KOROŠKI KLIC
Glasilo Gospodarske zadruge za Mežiško dolino r. z. z o. z. na Prevaljah
List izhaja štirikrat na leto — Gena posamezne številke 1 dinar, za člane Gospodarske zadruge 50 par Leto I.	Prevalje, dne 21. junija 1937	Štev.	2
Klicali smo Vas, pridite!
(J. Kugovnik, član banskega sveta.)
Pred pičlim četrtletjem se je pojavil Koroški klic« iz Mežiške doline. Zakaj? Ali je bil kdo v nevarnosti? Da! Naš kmečki stan je bil in je še v nevarnosti. da bo popolnoma opešal in zapadel še večji brezbrižnosti, v kakršni je bil do sedaj.
»Koroški klic« si je vzel za nalogo, da mu pomaga. In sicer da mu nudi pomoč najprej v tej obliki, da vzbudi in okrepi lastne sile našega kmeta, mu da novega poguma za njegovo bedno življenje, ki ga živi zapuščen in osamljen na svojib na pol podrtih domovih.
Klic Mežiške doline pa ni namenjen samo ozkemu krogu ene ali dveh občin, ampak velja fudi vsem kmečkim in delavskim trpinom od Sv. Jakoba in Sv. Ane v Koprivni pa do Sv. Ožbalta na Kapli in črez zeleno Pohorje. Vzdrami se, speči kralj Matjaž v naši kmečki duši!
Zakaj ga dramiti? Saj je naš kmet delaven od zore do mraka. Je! Toda vdan v božjo voljo živi kot suženj svojega grunta, se za ves napredek v svetu nič ne briga. V svoji skromnosti in mehkosti kot tak ne stopa nikjer v javnost, ji nič ne toži, potrpežljivo prenaša vse, kar pride nanj, in misli, da že mora tako biti.
In ravno zaradi teh lastnosti zaostaja gospodarsko še veliko bolj kakor pa njegov stanovski tovariš iz zelene Štajerske ali pa močne Gorenjske.
V	roke nekaj »prosvitljenih« ljudi po naši dolini je izročen na milost in nemilost. Vse pokupijo ti dobri gospodarji od njega, kar ima na prodaj, in tudi vse mu imajo prodati, kar potrebuje. In pri vsej tej kupčiji so cene vedno take, da se uresniči izrek: Kmet vse preživlja! Preživlja boljše kakor samega sebe. Sam je zadovoljen s kruhom, pri katerem zgornja in spodnja skorja »bek gra«!
Zato pa je skrajni čas, da se vi vsi odzdvete klicu: Kmetje v zadružne organizacije!
Strnjeni v medsebojni stanovski ljubezni podprite s svojim delom in z dobro voljo vse one, ki vas kličejo. da tako pomagate orati celino na zadružnem polju v Mežiški in Dravski dolini.
Le potom zadružnega gospodarstva in strokovnih organizacij in izobrazbe svojega stanu se boste otresli vseh »ljubih prijateljev«, ki živijo od vaših žuljev.
Dosed anji razvoj naše organizacije kaže, da se vas je klicu Mežiške doline mnogo odzvalo. Želja vseh dobro mislečih pa je, da se vas mora še mnogo mnogo več pridružiti.
Proč z vsem pomišljanjem in gledanjem od strani, proč z mislijo: Naj bo kakor hoče, jaz bom že živel. Stanu, ki tako misli, ni pomagati. Mogoče pa je, vas dvigniti iz sedanjega položaja; to pa samo, ako sami hočete. Združenim po organizacijah vam bodo šli na roko tudi merodajne oblasti in vaši voditelji.
Kmet Mežiške doline, ne premišljuj vedno, kje še stoji kak borovec ali kaka smreka za na prodaj, ampak obrni svoj pogled tudi na živino, polje in travnik. Z ljubeznijo se oprimi posebno sadjarstva in spoznal boš, na koliko načinov je Bog dal kmetu možnost, da pošteno preživi sebe in svojo družino.
Poslušaj, izkušene nasvete, ne brani svoji mladini prave kmečke izobrazbe, boš videl, da se bo na tvojem bregu ali v jami in v tvojih domovih spel naselilo petje in smeh, ki ga danes vsi pogrešamo pri tebi.
Poskusi naš nasvet, saj kakor pravi naš pesnik: um ti je dan, sreča te išče, našel jo boš, ak’ nisi zaspan.
OPOZORILO!
Gospodarska zadruga za Mežiško dolino na Prevaljah je na svoji zadnji seji sklenila, da bode od 1. septembra 1.1. dalje pobirala za nove pristo-pivše člane vstopnino po 50 din namesto dosedanje po 10 din. Deleži ostanejo neizpremenjeni, t. j.
5 din, še v bodoče. Vse one kmetovalce, ki še niso
člani zadruge, opozarjamo, da kdor hoče postati
član zadruge, naj to čim prej stori, da se izogne.
višji vpisnini.	Odbor.
*
Gospodarska zadruga za Mežiško dolino na Prevaljah ima svoje zadružne lokale pri Rozmanu odprte vsak dan od 8 do 12 dopoldne, in od 2 do
6 popoldne. Ob nedeljah zadruga ne deluje, pač pa izplačuje kmetom »denar za tedensko dovoženi les, daje strokovne kakor tudi vse stanovske informacije, in to vse brezplačno. Poslovodja v zadrugi je g. Kordež Pepi iz Prevalj. Vsako sredo in 'soboto dopoldne je v zadrugi njen načelnik g. Beno Kotnik. Kdor hoče z njim govoriti, se lahko ob teh dnevih zglasi v zadrugi. Vsako sredo dopoldne ima tudi Okrajna kmečka zveza svoje uradne ure.
