VOLIMO KOMUNISTE! I' L-POSEBNA IZDAJA - Leto XV. - štev. 18 (618) - Trst - 25. aprila 1963 30 lir Sctdlz. In abb. post. - Gruppo I ber1' u li sl tivi listi Iti# rjet ipf 3Čit a dei Izjave, ki so jih dali za „Delo“ tovariši Vittorio Vidali, Marija Bernetič in Mario Lizzerò p» .Vittorio vidali, nosilec tr- 0 ^ke kandidatne liste KPI za polj 'j Stisko zbornico in kandidat za se-aVč ^ (v drugem tržaškem \oliInem j jbKr°žju), je na vprašan je : «Zakaj 0(lo Slovenci volili za komuniste», °lj| in P° Pohodu na Rim ter °4 v de8a*i ker so bili združeni trpl.ien.iu in pred posebnim .jjfističnim sodiščem ; ker so M ShPai umira,i : ker so bili te-združeni v osvobodilni voi-P * m po njej ; tli1 n Zat°' ker se se borili proti prt SKCionalizmu, ki je vselej po- C V°Prk^ prepre^evat* razv?j slo- ,-i j Pske skupnosti, njenih zgolj t °virtskih, narodnostnih in kul-1 rnih tradicij ; siZato, ker so se italijanski in 0 v®nski komunisti združeno J'Ii proti vsem tistim, ki so Prikrit ali odkrit način o- znanjali «mirno» ali nasilno asimilacijo Slovencev. Komunistična partija je že izjavila, da bom potem, ko bom izvoljen za poslanca in za senatorja, opti ral za senat, rta moje mesto v poslanski zbornici pa bo prišla tovarišica Marija Bernetič. S tem dejanjem, ki ni volilni manever, kot trdijo klerikalci in njihovi sopotniki, Komunistična partija obnavlja svojo slavno tradicijo, ki je že pred 39. leti omogočila, da je bil tovariš Jože Srebrnič izvoljen v italijanski parlament». y ! tir mA* jA 'oUuL*' MARIJA BERNETIČ, slovenska j kandidatka KPI za poslansko zbor- j nico, je dala sledečo izjavo : «Našim rojakom, ki jim je pri srcu stvar slovenske skupnosti, se nudi možnost, da s svojim glasom pripomorejo k izvolitvi predstavnika slovenske narodnosti, ki kandidira na listi KPI. Komunistična partija je s kandidaturo Slovenke prevzela veliko odgovornost. Bistvo je v tem, da se bo prvič v zgodovini naše etnične skupnosti zgodilo, da bo predstavnik slovenske narodnosti v parlamentu zastopal Tržačane in Slovence iz vseh treh pokrajin naše dežele. To dokazuje načelnost Komunistične partije pri reševanju narodnostnega vprašanja naše manjšine; načelnost, ki sloni na enakopravnosti, brez sleherne diskriminacije, podrejanja Slovencev ali potujčevanja. Zavedam se resnosti poslanstva, ki mi ga je poverila Partija, kakor tudi dolžnosti in odgovornosti, ki me čakajo pred volivci. Da pa bo moje prizadevanje zares učinkovito, jamčita odločnost in doslednost, s katerima se KPI zavzema za dosego enakopravnosti Slovencev na vseh področjih političnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega življenja. Odgovorne oblasti nam odrekajo narodnostne pravice, KPI pa smatra za svojo častno dolž-nosi voditi borbo za te pravice, za enakopravnost in razvoj slovenske narodne manjšine, ker je zanjo ta borba prav tako važna kot borba za obrambo delovnega ljudstva, miru in demokracije. Obljubljam vam, da bom posvetila vse svoje sile in vso svojo prizadevnost, da koristim svojemu narodu in vsemu delovnemu ljudstvu. (Nadaljevanje na 4. strani) Vabilo volivcem bivše NSZ d*. 0l*U' /46 - ^ t*r Mt, aaz^aa^^ #****ZL s***»» **tf~**~*\ +*- - 4i. d Tovariš Žnidarčič iz Barkovelj vabi pristaše razpuščene Neodvisne socialistične zveze, naj volijo za KPI. Volivci bivše NSZ, upoštevajte to vabilo! ooooooooooouoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Apel Iz Benečije Volite KPI, dajte svoj glas za izvolitev Marije Bernetičeve, s tem boste pomagali tudi beneškim Slovencem ! Diani tržaški Slovenci! Volite KPI tudi v imenu vaših zatiranih bratov, betreških Slovencev! Vam, dragi bratje, čeprav imate slovenske šole in uživate nekaj narodnostnih pravic, ni res, da se vam dobro godi. Daleč ste še od tistih pravic, za katere so se borili in dali svoje življenje najboljši sinovi slovenske zemlje. Ti naši padli sinovi, so z žrtvovanjem svojega Življenja, prispevali k ustvaritvi nove ustave italijanske republike, v kateri so svetlo zapisane pravice Slovencev v Italiji. Toda vi veste, da ta, ustava ni spoštovana. Tisti, ki so na oblasti vsak dan nekaznovano teptajo njena določila. Daleč ste od tistih pravic, ki jih predvideva za vas še posebno važna spomenica o Londonskem sporazumu. Torej, če nimate še tistih pravic, ki jih določajo z dragoceno krvjo priborjeni zakoni, pomeni, da se vam godi krivica! Da, v nebovpijoča krivica in vi bi morali vsi, pravim vsi lepo vedeli, kdo vam dela to kri- i vico! Krščanska demokracija, ki ima že petnajst let oblast v rokah, se trudi na vse mogoče načine, da bi uničila pridobitve narodno osvobodilne borbe, saj upravlja državo s stari- mi fašističnimi zakoni, požviigajoč se na določila republiške ustave, ki je sad odporniškega gibanja. Če se KD požvižga na ustavna določila, potem jih moraš ti, zaveden Slovenc, braniti skupaj z italijanskimi delavci in kmeti, ki želijo kot ti, da bi bila ustavna določila spoštovana. Zato oddaj svoj glas na volitvah v obrambo ustave, v obrambo svojih pravic. Glasuj za KPI, ki se vztrajno in dosledno bori za aplikacijo ustavnih določil in za naše narodnostne pravice! Stanje slovenske narodne manjšine v Italiji danes ni rožnato, toda če primerjate krivice, ki se vam dogajajo, s tistimi, ki se- dogajajo beneškim Slovencem, potem te krivice niso niti senca proti našim! Ali se spominjate na tiste table, ki so bile razobešene po Trstu za časa fašizma in ki so nosile napis: «Abasso i sciavi!»