več.
Rudi Capuder je kot predsednik upravnega odbora družbe Velika planina zaklad narave dejal, da bo treba najti konsenz z naravovarstveniki. Brez elektrifikacije bo npr. Tiho dolino še vedno ogrožala nafta. Samo letos bo iz občinskega proračuna šlo za planino blizu 400.000 DEM.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Tudi v Kamniku se najde osvežujoč poletni motiv. Prijetne počitnice vam želimo! (Foto: F. S.)
Naslednja, 15. številka Kais«. >m bo
izšla 31. avgusta. Pri-spevk1 rto do
srede, 24. avgusta; oglase, zahvale in ob-
zaradi dopusta zaprto od 1. do 19. avgusta.
Ob 27. juliju, občinskem prazniku, čestitamo!
PREDSEDSTVO IN IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK
Veliko gasilsko slavje v Komendi
Sto let organizirane pomoči ljudem
Gasilsko društvo Komenda bo v nedeljo, 14. avgusta, slovesno praznovalo 100. obletnico ustanovitve. Na ta dan bo v Komendi velik praznik, združen s slavnostnim sprevodom od osnovnošolske stavbe do gasilskega doma, govori, prevzemom in blagoslovitvijo nove avtocisterne, razvitjem in blagoslovitvijo jubilejnega prapora, kulturnim programom ter veselico.
V zgodovini komendskega gasilskega društva je bila posebej vidna tesna povezanost gasilcev z ljudmi in.pa ljudi z njimi. Da je še vedno tako, so prebivalci KS Komenda najlepše pokazali ob nabiranju prostovoljnih prispevkov za novo, že zelo potrebno gasilno vozilo. OGZ Kamnik je namreč obljubila denarno pomoč (55.000 DEM v tolarski proti-
vrednosti), če bodo sami zbrali polovico denarja.
Gasilci so dolgo časa oklevali, ali bi šli v tvegano akcijo ali ne. Zavedali so se, da marsikateri krajan težko da iz svojega žepa nekaj tisočakov, drugi pa laže, vendar nikogar niso nameravali siliti. Zato so ob novem letu ljudem najprej razdelili poizvedovalno anketo z vprašanjem, če bodo in v kolikšni meri so pripravljeni denarno podpreti nakup cisterne. Krajani so bili večinoma zanjo, zato so se odločili, da jo bodo nabavili. Preračunali so, da bo zadoščalo 10.000 SIT na hišo, ljudem pa so dali možnost, da to vsoto prispevajo v treh obrokih.
Ko so začeli pobirati denar, so bili njihovi predstavniki prijetno presenečeni, saj so za cisterno
- razen redkih izjem - prispevali tudi takšni, ki prej niso mislili dati svojega deleža.
Gasilci so čutili, da jih imajo ljudje zares za »svoje«, prebivalci KS Komenda pa, da je treba gasilcem pomagati, saj bodo ti z novo gasilno cisterno in dodatno opremo veliko laže, zlasti pa hi-
treje in učinkoviteje, gasili možne požare. Njihovo gasilno območje namreč »pokriva« veliko vasi, pri požaru pa je zlasti pomembno, da si čim prej na mestu in v akciji. "S sedanjo dotrajano, pomanjkljivo in zastarelo gasilno opremo res niso mogli biti kaj
(nadaljevanje na 2. strani)
KNJIGARNA IN PAPIRNICA, GLAVNI TRG 11, KAMNIK (Podgorškova hiša)
TEL/FAX: 817-321
CENJENE KUPCE OBVEŠČAMO, DA SVOJE POSLOVANJE NADALJUJEMO NA NOVI LOKACIJI V CENTRU KAMNIKA.
ŠOLSKE POTREBŠČINE
UČBENIKI
ODPRTO: 7.00 -19.00 SOBOTA: 7.00 • 13.00
FOTOKOPIRANJE
PNEUMATIC CENTER
PTC PEROVO 27 (NA OBVOZNICI) tel. trgovina 812-878
NOVO V KAMNIKU
Računalniško vodena optična nastavitev prednje in zadnje preme za vaš avto,
GENERALNI ZASTOPNIK
TRGOVSKI CENTER NA OBVOZNICI
SE PRIPOROČAMO!
Del. čas: ponedeljek - petek
od 8. do 12. in
od 13. do 17.
sobota od 9. do 12. ure
Pridružujemo se najlepšim željam k občinskemu praznovanju!
S seje občinske skupščine
Na svidenje jeseni
Nadaljevanje s 1. strani
Borut Ulčar je kot predstavnik izdelovalca akta Razvojnega zavoda Domžale dejal, da je pametno akt o prostorskih pogojih čimpreje sprejeti, sprejemanje akta o zavarovanju planine pa bo potekalo ločeno. Dejal je tudi, da so načrtovalci izdelali tudi več študij o ranljivosti tal in drugega okolja.
Po mnenju Marjete Humar je
treba odlok pred objavo jezikovno popraviti oziroma prevesti v normalno slovenščino, da bo razumljiv.
Miha Novak, predsednik izvršnega sveta je menil, da Velike planina ne bi smeli tako zavarovati, da bi z nje pregnali vse živo.
Izvršni svet je nekatere predlagane amandmaje Zelenih podprl in jih predlagal skupščini v sprejem. Ni pa podprl amandmaja o črtanju turističnega središča pod Ušivcem in sedežnice na Dovjo gričo. Kot kaže, so Zeleni na usklajevalni seji IS ta predlog umaknili, saj skupščina o njem ni glasovala.
Poleg odloka je skupščina sprejela tudi sklep, da mora izvršni svet do konca oktobra skupščini predložiti v sprejem predlog odloka o razglasitvi veli-koplaninske planote za krajinski park.
Drugi prostorski akt, odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo črnih gradenj, so
sprejeli brez vsebinske razprave.
Predlagani vrstni red naložb v šole ostane
Zato pa je predlog prednostnega reda investicij v osnovne šole do I. 2000 bolj razgibal delegate.
Božo Pilej in Ida Kočar sta
omenila, da bi bilo treba naložbo v Osnovno šolo Marije Vere na Duplici ponovno uvrstiti na 4. mesto, kot je to predlagala strokovna institucija, ne pa na zadnje mesto, kot je predlagal izvršni svet. Ocena demografskih gibanj in rojstev otrok na tem območju po njunem mnenju ni strokovna, pa tudi možnosti, da bi v okviru sedanjih prostorv pridobili nove učilnice, ni: Milan Windschnurer je podprl gradnjo telovadnice pri mekinjski šoli.
Demitrij Perčič se je spraševal, kateri kriteriji za razvrstitev šolskih naložb do leta 2000 sooravi. Šolski minister Gaber je v Smart-
nem poleg te šole omenjal samo še dupliško.
Maks Lavrinc je podprl uvrstitev dupliške šole na 4. mesto. Po njegovem je tako širok program vprašljiv, saj ministrstvo ne bo moglo zadostiti vsem željam v Sloveniji.
Miha Novak se je zavzel za sprejetje predlaganega prioritetnega reda, da bo občina lahko računala na denar iz finančne izravnave.
Po razpravi delegati s 15. glasovi za, 2. proti in z 22. vzdržan-bimi niso sprejeli predloga za uvrstitev šole Marije Vere na 4. mesto. Z večino glasov so nato potrdili vrstni red naložb v šole do leta 2000 in sicer naj bi si naložbe sledile takole: 1. OŠ Šmartno - 94-96, 2. OŠ Komenda - Moste, 95-97, 3. podruž. šola Mekinje 97, 4. OŠ Stranje - 98, 5. Glasbena šola - 98 in 6. OŠ Marije Vere - 99. Če pa ministrstvo ne bo potrdilo celotnega programa, potem se bodo ostale šole pomaknile časovno naprej. Isto velja za primer, če občina ne bi mogla zagotoviti polovice denarja za določeno šolo, lahko pa bi ga za manjšo naložbo.
Komunala kot gospodarska javna služba
Po odloku, ki ga je sprejela občinska skupščina, so oskrba s pitno vodo, čiščenje odplak, oskrba s toplotno energijo in plinom, ravnanje z odpadki, vzdrževanje prometnih poti in javnih površin, pogrebne storitve itd. javne službe. Hkrati z z odlokom o gospodarskih javnih službah je skupščina sprejela tudi odlok o preoblikovanju čistilne'naprave Domžale Kamnik v javno podjetje.
Sprejeli so tudi odlok o podelitvi koncesije za graditev in upravljanje plinovodnega omrežja, ki naj bi se kmalu začelo graditi na območju Kamnika. Občina bo z javnim razpisom pridobila izvajalca za izgradnjo in upravljanje plinovodnega omrežja za najmanj 20 let.
Tudi odlok o spremembah odloka o določitvi pomožnih objektov, ki jih gradijo občani in za katere ne bo treba pridobiti gradbenega dovoljenja, pač pa bo zadostovala samo priglasitev, so delegati sprejeli brez razprave.
F. SVETEU
Višje tržne in sejemske pristojbine ter dražje pogrebne storitve
Izvršni svet je na seji 29. junija sklenil za 6,4% povečati pristojbine za prodajo na kamniški tržnici in sejmišču. Za toliko so se namreč od februarja, ko so bile določene dosedanje pristojbine, povečali življenjski stroški. Komunalno podjetje Kamnik je sicer predlagalo znatnejši dvig pristojbin, v nekaterih primerih kar za eno tretjino, vendar izvršni svet predloga ni sprejel.
Tako bo odslej dnevna pristojbina za stojnico s kmetijskimi pridelki znašala 161 SIT, v pokriti tržnici pa 1068 SIT na dan.
Na sejmišču bo treba za glavo govedi odšteti 534 SIT pristojbine, za prašiča pa 196 SIT.
Za 6,4% bodo dražje tudi pogrebne storitve, razen najemnin grobov, o katerih bo izvršni svet odločal na eni od prihodnjih sej.
Komunalnemu podjetju je predlagal, naj pregleda cenovna razmerja in predlaga cene za tri skupine (ne dve kot doslej) gro-
bov: od 2 do 3 m, nad 3 m in grobnice. Podjetje je namreč predlagalo, naj bi za vse vrste grobov povečali najemnine za
20%.
(fs)
Pravijo, da brez nas ni Velike planine. Morda nama bo še kdo povedal, kako naj se paseva po kamenju... (Foto: F. S.)
Združenje borcev in udeležencev NOB ob 27. juliju, prazniku občine Kamnik
Da ne bi zašlo v pozabo!
Politični položaj v kamniškem okrožju je trenutno neugoden. 27. julija 1941 se je začel val upora, ki se ne podpihuje in širi le s komunistične strani, temveč tudi s slovenske nacionalne zavesti. « Tako začenja svoje poročilo Orožniško okrožje Kamnik šefu civilne uprave na zasedenem ozemlju Koroške in Kranjske.
V vseh sestavkih, ki obravnavajo oboroženo vstajo proti okupatorju v Kamniku 1941.1. v noči od 27. na 28. julij, sta omenjeni imeni Antona Miklavčiča in Dominika Mlakarja, ki sta v tej noči žrtvovala svoji življenji. Počili so streli. Ugasnili sta življenji dveh mladih fantov, dveh mladih partizanov. (Bila sta to prva padla partizana na slovenskih tleh.)
Pričela se je oborožena vstaja proti okupatorju na Kamniškem. Tako se je pričel boj proti okupatorju in njegovim poma-gačam, boj za narodovo svobodo in neodvisnost. Boj, v katerem smo krvaveli polna štiri leta v gozdovih, bosi, goli in lačni, preganjani kot zveri, tepeni, izseljeni, pregnani s svojih domov v koncentracijska taborišča, mučeni in ustreljeni v Begunjah, Dragi, Št. Vidu nad Ljubljano, Krtini in drugod širom po Sloveniji. Pa vendar — bili smo polni zaupanja vase, prežeti z mislijo na zmago, prepričani, da si bomo sami, s puško v roki priborili svojo pravico. In uspeli smo!
In v spomin na te dogodke je občina Kamnik v letu 1953 sprejela odlok o razglasitvi 27. julija za občinski praznik. Ta praznik se danes praznuje skromnejše kot nekoč, da pa ne pade v pozabo, bomo skrbeli tudi borci, tako da bomo na sam praznik položili spominske lovorjeve vence pri:
- spomeniku prvima padlima partizanoma Dominiku Mlakarju in Tonetu Miklavčiču pri Titanovi brvi na Perovem,
- na partizanskem grobišču na kamniških Žalah,
- pri spomeniku vstaje (pri stari glasbeni šoli),
- pri spomeniku generala Maistra na Trgu talcev in
- na grob Edija Peperka, padlega v junijski vojni za samostojno Slovenijo 1991. leta.
Spominjajmo se 27. julija — dneva vstaje na Kamniškem, praznika občine Kamnik.
Predsednik JANEZ PREZEU
Skoda zaradi neurja v Motniku
Neurje, ki je junija zajelo tudi del naše občine, in sicer območje Motnika, je povzročilo večjo škodo zlasti na kmetijskih površinah v Zajasovniku in v Zgornjem Motniku. Utrgalo se je več zemeljskih plazov, narasli hudourniki pa so po njivah in travnikih naplavili veliko blata, kamenja in vejevja.
Predstavniki občinskega sekretariata za gospodarstvo in kmetijske svetovalne službe, ki so si prizadeto območje ogleda-
li, so ugotovili večjo škodo pri sedmih lastnikih zemljišč.
Na podlagi zbranih podatkov se je izvršni svet odločil, da sekretariat za okolje in prostor takoj pripravi vse potrebno za sanacijo plazu na zemljiščih Ži-berta in Novaka v Zajasovniku in da iz rezervnega sklada za odpravo posledic tega neurja nameni 280.000 SIT in denar za nakup 1800 kg mineralnih gnojil.
(fs)
Odgovor Izvršnega sveta na delegatsko pobudo
Zavarovati Kamniško Bistrico in pitno vodo
Kamniška Bistrica je preveč občutljivo območje, da bi tam lahko dovolili divje kampiranje in neurejeno prirejanje piknikov, je dejal Miha Novak, predsednik IS, ko je IS obravnaval odgovor na delegatsko pobudo Marjana Kladnika. Ta je namreč predlagal postavitev opozorilnih tabel pri izviru Kamniške Bistrice kot izvira pitne vode za Kamnik, s kateri-
Gradbeni odbor za izgradnjo vrtca v Novem trgu
Za izgradnjo otroškega vrtca v Novem trgu, ki je že v gradnji, je izvršni svet imenoval gradbeni odbor, ki ga bo vodila Judita Mlinar Kern, sekretarka sekretariata za gospodarstvo, sestavljajo pa ga še Miha Novak, Janez Stražar, Janez Andrejašič, Marija Boroša in Biserka Močnik. Odbor bo spremljal potek investicije od priprave idejnih osnutkov do zaključka gradnje. (fe)
mi naj bi na to območje tudi prepovedali pristop psov. Komunalno podjetje Kamnik mora v 30. dneh postaviti dopolnilne obvestilne table o prepovedi kurjenja, kampiranja in vodenja psov na območje izvira Kamniške Bistrice in nad Domom v Kamniški Bistrici. Tak sklep je sprejel izvršni svet po obravnavi poročila komunalno cestnega nadzornika in na predlog občinskega inšpektorata.
Za območje desnega brega Bistrice med mostom na Iverju in gostiščem Pri Gamsu pa naj bi najprej preučiti lastništvo zemljišč ter interes in možnosti, da se tod uredi prostor za prirejanje piknikov.
Izvršni svet se zaveda, da same opozorilne table še ne bodo
Sto let organizirane pomoči ljudem
(nadaljevanje s 1. strani)
posebno učinkoviti. Krajanom pa bodo v primeru suše lahko dovažali tudi pitno vodo.
Komendskemu gasilskemu društvu bi pri nakupu nove avto-cisterne prav gotovo »trda predla«, če mu ne bi priskočila na pomoč OGZ Kamnik. Ta mu je kljub težkim časom in »denarni suši« obljubila polovico denarja, če bodo sami zbrali polovico.
Obljube zaradi pomanjkanja denarnih sredstev pri nakupu av-tocisterne ne bi mogla izpolniti v celoti, prispevala pa bo nekaj denarja za nakup dodatne gasilne opreme, kar prvotno ni bilo predvideno. Prizadevanja ko-mendskih gasilcev sta zlasti podprla poveljnik OGZ Kamnik, dipl. inž. Jože Berlec, in njegov oče, Jože Berlec, ena najpomembnejših osebnosti na področju gasilstva na Kamniškem v zadnjih desetletjih. Ravno on se je še posebej izkazal pri pomoči komendskim gasilcem, ko so postavljali nov gasilski dom. OGZ Kamnik bo tudi pokrovitelj osrednje slovesnosti v Komendi; to zaupanje pa si tudi zaradi vsega, kar je že naredila za GD Komenda, tudi zasluži.
Avtocisterno bo izdelal obrtnik Marjan Oblak iz Sinje Gorice pri Vrhniki. Namestil jo bo na
dobro ohranjen tovorni avtomobil znamke mercedes, ki ga je vodstvo GD Komenda nedavno po tehtnem premisleku kupilo v Ljubljani. Vozilo bo obnovljeno in bo z novo cisterno ter dodatno gasilno opremo zadoščalo nekaj deset let za potrebe ko-mendskega gasilskega društva.
GD Komenda bo ob jubileju tudi izdalo brošuro z osnovnimi podatki o delovanju društva, seznamom požarov, ki jih je gasilo v sto letih obstoja, ter drugimi zanimivostmi. Prihodnje leto pa načrtuje izid zajetne kronike društva.
V Komendi bo že slovesno na predvečer gasilskega praznika, 13. avgusta zvečer bo slavnostna seja gasilskega društva s kulturnim programom in podelitvijo priznanj posebej zaslužnim članom društva, v nedeljo pa omenjeno gasilsko slvje z veselico.
GD Komenda toplo vabi na ta dan člane vseh gasilskih društev iz kamniške občine, sosednjih in drugih društev ter prebivalce KS Komenda, KS Križ in KS Moste, da se mu pridružijo na veliki slovesnosti in praznujejo z njim. Prisrčno povabljeni tudi drugi občani, saj bo praznovalo drugo najstarejše gasilsko društvo na Kamniškem.
JOŽE PAVLIC
Gasilski dom v Komendi.
Kitajska medicina
v zdravstvenem domu?
Če bo vodstvo kamniškega zdravstvenega doma upoštevalo priporočilo izvršnega sveta, potem bomo Kamničani še letos lahko deležni storitev zdravnika specialista tradicionalne kitajske medicine in diagnostika z redko specialno aparaturo za zgodnje odkrivanje bolezni. Tako je namreč sekretariat za družbene dejavnosti v svoji obrazložitvi med drugim predstavil izvršnemu svetu dr. Kosta Romaiioviča, ki želi v zdravstvenem domu odpreti specialistično ambulanto. Po mnenju sekretariata bodo te storitve pritegnile tudi paciente iz drugih krajev. Zdravstveni dom ima torej prvo priložnost, da prične polniti izpraznjene prostore in da pokaže pripravljenost za tržno obnašanje, vendar naj bi po predlogu sekretariata navedenemu zdrav-
niku v začetku ne bi smel zaračunati previsoke cene.
Kot smo slišali na seji, pa prav glede tega interesenta veje v zdravstvenem domu bolj hladen veter. To je bilo moč razbrati tudi iz odgovora sveta ZD Kamnik, ki ga je na seji prebral predsednik IS. Poleg pomislekov glede alternativne medicine navajajo tudi, da nimajo na voljo ustreznih prostorov, da je ZD glede določanja višine najemnine zdravnikom, ki nimajo koncesije, samostojen in podobno.
Izvršni svet sicer priporočila glede cene ni sprejel, je pa priporočil ZD, naj se tržno obnaša in poskrbi za čimbolj gospodarno izrabo prostorov. V tem smislu je tudi naročil, naj ZD pripravi poročilo o zasedenosti prostorov.
(fs)
rešile problema, če obiskovalcem ne bo dana možnost, da si lahko na urejenem prostoru prirejajo piknike in če hkrati ne bo tudi zadostnega nadzora nad spoštovanjem predpisov o varstvu okolja na tem občutljivem območju. Vsekakor ne bi smeli več dopuščati, da bi obiskovalci nad zajetjem kamniškega vodovoda v Bistrici kopali pse, prali avtomobile in tudi drugače onesnaževali reko, ki tod še sodi v prvi kakovostni razred. Da je zlasti ob nedeljah in praznikih tod res velik promet, kaže tudi podatek komunalnega nadzornika, ki je v nedeljo, 26. junija, na desnem bregu Bistrice med mostom na Iverju in Gamsom naštel najmanj trideset avtomobilov.
(fs)
VABILO INOVATORJEM
Vabimo vse inovatorje iz kamniške občine, da brezplačno razstavijo svoje novo razvite proizvode na sejmu v Gornji Radgoni od 20. do 28. avgusta. Pisne prijave zbira SPIM - mreža pri Gospodarski zbornici Slovenije, g. Janko Jerman, Dimičeva 9, Ljubljana, tel. 342-366.
OBVESTILO
Obveščamo vse podjetnike in obrtnike, da Podjetniško informacijski center občine Kamnik na Glavnem trgu 23 (poleg občine) deluje vsak delovni k od 7. do 15. ure, kjer dobijo vse potrebne poslovne informacije in nasvete.
IS OBČINE KAMNIK področje za podjetništvo in obrt
Po sledeh delegatskih vprašanj
Sveti KS: kako naprej?
Kako naj delujejo sveti krajevnih skupnosti v prihodnje, je na seji občinske skupščine vprašal delegat Janez Bergant.
Krajevne skupnosti bodo tudi v prihodnje oblike notranje prostorske družbene členitve občin. Po zakonu o lokalni samoupravi je območje občine v skladu z občinskim statutom lahko razdeljeno na krajevne, vaške ali četrtne skupnosti, če je to utemeljeno s prostorskimi, zgodovinskimi, upravnogospodarskimi ali kulturnimi' razlogi in če je to v interesu prebivalcev dela občine.
S statuti novih občin bo določeno, katere naloge bodo opravljale krajevne skupnosti v prihodnje. Volitve novih svetov bodo opravljene v enem letu po tem, ko bodo začeli delovati občinski sveti. Do takrat naj bi po predlogu Službe za reformo lokalne samouprave vlade Republike Slovenije, ki je pripravila odgovor na delegatsko vprašanje z zakonom o določitvi območij novih občin, določili, da KS kot pravne osebe in njihovi organi delujejo naprej, dokler položaj KS ne bo urejen s statuti novih občin.
Urejanje lastništva na Veliki planini
Na Veliki planini je treba razčistiti lastninska razmerja. Ali ni Velika planina upravičena tudi do republiških sredstev,
se je glasila pobuda in hkrati vprašanje Nove parlamentarne koordinacije.
Ureditev lastninsko pravnih razmerij na Veliki planini je bila poverjena odvetniku Bojanu Makovcu, ki je že aprila o tem poročal izvršnemu svetu, pravi izvršni svet v svojem odgovoru.
Na pobudo občinskega odbora SLS je predsednik IS sklical razgovor o teh vprašanjih, ki so se ga poleg predstavnikov občine udeležili predstavniki Pašne skupnosti Velika planina, družbe Velika planina - zaklad narave in odvetnik Janez Novak. Pogovarjali so se o parcelizaciji zemljišč na planini. Ugotovili so, da morajo eventuelni dogovor podpisati Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov R Slovenije, Agrarna skupnost Velika planina, kije denacionalizacijski upravičenec, in Občina Kamnik. Družba Velika planina - zaklad narave bo z občinsko geodetsko upravo uredila odmero objektov, domov, žičnic in območij smučarskih prog. V dveh mesecih (pogovor je bil 12. 4. 1994) mora odvetnik Novak pripraviti osnutek tripartitnega dogovora.
V republiškem proračunu sedaj ni posebnih sredstev za financiranje žičnic.
O občinskem prazniku bo odločala nova občina
Ker je bil tudi kamniški občinski skupščinski mandat podaljšan, je Marjeta Hu-mar obnovila svojo pobudo, naj bi skupš-
čina imenovala komisijo, ki bi raziskala utemeljenost praznovanja občinskega praznika 27. julija in predlagala nov datum praznovanja, če bi bilo to smiselno.
Predsedstvo občinske skupščine ji odgovarja, da je na seji predsedstva v zvezi z njeno pobudo prevladalo mnenje, da bo predvidoma do konca leta izvoljen nov občinski svet nove občine Kamnik, ki mora v treh mesecih po konstituiranju sprejeti statut, s katerim bo določen tudi datum praznika nove občine.