Tovarišem v Mežiški dolini!
(Pratnekar Maks.)
Živimo v pokrajini, ki je sicer za obdelovanje zemlje težavna in ibolj nerodna, a vendar so naši kraji tako lepi, da jih občudujejo tujci in jih nam zavidajo. Naša zemlja pa ne slovi samo zaradi njene naravne lepote, ampak tudi zaradi njenega naravnega bogastva. Zato prihajajo k nam tujci iz raznih delo^ sveta po trgovskih poslih. A kljub naravnemu bogastvu naše zemlje živimo po večini v revščini in pomanjkanju; to pa zato, ker je tujec, ki trguje tod, napram nam domačinom brezobziren. Tisti, ki blago in pridelke od nas kupujejo, pač nudijo tako nizke cene, da navadno oni več zaslužijo kakor pa mi za naše pridelke dobimo; oni pa,, ki nam prodajajo naše potrebščine, terjajo za svoj e • blago visoke cene in hočejo na naš račun v kratkem časti obogateti.
Iz navedenih razlogov in okolščin smo mi tako-rekoč sužnji na svojih posestvih. Da se to izkoriščanje prepreči, se je v zadnjih letih pričelo opažati kmetsko gibanje, ki stremi za tem. da se kmetje v trgovini osamosvojimo in se otresemo raznih vmesnih prekup-cev in mešetarjev, ki nas izkoriščajo.
V	ta namen se ustanavljajo zadruge, ki nabavljajo naše potrebščine in prodajajo naše pridelke po primernih in ugodnih cenah. Ena teh zadrug je tudi naša Gospodarska zadruga za Mežiško dolino s sedežem na Prevaljah.
Da pa bo naš pokret čim prej dosegel svoj namen, je nujno potrebno, da vlada med kmeti sosedi čim večja shjga in bratska ljubezen. To pa je mogoče le tedaj, ako bomo sosedi med seboj iskreni in pošteni, izginiti mora vsa zahrbtnost in nevoščljivost med nami. Dolžnost vsakega je, da skuša svojemu sosedu koristiti. ne pa škodovati. Največ prepirov izhaja menda od tega, ker so se skoro popolnoma opustile mejne ograje. Treba bo sporazumno in brez advokatov določiti meje in pa po možnosti obnoviti obmejne ograje, kajti pašna živina napravi na sosednih poljih mnogokrat občutno škodo, iz tega nastane potem prepir, ki v mnogih prj.merih požre dosti denarja. So pa še mnogi drugi vzroki, ki delajo prepire; na primer: sosed si izposodi plug ter ga pokvari in vrne pokvarjenega nazaj. To ni pravilno, treba ga je popraviti in ga vrniti, sicer nastane spor in sovraštvo. Ob vsaki priliki se je treba takih sporov ogibati, da se ohrani v soseski ljubi mir.
Le v medsebojni ljubezni in s složnim nastopom si bomo priborili lepših dni in ugodnejših razmer.
Ustanovni zbor podružnice
Gospodarske zadruge za Mežiško dolino v Dravogradu.
Dne 2. maja se je ustanovila podružnica Gospodarske zadruge za Mežiško dolino v Dravogradu v gostilni Valentina Paternuša ob 9 dopoldne. Navzočih je bilo preko 100 kmetov iz bližnje okolice.
G. Kogelnik Alojz s Podklanca pri Dravogradu je ©tvoril zborovanje, pozdravil navzoče kmete, posebno pa delegate Gospodarske zadruge za Mežiško dolino Bena Kotnika, načelnika, Kugovnika Jurija, blagajnika ter Martelanca Karla, okrajnega kmet. referenta,
nakar je takoj dobil besedo g. načelnik Kotnik, ki je v kratkih besedah pojasnil namen in cilj zadruge, posebno pa podružnice. Kugovnik Jurij, član banskega sveta, je v dolgem in krasnem govoru pojasnil kmečke težave in bridkosti ter kmete bodril k složnemu delu za napredek in obstoj kmetov potoni zadružništva, II koncu je govoril še tukajšnji kmetijski referent Martelanc Karol o splošnem zadružništvu, o zadružništvu v narodno gospodarskem pomenu ter zborovalce pozval k složnemu delu ter sodelovanju.
Prečitala so se tudi zadružna pravila, kalera so se v celoti odobrila. Raztolmačil se je tudi potek raznih akcij kakor n. pr. koruza, moka, umetna gnojila, les itd. Vse te stvari zadruga kupuje in prodaja z namenom, da dvigne finančno moč kmeta.
G. Kogelnik se je zahvalil predavateljem za lepe govore v imenu vseli kmetovalcev, nakar so sledile volitve.
Soglasno so bili izvoljeni v upravni odbor tile: Kogelnik Alojz s Podklanca za načelnika; Mori Franc, župan iz Viča, za blagajnika; odborniki: Munda Matija, prošt v Dravogradu; Korat Franc, kmet, Ojstrica; Preglav Šiinon, Sv. Boštjan; Verhovnik Gregor, Otiški vrh; Plantev Friderik, črneče; Očko Ivan, Goriški vrh; Uranšek Maks, Libeliče.