? Tiste table veljajo danes za nas, ki pravzaprav ne smemo biti niti «sciavi», saj nas nočejo priznati za Slovence! Tisti beneški Slovenec, ki se zaveda svojega rodu, svojega porekla in svoje pripadnosti, tisti, ki se IZIDOR PREDAN (Nadaljevanje na 3. strani) ; Za gospodarski razvoj Trsta in dežele)! za delo in socialne pravice 0 volite in vplivajte na druge, da bodo volili KPI! «Ll JE RES l«l MO MM? Demokristjani poveličujejo uspehe «gospodarskega čudeža» in « srečnih let», kar pripisujejo zaslugam njihovih vlad, in zatrjujejo, da «Trst gre na bolje». Resnica pa je, da — medtem, ko število prebivavcev drugih velikih mest v Italiji neprestano raste, se število prebivavcev Trsta manjša ; tudi povprečni dohodek je v Trstu manjši kot v drugih mestih ; — tržaška luka zelo občuti pomanjkanje trgovinskih sporazumov z deželami Srednje Evrope, zmanjšanje šte- / N UWI\ & ■ IM'; Ob priliki splavitve ladje «Raffaello» so komunisti ladjedelnice Sv. Marka naslovili ministru Bo vprašanje, ali namerava vlada sprejeti primerne ukrepe za potenciranje ladjedelnice Sv. Marka in za žago-tovitev kontinuitete dela, toda do danes niso pre- : jeli še nobenega odgovora. (Na gornji sliki : mini- < ster Bo med govorom ob priliki splavitve Iadje,j «Raffaello»), ! vila ladjevja in tradicionalnih pomorskih prog, pomanjkljivost železniških, cestnih in avtocestnih zvez; — tržaške ladjedelnice, ki niso bile zadostno posodobljene, bodo prve občutile posledice vladnih obveznosti v SET za redimenzioniranje državne ladjedelniške industrije in se predvideva, da ho ladjedelnica Sv. Marka ostala s praznimi doki; — mala in srednja industrija, obrtništvo, mala trgovina so v vedno hujši krizi; — v položaju splošnega krajevnega gospodarskega neugodja se še bolj kot drugod občutijo draginja, povišanje stanovanjskih najemnin, davkov in taks, ki so jih demokristj anske vlade uvedle v letih takoimenovane «blaginje». Obljube, ki jih je Tržačanom dala Krščanska demokracija, niso bile izpoljnjene. Minister Scelba je obljubil, da bo Trst postal «pilot italijanskega gospodarstva, toda... — Famozni zakon o 45 milijardah, ki bi bil moral rešiti toliko problemov, ni dal Tržačanom avtoceste, ne dvotirne železnice Trst-Benetke, ne izboljšanja cestih in železniških zvez z Avstrijo, ne VII. pomola, ne krožne železnice, ne zadostnega števila ljudskih stanovanj itd. itd. — Dežela s posebnim statutom Furlanija-Julijska krajina, ki je bila s težavo odobrena, še ni postala stvarnost, ker niso hoteli odobriti volilnega zakona. — najstarejšši upokojenci, kljub odobritvi zakona, ki ga je predlagal poslanec Vidali, srečujejo na težave pri priznavanju delovnega razmerja v letih 1920-1926 in tisti, ki so služili vojaški rok v bivši avstro-ogrski vojski še niso dosegli priznanja, ki je potrebno za pokojnino. — Slovenci še ne uživajo enakih pravic kot ostali državljani, in to kljub ustavnim in mednarodnim obveznostim, ki so jih prevzele demokristj anske vlade; — niti zakon za slovensko šolo ni še v celoti uveljavljen. Zakaj naj bi, torej, Tržačani imeli zaupanje v demokristjane in v njihove včerajšnje ali današnje zaveznike? Na vse to bodo Tržačani dali DC in njenim zaveznikom naj učinkovitejši odgovor s tem, da bodo glasovali proti njim, s tem, da bodo dali svoj glas KPI ! AVTONOMNA TRŽAŠKA FEDERACIJA KPI - Za posodobljenje tržaških pristaniških naprav, za povečanje prometa, za trgovinske sporazume z inozemstvom, za izboljšanje cestnih in železniških zvez; - za pristaniško ustanovo, ki je predvidena v deželnem statutu, za razvoj vlo ge tržaškega emporija; - za okrepitev ladjedelniške industrije trgovinske mornarice kar je izrednega pomena za Trst vso deželo, ir ; IZ Slov Slo\ SO J nizn n a ix li pi vrst red; niši kj ar tudi N; 7 al re dr ti v ' jeva Pare tivn zhra Kori dele | la v.s 1 °rg£ 5' I $tie niellivi dajte aulite za koutt! ooooooooooooouooooouoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooouooooooooooooouo0( c, Ms nart dosi ker dela thec nuj, nje Stic: Soci akti širo na : vice Skupna slovenska lista li podpira tržaške demokristjane js: Svetovavec dr. Simčič stoji na strani demokristjanov, ki omalovažujejo Slovence Prejšnji teden smo tržaškim prvakom Skupne slovenske liste poskušali nekoliko osvežili spomin. Podčrtali smo, da predstavnik njihove liste v tržaškem občinskem svetu skoraj vedno glasuje tako kot