Promet na Veliki planini
Zakaj je na Veliki planini spet velik nered? Zakaj se ne izvajata odlok o redu na Veliki planini in odredba o prometnem režimu na planini, je vprašala Marija Reba.
Občinski inšpektorat odgovarja, da izvajanje teh predpisov nadzorujeta Enigma in občinski komunalno cestni nadzornik.
Po podatkih inšpekcije večjih kršitev prometnega režima niso zasledili, saj so v času od 20. 5. do 5. 6. 94 na širšem območju Velike planine ugotovili le do pet vozil, katerih vozniki niso imeli dovoljenja občinskega upravnega organa. Ugotovili pa so nekaj gradenj (škarpe, popravila koč), manjših posekov ter razsutih odpadkov ob kočah in žičnicah. V teh primerih bodo ukrepali urbanistični, gozdarski in komunalni inšpektor.
(fs)
Dan odprtih vrat Osnovne sole Komenda - Moste (Z)
Ob vseh dosežkih posameznih učencev je ravnateljica izrekla še posebno zahvalo vsem nekdanjim učencem, zdaj dijakinji in študentoma, za prostovoljno delo v okviru . CSD občine Kamnik in šole z učenci, ki imajo izrazite učne težave. Knjižna darila so tako prejeli: Polona Ocepek, dijakinja 4. letnika Srednje šole Rudolfa Maistra, Tatjana Zadrgal, študentka 4. letnika Pedagoške fakultete, smer razredni pouk, in Robert Mišja, študent 1. letnika Filozofske fakultete, smer psihologija. Šolska priznanja z likovnimi nagradami - izdelki učencev - prejmejo ob zaključku šolskega leta tudi delavci OS ter zunanji sodelavci. Letos so šolska priznanja prejeli:
Ga. Alenka Drčar, učiteljica glasbe, za dolgoletno uspešno vodenje otroškega pevskega zbora OŠ Komenda-Moste, s katerim se vsakoletno udeležuje revije otroških in mladinskih pevskih zborov občine Kamnik v organizaciji ZKO in dosega zelo dobre glasbene kriti-
ke ter navdušuje mlade za pevsko in siceršnjo glasbeno dejavnost. Še posebej si prizadeva razviti uspešno šolsko skupino instrumentalistov na malih - Orffovih instrumentih.
Ga. Irena Špenko, šolska knjižničarka, za dolgoletno uspešno delo v šolski in strokovni knjižnici, za uvajanje knjižnične vzgoje med učence od 1. razreda dalje ter zlasti za dolgoletno prizadevanje za širjenje in ohranitev gibanja za bralno značko, za prizadevanje za množično in kvalitetno bralno kulturo. Uspela je motivirati vse nas - tako učitelje kot tudi učence in prebiranje knjig je še vedno res pravo gibanje kljub močni konkurenci drugih medijev.
Knjižno nagrado za mentorsko delo z učenci v šoslkem letu 1993/94 pa je prejela ga. Milojka Volkar, učiteljica likovne vzgoje. Z učenci je v tem šolskem letu 93/94 dosegla vrsto odmevnih likovnih predstavitev šole izven meja kamniške občine:
- za mednarodno razstavo otro-
ških ekslibrisov so bili izbrani 4 ek-slibrsti učencev Aleksandre Pavrič, Dušana Petrica, Kaje MihelčiČ in Vesne Kuhar;
- na tradicionalnem Ex Tempo-re - Rašica so priznanja prejeli 3 učenci - že omenjena Branka Lesjak, Nina Faganel in Irena Je-rovšek;
- na tradicionalnem festivalu Otrok in umetnost v Mariboru je priznanje za likovno delo prejela Natalija Valand;
- na natečaju Mali malariji je bila nagrajena Katja Bar, -
- na natečaju Narodne galerije v Ljubljani - oblikovanje inicial je bil nagrajen Miha Goručan za pri-povednost njegove iniciale, v Narodni galeriji pa so razstavljali še Mark Koritnik, Jerica Vidic in Aleš Debeljak;
- tudi likovni mentorici je med najbolj dragocenimi dosežki zlata plaketa na mednarodnem likovnem natečaju v Bitoli, Makedonija 1994, ki jo je prejela Branka Lesjak ob
Avstrijski motorni vlak v našem mestu
V ponedeljek zjutraj, 11. julija, je v Kamnik prvič pripeljal namesto dosedanjega rumeno-rdečega modro-beli motorni vlak. Nekateri so takoj opazili, da gre za barve občine Kamnik: Vendar naj jih takoj pomirimo, da vlaka ni kupila kamniška občina. Pravzaprav še sploh ni kupljen, pač pa bo po dogovoru na Slovenskih železnicah med Kamnikom in Ljubljano 14 dni poskusno vozil vlak avstrijske firme Jenbach.
Med vožnjo od postaje Kam-
nik do Grabna smo za nekaj podatkov in prve vtise o tem vlaku povprašali strojevodjo Staneta Kneza in ostale spremljevalce vlaka.
V tem primeru gre za en vagon vlaka z 68 sedeži, možno pa je sestaviti kompozicijo štirih vagonov, ki bo sprejela okrog 250 potnikov. Po vožnji na kamniški progi se bodo za 14 dni preselili Še na druge slovenske proge. Za tem vlakom bodo podobne poskusne vožnje napravili še z vlaki iz Švice, Portugalske, Švedske in
»Vožnja z Jenbachovim vlakom je zelo mehka, vlak precej tiše teče po tirih kot vsi dosedanji vlaki, ki sem jih vozil,* je na kamniški postaji povedal strojevodja Stane Knez. (Foto: F. S.)
Italije ter potem izbrali najboljšo varianto. Seveda bodo poleg tehničnega osebja povedali svoje mnenje tudi potniki.
Vožnja z avstrijskim vlakom je zelo udobna, vlak tudi navzven povzroča manj hrupa kot sedanji preko 20 let stari fiati. Čeprav je bil vroč poletni dan, je bilo v vlaku kar prijetno hladno, kar so konstruktorji rešili brez škodljive klima naprave, med drugim tudi z zelo dobro izolacijo. Vlak ima tudi posebne prtljažnike za kolesa, smuči in otroške vozičke.
Zanimalo nas je,'ali bo mogoče z novim vlakom povečati potovalno hitrost. »Seveda bo mogoče, samo progo bo treba prej popraviti,« je bil odgovor. Tudi za nov vlak ima še v rokah ključ finančni minister. »Tudi kamniški poslanci bi lahko v Državnem zboru rekli kakšno besedo o posodobitvi kamniške proge,« smo še slišali in eleganten modro beli vlak je odbrzel proti Ljubljani.
Pristavimo naj še, da vlak ne potrebuje sprevodnika, ker vnaprej kupljene vozovnice preluknja poseben avtomat. Če bodo tudi pri nas uvedli take kazni za goljufe, kot jih imajo v Avstriji, se goljufati seveda ne bo izplačalo. Tam kontrola za nepreluknja-no vozovnico zaračuna 500 šilingov, če pa tudi te nima, pa mora plačati kar 3000 šilingov kazni.
F. S.
vešči mentorski roki gospe Milojke Volkar.
Med zunanjimi sodelavci, dolgoletnimi prijatelji šole Komenda-Moste, so ob okrogli obletnici
- dvajsetletnem, sodelovanju OŠ Komenda-Moste in Društva Ex li-bris Sloveniae — šolska priznanja in likovne nagrade prejeli:
Ga. Stana Pibemik, upokojena učiteljica likovne vzgoje - vse do danes vedno pripravljena na sodelovanje s šolo in s posebnim odnosom do male grafike in grafike nasploh. Njeno ime je že dolga leta povezano z otroškim ekslibrisom: letos namreč poteka 20 let od začetne oblike sodelovanja med Društvom Ex libris Sloveniae iz Ljubljane in OS Komenda-Moste, začetki pa so bili zasluga gospe Stane Pibemik, ki je bila tudi letos članica strokovne žirije za izbor mednarodnih ekslibrisov:
Društvo Ex libris Sloveniae iz Ljubljane, predsednik društva gospod Jaro" Dolar za naklonjenost mali otroški grafiki in sodelovanju s šolo Komenda-Moste, za strokovne podlage in njegov izobaževalni prispevek k tovrstnemu likovnemu izobraževanju,
in neutrudni tajnik društva gospod Rajko Pavlovec: njegova življenjska vedrina, vztrajnost in dobrovoljnost usmerjajo delo v društvu, prav njegovi pripravljenosti in strokovni pomoči gre zahvala, da lahko tako kvalitetno pripravljamo in izvajamo likovne natečaje in razstave otroških ekslibrisov.
Ravnateljica je podelila priznanje z likovno nagrado tudi obema stalnima sodelavcema šole, sponzorjema - g. Sreču Krmavnarju, direktorju podjetja FLOK iz Komende, ki je naš dolgoletni prijatelj
- v vsem obdobju nam ni niti enkrat odklonil finančne ali mentorske pomoči, dragocen pa je tudi njegov prispevek k delovni praksi naših učencev in njegova zvestoba Tn zavzetost šahovski dejavnosti šole, ki jo dolgoletno finančno podpira, ter g. Alojzu Francu, direktorju podjetja ETA-MERCATOR iz Kamnika. G. direktor ETE-MER-CATORJA z zavzetostjo vztraja pri tradicionalni finančni in materialni pomoči šoli, kadarkoli šola zaprosi zanjo, pri tem pa gre včasih kar za precejšnja sredstva, zato mu gre zahvala za sodelovanje tudi v teh finančno zahtevnih časih.
Darilo ob odhodu iz kuhinje Komenda je v zahvalo za svoj trud prejela ga. Francka Poglajen, šolska kuharica.
Podelitvi priznanj in nagrad je sledil kulturni program, potem pa so bili gostje med katerimi so bili tudi predsendik IS So Kamnik g. Mihael Novak, predsednik sveta šole g. Jože Pavlic, predsednik sveta KS Komenda g. Roman Grošelj, starši, učitelji in učenci, ter nagrajenci povabljeni še na kratko družabno srečanje.
M. MOJCA MALEŠ
Nova karta mesta Kamnik
Te dni je izšla karta oziroma načrt mesta Kamnik, ki jo je založil Izvršni svet SO Kamnik. Izdal jo je Geodetski zavod Slovenije. Na eni strani je načrt mesta z Duplico, Šmarco in Volčjem Potokom, v merilu 1:8000. Posamezne ulice, ki so v legendi razvrščene po abecednem redu, je na karti mogoče najti s pomočjo oštevilčenih kvadratov. Na tej strani je tudi zračni posnetek Volčjega Potoka z Arboretumom.
Na drugi strani je velik zračni posnetek mesta Kamnik, na katerem so z barvnimi številkami označeni zgodovinski, kulturni in drugi pomembni javni objekti. Seveda niso pozabili označiti tudi nekaterih gostišč.
Mesto Kamnik je na kratko predstavljeno (besedilo Marjanca Klobčar) poleg slovenskega še v angleškem, nemškem in italijanskem jeziku. Manjšo pregledno karto občine na tej strani obkroža deset barvnih slik kamniških znamenitosti. Na naslovni strani sta dva povsem nova pogleda na Mali grad in stari Kamnik iz zraka.
Vsekakor je karta pomembna pridobitev za predstavitev Kamnika domačim in tujim turistom in ostalim obiskovalcem našega mesta. Karto so natisnili v 3000 izvodih. Kupiti jo je mogoče po ceni 500 tolarjev v Turističnem informacijskem centru na Glavnem trgu 23 v Kamniku.
(fs)
TITAN
Obveščamo vse zaposlene, bivše zaposlene in
upokojence podjetja TITAN, da je podjetje v postopku lastninskega preoblikovanja, zato smo pričeli
z zbiranjem lastninskih certifikatov
Vse informacije v zvezi s tem dobite pri g. Bojanu Frolu osebno ali na telefon 816-221 int. 254.
TITAN KAMNIK,
tovarna kovinskih izdelkov in livarna, p.o, Kovinarska 28
Ob 27. juliju, prazniku kamniške občine, iskreno čestitamo.
Obrtniki in podjetniki,
združenj v obrtni zbornici Kamnik,
čestitamo vsem občanom ob občinskem prazniku, 27. juliju.
KAMNIŠKI OBČAN
iz življenja strank in društev
21. JULIJA 1994
Izjava Mladih liberalnih demokratov in demokratk o materialnih privilegijih
Mladi liberalni demokrati in demokratke želimo poudariti, da odločno zavračamo prakso, ki je že lep čas prisotna v slo-vensketn političnem življenju in v javnosti ustvarja vtis, da je angažiranje v slovenskem političnem življenju povezano s pridobitvijo vrste materialnih privilegijev.
Mladi liberalni demokrati in demokratke menimo, da aktivno ukvarjanje s politiko ne more in ne sme predstavljati možnosti in sredstva za razne materialne ugodnosti, ki bi jih mimo za vse državljane veljavnih predpisov in splošnih pravil, lahko pridobili ljudje, ki se profesionalno udejstvujejo v slovenskem političnem življenju. Zaradi tega se v javnosti samo povečuje nezaupanje do sistema parlamentarne demo-
kracije, kar ne predstavlja nič drugega kot vodo na mlin tistim političnim silam v Sloveniji, ki skušajo v zadnjih mesecih s svojimi demagoškimi puhlicami med ljudi zasejati dvom in nezaupanje do sistema parlamentarne demokracije, ki se še nahaja v začetni fazi svojega vzpostavljanja.
Mladi liberalni demokrati in demokratke zato upravičeno pričakujemo, da bodo pristojni organi oblasti znali in hoteli vzpostaviti mehanizme, ki bodo ljudem, ki se profesionalno ukvarjajo s politiko, onemogočili pridobivanje materialnih privilegijev, ki niso dostopni državljanom, ki niso profesionalno vpeti v slovensko politično življenje.
Predsednik OO MLD KAMNIK BRANE GOLUBOVIČ
Izstopna izjava
Podpisana izjavljava, da nepreklicno izstopava iz članstva Slovenskih krščanskih demokratov. Poleg članstva se s tem odrekava tudi funkciji predsednika krajevnega odbora SKD Komenda in predsednice krajevnega odbora Slovenske ženske zveze Komenda.
Razlogov za izstop je več: oviranje deta in pretoka informacij s strani občinskega odbora SKD in s tem nepovezanost z vodstvom Slovenskih krščanskih demokratov v Ljubljani; pisma in napadi nekaterih članov SKD, ki po svoji vsebini niso niti demokratična niti krščanska in nenazadnje tudi vidno slabenje identitete SKD zaradi vztrajanja v vladni koaliciji - tudi za ceno podrejenosti drugima dvema političnima strankama — in s tem oddaljevanje .od programa SKD, kije bil temelj pri pridobivanju glasov na preteklih državnih volitvah.
Dr. Marko Žerovnik in mag. Angelca Žerovnik, Komenda
Aktivnosti Rdečega križa
Kljub vročemu poletnemu obdobju je aktivnost Rdečega križa Kamnik vsestransko pestra in bogata. Poteka več zadev: delitev materialne pomoči najbolj potrebnim, organiziranje raznih posvetov, seminarjev in podobno. Trenutno sta v programu še dve pomembni nalogi in sicer:
Krvodajalska akcija
O prvem delu krvodajalstva v spomladanskem delu smo naše
35© kamniških upokojencev naRogli
Zgornja Savinjska dolina vabi
V soboto, 30. julija 1994, bo ob 10. uri v Zgornji Savinjski dolini v Lacji vasi pri Vanišniku (gostišče, konjeniški in turistični center) proslava 50. obletnice težkih bojev z nemškim okupatorjem za osvoboditev Zg. Savinjske doline. Na tovariško srečanje so vabljeni vsi nekdanji udeleženci bojev, aktivisti, prijatelji, simpatizerji, zlasti pa mladina. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno. Srečanje bo v vsakem vremenu.
Krajevni združenji borcev in udeležencev NOB Duplica in Kamnik organizirata prevoz z avtobusom. Pripeljete se lahko tudi z avtomobilom in sicer iz smeri Črnivec, Gornji Grad, Bočna in Šmartno ob Dreti do prireditvenega prostora v Lacji vasi ali pa iz smeri Tuhinjska dolina, Vransko, Polzela, Mozirje, Nazarje.
Na srečanje vabita odbora Skupnosti borcev Šlandrove in Zidanškove brigade.
Za skupnost borcev Šlandrove brigade predsednik Tone Poljanšek-Branko
Srečanje upokojencev Slovenije privablja vsako leto več udeležencev. Zadnje srečanje v lanskem letu je bilo v Ljubljani. Zveza društev upokojencev Slovenije se je odločila, da to množično vsakoletno srečanje letos organizira na Rogli na Zreškem Pohorju.
Kamniški upokojenci so se prijavljali zelo množično, iz cele občine se jih je 29. junija odpeljalo na Roglo kar 350 in to s sedmimi avtobusi. Toliko se jih do sedaj še ni nikoli prijavilo. Povedati velja, da je Rogla pomembno gorsko turistično središče. Tudi zato so se upokojenci zanimali za to srečanje. Do sedaj je bilo tako srečanje na Rogli že dvakrat, a žal vreme temu ni bilo naklonjeno. Tudi na jutro našega odhoda je padal dež. Vreme pa se je okrog 9. ure izboljšalo in posijalo je sonce na veselje vseh udeležencev in organizatorjev. Dolga kolona avtobusov je prihajala iz Zreč navzgor. Najavljenih je bilo 200 avtobusov oziroma približno 10 000 ljudi, prišlo pa je
415 avtobusov ali več kot 20 000 ljudi. Še nikoli ni Rogla gostila takšno množico ljudi v enem dnevu, so nam povedali delavci Planje na Rogli.
Pripravljen je bil zelo bogat kulturni program. Nastopili so pevski zbori iz vseh predelov Slovenije in zamejstva, nastopila je folklora in tudi naša dva člana: Božo Matičič s harmoniko in basist Rok Lap. Predstavila sta tri planinske pesmi. Deležna sta bila
no, le eden ali dva, ki sta avtobus zgrešila, pa malo kasneje.
Rogla bo vsem ostala v prijetnem spominu.
Mnogi kamniški upokojenci so se že odločili, da se bodo udeležili tudi srečanja upokojencev Gorenjske 8. septembra 1994, ki bo na Jezerskem pri Planšarskem jezeru. To je idiličen kraj ob vznožju Kamniško-Savinskih Alp. DU Kamnik bo zbiralo prijave že od 1. avgusta dalje.
STANE SIMŠIČ
Z razstave črnobelih lepotic v Komendi
Društvo rejcev govedi črno-be-le pasme v Sloveniji v sodelovanju s strokovnimi službami (iz Ptuja, Celja, Kranja, Ljubljane in Nove Gorice) je v nedeljo, 12. junija, priredilo II. državno razstavo plemenskih živali črno-bele pasme.
»Živali so v mlečnem tipu, torej dajo veliko mleka, morda so nekoliko manjšega okvira, malo bo treba popraviti tudi vimena in parklje, ampak vtisi o vaši reji so zelo dobri,« sta iskreno priznala Frank de Graaf in Piet Jansen, člana svetovne komisije za linearno ocenjevanje živali iz Nizozemske.
V kategoriji starejših krav je bila za najlepšo med lepimi izbrana krava MACA, ki je dala v 10. letih kar 62.417 kg mleka. Ponosni rejec je Matija Mis iz Zavrha (g. Mis je podpredsednik društva). Tudi svetovalec kmetijskega ministra Viktor Krek, ki je živali obesil zvonec, je bil vesel, še bolj pa Misovi otroci.
Drugo mesto je pripadalo kra-
vi BORKI - last Franca Čepa s Ptuja, tretje mesto pa kravi STAVI s farme Vipava.
V kategoriji mlajših krav so stroge oči obeh nizozemskih ocenjevalcev izbrale kravo JETO. Njen lastnik Franc Drinovec pravi, da sta imela prav. Ugotovila sta, da pri njej teče tudi mleko kot voda iz pipe, 10.000 1 v eni sami laktaciji. Pa ne, da dajo lepe krave tudi več mleka, so se vprašali obiskovalci in jo razglasili za miss razstave. Zvonec lepote ji je okrog vratu pripel sam minister Jože Osterc. V košu z glasovnimi listki za miss razstave je bila velika gneča. Nagrado, črnobelega telička z veliko roza pentljo okrog vratu, je od Misovih dobil desetletni Matjaž JENKO iz Potoka pri Komendi.
Najlepša med prvesnicami je bila spet Misova IVA-GOLDA-STEADY. Zvonec ji je pripel sekretar govedorejske službe Franc Goršič. Misov hlev je očitno poln mladih lepotic, kajti njihova je bila tudi druga najlepša RONJA-
IKON. Tretja je bila ŽELVA, njen rejec pa Janez Damjan iz Litije.
Prvo nagrado v kategoriji telic je dobila BIRA iz Misovega hleva. Nagrado ji je podelila Judita Mlinar-Kern, sekretarka za gospodarstvo v Kamniku. Druga je bila VAZA, last Janeza Zabreta iz Bobovka, nagrado pa ji je podelil predsednik Kmečke zveze dr. Franc Zagožen, tretja pa AJDA, last Alojza Kastelica z Malega Vrha pri Mirni Peči.
Naše območje je zastopalo 6 rejcev iz Komende in Most: Burgar, Grkman, Korbar, Pe-trič, Štebe, Zarnik.
Kmalu po razstavi je začelo močno deževati. Škoda. Vzdušje je bilo »tapravo«. Kmetijsko-gozdarska zadruga Komenda, Društvo podeželske mladine Kamnik, Svetovalna služba in kmečke žene so se lepo potrudili in prijazno sprejeli rejce in goste iz cele Slovenije.
F ANI JI RAS
bralce že seznanili. Bila je zelo dobro obiskana. Prijavilo se je tudi veliko novih krvodajalcev.
Drugi del krvodajalske akcije za kamniško občino bo 16. in 18. avgusta 1994.
Odvzem krvi bo na Zavodu za Transfuzijo v Ljubljani. Oba dneva bodo krvodajalce vozili v Ljubljano posebni avtobusi. Z avtobusne postaje bodo vozili vsako uro od 6. do 10. ure dopoldne. Krvodajalci bodo lahko vstopali na avtobus tudi na vseh postajališčih do Duplice.
RK prosi vse, ki lahko darujejo kri, da se akcije udeležijo in s tem pokažejo humanost in človečnost. Kamniški krvodajalci so to načelo dokazali že neštetokrat in na RK so prepričani, da bo tako tudi ob avgustovski akciji.
10-urni tečaj prve medicinske pomoči za bodoče voznike
Ta tečaj bo organiziran 9., 10. in 11. avgusta. Predavanje bo vsakokrat ob 19. uri v učilnici na Ljubljanski c. l/II.
Preizkus znanja bo 16. avgusta.
Prijave zbira RK Kamnik. Na sedežu RK bodo podpisali prijavnico in vp'ačali prispevek za tečaj in izpit ter dobili vse potrebne informacije.
O vseh drugih aktivnostih RK bomo naše bralce seznanili v jeseni in takrat bomo tudi poročali o uspehu krvodajalske akcije v avgustu.       STANE SIMŠIČ
Oskrbovanci Doma upokojencev ob Braslovškem jezeru
V petek, 24. junija, so se oskrbovanci Doma upokojencev in osebje Doma, ki je skrbelo za oskrbo udeležencev, odpravili na izlet ob Braslovško jezero, kjer so preživeli lep sončen dan v naravi, ki jo vsi težje pokretni in nepokretni na vozičkih tako zelo pogrešajo.
Do Braslovškega jezera so se pripeljali z avtobusom. Na terasi ob jezeru so bile pripravljene mize, osebje doma pa nam je postreglo s kosilom. Po kosilu so se lahko pokretnejši odpravili na lov za gobami, nepokretne udeležence, ki so si to želeli, pa so z vozički pripeljali ob jezero in so si tam spočili oko in ušesa. Popoldan so si popestrili z raznimi družabnimi igrami in srečelo-vom. Za prijetno razpoloženje so
na harmonike zaigrali Rudi, šofer Lojze in g. Travnik, ki se je na povabilo priključil kot vodič. Dan je žal hitro minil in kar s težkim srcem so se udeleženci odločili za vrnitev.
Organizacija takega izleta, še posebno, ker so se tega izleta udeležili nepokretni in težje pokretni oskrbovanci Doma, ni tako enostavna, kot se na prvi pogled zdi. Izlet so pripravili že prej, saj si je bilo potrebno ogledati teren, ki naj bi bil tudi za ljudi na vozičkih udoben in dostopen. Potrebno je bilo poskrbeti tudi za prevoz invalidskih vozičkov in vseh pripomočkov za oskrbo udeležencev. Tudi za prehrano, ki naj bi bila na takih izletih v naravo obilnejša kot ponavadi, je bilo s trudom kuhinje
Doma poskrbljeno. Nenazadnje pa tudi ni šala toliko nepokretnih ljudi spraviti na avtobus in iz njega in vse to ponoviti ob vrnitvi. Ob takih priložnostih se pokažejo iznajdljivost in izkušenost tistih, ki se s takimi ljudmi trudijo in jim pomagajo. B. Ž.