V	nadzorni odbor so bili izvoljeni: Gostenčnik Tvan, Vič: Miha Perovnik, Libeliče.
Takoj po zborovanju je pristopilo k zadrugi preko 30 članov, kar je za začetek velik uspeh.
Podružnica ima svoje prostore na občini (vaga) v Dravogradu. V zalogi bo imela -stalno koruzo, moko, umetna gnojila, semena itd. Poslovodja v zadrugi je Poročnik J. iz Dravograda. Zadružni lokal je odprt vsak dan od 8 do 12 in od 2 do 6 zvečer. Ob nedeljah zadruga ne deluje, pač pa izplačuje kmetom denar za dovozen les tekom tedna ter daje druge strokovne kakor tudi stanovske informacije. Na ziborovanju se je sklenilo, da mora vsak član svoje pridelke prodajati zadrugi in kar potrebuje, kupovati pri zadrugi. Člane, kateri se ne bodo držali zadružne discipline, bo zadruga izključila iz svojih vrst.
Zborovanje se je zaključilo ob I pop&ldne.
Tržne cene.
Krajevne cene za les.
Tesan les od 150 do 180 din za m’.
Smrekovi hlodi od 140 do 170 din za m*.
Borovi hlodi od 280 do 520 din za m3.
Macesnovi hlodi od 280 do 380 din za m5.
I). •va trda od 50 do 60 din za 1 m.
Drva mehka od 35 do 40 din za 1 m.
Smrekov rezan les od 270 do 350 din za m3.
Škorja od 25 do 28 din za 100 kg.
Krajevne cene za živino.
Voli in telice od 5 do t> din za kg.
Krave za klanje od 4 do 5 din za kg.
Plemenske krave 5 do 6 din za kg.
Teleta -od (v50 do 7'50 za kg.
Ovce za klanje od 2'50 do 5 din za kg.
Ovce za pleme od 3‘50 do 4 din za kg.
Kože goveje od 11 do 13 din za kg.
Prašiči (pršutarji) od 9 do 10 din za kg.
Pujski od 7 do 9 tednov od 90 do 140 din za komad.
Pravila.
§ 1. Tvrdka se glasi: Gospodarska zadruga za Mežiško dolino, sedež Prevalje, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Sedež je v Prevaljah.
Delok rog je neomejen.
S 2. Namen zadruge je pospeševati gospodarske koristi svojih članov zlasti s tem, da
t. nakupuje in dobavlja blago vsake vrste;
2. vnovčuje kmetijske pridelke in druge izdelke;
3. vzdržuje zadružne poslovalnice- in skladišča;
4. nabavlja in posoja razne stroje;
5. snuje naprave za povzdigo kmetijstva in domače obrti, prireja gospodarske shode in razstave in podobno.
§ 3. Sredstva zadruge so:
a) pristopnina,
b) deleži,
c) izposojila,
e) rezervni sklad,
d) podpore, dohodki prireditev in podobno.
§ 4. Član postane lahko vsakdo, ki se mora vezati s pogodbo, ki podpiše pristopnico in ga načelstvo sprejme. Načelstvo more sprejem odkloniti brez navedbe razlogov. Število članov je neomejeno.
§ 5. Vsak član mora ob pristopu plačati od načelstva določeno pristopnino, ki ostane last zadruge, in vsaj en zadružni delež.
Delež znaša din 5'— (dinarjev pet).
Del eži se ne obrestujejo in ne dajejo dividend.
Jamstvo je poleg deležev enkratno.
§ 6. Članstvo preneha:	v
S prostovoljnim izstopom, z izključitvijo ali s sm rt jo.
Kdor hoče izstopiti ali del deležev odpovedati, mora to načelstvu vsaj do konca septembra pismeno, javiti in zahtevati tozadevno potrdilo. Član, ki ima pri zadrugi kake obveze, more izstopiti šele tedaj, ko je obveze izpolnil. Članstvo preneha s koncem leta.
Načelstvo izključi člana, ki ne izpolnjuje svojih zadružnih dolžnosti ali škoduje ugledu zadru ge. Iz-ključenje se mora prizadetemu pismeno naznaniti. Zoper izključitev je mogoč v teku 8 dni pismen priziv na nadzorstvo, ki končno razsoja. Član izgubi z dnem izključitve vse članske pravice.
Članstvo umrlega člana preneha s koncem leta. v katerem se je smrt pripetila.
Delež izstopivšega, izključenega ali umrlega člana so izplača eno leto po preteku tistega leta, v katerem je. članstvo prenehalo.
§ 7. Vsak član ima pravico, okoriščati se vsega zadružnega poslovanja in naprav, udeleževati se občnih zborov, staviti predloge, glasovati in biti voljen. Dolžnost vsakega člana pa je, da izpolnjuje zadružna pravila in poslovnik ter sklepe občnih zborov in načelstva, da pospešuje skupne koristi in ime zadruge.
§ 8. Načelstvo je upravičeno, manjkajoča denarna sredstva v imenu zadruge preskrbeti ali dobaviti s posojilom ali zadružnim kreditom.
§ 9. Vse poslovanje sc mora vršiti po trgovskih načelih. Poslovne knjige sc morajo voditi po določilih trgovskega zakona.
