Kamniški OBČAN Št. 18 Vodovod v Porebru, asfaltna povezava Hrib-Poreber Leto XXXVII Ekologija na Kamniškem in Kokrškem sedlu Kamnik, 2.3. oktol.ru 1998 Težko pričakovani novi pridobitvi Finančna udeležba kamniške občine? »Pomagaj si sam, in občina I i ho pomagala«, so sklenili dobri, pridni ljudje Porebra in Hriba, prečudovitih zaselkov, stisnjenih ob levi breg na poti v Tuhinjsko dolino. Njihovo prizadevanje je sedaj bogato poplačano, saj se domov lahko pripeljejo po lepi asfaltni cesti, pa ludi voda iz pip priteče po novem vodovodnem sistemu. Brez občinske pomoči pa njihovo prostovoljno delo in vložen denar ne bi obrodilo sadov. In prav je, da jc občina prisluhnila lem ljudem, ki so pristopili k skupni akciji in niso komplicirali, ko je bilo treba dali soglasje za prekop Med mlajema s transparentom »V slogi je moč« sta tupan Tone Smolnikar in predsednik gradbenega odbora za vodovod v vasi Poreher Franci Rezar prerezala trak in vodovod simbolično predala namenu. SAŠA MFJAC zemlje, zbrati denar in opravili nešteto ur prostovoljnega dela. Z občino so lako našli skupno mo/nosl za dokončanje investicij. Sicer pa se meslo ceni tudi po leni, kako skrbi za svoje podeželje, tO je za ljudi, ki jim je usojeno Irdo življenje v prelepili hribovitih vasicah, kakršni sla Hrib in Poreber. Da tod živijo pridni ljudje, nas je ob odprtju vodovoda v Porebru prepričal najstarejši vaščan Franc Burja - Tončkov ata. Kljub X4 letom je navzočim /hrano predstavil svojo težko življenjsko pol. Pri štirih letih je os-tal sani brez staršev, bratov in sester, /e taknu je bila kmetija prepisana nanj. prevzel jo je pri 18 letih in jo vodi še danes. Bili so te/ki časi, ko so jim vse pobrali, tudi /li-ce niso imeli. Delavni in napredni Prane Burja je poleg službovanja in kmetovanja skrbel za napredek kraja, sai je bil pobudnik za elektriko, cesto in vodovod. Nadaljevanji- na 2. strani Čeprav so z gradnjo čistilnih naprav pri planinskih kočah na Kamniškem in Kokrškem sedlu zaradi nekaterih objektivnih razlogov začeli precej pozno, kaže, da bo večji del gradbenih in montažnih del pravočasno opravljen. Na Kamniškem sedlu je vsa oprema /e postavljena na ustrezna mesta, na Kokrškem pa se jc zaradi slabega vremena malce zavlekla. Zaradi lega opreme za dokončanje del niso mogli prepeljali s helikopterji. Čistilne naprave pomenijo izredno ekološko pridobitev, zato pri gradnji /lasii v finančnem pogledu sodelujejo poleg društva še: Planinska zveza Slovenije, ministrstvo za okolje in seveda občine. Naj ob tej priložnosti ponovimo. da opremo, ki je nujna za uresničitev tega projekta, prispeva avstrijska vlada oziroma njene institucije. Vse ostale stroške pa morajo pokrili planinska društva iz skupnih sred- llelikopter bo enega od treh bazenov za čiščenje voda odpeljal na Kamniško sedlo. stev. Te jesenske dni so že zaključiti z gradnjo čistilnih naprav na OkreSlju, Mcnini planini in pri Ko-blckovcm domu pod Bcgunjščico. Tamkajšnja planinska društva so manjkajoča sredstva prejela od pristojnih občin. Planinci upamo, da bo tudi naša občina to pomembno pridobitev podprla s finančno injekcijo. Ves strokovni in organizacijski del opravljajo prizadevni delavci Planinskega društva Kamnik STANE SIMŠIČ Različni pogledi na urejanje soseske na Zgornjem Perovem Kdo je dolžan zgraditi cesto? Krajevna skupnost Motnik za svoje šolarje NE, ZDAJ PA NIMAMO VEČ BLATNIH ČEVLJEV V zadnjem Času smo priča neka lerim opozorilom krajanov Zgornjega Perovega v zvezi z domnevno prepočasnim komunalnim urejanjem lira območja. Še posebej pa so glasni lisli, ki zahtevajo čimprejšnjo ureditev oziroma izgradnjo ceste od bencinskega servisa na obvoznici do Kaj piše v pogodbah? V pogodbi o komunalni ureditvi parcel v soseski 8-8, navedenih je 51 parcelnih številk, sklenjeni 20. decembra /V95 med Skladom stavbnih zemljišč občine Kamnik (zastopnik Milan Windschnurer) in Lastnino d o. o. (zastopnik Malin: I erbole) je bila dogovorjena komunalna opremljenost zemljišč in poravnava stro-Sh ov k omunalnega urejanja, i njej je ugotovljeno, da glede na obstoječe stanje k o-munalnih naprav trenutno Lastnini ti. o. o. ni potrebno plačati stroškov za komunalno ureditev, ker ni osnove za plačila. Cr bo Sklad opremljal območje, v katerem se nahajajo predmetna zemljišča, se lastnina d. o. o. zavezuje, da bo poravnala sorazmerni tlel stroškov komunalne ureditve, ki odpadi na ta zemljištu. Sklati ho zahteval tudi povrnitev stroškov za komunalnu tlela, v katera ho dejansko investiral. 7. drugo pogodbo, sklenjeno K. julija IW7 med Skladom (podpisnik i inko Ovljač) in LaSUtino, Je bilo dogovorjeno poplačilo sorazmernega dela stroškov za obstoječo komunalno ureditev tlela zazidalnega nacrta II-H Peroni za vrstne hiše sosedstva S-6 m Izgradnja manjkajoče komunalne opreme v skladu z veljavnim zazidalnim nacrtom li-H Perom, detle platila obstoječe komunalne Opre-meje bilo ugotovljeno, da je lastnina d. o, o. vlagala lastna sredstva za izgradnjo komunalne infrastrukture na območju sosedstva S-(>, zalo nI podlage za pla- eilo stroškov za komunalno ureditev za vrstne tlise v sosedstvu S-6 (ntiSlelih ft II parcelnih številk), lastnina pa ni oproštena stroškov prispevkov za razširjeno reprodukcijo za kanalizacijo, vodovodno in električno omrežje, ki jih mora plačati delovnim organizacijam, ki opravljajo s tem oinreijem. Pri izgradnji manjkajoče komunalne opreme se je Lastnina d. o. 0. zavezala, tla bodo tlela potekala po Icrminskcm planu m da ho vse komunalne votle za sosedstvo S-d. S-7 in S-H v ZN B-8 Perovo zgradila po od občinskih organov predpisani dokumentaciji. . . Stroške izgradnje komunalnih vodov pa ho investitor zaračunal svojim kupcem navedenih parcel. Ce pa ho Sklad dodatno opremljal območje, kjer lete te parcele, pa se je Lastnina d. o. o. zavezala poravnali sorazmeren del stroškov, ki bo odpadel na te parcele. vrha. kjer je lako imenovano sosedstvo S-X. Zalo je v ospredju vpraša nje. kdo jc dolžan financirati izgradnjo le ceste: krajani 8ziroma krajev na skupnost, obema ali laslnina d. o. o.'.' S tem vprašanjem smo se najprej obrnili na predsednika sveta KS Kamnik - Novi trg Jožeta Zagorca, ki nam je povedal, da so krajani na krajevno skupnost naslovili samo zahtevo za ureditev ceste, »Mi smo jo dali v naš program, podobno kol Pa-lovško, vendar je v letošnjem občin skem proračunu niso upošlevali. Kakih drugih zahtev krajanov v zvezi s komunalnim urejanjem, ki naj bi ga bila v skladu s pogodbo med skladom stavbnih zemljišč in Lastnino d. O, o., ki je kupila od sklada določena zemljišča, pa na krajevno skupnost ni bilo naslovljenih. Zato svet Nadaljevanje na 3. strani Naslednja, 19. številka Kamniškega občana ho izšla v četrtek, 5. novembra. Prispevke in volilno propagandno gradivo oddajte najkasneje do srede, 28. oktobra; zahvale in druge oglase pa do torka, novembra. Nekateri člani novinarskega krožka smo se udeležili zanimive prireditve: odprtja prenovljenega šolskega dvorišča pred podružnično osnovno šolo v Motniku. Naši sošolci iz Motnika so bili 24. septembra zelo lepo napravljeni, saj jc vseh 21 nastopalo na slovesni prireditvi pred šolo. Skupaj s svojima učiteljicama Vido in Mojco so pripravili več plesnih loCk. pevski nastop, po prireditvi pa še pogostitev na novoasfal-tiranem igrišCu. Seveda, lahko so bili veseli, saj so si dolgo Želeli asfalli-ranega prostora, kjer se bodo na primer lahko rolkali. igrali 'med dvema' ali tancali. Vodja podružnice Vida nam je povedala, da BO sola drugo leto praznovala šestdeset let. zato so v park pred šolo, ki so ga tudi uredili, po-slavili panj s pravimi panjskimi končnicami, ki so jih v poletni šoli Mak poslikali učenci iz Molnika. Rekla jc. da bodo poletne sok- v Motniku zdaj vsako leto. v tem parku pa ho počasi naslala razstava na prostem Vodja podružnice ima se nove načrte: pokazali so nam skice, kjer jc arhitekt narisal, kako bodo zasadili prostor okrog šole. Pa ne samo to. tudi na naši šoli, tO se pravi v Šmarlncm. bomo učenci pomagali sošolcem iz Molnika uresničili njihove načrte. Nabirali bomo sadike za živo mejo in jo pomagali posadili, vrtnar pa bo zasadili tudi nekaj dreves. Predsednik KS Janez Trebušak je dejal, da je pri ureditvi dvorišča sodelovalo veliko članov Športnega društva Motnik, prispevali pa so tu- di denar. Najbolj so razveselili najmlajše, saj so postavili gugalnice in plezala, dvorišče pa bodo ogradili. Zdaj naši sošolci pred poukom lahko Se malo pote-lovadijo. Na novem dvorišču bo še veselo, saj bo športno društvo že kmalu pripravilo tekmo. Saj poznate legendo i> motniskem polžu' Mnlnuani so ujeli velikega polža, ki se je davno nekoč sprehajal po Motniku, in ga z verigo priklenil k vodnjaku. Motniča-ne še danes v šali imenujejo ludi Pol-iiip Ne boste verjeli tudi naši vrstniki v Motniku so te ujeli' svojegapolta - izdolbli so ga iz lesa. /.daj krasi vhod i salo, zelo radi pa ga kdaj tudi zajahajo. (joto: Petra Javrh) Prispevek je pripravil Novinarski krožek OŠ Šmartno v Tuhinju Moste 88 A Prodajalna obutve in tekstila Nepremočljiva obutev GORE-TEX MULTl-TEX Doetop do naše trgovine Je nemoten Stat Cordoba Vario • staro za novo • nakup na obroke do 5 let • leasing SUPER AVTO -ZA SUPER CENO PORSCHE L..I UBLJANA SEAT center Trzin, Ljubljanska 3a, Trzin, tel.: 061/716-262 DliEVESl J J C/. JrJJ\ HUDI OZLMJ JJCH; JABOLK, HRUŠK, KROMPIRJA, ČESNA, ČEBULE IN OZIMNICO ETA Sadna drevesnica, Ekslerjeva 6, KAMNIK, tel. 813-352. Vsak dan do 17. ure in ob sobotah do 12. ure. Pričakujemo vas vsak dan od 8. do 19. in ob sobotah od 8. do 13. ure 7 Vodovod v Porebru, asfaltna povezava Hrib-Poreber Težko pričakovani novi pridobitvi Nadaljevanje I. strani Za vse so mu vasčani hvaležni in kot jc bilo bogato njegovo delo, naj bo bogata in lepa tudi jesen njegovega življenja. Slavnostni govornik Franci Rezar. predsednik gradbenega odbora za vodovod Po reber, jc predstavil celotno investicijo, vredno 27 mio SIT. Zahvalil se je vašCanom Markovega in Porebra. županu Tonetu Smolnikarju. Bojanu Mlakarju. Janezu Petku in kolektivu Komunalnega podjetja Kamnik. VeC kot 10 let so va-šCani Porebra v sušnih obdobjih vozili vodo iz oddaljenih studencev. Na pobudo Alojza Urankarja so se vasčani odločili za izgradnjo novega vodovoda, saj zastarel vodovod iz leta 1955 zaradi porasta prebivalstva in spremenjenih življenjskih navad ni več zadoščal potrebam. Bogatejši vodni vir jc bil nad vasjo Studenca v KS Scla. Dogovori med predstavniki KS Nevlje in KS Sela so kmalu stekli, saj je bil interes obojestranski. S tem projektom naj bi istočasno dobil vodo tudi del vasi Markovo. Skupna trasa vodovoda v dolžini 2,4 km je potekala po zelo zahtevnem terenu, prav tako tudi nadaljevanje trase v vasi Porcber v dolžini 0,8 km. Za slednje so vašča- potrjuje tisto, kar smo pravkar slišali. Dolgoletna sloga je navzoča v vseh podobnih krajih, kot je ta in sosednje vasi in dokazuje, da s slogo, sodelovanjem in skupnim interesom delo rodi sadove. V kamniški občini jc veliko takih vasi, ker se ljudje zavedajo, da lahko samo s svojim delom, s svojo finančno udeležbo, ob sodelovanju z. občino in državo storijo korak naprej. Kaj vse bi prebivalci sredi Kamnika, tam kjer imajo pravzaprav že vse, še želeli. Zdaj si želijo ležeče poticaje, nove prometne znake, želijo si pravzaprav nemogoče zadeve. Tudi zato, ker se ne zavedajo, da je kamniška občina velika, obsežna, med največjimi v Sloveniji in ker ne poznajo življenja v takšnih krajih, ker ne vedo. da morajo šolarji po blalu s dolino in po pouku spe! v breg peš premočeni, pre-niraženi. utrujeni«, je med drugim na slovesnosti dejal župan Tone Smolnikar. jo jc župan Tone Smolnikar slavnostno odprl. Opozoril je na nove možnosti za razvoj kraja in krajev v tem območju, saj cesta prinaša novo življenje. Pohvalil je vse. ki niso obupali na tem zahtevnem terenu. Vasčani Hriba in Porebra so ob odprtju obeh pridobitev 26. sep-tembra pokazali veliko veselje. Resnično se lahko pohvalijo. Pridne gospodinje iz obeh vasi so za slovc- »Povezujejo nas dobri -ljudje in dobra cesta« so vasčani Hriba in Porebra zapisali na Iransparent. ki je »Teče, teče, bistra voda, bistra voda Studentica...