želijo demokristjani in da s svojim glasom rešuje demokristjansko občinsko upravo, ki omalovažuje pravice Slovencev. Prikazali smo, kako je svetovavec Simčič glasoval z demokristjani tudi tedaj, ko je šlo za zelo važna vprašanja. Tudi tedaj, ko so občinski upravitelji postavili na glasovanje sklep o podražitvi uslug podjetja ACEGA7 — sklep, ki je močno prizadel okoliške vrtnarje — je dr. Simčič ostal na strani demokristjanov! Če njegovo zadržanje od bliže spoznamo, lahko pridemo do zaključka, da je zaman bahati se s «slovenstvom», po drugi strani pa podpirati tiste, ki načrtno delujejo proti koristim Slovencev. Pa povrnimo se k zadržanju sve-tovavca Skupne slovenske liste v tržaškem občinskem svetu. Naj navedemo samo nekaj značilnih primerov: Ko je bilo na dnevnem redu razpravljanje o podražitvi tarif ACE-GAT je svetovavec dr. Simčič boječe predlagal, naj bi cene vodi, ki služi za namakanje vrtov, ostale nespremenjene. Tega predloga pa demokristjani niso niti vzeli v poštev. Kljub temu je dr. Simčič glasoval za demokristjanski sklep. Glasoval je torej za podražitev vseh tarif ACEGAT. Takrat ni pomislil, da bo njegov glas škodoval tudi slovenskim vrtnarjem na Kolonkovcu, v Rovtah in drugod ! Komunisti so glasovali proti temu sklepu ! Ko je občinski svet razpravljal o podražitvi tarif na avtobusih, ki vozijo iz mesta v predmestja in okoliške vasi, dr. Simčič ni imel toliko poguma, da bi glasoval proti. Vzdržal se je. S tem je seveda pomagal tistim, ki se laste monopola nad avtobusnimi prevozi ter škodoval zlasti slovenskim ljudem, delavcem, dijakom in vsem onim, ki sc morajo posluževati avtobusov za prihod v mesto ! Kaj pomeni povišani izdatek, kaj pomeni potrositi 2000 do 4000 ali mogoče še več lir na mesec za družino delavca ali upokojenca, ki komaj rine naprej ? Ka j pomeni plačati po 10 lir več za navadno tramvajsko vožnjo? Kaj pomenijo vsi ti povišani izdatki ako jih primerjamo s prejemki? Odgovor na vsa ta vprašanja dajo najlažje tisti, ki občutijo vse to. In ti ljudje predstavljajo ogromno večino prebivavstva. Proračuni občinske uprave, ki jih sestavljajo demokristjanski upravitelji, ne upoštevajo potreb in zahtev slovenskega prebivavstva. Toda dr. Simčič je že mnogokrat glasoval zanje ter je s svojim glasom reševal tiste, ki so krivični napram Slovencem, t. j. demokristj anske upravitelje, ki se niti ne zmenijo za slovenske probleme. S podobnimi argumenti bi lahko nadaljevali, toda že ti, ki smo jih omenili zelo zgovorno pričajo, da je politika, ki jo izvaja predstavnik Skupne slovenske liste v tržaškem občinskem svetu, najprej demo-kristjanska ter da, vse drugo pride šele potem. In ko vse to analiziramo z lahkoto ugotovimo na kako trhlih postavkah temeljijo, trditve, s kateremi skušajo razni prvaki Skupne slovenske liste prikazovati svojo pozitivno politiko glasove volivcev. in lov'1" _Z| °pn Mi gla Prihodnja številka «Dela» bo izšla na predvečer Prvega maja. V njej bomo objavili tudi rezultate parlamentarnih volitev. J JZ PODBONESCA Napad N M >ilč Pal Prii Prv ]e c Lac šizc Pre lo na raznasavca našega tiska V nedeljo 21. t.m. je postal žri1 hude trikoloristične provokari naš vaščan, 58-letni Eugen KrUri lokalni sekretar komunistične st’ cije. Nekaj predpoldne je vstof v vaško gostilno, da bi razdal «1 mačinom volilno-propagandni rial naše partije. V gostilni sel nahajal tudi bivši republikinc, < letni Jožef Medveš iz Dolenji’ Marsina, ki je začel takoj zmeri5 tov. Kručilja z navajenimi bese1 mi: «Titin», filoslovcnc, komuni5 in podobno. Nato ga je nenadoi’’ udaril s pestjo po obrazu in brcami. Domačini so priskočili šemu tovarišu na pomoč in ga ^ peljali do občinskega zdravnika, mu je nudil prvo pomoč. J Domače ljudstvo, ki ljubi in štuje tovariša Kručilja, se zgri. nad tem grobim napadom in J sprašuje, kdaj bo konec provtri cij proti zavednim in napredi11 beneškim Slovencem! J O dogodku so bili takoj obvešc6 orožniki v Podbonescu, pretepač je bil prijavljen sodišču. go\ Po in Ju5 ic ko’ V ( gi : cet Pac ke Pič de, vrs vid Pq$ ate let; O; naF Pin Pa Pra Hi, Pii: tei: Pie ci za ob] Soj via e Volite za učvrstitev bratstva med narodi in za pravilno vrednotenje protifašistične borbe! O' IS 1 i i D I H Izkušnje malega, a vztrajnega *** slovenskega naroda so zelo poučne. Slovenci niso šovinisti, toda mnogo so pretrpeli in še trpe zaradi šovinizma, proti kateremu se bore. Kot narodna manjšina so Slovenci znali Pravilno izbrati svoje zaveznike v vrstah italijanskega delavskega raz-reda in njegovih strank. To zavezništvo ima za temelj slovensko-ita-lijansko bratstvo, ki je omogočilo j tudi poraz nacifašizma. Narodne manjšine morejo samo 7 aktivno podporo delavskega raz-rt‘da in njegovih organizacij zmagali v borbah za svoje pravice, se utrjevati in razvijati. Toda v vrstah narodnih manjšin so tudi konservativne sile. Tu pri nas so te sile zbrane v Skupni slovenski