Opravilni k o zadružnem poslovanju sestavi načelstvo sporazumno z nadzorstvom in ga predloži občnemu zboru v odobritev.
Nadzorstvo se mora o izpolnjevanju pravil in poslovnika večkrat prepričati.
§ 10. Ob koncu poslovnega leta, ki se strinja s koledarskim, sestavi načelstvo inventuro in računski zaključek.
Računski zaključek mora obsegati:
a)	Stanje in spremembe v'številu deležev iti članov.
h) Račun prometa, ki navaja na pregleden način vse poslovne spremembe.
c) Račun 'bilance, ki izkazuje točno vse posamezne dele imetja in dolgov.
č) Račun zgube in dobička.
Ko je računski zaključek sestavljen, ga načelstvo predloži nadzorstvu, ki ga je dolžno na podlagi inventure, knjig in drugih dokazil natančno pregledati in o tem na občnem zboru poročati.
§ II. Čisti dobiček, ki ga izkazuje računski zaključek, se ves pripiše rezervnemu skladu, ki se v nobenem slučaju ne sme deliti med člane.
Če računski zaključek izkazuje izgubo, se ta pokrije najprej iz rezervnega sklada. Če ta ne zadošča, se seže na deleže in drugo zadružno imetje. Člani morajo na to deleže doplačati.
§ 12. Organi zadruge so:
Načelstvo, nadzorstvo, občni zibor in propagandni odsek.
S 13. Načelstvo obstoji iz 5 do 7 odbornikov, katere voli občni zbor za tri leta. Načelstvo voli iz svoje srede načelnika ter druge poslovalce.
Načelstvo zastopa zadrugo na zunaj in podpisuje za njo na ta način, da se podpišeta dva člana načelstva, ali en član načelstva in en v to pooblaščen uradnik pod zadružno firmo.
Legitimacija članov načelstva je zapisnik občnega zbora. Po izvolitvi se morajo naznaniti za vpis v zadružni register.
§ 14. Načelstvo rešuje v svoj delokrog spadajoče zadeve na sejah. K sejam morajo biti vabljeni vsi člani načelstva in se jih mora vsaj polovica udeležiti, da so sklepčne. Sejam predseduje načelnik ali njegov namestnik. Sklepa se z večino glasov. Pri enakosti glasov odloča predsednikovo mnenje. O sejah se sestavljajo v posebno knjigo zapisniki, katere podpišejo vsi navzoči.
Člani načelstva ne dobijo nikakih tantijem.
§ 15. Nudzorstvo obstoji iz 5 do 7 odbornikov, katere voli občni zbor za eno leto.
Delokrog nadzorstva je isti kakor ga določa zakon. Seje so sklepčne, ako so vsaj trije navzočni.
Za sklepanje v posebno važnih zadevah sklicuje načelnik ali predsednik nadzorstva skupne seje.
Člani nadzorstva ne dobijo nikakih tantijem.
§ 16. Občni zbor se redno sklicuje vsako leto vsaj do konca meseca maja. Izredni občni zbor sklicuje načelstvo ali nadzorstvo. Načelstvo mora sklicati občni zbor, če to zahteva ena desetina članov v pismeni vlogi z navedbo vzroka sklicanja in dnevnega reda.
Dan, uro, kraj in dnevni red občnega zbora je razglasiti z naznanilom, nalbitim 8 dni prej na zadružni deski. Načelstvo more poleg tega razglasiti občni zbor še na drug 'način.
§ 17. Občni zbor.
1. Sklepa o spremembi pravil. Določbe v § 5 3. odst., v §11 l.odst., v § 14 2. odst., v § 15 zadnji odstavek, v § 17 točka 1, v §25 zadnji odstavek se smejo spremeniti le z dovoljenjem Zadružne zveze v Ljubljani.
2. Potrjuje računski zaključek.
3. Voli načelstvo in nadzorstvo.
4. Odstavlja načelstvo in nadzorstvo.
5. Sklepa o razdružbi in likvidaciji zadruge.
§ 18. Na občnem zboru ima vsak član en glas, le člani, ki imajo vplačanih preko 5 deležev, imajo po 5 glasov.
Član, ki se ne more osebno udeležiti občnega zbora, more biti zastopan po drugem članu na podlagi zakonito napravljenega pooblastila. Vsak član more le enega drugega člana zastopati.
Glasuje se z dviganjem rok; ako je kdo proti temu, se glasuje z listki.
§ 19. Občni zbor je sklepčen, če je zastopan vsaj deseti del zadružnikov. Če teh ni, se skliče čez pol ure na istem kraju in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki sklepa ob vsaki udeležbi.
Sklepa se >z navadno večino. Pri enakosti glasov odloči predsednikovo mnenje.
Če gre za razdružbo zadruge, morata biti zastopani najmanj dve tretjini zadružnikov navzočih in morajo biti tri četrtine navzočih za razdružitev.
Zapisnik o občnem zboru podpišejo predsednik, zapisnikar in dva overovatelja.
§ 20. Propagandni odsek obstoji iz štirih članov, katere izvoli občni zbor za eno leto.
Propagandni odsek ima namen, širiti med člani zadružno zavest in zlasti njihovo mladino vzgajati v zadružnem duhu. V to svrho prireja zadružne in knjigovodstvene tečaje, sestanke s predavanji, izdaja poučne knjige, časopise in letake ter širi propagando za zadrugo in zadružništvo sploh.