Pred vrnitvijo domov so se kamniški upokojenci na Rogli postavili pred fotografski objektiv.
posebne pozornosti in nagrajena z gromkim aplavzom večtisočgla-ve množice.
Stanko Hvale, predsednik DUS, je v imenu organizatorja pozdravil navzoče in na kratko orisal upokojensko problematiko, prebral pa je še izjavo za javnost, ki so jo udeleženci soglasno podprli. V tej izjavi so predstavljene vse upravičene zahteve upokojencev Slovenije.
Burno pozdravljen je prišel med upokojence predsednik Slovenije Milan Kučan. V slavnostnem nagovoru je podprl upravičene zahteve upokojencev in se krajši čas zadržal ob aktualnih vprašanjih sedanjega časa. Vsakdo bi mu rad stisnil roko, mu podaril spominek ali z njim spregovoril besedo. Gneča okrog njega je bila velika.
Razpoloženje je bilo zelo prijetno. Slišala se je pesem. Ljudje so dan izkoristili za sprehode, za druženje, mnogi so se peljali z žičnico, šli peš na Peske in na razgledni stolp.
Kamničani so bili s srečanjem zadovoljni. Vesela družba, lepo vreme in okolje so prispevali svoje. Kamniški upokojenci so se vračali domov po različnih poteh. Nekaj jih je odšlo proti Mozirju, kjer so si ogledali Mozirski gaj, drugi so se odpeljali do Srednje vasi in Kamnika po Tuhinjski dolini, upokojenci iz Komende pa so se odpeljali še do Maribora. Vsi so prišli domov pravočas-
PREKLIC!
Preklicujem vsak
prehod ali prevoz po parceli št. 418/3, njiva, k.o. Godič.
Franc Kemperle
GORENJSKO GOSPODARSTVO SE PREDSTAVI -SEJEM WEGA, ŠVICA
Za sodelovanje na sejmu VVEGA so se odločile občine Kranj, Jesenice, Radovljica, Škofja Loka, Tržič in Kamnik.
Letos poteka sejem od 30. septembra do 4. oktobra. Poleg predstavitve gospodarstva je tudi možnost prodaje razstavnih predmetov.
Slovenska predstavitev bo dopolnjena z gostin-sko-turistično ponudbo; pripravili bodo slovenski dan, seminar o sodelovanju s Švico ter kulturni program ob otvoritvi.
Vabimo vse, ki želijo predstaviti svojo ponudbo na sejmu VVEGA in vse, ki želijo vzpostaviti poslovne vezi s švicarskimi gospodarstveniki, da pokličejo Občino Kamnik, Sekretariat za gospodarstvo, tel. 817-278 ali Turistično društvo Bled (g. Miro Mulej), tel. 064 77-409, ki je koordinator organizacije slovenske predstavitve.
Sekretariat za gospodarstvo občine Kamnik
Mizarstvo Sodnik
Komenda, Gmajnica 84
zaposli KV mizarja.
Telefon: 841-031.
VODENJE KNJIGOVODSTVA
Pri opravljanju svoje dejavnosti - inženiring in projektiranje, potrebujemo natančno, ažurno in hitro vodeno knjigovodstvo.
Pri tem računamo na osebo z dobrim poznavanjem knjigovodsko-računovodskih predpisov, z dolgoletnimi izkušnjami, fleksibilno in pripravljeno na pomoč pri vodenju »controlinga«.
Zaželeno je pasivno znanje nemškega jezika.
Če vam trdo delo za dober zaslužek odgovarja, nam, prosimo, ponudbo z opisom dosedanjih del, referencami in s ceno storitve pošljite na uredništvo Kamniškega občana do konca meseca s pripisom: »Knjigovodstvo«.
Informacije na tel. 06I/1682-000 dopoldne 061/8II-502 po 18. uri.
Sonce in sence v družini
Družina — kaj vse to je?
... Mama, oče, sestra, brat, dedek in babica... Je topel dom, lahko čisto majhen, v katerem je vedno nekdo, ki poskrbi za toplino med zidovi. So spomini na otroštvo, na večno željo biti velik in samostojen, pa vonj po babiči-nih krofih, po varnih in velikih očetovih dlaneh /r} spomin na večno potrpežljiv in razumevajoč materin pogled, ki ni otrdel niti tedaj, ko si strgal čisto novo jopico. .. Družina je torej sonce, ob katerem si rastel!
... Mož, otroci, vnuki... Je zopet dom, le da tega spletaš sam. Ne le stvarno in materialno, ampak tudi duhovno. Vanj prepletaš svojo skrb in toplino, ljubezen in radost, da je vse pripravljeno in nared za novo življenje. Družina je torej sonce, ob katerem raste novo življenje.
Družina je torej največ, kar nam lahko življenje da in kar lahko življenju vrnemo. Z družino doživljamo najlepše stvari, a tudi najbolj boleče. Z njo se rojevajo največje radosti in z njo se odpirajo najgloblje bolečine, ko izgubljamo najdražje.
Razsežnost družine je ogromna in sega v vse pore življenja, tudi ko smo izven družine. Kajti v družini se naučimo, ali pa nam družina z lastnimi vzgledi ustvarja vrednostni odnos do sebe in sveta. V družini se naučimo, v kaj vlagati svojo energijo, kako se lotevati svojih nalog, kaj pričakovati od življenja. Kar lepega in vzpodbudnega doživljamo, to najprej odseva v družini. Daje ji poteze in jo dela trdno.
In končno, družina je priložnost, da da čim več svojim članom, predvsem pa bližino. Kajti če te ni in si v družini neupoštevan, si čustvenih odnosov ne bomo upali in ne znali pokazati tudi navzven.
Naše misli in srca so sledile besedam dr. Tomorijeve, ki se je z veseljem odzvala povabilu kamniške Matične knjižnice in Kluba staršev pri Mladinskem
Predvsem pa je pomembno zaupanje in upoštevanje pubertet-nikovega sveta. Kako narobe je ravnal neki oče, ki se s svojo hčerko ni hotel več pogovarjati toliko časa, dokler bo v svojem besednjaku uporabljala besedo »full«. To je kazalo na to, da oče ne upošteva njene individualnosti, njene generacije, njen glas torej v družini ni slišan.
IVANA SKAMEN
Nadaljevanje prihodnjič
- o tem, kako najstnika pripraviti za hišna opravila, kako otroku razložiti, kako pride na svet, pa o žepnini in šoli kot izzivu ustvarjalnosti ali izvoru stiske.
Otroci so na pikniku preizkušali tudi svoje moči
Miške in njihovi starši smo imeli piknik!
Po prireditvi se vedno najde priložnost za kratek klepet - Biserka Marolt Meden, glavna urednica revije Otrok in družina, in ena od obiskovalk. (V. MEJAČ)
centru Kamnik in skupaj z glavno urednico priljubljene revije Otrok in družina go. Biserko Meden prišla v Kamnik. V prostorih knjižnice se nas je zbrala kar pisana druščina tistih, ki se zavedamo pravega pomena, ki ga družina ima v vseh naših življenjskih obdobjih. In ker vsa ta naša zanimanja razkriva in prekriva revija Otrok in družina, smo jo v lepem junijskem predvečeru želeli doživeti tako, da bi pred nami resnično zaživela.
In tako se je tudi zgodilo. Vprašanja, ki so se nabirala v skrinjici v avli knjižnice že nekaj dni pred srečanjem, so ta večer našla svoje odgovore in razmišljanja ter se povezala v zapis za vse, ki niste bili z nami.
Kako ravnati z vase zaprtim otrokom?
To vprašanje postaja še večja uganka, če sta starša (ali vsaj eden od njiju) odprta in komunikativna. Dobro je vedeti, da komunikacija ni samo govorjenje. Komunikacija je tudi slišati, odzvati se. Če je otrok bolj zadržan, še ni nujno, da ne sledi tokovom
Da stvar ne bi bila preveč zaresna, je poskrbela Helena in skupinica otrok z iskrivimi domislicami. (V MEJAČ)
svoje družine. Lahko je le bolj vase zaprt, to pa lahko pomeni tudi globoke dimenzije, da zna sam s seboj komunicirati, se poglabljati vase.
Komunikacija ne sme biti nasilna. Biti mora sproščena, spontana, svobodna. Naj bo to kramljanje, brez »super« pametnih, vedno poučnih in vzgojnih vsebin. Naj bo cenjena in sprejeta vsaka beseda. AH povedano drugače - naj ne bo vsaka beseda našega otroka preščipnjena in komentirana.
Na silo spreminjati zaprtost otroka je nesmisleno. Bolje bomo storili, če bomo to zaprtost razvijali, kajti s tem pomagamo otroku razvijati tudi njihov notranji svet. Koliko umetnikov in poetov pa je bilo čenčavih ? Vendar so njihova dela povedala in izrazila več kot vse besede tega sveta!
Zakaj se pubertetnik noče pogovarjati?
In kako naj ravnamo z njim?!
Pubertetnik svojo osebnost gradi (hvala Bogu, op. dr. Tomorijeve) na uporu. Zato ga ne smemo razbijati, ne pa tudi »kuriti«. So trenutki, ki se radi pogovarjajo, vendar pa nočejo biti siljeni in ciljani (... jo že kar slišim, kaj bo rekla mama, ko bom prišla domov...).
Pubertetnik mora zadržati svoj jaz in za nič na svetu mu ga ne smemo puliti iz srca. Bolj, ko ga bomo upoštevali in »slišali«, takšnega kot je, bolj se bo pripravljen pogovarjati z nami. Vse priprave na pogovor so odveč. Če bomo svojemu pobertetniku znali preprosto (brez zvijač in ovinkarjenja) povedati, da vemo, da nekaterih stvari noče povedati, ampak da ga zanje kljub vsemu sprašujemo, ker nas tako skrbi, bomo najlažje našli pot do njegovega srca.
Kaj storiti ob letu družine za ,družine - nekaj, kar bi imelo pravi učinek in kar bi bilo lepo?
Na to vprašanje sta pravi odgovor našli vzgojiteljici iz WO Anton Medved - Mojca in Branka, ki vzorno skrbita za skupino Miške.
Organizirali sta družinski piknik za svoje Miške in njihove starše in tako smo se neko lepo in
sončno nedeljo vsi skupaj znašli v Lahovčah. Miške so celo pripravile nekaj programa, vzgojiteljici pa sta jima podelili športne značke. „
Predvsem pa smo se vsi zelo, zelo zabavali. Mojca in Branka sta celo mame pripravili do tega, da so tekmovale v žakljih! Tudi starši smo se med seboj spoznali in se dobro imeli.
Predvsem pa smo starši veseli,
ker smo spet videli, da za naše otroke skrbita vzgojiteljici, ki svojega dela ne jemljeta samo kot nujno obveznost, ampak jima je resnično veliko do naših otrok!
Hvala za tak pozitiven odnos do naših malčkov in hvala za krasno nedeljo, pa čeprav smo mame v tekmovanju z očeti v vlečenju vrvi izgubile!
B. P.
Koncert učencev OS Stranje v Domu upokojencev
Ob izteku šolskega leta nam je ga. Karla Urh povedala, da bomo tudi tokrat imeli koncert v Domu upokojencev. Že večkrat smo se z veseljem odzvali njihovemu povabilu, ker so hvaležna publika.
Pridno smo vadili in hodili k pevskemu zboru. V sredo, 22. junija, smo se s kombijem odpeljali v Dom upokojencev pevci otroškega zbora četrtega razreda in učenci glasbnega krožka naše šole. Mentorica nas je odpeljala v dvorano, kjer smo pripravili glasbila in se upeli. Kmalu so začeli prihajati stanovalci doma. Ob 10. uri se je pričel naš koncert z nagovorom in pozdravom ga. Urhove, ki je pripravila program in ustrezno vezno besedilo.
Zborček se je predstavil z ljudskimi in umetnimi pesmicami slovenskih in tujih skladateljev. Pevci solisti Nina, Martina, Tina in Aleš so brez treme zapeli v mikrofon. Katarina, Martina in Matevž pa so zaigrah na citre, klavir in harmoniko. Učenci glasbenega krožka so zaigrali na blokflavte in orffova glasbila ter spremljali zborček. Poslušalci v dvorani so nam ob petju in igranju navdušeno ploskali in ob določenih pesmih tudi sami zraven zapeli. Koncert smo zaključili s pesmico:
BlokOavtistke spremljajo zborček OŠ Stranje.
Če bi na svetu živeli v miru vsi,
brez nasilja, vojn, nesreč in
brez skrbi,
toplo sonce bi sijalo,
zima bi bila pomlad
in človek bi postal
človeku brat.
Stanovalci Doma so se nam prisrčno zahvalili za nastop, mi pa smo jim obljubili, da se kmalu spet srečamo.
UČENCI GLASBENEGA KROŽKA OŠ STRANJE
Medvojni letalski nesreči pri Kamniku ob petdesetletnici
Ko je 20. 6. letos g. Aleksander Sarnavski objavil zanimivo pripoved in pričevanje o strmo-glavljenju ameriškega štirimotor-nika B-17 na Malo planino, sem se od takrat spomnil še nekaterih podrobnosti, ki bi morda naše bralce zanimale. Leta 1944 je skoraj vsak lep dopoldan izza
Starega gradu pribrnela v veliki višini (do 8000 m) v smeri proti severu množica ameriških bombnikov. Običajno jih je bilo po nekaj sto. V zaščito so okrog njih vijugala še enkrat hitrejša lovska letala. Ti bombniki so vzletali z južne Italije in so bombardirali mesta in tovarne po Avstriji
- zlasti Dunaj.
Tudi tistega lepega sončnega dopoldneva 29. 5. 1944. .1. je bilo tako. Naenkrat so iz enega težko otovorjenih letal, ki je bilo ob-streljeno nad Zagrebom, pričeli skakati padalci. Iz letala se je pričel valiti črn dim in kmalu nato je strmoglavilo na Malo planino. Medtem ko je dva člana od devetčlanske posadke doletela smrt v samem letalu, so ostali uspeli izskočiti. Tri od njih je zaneslo zelo blizu Kamnika. Eden naj bi pristal na Sarski, na severnem delu Vrhpolja. S pomočjo nekega domačina mu je uspelo uiti Nemcem, ki so hitro prispeli tja. Medtem ko so v okolici iskali Američana, sta jim njihov avto zažgala dva terenca (partizanska obveščevalca). Nemci so kot v povračilo za vse to nato v bližini požgali Kobivarjevo in še dve hiši.
Dva Američana sta doskočila blizu vasi Podhruška. V vasi se je kmalu okrog njiju zbralo več vaš-čanov. K tako skupaj zbranim se je takrat na kolesu pripeljal iz smeri Kamnika neki Domžalčan, kateremu na bi Nemci naročili, naj pove prebivalcem, ki bi opazili padalca, naj o tem takoj ob-
vestijo Nemce, sicer jih bo doletela enaka kazen kot Vrhpoljča-ne, ki so jim zažgali hiše. To so domačini sporočili letalcema. Da so se lahko sporazumeli z njima, so iz Srednje vasi poklicali na pomoč nekdanjega ameriškega izseljenca Franca Mesarja. Letalca nista želela, da bi bili zaradi njiju kakorkoli prizadeti domačini. Odločila sta se, da počakata Nemce, potem ko naj bi domačini dva izmed njih izbrali in poslali obvestit Nemce, enega v Šmartno, drugega v Kamnik.
Oba letalca so potem res aretirali gestapovci in njihovi pomočniki. Zasliševali so jih na sedežu gestapa v Maistrovi ulici (sedaj sedežu Graditelja). V zgodnjih popoldanskih urah pa so jih z odprtim osebnim avtomobilom odpeljali iz Kamnika. Oba sta preživela vojno v ujetniškem taborišču v vzhodni Nemčiji. Eden od njiju je Gregor A. Bertuzzi iz Glastonbuvcona. Še vedno je živ in je pred nekaj leti obiskal Pod-hruško, Kamnik, Malo planino ...
Žal je bila njuna obzirna predaja Nemcem, da ne bi spravila v nesrečo domačinov, zastonj. Ne da bi se menili za hudo stisko domačinov, ki jim je pretil požig domačij, so partizani kak teden kasneje odpeljali v gozdove tako tolmača Franca kot tudi enega od odbranih »kurirjev«, Franca Ho-marja iz Podhruške. Še do danes ju ni nazaj - niti se ne ve za njun grob.
Isto leto, 18. junija, se je zrušilo v okolici Kamnika še eno letalo. Na Podjelšah ob vznožju gozdnatega pobočja med Zdušo in Babnikom je ponoči strmoglavil štirimotorni zavezniški bombnik Liberator 580 (B-24). Po nekaj dneh, ko so Nemci dovolili tudi javnosti brskati po že zdeset-kanih razbitinah, sem, kot petnajstletni fant, našel v nekem žepu v steni letala, majhen ožgan zemljevid, katerega sliko prilagam (predstavlja del južne Italije, otok Vis, del hrvaške obale z oznakami za radiozvezo).
K sreči ob tej nesreči ni bilo, vsaj v okolici Kamnika ne, nobenih zapletov s padalci in posledično ne požigov hiš in ne usmrtitev nedolžnih naših ljudi.
MILAN VVINDSCHNURER
Snidenje sošolcev na 25. obletnici zaključka osnovne šole
Šolska vrata so se spet za dva meseca zaprla. Šolarji, naveličani naporov zadnjih dni, so si oddahnili. Mlajši osnovnošolci so komaj čakali zadnji dan pouka, da dobijo spričevala in jih veseli, ali pa tudi ne, odnesejo domov pokazat staršem.
Malo drugače je z osmošolci. Tudi ti so se veselili, da bo že končno konec napetosti, toda marsikoga je stiskalo pri srcu, ko so si na valeti stiskali roke v slovo in si obljubljali, da se bodo redno sreče vali. Četudi so se kdaj pa kdaj sporekli med seboj, so si na koncu priznali, da so bili pravzaprav veliki prijatelji. Morda je vzklila celo skrita ljubezen, sedaj pa bo rednih, vsakodnevnih srečanj konec. Njihova pota se bodo razšla.
Tudi mi, ki smo v šolskem letu 1968/69 zaključili osnovno šolanje na Osnovni šolj Vransko, smo si obljubili, da se bomo srečevali. V začetku so pogosto romala pisma k starim prijateljem in nazaj, sčasoma pa je iz dopisovanja ostalo le še nekaj besed na čestitki ob novem letu ali pa še to ne.
Prijazno vabilo k udeležbi na Večeru obujanja spominov in prijateljstva, kot so ga poimenovali organizatorji Marjana, Rajko in Vid, nas je v soboto, 18. 6. 1994, spet združilo v gostilni Matjaž na Polzeli. Kar 25 let je moralo preteči, da smo se spet našli. Z malo mešanimi občutki smo prihajali, zbralo se nas je 28. Nekateri se vsa ta leta nismo nikoli srečali in kar precej ugibanj je bilo, kdo je kdo. Seveda, fantom so zrasle -bicJe, čelo je postalo višje, zrasli so trebuhi. Veliko deklet nas je v osnovni šoli nosilo dolgi kiti, sedaj pa imamo kratke
lase, nakodrane, osivele trajne. Veliko smeha je bilo, ko smo se predstavljali in za mnoge smo ugotovili, kdo v resnici so, ko smo se spominjali dogodivščin iz šole.
Vsak se je na kratko predstavil, povedal, s čim se ukvarja, koliko otrok ima, kje živi. Različne zgodbe smo slišali, različne usode so nam krojile življenje skozi teh petindvajset let. Izučili smo se tudi za različne poklice: zdaj smo kmetje, šoferji, šivilje, tehniki, med nami sta bila tudi javni tožilec in župnik. Večina jih živi v okolici Vranskega, Žalca in Celja. Mi »vozači«, kot so nam rekli, ki smo se v šolo na Vransko vozili iz Motnika in ŠpitalTča, pa smo
razkropljeni od Motnika do Domžal. Škoda je, da se nas je iz tega konca zbralo tako malo. Kje ste bili ta večer: Malči, Slavka, Marinka, Kristina, Stanka, Rado, Brane, Janez, Božo? Pogrešali smo vas in tudi vam je lahko žal.
Bil je nepozaben večer, nasmejali smo se od srca in naš Dori, župnik, nam je obljubil, da bo že poskrbel za to, da se kmalu spet dobimo. Kajti leta, ki smo jih preživeli skupaj, so bila resnično lepa. Imeli smo dobre učitelje, eden izmed njih, Adi Zore, nas je prišel tudi pozdravit. Enotni smo si, da nam je osnovna šola na Vranskem dala veliko doto za življenje.
MARINKA MOSNIK
VOZNIRED
uma**
VELIKA
PLANINA
zaklad narave d.o.o. Glavni trg 23, Kamnik tel./fax: (061) 817 202
CENIK
NIHALKA:
OD PONEDELJKA DO ČETRTKA
vsako polno uro od 8. do 18. ure
PETEK, SOBOTA in NEDELJA
vsako polno uro od 8. do 20. ure
SEDEŽNICA:
OBRATUJE ZA PREVOZ TOVORA OZIROMA OSEBNE PRTLJAGE
vsako polno uro od 9. do 17. ure
NIHALKA
Povratna vozovnica - odrasli 600 SIT
Povratna vozovnica - otroci 500 SIT
Povratna vozovnica - upokojenci 500 SIT
Enosmerna vozovnica - odrasli 400 SIT
Enosmerna vozovnica - otroci 300 SIT
Enosmerna vozovnica - upokojenci 300 SIT
Za skupine nad 15 OSEB 10% popusta
SEDEŽNICA: brezplačno
VOZNI RED NIHALKE IN CENIK VELJATA DO 30. 9. 1994
Stanovalci Doma upokojencev so bili na Brezjah
V soboto, 18. 6. 1994, je bilo srečanje bolnikov, invalidov in ostarelih na Brezjah. Srečanja so se poleg 46 stanovalcev Doma upokojencev udeležili tudi prijatelji izven Doma. Polovica od teh je bilo težjih invalidov, pokretnih le z invalidskimi vozički. Za njihovo oskrbo je skrbelo osebje Doma, tri skavtinje iz Mekinj, upokojenka Doma Tončka Balantič in p. Marko Novak. Avtobusni prevoz je omogočil občinski Karitas. Maševal je mariborski škof dr. Kramberger.
Naše življenje je v današnjem času polno ovir, ki bi se jim hoteli izogniti ali ubežati,
zato se je potrebno kdaj pa kdaj udeležiti srečanja, da bi
PODJETJA   kemijska industrija
p.o.
Mnogi ste že spraševali, če se bo KIK lastninil. Ker že nekaj časa nismo posredovali nobenih informacij o tem, vam sporočamo: KIK SE BO LASTNINIL. Tako se nam je sedaj vsem zaposlenim, bivšim zaposlenim in upokojencem KIK-a ponudila priložnost, da postanemo večinski lastniki podjetja.
Po zakonu smo dolžni prenesti 40% delnic podjetja na pokojninski in odškodninski sklad ter na sklad RS za razvoj, zato zaenkrat še ne moremo postati lastniki celotnega podjetja. Vendar pa lahko 60% lastnine KIK-a postane naših tako, da:
- zamenjamo certifikate za delnice KIK-a v višini 20% vrednosti podjetja,
- v petih letih s 50% popustom kupimo 40% delnic podjetja, če smo sodelovali pri zamenjavi certifikatov za delnice KIK-a.
S tem si pridobimo možnost odločanja o nadaljnjem razvoju podjetja, v katerem so že sedaj vidni rezultati našega dela. Zavedamo se, da informacije, ki smo vam jih posredovali, ne vsebujejo vsega, kar smo že naredili v zvezi z lastninskim preoblikovanjem podjetja, kakšen program lastninskega preoblikovanja predvidevamo in kako si predstavljamo poslovanje podjetja v bodoče. Zato bomo zelo veseli, če boste poklicali gospo Olgo Pintar ali jo obiskali v naši kadrovski službi. Z veseljem vam bo posredovala še druge podatke, ki vas bodo zanimali.
Spoštovani upokojenci in bivši delavci podjetja!