listi. ; Konservativne sile nasprotujejo so-• i delovanju narodne manjšine z de-! fl lavskim razredom in z njegovimi 1 Organizacijami. Oglejmo si na kratko dva prime-t4'' primer francoske narodne manj-! s,nc, ki živi v Dolini Aoste in pri-. ^er nemške narodne manjšine, ki l J*j pvi v Visokem Poadižju. Celo naši politični nasprotniki so Prisiljeni priznati, da je francoska narodna manjšina v Dolini Aoste dosegla mnogo uspehov prav zato, j"er tesno sodeluje z italijanskim delavskim razredom. Sodelovanje thed Aostansko unijo (tako se ime-PUje politično združenje tamkajš-■ p j e francoske skupnosti), Komuni- I | stično partijo Italije in Italijansko 9 " Socialistično stranko j c zelo živo in ! aktivno. Dežela Doline Aoste ima jO0c ^*roko avtonomijo, francoska etnična skupnost uživa narodnostne pra-V1CC’ uveljavljena je široka dežel-| 11 n samouprava. Dolina Aosta ima Uf°.ie predstavnike v rimskem par-, j anientu. Vse to je sad modre po-itike, ki temelji na tesnem sode-! iovanju in trajnem zavezništvu med i lskrenimi regionalističnimi silami, 11 e glede na politično ali nazorsko °Predelitev. In francoska narodna Manjšina v Italiji je vse to dosega čeravno je številčno majhna. Nemška narodna manjšina, ki trebiva v Visokem Poadižju je Stekleno mnogo večja. Huda nacionalistična nestrpnost je v tej deželi Privedla do velikih sprememb. Pred Pt\o svetovno vojno je tam živelo *- okrog 6000 Italijanov, Nemcev in Cadincev pa je bilo nad 270.000. Fašizem je načrtno spremenil sestav Prebivalstva tako, da je v to deželo naselil okrog 200.000 italijansko govorečih ljudi. To se je zgodilo Po sporazumu med Mussolinijem Ln vHitlcrjem, ki je omogočil opcijo je ^~_°LCev za. Nemčijo. Hitler vi» |1olru^0vaI mnogo voja- »v-i j v em sporazumu je večina r ■ oi 'j 1 l10staIa manjšina. Po dru-sCi cp SU .°V,n‘ Voini se je mnogo Nem-tof ' -mio v svojo rodno deželo in I 4 liIC njo je zavladal monopol straniò '*Si>dtiraller Volksparlei», ki ni i6 l !L drugega kot nemška krščanska ’ i r'mokracija. Nacizem je pustil j»1 5e* ni$l lo«1 in te stranke svoje več ali manj ■dne sledove. Nacionalna nestrpni je še vedno velika. In bombni tentati, ki so se dogajali zadnja p n,' t° zelo zgovorno potrjujejo. . ««Jedka vsega tega je poostritev fj ‘‘Petosti med obema etničnima sku-<7 , 'nama. Avtonomija, ki je bila da- F P,n A dnl# Avtonomija, ki je bila da-7 vrha, v tej deželi ni prišla do h.dVega izraza in o vsem odloča lrn- Absurd je tem večji, ako le po- •Pi.sli tei |Pedte v yisokem Poadižju «zavzemajo» mo, da je katoliška «Volkspar-zaveznik demokristjanov. In m ko se volksparteiski poslan- cu ok,.ri,Vendikacije ter za izpolnitev šc g0|JUh’ ki j’h je dal Rim, brezpo-vigd° Podpirajo demokristjansko °> ki ne izpolnjuje danih obljub. Južnotirolci se še ne zavedajo dejstva, kaj pomeni tesno sodelovanje s konservativnimi in reakcionarnimi italijanskimi strankami. «Volks-partei» tesno sodeluje v prtitikomu-nistični borbi in njena največja skrb j c v tem, da onemogoča sleherni poskus pomiritve in stikov z italijanskim delavskim razredom in z njegovimi organizacijami. Južnotirolci niso še tako politično zreli, da bi razlikovali prijatelje od sovražnikov ter kje bi morali iskati podporo v borbi za svoje pravice. Zato voliti v Bocnu stranko «Volks-partei» je isto kot bi volili Krščansko demokracijo. Položaja, ki obstaja danes v naši deželi, ne bom na tem mestu opisoval. Mi vsi ga dobro poznamo in o njem se je tudi na straneh «Dela» že mnogo mnogo pisalo. Nekaj pa moram pripomniti in sicer : Kakor je v Bocnu glas za « Volkspar-tei» v resnici glas za KD, tako v Trstu pomeni odklanjati glas kandidatki KPI Mariji Bernetič, podpirati KD. Narodne manjšine morajo najprej pokazati, da stvarno obstajajo, da hočejo ohraniti svoje značilnosti, svoje tradicije, svoje pridobitve, svoje pravice in da se hočejo razvijati. Toda vse to morejo učinkovito pokazati in dokazati ter se za to uspešno boriti le ako so tesno povezane z naprednimi silami večinskega naroda, kar je tudi v interesu miru in sodelovanja med narodi. Slovenci, ki živijo v okviru italijanske republike, bodo še enkrat izpričali, da tukaj žive, da tu hočejo ostati in se vsestransko razvijati tudi s tem, če bodo imeli v parlamentu svojega predstavnika. E. BAISS Kako tolmačijo vprašanje Slovencev... Socialistični poslanec MARANGONE je 26. junija 1962 v poslanski zbornici med drugim poudaril sledeče: ... Dati moramo velik vzgled kulturnega sožitja. Mi vsi moramo dati vzgled, ki bo vreden naše ustave, naše civilizacije in sedanje vlade levega centra. Pripadniki etnične manjšine v Fur-ianija-Julijska krajina, ki imajo italijansko osebno izkaznico, ki volijo z italijanskimi glasovnicami, ki služijo vojaški rok v italijanski vojski, ki plačujejo davke Italiji, morajo gledati na Rim, če se tako lahko izrazim. Ne smemo dopustiti, da bi po naši krivdi, imeli oči vedno uprte v Ljubljano; naučiti se