« so se razveselili ob hidrantu lupan Tone Smolnikar, franci Rezar in Jote Komik. snost pripravile raznovrstne domače dobrote. Na prijetnem srečanju na Kotnikovi domačiji v vasi Hrib je vladalo prijateljsko, praznično razpoloženje. Veselo druščino prisrčnih domačinov je dolgo v noč zabaval trio Plahuta. Nekajkrat se jim je s pesmijo in jodlanjem pridružila sokrajanka Brigita Vrhovnik, pevka ansambla Nagelj. Za popestritev uradnega dela je poskrbel 12-letni harmonikar Ciril Spruk iz Porebra. Marsikdo pa se je zamislil nad dobrohotnostjo in gostoljubnostjo Kot-nikovih. V mestu kaj takega nc do-živiš. Čestitamo! Poje žičnicam Velike planine že navček? Glede na zadnjem sestanku nadzornega sveta družbe Velika planina zaklad narave d.o.a. kije bil 2?. 09., pri kazane podatke, je tnof.no pričakovati, da bo sistem žičnic prenehal delovati najpozneje pomladi (aprila) 1999, ko poteče obratovalno dovoljenje za nllmlko. Vprašljiva pa J6 lahko te zimska sezona, ki Je pred vrati. Družba potrebuje okoli It) mio SIT za sprotno likvidnost poslovanja do konca Irla. pri center potrebnih sredstev za pripravo zimske sezone, ki so v maksimalni varianti ovrednotena /. 22 mlo SIT, ni upoštevanih. ("'<• ne bo lastnik (občina Kamnik) ali kdo drug dal denarja, potem bo pozimi smučanje na Veliki planini spel tako. kol Je bik) pred 35-ttnU leti: peš gor, s smučmi dol. Problem pa ni samo ta denar. Nujno je cim prej zamenjali krmilni sistem nihalke I kar je ocenjeno na 40 mio SIT oziroma okoli 85 min SIT za krmilni in pogon? ski sistem), v naslednjih letih pa se nosilni vrvi. pa vla-rilno m Itd, kar je nekaj deset mio SIT. Agonija, ki se nadaljuje kljub naporom votlslva in zaposlenih, da hi jO končali, seje pravzaprav začela z otf jiravo samoupravnoga prispevka za Veliko planino, po-lilicna skupnost pa zaradi pomanjkanja volje ni Žele la. ne bolela in ne znala najti ustreznega nadomestila, čeprav ji je bilo predlaganih kar nekaj možnih realnih rešitev. Kot povsod po svetu, razen redkih Izjem žlčni-ca sama po srhi ne more bili rentabilna. Zato Je potrebno poiskali sistemski vir financiranja (kol za ostalo infrastrukturo, costnftd.l, ki bi pokril del, ki sega z osnovno ili javnostjo ne da. In še politika se ne Iti smela mešali v gospodarstvo. Ker seOTganl drUZOe in lastnika po v ee pisnih in ustnih opozorilih, da je potrebno nekaj storiti proti nadaljnjemu propadanju podjetja, niso zganili in jeocilno. tla vzdrževanje anarhičnih razmer, za katerih odpravo se je zavzemal nadzorni svet druzhe. nekaterim ustreza, je otlstopil vršilec tlolznosli predsednika nadzornoga svota. Prenehanje delovanja žlčnlškega sistema bb gotovo imelo različne i>osledice. Naj omenim samo nekatere. Zelo verjetneje, tla Iti zaradi tega prišlo tlo spremembe otl loka o prometnem režimu na Veliki planini To '« pome /i/7n liitli dovoljeno veliko dodatno onesnaževanje oziroma obremenitev planine z avtomobili predvsem t času, ko lam ne bo snegu. Zaradi bistveno večjega motornega prometa bo motena pasa In ogrožene tudi divje živali Verjetno bo obisk manjši in s tem tudi možnost prodaje mleka in mlečnih iztlelkov. Uničenih 00 kar nekaj ha površin, ce hi vsaka koca iiueln svojo (bvoy.no pot. Velika planina bi Iz oaze miru in idile poslala v iken-dasko naselje. Seveda bt bile posledice tUdI finančne. Kol lastnik bi Občina morala v celoti otlplaeali kretlile (okoli 28 miti SIT). Tudi konzervacija ali odstranitev naprav Iti slala kar nekaj tleselin miti SIT, potlohno pa Intli morebitna dograditev ceste. Tudi tržna vrednost vikendov bi se lahko občutno znižala, liti Ob vsem pa ostaja grenak jiriokus. V Kamniku se ne znamo'.' ne moremo'1 nočemo.' ne želimo'.' dogovoriti OZl roma se dogovora držati in zaradi majhnih političnih, strankarskih, osebnih aH še kakšnih drugih koristi kratkovidno uničujemo tlStO, kar imamo. Žičnica sicer Se zdaleč ni delovala tako, kot bi lahko in bi tudi me rala, saj je bilo opaženih veliko predvsem majhnih po manjkljivosli. nerotlnesli, vendar je bilo lutli veliko narejenega, tln Iti se stanje izboljšalo. In se lutli je i/.liolj sevalo. Toda, te bi počasi že morali začeti pobirati vsaj nekatere sletlove vloženega tlela, prihaja konec. Mar res? II. POLLAK Ob blagoslovitvi ceste je neveljski župnik vsem uporabnikom te ceste zaželel srečno pot Da bi njegove prošnje le bile uslišane. ni Porebra sami prispevali denar in fizično delo. Za vodovodno omrežje je bilo opravljenih prek 2000*nr ročnega in 300 ur traktorskega dela, poleg tega jc vsako od 15 gospodinjstev Porebra zbralo po 130.000 SIT. Ostala sredstva je prispevala občina, nekaj pa tudi vasčani Markovega za priključitev na vodovod Izvajalec del je bilo Komunalno podjetje Kamnik, ki je vodovod prevzelo v upravljanje. Novo pridobitev je blagoslovil neveljski župnik, nato je župan Tone Smolnikar ob pomoči Francija Re-zarja prerezal trak in vodovod simbolično izročil v uporabo. Zahvalil se je vsem, ki so razumeli, da gre za skupno akcijo. »V slogi je moč. praznično pozdravljal z mlajev na prireditvenem prostoru. Predsednik gradbenega odbora za iz.granjo druge etape te ceste Jože Kotnik je v slavnostnem govoru poudaril zahtevnost terena, ki je bil zelo pla-zovir, vmes jc bilo treba počakati, da se je umiril, da so lahko nadaljevali z. gradnjo. Izrazil jc veselje krajanov, da se je to po dobrih 10 letih končalo, hkrati pa jih jc prosil za pomoč pri reševanju novih nalog v upanju, da jih bodo s skupnimi močmi spet zmogli. Zahvalil se je bivšim predsednikom gradbenega odbora, posebej Francu Spruku. ki je zelo uspešno vodil akcijo na najzahtevnejšem terenu. Cesto je blagoslovil neveljski župnik, nato pa Območno združenje borcev in udeležencev NOB Kamnik obvešča občane, še posebej pa svojce padlih v NOB, umrlih v koncentracijskih taboriščih in umrlih kot talci ter preživele borce in druge udeležence NOB, da se ob dnevu mrtvih udeležijo žalnih slovesnosti, ki bodo v občini Kamnik po krajevnih skupnostih: 1. V PETEK, 23. OKTOBRA 1998 - Komenda, ob II. uri pri spomeniku padlih v NOB, oh Glavarjevi cesti; - Nevlje, ob 16. urt pri spominski plošči padlim v NOR, pred Osnovno šolo. 2. V NEDELJO, 25. OKTOBRA 1998 - Pšajnovka - Rakitovec, ob 14. uri pri spomeniku in grobišču padlih v NOB, na Malem Rakitovcu. 3. V PETEK, 30. OKTOBRA 1998 l Htplica, ob 9. uri pri spomeniku padlih borcev v N( )R, - Šmaren, ob 10. uri pri spomeniku padlih borcev v NOR, - Rudnik, ob 11. uri pri spomeniku padlih borcev v NOR, - Kamnik, ob 16. uri pri grobišču padlih borcev v NOB na kamniških Žalah, v nadaljevanju pa pri spomeniku padlih v I. svetovni vojni; - Motnik, ob 11, uri pri spomeniku padlih borcev v NOR, na pokopališču v Motniku; - Špilalie, ob 10. uri jin Spomeniku padlih borcev V N( ili, na pokopališču v Spitaiiču. 4. V SOBOTO, 31. OKTOBRA 1998 - Šmartno, ob 10. uri pri spomeniku padlih borcev v NOB, v Gradišču. 5. V NEDELJO, I. NOVEMBRA 1998 - Tuhinj, ob 9. uri pri spomeniku padlih borcev v NOB, na Prevojah v Zg. Tuhinju. 6. V PONEDELJEK, 2. NOVEMBRA 1998 Kamniška Bistrica, ob 10.30 pri grobišču padlih borcev v NOB, v Zg. Stranjah; - Črna, ob 11. uri pri spomeniku padlih borcev v NOB, pri »lami«. Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d. o. o., Kamnik, ljubljanska 3/a. direktorica Saša McjaC. dipl. ckon. Ureja uredniški odbor. Odgovorna urednica in lektorica prof Breda Podbrežnik-Vukmir. Tehnični urednik Iranci Vidie. Na podlagi zakona o PD in mnenja Ministrstva za kulturo sodi Časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5% davek Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi II. 200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik. Glavni trg 24 (občina), tel/t'ax: X31-.1I I. Žiro račun: Bistrica, d. o. o., 50140-603-53X72. Rokopisov in fotografij nc vračamo. Tisk Delo - Tisk časopisov in revij d. d. Ljubljana. Pregled dela KS Duplica Še več aktivnosti pri urejevanju krajevnih problemov SAŠA MEJAČ KS Duplica obsega teritorij, ki sega južno od križišča v Šmarci. Na severu pa sega do spodnje Petro-love črpalke, oziroma do ulice Vika Rožiča. Vzhodno in zahodno pa je KS Duplica omejena z železniško progo in reko Kamniško Bislri-co. V bistvu obsega majhno površino, vendar pa ima 4500 prebival- Vpisi etažne lastnine v zemljiško knjigo V zadnjem času lahko opazimo, tla v stanovanjskih blokih visijo oglasi, ki stanovalcem ponujajo posredovanje pri vpisu v zemljiško knjigo. (Irc za to, da so Z uveljavitvijo »lazbinškovcga« zakona najemniki družbenih stanovanj skoraj čez. noč postali njihovi lastniki. Novi lastniki nepremičnin in tisti, katerih nepremičnine niso hib vpisane v zemjjlško knjigo, morajo vpis predlagati v petih letih otl sprejetja zakona. Ti) pomeni, da imajo ras tlo Vi. julija 2(11111. Zakon o zemljiški knjigi določa obvezen vpis stvarnih pravic in vpis sprememb v šestem členu. Ce lastniki etažne lastnine ne bodo vpisali, bodo državi morali.plačati 10.000tolarjev denarne kazni, caka pa jih verjetno se cel kup nevšečnosti. Cena vpisa Ponudniki vpisov V zemljiško knjigo pravijo, da je hitreje in cent je, če stanovalci vpisujejo svojo lastnino z njihovo pomočjo in vsi skupaj, ne pa vsak posameznik zase. V prvem primeru se cene gibljejo \tnvprečno od 16.000 dO 30.000 tisočakov na stanovanjsko enoto, če vsak vpisuje sam pa do 45.000 Sij! (Slede na individualne okoliščine je cena lahko tudi višja. Odvisna naj bi bila od različnih malenkosti* ali je zemljišče, na katerem stoji večstanovanjska hiša že vpisano, ali so Izdelani etažni načrti