O svojem delu sproti obvešča načelstvo in letno poroča na občnem zboru.
§ 21. Razglasi zadruge se razglašajo z nabitjem na zadružni deski.
§ 22. Zadruga se razdruži:
a) če to sklene občni zbor;
b) če se otvori konkurz;
c) če to odredi upravna oblast.
§ 23. V slučaju likvidacije načelstvo oziroma likvidator izterja terjatve in drugo premoženje spravi v denar. Čisto premoženje, ki ostane po pokritju dolgov, se razdeli po sklepu zadnjega občnega zbora v obče koristne namene zadružnega okoliša.
§ 24. V svrho revizije, v smislu zakona, pristopi zadruga k Zadružni zvezi v Ljubljani.
Ta, na drugem rednem občnem zboru dne 51. januarja 1937 sprejeta pravila se ujemajo dobesedno s pravili, ležečimi v tusodnih spisih. Zadr. V 55, knjiga prilog 480.
Okrožno kot trgovsko sodišče Maribor odd. L, dne 23.2.1957.
Kako je Hribovski Andrej prodajal in spravljal svoj oreh.
Kotnik Beno, Podkraj.
Nekega poznega jesenskega dne potrka na Hri-brnikove duri velik človek s palico v roki. Bil je Luka Podbežnik, po poklicu tesar. Ker zna za silo pisati in ima namazan jezik, prekupčuje z lesom.
Andrej in Luka sta stara znanca, zato si sežeta v roke in posedeta. Andrej vzame vrč ter gre po mošt. Ko se vrne, nalije in ga ponudi Luku, da si priveže du'šo. Nato so začneta pogovarjati. »Orehe kupujem,« meni Luka, »ti imaš tako lepega na voglu hiše, daj mi ga. Sto osemdeset dinarjev dam za kubik.« Andrej premišljuje. »Denar bi nujno potreboval za sol in svečavo, na kredo mi štacunar ne da. Smili se mi pa tudi oreh, ki je skoraj vsako drugo leto obilno obrodil, sad pa so otroci tako z veseljem pobirali.« Luka govori in govori ter napiše pogodbo. Andrej podpiše, ne da bi prebral. Luka še omeni, da mora biti oreh izkopan, ne pa porezan, nakar vošči lahko noč in odide.
Drugo jutro, ko Andrej nakrmi svoja volička, se loti oreha. Začne kopati, a delo mu ne gre izpod rok, ker je zemlja preveč zmrzla. Ko vidi, da ne pride z delom naprej, pošlje po sosedovega Poldeta, da mu pomaga. Ves dan do pozne noči sta kopala, preden je padel oreh, na katerem so sove že več kot dvema rodovoma oznanjale s svojim juckanjem obilno sadno letino. Naslednjega dne se lotita špacanja. Opoldne je bil oreh obdelan iu razžagan. Sedaj ga je bilo treba spraviti na dve uri oddaljeno postajo. K sreči je padlo čez noč toliko snega, da je nastal saninec. Z vozom bi ne šlo, 'ker je bil preslab. S težavo sta spravila oreh na sani. Andrej dene voličke v ižesi, napravi še križ pred volmi in pelje proti postaji. Pa, joj! Radi slabe ceste se zvrne, preden je prišel na glavno cesto. Radi padca pa sta počila kruka in oplen. K sreči mu posodi neki sosed nove poke. Nakladanje mu ni delalo sedaj takih težav, ker so mu pomagali sosedovi.
Do pozne noči pripelje s popolnoma mokrimi vo-lički na postajo. »Mislil sem, da ne boš pripeljal.« mu veli prekupčevalec. »Sreča tvoja, da si tu, drugače bi to izročil odvetniku. Pa zakaj vlačiš celi ploh, ko vendar vidiš, da ima tukaj grčo!« zarohni Luka. »Tu se mora odrezati, takšnega ne vzamem!« Andrej nejevoljen pogleda in reče: »Dva dni že trpim ko črna živina in sedaj naj še odrežem polovico! Izplačaj mi oreh!« Luka pa vzame klešče, zaznamuje s svinčnikom grčo ter pove, da meri ploh, ki je sedaj od pet metrov skrajšan na dva in pol metra, 0‘83m8, kar znese po pogodbi 141 Din, kateri znesek bo dobil šele v teku štirinajstih dni, ko bo les prevzel glavni kupec. Andrej prekolne mešetarja, obrne voličke in gre brez denarja domov. Ko tako svojo nesrečo premišljujoč ves zmrzel sedi na saneh, se začuje glasen krik: »Stoj!« Zavpije z močnim »voha« Budinu in Lišu — tako je namreč sam volička poimenil — stati. Pred seboj ima mladega orožnika, ki ga vpraša, kje ima luč in tablo. Hribrnik se opravičuje in skuša orožniku dopovedati, da bi bil lahko že o mraku doma, ako ne bi bil imel pri vožnji take nesreče. Mladi orožnik ga zapiše in mu pove, da njega ne briga drugo ko postava. Po-
polnomu potrt sede zopet na sani in veli voloma »hej!« Tako je zatopljen v svojo usodo, da niti opazil ni, da jo prisedel zadaj na sani sosedov Zopej, ki se je pozno vračal od kmetijske nadaljevalne šole. Šele na dvakrat »Dober večer!« je odgovoril »Buoli daj!« »Odkod pa ti tako pozno?« vpraša llribrnik. »V kmetijski nadaljevalni šoli smo se tako dolgo mudili. Gospod učitelj nam je razlagal, kako se delajo razne pogodbe in kako je treba biti previden pri sklepanju istih. Bral nam je tudi iz ,Malega trgovca*, da so cene pri lesu in živini zelo poskočile. Posebno oreh je dosegel lepo ceno. Za en kubični meter plačajo že nad tisoč dinarjev. Pravil nam je tudi, da se je ustanovila v trgu Gospodarska zadruga za vso dolino ter razlagal, kakšen pomen bo imela zadruga.«
llribrnik je fanta z zanimanjem poslušal. Jezen je bil, da je kar 'škripal z zobmi, pa ne na šolo. katere sovražnik je doslej vedno bil, ampak na Luka Podbežnika, kateri ga je tako opeharil. Še bolj se je jezil nad seboj, da se je pustil zvoditi od njega na led. Napravil je trden sklep, da se bo že prihodnjo nedeljo prijavil kot član h Gospodarski zadrugi in da mora tudi njegov sin takoj vstopiti v kmetijsko nadaljevalno šolo.