morajo gledati na Rim, kakor gledamo mi vsi in se ne čutiti kon-finirane na hribih kot drugačen narod ali nižja rasa. Manjšina je danes razdeljena med vse politične stranke, ki so zastopane v parlamentu. Ne smemo in ne moremo ustvariti pogojev, da bi se združile v eni sami avtonomni politični združitvi. To bi bila huda napaka. Dajmo vsaj deželi, s statutom — kot je predvideno v statutih drugih dežel — zakonodajno oblast, da bo reševala njihove pravice. To jaz ocenjujem kot patriotsko dejanje. Kako ocenjujejo te stavke tisti slovenski socialisti, ki nas komuniste, zlasti v zadnjih dneh, tako nebrzdano napadajo? Mi komuniste se s temi stavki ne strinjamo! Poslanec in kasnejši senator PSI TOLLOY je dne 25. septembra v poslanski zbornici med drugim izjavil: ... Fašizem je s svojim grobim centralizatorskim nacionalizmom prekinil asimilacijo v Trst priseljenih Slovencev z italijansko kulturo in z italijanskim življenjem. Prej je bilo širjenje italijanske kulture v Trstu privlačna sila, tesno povezana z demokratičnimi navdihi, kar je bilo v nasprotju z avstrijskim paternalističnim monarhi-zmom in z jugoslovanskim fevdalizmom. V senatu pa je Tolloy dne 11. oktobra 1962 izjavil: ... Odnosi med Italijani in Slovenci niso imeli pred fašizmom nikoli razdraženega etničnega in plemenskega spora.... Priseljeni Slovenci so pripadali proletariatu in pod-proletariam, ki ga je avstrijska po litija manevrirala.... Pisce lista «NAPREJ S PSI!» vprašujemo, ali se strinjajo s trditvami Tolloy a? — Mi komunisti odločno zavračamo te trditve in jih proglašamo ne le za netočne in zlonamerne, temveč za skrajno žaljive! Slovenske volivce vabimo, naj z glasom za komuniste odgovorijo tudi na gori omenjene žalitve! ooouoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo JAVNA DEBATA O TEMT: "Politične stranke in slovenska narodna manjšina v deželi" Preteklo soboto je bila v Ljudskem domu v Trstu javna debata o temi «Politične stranke in slovenska narodna manjšina v deželi». Dr. Karel šiškovič je v uvodnem govoru orisal manjšinsko politiko, ki jo vodi naša Partija. Poudaril je da je KPI vedno vodila in vodi tudi danes dosledno politiko, da je v vseh časih in v vseh okoliščinah o-stala zvesta internacionalizmu. Svoj govor je podkrepil z obširno dokumentacijo. Med drugim je poudaril, da je KPI že leta 19-24 omogočila izvolitev Slovenca Jožeta Srebrniča v rimski parlament, in da se je na prvih povojnih volitvah (leta 1958) obvezala, da ko bodo na Tržaškem volili tudi senatorje, bo eden izmed izvoljenih parlamentarcev na listi KPI - Slovenec. In to svojo obveznost je ponovila tudi letos, ko se nudi ta dejanska možnost. Tudi zato je KPI povabila vse Slovence, naj glasujejo za njene kandidate tako za poslansko zbornico kot za senat in naj oddajo svoje preference slovenski kandidatki Marij Bernetič. Torej ni šlo za noben «volilni manever», kakor skušajo naši politični nasprotniki dokazovati. Dr. šiškovič je po obširni razlagi vprašanj, ki so tesno združena z našim stališčem, poudaril, da, žal druge stranke ne delajo tako. Žal je med njimi tudi Italijanska so- cialistična stranka. Nadalje je poudaril, da se mi ne moremo strinjati z izjavami, ki so jih dali nekateri prvaki te stranke, med katerimi je tudi sen. Tolloy. S tezo o asimilaciji Slovencev, ki jo zagovarja sen. Tolloy, se mi ne moremo strinjati ! Velik del svojega govora je dr. Šiškovič posvetil vprašanjem drugih strank, ki vabijo Slovence, naj jim dajo svoj glas na volitvah. Ožigosal je zadržanje demokristjanov, ki so krivi, da slovenska manjšina ne uživa narodnostnih pravic, a kljub temu vabijo Slovence, naj volijo zanje; socialdemokrate, ki se spomnijo Slovencev samo ob volitvah in pozabljajo, da je prav njihov bivši minister Rossi izdelal za Slovence ponižujoči načrt za «uzakonitev» slovenske šole, ki ga je vse slovenska javnost soglasno zavrnila itd. Dober del svojega izvajanja pa je dr. šiškovič posvetil Skupni slovenski listi, sramotnemu dejanju, ki so ga goriški voditelji SDZ in SKS zagrešili s tem, da so pozvali slovenske volivce, naj glasujejo za demokristjanske kandidate ter prikazal, kako agitiranje za Skupno slovensko listo v Trstu ne more roditi prav nobenega koristnega rezultata. Svoj govor je zaključil s pozivom vsem Slovencem, ki so dobre volje, naj glasujejo za KPI in naj oddajo svoje preference kandidatki Mariji Bernetič, ki bo izvoljena v poslansko zbornico. Sledila je diskusija, zelo zanimiva in plodna diskusija, v kateri je sodelovalo več udeležencev. Žal, zaradi pomanjkanja prostora y današnji številki ne moremo obširneje poročati o njej. Poudariti pa moramo, da so vsi govorniki odobravali sklep KPI, da omogoči izvolitev slovenske kandidatke Marije Bernetič. Kljub temu pa bežno omenjamo dva govornika : Miran Kuret je poudaril, da se Slovencem danes nudi konkretna možnost, da dobe svojega poslanca, zato izrabimo to možnost, ki nam jo daje samo KPI. Danes je to edina možnost in sklep KPI je zelo pozitiven. Tajnik Zveze malih poset-nikov Marij Grbec je prav tako poudaril, da je izbira KPI zelo pozitivna, da Marijo Bernetič Slovenci dobro poznajo in da so gotovi, da bo v parlamentu uspešno branila naše pravice in še posebej pravice slovenskih kmetov. Zato, tako je poudaril govornik, Slovenci ne hi smeli razpršiti svojih glasov med stranke, ki ne dajejo nobenega jamstva in ki ne morejo izvoliti svojega poslanca. Ob koncu sobotne debate je bilo sporočena, da se ho to nadaljevala, ker je zelo koristna in potrebna. Toda nadaljevala se bo po volitvah. 