in je funkcionalno zemljišče ze odmerjeno, za kolikšno slevilo stanovanj gre Itn. Zapleteno in počasi Vpisi etažne lastnine potekajo v dveh delih. Najprej se vpišejo posamezni deli nepremičnine, vendar p& mora hiti predlogu za vpis priložen etažni načrt in odločba, ki določa funkcionalno zemljišče-. Nato se vpiše lastninska pravica na posameznih delih objekta. Pri tem je potrebno imeti vse dokumente, iz katerih je povsem jasno, kje še posamezna lastnina nahaja ter vse pogodbe, ki se nanašajo m zamenjave lastništva. Ker mnogi nimajo zbrane vse dokumentacije na enem mestu, se prav tu lahko zatakne. Nepremičninski strokovnjaki Opozarjajo m neurejeno slanje, ki je prevladovalo v bivši Jugosla-v i/7, ko sprememb niso vpisovali v zemljiško knjigo. Največ problemov imajo zato tisti lastniki stanovanj, ki Jih je gradilo investicijsko podjetje, tega pa ni več. Zemljišče je še vedno napisano na podjetje, ki je bodisi šb v Stečaj ali pa Je v postopku, bodisi stečajnem bodisi likvidacijskem. Zgodi se, da se podjetje izbriše iz sodnega registra gospodarskih drtizh, in ce pravno na sletlstvo ni izkazano, postane ureditev lastništva precej nehvaležno opravili), lahko pa se zgodi, tla je to praktično nemogoče. Zalo je priporočljivo, da lastniki stanovanj potzvedo, kilo je njihovo stav ho gradil ter da čimprej zberejo potrebne papirje, ki morajo hiti originalni. Vreden izberete nepremičninsko agencijo ali advokata, ki vam bo uredil lastniško stanje, pa je najbolje, da preverile cene vseh ponudnikov ter kaj zanjo dobite. Na primer: ali so i ceno vključene sodne takse, ali ponujajo možnost obročnega odplačevanja, kakšni so roki platila Ipd. ' mojca Pikmuč 31. oktobra spominska maša v Kamniški Bistrici l^tos bo spominska masa za vse, tudi zamolčane žrtve 2. svetovne vojne in žrtve medvojnih ter povojnih pobojev na Kamniškem in na Komendskem na praznik v soboto, 31. 10., ob 14. uri v kapelici v Kaminski Bistrici. Mašcval bo dekan g. Nikolaj Pavlic. Po maši bomo šc posebej pomolili in prižgali svečke ob naših največjih, žiti šc vedno brezimnih in povečini neurejenih, množičnih grobiščih pri železnem križu na Kopiščih. Vabi pripravljalni odbor in OO SKI) Kamnik ter KO SKD Kamniška Bistrica. cev in je tako najštevilnejša KS v kamniški občini. V naši KS sloji kar nekaj blokov in seveda lutli veliko individualnih hiš, tako da jc v bistvu glede komunalne ureditve in ureditve na sploh še kar dobro urejena. Večina zaposlenih se vozi na delo v druge občine, le manjši del je zaposlen v kamniški občini, tako da je prispevek zaposlenih iz KS Duplice iz naslova dohodnine na Kamniškem največji, vendar se tega ne upošteva v zadostni meri pri pripravi proračuna in s tem investicij v KS Duplica. Ciledc na to dejstvo smo poskušali svet KS in jaz. kol predsednik v letu 1998 ta negativni trend obrnili na bolje. Ko sem bil oktobra 1997 imenovan za predsednika KS Duplica, je bil to pravšnji Čas za obravnavo predlogov investicij in del v KS Duplica. Za dobro in učinkovito delo smo potrebovali računalnik, zato smo ga tudi kupili. O naši KS smo imeli premalo podatkov, zato smo zaprosili Upravno enoto v Kamniku, naj nam na tliskeii pošlje statistične podatke O naši KS. V proračunski malhi se je tako letos na podlagi naših predlogov našlo tudi nekaj več denarja za investicije in sicer 2.50().(XX),(X) SIT za javno' razsvetljavo od križišča v Šmarci do Stola, 7,000.000,00 SIT za dokončanje izgradnje kanalizacije v južnem delu Duplice (letos ne ho realizirana), 400.000,00 SIT za sanacijo bivše komunalne deponije, 800.000,00 SIT (za obnovo javne razsvetljave, 800.000,00 SIT plača KS, ostalo občina), 5(X).(X)0.(X) za pripravo načrta za zunanjo ureditev okolice sole Marije Vere, 500,000,00 SIT za načrte Za ureditev parkirišča južno od Pošte in mogoče celo za izgradnjo, saj jc g. župan obljubil, da zaradi velike parkirne stiske občina zgradi prej omenjeno parkirišče. Kol svetnik sem poskušal s predlogi spravili v proračun še nekaj postavk, vendar pa občinski svet ni potrdil mojih predlogov. Predlagal sem. da sc za redno vzdrževanje Kulturnega doma na Duplici odpre nova postavka v vrednosti 400.000,00 SIT. prav tako pa naj bi sc za občasni program namenilo 4(X).(XX).(X) SIT. Zaradi množice opuščenih avtomobilov sem tudi predlagal povečanje postavke za odvoz opuščenih avtomobilov in povečanje postavke za talne ovire, vendar li predlogi niso bili sprejeli. Ker že omenjani Kulturni dom na Duplici lahko napišem, da smo v juniju s tovarno Stol podpisali pogodbo o brezplačnem najemu dvorane za eno leto. S prireditvami bomo skušali vrnili življenje, dobili Kulturni doni nazaj v lastništvo, seveda če se ho občina mnogo bolj angažirala kol do sedaj. V letošnjem letu smo lako goslili Moški komorni zbor II K in gledališko skupino iz Mekinj, poleg tega pti jc pripravila prireditve tudi šola Marije Vere. V prostorih KS pa je jeseni Glasbena šola Kamnik začela s poučevanjem inštrumentov. Prostori KS so tudi ob petkih priča Živahnemu delu predšolskih otrok, saj jih Helena Sterlc v okviru pravljičnih ur Matične knjižnice Kamnik popelje v svet pravljic in ročnih spretnosti. Na sestanek v KS smo povabili tudi g. Skamna in g. Lazarja, < i Ska-men je predsednik občinske komisije za preventivo in vzgojo v cest nem prometu g. Lazar je rajonski policist. Na tem sestanku smo obravnavali problem promela, parkiranja, vlomov in hoje v solo v naši KS. Zaradi velike parkirne sliske smo se s podjetjem Graditelj, ki je lastnik zemljišča na Klavčičcvi, domenili, da nam dovolijo nasulje 1 ravnika za začasno parkirišče. Občina Kamnik je prispevala 50.000,00 SIT, ( alci I d.o.o. 60.000,00 SIT v obliki gramoza, oslalo je plačala KS I luplica. Prav lako nam je podjetje Graditelj dovolilo, da na Groharjevi ulici, kjer so v načrtih vrisane garaže, uredimo veliko parkirišče, ki bo zaradi pogostih vlomov v avtomobile (udi ponoči osvetljeno. To je začasno parkirišče, saj ni jasno, kdaj bo na tej lokaciji narejena parkirna hiša. Zaradi ankete, ki jc bila narejena že pred časom in sklepa svela staršev Marije Vere, da na tej isti lokaciji nc bi stala tudi cerkev nad parkirno hišo, smo se odločili, da poiščemo drugo možno lokacijo za rezervacijo prostora za izgradnjo cerkve v KS Duplica. V naslednjem letu bodo prostorsko ureditveni plani dopolnjeni in na potezi je občina, da prostor za možno izgradnjo cerkve tudi določi v dokumentih. V maju smo pripravili ludi zbor krajanov, ki se ga jc udeležilo kar lepo šievilo. Obravnavali smo veliko pobud, krilik in predlogov. Imenovali smo ludi nadzorni odbor, ki redno kontrolira tlelo sveta KS Duplica in pa tudi predsednika. Na zboru krajanov je bilo govora o krajevnem samoprispevku, o kabelski rv, o ležečih policajih, kulturnem domu, otroškem igrišču in še mnogih drugih problemih. Vsi zapisniki sestankov in zbora krajanov so na voljo vsem zainteresiranim v prostorih KS Duplica. Veliko jc stvari in aklivnosli. katerih se je lotila KS Duplica. Konec letošnjega leta preneha mandal sedanjemu vodstvu in zalo predlagamo vsem krajanom, ki jih delo v KS zanima, da stopijo na kandidatne lisic in da KS Duplica še intenzivneje zazivi v letošnjem letu je bilo tudi veliko narejenega, veliko jc bilo idej, vendar jih Se veliko caka na realizacijo. Zato šc enkrat pozivam vse krajane k večji aktivnosti pri urejevanju problemov v KS in jih ludi v imenu svela vabim, da vse predloge in kritike ter vprašanja posredujejo v pisarno KS Duplica. Predsednik sveta KS Duplica FRANC ORI.ŠMK Kamniški OBČAN ŽUPAN - OBČINSKI SVET 23. oktobra IWH 3 Različni pogledi na urejanje soseske na Zgornjem Perovem Kdo je dolžan zgraditi cesto? Nadaljevanje 1. strani KS v /vc/i / uresničevanjem te pogodbe se nima izoblikovanega nobenega mnenja, je dejal Jože Zagore in pristavil, da je seznanjen s tem. da je Lastnina d. O. o., Z nakupom zemljišč prevzela tudi obveznost komunalnega urejanja teb zemljiSC. Sklad je namreč s pogodbo prepustil celotno financiranje, vključno s pobiranjem prispevka za komunalno ureditev od graditeljev. Lastnini d. o, o. Bojan Mlakar, načel- ... nik oddelka za okolje in prostor občine Kamnik, pa je o tej zadevi med drugim povedal naslednje: »Kol razumem tO zadevo, mora Lastnina d. o. o. v skladu s pogodbo v svojem imenu in /a svoj račun komunalno urediti sosesko B-X /gornje Perovo, s posebnim poudarkom na sosedstva S-6, S-7 in S-8, ki je najvišje ležeči del in še ni v eeloii pozidan. Ker je I aslnina odprO-dala en del parcel, jc moral bili skozi investicijski program en del komunalne ureditve že vračunan in urejen s pogodbami med Lastnino in graditelji, novimi lastniki zemljišč. Če Lastnina doslej lega ni uredila, jc njena dol/nosi. da tO v celoti izključno sama financira. Povedati moram tudi tO, da gremo zaradi tega, ker so bili nekateri s posegi v prostor, izvedeni od graditeljev, v veliki večini v nasprotju z veljavnim zazidalnim načrtom, v spremembo tega načrta, v katerem bo določena prometnica za vsa tri omenjena sosedstva taka, da jo bo mogoče tudi v naravi naredili. V tistem delu, kjer je še en del zemljišč v lasli lastnine, ki jih še lahko proda, mora ona celolno cesto tudi sama financirati. Ko ho cesta urejena v skladu z zazidalnim načrtom, pa jo mora investitor izročiti v upravljanje obCinl, ki jo bo ž odlokom uvrstila med občinske ceste« Na vprašanje, za kakšno cesto pravzaprav gre, je načelnik Mlakar povedal, da bo zazidalni načrt predvidel okrog 300 m ceste v širini 5 metrov z dodatnim 1.5 m širokim hodnikom za pešec. Povedal je tudi, da iz občinskega proračuna ne morejo financirati izgradnje zasebnih cest, še posebej, ker naj bi šlo na tem območju tudi za črne gradnje. »Zato je bilo treba najprej narediti prerez slanja in ugotoviti, kaj je pozidano v naravi in temu primerno prilagoditi prometni režim, lani sta namreč gradbeni in urbanistični inšpektor katero ne vem oznake na pamet, .laz sem se po pogodbi s skladom zavezal za ureditev S-7 in S-8, ne morem pa se te za dve drugi soseski, kjer jc najmanj dvajset hiš. To seveda vsi dobro vedo, vendar se nekateri zaletavajo tja v tri dni. Vse, kar sem po pogodbi prevzel, je urejeno, celo več, ker so delali kol »runkelni«. sem moral dodatno plačati 3 tnikjone za popravilo vodovoda in električnega voda. Imamo že uporab* Komunalno urejanje soseske B-k (upravičeno'/) buri duhove. izdala odločbe vsem Cmogradilcljcni (24 se jih je prijavilo samih). Te gradnje bodo legalizirane pod poro ji. ki bodo določeni Z odlokom o zazidalnem načrlii.