Hribmikov oreh je bil čez tri tedne prevzet. Dobil je zanj borih 141 dinarjev. Prvo, kar je plačal, sta bila delež in pristopnina zadrugi. Nekaj je dobil sin za zvezke m za Rohrmanovo knjigo »Gospodarstvo«. Iz ostanka pa je delno plačal kovača in kolarja za popravilo potrtih sani. Plačilni nalog okrajnega načelstva za cestno policijski prestopek pa je odložil in se pustil rubiti. Za svečavo in sol Jii ostalo več denarja. Tako so pri Hribrnikovi hiši še dolgo svetili s trskami in solili jedila z živinsko soljo, katere si je k sreči prej nakupil.
Sreski kmetijski odbor v Dravogradu.
Proračun.
Živinoreja :	Din
1. Vzdrževalne nagrade odlič. plemenjakom 4000'—
2. Nagrade molznim nadzirateljem ....	000'—
3. Nabavni prispevki za plemenjake .	.	.	3000'—
4. Svinjereja, merjasci................... 1500'—
5. Perutninarstvo......................... 500'—
6. Ovčjereja............................... 6500'—
7. Cepljenje svinj proti rudečici ....	2000’—■
8. Čebelarstvo............................300'—
Poljedelstvo in t r a v n i š t v o :
1. Zatiranje rastlin, bolezni in škodljivcev .	200'—
2. Izmenjava semen........................3000’—
3. Pospeševanje pridelovanja krme ....	500'— Kmetijska propaganda i ti pouk:
' 1. Kmetijsko in kmetsko gospodinjski tečaji 400’—
2. Vzdrževanje učencev na kmetijskih šolah 1500'—
3. Ostala kmetijska propaganda...............100'—
Sadjarstvo:
1. Prispevki za precepijevanje in nabavo
sadnih drevesc....................... 1000'—
2. Prispevki k nabavi drevesnih škropilnic . 5000'—
3. Nabava arborina itd..................... 1000'—
4. Sadne sušilnice......................... 1000'—
Gozdarstvo............................ .■ . .	1000'—
Zadružništvo................................ 1000'—
Kmetijske organizacije vabimo, da po svojih močeh in potrebah črpajo odobreni proračun sreskega kmetijskega odbora za leto 1937. Točnejše podatke dobite na občini. Za vsako podporo je treba vložiti na sreski >km’et. odbor (tajništvo, sreski kmet. referent) prošnjo, ki mora biti dobro utemeljena in resnična. Podpora se bo delila samo proti dejanski izvršitvi ali nabavi kakega predmeta in kjer je res potreba največja. Vsaka zloraba podpore se bo strogo kaznovala. Tekom jeseni bo sreski kmetijski odbor kupil okrog 60 ovc jezersko-solčavske pasme potom zadruge in njih članov v plemenske namene. Zato se že sedaj, opozarjajo vsi rejci, da rede ovne in ovce za jesen. Kupovalo se bo v teži od 40 do 50 kg.
\ Dravogradu, dne t. junija 1937.
Predsednik:	Tajnik:
Peruš Alojz 1. r.	Martelanc	Karel 1. r.
Naznanila. II. KMEČKI TABOR za Mežiško dolino v Kotljah 18. VII. 1937.
Pod vodstvom Živinorejske in pašniške zadruge v Kotljah in Ob sodelovanju Okrajne kmečke zveze ter kmetijskih strokovnih organizacij v Mežiški dolini se priredi II. veliki kmečki tabor v Kotljah dne 18. julija (če bo takrat slabo vreme, pa 1. avgusta) 1937.
Tabor bo obsegal tele točke:
Dopoldne: 1. Sv. maša. 2. Po sveti maši slavnostni občni zbor Živinorejske zadruge (10 letnica ustanovitve). 3. Razstava plemenske živine.