25. aprila ob 21. uri bo Togliatti govoril po televiziji. Govor bodo posredovale tudi italijanske radijske postaje. Apel iz Benečije (Nadaljevanje s /. strani) bon za svoje narodnostne pravice, je tukaj označen za «narodnega izda javca» (!), za izdajavca domovine! in ga preganjajo. Juša Andreja, Gošiča Ludvika, I-vana Primožiča in Antona Sibava so spravili s tega sveta, zato, ker so se borili za naše narodnostne pravice! Na desetine zavednih beneških Slovencev je moralo zbežati po vojni v Jugoslavijo, da bi ne napravili istega konca. Tisti, ki vam piše je bil čestokrat tepen, pljuvan in zaprt in tako tudi vsi ostali tovariši, ki delajo z mano. Naši otroci nimajo slovenskih šol in mnogi so že plačali denarne globe za izgovorjene slovenske besede pred učitelji, ki ne govorijo našega jezika! Kdo je odgovoren, dragi tržaški bratje, za ta nesramna dejanja? Kdo drugi, če ne tista KD, ki ti-pravlja državo, našo, vašo in goričko pokrajino. To je tista KD, za katero naj bi volili pristaši SDZ v Gorici in slovenski katoličani po sklepu njunih vodstev. To je le tista KD, katero podpira v tržaškem občinskem svetu predstavnik Skupne slovenske liste, ki se je predstavila Slovencem v Trstu na letošnjih volitvah. To so gola dejstva, mimo katerih ne morete iti na teh volitvah, ne da bi jih obsodili z vašim glasovanjem, če vam stoji pri srcu naš narod in njegova blaginja. Premislite, s kakšnim glasovanjem boste bolje koristili svojemu narodu, a posebno vašim trpinčenim bratom, beneškim Slovencem. Komunistična partija Italije, tako kot v Trstu in Gorici, se dosledno bori tudi v Benečiji, da bi mi prišli do tistih narodnostnih pravic, ki nam jih določajo zakoni. Toda, poleg narodnostnih pravic, za katere se borimo, imamo celo vrsto gospodarskih in socialnih problemov, ki Čakajo na rešitev, kot jih imajo italijanske kmečke in delavske množice. Rešitev teh problemov je jasno nakazana v volilnem programu KPI. Zato ima slovenski delavec in kmet dvojni interes, da voli za to partijo, da jo ojači s svojim glasom. KPI daje možnost Slovencem v Trstu, da izvolijo slovensko kandidatko, Marijo Bernetičevo. Že samo dejstvo, da bo sedel v rimskem parlamentu predstavnik naše manjšine, bo za vse Slovence v Italiji zelo važno. Da pa se bo to gotovo zgodilo, moramo vsi pomagati. Mi smo prepričani, da se bo Marija Berne-tičeva potegovala v rimski poslanski zbornici tudi za pravice vaših trpinčenih bratov, beneških Slovencev, ker tako ji narekujejo njena narodna pripadnost in njeni politični nazori! Pomagajte ji, tržaški Slovenci, tako boste pomagali tudi vašim beneškim bratom! Skoda, da ne moremo tudi mi voliti zanjo! Pozabite na vaše dosedanje politične razprtije! Spravite Slovenca v rimski parlament! To je želja slovenskega naroda, ki živi v Italiji! Za blagor in korist slovenskega naroda, torej, in v imenu vaših zatiranih bratov, beneških Slovencev, glasujte za KPI, glasujte za Slovenko, Marijo Bernetičevo! Pojdimo naprej v borbi za naše narodnostne in človečanske pravice! To sem vam hotel povedati, kot preganjan zaveden Slovenec in kot komunist! i. p. SlMUenci, fliasiiimo hompahiRo - oddajmo svoj glas KPI! Pred politično izbiro hi nam daje možnost da izvolimo slovenskega poslanca 28. aprila bomo pred politično izbiro : odločili se bomo za tiste sile, ki zahtevajo globoko družbeno preosnovo, ki stvarno branijo svobodo kulture in stvar miru ali za one sile — tako poudarjajo demokristjani —, ki zahtevajo nadaljevanje politike preteklosti. Središče prve izbire je v KPI, druge pa v KD. Za Slovence imajo te volitve poseben pomen, kajti imamo možnost, da v italijanski parlament izvolimo slovenskega poslanca. In to možnost nam nudi edino KPI. Z izvolitvijo Marije Bcrneti-čeve bomo po 39. letih imeli svojega predstavnika v poslanski zbornici. Leta 1924, ko je bilo v italijanskem parlamentu le 18 komunističnih poslancev, je KPI imela za svojo častno dolžnost, da zagotovi izvolitev tov. Srebrniču s slovenskimi in z italijanskim glasovi na Goriškem in v Benečiji ter italijanskimi v Furlaniji. Današnja kandidatura Marije Bernetič je torej samo nadaljevanje načelne politike KPI do Slovencev, kajti načelo vseh komunističnih strank je, da se zatirane manjšine svobodno uveljavljajo na vseh področjih. In mi