TAKO BOMO LAHKO:
* ODLOČALI O NADALJNJI USODI PODJETJA,
* ZAGOTOVILI DELO TUDI NAŠIM POTOMCEM,
* OBDRŽALI PRI ŽIVLJENJU ENO OD NAJSTAREJŠIH PODJETIJ V SLOVENIJI.
Veliko svojih ustvarjalnih in življenjskih moči ste v preteklosti namenili našemu podjetju Kemijska industrija Kamnik.
Zato najbrž niste ravnodušni do usode podjetja, ki ste ga tudi Vi gradili. Čeprav niste več naši aktivni sodelavci, pa se lahko vseeno ponovno vključite v sooblikavanje prihodnosti podjetja.
Zato Vas vabim na pogovor o lastninskem preoblikovanju KIK-a, 7. r994, ob 9. uri zjutraj v KINO DOM-u.
Peter Kuret, ing. stroj, vršilec doL
direktorja podjetja/ ✓
ki bo v soboto, 30.
ČESTITAMO OB 27. juliju, prazniku občine Kamni
svoje misli spočili in si nabrali nove energije za spopad s težavami, ki so pred nami. Ker je pri ljudeh vedno dvom pred upanjem, smo potrebni prijateljstva, s katerim si krepimo upanje. Odvisni smo drug od drugega in vsi na nek način povezani med seboj. Prej ali slej spoznamo, da smo potrebni drug drugemu in svojih sposob-v nosti nimamo le zase. Zato srečanje, naj bo takšno ali drugačno, krepi medsebojne odnose in odločilno ostane samo to, kar ljudje naredimo drug za drugega v vsakdanjem življenju.
Poanta  takega  snidenja je
prijateljstvo med ljudmi in vzgoja našega srca, ki je z današnjim posiljenim načinom življenja vse preveč zapostavljena. Vsi delamo napake in se premalo zavedamo, da je prijateljstvo osrečevati bližnjega. Ne spomni se nanj le takrat, ko ga potrebuješ, marveč z njim živi tudi takrat, ko ni s teboj. Prijatelja najbolj spoznaš v nesreči, pravi prijatelj te tudi v takih primerih ne zapusti. Sku-šajmo razumeti drug drugega v vsakdanjih skrbeh in težavah. K temu pripomore že nasmeh, topel stisk roke, pismo, torej majhna pozornost, s katero daš vedeti, da ti ni vseeno za svojega bližnjega. Lahko rečemo, da je v naši zavesti še vedno premalo prostora za bližnjega.
Dan srečanja je bil vsem udeležencem , upanje za mir v srcu in v svetu. Še tako majhen prispevek je dragocen, saj se z njim ustvarja dobro razpoloženje in zadovoljstvo. Ob srečanju so tudi zapeli in tako dali duška veselemu razpoloženju. Duhovno razgiban dan so udeleženci sklenili ob kosilu, ki so ga pripravili v Domu upokojencev.
V imenu vseh tistih, ki so se srečanja udeležili, se zahvaljujem vsem, ki so pri organizaciji in pomoči bolnikom, invalidom in ostarelim pomagali, saj morajo tudi ti vedeti, da imajo prijatelje.
B. Ž.
AV SERVIS RTV in TRGOVINA K0NCILIA
Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel: 831-383
Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure.
Pepelka malo drugače
Dramski krožek OŠ Stranje je tudi letos pripravil igrico za nagrado učencem nižje stopnje, ki so osvojili bralno značko. Zaradi finančne stiske šola ne more kriti stroškov za nakup gledališke kar-
Mateja Jeras - Pepelka in Špela Verovšek — Dobra rila.
te vsem učencem na šoli (učenci višje stopnje gredo v gledališče). Do prve izvedbe igre smo se pripravljali kar tri mesece, zadnje dneve pred nastopom bolj pogosto: tudi v popoldanskih urah in v soboto.
Pepelka malo drugače je sodobna Pepelka, nastopaška, kljubovalna, predvsem pa zelo natančna, saj celo premog umiva, preden ga po k uri. Mati je starega kova, gospa s pahljačo, ki si želi dobrih starih časov, Pepelko, ki se dolgočasi v brezdelju, lišpa. V vsej vnemi po čiščenju nima časa za svoji sestri, ki sta pravi lepotici v načičkanih oblekah, radoživi, toda nedelavni. Tudi njima se zdijo dolgočasne kraljeve zabave na dvoru, raje poslušata punk skupino Trije šovinistični prašički. Nemočna mati pokliče na pomoč dobro vilo, ki pride v dežnem plašču, galošah, plavalni kapi. Tudi ona se čudi Pepelki-ni pridnosti, jo preskuša z različnimi nalogami, na koncu jo z zvijačo spravi na dvor.
Igralci so zaživeli v svojih vlogah, se poistovetili z njimi, zato so bili pred publiko sproščeni.
Deliti vloge je zelo nehvaležno delo: vsak si na tihem želi glavne
PREDSTAVITE
SVOJO
DEJAVNOST,
STORITVE,
PROIZVODE
Pokličite po tel. 831-311 ali 815-361.
vloge, treba je izbrati primernega učenca po karakterju, telesnih značilnostih, igralskih sposobnostih, ki ustrezajo določeni vlogi. Nastopali pa bi radi vsi. Razdelim vloge in premišljujem o ostalih, ki so tudi dobri igralci, a ne ustrezajo karakterju vloge. Odločim se še za izvedbo klasične Pe-pelke. Prebiramo Grimmovo pravljico, okarakteriziramo posamezne like, prizorišča. Rdeča nit je povezovalec besedila, vmes so vložki dialoga, ki so ključni, ustvarimo še posamezne zvočne efekte (golobčki izbirajo lečo iz pepela), dodamo spremljajočo klasično plesno glasbo za ples v kraljevi dvorani. Vztrajno smo vadili, popravljali, dodajali. Besedilo, izgovorjava, igra je s te plati dodelana. Vadimo v dveh skupinah, učenka Nina Koželj kot mačeha nastopa v obeh igrah.
Na vrsti so scenski elementi. Z go. Brigito Ozimek, mentorico likovnega krožka, se pogovoriva o vsebini in prizorišču. Nastala je čudovita in funkcionalna scena. Dodajali smo še različne detajle, ki so popestrili Pepelkino hišo, ognjišče, plesno dvorano.
Nazadnje so tu kostumi. Naša knjižnica postaja prava gledališka garderoba. Tu najdeš slovesne dolge obleke, lasulje, halje, čevlje in celo vrsto dodatkov. Potem pomerjamo, primerjamo učinkovitost in ustreznost vlogi, in spet kane nova ideja, zato dodamo še to in ono.
Igralci, predvsem igralke, imajo najrajši maskiranje. Spremenim se v maskerja in frizerja. Spet jih je treba namazati ustrezno vlogi, kar sprva težko razumejo. Pepelko namažemo s sivo, pe-pelnato barvico, ki kaže na njeno nebogljenost, poudarimo še bledico kot simbol preproščine. Samo še nadih rožnate šminke na ustnice in Pepelka je nared. Sedaj pa še vsi ostali!
Sele zdaj smo pripravljeni za nastop. Pred nami so radovedne in kritične otroške oči, ki zvedavo čakajo, poznajo vsako podrobnost iz pravljice in so hujši kritiki od odraslih. V nas raste napetost: jim bomo všeč? Predvsem mlajšim je bolj všeč klasična izvedba; taka, kot so jo navajeni iz pripovedovanja in prebiranja pravljice. Starejši Pepelko že primerjajo s samim seboj, sodobna jim je bolj podobna, bolje razumejo komični situacijski dvogovor, ki je pravi balzam, saj gledalce spravlja v smeh. Buren odziv gledalcev igralce dviga, jim daje novega poleta in zanosa.
Igrali smo tudi za učence drugih OŠ v Kulturnem domu na Duplici, za kar se odgovornim iskreno zahvaljujemo. Kakšen užitek je bil za igralce, ki so stopali po pravih odrskih deskah, ki niso škripale, ko se je mogočni zastor dvigal in padal, zagorele odrske luči, so mi povedali razburjeni vzkliki in srečni obrazi. Njihovo zadovoljstvo je bilo hkrati tudi moje, zato še enkrat hvala.
Pri postavitvi scene in prevozu nam je tudi tokrat požrtvovalno priskočil na pomoč s praktičnimi nasveti in delom g. Franc Urh, ki nas je tudi v popoldanskem času na predstave prevažal s kombijem. Tako postaja tudi on nepogrešljiva oseba našega krožka.
Veliko truda je bilo vloženo v igro, vendar smo tudi uživali, se smejali nepričakovanim komičnim zapletom, ki jih je vedno veliko. Vsaka izvedba iste igre je bila drugačna, svojska. Zaslužili smo nekaj denarja, za kar smo si pripravili tradicionalni piknik v Kamniški Bistrici, tudi Gamsove pohorske omlete so nam šle kar dobro v slast. Za ostanek pa si bomo kupili prave maskerske šminke, kar je vroča želja vseh sodelujočih.
Naše delo je vzajemno, sproščeno. Igralci spoštujejo moje mnenje, kritike, dogovore, način dela, jaz spoštujem igralske sposobnosti vsakega posameznika, njegov talent, dušo, ki jo daje v igro, pridnost in vestnost. Le vsi skupaj lahko ustvarjamo nove kreacije!
MIRA PAPEŽ
Povezovalec besedila Zija Agovič, Lejla Sheikha in Katarina Uršič kot hudobni sestri ter Nina Koželj kot mačeha na odrskih deskah kulturnega doma na Duplici. (Foto: Karla Vrh)
»Tre Cime« - planinski izlet v Dolomite
Da smo tudi zaposleni v ZD Kamnik ljubitelji gora in pohodni-štva, govori tale sestavek.
Nekajletno pohodništvo ljubiteljev gora, ko smo obiskovali gorate predele in uživali lepote gora v Sloveniji, je rodilo željo, da bi enkrat užili še lepote sosednjih gorstev, tako je že leta 1993 padla odločitev, da se letos odpravimo v italijanske Dolomite.
»Krivec« za vse pa je naš alpinist Štefan, ki je bil tudi tokrat idejni in organizacijski vodja naše »odprave«.
Na pot smo se odpravili v zgodnjih jutranjih urah 25. 6. 1994. Že dobro razpoloženje ob odhodu je obljubljalo, da bo naš izlet nepozaben. Velik KAM-BUS-ov avtobus smo kar dobro obtežili, saj je bilo udeležencev skoraj 50, pa tudi zato, ker smo se odločili, da bomo naš dvodnevni izlet popestrili s prenočitvijo v šotorih v visokogorskem kampu Misurina. Poleg vse osebne prtljage pa nismo smeli doma pustiti popotnice naših sponzorjev, ki so poskrbeli, da nas lakota in žeja v hudi vročini nista preveč pestili.
Pot nas je preko karavanškega predora vodila do Beljaka in preko Spittala do Lienza, kjer je bil naš prvi jutranji postanek za kavo. Nato smo pri Sillianu prestopili še avstrijsko-italijansko mejo in pot nadaljevali do Dobiaca, kjer smo se zopet za krajši čas ustavili. Vožnjo smo nadaljevali po prelepi pokrajini do Cortine D'ampezzo, kjer je bil daljši postanek, ker lepot in zanimivosti, ki jih nudi to mondeno smučarsko središče tudi v tem letnem času, ne gre zanemariti. V zgodnjih popoldanskih urah smo se odpeljali našemu končnemu cilju nasproti. Naši vodniki in voznik, ki so v teh krajih prehodili in preplezali že marsikatero dolomitsko gorsko lepotico, so se potrudili, da
smo spremljajoče vrhove spoznali tudi po njihovih imenih in ne samo po lepoti. Za ta dan je bil naš cilj kamp Misurina, kjer smo se utaborili za eno noč.
O pestrosti dogodka pri postavljanju tabora in raznobarvnosti našega šotorišča zgovorno pričajo filmski posnetki, ki nam bodo ohranili trajen spomin na prelepo doživetje.
Ob vseh vremenskih presenečenjih, ki jih pripravijo gore, smo tudi ob sprehajanju ob jezeru doživeli moker pozdrav. Vsekakor pa nam dež ob malo namočenih prenočiščih ni vzel dobre volje. Ob dobrotah naših sponzorjev smo pripravili družabni večer ob »tabornem ognju« in na ta način tudi proslavili praznik naše Slovenije.
Ker je naporna pot naredila svoje, je v poznih nočnih urah noč zagrnila v tišino gora naše počivališče do zgodnjih jutranjih ur. Prebudilo pa nas je prelepo jasno jutro z meglicami, ki so obkrožale vrhove Dolomitov. Vzdušje je bilo nepopisno in čar umitega jutra je pripomogel, da smo se zgodaj odpravili naprej proti našemu končnemu cilju - trem Cimam. Z avtobusom smo ob uživanju lepot premagali še . zadnjih 500 m višinske razlike do višine približno 2100 m. Od tu smo nadaljevali pot peš. Razdelili smo se na dve skupini. Manjša skupina, željna vzpona na tritisočaka - srednjo Cimo, se je odpravila v spremstvu petih gorskih vodnikov - gorskih reševalcev z vso plezalno opremo svojemu velikemu podvigu nasproti. Ostali pa smo v spremstvu izkušnega vodnika nadaljevali skoraj pet-urni pohod okrog mogočnih treh Cim, z (najvišjim) vzponom na 2439 m.
Predolgo bi trajalo, če bi opisali vsa doživetja, ki smo jih vsrkavali ob pohodu. Zato raje priporočimo
PRIREDITVE
DATUM	KRAJ	PRIREDITEV	PRIREDITELJ
vsako soboto in nedeljo od 17.-21. ure	Okrepčevalnica Žičnica Velika planina	živa glasba, jedi na žaru	OKREPČEVALNICA ŽIČNICA tel. 825-566
sobota, 23. 7., ob 20. uri	cerkev Svete Ane v Tunjicah	musica Aeterna: baročna glasba izvajalca: Igor Grasselli — violina Milko Bizjak - spinet vstop s prostovoljnimi prispevki	ZKO KAMNIK tel. 831-612
nedelja, 24. 7.	Laško	sodelovanje kamniških narodnih nos na prireditvi »Pivo in cvetje« v Laškem	TD KAMNIK tel. 832-011
sobota, 30. 7.		vzpon na Krn	PD KAMNIK tel. 831-345
sobota, 30. 7., ob 18. uri	Šmartno v Tuhinju	gasilska parada, prikaz požara na kmetiji s starinsko ročno opremo, nato veselica s Poljanski	GD ŠMARTNO V TUHINJU
sobota, 30. 7., od 9. ure	zunanja odbojkarska igrišča	28. turnir trojk v počastitev občinskega praznika	OK KAMNIK IN TENIS BAR
sobota, 6. 8.	Beljak	sodelovanje kamniških narodnih noš na mednarodni povorki	TD KAMNIK tel. 832-011
nedelja, 7. 8.		tura na Škrlatico	PD KAMNIK tel. 831-345
sobota, 13. 8.		trim pohod - očiščevalna akcija Kokrško sedlo	PD KAMNIK tel. 831-345
nedelja, 14. 8.	gostilna pri Planinskem orlu	dan lovskih jedi igra ansambel Gamsi	GOSTILNA PRI PLANINSKEM ORLU
sobota, 20. 8.		Montaž - Italija	PD KAMNIK tel. 831-345
IS občine Kamnik
področje za podjetništvo in turizem
vsakemu, ki mu gore nekaj pomenijo, naj si te užitke privošči sam, ker se jih ne da opisati. Ob dogovorjeni uri smo se dobili pri avtobusu. Nekaj zamude so imeli le naši plezalci, ki jim je gora, poleg nepozabnih vtisov, vtisnila tudi nekaj strahu in težav. Vendar so se vsi srečno vrnili. Posebej moramo pohvaliti naši dve ženski v plezalni odpravi, ki sta uspešno opravili vzpon in bili deležni iskrenih čestitk. Pa naj še kdo reče, da ženske niso vztrajne. Ob vrnitvi smo se nekateri povzpeli še do kavern iz I. svetovne vojne, v katerih so med bitko bivali vojaki.
Poslovili smo se od vrhov dolomitskega gorstva, ker oblaki niso obljubljali nič dobrega. Naša izkušnja iz prejšnjega večera pa nam je narekovala, da pospravimo še suhe šotore, zato smo se hitro odpravili do našega tabora.
Po prvih kapljah dežja smo pokosili tudi kakšen taborniški rekord v pospravljanju šotorov.
In že smo bili z vso prtljago, kar precej lažja je bila, vkrcani na naš avtobus. Ob odhodu smo polni vtisov vsak pri sebi sklenili, da pridemo še kdaj občudovat te lepote in
da pripeljemo še koga. Kratek postanek v Misunni, zadnji pogled na jezero, oddaja še zadnjih kartic in že nas je avtobus odpeljal proti domu.
Utrujene noge, malo opečena koža, pa vendar čudoviti vtisi in še lepši spomini so nas kmalu uspavali. Varnim rokam in budnemu očesu našega šoferja Staneta smo zaupali in preko dveh mejnih prehodov v poznih večernih urah srečno prispeli domov.
Ob tej priložnosti čutimo posebno dolžnost, da se s tega mesta zahvalimo vsem našim vodnikom: g. Cenetu Griljcu, načelniku GRS Kamnik, in g. Acu Berlecu, prav tako članu GRS Kamnik, ter g. Petru Dobniku, g. Slavku Lukijanovi-ču, g. Egidiju Lampiču vodnikom SCT Ljubljana ter še prav posebno našemu Štefanu Lagoji, ki je vse organiziral in vodil.
Posebno zahvalo pa namenjamo tudi našim sponzorjem: PIVOVARNI UNION, ZD Kamnik, MESO Kamnik, ŽITO Kamnik, FRUCTAL Kamnik, kajti z njihovo pomočjo je bil naš prazničen večer na višini 1800 m v objemu gora še toliko lepši.
UDELEŽENCI POHODA IZ ZDRAVSTVENEGA DOMA DR. J. POLCA KAMNIK
Poslovni prostori
V središču Kamnika aii Domžal najamemo pod ugodnimi pogoji poslovne prostore za opravljanje svoje dejavnosti -inženiring in projektiranje.
Velikost poslovnih prostorov: 35-40 mJ
2 ločena prostora 2 telefonski liniji bližina parkirišča
Ponudbe s kratkim opisom prostorov, višino najemnine in plačilnimi pogoji pošljite na uredništvo Kamniškega občana do konca meseca s pripisom: »poslovni prostor«.
Informacije na tel.:
061/1682-000, 061/811-502
dopoldne po 18. uri.
Vsem občanom Kamnika iskreno čestita ob prazniku
s Sutne 24
Prodajna galerija
61240 KAMNIK, Maistrova 11 tel. 081/831-081
Nudimo vam:
- izdelke slovenskih mojstrov domače in umetne obrti
- vezenine, idrijske čipke, darilne sete - LAN
- slike, izbrana dela sodobne umetnosti
- nakit - keramika, unikatna svetila, poslovna darila
Vsi Izdelki so plod dela mojstrov z ljubeznijo - po narodnem izročilu.
ODPRTO
Vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure
Pridružujemo se lepim željam ob občinskem prazniku.
Pozor -ježi na cesti
Ob znani moriji in prevelikem krvnem davku na naših cestah bo marsikdo porekel, da tole pisanje ni niti najmanj relevantno. Veliko bralcev se bo le ironično nasmehnilo, češ, ob vsakdanjih človeških žrtvah na naših cestiščih tako marginalne stvari niso vredne razmišljanj, razglabljanj in opozoril. Pa vendar! Poleg, žal, prevelikih in velikokrat neopravičljivih in nesmiselnih, tragičnih človeških žrtev cestnega prometa končujejo svoja življenja na asfaltu tudi številne domače in divje živali, mnogokrat kot žrtve nepazljivih, malomarnih ali alkoholiziranih pa tudi, žal, nasilnih, sadističnih ali kako drugače neuravnovešenih voznikov. Poleg povoženih mačk in psov ter drugih manjših divjih živali lahko opazimo v toplejših mesecih, predvsem na asfaltiranih cestiščih, relativno veliko število povoženih ježev. Evropski jež (Erinaceus euro-paeus) je predvsem nočna žival, ki ima rada toploto, zato se hodijo ježi tako radi gret na razgreti asfalt, predvsem od mraka naprej in tako postanejo
žrtve prometa. Jež nima nekih posebnih naravnih sovražnikov, vendar je, predvsem zaradi vse večjega prometa na naših cestah, ogrožena živalska vrsta.
Torej, vozniki! Vaša osnovna naloga je predvsem varovanje človeških življenj, vendar v poletnih mesecih ne pozabite in bodite pozorni (predvsem ponoči) tudi na te drobne (so-)prebivalce narave naše dežele in nehote tudi »uporabnike« cest. Pazite nanje, ne le iz humanitarnih razlogov ali gole ljubezni do živalic. Zavedati se moramo, da je jež tudi izredno koristna žival in izjemno važen člen v stabilnosti naravnega ekositema. Naša dolžnost je, da to žival, kot tudi vse druge avtohtone ogrožene in manj ogrožene živalske vrste, ohranimo našim zanamcem, tako kot so nam jih naši predniki z umnim gospodarjenjem z naravnimi danostmi in dobrinami posredovali kot dragoceno dediščino, ki jo moramo varovati in ohranjati.
DUŠAN LIPOVEC
t$ue/v/
Bar Ideja Kamnik
Odprto: 7-22/nedelja 11-22 Dobrodošli
TRGOVINA
Tomšičeva 17, Kamnik (v bližini tržnice)
tel. 831-888
vam nudi po ugodnih cenah:
barve, lake, Jupol (25 kg) 1.980 SIT, parketni lak Krautol (5 I) 5.350 SIT, lepila za les in parket (20 kg) 4.200 SIT, Belton in Beltop, Hidrozan, Polifix, čopiče, gospodinjske strojčke Gorenje, posodo, porcelan, kolesa Rog, ročno orodje, verige, žeblje 100 mm 125 SIT, likalne mize, lesene A lestve, belo tehniko...
Strokovni nasveti iz sobopleskarske stroke.
Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Humor d.o.o., trgovina Veriga vam zeli prijetne počitnice in čestita ob prazniku občine Kamnik
Občanov komentar
Nad očitke s podatki!
Te vroče poletne dni smo priča žolčnim polemikam, da so kamniške ulice preobleka z novim asfaltom, ko pa so komaj dobro zarisali talne prometne oznake. Kritiki menijo tudi, da bi kazalo s prevleko počakati, dokler ne bi položili cevovodov za zemeljski plin, zamenjali sedanjih betonskih robnikov, ki ponekod komaj še gledajo iz asfalta, z granitnimi. Stare pa so tudi že ideje o tlakovanju ulic v starem mestu, pa še kakšno pikro pripombo lahko slišimo.
Odgovorni občinski možje na te pripombe odgovarjajo, da je bila sedanja preplastitev ulic cenejša od krpanja posameznih lukenj, da je od pleskanja talnih oznak preteklo že kar nekaj časa, da ne gre za rekonstrukcijo ulic, pač pa samo za popravilo, da polaganje plinovodov ne bo terjalo velikega razkopavanja itd.
Te navedbe bi bile vsekakor bolj prepričljive, če bi jih pristojni podkrepili s podatki in s konkretnimi številkami. Doslej pa teh, vsaj v javnosti, ni bilo slišati. Ali bi bilo res težko povedati, koliko so znaša na pr. ponudbe za krpanje lukenj in koliko manj bo stala preplastitev. Dalje, kdaj so bile izvedene talne cestne oznake in koliko je bilo treba odšteti zanje. Morda bi kaj povedal tudi podatek, kdaj je bila podpisana pogodba za izvedbo sedanjih del. Iz teh podatkov bi bilo razvidno več, kot pa samo iz načelnega pojasnjevanja, ki potem poraja nove (ne)upravičene dvome.
Če je bila vsa zadeva strokovno in gospodarno izpeljana, kar nihče ne more zanikati, dokler nima podatkov, ki bi govorili drugače, potem bi bilo treba te podatke obelodaniti. Podatki so lahko najboljši argument!
(JO
Pred kočo na Kamniškem sedlu.
Tura na Planjavo
Prvi letošnji izlet v kamniške gore je PD Kamnik pripravilo v nedeljo, 26. 6.1994. Obiskali naj bi Kamniško sedlo in Planjavo. Izleta se je udeležilo približno 50 planincev. Na vrh 2399 m visoke Planjave niso odšli vsi. Nekateri so se podali na Brano ali do Sukavnika. Hoja proti Planjavi je bila kar dobro prehodna. Le na treh mestih je bilo potrebno prečiti snežišče, ki pa ni bilo nevarno. Z vrha je bil enkraten pogled na vse Grintovce, na Ojstrico, Raduho, Mrzlo goro in dalje. Med potjo smo srečevali mnoge planince, ki so bili na poti proti Korošici ali Kamniškemu
sedlu.