« je zaključil svoje pojasnilo Bojan Mlakar. Nazadnje smo se ž vprašanjem o leni »zaplelu« obrnili se na Matjaža Verbolcta. direktorja Lastnine d. o. o. Najprej je dejal, da je tO dolga Zgodba, ki je ni moč na kratko obrazložili, nato pa je le povedal ludi nekaj, česar prva dva sogovornika nista omenila. Trdi namreč, da se je njegova firma s pogodbo zavezala samo za ureditev sosedstva S-7 in S-X, ne pa tudi za S-6 in se kakšnega Sosedstva, »lam, kjer sem imel jaz prste vmes, tO je v S-7 in S-8, so vse eesle urejene lako, kol morajo bili. Po novem žazidalneni nacrtu bodo sicer potrebne neke minimalne korekcije. Glavna cesta proti Tomšiču pa leče skozi dve drugi soseski, to je sosedslvo S-6 in se eno, za OBVESTILO Občina Kamnik bo tudi letos pripravila silvestrovanje na Glavnem trgu z ansamblom NAGELJ. Stojnična prodaja bo potekala od 19. do 31. decembra ll>98, prav tako na Glavnem trgu. Razpisni pogoji za najem trgovskih in gostinskih stojnic bodo objavljeni v naslednji številki Kamniškega občana. POSLOVNO INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK vas obvešča o JAVNIH RAZPISIH: - za sofinanciranje promocije malega gospodarstva v letu 1998 (Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem) Razpis je objavljen v Ur. listu KS, št. 64 65/98 in je na voljo v Poslovno informacijskem centru občine Kamnik, Glavni trg 23. Razpis traja do 31. 10. 1998. - za dodelitev posojil in sofinanciranje obresti iz sredstev občinskega proračuna za leto 1998 za pospeševanje razvoja malega gospodarstva. Razpis je objavljen v Kamniškem občanu št. 16- 24. 9. 1998, Razpisna dokumentacija jc na voljo na OBČINI KAMNIK, (rlavni trg 24, in v Poslovno informacijskem centru občine Kamnik, Glavni trg 23. Razpis traja do 26.10.1998 IZOBRAŽEVANJE V NOVF.MBRU: »ENOSTAVNO KNJIGOVODSTVO« Začetek: 2,11. 1998 ob 17. uri v sejni sohi (II. nadstropje) (Ihčine Kamnik, Glavni trg 24. Izvajalec: DATA Z, d.0.0, Medvedova 1(1, Kamnik Mirjana Zcjnelagič, dip. 0« ■ »DAVEK NA DODANO VREDNOST« Začetek: 10. 11. 1998 ob 17. uri v sejni sobi (II. nadstropje) Občine Kamnik, Glavni trg 24. Izvajalec: NI KIEUS (X iNSUl.JTNt., d.0.0., (iankarjeva 3, Kamnik Roberl Potočnik, dip. oec, SVETOVANJE IN INFORMIRANJE: za podjetnike in obrtnike poteka po ustaljenih razporedih in vsebinskih sklopih. Informacije: OBČINA KAMNIK Oddelek za gospodarske dejavnosti m finance, tel. 818-107, PICObčin« Kamnik, tel. 817-443. no dovoljenje za vodovod in elektriko, za kanalizacijo pa se ne, ker občina ni zgradila razbremenilnika, po . pogodbi bi ga morala zgradili. Te zadeve so čiste!« pravi direktor Verbole. [brej gre res za različne poglede na isto zadevo. Morda bi bilo prav, da bi se odgovorni ljudje v interesu krajanov usedli skupaj in vsa odprta vprašanja tudi čimprej razčistili Ena takih priložnosti bo gotovo tudi javna obravnava zazidalnega načrta za sosesko B-8 Zgornje Perovo FRAftC SVETEU Vi sprašujete, župan odgovarja: I), h. sprašuje: /,akaj se Občina Kamnik ni pravočasno zavzela za varnost v prometu na celotni trasi regionalne ceste R-366 in K-.I7I, predvsem pa pri blstroju »Coprni-ca«. kjer je tako imenovana Šolska pot, ki vodi do Osnovne šole Frana Albrehta in Toma Brejca''' Oh gradnji avtocestnih odsekov Vransko-Blagovica in Blagovica-Scntjakoh se pričakuje močna Upočasnitev prometnih lokov na obstoječi magistralni cesti. 7,c danes zelo gost promet bo dodatno oviran z gradbišč-nlm prometom, ki se mu tudi ob največjih organizacijskih in gradbeno tehničnih naporih nc bo možno izognili. 7.alo so povsem realne napovedi da se bo ilcl prometa med celjsko in ljubljansko kotlino usmeril po motni-ski dolini v smeri proti Kamnik u in r nadaljevanju večinoma skozi Moste proti avtocestnemu prik Ijučk u v Vodicah. Del prometnega toka se te ob da-naSnjih občasnih upočasnitvah prometa prek o Trojan usmerja po tej trasi ni išče časovno ugodnejše povezave predvsem v smeri Stajerska-Gorenj-ska. Obstoječa regionalna cesta R-366 in 371 je že danes obremenjena, s povečanjem prometa pa ho nuli na omenjenih prometnicah prišlo do prometnih zastojev in do poslabšanja prometno varnostnih razmer Slednje se predvsem odražajo na listih odsekih, ki predstavljajo del tudi tako imenovanih šolskih poli. Občina Kamnik jc z Družbo za izgradnjo avtocest v Republiki Sloveniji podpisala Sporazum o ureditvi obstoječega cestnega prometa v občini Kamnik, zaradi izgradnje avtocestnih odsek ov I ransk o-Blagovica-Sentja-kol>. V sporazumu so MU določeni ukrepi na regionalni cesti K-.' 14 /// R-371, s katerimi se dosega večja var- nost udeležencev v prometu. Od podpisa sporazuma v letu 1996je bilo do sedaj izvedenih približno 60% vseh investicijskih vlaganj v potrebna re konstrukcijska dela na regionalnih cestah. V danem primeru predstavlja še predvsem nevarno m knlicno točko odsek ceste, k i potek a sk ozi del KS Novi trg in kjer gre za gosto individualno stanovanjsko pozidavo. Šolska pot. ki vodi do Osnovne sole Irana Albrehta kot tudi Tomu Brejca prečka regionalno cesto na način, ki ne zagotavlja nikakršne varnosti šoloobveznih otrok. Aarudipričakovanega drastičnega povečanja prometa jc občinska uprava že aprila letos predlagala ministrstvu za promet in zveze. Prometnemu inspektoratu Republike Slovenije, da preuči resnost nastale situacije in da izvede vse potrebne tik repe za zagotovitev varnega prečk anja omenjene regionalne ceste R-371 na odsek u 1359. Posebej je treba poudariti, da je za izvajanje ukrepov kot za prometno tehnično signalizacijo na cestah, ki so kategorizirane kot regionalne ceste, pristojna Direkcija Republike Slovenije za ceste. Občinska uprava je že večkrat ur-girala na navedeno institucijo, da k ončno že izvede vse potrebne uk repe, s k alerimi bo dosežena prometna vamost otrok na poti v šolo in ostalih udeležencev v prometu. Na vprašanje J. R. o še vedno neizvedeni sanaciji plazu na lokalni cesti Olševek-Tučna, podaja župan občine Kamnik naslednji odgovor: Vdor cestišču na lokalni cesti Tučna-OIševek postaja vedno večja ovira dostopnosti do zaselkov liiciia in Brise. Obema je že v letu /997 pridobila geomehanske raziskave območja zemeljskega plazu, ki pred- stavljajo ov/ovo pro/ek ta sanacije poškodovane ceste v dolžini približno HO m. Na osnovi geolebnicnegu mnenja je ugotovljeno, da je struktura zemljišča na vkopanem delu cestnega telesa rneljna m peščeno rneljna Zemljina in da je treba />ošk odovano cesto sanirati v obliki opiranja splu-zelega dela pobočja z opornim zidom, težnostmi kamnito ztožbo in pilotno steno. Poleg lega je potrebno nad konstrukcijo izvesti tudi učinkovito površinsko in podzemno odvodnjavanje, /.a sanacijo so pridobljeni potrebni posnetki plazu, lestiscu in površju ob njem, kol tudi izvedene [Mitrebnc geomehanske raziskave z ustreznim sondažnim vrtanjem. Občinska uprava je že večkrat seznanila lako krujevno skupnost kot tudi lastnike prizadetih zemljišč o vsebini potrebnih sanacijskih del. s katerimi hi zagotovili ustrezno dostopnost do zaselkov I učna in Briše. Sanaciju omenjenega odseka ceste ni bila realizirana, zaradi neslrinjanja I ustnikov parcel, ki bi bile prizadete zaradi potrebnih gradbenih del. Zato /e bilo treba delno preprojektirali dokumentacijo luko, da bi cim mani posegali v problematična zemljišču. Ohiinu Kamnik si bo prizadevala, da hi še v času gradbene sezone letu 1WH uredila premoženjsko pravna vprašanju s prizadetimi lasiml i crn Ijišč in izvedlu potrebna sanacijska dela na cesti Olševek-Tučna. TONI; SMOLNIKAR, župan Svetniki sprašujejo in predlagajo Prometne označbe na Veliki planini Predlagam, da bi na USivcu in v Mačkincni kolu čimprej namestili prometne znake za prepoved voznic z avtomobili oz. motornimi vozili po Veliki planini, Goj-ški planini in ostalih planinah, je v svoji pobudi zapisal Milan Vvindschnurer. Zupan Tone Smolnikar je v odgovoru na tO pobudo najprej navedel nekaj še veljavnih občinskih odlokov, ki urejajo problematiko prometa na širšem območju Velike planine, vendar se I i niso nikdar v celoti uresničili. To je del no posledica sprememb republiške zakonodaje s tega področja, delno ilenacionalizacijskih postopkov, delno pa tudi različnih interesov uporabnikov planine (zicničnrji. plansarji. domovi). Zadnja sprememba republiške zakonodaje se nanaša na kalegoi izacijo cesl, po kateri Občina Kamnik predvideva cesto Kranjski Rak - Dol kol turistično lokalno cesto, ki bo v upravljanju Občine Kamnik. Nc glede na povedano, so na predlaganih nieslih (t)sivec, MaC-kin kol) Že nameščeni prometni znaki, ki prepovedujejo nadaljnjo vožnjo, razen »z dovoljenjem agrarne skupnosti«. Zato do ureditve medsebojnih razmerij, dostave za celoten kompleks Velike planine in do realizacije javne ceste, dodatna prometna signalizacija ni potrebna. Občinska uprava pa soglaša, da je potrebna pogostejša dosledna kontrola, kako se izvaja republiška Uredba 0 prepovedi vožnje v naravnem okolju. katere prostore za vrtec na Šutni je imel kdo v mislih v proračunski razpravi? Jože Romšak je v zvezi z amandmajem SKD za odprtje nove proračunske postavke - vrtec na Šutni - dejal, da jc večina svetnikov takrat imela v mislih prostore, ki so bili vrnjeni cerkvi. V resnici pa jc občinska uprava imela v mislih čisto druge prostore, ki pa bodo potrebovali ogromno sredstev, da bi bili primerni za otroško varstvo, /ali je svetnik zahteval obrazložitev, za kalere prostore gre in kdaj bodo ti prostori primerni za ureditev. »Želim po- šten in iskren odgovor vsem morda zavestno zavedenim svetnikom,« je zaključil Romšak. V odgovoru, ki ga jc pripravil Oddelek za družbene dejavnosti je rečeno, da je v zvezi z izgradnjo vrtca poslanska skupina SKD obrazložila, da gre za adaptacijo gospodarskega objekta pri Maistrovi hiši in nc za adaptacijo v denaciona-lizacijskcni postopku vrnjenih prostorov bivšega vrlca cerkvi. Tako v občinski upravi nismo mogli imeti v mislih drugih prostorov, kot jih je predlagala poslanska skupina SKD (dede na velike potrebe po prostorskih kapacitetah za predšolsko varstvo bi bilo seveda zaželeno, da bi bili I i prostori urejeni čimprej. Zal pa je sofinanciranje lega objekta za potrebe vrtca pogojeno z zakonskimi omejitvami, ki so bile občinskemu svetu ŽC podane, jc še rečeno v odgovoru. Objaviti se/nam projektivnih birojev, pooblaščenih za izdelavo lokacijske dokumentacije Na pobudo Marjete Kumar, naj bi občina v Kaminskem občanu objavila seznam projektivnih birojev, ki so registrirani za izdelavo lokacijske dokumentacije, da bi tako ljudem olajšali nepotrebno iskanje, je župan Tone Smolnikar zapisal, da je občinska uprava na podlagi 10. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselji in drugih posegov v prostor, ki določa, da lokacijsko dokumentacijo lahko izdeluje le gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, iztlala maja letos vsem zainteresiranim obvestilo, da je podana možnost naroČila lokacijske dokumentacije pri vseh registriranih subjektih v Sloveniji s področja urbanističnega načrtovanja. V obvestilu so navedeni vsi trenutno re gislrirani izdelovalci lokacijskih dokumentacij v občini Kamnik. Obvestilo je bilo izobešeno na oglasni deski v občinski zgradbi, dodal no pa bo objavljeno tudi v Kamniškem občanu. Dostop na avtocesto čimhli/.e Kamniku Društvo za varovanje okolja regije Domžale Kamnik opozarja na veliko povezanost mengeške odločitve med vzhodno in zahodno traso mengeške obvoznice na bodočo cesto Zelodnik-Vodice. je v svoji pobudi zapisal Igor 1'odbrežnik. Društvo meni, da vzhodna varianta pomeni tudi južno regijsko povezavo. Zato svetnik sprašuje župana, kako s svojimi službami vpliva na odločitve o bodoči trasi ceste Zelodnik-Vodice. Tudi sam meni, da ni vseeno, kje bodo potekali prometni tokovi med Štajersko in Gorenjsko. Zupan Ione Smolnikar v svojem odgovoru med drugim pravi, da naj bi se v skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana občine Kamnik do leta 2000 v smeri vzhod zahod dosegla dolgoročna povezava z dvema paroma prometnic. Vzhodno od Kamnika se z eno cesto povezuje z Gornjim Gradom, z drugo pa z. Vranskim. Zahodno od Kamnika se slednji povezuje z Mostami, Vodicami in Škofjo D)ko. Poleg tega obstaja tudi prečna povezava v smeri jugovzhod-severozahod. S to zvezo se povezuje Krtina z Mengšem in Brnikom, la hkrati omogoča najkrajšo povezavo med avtocestnimi priključkoma Krtina in Vodice. Občina Kamnik jc novembra 1995 zahtevala vzporednost projektiranja prečne »državne« ceste na trasi Zelodnik-Vodice. ki bi predstavljala najbližjo povezavo vzhodnega in zahodnega kraka slovenskih avtocest in najbližje vključevanje Kimnika na avtocestno mrežo. Občina Kamnik jc zato že leta 1996 posredovala projektantski organizaciji PNZ I tub Ijana predlog idejne variante prečne povezave v okviru republiško določenega koridorja. Občinska uprava meni. da bi morala prečna povezava obeh avtocestnih Odtefcov potekali čimbli-že Kamniku. Bo nova komendska občina izsiljevala s suhadolsko jamo? Verjetno bodo v kamniški občini kmalu nastali problemi v zvezi z odlaganjem odpadkov, jc v svojem vprašanju zapisal Frane Orešnik in dodal, da bo jeseni, ko bo prckladalna postaja Suhadolc prešla v novo občino Komenda, ta poslala zvezda stalnica za izsiljevanja in pogajanja med Občino Kamnik in Občino Komenda. De- ponija na Ljubljanskem barju kamor vozimo naše odpadke, je že skoraj polna, mesto Ljubljana pa tudi še nima rešitve za deponijo. Gorenjske občine z Radovljico imajo Ze pripravljen projekt sežiganja odpadkov Zato svetnik sprašuje, zakaj se naša občina ne pridruži skupnemu reševanju tega problema z gorenjskimi občinami. Na področju ravnanja s komunalnimi odpadki je naša občina sprejela vso potrebno občinsko zakonodajo, odgovarja župan Ione Smolnikar Kamniška občina jc pred leti z mestno občino Ljubljana podpisala sporazum o dolgoročnem poslovno tehničnem sodelovanju na področju ravnanja z odpadki, s katerim koristi del odlagališčnih polj deponije komunalnih odpadkov na Barju. To pomeni, da Občina Kamnik v ustreznem deležu deponije Barje deli usodo z ljubljanskimi občinami na področju prostora te deponije. V (eni ru ravnanja z odpadki gre za sortiranje, kompaktiranje odpadkov in njihov ustrezni pretovor z logistiko. Občina Kamnik ima določene deponije komunalnih odpadkov, ki so zajete v dolgoročnem planu občine Kamnik do leta 2000. Za vsako izmed možnih deponij so izdelane preliminarne strokovno tehnične podlage, kar pomeni, da bi bilo v nadaljevanju, če bo to potrebno, začeti z ustreznim postopkom priprave in sprejemanja za to potrebnega izvedbenega načrta. Zaradi tega se občina Kamnik v razreševanje te problematike ni povezala z gorenjskimi občinami. F. S. Popravek V članku Zelena luč za novo mesto pod Malim gradom je prišlo v I. odstavku glede predlojja obvezne razlage 12. člena odloka e zazidalnem načrtu za območje K-6 IJtok do napake Ta del ponovno objavljamo. Prav vse svetniške ski predlog obvezne razlage, ki jo je obrazložil Slane Zamik, predse dnik siauitarno-pravnc komisiie m ki piavi. da je »v okviru namrmb i zazidalnem načrlu za ob-K-6 I !tok. je poleg dejavno- novanjska dejavnost ter vzgojni varstvena dejavnost.« podprle Na kratko S«^:"^ Družabnost upokojencev iz Motnika in Spitaliča legniti telefon. Nekateri so temu močno V oktobru nadaljujemo krajevna skupnost Komenda, investitor večnamenske Športne dvorane, ki soji namišljeni poznavalci zakonodaje oporekali opravilno sposobnost, je po svojem predsedniku sveta v začetku oktobra podpisala aneks h gradbeni pogodbi, tako daje v kratkem času pričakovati nadaljevanje del. Z aneksom k podpisani pogodbi bodo do 31. 12. 1998 narejena krovsko-klepar-ska dela, alu dela, notranje in zunanje police ter fasaderska dela. Za potešitev naših nasprotnikov naj povemo, da je ministrstvo za šolstvo in šport že v juliju letošnjega leta podalo pisno izjavo, da lahko v letu /999 pričakujemo iz državnega proračuna prek 30 milijonov SIT. To je sicer malo več, kot smo dobili v letošnjem letu <1H,I milijona SIT in H milijonov SIT), pomeni pa povsem drugačen odnos do investicije, kot nam jo izkazuje kamniško občinsko vodstvo. To ni izpolnilo niti obveznosti iz leta 1994, saj morajo, skupaj s strankama SKD in SDS, realizirali drugo predvolilno obljubo. Kakorkoli že odprtje večnamenske športne dvorane postaja skorajšnja realnost. Pri tem velja dodati, da je tretjinski delež krajanov Komende za večnamenskost že skorajda zbran in da samo zaradi izpada sredstev občine šolarji in odrasli še ne moremo koristiti večnamenske športne dvorane. Po izvedenih plačilih do vključno S. 9. 199H znaša dolg naročnika izvajalcu le še 299.0H4,00 SIT, kar kaže na optimalno prizadevanje gradbenega odbora in sveta KS pri vodenju zastavljene investicije. Z ustanovitvijo nove občine Komenda, z besedilom, ki smo ga uskladili v pogajalski skupini, v letu /999 dotok občinskih sredstev ne hi smel izostati, saj določilo ene od točk dogovora glasi, da se začele investicije financirajo sorazmerno z velikostjo volilne enole. to pa je: 9 svetnikov ali 64% občinskih sredstev za investicije. Če temu prištejemo Kvalozimna sredstva, ki nam jih občina Kamnik dolguje iz leta 1994 in jih bomo pridobili z delitveno bilanco, potem naš optimizem ne bi smel biti na trhlih nogah. Na podnnje pri novi večnamenski športni dvorani se ozirajo tudi športniki, ki hi se z nekaterimi dejavnostmi želeli ukvarjati na zunanjih športnih površinah, saj ni smiselno, da bodo novozgrajeni spremljajoči prostori v večnamenski športni dvorani ostali v letnem času, popoldne in konec ledna, neizkoriščeni. Torej, možnosti je dovolj, le izkoristiti jih je treba. STANE IARNIK Telefon pri Sv. Miklavžu Kot je znano, smo Tuhinjci lansko in letošnje leto postali bogatejši za bistveno pridobitev - v mnogih gospodinjstvih so na novo zazvonili telefoni. Za KS Šmartno je značilna izredno velika pokritost s telefonskimi priključ- ki. To velja tudi za oddaljenejše vasi v naši KS. Nad vasjo Gradišče pa je vzpetina - Gora po imenu, kamor je iz ek o-nomskega vidika napeljava telefona precej nesmotrna. Na Gori stoji starodavna cerkvica sv. Miklavža s taborskim obzidjem ter mežnarija, kije tam edino stalna naseljena hiša. Predsednik Gospo Marijo Pestotnik je v njeni pristni kuhinji pozdravil tudi župan Tone Smolnikar OBČINA KAMNIK objavlja RAZPIS za dodelitev subvencij za agromelioracije ter ureditev pašnikov v občini Kamnik Vsebina in pogoji razpisa: 1. ObCina Kamnik bo v letu 1998 subvencionirala manjša agromelioracijska dela in urejanje pašnikov iz sredstev občinskega proračuna za leto 1998 pod pogoji iz tega razpisa. 2. Namen subvencij: - za agromelioracije: za manjša zemeljska dela: ravnanje terena, čiščenje podrasti, urejanje odvodnjavanja zamočvirjenih površin in izboljšanje dostopa z namenom izboljšanja ter zaokrožitev kmetijskih zemljišč. - Za urejanje pašnikov: za zaokrožitev, ureditev in obnovo pašnih površin z namenom optimalnega izkoriščanja narav-nih danosti na površinah nad 1 ha. 3. Subvencije se dodelijo kot nepovratna sredstva. Višina sub-vencijc nc sme presegati 50% vrednosti investicije. Za uredi-tev pašnikov subvencija ne sme presegati 25.000.00 SIT/ha. Za žc izvedena dela morajo prosilci k prošnji priložiti dokazila (račune). 4. Za subvencije lahko zaprosijo fizične osebe, ki imajo status kmeta in imajo stalno bivališče na območju občine Kamnik ter pravne osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in imajo sedež flbslovanja na območju občine Kamnik. 5. Prednost pri dodelitvi subvencij bodo imeli prosilci, ki v preteklih treh letih še niso prejeli subvencije iz tega naslova. 6. Razpis jc odprt do porabe razpoložljivih sredstev. Prošnji za subvencije jc potrebno priložiti: - potrjen investicijski program s prikazom pokritja finančne konstrukcije in ekonomske upravičenosti investicije, ki ga podpiše Svetovalna služba. - situacijo v merilu 1:5000 ali 1:2500 z označitvijo lokacije, - zemljiškoknjižni izpisek za kupno ali drugo pogodbo o uporabi zemljišča. - izpisek iz katastra (seznam parcel po k.o., lastniku in vrstah rabe) - krčitveno dovoljenje pristojnega upravnega organa, če gre za spremembo gozdne površine v kmetijsko, - dokazilo oziroma izjavo o zagotovljenih sredstvih za izved-bo programa. - potrdilo o priglasitvi del ali ustrezno gradbeno doktinicnla-cijo, - dokazila o vloženih sredstvih (račune). Nepopolnih prošenj nc bomo upoštevali. Prošnje s prilogami naslovite na: ObCina Kamnik. Oddelek za gospodarske dejavnosti in finance. Glavni trg 24, 1240 Kamnik in jih oddajte na vložišču občine Kamnik. Informacije: - Občina Kamnik, Oddelek za gospodarske dejavnosti in linan-cc (g Alojz. Kolar), telefon 061/818-106, - Kmetijska svetovalna služba, telefon 061/817-533. Občina Kamnik nasprotovali. Podjetju Telekom pa gre zasluga, da tam gori pri sv. Miklavžu zdaj lahko ludi telefonirajo. Telekom je pravzaprav »boter« kompletnih dejavnosti oziroma stroškov za izvedbo omenjenega priključka, ki sploh ni bil poceni, saj so morali na Goro vleči samo za ta namen kar 400 m dodatnega kabla. Zato je bilo veselje in zadovoljstvo se toliko večje, V petek, 2. 