smo bili zatirana manjšina in to smo še danes. Pomislimo na to : ker je še v veljavi fašistični zakon iz leta 1925, ne smemo rabiti materinščine niti na sodišču, v Benečiji nimamo slovenske šole, dve leti po odobritvi zakona o slovenski šoli še čakamo na njegovo popolno izvajanje, statut dežele Furlani ja-Julijska krajina nas loči v tržaške, goriške in videmske Slovence, oziroma po trditvah krščanske demokracije v videmski pokrajini Slovencev sploh ni. Ko je komunistični poslanec Pajetta v parlamentu zahteval izboljšanje člena 3 deželnega statuta, ki se tiče nas Slovencev, je demokristjan Medici «pojasnil, da člen 3 statuta dežele Furlanija - Julijska krajina ne more zadevati videmske pokrajine, ker na njenem ozemlju ni manjšine slovenskega jezika». Tega stanja je kriva KD, stranka, ki ima oblast od 1947 dalje. In kakšen naj bi bil odnos KD do manjšin, ko so še predobro znane njene antidemokratične težnje in ki so celo bile večkrat pogojene po fašističnih glasovih. In sedaj, ko se z glasom komunistični partiji postavimo za družbeno preosnovo kakor za resnično enakopravnost Slovencev, ko bo izvolitev slovenskega poslanca pričala v naj višjem predstavniškem telesu Italijanske republike o našem obstoju, o obstoju našega številčno malega dela slovenskega naroda, ki že 13 stoletij vztraja na tej zemlji in je v najtežjih časih, ko je fašizem hotel uničiti vse, kar je bilo kulturnega nasploh in vse, kar je bilo slo- venskega skupaj z italijanskimi demokrati dal odločilen prispevek v boju proti zatiranju in nekulturi, sedaj se oglašajo «načelni narodnjaki» goriške SDZ in vabijo Slovence, naj glasujejo za demokristjane. Ti «načelni narodnjaki» so le načelni hlapci. Večina Slovencev je na vseh dosedanjih volitvah izbrala K. P.I., kajti vedela je, da so edino v tej stranki Slovenci popolnoma enakopravni in da se more le revolucionarna stranka zavzemati za pravice in razvoj narodne manjšine. STANKA HROVATIN Pismo šentjakobskim ženam Predrage tovarišice - Šetja-kobčanke! Spomin se mi vrača kar za 40 let nazaj. Vprašale se bodete: zakaj? Takrat smo se kot mladinke shajale v telovadnici šentjakobske šole, kjer je «Sokol» imel svoj sedež. Med nami je bila tiha, mirna, skromna tovarišica Marija. Pozneje smo se sestajale na športnih igriščih «Prosvete - A-drije», v dvorani pevskega društva «Ilirije», v plesni čitalni-ški dvorani. • Marije ni bilo več med nami. Zakaj? Njena pot je bila že začrtana. Me vse, drage tovarišice, smo si ustvarile svoj dom, svojo družino. Marija je šla sama svojo pot dalje. Rade smo se sestajale in spregovorile besedo le o naših problemih ; naša tovarišica pa je bila v borbi za nas vse, za skupne probleme. Posvetila se je političnemu življenju in pretrpela vse, kar človek lahko pretrpi v življenju. In danes, predrage, ko si lahko zapojemo staro rusko pesem : «Stara mama, oj, ne šivaj sa-[rafana več, pusti delo in počivaj, zlasti čas [je preč,» danes za Marijo ni še zlasti čas preč. Zopet smo združene ob njej. Saj ste razumele, da govorim o naši Rernetičevi Mariji, naši slovenski kandidatki za poslansko zbornico. Zato, drage tovarišice, pokažimo, da njeno delo ni bilo zaman ; da cenimo njeno vztrajno borbo za to, da lahko govorimo z našimi vnuki naš slovenski jezik, kar nismo smele z našimi lastnimi otroki. Tovarišice ! 28. in 29. aprila glasujmo vse za našo Marijo Bernetič, za ta svetel borbeni lik, da bomo tudi mi Slovenci zastopani v parlamentu! MILA KRAVOS-1VANČIČ Volilna zborovanja KPI Na Tržaškem Četrtek 25. aprila ROJAN (trg Tra i Rivi) ob 10.30, govori Vidali — SV. IVAN (trg Gioberti) ob 11. uri, govori Sema — KRIŽ ob 11. uri, govorita Burlo in Dušan Furlan — PROSEK ob 16.30, govorita Vidali in Marija Bernetič — BOLJUNEC ob 18. uri, govorita Sema in šiškovič — DOLINA ob 20. uri, govorita šiškovič in Sema — OPČINE ob 17,30, govorila Vidali in M. Bernetič — SAMATORCA ob 19. uri, govori Jelka Gerbec — SALEŽ ob 20. uri, govorita Vidali in Jelka Gerbec. Petek, 26. aprila MILJE ob 19. uri, govorita Vidali in Pacco — LONJER ob 19. uri, govori Dušan Furlan — DOMJO ob 19.30, govorita Furlan in Burlo — BORŠT ob 20,30, govorita Dušan Lovriha in Burlo — TREBČE ob 20.30, govorijo: Calabria, Sema in Dolfi Wilhelm — TRG GARIBALDI V TRSTU ob 20.30, ZAKLJUČNO VOLILNO ZBOROVANJE, govorila Vidali in Marija Bernetič. Na Goriškem Četrtek 25. aprila DOBERDOB ob 18,30, govorita Mi-ladin Černe in sekretar goriške federacije KPI Marini. Petek 26. aprila GORICA (trg Battisti) ob 18. uri, govori G. Pajetta. Slovenski volivec naj se sprašuje : zakaj naj bi dal svoj glas socialistični listi? Od kdaj se socialistična stranka zanima za Slovence in kaj je dosedaj zanje storila? Naj se Slovenci v Trstu zdaj zahvalijo socialističnemu vodstvu, ker je pri zadnjih upravnih volitvah podarilo s slovenskimi glasovi pridobljeni sedež nekemu bivšemu socialdemokratu? Naj glasuje Slovenec za « mirno