Po vrnitvi z vrha smo se zbrali v koči na Kamniškem sedlu. Tu je bilo mogoče dobiti okusno prehrano in različne pijače. Pred kočo smo se sončili in opazovali planince, ki so prihajali iz Kamniške Bistrice, se vračali iz Brane, Okrešlja ali pa so že odhajali nazaj v dolino. Vrvež je bil popoln. Obiskovalcev v gorah je bilo tega dne veliko. Ljudje si želijo čistega in svežega zraka, lepega naravnega okolja in seveda miru.
Hoje tega dne je bilo skoraj 7 ur - kar dovolj za začetek glavne planinske sezone.
STANE SIMŠIČ
Ali res ne ve levica, kaj dela desnica?
Ukrepanje brez študij
Med poročili o uresničenih skjepih občinske skupščine je bilo tudi poročilo o izvedenih ukrepih ekološke sanacije Cankarjeve ceste.
V poročilu izvršnega sveta je zapisano, da je izvršni svet:
»— naročil izdelavo posebnih strokovnih podlag za ugotovitev možnosti in prostorske preveritve vzhodnega predela ureditvenega območja z oznako K — 18 Graben (predel med reko Kamniško Bistrico in Cankarjevo cesto), glede na podane pobude z javne obravnave in predstavitve omenjene študije,
— posredoval študijo FAGG-a .Preveritev možnosti ekološke sanacije negativnih
vplivov prometa na Cankarjevi cesti v Kamniku' s sklepnimi ugotovitvami Republiški upravi za ceste, z zahtevo po izvedbi predlaganih ukrepov«.
Ker je v tem času Rudnik kalcita že porušil stari bazen ob svoji upravni zgradbi z namenom, da to področje hortikul-turno uredi, je Marija Reba, delegatka KS Mekinje, na zadnji seji občinske skupščine, vprašala, ali to pomeni, da občinski organi ne delujejo usklajeno. Zanimalo jo je tudi, kdaj bodo prej omenjene podlage izdelane, ali je Republiška uprava za ceste že odgovorila in kaj je bilo storjenega v zvezi s tem.
(fs)
Uredništvo in časopisni svet Kamniškega občana
čestitata k občinskemu prazniku in želita prijetne počitnice!
MATEJA MARKET
Kovinarska 3/a, Kamnik tel. 812-608
čestita ob občinskem prazniku in vabi z ugodno ponudbo:
- zaboj piva union      1.480 SIT
- gazirane pijače z okusom coca cole, maline, pomaranče, limone in eksotik po 1,5 I PVC a 90 SIT
- sir gauda 702 SIT/kg
- šunka prešana       775 SIT/kg
- šunka pizza        656 SIT/kg
- vino belo namizno    144 SIT/I
- sirup mandarina 191 SIT/I -moka tip 500  602,70 SIT/10 kg
- maslo (zavitek) 120 SIT -ribe 67 SIT
FRIZER
Marjana Juh Tunjiška 1, Kamnik tel. 831-232
Cenjenim strankam čestitam ob občinskem prazniku in se priporočam za obisk.
Odprto: ponedeljek, torek, četrtek in petek
od 8. do 12. in od 15. do 19. ure;
sreda od 8. do 13. ure; sobota po naročilu.
VAŠA MARJANA
TRGOVINA MERY
ŽENSKO PERILO MOŠKO PERILO
Šutna 16 Samostanska 24
Čestitamo ob občinskem prazniku l in vabimo k prijetnim nakupom. «
°BB8BflBBfl89BB8a8BB8BQaO00Qfl0O0OO00e000P(l0000OOfloo ftJJUH a ž
OGLAŠUJTE V KAMNIŠKEM OBČANU
Pismaf mnenia, odmevi - Pisma, mnenfa, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi
Priznanja za hrabro dejanje v času agresije na Slovenijo II.
V 13. številki Kamniškega Občana smo lahko prebrali, da je Sekretariat za obrambo Občine Kamnik podelili priznanja »ZVEST SLOVENIJI 1991«.
Priznanja so dobili fantje, ki so v prvih dneh agresije na Slovenijo leta 1991 na poziv Predsedstva Republike Slovenije proti volji svojih predpostavljenih zapustili enote Jugoslovanske armade in prešli v enote Teritorialne obrambe.
Ti fantje so imeli srečo, da so lahko zapustili enote JA, čeprav so pri tem tudi zelo tvegali.
Vedeti pa moramo, da je bilo takrat v JA mnogo slovenskih fantov, ki so bili pripravljeni oditi iz JA, pa zaradi režima v vojašnicah tega niso mogli storiti. Veliko jih je odšlo tudi v Slovenijo v enotah J A, ki so sodelovale v agresiji na Slovenijo. Vsi ti fantje so
odšli v Slovenijo proti lastni volji. Ti fantje niso nikakor mogli uiti iz JA, saj so bili v stalni nevarnosti z obeh vojskujočih se strani. Tisti, ki niso bili zajeti v agresiji na Slovenijo, so se s svojimi enotami vrnili v vojašnice in čakali na ugoden trenutek za pobeg. Večini je to tudi uspelo. Tudi sam sem bil eden izmed njih.
Po pobegu sem se javil na Sekretariatu za obrambo Občine Kamnik, nisem pa hotel prestopiti v TO, ker sem za slovenske zakone odslužil dovolj, pa tudi po minulih dogodkih nisem čutil nobene potrebe, da bi še bil vojak.
Mnogim fantom je uspel pobeg šele po koncu vojne v Sloveniji, pa čeprav niso sodelovali v agresiji na Slovenijo. Tudi mnogi od njih se niso prijavili v TO, ker so imeli že dovolj odsluženega.
Menim, da Sekretariat za obrambo Občine Kamnik ne obravnava vseh pobeglih fantov enako. Vsi, ki so pobegnili, so bili v veliki nevarnosti, izgleda pa, da
na Sekretariatu za obrambo velja le to, da si se po pobegu priključil v TO.
Da ne bo pomote, ne gre mi za priznanje, ki ga prav nič ne potrebujem, kajti spomini na te dogodke so še precej živi. Ponravil bi le krivico do VSEH, ki so tvegali svoje življenje, ko so pobegnili iz JA, kajti to je bilo dezerterstvo, ki v vsaki vojski pomeni najhujšo kazen.
J. K.
Novi časi so tu, kaj pa miselnost?
Med preteklimi prazniki nas je CATV Impulz obvestila o vrlih delavcih, ki med prazniki, ko je v mestu manj ljudi in prometa, obnavljao cestne talne oznake, prehode za pešce in drugo. No, sem si mislil, končno smo začeli delati tako, kot je prav.
Konec junija smo lahko videli, da so se začela pripravljalna dela in zatem asfaltiranje mestnih ulic,
kar je bilo vsekakor potrebno, saj Kamnik res ni kazal prijazne podobe z luknjastimi cestami in pločniki. Vprašujem pa se, ali meseca maja res ni nihče vedel, da bo mesto dobilo novo asfaltno prevleko in bo potrebno vse prehode za pešce in ostale talne oznake zarisati na novo in to seveda ponovno plačati.
Nekaj podobnega se nam je zgodilo pri gradnji pločnika v Mekinjah. Kljub temu, da je bil vodja gradbišča dipl. ing. gradbeništva, delovodja pa gradbeni tehnik, so dela pri asfaltiranju opravili tako nestrokovno, da je naš nadzorni g. Franc Nograšek vložil reklamacijski zahtevek in dosegel, da so morali dokajšen del asfaltne prevleke odstraniti, ponovno utrditi tampon in delo opraviti kvalitetno. Res je, da je te stroške nosil izvajalec (Cestno podjetje Ljubljana), vseeno pa se sprašujem: gospodje, se vam ne zdi, da po miselnosti in organizacijsko delovnih navadah živimo še vedno globoko v socializmu? '
DRAGAN REBA
Tone Ftičar
Ljubezen, taka ali drugačna
Dejstvo, da se ja ene od pomembnih in za slovenski - znotraj njega pa seveda tudi kamniški - kulturni prostor posebej prepoznavnih smeri kulturnega snovanja prijelo poimenovanje »ljubiteljska kultura«, moremo nedvomno pripisati pomenljivejše razsežnosti, kot se morda zdi na prvi pogled.
Terminološko zadrego, zaznavno ob pomanjkanju primernejših kulturnovrstnih oznak izraz »ljubiteljska« v pomenu »amaterska, neprofesionalna, nepoklicna, diletantska« (skozi vse žal proseva pejorativni, to je slabšalni prizvok) resda razrešuje, pojavlja pa še vprašanje, četudi ustrezno, zato velja ob navedeni opredelitvi vsaj nekoliko postati.
V sintagmi »ljubiteljska kultura« pomisleke menda sproža že sam pomenski hiazem (tipa nedolžna devica ali mrtev pokojnik; morbidna primera sta dovolj ilustrativna!). Iz posvečenih krogov zato veje očitajoč poduk, da je kakršnokoli vrsto, zvrst ali obliko kulture itak mogoče udejanjati le kot pretanjen spreplet čustvenega in razumskega odnosa do nje. Artikulacija cele vrste atributov, od strokovne zavzetosti do profesionalne predanosti, menda že sama po sebi temelji na posebni vrsti ljubezni kot imanenci, nerazdružljivosti, so-pogojenosti.
Vsakršno eksplicitno poudarjeno »ljubiteljstvo« pa da je lahko kvečjemu ostalina populistične paradigme preteklosti v stilu »vsi smo ustvarjalci«, in to pomembni za narodov blagor, če le uspemo področju svojega delovanja primešati nekaj cenene čustvene osladnosti. Kulturno ljubiteljstvo se s poudarjanjem ljubezni v razmerju do predmeta svojega zanimanja potemtakem menda samovšečno in samozadostno prej kot v zaželeno smer odmika v interno nasprotje, k cenenim učinkom.
Zakaj torej tolikšna pozornost ljubiteljstvu in čemu šarjenje s tovrstno ljubeznijo, ko je bojda jasno, da ljubezen kulturo opredeljuje v vseh njenih pojavnih oblikah in da, skratka, kultura brez ljubezni sploh ni mogoča?!
Pa res - čemu? (Sex) Menda smem vprašati? Lahko provokativno. Bom.
Ker bi s priročno primero o, denimo, kolikor toliko dobrem in uspešnem zakonu, ki seveda po definiciji tudi ne more obstajati brez ljubezni, utegnil biti hudo neprepričljiv, kajti tudi če odmislim številne navideznosti, ne morem mimo dejstva, da se pri Slovencih ponekod že skoraj vsak tretji primerek zakonsko uokvirjene ljubezni slej ko prej sesuje, po ilustracijo segam k neformalizirani obliki ljubezni med — zakaj pa ne - žensko in moškim.
Iz številnih nians, ki tkejo takšno ljubezensko razmerje, tvegam prepoznavo dveh temeljnih premis, to sta eros in seksus. Za pričujočo rabo seveda na moč poenostavljena in prilagojena eksemplarični potrebi kot amplitudna pola ljubezenskega odnosa, segajoča od edinstvenosti posameznikov, preko psihofizičnih razlik ter posebnosti moškega in ženske, do valovite barvitosti z njimi pogojenih občutij ob izražanju medsebojne naklonjenosti ter naposled prednosti in pripadnosti v skupnem hotenju doživeti drug drugega tudi v telesni združitvi. Seveda ne ponujam žgečkljivega branja v času kislih kumaric; ne da bi se imel namen spuščati v podrobnosti ljubezenskih razmerij, ki jih v čim bolj izvirni in čim manj sodobno zmaličeni obliki opredeljujeta eros in seksus, in ne glede na stopnjo poudarjenosti enega v primerjavi z drugim, povzemam v zaključek: to je pač ljubezen, pravimo vljudno, ne razlikujoč, seveda, ali gre za resnično doživet, iskren in prepričljiv intimni odnos, a zgolj za pozo, navado, mehanicistično gibanje v koordinatah strasti, izživljanje, egoističnost, streženje nagonom, ki z ljubeznijo nimajo prav ničesar več skupnega.
Če smo prej rekli ljubezen, smemo z istim imenom označiti tudi njeno nasprotje, navideznost, prevaro?
Ali če se iz okvira te primerjave povrnem h kulturi: kaj ni tudi ona na nek način delilka podobne usode kot ljubezen sama; kaj ni tudi ona vpeta med svojevrstni eros in seksus od okornega stiha ali pritajene pesmi, plahega giba v koreografiji plesnih korakov, do zanosne ljubezenske izpovedi, obscenih vulgariz-mov vseh sort in odkrite pornografije, od klene pokončnosti do uslužnostnega počepaštva, od intimne ustvarjalne skromnosti do narcisoidnega bahaštva, od...
In naposled: kje je pravzaprav ločnica, ki razmejuje resničnost in videz, prave vrednote ljubezni-kulture in izvotleno—kičaste ali hermetistične nadomestke, hrame njenega resničnega domovanja in spretno postavljene kuliserije z njenim napisom?
Pravzaprav nikjer, čeprav vemo, da obstaja. Zaznavamo.
Čutimo...
Preživetje bo, upam, odmerjeno le resnični kakovosti. Bistvu, in ne navideznosti.
In pri kulturi je to bistvo tesno povezano z ljubeznijo, ki si slej ko prej zasluži ustrezno prepoznavo. Ne glede na terminološke opredelitve, ne res?
Matična knjižnica Kamnik
Kujemo načrte za novo šolsko leto
Počitniškega mrtvila kljub vročini in nekaterim neutemeljenim trditvam v časopisju v našem zavodu ni. Izposoja knjig je ravno v tem času, ko ljudje odhajajo na počitnice, najbolj intenzivna.
Hkrati pa smo se že vse leto, posebej še zdaj, intenzivno pripravljale na računalniško izposojo. Oblikujemo bazo podatkov z vnosom starega gradiva, kar je ob tolikšnem številu knjig precej dolgotrajno delo, hkrati pa knjige opremljamo s kodami, kar pa je istočasno zelo zamudno. Da bi delo hitreje steklo, nam pomagajo tudi pogodbene sodelavke, kar je za nas precejšnja finančna obremenitev. Vendar zavestno naša sredstva namenjamo tej nalogi, ker jo ocenjujemo kot prednostno.
Obenem pa se že kujejo tudi načrti za dejavnost v naslednjem šolskem letu. Ker mora biti knjižnica vraščena v svoje okolje in hkrati opravljati tudi
pomembno vlogo pri širjenju bralne kulture in kulture nasploh, bomo precej naše življenjske energije usmerile v te tirnice. Poleg že utečenih programov (vsak teden ure pravljic, prav tako se bodo vsak teden igrali Bibe in Murni, enkrat mesečno Univerza za tretje življenjsko obdobje, enkrat mesečno literarni večeri) pa načrtujemo tudi nekaj novih, ki so zasnovani kot spdbuda k dobremu branju dobre knjige in izobraževanju mladih bralcev v duhu nove informacijske dobe. Zato bomo ustanovili Klub prijateljev dobre knjige, ki bo namenjen ljubiteljem dobre literature. Vabimo naše bralce, da se včlanijo v naš klub, v katerem se bomo pogovarjali o prebranih knjigah, o literaturi in literarnih ustvarjalcih, o različnih literarnih, teoretičnih, estetskih, zgodovinskih, žanrskih ipd. vprašanjih.
Natančno vsebino bi oblikovali skupaj s člani kluba, hkrati
pa se opredelili tudi za knjigo ali avtorje, ki nas zanimajo. Povabili bomo tudi zunanje strokovne sodelavce k našemu knjižnemu druženju.
V avli naše knjižnice bo škatla, v katero lahko vržete svojo prijavo, lahko pa se pozanimate tudi osebno pri ravnateljici ali pri knjižničarkah na izposoji.
Naslednja novost bodo bibli-opedagoške delavnice za šole in šolarje. Osnovnim šolam bomo ta program ponudili kot možnost za kulturni dan ali podobno šolsko dejavnost. Opazujemo lahko, da prihajajo generacije, ki so tudi znotraj šolskih zidov živele s knjižnico in knjižnično vzgojo. Takšni bralci so samostojnejši iskalci informacij, zato so manj odvisni od
Povabilo k branju
V Zadnjih nekaj letih se pri ljudeh ponovno povečuje zanimanje za naravno in zdravo življenje, za duhovnost, pa tudi za mejne znanosti in celo okul-tizem. Založbe so se temu zanimanju hitro odzvale, zlasti manjše in zasebne. Nekatere so svoje programe celo zasnovale na takšni literaturi.
Tudi v naši knjižnici je moč čutiti takšno zanimanje, saj bralci zelo sprašujejo po tej literaturi, ki pa je vedno zelo izposojena.
Ravno zato smo obogatili naš knjižni fond z gradivom, ki je tako vsebinsko naravnan. Pri založbi Iskanja smo nabavile knjige Marka Pogačnika. Ko se Boginja vrne in Williama Blo-oma Duhovne praznike, pri Antropozofskem društvu iz Zagreba nekaj knjig Rudolfa Steinerja. Ker bralce zelo zanima makrobiotika, smo končno našle dve knjigi, ki govorita o tem - avtor je Mičio Kuši, vendar pa žal ne vsebujeta splošnih načel in osnovnih receptov makrobiotike. Maya je izdala knjigo Umetnost sanjanja Carlosa Castanede, zelo iskanega, zanimivega in skrivnostnega avtorja, ki potuje skozi spiritualne svetove. Tudi Allister Crowley je avtor, ki buri domišljijo, čeprav na drugem nivoju — v samozaložbi so izšle Svete knjige Teleme, v hrvaškem jeziku pa imamo1 njego-
vo Knjigo Tota, ki razlaga farot.
Veliko knjig nas opozarja na pot zdravega in naravnega življenja, naravne prehrane, na moč pozitivne energije in dobrih misli — o tem govori kar nekaj novih knjig, ki smo jih že dobile v knjižnico, nekaj pa že imamo naročenih.
Zelo brane so tudi knjige, ki s psihološkega stališča obravnavajo človeško osebnostno rast. Založba Ganeš je zato izdala zanimivo knjigo Čar samozavesti, ki govori o skritih vzrokih naših strahov in notranji izpolnjenosti. Kako sprejemati boljše odločitve in kako najti svojo pot, nas uči knjiga Spencerja Johnsona Da ali ne; kaj storiti, da nam ne bo primanjkovalo moči za življenje in delo pa nam sporoča Louis Proto z delom Več energije (založba Julija Pergar). Založba Gnosis pa je slovenski knjižni trg obogatila s knjigo, za katero lahko kar napovemo, da bo uspešnica - njen naslov je Moški so drugačni, ženske tudi, avtor pa je dr. John Gray. Avtor trdi, da so moški kot elastika, ženske pa so kot valovi in da so moški z Marsa, ženske pa z Venere. Knjigo je zasnoval kot vodič za boljše razumevanje medsebojnih odnosov »Marsovcev« in »Venerjank«.
Marsikatera od teh knjig je vredna naše pozornosti!
B. P.
Dve novi knjigi za otroke založbe Harlekin
Še danes se otroci radi skrivajo in lovijo, radi se pošalijo na račun svojih imen in zbadajo drug drugega. Poleg vsega bi zagotovo radi znali še kakšno kratko šaljivo pesmico...
Nič koliko je izštevank, šaljivk in zbadljivk - ampak roko na srce, pozabili smo jih in morda znamo le še tisto: An, ban, pet podgan ali pa En kovač konja kuje... No ja, potem se pa konča!
V založbi Harlekin smo v zadnjih dveh letih izdali že dve zbirki pesmi za otroke z naslovom Biba leze, biba... Tokrat smo izdali še tretje Bibe, le da smo našo novo knjigo preprosto naslovili kar - KVINTE KVANTE. Ohranili smo prikupen format Priljubljenih Bib, knjigo KVINTE KVANTE pa je z ilustracija-
mi ter likovno in grafično opremo popestrila akademska slikarka Marija Prelog.
Še to: naša sodelavka Špela Majer se je pošteno potrudila in prvič pri nas v knjigi zbrala prek 160 izštevank, zbadljivk in šaljivk, ki smo jih že skoraj povsem pozabili.
Knjiga KVINTE KVANTE ima 108 strani in trde platnice, v tiskarni DAN pa so jo natisnili v nakladi 2.000 izvodov.
Prav tako v nakladi 2.000 izvodov je izšla druga knjižna novost založbe Harlekin z naslovom ČIRA ČARA, NOČ JE TU! Pravljico je napisala mladinska pisateljica Matea Reba, to pa je hkrati že njena peta knjiga v dobrih treh letih delovanja založbe Harlekin.
Pisateljica Matea Reba se sprašuje: »Veste, kako nastane noč? Neumnost, porečete, noč
pride kar sama. O, ne, ni tako preprosto? Najprej je bil samo dan in ljudje so morali kar naprej delati, ker je sonce ves čas sijalo. Nazadnje so sklenili, da morajo nekaj narediti.«
Kaj vse so naredili, vam ne povemo, lahko pa vam zaupamo, da so v vse skupaj vpletene tri čarovnice: Pepika, Fani in Minca in da ne gre vse kot po maslu.
Peta knjiga Matee Reba je prijazna pravljica, polna dobroduše-ga humorja. Matea pravi, da se spozna na čarovnice, ker bi bila rada tudi sama, če ne bi bila pisateljica, najraje čarovnica. Tako dobra, da bi otrokom čarala igračke, slaščice in še kaj. Nekaj pa zagotovo dobro zna - čarati s peresom in napisati pravljice za otroke.
Besedilo pravljice je natisnjeno S SAMIMI VELIKIMI TI-
SKANIMI črkami in se je bodo razveselili tisti otroci v mali šoli, ki že poskušajo brati ali pa bodo jeseni postali čisto pravi prvo-šolčki. Knjigo ČIRA ČARA, NOČ JE TU! je ilustrirala akademska slikarka MARIJA PRELOG, njene čudovite ilustracije pa so nekaj posebnega. Pravljica o čarovnicah, ki kuhajo noč, je lahko tudi pobarvanka za otroke.
Založba Harlekin je ob izdaji dveh novih knjig za otroke pripravila v razstavišču Veronika prisrčno slovesnost, na kateri so se predstavili otroci osnovne šole Mekinje, čarodej Jani Jošovc in lajnar Rasto Tepina, posebno pozornost pa so pritegnile čisto prave čarovnice, ki so prav zaradi knjige Čira, čara - noč je tu! pisateljice Matee Reba na metlah priletele s Slivnice nad Cerknico.
knjižničarjeve pomoči in njegove presoje. Ravno zato bomo v teh delavnicah skušali šolarjem pokazati poti do informacij v knjižnicah in v samem knjižnem gradivu — seveda z vajami in praktičnim delom.
Ker se naši bralci zelo zanimajo tudi za vprašanja duhovnosti in osebnostne rasti, premišljujemo tudi o nekakšni duhovni univerzi. Misli o tem še niso izoblikovane in so še bolj v povojih.
Vendar je literatura, ki na resen strokovni način ali pa celo na neresen in za lase privlečen način govori o tem, ves čas izposojena. Sodelavcev ah predavateljev iz različnih duhovnih gibanj najbrž ne bi bilo težko pridobiti.
Cenili bi vaše predloge in spodbude, dragi bralci, in če se vam zdi, da bi se takšna dejavnost »prijela« ali če se vi zanimate za to, nam kar sporočite!
Lepe in prijazne počitnice! BREDA PODBREŽNIK - VUKMIR
Vabilo
Klub intelektualcev mesta Kamnik in Gimnazija Rudolfa Maistra oživljata »Krožek prijateljev Francije — Le Cercle des amis de la France«, ki je pred davnimi šestimi desetletji uspešno deloval v Kamniku. Ustanovila in do leta 1941, koga je nemški okupator ukinil, ga je vodila Kamničanka ga. prof. Klavdija Žvokelj, neumorna kulturna intelektualka, ki jo je Francoska republika za to delo odlikovala z enim od najvišjih francoskih kulturnih odlikovanj.
Oživljanje te kulture in temeljitejše spoznavanje Francije, kije prva širom sveta ponesla večno veljavne ideje demokracije in liberalizma, z vso pozornostjo in naklonjenostjo pozdravljata tudi Francoski kulturni center Charles Nodier iz Ljubljane ter IS Skupščine občine Kamnik.
Francoski kulturni center Charles Nodier nam obljublja redno in brezplačno dostavo nekaterih francoskih dnevnikov, tednikov, mesečnikov in revij ter izbor v Franciji izdanih knjižnih publikacij, IS Skupščine občine Kamnik pa primerno pomoč pri ustanavljanju in poslovanju.