10., so tamkajšnji krajani, domača meinarja in KS Šmartno pripravili »likofi oh instaliranju telefona pri sv. Miklavžu. Ob tej priliki so se lepo zahvalili podjetju TELEKOM, posebno gospodoma Petru Zaklju in Ivanu Useniku: zahvala velja tudi ka-mnisk emu županu Smolnikarju, ki je veliko pripomogel pri tuhinjski telefoniji. Tudi on seje s svojimi sodelavci udeležil kratke slovesnosti pri sv. Miklavžu. Hvaležni smo tudi župniku iz Smartne-ga g. Balohu in cenenim ključarjem, ki vzorno skrbijo za vzdrževanje in obnovo tamkajšnje podružnične cerk ve Napeljava telefona na Goro k sv. Miklavžu je zares pohvale vredna poteza. Vsepovsod si takih primerov še želimo, saj se na takšen in podoben način neizmerno osreči ljudi, ki živijo po odmaknjenih zaselkih. Se enkrat - vsem najlepša hvala. M. R. Vsako leto 15. avgusta se srečajo upokojenci iz Motnika in Spitaliča V lepih prostorih lovske koče v Špitaliču se je tudi tok ral zbrala dobra polovica vseh članov. Povezanost upokojencev z. življenjem kraja sc jc pokazala tudi z. navzočnostjo obeh predsednikov krajevnih skupnosti. Oba sla v krajšem nagovoru poudarila pozitivno in aktivno vlogo upokojenskega društva. Predstavnik Zveze društev upokojencev Slovenije in društva upokojencev iz. Kamnika jc navzočim zaželel veliko dobrega in pokazal na nekatere pomembne naloge, ki jih bodo društva upokojencev morala reševati v bližnji prihodnosti. Predsednik društva upokojencev Motnik-Spilalič jc z zadovoljstvom ugotovil, da jc medsebojno sodelovanje zgledno in zelo uspešno. Druženje in prijateljski Domenki so sc nadaljevali do poznih popoldanskih ur. STANE SIMŠIČ Upokojenci KS Motn\ik in Spltalič Pohod od Šmartna do Rakitovca Na pobudo Toneta Rajsarja, predsednik a sveta KS Šmartno v Tuhinju, je zadnjo septembrsko soboto, deževno vreme je verjetno marsikoga odvrnilo od udeležbe, izpred šmarskega gasilskega doma krenila celica pohodnlkov na pot proti Ra-k ilovcu. Pobudniki so krenili po dolini Nevljice, kjer seje ponekod se pasla živina, nato pa navzgor preko Velikih hribov. Tu so se ustavili pri Ravnarju in se pogovorili z rezbarjem Ahčinom, ki je daleč naokoli znan po svojem restavratorskem delu. Uspešneje prenovil že nešteto kipov iz naših cerkva. V njegovem albumu pa je tudi že precej novih rezbarskih del. Pohodnlkeje nato pot vodila mimo l.ipelj, kjer so v gozdu nad vasjo srečali Franca Hribarja, ki je s sinom podiral smreko, ki jo je načel lubadar. Od tod so jo mahnili nad izvirom Nevljice na Veliki Rakilovec, kjer so sc malo ustavili pri prijaznih Erzlnovih in si privezali dušo s šilcem domačega. Nato pa naprej proti Malemu Rakitovcu, kjer so se pozdravili z dolgoletnim predsednikom krajevne skupnosti Pšajnovica Filipom Zihertom. Po triurnem pohodu so se mimo Tonetovega »čebelnjaka« in »farme« jelenov na l.ascncm spel spustili proti Smartnem. Čeprav so pobudniki na poli videli marsikaj zanimivega, največ je bilo močeradov, pa tudi gob ni manjkalo, pa bi bil pohod še zanimivejši če hi bilo lepo vreme. Vsi pa so soglašali s pobudnik oni io-netom, naj hi in pohod, ki ga hi obogatili sc s kakšnim zanimivim programom, v prihodnje organizirali vsako Ido. F. S. Kostanjeva pojedina Tako kot že nekaj let zapored, vas zeleni Slovenije - OO Kamnik vabijo tudi letošnjo jesen na kostanjevo pojedino v soboto, 7. novembra, ob 9. uri na glavnem Irgu v Kamniku. Sladkali se bomo s pečenimi kostanji in sladkim lunjiskim jabolenikom. Le kdo hi se jesenski gostiji lahko odrekel, zalo vabljeni na njene dobrote prav vsi: otroci, pa mamice in očki. dedki in babice, pa tele in strici ludi! Pojedina bo trajala vse dotlej, doker dobrot ne bo zmanjkalo... Teh pa ne bo malo! Vabljeni! Slovesnosti na Križu in v Suhadolah Komendskl župnik in dekan Nikolaj Pavlic je v soboto, S, septembra, na Križu blagoslovil obnovljeni kapelici Marije Kraljice (na, polju! in Sv. Križa (ob tnejl z vasjo Podgorje) ter tvi novo asfaltirano cesto milno kapelice Sv. Križa v osrčje vasi Križ. nato pa /.veeer v Suhadolah novo kopijo lesenega kipa poznogotskeMarije, ki je nekdaj krasil prizidek k cerkvi sv. Klemena v Suhadolah. Obeh slovesnosti seje udeležil tudi kamniški župan Anion Smolnikar. Na. Križu je skiijiuj s predsednikom KS Petrom 1'elerHnoni odprl novi asfaltni cestni odsek, pred leni pa Imel krajši govor, v katerem je pohvalil Križane v prizadevanju za napredek kraja. Tudi v Suhadolah je kamniška občina pomagalu z denarjem pri obnovi cerkvenega ostrešja. Na. obeli krajih Seje kljub dežju zbralo veliko ljudi. Veselje Križanov, da. so dobili prepotrebno asfaltno prevleko na cestnem odseku Od kapelice Sv. Križa mimo bajerja v središče vasi. ter da jim je po letih negotovosti in zavlačevanja »odgovornih« uspelo obnovili mogočni nekdanji grajski kapelici, ki jih je leta 1914 poslikal znani kamniški slikar Matija Koželj, je bilo res neizmerni). Suhadolke in Suhadolcl so bili presrečni da seje v vas vrnila njihova največja dragotlna - podoba gotske Mariji' kot ostanka nekdanje gotske cerkve Ido leta 171(1), ki jc Ida 1972 .zapustila vas. Po originalnem kijiti, ki se nehaja v Narodni galeriji v Ljubljani, jo je izdelal rezbarski mojster Miha Le gan iz Žužemberku, denar za kip pa so zbrale in prispevale suhudoiske upokojenke. Za varnost so pri procesiji skrbeh elani POD Moste. Pel je Mešani cerkveni pevski zbor l! I! (ilavar Koincntln. na Krizu pa Moški pevski zbor Komenda. K t. NAPREDKOV MARKET ODSLEJ TUDI V KAMNIKU od 6, oktobra so na Steletovt v Kamniku kupcem na široko odprla vratu bogato založenega Napredkovega mar-keta. Napredek, ki ga že 24 let uspešno vodi direktor Stane Skok iz Suhadol, bo obogatil ponudbo V Kamniku s kva-Idelnim blagom po konkurenčnih cenah in tako prispeval tvoj detel k boljši oskrbi Kamnicanov. V podjetju Napredek Domžale služI vsakdanji kruh prek .SO ljudi iz kamniške občine. Obnovljena velika trgovina ima 47H m1 površine, od lega je 250 m- namenjeno prodaji, drugo pa so skladiščni m pomožni prostori. Z. odprtjem lega marketa se Napredek pridružuje šte-vUnim trgovskim organizacijam in zasebnikom, ki imajo v Kamniku svoje trgovske proslore. Na otvoritveni slove- snosti je direktor Stane Skok izrazil tudi iskreno željo Napredka, da sc cim hitreje zaključijo uklivnosli za tesnejšo povezanost obeh največjih trgovskih hiš Napredka in Kočne, bodisi neposredno ali pa prek gospodarskega interesnega združenja skupine ABC, kar ho v korist olieh. i odstvo Napredka je odprtje prenovljenega murketa prepustilo poslovodki-nji Nataši Paravinja, ki skupaj s 14 za-poštenimi predstavlja prijazen, ustrežljiv trgovski team. Vse dni do zdaj je trgovina dobro obiskana, saj kupcem nudi poleg raznovrstnih živilskih in neži-vilskih arliklos vsak dan sveze, visoko kvaHtetnO meso in mesne izdelke podjetja Meso Kamnik, svežo zelenjavo in sadje, več vrst dišečega kruha in slast- nega peciva iz Napred-kove pekarne. Posebej Kamniča-nom ustreza delovni Čas te trgovine, saj je odprta vsak dan, razen nedelje, od 7.30 do 22.00. ure. saSa mfjaC Direktor Napredka Stane Skok je ob odprtju poudaril, da se zavedajo prihoda v novo okolje, kjer jim bo uspelo le, če jih bodo sprejeli cenjeni kupci. Prepričan je, da bodo izpolnili njihovo pričakovanje. Številni izdelki so v marketu Napredek na Steletovi cesti v Kamniku pregledno zloženi in vidno označeni s cenami Po trgovini je dovolj prostora za srečevanje z nakupovalnimi vozički, kar je takoj oh odprtju opazila množica navdušenih kupcev. /jammammmmmmmmm'rbi za kruh in o prizadevanjih za ■ohranitev posebnosti mesta Knjiga je hkrati • pripoved o praznovanjih, razpetih med ostanke nekdanjih cehovskih slovesnosti '■ . in sodobne promenade, pričevanje o šegah in navadah, splošnih in posebnih, o '. '. vrednotah, družbenih normah, ixlnosih med ljudmi in o individualnih doživljanjih ', \ Kamničanov. Delo je moč brati na dveh ravneh - kot poljudno branje, opremljeno ; ; s precejšnjo mero humornih pripovedi, in kot znanstveno tx-sedilo. V knjigi je ; več kot sto barvnih in črnobelih ' reprodukcij starih fotografij Pred/iaročniška cena knjigr g S.W0 SITlv prosti prodali: 4.6H0 SfT). • Knjiga izid« v nov> iiibni IW8. Naročila pošljite na naslov založi*-. h \VIM( \M sjjajaijjj^^fc ' z a t i žan z a c i iosposka 13 VI' Vit,. 100J Ljubljana Tel: 061/1256 068 - Fax: 061/1255 253 Internet: http:/www.z.rc-sazu.si/zalozba E-po.šta: zalozba®zrc-sazu.si Zaposlimo trgovca za prodajo rezervnih delov in dodatne opreme. Potrebna je ustrezna izobrazba in znanje tujega jezika. Prijave pošljite na naslov: Ambrož Marija, lahovče 4(1, 4207 t Vi kije. TURISnČNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK GLAVNI TRG 23, 1240 KAMNIK TEL: 061/831-470, FAKS: 06V818-119 E-mail: infocenter.kamnlk-1@siol.net KOLEDAR PRIREDITEV /. veza kulturnih organizacij m n i Petek 23. 10.. ob 19.30 Galerija Veronika, Kamnik Potopisno predavanje z diapozitivi Metod Berlec: Amerika; od Vzhodne do Zahodne obale Vstop s prostovoljnimi prispevki. so Sobota. 24. 10. 1998. ob 20. uri Cerkev Frančiškanskega samostana Kamnik FESTIVAL MUŠICA AETERNA Koncert vokalne glasbe Vokalna skupina ECCE, Kamnik. Vstop s prostovoljnimi prispevki. JO Torek 27. 10 1998 ob 1& uri Pobočje Malega gradu, Kamnik Odkritje doprsnega kipa znamenitega rojaka, zdravnika, rednega profesorja, rektorja in dekana univerze v Freiburgu dr. Jurija Karola STAROVASNIKA (1748-1792) so Sreda 4. 11. 1998. ob 19. uri Galerija Veronika, Kamnik Odprtje razstave ob obletnici odkritja mamuta v Nevljah pri Kamniku: PO SLEDEH NEVELJSKEGA MAMUTA (1938 - 1998) PRIREDITVE V MATIČNI KNJIŽNICI KAMNIK Vsako sredo ob H uri Vila Cira-Cara: umetniško-ročna delavnica. Vodi Rosana Kleindienst Premk, prof. Vsak drugi četrtek ob 18. uri Pravljične ure v dislocirani enoti Matične knjižnice v Šmarci: prebiranje pravljic in animacija otrok. Vodi Jana Verlinšek. Vstopnina: 200 SIT. Vsak ponedeljek ob 18 uri Pravljične in igralne ure s knjigo (pionirski oddelek Matične knjižnice Kamnik): prebiranje pravljic in animacija otrok. Vodijo: Jana Pogačar, Andreja Štorman, Lea Frleta in Milena Lampret. Vstopnina: 200 SIT. Vsako sredo ob 10. uri Igralne ure z BIBAMI za predšolske otroke od 3. leta dalje (pionirski oddelek Matične knjižnice Kamnik). Vodi: Helena Sterle. Cena: 200 SIT. Pravljične ure na POTUJOČI KNJIŽNICI (Žogica Noolcal: Laze: ponedeljek, 26. 10. 1998, ob 19.15 v Kulturnem domu Laze. Vodi: Jana Pogačar. Cena: 200 SIT. Torek. 17, 11 1998. ob 19. url VZPON NA KILIMANYARO (5895 m) in MT. KENYO: potopisno predavanje z diapozitivi v dvorani Matične knjižnice Kamnik Vzpon bosta z besedo in sliko predstavila dr. Marko in dr. Angelca Žerovnik. ■ BO KULTURNI CENTER KAMNIK Grad Zaprice Razstava ŽLAHTNI PURGARJI KAMNIŠKI - najpremožnejši meščani Kamnika v drugi polovici 19. stoletja. Odprto: od torka do sobote od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure, nedelja od 10. do 13. ure Informacije: 817-647. RAZSTAVE V GALERIJI VERONIKA Petek. 16. 10. 1998. ob 20. uri: odprtje razstave SLOVENIJA ODPRTA ZA UMETNOST. Izbor del iz petih mednarodnih likovnih kolonij Sinji Vrh. Razstava bo odprta do 30. 10. 1998. Vstopnine ni. Galerija je odprla vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, ob nedeljah samo dopoldne. DRUGE PRIREDITVE Gasilska zveza v sodelovanju z gasilskimi društvi v mesecu oktobru organizira gasilske vaje, predavanja in oglede gasilskih domov po vsej kamniški občini. Vse informacije o datumih in krajih posameznih prireditev: g. Berlec, 814-852. Peiek_23,1Q 1998, ob U uri Arboretum Volčji Potok ODKRITJE SPOMENIKA LEU SOUVANU Sobota 24, 10. 1998. ob 21 url Koncert skupine ROCK'N'BAND in PETAR GRASO v Športni dvorani Kamnik. Organizator: NK Flok Komenda. Informacije: g. Zamik, tel. 818-241. Četrtek. 