asimilacijo» Slovencev, za originalno in demokratično rešitev slovenskega vprašanja, ki si ga zamišljajo nekateri vplivni voditelji socialistične stranke? — zakaj naj bi glasoval «Slovensko listo»? Ali je to sploh kandidatna lista za volitve v parlament? Ali je kaj drugega kot seznam slovenskih imen, ki naj bi odtegnil več glasov levici? «Slovenska lista» druži Slovence ali samo slovenske antikomuniste? Slovenskolistarji da so «za enotni slovenski nastop» : kje? «za zaščito narodnih in socialnih pravic, za slovensko predstavništvo» : kje? Mar v predsobi demokrist janskega prvaka? Stranka slovenskolistarjev voli v Gorici demokristjane : ali je kakšna razlika med tržaškimi in gori-škimi Slovenci ? Je razlika med Slovenci, ki v Trstu volijo «Slovensko listo» ter Slovenci, ki v Gorici volijo demokristjane? Slovenske pravice je treba ščititi : proti komu ? Mar ne proti večinski stranki in njeni oblasti? Je to ali ni Krščanska demokracije? In naj Slovenci volijo zanjo, da se ščitijo? Slovenski neposredni ali posredni glasovi za Krščansko demokracijo so glasovi «ponižanih in razžaljenih». Politično zavedni, samozavestni Slovenec voli Komunistično Partijo. e. a. P. l oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooouoooooooooooooooooooooooooooot Zanai Dodo Slovenci ooliti un? SO' VSt De Prt ni, skz čai Pai de1 1 vid Vrt (Nadaljevanje s 1. strani) Kdor koli iskreno želi, da bi slovenska skupnost živela in se razvijala, naj odda svoj glas KPI. A ko bo to storil, bo lahko z mirno vestjo rekel, da je izvršil tudi svojo narodno in antifašistično dolžnost ! Zato, Slovenke in Slovenci, glasujte za KPI !». MARIO LIZZERÒ, kandidat KPI za poslansko zbornico (v volilnem okrožju Gorica - Videm - Belluno) in kandidat za senat (v videmskem okrožju), je dal za «Delo» sledečo izjavo : «Letošnje parlamentarne volitve so velikega pomena za vso državo, za deželo Furlanijo-Ju-lijsko krajino pa imajo te volitve še poseben pomen. Od napredovanja KPI in nazadovanja DC in desnice bosta odvisna dejanska ustanovitev dežele s posebnim statutom in izvolitev deželnega sveta. Ce bi se zgodilo nasprotno, bi dežela s posebnim statutom, ki je bila izbojevana po velikih bojih, o-stala le mrtva črka. Zmaga komunistov in poraz demokristjanov bosta še posebno v interesu slovenske narodne manjšine, ki živi v naši deželi. Slovenska manjšina ne more pozabiti dejstva, da so demokristjani glasovali proti tistim členom posebnega statuta dežele, ki so jih predlagali komunisti in ki so Slovencem stvarno priznavali popolno enakopravnost. Kot kandidat KPI in kot član CK KPI se borim danes, kot sem se boril v preteklosti in kot se bom boril v prihodnosti za popolno priznanje pravic slovenske manjšine, za to, da se bo slovenska etnična skupnost svobodno in neovirano razvijala na vseh področjih življenja. Zato tudi trdim da večinski narod, ki zatira manjšine, niti sam ni svoboden. Mi bomo nadaljevali borbo, v obeh zbornicah parlamenta, v bodočem deželnem svetu in v vseh izvoljenih organih za pravice Slovencev in zato, da se napravi konec sramotni delitvi slovenske manjšine v tri različne kategorije. Medtem, ko so Slovenci na Tržaškem ozemlju zaščiteni z določili londonskega memoranduma, ki pa se po krivdi demokristjanskih vlad le deloma izvajajo, se Slovencem na Goriškem priznavajo le tiste osnovne narodnostne pravice, ki so predvidene v republiški ustavi in ki se prav tako le deloma izvajajo ; Slovenci v videmski pokrajini pa ne uživajo nobenih pravic in so žrtev Bd ste «že Š(p- I vei Pri tire I nebrzdanega raznarodovanj J-KPI je bila v vseh časih & v vseh okoliščinah zvesta ide3' lom, zaradi katerih so žrtvoF1' li svoje življenje Srebrnič, t°' L. mažič, Kolarič in toliko drug'*1 ^ več ali manj znanih junakov' ki so v naših vrstah dali vS* kar so mogli, in celo lastn0 življenje, za pravice slovenski manjšine in za izbojevan j e de mokracije. Zaradi tega gledat11 z zaupanjem na izid volitev 2$' aprila. U ver j en sem, da slovet1' up", ska narodna manjšina ne bo p0- $rj zabila, da je naša Partija edinJ sQ ki se je obvezala, da pošlji boe Slovenca v parlament in da s6 so\ zato Slovenci, možje in žen6,ina; mladina in starčki zavedaj^njf dejstva, da glas za KPI pomč' trž; ni glas za stranko, ki sc zat' tiep zema za entndst našega Ijtrii Vq] stva, za enotnost med Itali j# in Slovenci v naši deželi. UVf rjen sem, da se zavedajo dčj' stva, da je glas za KPI kod'; sten glas, da je to glas za strai1' veJ ko, ki hoče izbojevati tudi zri>?V( narodne manjšine boljše živ'K 1 jenjske pogoje v okviru pH v ^ dob ite v na političnem, gosp°j^0 darskem socialnem in kultni di nem področju». "ta i ar G/C ijg DELO — GLASILO K.P.I. ZA SLOVENSKO NARODNO MANJŠINO — DIREKTOR: MARIJA BERNETIČ — ODGOVORNI UREDNIK: ANTON MIRKO KAPELJ UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. CAPITOLINA 3 — TISK: TIP. RIVA, TRST, UL. TORREBTANCA 12 Z, %