Vse aktivnosti delovanja bodo potekale po načelu popolne prostovoljnosti in brezplačnosti.
V imenu obeh iniciatorjev vabim vse ljubitelje francoskega jezika in Francije, da pisno ali pa preko telefona na naslov:
ga. prof. Tina Romšak, Gimnazija Kamnik
sporoče svojo pripravljenost glede sodelovanja oziroma včlanje-vanja v načrtovani Kulturni center. Prvi in ustanovni zbor bo sklican v prvi polovici meseca oktobra 1994. V imenu obeh iniciatorjev: prof. mag. CENE MATICIČ
Matična knjižnica Kamnik
obvešča
svoje bralce, da je
do 31. avgusta delovni čas zaradi dopustov spremenjen.
Knjižnica je odprta od 9. do 15. ure, ob torkih in četrtkih pa od 12. do 19. ure.
Ob kamniški obvoznici ODPRTA TRGOVINA S SPECIALNO AVT0ELEKTR0 OPREMO TER DODATNO OPREMO AVTOMOBILOV
Kamnik, Perovo 26, telVfax.: 812-888
* prodaja akumulatorjev TOPLA po tovarniških cenah: 40 Ah 3.568 SIT, 50 Ah 4.980 SIT -
dveletna garancija, pooblaščeni servis
* VESNA akumulatorji - tovorni program od 110 Ah do 180 Ah
* svetila SATURNUS
* avtokozmetika SONAX, STP
* Olja CASTROU VALVOUNE, UQUI MOLY - 5 I VALVOUNE turbo 5 že 1.930 SIT
* filtri DONIT, CHAMPION
* svečke CHAMPION za vse vrste vozil
* avtoprevleke, avtotepihi
* avtoradiji in avtozvočniki za vsak žep
* avtoradiji in avtozvočniki BLAUPUNKT, PIONEER
- MONTAŽA ZAGOTOVLJENA
Možnost plačila na več čekov. Odprto NON STOP od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
Nekaj znamenitosti Kamniških Alp (XIV)
IZVIR KAMNIŠKE BISTRICE
Mesto, kjer privre izpod jugozahodnih pobočij Rigeljca (1306 m) in Čmega vrha (1470) na dan Kamniška Bistrica in se za trenutek ustavi v umetnem jezercu, nmv 597 m.
Kraj, kjer voda zapusti svojo podzemeljsko pot, je običajno vedno zanimiv. »Iz nederij matere zemlje vre kristalno čista tekočina in se razliva v neštetih srebrnih nitih po zeleni baržu-nasti preprogi.«
Tako je tudi zanimiv izvir Kamniške Bistrice. Ta privre na dan med skalami, poraslimi
mahom, in se takoj potem za kratek hip zaustavi v majčkenem umetnem jezeru.
Izvir je še posebno zanimiv v spomladanskem času, konec maja in v začetku junija, kadar so normalno snežne zime. Takrat se v višavah topi sneg in voda vre iz vsake razpoke med kamenjem.
Glavni in uradni in stalni izvir Kamniške Bistrice je ta v bližini Doma v Kamniški Bistrici. Drugi stalni izvir je dobrega pol kilometra jugovzhodno od glavnega, tik pred vhodom v sotesko Predaslja. Ta izvir ni tako markanten, ker se že po okoli 100 metrih voda izlije v glavno strugo. Je pa zanimiv zaradi tega, ker voda izvira sredi gozda in so vse skale poraščene z mahom. Temu
pravijo tudi Mali izvir.
Tretji izvir je pod vzhodnimi pobočji Mokrice, nekako na polovici poti med Predasljem in gostilno »Pri Jurju«. Toda ta izvir je v mnogo večji meri odvisen od padavin kot ostala dva in je samo nekaj metrov oddaljen od struge.
Poleg tega pa Kamniška Bistrica dobiva vodo še iz Se-delščka in glavnega hudournika, ki prihaja po dolini iz Kotli-ške grape z vsemi stranskimi pritoki. Toda tu teče voda samo ob hudih nalivih in takrat, ko se v višinah topi veliko snega.
DOSTOP: Od Doma v Kamniški Bistrici je dostop do izvira povsem enostaven in si ga privošči skoraj vsakdo. Pred kamnitim, betonskim mostom čez Kamniško Bistrico zavijemo levo in že smo pri jezercu. Še kakih 30 metrov in že smo pri samem izviru, 2 do 3 minute. Če prekoračimo strugo, pri tem moramo paziti, da nam na vlažnih, spolzkih skalah ne spodrsne, pridemo na drugo stran jezerca. Po drugem bregu se nato lahko vrnemo na cesto
in čez most smo spet na začetku poti.
Za ostale izvire je pa koristno, da imamo primernega vodnika, čeprav ni nujno, če smo le dovolj pazljivi. Od Doma gremo po cesti proti Kamniku do parkirišča za avtobuse. Tu poiščemo označeno planinsko pot, ki pripelje na staro, opuščeno cesto. Z nje zavijemo desno navzdol v dolinico in že smo pri izviru.
Vrnemo se na opuščeno cesto — markirano pot in ji sledi-
mo vse do mosta čez Predaselj. Prekoračimo most in za njim zavijemo takoj desno na kolovoz. Po njem nadaljujemo naprej, dokler se za nekaj časa ne spremeni v pot. In tam naletimo na izvir. Pot nadaljujemo v isti smeri in pridemo na jaso. Držimo se njenega desnega roba, da pridemo na cesto. Gremo čez most in naprej do asfaltirane ceste, od koder je do Doma samo še streljaj. Vse to naj bi trajalo slabo uro.
B. POLLAK
Mali izvir sredi gozda in zelenja, izvir pod pobočji Mokrice.
Brana - priročen hišni vrh (3)
27. 5.1951 je 5D dijakov Srednje kmetijske šole skupaj z ravnateljem šole in predstavnico PD Maribor pod vzhodno steno Brane odkrilo spominsko ploščo pred letom ponesrečenemu Viktorju Huf-naglu. Potem je 16-letni Franc Kolar-Duško, doma iz Celja, skrivaj zapustil skupino, da bi si ogledal slap Rinka. Odšel je čez Kamniško sedlo in na poledeneli snežni vesini na severni strani Brane zdrsnil in udaril z glavo ob skalo. Naslednjega dne je umrl v mariborski bolnišnici.
V noči med 4. in 5. 6. 1954 se je 23-letni Branko Snoj, študent ekonomske fakultete iz Ljubljane, smrtno ponesrečil na poti proti Brani. Dan prej se je s prijateljema odpravil z Okrešlja proti Kokr-skemu sedlu. Pred mrakom so na Malih Podih zgrešili pot.in niso vedeli, kam naprej. Ponoči so se odločili oditi proti Kamniškemu sedlu. Snoj je med sestopom s Turske gore mimo Soda brez dna proti Brani omagal. Z enim od prijateljev sta ostala nad prepadom. Drugi prijatelj je odšel naprej, a je v temi po 400 metrih zgrešil pot in prav tako obstal. Ob 23. uri je začelo deževati. V nalivu je Snoj padel
Utrinki iz Nepala - ob osnovnem tečaju za nepalske gorske vodnike
POT
Vstali smo pred tretjo uro zjutraj. Nekateri še prej, nekdo sploh ni šel spat. Odhod je bil ob pol štirih, »če bi se na meji kaj zakompliciralo«. Pa je šlo vse gladko, tako da je bilo v Zagrebu preveč časa.
Spanje v Amsterdamu je bilo več kot dobrodošlo, saj nas je čakala neprespana noč na letališču v New Delhiju.
Indijci so nas prijetno presenetili. Ko smo prišli v letališko stavbo, je pristopil prijazen uslužbenec in povedal, da bodo oni poskrbeli za našo prtljago. Izročiti smo mu morali prtljažne listke in oditi v čakalnico. Stvar je bila sumljiva, saj se je včasih dogajalo vse mogoče. Toda tokrat je šlo brez vseh zapletov. Prtljago so nan: pripeljali in to brez vsakega »bakšiša«.
TEČAJ
Nepalci so sami pripravili program na osnovi našega predloga. Mi smo ga še dopolnili in začeli
z delom takoj naslednji dan po prihodu. Seveda še nismo bili aklimatizirani - časovna razlika je več kot štiri ure, vendar nas to ni motilo preveč, ker so se na NMA res potrudili.
Tudi med potjo v Langtang smo imeli predavanja. Ker so bile etape relativno kratke in smo dovolj zgodaj prišli na kraj prenočitve, smo prosti čas porabili tako za teoretična predavanja kot za praktične vaje.
Pogoji za delo v taboru niso bili ravno idealni, vendar je kar šlo z veliko mero dobre volje in improvizacije. Žal niso vsi tečajniki obvladali angleščine, zato so morali nepalski inštruktorji glavne stvari prevajati.
Glavni poudarek pa je bil na praktičnem znanju. Tako smo določene stvari ponavljali toliko časa, dokler jih ni tečajnik najmanj trikrat zapovrstjo dobro opravil.
Povzpeli smo se na 5.719 m visoko Urgjenmo (Urgvenmo), kar je bila predvsem snežna in ledena tura, poleg tega pa še na 5.270
Na vrhu Urgjenme 5.719 m.
m visok Gočenpo (Gočhenpo), ki je bil povsem kopen. Ta vzpon smo naredili kot primer lažjega izleta za tiste turiste, ki ne bi bili sposobni splezati na zahtevnejši snežni vrh, radi bi pa vseeno prišli na kakšen lep pettisočak.
Izpiti so bili naporni tako za izpraševalce kot tudi za izprašan-ce. Ker nam je zaradi lepega vremena in primerne organiziranosti ostalo dovolj časa, smo se lahko posvetili tudi takim, ki snovi niso dojemali dovolj hitro. Zato so tudi vsi uspešno naredili tečaj, čeprav so morali nekateri tudi po desetkrat delati »popravca«. Vendar so potem tisto res znali.
Zaključek je bil v Katmandu-ju. Dan prej smo z barvnimi diapozitivi predstavili Slovenijo. Na zaključni slovesnosti so tečajniki dobili diplome in značke, za spomin pa še fotografijo vseh tečajnikov in inštruktorjev.
NEPALSKA VAS
Kako bi povprečen popotnik, ki se ne vtika v družbene zadeve, lahko opisal tipično nepalsko vas? Težko, ker so vasi zelo različne. V nižinah, kjer je vroče, so drugačne od tistih, ki so v gorah. Tiste ob cestah so drugačne od tistih ob peš poteh. Vendar imajo nekaj skupnih značilnosti.
Prva je vonj. Ko prihajaš v katero koli vas, te najprej pričaka močan vonj (smrad). Prostora je malo, stranišč tudi in kaj je bolj priročnega kot rob ceste ali poti za odlaganje določenega vonjav-nega blaga. Na srečo je sonce tako močno, da se te vonjave kmalu posušijo in prevladajo druge, prijetnejše. V zadnjem času sicer postavljajo hišice v te namene, a kaj, ko je v njih zrak običajno tako »gost«, da se komaj da dihati in zato ljudje raje ne zahajajo vanje.
Naslednja stvar je trgovina in gostinstvo. Praktično vsaka hiša, koča ob poti je »gostilna« - čaj-nica. Pri skoraj vsaki se da dobiti, seveda, če je odprta in če so stanovalci doma, nekaj za pogasiti žejo in privezati dušo.
Tudi smeti so bolj ali manj stalno prisotne. Sicer se trudijo in nameščajo koše za smeti. A kaj, ko so ti običajno prazni, po tleh pa vse nastlano. Tako je verjetno tudi akcija za varovanje okolja, ki so jo začeli te dni, obsojena na propad, dokler se ne bo v glavah domačinov samih utrdila potreba po čistoči in varovanju okolja.
Vsaka vas ima tudi svoje pse. Načeloma sicer imajo lastnike.
vendar se ti prav malo brigajo zanje. Zato so dobesedno prepuščeni ulici. So tihi, ponižni, pripravljeni požreti prav vse, kar je užitnega. In tudi zaradi njih je običajno manj smeti, kot jih pustijo ljudje. Niso nevarni in zbežijo, če le malo hitreje pomigaš z roko.
Toda glavna značilnost so ljudje. Prijazni, nasmejani. Vabijo te v svoje prodajalnice in so veseli, če ti lahko kaj prodajo. Pa tudi če ni kupčije, ni zamere, le pozdrav, »namaste «,
SOLOVENIA - SLOVAKIA
V Nepalu med ljudmi nismo tako strašno nepoznani. Nekateri so celo zelo na tekočem, tako s stanjem v Sloveniji kot z vojno na Balkanu. Velikokrat so nas vprašali, zakaj smo se ločili od Jugoslavije. Ko smo jim razlagali na dolgo in široko, običajno niso razumeli. Zato smo prešli na bistvo stvari. Rekli smo jim, da so Srbi hoteli narediti z nami to, kar so naredili   Kitajci   s Tibetanci.
V trenutku so nas razumeli in nam dali prav, saj so nam razložili, da so Kitajci z vojsko zasedli samostojni Tibet, pobili nekaj milijonov Tibetank in Tibetancev vseh starosti, sedaj pa je tako, da morajo Tibetanci garati, Kitajci pa so direktorji in pobirajo vso smetano.
Je pa še vedno problem med ločevanjem Slovenije in Slovaške. Š»prej, ko je bila še Jugoslavija, so jo mešali s Čehoslovaško in edino Tito je bil tisto, kar je jasno ločilo ti dve državi. Tudi sedaj nimamo nobenega slovenskega predstavništva v tej državi in je ločevanje še toliko težje. Tako se je zgodilo, da je novinar Kathmandu Posta pri opisu našega dela pomešal Slovenijo in Slovaško. Seveda smo takoj pismeno protestirali in novinar se je prišel osebno opravičit.
Vendar je problem Slovenije, Slovaške, Jugoslavije tudi drugod še močno prisoten. Na Nizozemskem komaj kdo ve, da nismo več v Jugoslaviji in tudi meje na zemljevidih so še vedno stare. Tudi na Tajskem ni bistveno bolje. Slovenija in Hrvaška sta sicer izven, toda Srbija se še vedno šopiri z ukradenim imenom Jugoslavija in Makedonija je še kar v Jugoslaviji. Torej ostaja na področju promocije Slovenije v celem svetu še veliko dela.
(se nadaljuje) BOJĆ
v prepad 15 metrov globoko in se ubil. Našla sta ga dva lovca, eden od njiju pa je takrat našel tudi ponesrečenega Galjota.
5. 6. 1954 je bil med reševanjem ponesrečenega Branka Snoja najden 21-letni Anton Galjot, zidar s Klanca, ki je šest tednov prej padel čez severno steno Brane. Namenil se je iti čez mejo, vendar ni bil opremljen in ni poznal poti. Padel je 150 metrov globoko.
29.10.1956 sta se 27-letni Albert Štupar, gradbeni tehnik, načelnik AO Kamnik in gorski reševalec, in 36-letni Ignac Zupan, šofer taksist in planinec iz Kamnika, ponesrečila na severni strani Brane. Prejšnji dan je Štupar s še enim reševalcem po opravku pri Lepem kamnu v Koncu želel oditi na Kamniško sedlo, kjer je bil dvodnevni tečaj domače postaje GRS. Pri Lepem kamnu sta se jima pridružila Zupan in njegov 13-letni sin, nekdo od prisotnih delavcev pa jim je svetoval, naj gredo po lovski poti čez Žmavčarje, po lovskem prehodu do Kotličev in od tam po markirani poti po severni strani Brane, češ da je ta pot na Sedlo krajša. Čeprav ni nobeden od njih dobro poznal prehoda, so se ravnali po nasvetu. Odšli so šele ob štirih popoldne, zaradi manj izurjenih očeta in sina je bil vzpon počasnejši. Zgrešili so lovski prehod in jih je precej pod Kotliči dohitela noč. Pihal je mrzel veter, začelo je tudi snežiti. Noč so prebili na prostem brez prave opreme.
30. oktobra zjutraj je bilo snega za dobro ped. Navzdol je bilo videti bolj nevarno, zato so odšli naprej. Šele opoldne so prišli do Kotličev in se odločili nadaljevati proti Kamniškemu sedlu. Imeli so vrv in dve ledni kladivi. Zaradi poledenelega pobočja Brane, ki je bilo delno pokrito z napihanim snegom, so se navezali na vrv. Navezani so bili tri do štiri metre narazen. Prvi reševalec v navezi je imel ledno kladivo, drugi reševalec je bil za njim in je izmenoma varoval napredujočega in zadnja dva; tretji je bil sin, četrti pa oče z lednim kladivom, »da bi se nanj opiral in lovil ravnotežje«, »da bi imel sinka pred seboj in da bi pazil nanj«. Od Kotličev je čez Boštjanco do Sedla v kopnem pol ure, skupina pa je rabila veC kakor štiri ure. Ko so bili le petdeset metrov pred robom Sedlaje zdrsnilo zadnjima dvema in izpodneslo drugega. Prvi je slišal klic »Ze letimo!« in začel zavirati z oklom. Sunek ga je iztrgal, a ni odnehal. Nehali so že drseti, ko jih je zajela manjša snežna gmota, ki so jo sprožili na gladkem požledu, in jih pahnila čez pečevnati skok pod potjo z Okrešlja. Ustavili so se v lijakasti kotanji nad stometrskim prepadom. Pri tem si je Štupar smrtno poškodoval vratno hrbtenico in takoj podlegel, oče Zupan pa si je poškodoval glavo in prelomil stegnenico in nato podlegel zaradi poškodb in izčrpanosti. Druga dva sta v naslednji mrzli noči pomrznila. (se nadaljuje)
FRANCE MALEŠ1C
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA
Domžale, Ljubljanska 72
čestita
vsem varčevalcem
in drugim Kamničanom
ob občinskem prazniku.
Cenene pacientke obveščam,
da bom od 1.9.1994 dalje opravljala
storitve iz ginekologije
In porodništva
ter ultrazvočne preiskave v
zasebni ginekološki ordinaciji dr. Helene PikMstenič,
Fužine 10, Kamnik
(t. j. v stavbi Kina dom, vhod
iz zahodne strani, I. nadstropje).
Vse informacije dobite
ali se naročite po telefonu 817-230
od 20.8.1994 dalje.
dr. Helena Pikl-lstenič spec. ginekologinja
Plavalni klub Kamnik
Čeprav se večina športnikov v tem času odpravlja na počitnice, pa to ne velja za plavalce. Ti v tem času intenzivno trenirajo, pa tudi tekmovanj je veliko.
Kamniški plavalci, ki trenirajo pod trenerskim vodstvom Vlada Hanžekoviča in Aleša Cerkovnika, so v mesecu juniju nastopili na številnih plavalnih mitingih. 11. in 12. junija so* se plavalci letnik 80, 81 in 82 pomerili na mednarodnem mitingu v Stutt-gartu. V močni konkurenci številnih plavalcev evropskih držav so se Kamničani odlično odrezali. Nekateri med njimi so osvojili tudi medalje:
100 m prosto letnik 81: 3. mesto Luka Prodnik, letnik 80: 2. mesto Vojko Jončeski, 100 m hrbtno letnik 81: 1. mesto Luka Prodnik, letnik 81: 3. mesto Petra Gorjup, 200 m mešano letnik 80: 3. mesto Vojko Jončeski, 200 m hrbtno letnik 81:1. mesto Luka Prodnik, 100 m delfin letnik 81: 1. mesto Luka Prodnik, 200 m prosto letnik 80: 2. mesto Vojko Jončeski, štafeta 4x50 m mešano, deklice: 3. mesto Jončeska, Rnjak, Prodnik, Gorjup, štafeta 4x50 m prosto, dečki: 3. mesto Baje, Jeglič, Zore, Prodnik, štafeta 4x50 m prosto, deklice: 2. mesto Gorjup, Rnjak, Prodnik, Jončeska
Tekmovanja v Nemčiji se ni udeležila Ana Dukovič, ker se je uvrstila v slovensko reprezentanco za plavalni dvoboj med Hrvaško in Slovenijo.
Mlajši dečki in deklice so se udeležili tekmovanja v Reutlin-genu. Daša Repnik je osvojila 1. mesto v disciplini 100 m delfin, 2. mesto na 50 m hrbtno in dve 3.
mesti na 50 m prosto in 50 m delfin. Sebastijan Poličnik je osvojil dve 2. mesti na 50 m delfin in 100 m prosto in 3. mesto na 50 m hrbtno. Gašper Zabavnik pa 1. mesto na 50 m prsno.
Teden dni kasneje so se Kamničani udeležili mednarodnega plavalnega mitinga za pokal mesta Ljubljane na Koleziji. Med 200 plavalci iz Italije, Slovaške in Slovenije sta odlične rezultate dosegla predvsem Ana Dukovič in Vojko Jončeski. Ana je osvojila dvakrat 1. mesto na 100 in 200 m prsno ter 3. mesto na 50 m prosto, Vojko pa 1. mesto na 50 m prosto in 2. mesto na 100 m prosto.
Konec junija so kamniški plavalci tekmovali na mednarodnem odprtem prvenstvu v Kranju. Nastopilo je preko 140 palvalcev iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. V finale sta se uvrstila Ana Dukovič, ki je na 100 m prsno zasedla 2. mesto, in Vojko Jončeski, ki je v isti disciplini zasedel 6. mesto.
Plavalni klub pa se je posebej pripravljal za 4. kolo predtekmo-vanja Plavalne zveze Slovenije. Tekmovanje je potekalo na kamniškem bazenu. Zbralo se je preko 300 plavalcev, med katerimi nista manjkali niti najboljši Alenka in Nataša Kejžar.
V dopoldanskem in popoldanskem delu so se plavalci pomerili v predtekmovalnem delu, zvečer pa so pripravili tudi šprintersko tekmovanje. Zaradi prenekate-rega doseženega rekorda bo kamniški bazen marsikomu ostal v prijetnem spominu. Najboljše uvrstitve Kamničanov pa so bile naslednje:
Idrija - downhlll
V spustu z gorskimi kolesi na prvi mednarodni tekmi te vrste pri nas pa je na progi iz Vojskega v Idrijo od Kamničanov nastopil le S ANDI SRD AR. V panogi, ki je na meji med pogumom in norostjo, so se s kamenjem, koreninami, odštekano strmino in skoki po stopnicah spopadli drzni spu-staši.
V spustu je pomembno tudi dobro poznavanje proge, nekate-
ri domačini so jo prevozili tudi 50-krat. Počenih zračnic, skriv-ljenih obročev in zlomljenih okvirjev na takem tekmovanju ne štejejo. Zlomljene kosti in ostale odrgnine pa ostanejo kot »lep spomin«. V boju s sekundami je S ANDI SRDAR na nepozabni progi s previdno vožnjo brez posledic zasedel solidno 10. mesto.
METOD MOČNIK
28. turnir trojk
Vsako leto se na zunanjih odbojkarskih igriščih zberejo igralci vseh slovenskih klubov na turnirju trojk, ki bo letos potekal že osemindvajsetič. V počastitev občinskega praznika turnir organizira Odbojkarski klub Kamnik v sodelovanju s TENIS BAROM. Turnir bo v soboto, 30. julija, od 9. ure naprej. Na turnirju poleg aktivnih igralcev nastopajo tudi bivši igralci in rekre-
ativci. 24 ekip, ki štejejo lahko do štiri člane, se bo potegovalo za bogate denarne in blagovne nagrade. Finalna tekma bo predvidena ob 17. uri. Posnetek finalne tekme si boste lahko ogledali tudi na CATV Inpulz v ponedeljek, 1. avgusta.
Po končanem turnirju bo podelitev nagrad in zabava v TENIS BARU. Vabljeni!
JOŽE JANKOVIČ
TRGOVINA Z BARVAMI, LAKI, LEPILI, ČISTILI in PRIBOROM na Steletovi 25 v Kamniku tel. 812-511
UGODNO
- ekskluzivna prodaja dekorativnih ometov ROSETI
- prodaja fasadnega materiala po tovarniških cenah za plačilo z gotovino 9
- pištole in pribor za barvanje iz programa VVagner in Sata
- velika izbira brusnih papirjev, orodja, barv, lakov...
- UGODNE CENE UVOŽENE PLUTE (naravna, voskana, lakirana)
- pralni praški 3 kg že od 400 SIT
- sadolin - original spet v prodaji.
Material brezplačno pripeljemo na dom.
Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. Ob občinskem prazniku vam iskreno čestitamo!