29. 10, 1998. ob 18 uri Javno opazovanje LUNE pri gradu Zaprice. Zemljino spremljevalko LUNO bo mogoče pogledati skozi več različnih astronomskih teleskopov. V primeru oblačnega vremena bo opazovanje prestavljeno na pomladne mesece. Obiskovalce prosimo, da pustijo avtomobile na parkiriščih pod gradom Zaprice Organizator: Astronomsko društvo Komet. Informacije: g. Tone Špenko, tel. 831-587. Petek. 13. 11 1998. ob 19. uri Posamezno člansko hitropotezno prvenstvo občine Kamnik v šahu za leto 1998 v prostorih šahovskega kluba Komenda, Glavarjeva 63/I Organizator: Šahovski klub Kamnik. Informacije: TIC Občine Kamnik, tel. 831-470. Petek. 27. 11 1998. ob 19. uri Moštveno prvenstvo občine Kamnik v šahu za leto 1998 v prostorih Šahovskega kluba Komenda, Glavarjeva 63/I. Organizator: Šahovski klub Kamnik. Informacije: TIC Občine Kamnik, tel. 831-470. Iz torbe Krištofovega Pepeta II Na vaša vprašanja ODGOVORI IZ SKD Žalostna pesem mekinjskih zvonov... MtahstHO hodo peli mekinjski zvonovi, veselo pa stran jski. je zadnjič za občinskim govorniškim pultom moledoval neutrudni svetnik Jožko, ko je slišal za županov predlog, naj bi v prihodnje mekinjski otroci, ki jih je bojda vse manj, hodili v stranjsko šolo. »Jožko, oženi se,« so mu glasno klicali kolegi iz klopi, »pa bodo spet veselo peli tudi mekinjskl zvonovi., Jožko pa nic... f se kaže, da ho ena izmed vročih tem v .ve bolj vroči predvolilni kampanji za novega župana tudi »zaprla ali odprla Šitlna«, ki ima menda uporabno dovoljenje tudi za pridelavo trpotca in drugih zdravilnih zelišč (narod naš dokaze hrani). Ljudski glas pravi, da bi največ glasov dobil tisti župan, ki bi imel pol mandala Razkuževalnica pred gasilskim domom v Smartnem Republika Slovenija. Upravna enota Kamnik organizira na podlagi 13. Olena Zakona o postopku z najdenimi stvarmi (Uradni list SRS. št. 31/76). skladno z določili Zakona o upravi (Uradni list RS, St. 67/94. 20/95, 29/95) JAVNO DRAŽBO najdenih stvari: 1. kolo. znamke Rog mountain bike. št. 540837. ćrnordeće barve 2. kolo znamke Rog. št. neznana, zelene barve 3. kolo Rog senior, št. 408688, rjave barve 4. kolo Rog mountain bike. št. 216285. kovinsko zelene barve 5. kolo Rog turist, št. 452106, modre barve 6. kolo Rog turist, št. 116240, modre barve 7. KZM Tomos avtomatic, St. neznana, bele barve , 8 kolo mountain bike, št. 5958UG, roza^rđećc narve 9. kolo Rog reeord, št. 244352, rdeOe barve 10. KZM Tomos avtomatik, št. 340049, modre barve 11. kolo znamke Rog pony, si 698179, vijolične barve 12. KZM Tomos avtomatik. st. 079167. rdeCe-bele barve 13. kolo znamke MTB TOP line. št. neznana. Crno-bcle-rumenc barve 14. kolo znamke R(X'KY gorsko, št. TS92-86556, rumene barve 15. kolo znamke Rog turist, št. 800235, Crne barve 16. kolo znamke ESPF.RO 8300 Colorado, št. neznana, vijolično-rumenc barve 17. kolo znamke VEl.UX. št. neznana, rumeno-roza-plave barve 18. kolo znamke Rog [>akota, St. 736127, vijolične barve 19. kolo znamke Rog pony, št. 843703, bele barve lavna dražba bo v soboto, 7. novembra 1998, od 10. do 12. ure na parkirišču oh tOmSicevi ul. v Kamniku. Ogled predmetov je možen uro pred priCetkom dražbe. Upravna enota razglasit najdene stvari na oglasni deski v avli poslovne stavbe Občine Kamnik. Glavni trg 24, Kamnik, v zakonskem roku UPRAVNA ENOTA KAMNIK (dve leti) Šutno odprto, drugi dve leti pa zaprto. Če smo že vse poskusili, pa posk iisimo se In... O, inski možje In žene se zadnji čas resno pogovarjajo, da hi naši lokalni televiziji namenili nekaj vce cekinov koi doslej, i'<> pa hi utemeljili s tem. ker se Impulzovci zelo trudijo, saj dosledno prenašajo vecurno sedenje in njihovo hojo do govorniškega pulta in nazaj. Tudi zalo so hvaležni, ker svetnikov in svetnic še niso nikoli pokazali, kakšnih obrazov dvigajo glasovalne kartončke, pačjih dosledno snemajo v hrbet... »Na iaj bo za dobre sosedske odnose,t, so najbrž menili pristojni za obešanje transparentov na kamniški obvoznici, ko So navzlic obilici reklam, ki vise vzdolž Bistrice, zagotovili, da je napis z vabilom za mengeški Mihaelov sejem vse dni visel samostojno. Pred dobrim mesecem se je namreč moral občinski transparent za Dneve narodnih miš na istih kundelahrili boriti z različnimi pevkami in tečaji nad njim in pod njim tako, da je naposled moral posredovati sam podžupan... K i£r se govori, da gasilci po 'Tuhinjski dolini »špricajo« z neužitno vodo, ker druge nimajo, so gasilci iz Šmart-nega pred svojim gasilskim domom s pomočjo kamniške komunale uredili majhno jezerce za razkuževanje čevljev. Hodo gasili vsaj s čistimi čevlji, če že voda ni taprava... Tidiinjci zadnji čas tudi resno razmišljalo, kako bi zasutih najdaljšo smreko na svetu, ki bojda leži na hribu med StOrom in Vrhacem. Menda meri kar prek 1000 metrov. Ni kaj, program CRPOV bo ireha razširili tudi na to območje, čeprav nekateri menijo, da je v njem že preveč kozolcev, lopliirjcv m drugih znamenitosti. Prav pa je. da se najde v njem tudi kak Štor in Vrhac... D "irektorju zaklada narave hi svetoval, naj posebej nagradi Ano s Si-mnovca, ki se ob petkih v Kadio (luga redno v živo oglasa z Velike planine in mu dela dobro »reklamo« in to brezplačno, seveda če odštejemo telefonske si roške »Dons sin prSva na na pvanino, pa sni se prvo teb po-svetiva,« je bilo pretekli petek slišali v etru z Velike planine in se to. da sedaj ko na planini ni vec krav, se lam že zbirajo prostovoljci za Kosovo. Sedaj pa ne vem, kje je mačka, cc miši kar javno plešejo... KRIŠTOFOV PUPE II 1. vprašanje O GRADNJI OTROŠKEGA VRTCA: Pred meseci je bilo veliko govora o nameri Župnijskega urada Kamnik, da hi gradili zasebni otroški vrtec na Šutni. 'Župnijski urad seje odločil, da za to nameni gospodarsko poslopje Maistrove hiše in potrtbno zemljišče okrog nJega. Oh tem je Z.upnijski urad zaprosil tudi kamniško občino za sofinanciranje s potrebnimi sredstvi za adaptacijo tega oblekla. Občina Je V promčunH namenila za začetek del 5 milijonov SIT, v jesenskem rebalansu letošnjega proračuna pa je župan napovedal v ta namen se dodatnih 21 milijonov, '/.anima nas, kaj se je od napovedanega in obljubljenega že realiziralo'.' Odgovor SKD: Ob velikem primanjkljaju mest v otroških vrtcih pri nas jc bila ponudba Župnijskega urada za pridobitev potrebnih prostorov za otroško varstvo zelo dobrodošla. Ta varianta je prav gotovo najugodnejša, najcenejša, zato mislimo, da bo občina svojo obljubo o predvidenem sofinanciranju tudi držala. Pozitivno izstavitev za že v začetku marca vloženo lokacijsko informacijo jc občina zavlekla za celih pet mesecev. Tako jc bilo šele po tem smiselno začeti s pridobivanjem lokacijske in projektne dokumentacije. Sama registracija zavoda, to je vrtca Via ksintiljana Raspa, pa jc bila speljana na Okrožnem sodišču v Ljubljani že julija 1.1. V teku so nadaljnji razgovori med Župnijskim uradom in občinsko upravo. V Župnijskem uradu upajo na skorajšnji ugodni zaključek in na takojšnjo operativno sprostitev črpanja že odobrenih sredstev. Upajo tudi, da bodo občinski svetniki na prvi naslednji seji z. razumevanjem podprli zagotovitev še preostalih 21 milijonov SIT Naših osem SKD svetnikov bo tak predlog zagotovo podprlo, računamo pa še na podporo svetnikov ostalih pomladnih strank. Začetek izgradnje prostorov za skoraj 100 otrok bi bil brez. za-gotovilve teh sredstev občine le preveč tvegan. 2. vprašanje O SANACIJI CESTE MOTNIK-VODICE: V 16. številki k. O. je g. A. Hočevar v »Odmevih« navedel SLS zasluge za sanacijo eesle Motnik-Vodice, Oh gradnji nove avtoceste od Trojan do Blagovice menim, da država pravzaprav nima druge izbire obvoza, kot tiste skozi Tuhinjsko dolino. Zalo mora nujno, hoče ali noče, posodobiti to cesto. Iz liga sledi, da s: za izvedbo leh del ne hi bilo potrebno nikomur drugemu se posebej truditi, kaj menile v SKD o leni in ali niso bile sprejele najpomembnejše odločitve o leh stvareh že v letih /992, 199.V! Odgovor SKD: Res je, v omenjenih letih jc takratni izvršni svet občine Kamnik dosegel z ministrstvom za promet pomembno odločitev, da sc opusti prvotna varianta poteka bodoče avtoceste od I .očice po motniški dolini, s predorom pred Spitaličcm proti Blagovici. Že takrat jc bilo odločeno, da se še pred začetkom gradnje avtoceste po novi izvenmotniški trasi, usposobi obstoječa obvozna cesta skozi Tuhinjsko dolino in prek Most vse do Vodic. Posodobitev te ceste naj hi bila takšna, da bo za vse udeležence prometa čim varnejša in promet čim manj obremenjujoč. Zaradi velike ekološke obremenitve zlasti samega Vlofnika je bila že takrat predvidena letos realizirana mot-niška obvoznica. Pri vseh dogovorih se jc v okviru kamniškega izvršnega sveta takrat šc posebej uspešno angažiral motniški rojak in član SKD g. Miha Novak. Verjamemo, da se je bilo ob sami realizaciji te posodobitve marsikje in marsikomu potrebno šc posebej angažirati (npr. pri pridobivanju soglasij za zemljišča ob širitvah, za postajališča avtobusov ipd.). Vsem tem pomočnikom gre seveda vsa zahvala, še zlasti, če so to delali brezplačno kot prostovoljci. 3. vprašanje 0 ZAUPNIKIH, SESTAVI VOLILNIH ORGANOV: ker so letošnje volitve občinskega sveta, župana In članov krajevnih svetov pred vrati, me zanima ali ste prek SKD lelos storili vse potrebno pri občinski volilni komisiji, npr., da hi bili zaupnik i in predstavniki kandidatov oz. list kandidatov Čim bolje in samoumevno sprejeli na meh voliščih, da bi bilo zanje pripravljenih tam dovolj sedežev itn.? Dalje, kako boste zagotovili zares pluralistični sestav članov volilnih odborov na vseh voliseilv. da ne bodo na predsedniška mesla leh odborov postavljeni pretežno predstavnik i »stare usmeritve«, ki se je v prejšnjih časih Inko kompromitirala z nedemokratičnostjo. Zanima me tudi, k ako je sestavi/eno glavno telo izvajanja letošnjih volitev v občini, loje občinska volilna komisija. Odgovor SKD: Mi SKD bomo v občinski volilni komisiji storili kar bo le mogoče, da bodo zaupniki (na voliščih) in predstavniki (pri obč. vol. komisiji) končno samoumevno in dobrohotno sprejeti na vseh voliščih, saj v zakonu piše: »Za izvedbo volitev je izredno pomembno tudi sodelovanje oseb, ki zastopajo interese kandidatov in predlagateljev list kandidatov pri volilnih opravilih. Zato imajo pravico biti navzoči pri delu vseh volilnih organov, spremljali in nadzorovati njihovo delo ter jih opozarjati na nepravilnosti.