Popoldne: 1. Po večernicah kmečki tabor, na katerem bodo govorili kmečki voditelji in strokovnjaki v kmečkem pokretu. 2. Po taboru kmečka tombola (prvi dobitek plemenska krava). 3. Po tomboli kmečka igra »Koroška kmečka ovset«, katero je spisal domačin Kuhar Ivan iz Kotelj. Igra se bo prenašala, ako bo to mogoče izvesti, potom ljubljanske radio postaje. Po igri kmetijski filmi in po filmih prosta kmečka zabava.
Morebitne spremembe in natančen razpored tabora bo pravočasno razglašen po letakih.
Kmetijske organizacije in kmetovalce že sedaj opozarjamo na ta tabor, da se ga polnoštevilno udeležite in s tem pokažete svojo stanovsko kmečko zavest in disciplino. Organizirajte po vseh krajih skupine na vozovih in kolesih itd., ki naj ta dan okrašene z zastavami pobite na kmečki tabor v Kotlje.
Pokroviteljstvo nad taborom je prevzel g. lian dr. Marko Natlačen.
Pripravljalni odbor kmečkega tabora.
Zadruga opozarja vse člane na zadružno disciplino in dolžnost, da kupuje vse potrebščine pri zadrugi in prodaja svoje pridelke potom zadruge. Zadruga bo strogo pazila na člane, ki se ne bodo držali zadružnih pravil. Te bo brez izjeme takoj izključila iz svoje srede. V slogi in nezlomljivi disciplini je naša rešitev!
Člani Gospodarske zadruge za Mežiško dolino.
58. šumnik Peter, Navrški vrli.
59. Šumah Silvester, Volinjuk.
00.	Šefer Martin, Sv. Danijel.
(>1. Šumnik Andrej, Sv. Danijel.
62. Kek Ivan, Zagradi.
63. Senčnjak Frane, Dobja vas.
64. Saberšnik Martin, Dobja vas.
65. Senica Jakob, Sv. Danijel.
66. Sušnik Jožef, Farna vas.
67. Stopar Avgust, Farna vas.
68. Škrinjar Helena, Farna vas.
69. Skrubi Peter, Farna vas.
70. Šern, Franc, Jamnica.
71. Sekalo Gašper, Sv. Danijel.
72. Rener Matija, Zagradi.
73. Rožej Valentin, Breznica.
74. Rac Josip. Sv. Danijel.
75. Povše Alojz, Zagradi.
76. Pogač Josip, Zagradi.
77. Petrič Anton, Kot.
78. Pavše Alojz, Uršlja gora.
79. Preglav Gabriela, Prevalje.
80. Plešivčnik Jakob, Leše.
8t. Potočnik Josip, Jamnica.
82. Ovnie Apolonija, Prevalje.
83. Okrogelnik Martin, Farna vas.
84. Mlinar Anton, Zagradi.
85. Mirkac Silvester, Dobja vas.
86. Merkač Jernej, Stražišče.
87. Mežnar Urban, Prevalje.
88. Mori Matevž, Navrški vrli.
89. Merkač Anton, Breznica.
90. Milač' Ivan, Prevalje.
91. Mačič Lovrenc, Prevalje.
92. Marin Ferdinand, Sv. Danijel.
93. Močnik Luka, Dobja vas.
94. Lepko Franc, Dobja vas.
95. Lahovnik Franc, Prevalje.
96. Lampret Pankrac, Farna vas.
97. Kobolt Peter, Leše.
98. Kumar Luka, Breznica.
99.	Kep Franc, Breznica.
100. Jamnikar Josip, Prevalje.
101. Kričej Amalija, Farna vas.
102. Herman Ivan, Dobja vas.
103. Križnik Josip, Farna vas.
104. Hale j Helena, Zagradi.
105. Hribernik Mihael, Zagradi.
106. Hribernik Boštjan, Farna vas.
107. Gaberšek Franc, Leše.
108. Gutovnik Ferdinand, Leše.
109. Gostenčnik Josip, Dravograd.
110. Flajmiš Franc, Farna vas.
111. Terjan Miha, Farna vas.
112. Teimut Franc, Poljana.
113. čarf Pavel, Leše.
114. Draksler Peter, Holmec.
115. šumnik Andrej, Sv. Danijel.
116. Mesner Franc, Leše.
117. Lešnik Ivan, Zagradi.
118. Hovnik Peter, Dobja vas.
Člani Gospodarske zadruge za Mežiško dolino, podružnice v Dravogradu.
1. Ilervatski Franc, Trbonje.
2. Paar Peter, Kozji vrh.
3. Božič Vincenc, Kozji vrh.
4. Volšak Filip, Goriški vrh.
5. Buhvald Rudolf, Vič.
6. Kumprej Martin, Kozji vrh.
7. Gostenčnik Roman, Vič.
8. Rožič Franc, Otiški vrli.
9. čurč Franc, Otiški vrh.
10. Komauer Rudolf, Meža.
11. Vrhovnik Peter, Otiški vrh.
12. Verdnik Jožef, Otiški vrh.
13. Vrhovnik Franc, Otiški vrh.
14. Miklavc Vinko, Sv. Duh.
15. Lipovnik Jožef,. Grad.
16. Kališnik Anton, Sv. Duh.
17. Kališnik Peter, Goriški vrh.
18. Knap Marija, Kozji vrh.
19. Pirtovšek Jakob, Dravograd.
20. Perjet Jurij, Sv. Duh.
21. Karničnik Gregor, Ojstrica.
22. Šegi Jožef, Vič.