50 m hrbtno, kadetinje: 3. mesto Petra Gorjup, 50 m delfin, dečki: 1. mesto Luka Prodnik, 2. mesto Blaž Baje, 50 m prsno, kadetinje 1. mesto Ana Dukovič, 50 m prsno, absolutno 2. mesto Ana Dukovič, 50 m prosto, dečki 3. mesto Luka Prodnik, 50 m prosto, kadeti 2. mesto Vojko Jončeski, 50 m prosto, kadetinje 1. mesto Ana Dukovič
Zaradi odlične organizacije, ki jo je tokrat prevzel kamniški Plavalni klub, pa se v avgustu na bazenu obeta novo veliko plavalno tekmovanje.
NATAŠA JAZBINŠEK
Udeleženci poletne pionirske šole nogometa. (Foto: Fischer)
Končana »Poletna šola nogometa 94«
VROČINA IN ZAVZETOST KOT NA SP 94 - KVALITETEN PROGRAM - NOGOMET JE KAMNIŠKA TRADICIJA - DISCIPLINA IN PRIJATELJSTVO - KAJ JE HOTELA MAMA?
V času, ko so bile oči svetovne javnosti uprte na vroča igrišča od Dallasa do Los Angelesa, je son-
ga jezika se je (tudi na željo udeležencev) umaknil bolj počitniški dejavnosti - video igram, ki jih je posebej za to priložnost organizirala Mladinska knjiga.
Dnevni program se je pričel ob 8. uri z gimnastiko, nato pa se je 25 lačnih na stadionu spopadlo z zajtrkom. Po dopoldanskem treningu (tehnika in taktika) je
Peter Fisher, predsednik NK Kamnik: »Odborniki NK Kamnik menimo, daje nogomet pri nekaterih postal pastorek v športnem življenju Kamnika, s to akcijo pa smo opozorili na našo 74-letno tradicijo. Bodočnost ostaja na mladih, nogometna šola bo organizirana vsakoletno. Zahvaljujemo se za pomoč: pizzeriji Melita, gostišču Planinka, Plavalnemu klubu Kamnik in vsem posameznikom, ki so sodelovali z nami.« M. M.
ce z enako močjo pripekalo na zeleni travnik stadiona v Mekinjah, ki je bil prepoln otrok irr športne opreme. Visoka temperatura, tekanje za žogo, klici ter zvoki piščalk vaditeljev so spominjali na južnoameriško vzdušje. Tako se je pričela prva celodnevna poletna nogometna šola, ki jo je NK Kamnik organiziral od 29. junija do 6. julija letos za otroke od 8. do 14. leta. Odziv na oglas je bil velik, prostora pa le za 25 udeležencev.
Ekipa pod strokovnim vodstvom trenerja Rajka Jeršina in organizatorja Andreja Vavpetiča je pripravila in izpeljala strokovno zahteven in raznolik program. V praktično delo so bili vključeni kvalificirani trenerji (Boris Pinčič iz NK Slavija in Danilo Lukner iz NK Optimizem), fizioterapevtka Irena Vrečar je udeležence seznanila z vzroki in posledicami športnih in prometnih" poškodb, dr. Niko Sadnikar pa je na svojstven način orisal zgodovino nogometne igre v Kamniku, ki jo spremlja že od prvih generacij dalje. Sprva načrtovan tečaj tuje-
sledilo težko pričakovano kosilo v gostišču Planinka, manj navdušenja pa so otroci pokazali pri obveznem popoldanskem počitku (»Saj nismo v vrtcu!?).
Sledilo je popoldansko predavanje, plavanje v bazenu, malica ter večerni trening, ki se je zaključil ob 19.30. Po vsem tem so se otroci kar težko razšli, kajti postali so veliki prijatelji. Vaditelji so celotno skupino ocenili kot zelo disciplinirano in pripravljeno soočiti se z velikimi fizičnimi napori, ki jih je vseboval program. Večina otrok bo jeseni nadaljevala s športno aktivnostjo v NK Kamnik, kar po svoje dokazuje uspešnost letošnje nogometne šole.
Dan po tečaju je mama mladega udeleženca šole vztrajno iskala trenerja Jeršina. Ker je ta znan kot zelo strog pedagog, je bilo njuno srečanje pričakano z vsakovrstnimi občutki. Mama ga je našla in ga brez uvoda zasula z zahvalami v imenu navdušenega sina, ki se je gnal in potil, kot
GOSTILNA MARJANCA
Kamnik, Kolodvorska 5
Čestitamo k prazniku in se priporočamo za obisk vsak dan od 9. do 22. ure, tudi sobote in nedelje, ob sredah zaprto.
Pripravljamo malice po 300 SIT, vsakodnevna kosila po 500 SIT.
Ohladite se in okrepčajte na našem senčnem vrtu!
JANEZ VRECEK
Zgornji Brnik 143 tel. (064) 422-778
Izdelujem in popravljam peči za centralno ogrevanje na trda in tekoča goriva.
Izdelujem cisterne za olje, peči na' olje in plin.
Na zalogi kombinirani bojlerji.
bi šlo za finale svetovnega prvenstva, njene vsakodnevne, doma preizkušene vzgojne metode pa od tedaj naprej ostajajo neuporabljene.
Izkazalo se je, da cena 7.800,00 sit na posameznika klubu ni prinesla dohodka, kar je bilo pričakovati že vnaprej. Odgovorni pa so veseli, da se je izteklo, kot so želeli in da ne bo skrbi za podmladek v tekmovalni sezoni 1994-95.
Odbojka v Zgornjem Tuhinju
Športno društvo Tuhinj in njegov najbolj marljivi član Zvone Kemperle so tudi letos organizirali turnir v odbojki v Zgornjem Tuhinju. Igralo se je na zunanjih igriščih pri OŠ v Zgornjem Tuhinju. Letos je sodelovalo osem ekip, ki so igrale po sistemu vsak z vsakim. Tako se tekmovanje ni moglo končati v enem dnevu. Sodelujoče ekipe so bile: ŠD Tuhinj, Mladi, Pastirci, GD Tuhinj, ŠD Šmartno, SO Kamnik, Mon-tona bar in Toni.
Po pričakovanju sta ekipi Montone in Tonija do finala gladko premagovali svoje nasprotnike in se tako tudi pomerili v finalu. V prvem setu so bili boljši igralci Tonija, ki so nato imeli pobudo tudi v drugem setu. Vendar so igralci Montone le zmogli dovolj moči in zmagali v tem setu. Ko so vsi pričakovali enakovreden tretji set, so igralci Montone povsem odpovedali in set gladko izgubili, torej niso obranili osvojitve turnirja z lanskega leta. Tako so zmagovalci desetega tradicionalnega turnirja postali mladi igralci Tonija, ki so igrali v naslednji postavi: Palma, Adrovič, Zagoričnik, Farazin. Turk in Perčič. Vsi sodelu|oči so si obljubili, da bodo tudi v bodoče sodelovali na tem prijetnem turnirju. CICO 1.
Krim in MTB treh dežel
Sredi junija so se kamniški gorski kolesarji pomerili z ostalimi slovenskimi tekmovalci za naslov državnega prvaka v vožnji v klanec. Tekmovali so na 15 km dolgi progi iz Iške vasi na 750 m višje ležeči Krim.
Vida Uršič je vzpon z gorskim kolesom odpeljala le za trening in osvojila 2. mesto. Kot Vida med ženskami je v mladinski konkurenci na 4. mesto pripeljal njen sosed Tadej Trobevšek. V deževnem vremenu je največje presenečenje med člani pripravil Jure Kukovič, ki je za nekaj metrov izgubil bronasto medaljo in le malo zaostal za takimi asi, kot
so Jauk, Brelih in Černe. Metod Močnik in Sandi Srdar sta se uvrstila na 8. oziroma K), mesto
Že naslednji dan sta Jure Kukovič in Metod Močnik odpeljala dirko z gorskimi kolesi čez TRI DEŽELE.
V deževnem in hladnem vremenu se je 50 kolesarjev iz treh držav podalo na 20 km cros-co-untrija od slovenskih Rateč mimo italijanskega Trbiža do cilja v avstrijskem Podkloštru. Metod Močnik je ponovil lanskoletno absolutno prvo mesto, Jure Kukovič pa je pripeljal v Podklošter devet sekund za njim kot drugi.
TOMO URSIČ
ZELO UGODNA PRODAJA NOTRANJIH FURNIRANIH VRAT
TEL.: (061) 831-167
PONI d.o.o.
Križ 24,
61218 Komenda tel.: 841-113
- montaža prezračevalnih sistemov
- klimatizacijskih naprav
- strojnih instalacij
Pridružujemo se čestitkam ob občinskem praznovanju.
K sodelovanju vabimo:
- KV delavca strojne stroke za montažna dela za redno delovno razmerje
- za počitniško delo sprejmemo dva študenta strojne stroke.
Lanski vzponi kamniških alpinistov in plezalcev
Zima je bila takšna, kakršna je pač bila. Razmere v hribih so bile za vse iste. To zimo je v hribih plezal skoraj samo Tomaž Hu-mar. V Log pod Mangartom je odšel skupaj s svojima kolegoma iz Ljubljane in naredili so vzpon v Bavhu, ki je sestavni del mogočne Loške stene. Za vzpon so porabili 22 ur plezanja v nič kaj dobrih razmerah. Smer, ki ji je
ime Mali koritniški medved, pa so ocenili z VI+, Al, 90V65*. Mesec kasneje so splezali še zelo zahteven slap Psihoterapija VI/ A1,A2 95*780*. Oba vzpona sta bila zelo odmevna v slovenski alpinistični javnosti. Splezan je bil tudi slap v Repovem kotu. Najprej ga je splezal sam Zabretov Andrej, nato pa še Čibejev Damjan, tudi sam.
Za lepši Kamnik
Cvetje na nekaterih pročeljih kamniških hiš bo tudi pri letošnjem ocenjevanju gotovo zaslužilo visoko oceno. Med takšne hiše sodita tudi Skaletova in Ger-denova hiša sredi Kamnika. (Koto: F. S.)
razvojni zavod domžale. p.o. 61230 domžale. ljubljanska 76
Občanom Kamnika izrekamo najlepše zelje ob prazniku.
BRIVSKI SALON
Štrukelj Antonija Šutna 21, Kamnik
Vsem cenjenim strankam
in drugim občanom
čestitam ob občinskem prazniku.
ip= zavarovalnica triglav d.d.
Območna enota Ljubljana Poslovna enota Domžale-Kamnik
PREDSTAVNIŠTVO KAMNIK
Maistrova 18
tel.: 817-056, 817-110, 831-261
fax: 831-261
Vsem zavarovancem in drugim občanom čestitamo
ob občinskem prazniku in se priporočamo za nadaljnje sodelovanje.
Hkrati obveščamo, da je naš delovni čas do nadaljnjega spremenjen: ponedeljek, torek, sreda, četrtek od 7.30 do 17. ure, petek od 7.30 do 15. ure.
Tomaž Humar pa se je zadnje leto podal še v ekstremno tehnično piezanje. V juliju sta s Klemenom Malijem dočakala tako imenovano direktno smer v Koglu z imenom Nirvana. Smer je kombinacija prostega in tehničnega plezanja. Smer sta dokončala v 22 urah in jo ocenila z VIII/ VII+, A3 +/A3, V-VI. Tomaž je plezal zelo težke tehnične smeri tudi v Ospu. S kolegom sta splezala prvenstveno smer Gamsje norčije A4 , z Damja-
nom Kočarjem pa tudi prvenstvene smeri in sicer dve: Buhtil V, VI, A4-A2, in Nemi krik A3+. Z Damjanom Čibejem pa je splezal še Patt Garett and Billi the kid A3, Al. To je bila druga ponovitev te smeri. Damjan Ci-bej in Damjan Kočar sta ponovila še Žalostno sovo V+/A2-A3.
Za konec pa še novica iz tekmovanj v športnem plezanju za slovenski pokal. Kamnik ima štiri tekmovalce: Uroša Perka, Damjana Kočarja, Majo Šuštar
in Anjo Arko. Trenutni vrstni red po treh tekmah pa je naslednji: Uroš Perko, ki tekmuje pri članski in mladinski kategoriji, je pri članski kategoriji na 11. mestu z 88. točkami, v mladinski kategoriji pa na 3. mestu s 160. točkami; Damjan Kočar je kot
Ekološke spalne vreče
Akcija Planinske zveze Slovenije za varovanje okolja v gorah že dobiva jasnejše oblike. Namesto uporabe dosedanjih rjuh na planinskih ležiščih priporočajo uporabo lastnih »ekoloških spalnih vreč«, ki jih bo mogoče kupiti v planinskih društvih in planinskih postojankah.
V nekaj letih naj bi bila njihova uporaba obvezna za vse koristnike prenočišč v gorah.
Ekološke spalne vreče (ESV) so pralne in težke od 400 do 420 g, enobarvne, stanejo pa 1.300 SIT, večbarvne pa 1.400 SIT. Imetniki ESV bodo imelio 10% popust pri prenočevanju.
To je letošnja novost v planinstvu. Priporočajo, da vsi kar največ storimo za lepše in bolj zdravo okolje v naših gorah.
Akciji za zdravo okolje se bo pridružilo tudi PD Kamnik in o tem obveščalo svoje člane.
STANE SIMŠIČ
Ob Ljubljanski cesti v Kamniku, pod bencinsko črpalko, prodamo zazidljivo zemljišče 3415 m2. cena po dogovoru.
Ponudbe in informacije po telefonu: 831-400.
Papirnica in knjigarna 4jp£&Cfr Kamnik, Šutna 38,
Pestra izbira šolskih potrebščin, torb, zvezkov, šolskih knjig po ugodnih cenah.
Plačilo na več obrokov!
TRGOVINA KIM
Kamnik, Trg talcev 8
obvešča cenjene stranke, da smo še vedno
bogato založeni s kopalkami:
- ženske kopalke od 1.690 do 3.962 SIT
- moške kopalke od 955 do 1.663 SIT
- otroške kopalke od 395 do 2.177 SIT
POSEBNA PONUDBA:
- ženske bluze, 100% viskoza po 2.835 SIT
- moške srajce, 100% viskoza po 1.590 SIT
- bombažni kompleti (majica in hlače) za odrasle po 1.979 SIT
- bermuda moške hlače po 1.202 SIT
- ženske bombažne obleke po 4.962 SIT
- dekliške kratke oblekce
- otroške majice od 295 SIT dalje
in še mnogo ugodnega boste našli na naših policah.
Pričakujemo vas vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
r
TRGOVINA
yMylRKETSVIARCA 61240 KAMNIK
DRAGA ORAORANW
tel. 811 244
se pridružuje najlepšim željam ob prazniku občine Kamnik in vabi s pestro ponudbo in ugodnimi cenami.
član na 20. mestu. V absolutni kategoriji članic je na odličnem 4. mestu Maja Šuštar. Pri mladinkah pa na 3. mestu Anja Arko, kot naša najmlajša tekmovalka, ki tekmuje pri mlajših deklicah, pa je na trenutnem 7. mestu.
KLEMEN M.
Tone Hriberaik v OWENS KlVIM GORGE - plezališču v Vali-forniji (foto: Robi Poličnik)
RUDNIK KALCITA KAMNIK d. o. o.
OBČANOM KAMNIKA ČESTITAMO OB PRAZNIKU!
gorenje
aloprodaja
Kamnik, Usnjarska 9, tel: 817-203
POOBLAŠČENA PRODAJALNA
POSEBNA PONUDBA:
- hladilnik 280 I 47^5ffsiT        38.661,20 SIT
- hladilnik 260 I (od tega 60 I zamrzovalnika)
56-2»<Šrr        45503,50 SIT -hladilnik kombiniran 310 I (od tega 60 I zamrzovalnika)
60^srr
- kombiniran hladilnik 330 I (pol hladilnika, pol zamrzovalne omare)
84iJ2sTsrr
- hladilnik 100 I 46>8«JlT
- hladilnik 130 I 3J£4?SCSJT
- zamrzovalna skrinja 140 I 38,
Ponudba velja do odprodaje zalog.
48.741,80 SIT
68.024 SIT 37.836 SIT 31.122 SIT 31.014,60 SIT
Plačilni pogoji:     - 5% gotovinski popust
- 5 enakih obrokov brez obresti
hladilne omare in skrinje TV aparati in glasbeni stolpi mali gospodinjski aparati
VELIKA IZBIRA:
- pralni in sušilni stroji
- pomivalni stroji
- hladilniki in štedilniki
velika izbira rezervnih delov Gorenje PLAČILNI POGOJI:
- popust za gotovinska plačila
- 1+5 obrokov brez otfresti
- 1+8 obrokov (obresti na 6., 7. in 8. obrok - 9%)
- prodaja na zakup (LEASING) na 25 obrokov
BREZPLAČNA DOSTAVA
Odprto od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure.
Ob občinskem prazniku vam iskreno čestitamo!
liliiiiil
V juniju so se poročili:
- ŽAGAR, Matjaž, prodajalec iz Šmarce, in KOVAČ Sonja, administrativni tehnik iz Domžal
- SERKO Stanislav, str. ključavničar iz Kamnika, in HAJD-NIK Marija, trg. poslovodja iz Kamnika
- KOŽELJ Andrej, avtoličar iz Oševka, in HOČEVAR Jana, veterinarski tehnik iz Vrhpolja pri Kamniku
V juniju so umrli
- KEPIC Marija, druž. upokojenka iz Most 90, stara 82 let
- AMBROŽ Jožefa, druž. upokojenka iz Ljubljane, Cesta Andreja Bitenca 138, stara 83 let
- MIRTL Stanislav, upokojenec iz Kamnika, Groharjeva 6, star 68 let
- GORŠE Marija, delavka iz Mekinj, Cankarjeva cesta 19, stara 46 let
- BERTALANIČ Janez, upokojenec iz Podgorja št. 30, star 54
let
- SUŠNIK Frančišek, upokojenec iz Studenca 10, star 86 let
- PIRC Ludvik, upokojenec z Gozda št. 28, star 63 let
- OCEPEK Stanislava, upokojenka s Križa št. 13, stara 55 let
- GOLE Alojzij, upokojenec iz Kamnika, Ul. Matije Blejca 20, star 80 let
- MALEŽ Martin, upokojenec iz Tunjic št. 26, star 86 let
- PRELC Rudolf, upokojenec z Mlake št. 16, star 68 lčt
- BRATOVŽ Ivan, upokojenec iz Ljubljane, Matjanova pot 13, star 92 let
Zgodilo se je junija
1.6. Policisti so ugotovili, da so trije tuji državljani na nezakonit način pridobili delovne vizume, zato jih je upravni organ razveljavil, tujci pa so morali zapustiti R Slovenijo.
2.6. Neznanec je v dopoldanskem in popoldanskem času sporočil, da je v osnovni šoli na Duplici nastavljena bomba. Policisti so Šaljivca v naslednjih dneh odkrili.
2. in 3.6. Neznanec je vlomil v vikend na Brezjah nad Kamnikom, očitno žejen domačega žganja in piva ter lačen suhomesnatih izdelkov.
4.6. V Košišah se je pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila K. D. je zaradi nepravilnega prehitevanja trčil v kolesarko K.G. in jo telesno poškodoval. Policisti so pri vozniku ugotovili tudi prisotnost alkohola.
7.6. Janez B. je vinjen v gostinskem lokalu v trgovini v Nevljah zahteval alkoholno pijačo. Ker ni bil postrežen, je postal agresiven. Kasneje se je upiral tudi postopku policistov, zato je bil odpeljan v prostore za pridržanje do streznitve.
9.6. V trgovini Cokla v Kamniku so pri tatvini zalotili državljana R Hrvatske M. Safeta in R. Zlatka. Policisti, ki so pohiteli na kraj dejanja, so ugotovili, da sta pred tem že v trgovini Slovenijašport izvršila tatvino trenerke, pri tatvini čevljev pa sta bila prijeta. Policisti so tudi ugotovili, da sta omenjene tatvine izvrševala tudi na območju Ljubljane. Izročena sta bila preiskovalnemu sodniku.
16.6. Ribiški čuvaj je obvestil PP, da je pri elektrarni na Bakovniku zalotil Mileta I, kije lovil ribe brez dovolilnice. Ribiška sezona je torej že na višku.
16.6. Na semaforiziranem križišču v Šmarci se je zgodila prometna nezgoda zaradi izsiljevanja prednosti. Na semoforju je utripala rumena luč, vendar povzročitelj ni upošteval postavljenih prometnih znakov in tako povzročil prometno nezgodo z materialno škodo. Upravljalec, je bil obveščen, naj napako na signalizaciji odpravi.
17.6. Fortunat Š. je zaspal, medtem ko so se v loncu na štedilniku kuhali makaroni. Voda je izparela in stanovalci so zaprosili za pomoč, misleč, da gre za požar. K sreči ni bilo hujšega kot le zažgani makaroni.
25.6. Elizabeta Dž.-G. je svojega bivšega moža polila z vročim oljem po prsnem košu in glavi. Poškodovani je poiskal zdravniško pomoč v kliničnem centru.
V mesecu juniju so sicer kamniški policisti nekaterim osnovnim Šolam ponudili pomoč pri izvedbi kolesarskih izpitov. DGV.
Šahovske novice
INTERSHOP
v centru Kamnik«, na Sadnikar jevi 4 (pripizierijiNapali) ^foflfo
tel.:832-176
Nudimo vam:
* poletno konfekcijo
* slamnike od*490 SIT
* slam-ležaljke za na plažo 360 SIT
* zavese za na vrata proti mrčesu
1.990 SIT
* senčila - roloje iz bambusa
* in še in še...
NAPREDKOV PIKNIK TURNIR - Tekmovanje je bilo odigrano v Domžalah v soboto, 2. julija 1994. Tempo igranja je bil 15 minut na igralca. V konkurenci 33. igralcev je zmagal Vojko Srebrnič (ŠD Nova Gorica), 7 točk. Sledijo: 2. mesto Nebojša Milenkovič (ŠD Litija), 7 točk, 3. mesto: Igor Kragelj (LŠK Iskra), 6 1/2 točk, 4. mesto: Robi Ber-gant (ŠK Komenda), 6 točk, itd. Ostali predstavniki naše občine so osvojili: 7. mesto Petra Ipavec (ŠK Komenda), 5 1/2 točk, 12. mesto Pavla Košir (ŠD Napredek Domžale), 5 1/2 točk, 18. mesto Srečo Sitar (ŠD Kamnik) 4 1/2 točk, 23. mesto Marjan Ogrinec (ŠD Kamnik), 4 točke, 25. mesto Matej Seliškar (ŠK Komenda), 4 točke, 27. mesto Pavel Ipavec
(ŠK Komenda), 3 1/2 točk, 28. mesto Matej Gašperlin (ŠK Komenda), 3 1/2 točk, 31. mesto Tjaša Ipavec (ŠK Komenda), 3 točke.
VIII. ODPRTO PRVENSTVO KOMENDE - Tradicionalno tekmovanje, ki ga organizira Šahovski klub Komenda, je bilo odigrano v Komendi od 4. do 8. julija 1994. Sponzor tekmovanja je bilo podjetje ETI-Svit. Nastopilo je 14 igralcev, ki so odigrali 9 kol po švicarskem sistemu, tempo igranja 60 minut na igralca. Zmagala je Petra Ipavec (ŠK Komenda), 9 točk, brez poraza; sledijo: 2. mesto Bojan Hribar (ŠK Komenda), 7 1/2 točk, 3. mesto Matej Seliškar (ŠK Komenda), 6 točk, 4. mesto
Tomaž Petek (Kamnik), 5,5 točk, 5. mesto Matej Gašperlin (ŠK Komenda), 5 točk, 6. mesto Sebastjan Hribar (ŠD Mengeš), 5 točk, 7. mesto Uroš Jerovšek (ŠK Komenda), 4 točke, 8. mesto Aleksander Nadj (OŠ Trzin), 4 točke, 9. mesto Tadej Smole (ŠK Komenda), 4 točke, 10. mesto Uroš Jeglič (ŠD Mengeš), 4 točke, 11. mesto Grega Krmav-nar (ŠK Komenda), 3,5 točk, 12. mesto Tjaša Ipavec (ŠK Komenda), 3 točke, 13. mesto Anže Marn (OŠ V. P. Domžale), 2,5 točk, 14. mesto Andreja Peterlin (O. S. Komenda-Moste). Naj še navedemo dosedanje zmagovalce: Boštjan Grošelj, Iztok Slapar, Igor Kragelj, Petra Ipavec, Igor Kragelj, Damijan Dolinar, Robert Bregant in letos Petra Ipavec.
21. TRADICIONALNI POLETNI ŠAHOVSKI TURNIR
- Ekipno hitropotezno tekmovanje v počastitev praznika državnosti Republike Slovenije je bilo odigrano v Grajskem parku v Radovljici v nedeljo, 10. julija 1994. Nastopilo je dvajset ekip, ki so bile po moči razdeljene v dve skupini. V močnejši skupini je zmagala ekipa Tomo Zupan Kranj-II z 18. meč točkami in 27. šahovskimi točkami, 2. mesto Murka Lesce, 12 meč točk in 22 1/2 šahovskih točk, 3. mesto BMP Ljubljana, 11 meč točk in 21 1/2 šahovskih točk. Ekipa Šahovskega kluba Komenda (v postavi Poglajen, Hribar, Bergant in Ipavec) je osvojila 7 meč točk in 16 1/2 šahovskih točk ter zasedla 7. mesto.
FRANC POGLAJEN
Dnevni bar - nočni klub
J St B   (bivši Laser) ■"■'^■■■PP"",  Medvedova 24/a, Kamnik tel.:831-235
vas vabi vsak dan od 16. ure
do zgodnjih jutranjih ur.
5. in 26. avgusta igra DUO JOHN and WAYNE.
Vstopnine ni.
Sprejemamo rezervacije za družabna srečanja.
Se priporočamo!
TRGOVINA MOJCA
Kamnik, Medvedova 16
Cenjenim kupcem in drugim Kamničanom čestitamo k prazniku in vabimo z ugodno ponudbo:
— sladkor
— olje Helios
— bar kava
210 SIT/2 kg 188 SIT 115 SIT
Upokojenci imajo pri nas v soboto, 30. 7., v ponedeljek, 1.8. in v torek, 2.8. 7% popust.
Triglav
Pooblaščena investicijska družba za Ljubljano in Zasavje d.d.
Ljubljana, Miklošičeva 10
Občane obveščamo, da v prostorih zavarovalnice Triglav - PREDSTAVNIŠTVO KAMNIK
že sprejemamo
lastniške certifikate.
Preudaren gospodar se bo odločil za pooblaščene investicijske družbe TRIGLAV!
Pričakujemo vas vsak dan od ponedeljka do četrtka od 7.30 do 17. ure, ob petkih pa od 7.30 do 15. ure.
Mali oglasi
Šivalne stroje — gospodinjske popravljam. Tel.: 812-826.
Ugodno prodam rabljeno usnjeno sedežno garnituro (bordo). Tel.: 831-169.
Iščem pomoč v gospodinjstvu (likanje in pospravljanje) v Novem trgu. Naslov v uredništvu
Srebro je kovina poletja in eksotike. Nudimo tudi nekaj zlatih izdelkov.
FILIGRAN -
ZLATARSTVO
»PRSTANČEK«
Šutna 58
Mercator Živilska industrija Kamnik
Ob občinskem prazniku, 27. juliju, vam iskreno čestitamo!
kOč na
VELIKA POSEZONSKA PRODAJA TEKSTILNIH IZDELKOV - DO 40% CENEJE V NAŠIH TRGOVINAH
KONFEKCIJA (tel. 817-241) - poletno blago, srajce, majice... OBLAČILA (tel. 831-369) - obleke, bluze, krila... CICIBAN (tel. 831-520) - poletni kompleti, kratke hlače... ČENČA (tel. 831-572) - otroški kompleti, majčke... NOVA MODA (tel. 812-570) - bluze, puloverji...
PRIDITE, IZKORISTITE POPUST IN SE SAMI ODLOČITE ZA NAČIN PLAČILA! KOČNA MISLI NA SVOJE KUPCE!
IZREDNI GOTOVINSKI POPUSTI V SALONU POHIŠTVA
(tel. 816-296) V JULIJU!
PE KNJIGARNA OB SVOJI 25-LETNICI PRIPRAVLJA PRESENEČENJA ZA KUPCE ŠOLSKIH KNJIG!
KUPUJTE V KOČNI!
Čestitamo ob občinskem prazniku! DEŽURSTVA
V MESECU JULIJU STA DO 19.30 OB SOBOTAH DEŽURNI ZAPRICE IN MOSTE, OB NEDELJAH OD 8. DO 11. URE PA ZAPRICE!
V MESECU AVGUSTU STA DO 19.30 OB SOBOTAH DEŽURNI BAKOVNIK IN NEVLJE, OB NEDELJAH OD 8. DO 11. URE PA BAKOVNIK!
V PONEDELJEK, 15. AVGUSTA (VNEBOVZETJE), STA OD 8. DO 11. URE DEŽURNI BAKOVNIK IN NEVLJE!
V MESECU SEPTEMBRU STA DO 19.30 OB SOBOTAH DEŽURNI METKA IN DUPLICA, OB NEDELJAH OD 8. DO 11. URE PA METKA!
14 kamniški občan Ob občinskem prazniku vam čestitajo
21. JULIJA 1994
d.o.o.
Trg svobode 6, Kamnik
(v prostorih AMD Kamnik)
Tel- 81 13 42, 81 71 34, 81 71 44
- TELEFONSKI APARATI
- TELEFONSKE HIŠNE CENTRALE
- TELEFAXI
- SIGNALNE VARNOSTNE NAPRAVE
Delovni čas: vsak dan, razen sobote, od 8. do 12. in od 14. do 17. ure.
Se priporočamo! Ob občinskem prazniku čestitamo!
POHIŠTVO
LIIZ KARANTANIA
Najugodnejši nakupi!
m:
* dnevne sobe domačih in tujih proizvajalcev: BINDT, BURG, KNOLA
* sedežne garniture v usnju in blagu naših in tujih proizvajalcev
* pester program kuhinj (35 modelov)
* spalnice in otroške sobe
DEL PONUDBE:
- dnevna soba KOMPO sestavljiva - 68.200 SIT
- raztegljivi trosed kavč - 52.600 SIT
- kuhinja VVideale do 3 metre - 76.400 SIT
Obiščite nas v Domžalah, ulica Antona Skoka 2, tel.: 711-804.
Delavnik od 8. do 12. ure in od 15.30 do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Izposojevalnica poročnih oblek
Trzin, Mengeška 81
tel.: 737-176 Vabimo vas, da si ogledate pestro ponudbo poročnih oblek in dodatkov.
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure in 15. do 18. ure.
KAM-BUS
d.o.o. KAMNIK, MAISTROVA 18
DRUŽBA
ZA PREVOZ
POTNIKOV,
TURIZEM
IN VZDRŽEVANJE
VOZIL
»KGM«
TRGOVINA S PREMOGOM
JANEZ KALAN,
Zapoge 3/d
tel. 823-609, 824-424 Vsem Kamničanom čestitam ob prazniku!
lm'ilLJjlmrarl
MESO
KAMNIK
Usnjarska 1
telj 831-103,831-275
V naši prodajalni na Usnjarski 1 v
Kamniku lahko dobite dnevno sveže
meso, drobovino in mesne izdelke,
izdelane po izvirnih domačih receptih
iz živine slovenskih rejcev.
Pričakujemo vas vsak dan
od 7. do 19. ure,
ob sobotah od 7. do 13. ure.
v
Čestitamo
ob občinskem prazniku!
Sadje zelenjava
»PRI ZELENEM LISTU«
Kamnik, Šutna 28 tel. 817-097
AZIZI REFIK
Kvalitetno sadje In zelenjava po ugodnih cenah!
S414
daa
trgovina z gradbenim tel.: 061 721-730 materialom 061 712-059
Krakovska 4 b tel/fax: 061 713-288 61230 Domžale
Že veste, da je čisto blizu vas trgovina z gradbenim materialom«?
Ja! SAM! v Domžalah, na Krakovski ulici!
Pri nas boste našli opečne izdelke vseh vrst, strešnike Bramac, Bobrovec, dimnike Schiedel, siporex, armaturne mreže, različne betonske izdelke; po posebno ugodnih cenah pa vam ponujamo:
- CEMENT Anhovo 450 PC - 498,00 SIT/vreča
- APNO - 416,00 SIT/vreča
- SALONIT PLOŠČE 5,5 v po 716,30 SIT, 6 v po 735,30 SIT, 8 v po 775,20 SIT
- STYROPOR po 7.144,00 SIT/m3
- ZIDAK FASADNI M 300 - 34,10 SIT/kom
Obiščete nas lahko vsak dan od 7. do 19. ure, v soboto pa od 7. do 13. ure
V SAMU NE BOSTE NIKDAR SAMI!
Pridružujemo se najlepšim željam k občinskemu praznovanju.
ZASTOPNIK ceo. TRZIN
Pod gozdom 2, Trzin
tel.: 713-149, fax: 713-178
- Poslovalnica Kamnik,
Šutna 76 (pri Korobaču) tel.: 812-611, int. 35
Izkoristite ugoden nakup šolskih potrebščin v poslovalnicah podjetja Zastopnik d. o. o. Trzin!
Zakaj bi v zadnjem tednu počitnic izgubljali čas v prepolnih knjigarnah? Pri nas vam že danes po ugodnih cenah nudimo vse za vašega šolarja:
šolski nahrbtniki polne peresnice prazne peresnice flomastri 30 kosov zvezki A4 zvezki A5
barvice Jolly 12 kosov grafitni svinčnik
po 2.600 SIT 840 SIT 170 SIT 390 SIT 80 SIT 50 SIT 220 SIT 20 SIT
Tu pa so še vodene in tempera barvice, palete, čopiči, kolaž papir, lepilo, nalivniki, kemični in keramični svinčniki, itd. Medtem ko bodo šolarji izbirali opremo za naslednje šolsko leto, bodo staršem pritegnili pozornost drugi
zanimivi artikli,
ki jih nudimo
po zelo dostopnih cenah:
kovčki z orodjem (100 delov) samo 6.900 SIT, osebne tehtnice 1.690 SIT, kavni mlinčki 2.748 SIT, pa stenske tehtnice, gospodinjski aparati, lesene prevleke za avtose-deže (690 SIT), ročne dvigalke po 2.490 SIT, Radiobudilke s kasetarjem (4.500 SIT), set škarij (690 SIT) in seveda PLENICE PAMPERS SAMO 1.650 SIT...
NABA VLJAMO ZA VAS - SKUPAJ SMO MOČNEJŠI IN CENEJŠI!
Frotir brisače in kopalni plašči za nežen dotik vašega telesa, modne kravate in rute za vašo samozavest, da vas bodo opazili, ne da bi vedeli za to.
MeninA
KAMNIK
ČESTITAMO PRAZNIKU!
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK
Svedra
Trgovina z obutvijo
Perkova 15, Perovo (nad obvoznico) Tel. 814-022
Poleg nizkih cen vseh vrst obutve, tudi Iz uvoza, smo za vas pripravili še dodatno znižanje cen!
POZOR! Popravilo čevljev!
Odprto od 10. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. PRIDITE, CENE SO UGODNE, MOŽNOST PLAČILA NA VEČ ČEKOV)
Čestitamo ob občinskem prazniku!
KLEPARSTVO KROVSTVO
Prezelj Bogdan Kamnik, Podgorje 2 a tel.: 812-231
Nisi rekel niti zbogom, niti roke nam podal. V delu si živel, a mirno umrl v naših srcih vedno bos ostal.
ZAHVALA
V 81. letu nas je nenadoma zapustil nas dragi ata, stari ata, stric, svak in bratranec
FRANC RAK
iz Vrhpolju 237 pri Kamniku
Iskreno se zahvaljujemo sosedi Mari, sorodnikom, prijateljem, bivšim sodelavcem iz KIK-a in našim sodelavcem iz Alprcma in Titana za izrečena pisna in ustna sozalja, podarjeno cvetje in sveče ter Številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej iskrena hvala pevcem Solidarnosti za ganljivo zapele pesmi, neveljskim cerkvenim pevcem in organislu g. Plahuti za lepo zapete in zaigrane pesmi, g. župniku Lojzetu Bcrcetu za opravljen pogrebni obred 7 nepozabnim govorom med daritvijo pogrebne maše. Hvala tudi ZZB Nevlje, GD Nevlje in Številnim drugim gasilcem. DKD Solidarnost ter njihovim govornikom g. Gregu Poličniku, g. JoZctu Osenarju in g. Lojzetu Jermanu za besede slovesa. Prav tako hvala mekinjskim zvonarjem za lepo pritrkavanje, ki ga je naS ata tako ljubil. Še enkrat vsem iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi _Julij 1994 _
VELIKA PLANINA - ZAKLAD NARAVE in
OKREPČEVALNICA ŽIČNICA
Vabita na Veliko planino. Ob vrnitvi v dolino pa se lahko vsako soboto in nedeljo od 17. do 21. ure okrepčate z jedrni na žaru in zavrtite ob živi glasbi.
ODDAJAMO KOČE NA VELIKI PLANINI!
Vse informacije po tel. 825-566.
SERVIS HLADILNIH NAPRAV IN GOSPODINJSKIH APARATOV
Železnik Miro
Nevlje 19, tel; 831-494
Popravilo:
- hladilnikov
- gospodinjskih aparatov
- zamrzovalnih skrinj
- gostinskih hladilnih naprav
- popravilo izolacij hladilnih skrinj
Ptičice so mu zapele, rožice so zadehlele, čebelice so odletele, zaSumeli so gozdovi, božali so ga vetrovi...
ZAHVALA
V 61. letu življenja nas je zapustil dragi mož, oče, stari ata, brat in stric
ANTON PLAHUTNIK
čebelar z /duše pri Kamniku
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej hvala Čebelarski družini Kamnik, govornikoma za ganljive besede slovesa, pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: žena Julka, sin Tone in hčerka Breda z družinama ter drugo sorodstvo.
Zduša, Dob, Celje, julij 1994
FRIZERSTVO NEJKA
Kamnik, Japljeva 4
Cenjenim strankam čestitam ob 'občinskem prazniku in se priporočam za obisk.
Pričakujemo vas od ponedeljka do petka od 6. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.*
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite pomislite, kako trpela sem in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je v komaj 66. letu življenja zapustila ljubljena mami, mama, sestra in teta
MARI PETJE
iz Soteske
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, njenim sodelavcem Svilanita in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, za maSe in spremstvo na njeni prerani zadnji poti. Posebna zahvala trgovini Mery in sodelavkam. Hvala dr. Plavčevi. drugim zdravnikom in patronažni službi ZD Kamnik, g. župniku za opravljen pogrebni obred, govornikoma za lepe poslovilne besede in pevcem za ganljivo zapete pesmi.
Žalujoči: hčerka Darinka z družino, sesrtfo Ivanka z družino in drugo sorodstvo
Soteska, Novi trg, julij 1994
Kdor v Mislih svojih dragih živi - ni umrl, umrl je samo, kdor je pozabljen! (Kosovel)
V SPOMIN
16. julija 1994 je minilo 5 let od dneva, ko me je nenadoma zapustil nadvse dragi in skrbni mož
JANKO NOVAK
Nikoli ne boš pozabljen, le šopek in svečka na tvojem grobu sla nemi priči moje bolečine. Hvala vsem, posebno lovskim prijateljem, ki mu posvetite trenutek lepega spomina.
Žena Rozka
'Življenje nase je kot knjiga, za listom list, za dnevom dan... Nihče ne ve, kdaj bo roman, kdaj bo končana zadnja stran.
ZAHVALA
V 56. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari ata, brat in stric
JERNEJ TREBUŠAK
p. d. Osevarjev iz Raven pri Smartnem 4
Iskreno se zahvaljujemo vsem za pomoč, izrečena sozalja, poklonjeno cvetje, sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Najtopleje se zahvaljujemo g. župniku za opravljen obred, pevcem, govorniku g. Ivanu Močniku za poslovilne besede in krajanom Raven pri Smartnem, še posebej Stanetu Toninu in Srcčku Ivančicu, za njihovo nesebično pomoč v najtežjih trenutkih.
Žalujoči: vsi njegovi
_Ravne pri Smartnem. julij 1994_
Solza kane iz očesa,
vidim tvoj obraz,
odšla si liho, brez slovesa,
mirno spis in čakaš nas,
imela težko si življenje,
nikoli več ne čaka te trpljenje.
ZAHVALA
22. junija 1994 je odšla po plačilo za svoja dobra dela k Bogu naša mama, stara mama, teta in babica
MARUA KOS
Vovkova mama s Klanca pri Komendi.
Najiskrcncje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam izrazili pisno in ustno sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni poslednji poti. Posebna zahvala je namenjena tudi osebju bolnišnice Golnik, g. župniku Pavlicu za lepo opravljen pogrebni obred. g. Jariću za pogrebne storitve, pevcem za ganljivo petje in izvajalcu Tišine. Še enkrat hvala vsem. ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nas tolažili.
Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi.
Zaman je bil tvoj hoj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Tiho, brez slovesa odšla si v večni dom, v grobu mirno spiš. V našem domu je praznina, v srcih naših bolečina.
ZAHVALA
V 29. letu starosti nas je zapustila
ANICA MOČNIK
iz Bistričice 1
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala osebju Doma upokojencev Kamnik, g. župniku za lepo opravljeno poslovilno mašo in pogrebni obred ter pevcem za lepo zapete žalostinke. Se enkrat iskrena hvala imenovanim in neimenovanim, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih.
Žalujoči: vsi njeni
Podgorje, Bistričica, Radomlje, julij 1994
Odšla si tiho brez slovesa, mirno spis in čakaš nas, imela težko si življenje, nikoli več ne čaka te trpljenje.
ZAHVALA
V 70. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša draga mama, stara mama, tašča in teta
IVANKA ŠPENKO
roj. JERMAN Mlinarjeva mama iz Komende
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, maše ter številno spremstvo na njeni zadnji poti.Zahvala dr. Dolenčevi, dr. Scdlaku, g. dekanu Pavlicu, g. župniku Stclctu, moškemu pevskemu zboru Komenda, praporščaku ter sodelavcem podjetij Kočna, Stol in Ela. Hvala vsem, ki sle jo spoštovali in imeli radi.
Žalujoči: sin Jože z družino, hčerke Tončka, Ivanka in Milena z družinami ter drugo sorodstvo.
Komenda, Podgorje. Palovčc, julij 1994
Lovci so se poklonili ti i|| z zeleno vejico. || Lovski rog pa je zatrobil večno nam slovo.
ZAHVALA
ob smrti dragega moža in očeta
OSKARJA GRZINČIČA
1908 - 1994
Vsem, ki ste ga imeli radi, ga spoštovali, obiskovali v času njegove bolezni, nam izrekli sožalje, očetu podarili cvetje in ga spremili v njegov zadnji dom, se iskreno zahvaljujemo. Prav posebna zahvala vsem lovcem, rogistom in pevcem za tako lep zadnji pozdrav Oskarju. Hvala za pogrebno slovesnost g. župniku Francu Šuštarju, prof. Mariji Holcar, prof. Janezu Majccnoviču, kakor tudi društvu upokojencev Kamnik za poslednje slovo. Osebju Doma upokojencev smo hvaležni za vso skrb in nego, ki sojo posvetili očetu zadnje mesece življenja
Vsi njegovi
Julij 1994
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA V 76. letu življenja nas je po kruti bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, ata, last, dedek in brat
FRANC POLJANŠEK st.
iz Mekinj, Molkova pot 11
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem in vsem, ki ste s cvetjem in svečami polepšali njegovo slovo ter pisno in ustno izrekli sožalje. Iskreno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju ZD Kamnik ter bolnišnice na Golniku, posebno pa še dr. Krtovi in vsem patronažnim sestram, ki so ga obiskovale na domu. Iskrena zahvala pa tudi pevcem Lire, lovskim tovarišem za častno stražo in spremstvo do groba, ter poslovilne besede. Lepa hvala ludi župniku g. Antonu Gosarju za lepo opravljen pogrebni obred.
Vsem še enkrat prav lepa hvala! Žalujoči: žena Francka, hči Nada in sin Franci z
družinama ter drugo sorodstvo Kamnik, julij 1994
NAPREDEK
SEZONSKO ZNIŽANJE TEKSTILA IN OBUTVE DO 40%
Blagovnica Vele Mini blagovnica Zarja Mengeš Češminka Domžale - specializirana trgovina z uvoženim blagom
AKCIJA:
V Salonu pohištva v Domžalah
(600 m2) poletni popust od 7% do 32%
Možen nakup na 12 mesečnih obrokov - samo 15% pologa, na 4 čeke brez obresti.
Brezplačna dostava na dom in brezplačna montaža. Svetovanje pri nakupu.
Blagovnica Vele, mini blagovnica Zarja Mengeš - učbeniki, šolske torbe Blagovnica Vele - oddelek talnih oblog - 10% gotovinski popust pri nakupu nad 20.000 Sit
NOVO NOVO NOVO
Prodaja kvalitetnih talnih oblog po vzorcih.
POROTA POTROŠNIKOV KLUBA NEDELJSKEGA OCENILA:
Blagovnica Vele - oddelek šport najboljši med 20. športnimi trgovinami v Sloveniji.
Velika
finalna prireditev 29. 7.1994 ob 11. uri
na ploščadi pred Vele v Domžalah
VABLJENI !
NAPREDEK, DOBRO IME MED TRGOVCI
Čestitamo ob občinskem prazniku.
Slaščičarna
» LENČEK «
v Komendi, tel. 841-291
Vas prisrčno vabi, da obiščete našo senčno teraso in poskusite naše vedno sveže torte in peciva
Odločite pa se lahko tudi za »Ledene špagete«, sadno kupo, »Ledeno pizzo«, banano »Split«, »ledeno kavo«, sladoledni shakes in še veliko drugih sladolednih dobrot
Odprto je vsak dan od 10. do 20. ure.
Pridite, ne bo Vam žal.
; \^čestitamo^ob^O^
TRGOVINA Z GUMENOTEHNIČNIMI IZDELKI
Kamnik, Šutna 76 (za Korobačem) tel.&fax: 812-962
• Veloplašči za kolo 500 do 1.400 SIT, moped plašči 1.765 SIT do 3.120 SIT, zračnice za kolo in moped 480 do 610 SIT, klinasti jermeni za avto (širine 10-32) in ostali program.
• prevleke za avto 3.880 SIT, tepihi za avto 1.750 do 3.390 SIT,
• bovden za kolo (zajle) 132 do 400 SIT, bovden za motorje APN, avtomatik od 540 do 699 SIT,
• deli za pralne stroje: mehovi, grelci, cevi, programatorji itd,
• grelci za štedilnike,
• tesnila za patentne kozarce in vrelne kapice za sočenje,
• elektrooprema za motorje: vžigalne tuljave, magneti itd,
• cevi za vodo od 10 do 50 m po 720 do 3.604 SIT,
• magnetne prevleke za avtomobilske sedeže po 2.231 SIT.
Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
RABLJENI IN NOVI UČBENIKI,
(za osnovno in srednjo šolo)
ŠOLSKE POTREBŠČINE
(na tri obroke)
ODPRTO: 8.00 - 80.00 SOOOTA: 8.00 - 13.00
VARIMO VftS. DA N UPORARNC IN SC VCUAVNC UČRCNIKC !
Zapoge 40 61217 Vodice SLOVENIJA
telefon : 061/  823 585 824 096 t c ! e f o x : 061/  824 158
CMLOS
Na zalogi imam vet vrst domačega kvalitetnega premoga, bukova drva.
Dostavljamo vse vrste peska.
Hitra dostava, ugodne tene, platilo na teke! Brezplačna dostava.
Se priporoča Jerman Jernej!
gorenje maloprodaja
POOBLAŠČENA PRODAJALNA
AHACIČ Domžale, SERVIS Prešernova 1/a, l TRGOVINA tel. 722-107
GOSPODINJSKI APARATI GORENJE DO 30% CENEJE
HLADILNIKI
KOMBINIRANI HLADILNIKI ZAMRZOVALNE OMARE ZAMRZOVALNE SKRINJE
ŽE OD 23.732,00 SIT ŽE OD 43.229,00 SIT ŽE OD 38.665,00 SIT ŽE OD 29.464,00 SIT
UGODNO:
BTV10% gotovinski popust.
NOVO! SESALCI HOOVER
- za suho in mokro sesanje
- za globinsko sesanje (turbo) Velika izbira pralnih in sušilnih strojev - 5% gotovinski popust.
Plačilni pogoji:
- gotovinski popusti
- brezobrestno obročno odplačevanje Možnost podaljšane garancije do 24 mesecev. BREZPLAČNA DOSTAVA!
Odprto od 9. do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Čestitamo ob prazniku!
V_!--'
Kamniški občan ... ...   ... „   ... "
- Ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska 3/a, direktorica Saša Mejač, oec. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Franc Svelelj. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Breda Podbrežnik Vukmir. Tehnični urednik Bojan Knavs.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Urada vlade za informiranje (št. 23/231-93 z dne 15. 9. 1993) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik. Glavni trg 24 (občina), tel./fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872.
Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO - Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Dunajska 5.