23. Vravnik Tomaž, Ojstrica.
24. Krivec Franc, Sv. Tomaž.
25. Planšek Valentin, Goriški vrh.
26. Čem Franc. Ojstrica.
27. širnik Otmar, Oliški vrh.
28. Zechner Martin. Goriški vrh.
29. Sekolnik Jurij. Kozji vrh.
30. Mačič Gustav, Dobrava.
31. Kobolt Pongr., Goriški vrh (3 del.).
32. Fpšek Gregor, črnsče.
33. Poročnik Franc. Kozji vrh.
34. Jcromel Franc. Oliški vrh.
36.
37.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
48.
49.
50.
51. r)?
56.
57.
59.
60. 61.
62.
63.
Navoršnik Anton, Otiški vrh.	i,4.
Pajnik Anton, Goriški vrh.	65.
Hartman Simon, Otiški vrh.	66.
Tavzel Simon, Ojstrica.	67.
Hojnikar Marija, Dravograd.	68.
Hribernik Bogomir, Dravograd.	69.
Račelj Viktor,	Sv. Janž.	70.
Munda Matija,	prošt, Dravograd.	71.
Propst Martin,	Goriški vrh.	72.
Maber Feliks,	Goriški vrh.	73.
Paternuš Val.. Dravograd (2 del.).	74.
Mori Franc, Vič (4 del.).	75.
LIranšek Maks, Libeliška gora.	76.
Kogelnik Alojz. Podklanc (5 del.).	77.
Kališnik Avgust, Vič.	78.
Kramžar Franc, Vič.	79.
Korot Franc, Ojstrica (2 del.).	80.
Oslamik Luka, Goriški vrh.	81.
Očko Ivan. p. d. Straher, Goriški	82.
vrh (2 del.).	83
Ramah Karel, p. d. Hež, Goriški	84
vrh (2 del.).	85.
Rožej Ivan, p. d. Nac (2 del.).	86.
Kadiž Matevž, p. d. Mačič, Dobrava	87.
(2 del.).	88.
Ott Gregor, p. d. Kozman, Goriški	89.
vrh (2 del.).
Očko Pavel, Goriški vrh (2 del.).	90
Pešl Franc, p. d. Lampret, Sv. Duh.
Jehart Ivan, Dravograd.	91.
Paberžnik Valentin, p. d. Miklavc	92.
(2 del.). v	93.
ŠteharnikGašpar (Arnet),Tolsti vrh.	94.
Mori Filip. Ojstrica.	95.
Čevnik Ivan, Dobrava.
Delameja Josip, Dobrava.
Plavtev Friderik, črneče.
Pečnik Anton, Goriški vrh.
Kodrun Martin, Goriški vrh. Verhovnik Gregor, Otiški vrli. Vernekar Pavel, Libeliče (2 del.). Mart Franc, Vič.
Vauch Josip, Goriški vrh.
Jurič Jakob, Vič (2 del.).
Širnik Franc, Otiški vrli:
Počolar Anton, Dobrava (2 del.). Pavlan Andrej, Otiški vrli. Rotovnik Franc, Otiški vrh.
Plimen Ivan, Goriški vrli.
Petjak Maks, črneče.
Vrhovnik Viktor, Otiški vrh (2 del.). Mori Tomaž, Sv. Duh.
Griben Maks, Otiški vrh.
Celiner Maks, črneče.
Gostenčnik Tvan, Vič.
Selič Karol, črneče.
Pačnik Fortunat, Libeliče (2 del.). Božič Janez. Sv. Duh.
Kuhenbertr Friderik, Goriški vrh. Lampret Valentin, črneška gora (2 del.).
Močivnik Štefan. Libeliška gora (2 del.).
Tavzelj Jurij. Sv. Boštjan.
Brod Franc, Vel jka.
Ošlovnik Tvan. Otiški vrh.
Golob Franc, Kozji vrh.
Račelj Viktor, Št. Janž.
Kdor oglašuje v našem listu, je naš. Zato vam ga priporočamo:
TRGOVAČKA D. D. - PETROVGRAD
kupuje les vseh dimenzij po najvišjih dnevnih cenah. Člani zadruge imajo prednost pri prodaji in ceni. Skladišče Volfova lenda ob Dravi v Dravogradu.
GOSPODARSKA ZADRUGA zn Mežiško dolino PREVALJE :: podružnica DRAVOGRAD
kupuje les vseh dimenzij po najvišjih dnevnih cenah. Dolžnost vsakega člana je, da prodaja svoj les zadrugi.
DALMATINSKI VINOTOČ V DRAVOGRADU
nudi članom zadružnikom izvrstno dalmatinsko belo in črno vino kakor tudi žganje itd.
Priporočamo ga vam. ker je zadružna ustanova.
GOSPODARSKA ZADRUGA zn Mežiško dolino PREVALJE :: podružnica DRAVOGRAD
ima stalno v zalogi po najnižjih dnevnih cenah vse vrste moke, koruzo, umetna gnojila, razna semenja itd. Dolžnost člana je, da pri zadrugi kupuje.
Izdaja in zalaga: Gospodarska zadruga za Mežiško dolino, registrovana zadruga z omejeno zavezo, sedež Prevalje Odgovorni urednik: dr. Franc Kotnik v	Za Mohorjevo tiskarno v Celju: Fran Milavec.
š*