« - Tudi za pluralistični sestav volilnih odborov na voliščih bomo skušali maksimalno poskrbeti pri občinski volilni komisiji, ki sestavo teh odborov dokončno oblikuje in potrjuje - pri čemer sc upoštevajo vsi prispeli predlogi, tako od političnih strank kot od volilnih komisij krajevnih skupnosti. V sami občinski volilni komisiji je po odstopu predsednika in dveh članov prišlo do sprememb. Tej predseduje po novem dipl. pravnica Nina Kodra Balantič, njena namestnica je sodnica Brigita Markovič. Nov član jc postal Andrej Dovič. ostali člani oz. njihovi namestniki pa so šc Mojca Koretič, Majda Kovačie, Krane Klobčar, Jožef Jelen in Milan VVindschnurcr (vsi slednji soiz pomladnih vrst). Čeprav bodo oh občinskih volitvah letos vzporedno še volitve v krajevne svete, kar ho delo vsem volilnim organom občutno povečalo, upamo, da bomo z dobrini sodelovanjem vseh tudi tc volitve v redu in kar je najpomembnejše, pošteno izpeljali! IZ TAJNIŠTVA OO SKD KAMNIK Na podlagi 41. in 78. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS št. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95), izdaja Občinska volilna komisija Občine Kamnik SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČA IN OBMOČJA VOLIŠČA za predčasno glasovanje na volitvah župana, članov občinskega sveta občine Kamnik in članov svetov krajevnih skupnosti na območju občine Kamnik, ki hodov nedeljo, 22. 11. 1998. Volišče za predčasno glasovanje št. 00 bo v sejni sohi št. l> v pritličju zgradbe Občine Kamnik, (Slavni trg 24. Predčasno glasovanje ho omogočeno volivcem /. območja občine Kamnik, ki hodo na dan glasovanja odsotni s kraja stalnega bivališča. Volišče za predčasno glasovanje bo odprto: v torek, 17.11., sredo, 18. 11. in četrtek, 19. 11. 1998, od 8. do 17. ure. Občina Kamnik Občinska volilna komisija Št.: 00607-0001/98-31 Datum: 14. 10. 1998 Nina Kodra Balantič, dipl. prav. Predsednica Občinske volilne komisije PISMA • MNENJA - ODMEVI - PISMA - MNENJA - ODMEVI - PISMA Odgovor na članek »Kdo je dal soglasje za ukinitev tedenske vozovnice« (Kamniški občan, st. 16, dne 24. septembra /99«) t pismu /»k/ ion naslovom ga. Darja Jarc sprašuje, zakaj je bila v novem šolskem letu ukinjena tedenska vozovnica in da naj se podpisnik tega soglasja zamisli nad svojim počutjem njegovo ime pa naj se pove javno. Izpolnjujemo zahteve gospe Jarc. Najprej zadnjo. Podpisnika sta kar dva. direktor Slovenskih železnic d. d. g. Rekar in direktor KAM-BUS d.d. g Zlatnar. Zamislili se nad vzrokom te odločitve pa bi se morali kar vsi, ne le omenjena iz-vršilca. Razlog: spretnost nadebudne mladeži, ki je nekaj dni po prvi izdani tovrstni vozovnici pričela množično izdelovati takšne vozovnice, da jih ni bilo mogoče ločiti od pravih. Ker je bilo nujno potrebno tedenski vozovnici dati boljšo tiskar-sko-tehnično zaščito, je bila ta vrsta vozovnic umaknjena iz prometa. Začasno. K pismu gospe Jarčeve pripominjamo, da so nam znani vsakovrstni popusti »povsod po svetu«. Ampak pri vseh takih popustih za javnimi prevozi stoji država, ki jamči za sistem in delovanje teh. Pri nas pa sla razmerje med prevoznikom in potnikom v javnem prometu prisiljena skleniti neposredno oba navedena. Kljub temu, vsaj na kamniškem koncu, obstaja veliko število popustov prejela Zlato plaketo obdne Kamnik za delo na področju varstva okolja in delo v KS Mekinje. Ves ta ČOS nihče ni oporekal mojemu članstvu v stranki AS. Menim da če tudi ne bi bila članico stmnke, bi si to, za skoraj desetletno delo zaslužila, saj sem vstopila v stranko 30. I. 1989. Tudi članarino ves ta čas kol elan stranke redno plačujem. Ze 13. 9. /996je Vane Gošnik, tedanji predsednik ZS, obvestil vse odbore, da ima zaradi možnih zlorab registra članstva ta register samo on, danes verjetno tudi R. Meršak. Občinski odbori temu registru ne zaupamo več in vodimo svoj register članstva, ki je za nas edini verodostojen. Izjavljam, da sem cianidi '/.členih Slovenije in Občinskega odbora Kamnik in bom tO tudi naprej, ker sem »zelena« po dusi in mislim delali na področju varstva okolja se naprej. /a vse navedbe Imam lislinsko dokumentacijo in je kadarkoli uredništvu na vpogled. MARIJA REBA Varnost na Kamniški obvoznici V kratkem času ho zaradi gradnje avtocestnih odsekov Vran-sko-Hlagovica in Blugovica-Šenljakob preusmerjen del prometa po motniški dolini in smeri proti Kamniku in v nadaljevanju večinoma skozi Moste proti avioceslnemii priključku v Vodicah. Zaradi preusmeritve prometa bi bilo pruvUno, da se odgovorni uslužbenci in funkcionarji MINISTRSTVA ZA PROMET IN ZVEZE RS, UPRAVE DARS in OBČINE KAMNIK zamislijo, ali so postorili vse, da bi zagotovili varnost prometa in posebej šoloobveznih otrok na celotnem območju občine Kamnik? Dne 24. septembra pri odprtju nove 1,2 km dolge obvoznice nad Motnikom je. Zupan občine Kamnik g. ione Smolnikar poudaril pomen lega dogodka zaradi večje varnosti prometa skozi Tuhinjsko dolino. Minister za promet in zveze g. Anion Bergaver je dejal, da si bodo zaradi izgradnje obvoznice na regionalni cesti nad Motnikom starejši in otroci upali v vasi Motnih varno prečkali cesto, Jože brodnik, predsednik uprave DARS, pa je poudaril, da se večkrat pelje po Itthinjsh i cesti v Ljubljano, kar pomeni, da zelo dobro pozna kamniško obvoznico ali natančneje rečeno regionalno cesto st. .171. U'po in prav je, da odgovorni v RS in občini Kamnik skrbijo za varnost v prometu, je pa krivično, da ta ni zagotovljena povsod eneko. kajti del kamniške obvoznice, ki lece ob naselju PerOVO ni opremljen s semaforji in opozorilnimi znaki. Res je, da je župan na zahtevo k rajonov Prisojne poti in ul. Na bregu (novo naselje na hrbtu nad Perovem) 17. aprila I99H podal predlog MIN1S1RSTVU ZA PROMET IN ZVEZE RS za odpravo črne točke na regionalni cesti R-371 v Kamniku. V predlogu je posebej poudarjeno, da je obstoječa regionalna cesta že danes obremenjena, s povečanjem prometa pa bo na omenjeni prometnici prišlo do prometnih zastojev in do poslabšanja prometno varnostnih razmer, še posebej na odsekih, ki predstavljajo del tudi tako imenovanih šolskih poli. Posebno nevaren prehod za pešce ji' pri vliodu v naselje Peniva ali natančneje prt btstroju Copmlca, kjer Je šolska pot, ki vodi do obeh osnovnih šol. Po mojem mnenju je občina Kamnik premalo postorila za varnost v prometu na lem delu kamniške obvoznice. DANIEL KOVAČIČ Polna luna Vsakdo od nas, ki tlači to zemljo s stopali nog, ki so del živega hitja z latinskim imenom homo sapiens, ve, da na bilje, ki se mu lepo po slovensko rece človek, vpliva polha luna. Tako je bilo tudi v nedeljo, 6. kimavca. Na koledarju piše, da je polna luna ob II. uri in sc nekaj minul. Ampak nevarne so ure že prej, pa tudi nekaj časa poleni. K temu pisanju me je spodbudil dogodek oh 9. uri dopoldne v križišču Cankarjeve z Maistrovo, tO jc cesto, ki fiodaljšujc kamniško obvoznico v smeri proti kuhinjski dolini. Čakam pred rdečo lučjo, namenjen na strokovno demonstracijo stlokombajnov in sistemov .siliranja na Sla/irskem, ki jo je organiziral si rojit i krožek Savinjske doline. Imam dovolj časa, gledam in opazujem rdečo luč in čakam na zeleno, ki mi bo odprla pot. Zelena lud Počasi speljan, takrat pa zakriči prijatelj na sedežu poleg mene: »Pazi!« In groza, z moje desne pridrvi bel kombi VW, po mojem mnenju z več kot dovoljeno hilrostjo 50 kmluro in meni nič tebi prevozi meni odprlo smer. »Dragi voznik kombija z registrsko tablico IJ 1)5 7(1 II, ali se zavedaš kaj si storil? Morda se niti ne zavedaš, daje samo nekaj ur prej ta cesta prekinila življenjsko pol človeku. On je dolrpel, sopotniki so v bolnišnici, svojci v skrbeh, nekdo pa je oblekel crnino. Ali se zavedaš kaj si storil? Imel si pač src- MOJ POGLED OGNJENI CVET RAZCEPLJENIH Slovenija jc po ustavi socialna država. To pa pomeni, da mora država vsakomur zagotovili razmere, da si bo mogel urediti Človeka dostojno življenje, Ce pustimo ob strani vprašanje, ali naša država res ravna po ustavi glede zagotavljanja razmer, pa nikakor ne moremo mimo dejstva, da so sc merila o tem, kaj potrebujemo ljudje za dostojno življenje usodno spremenila. Še več, na tem svetu so ljudje, ki potrebujejo več za življenje in so ljudje, ki potrebujejo manj. In so ljudje, ki se morajo zadovoljiti s prigiščem dobrin (beri »miloščino«), ki jih država namenja tistim, ki nc morejo skrbeti sami zase. Ce razpletamo zapletenost (beri krivičnost) lega življenjskega vsakdana še naprej, potem pridemo do spoznanja, da so se spremenile tudi »dobrine«. Še ne tako daleč v preteklosti je bilo delovno mesto bolj ali manj samoumevnost, če ste ga le hoteli. Danes je stal na zaposlitev zlata vredna dobrina. Prav iz korenin vprašanja zaposlitve in zaposlenosti pa se vsak dan bolj poglablja vprašanje, koliko je naša država tudi v resnici socialna Spreminjajo se vrednote in merila socialne države Prav neverjetno m nerazumno s kakšno lahkoto jc država, kot instrument urejanja odnosov med ljudmi na lestvici vrednot dopustila in še dopušča tako globoke prepade med posameznimi skupinami ljudi. Oglejmo si sami) nekaj primerov... ... med zaposlenimi! Kar nekaj kategorij zaposlenih jc, ki živijo druga mimo druge, vsaka v svojem svetu, s svojimi vrednotami. Zaposleni po individualni pogodbi so v pravem trenutku na pravem mestu sami sebi določili svojo (visoko) vrednost in (ugledno) mesto na trgu dela. Za svoje delo nc prejemajo le primerno visokih plaC, temveč so deležni še drugih ugodnosti, ki jih potrebujejo za »dostojno« življenje - me-nedžerjev, kot so se poimenovali, po zgledu iz'tujine. Zaposleni po kolektivni pogodbi so se v danem trenutku na danem mestu morali zadovoljiti z vrednostjo svojega dela, ki pa se kljub velikim spremembam, kar se dela in odgovornosti tiče, ni spremenila. Še več. trg dela je neusmiljeno narekoval, da jc cena dela za te vrste delavcev previsoka. Ob propadanju številnih podjetij so bili delavci (in so še) v danem tre-nirtku veseli, če so delovno mesto sploh obdržali - za kakršnokoli ceno. P;i sc s tem delitev zaposlenih še ne konča. Na eni strani imamo tiste, ki imajo bolj ali manj zagotov- ljeno delo in plačo tudi. To so predvsem delavci, zaposleni v državni upravi, javnih podjetjih... Ti so, zaradi bohotenja (zadnji zgledni primer jc ministrstvo za kmetijstvo) slednjih, kar se števila delovnih mest tiče, celo pridobili. Na drugi strani pa so skupine zaposlenih, ki so vsak trenutek lahko ob delo, kljub dobro opravljenemu delu. Prepuščeni so sposobnosti delodajalcev in razmeram na trgu. Če podjetje svojih storitev ali izdelkov na trgu ne proda, postane njihovo delovno mesto nepotrebno, pa naj bo delavec šc tako usposobljen, marljiv m vesten. Zanimivo pri vsem tem pa je. da je glasnejša prva skupina, ki ima razmeroma varna delovna mesla. Druga skupina je v javnosti manj opazna, ponavadi le takrat, ko se oglasi, ker gre za golo preživetje. Torej, čc so ogrožene njihove, že tako ali tako človekovemu delu nevredne (ne-usi režiic) plače. Gre za povprečne plače, ki jih prejemajo delavci v naštetih dejavnostih. Marsikdo bo dejal, da podatki niso primerljivi, saj gre v posameznih dejavnostih za place višje strokovno usposobljenih delavcev. Kes je, vendar je tudi res, dh na drugi Strani za plače delavcev iz delovno intenzivnih panog, ki opravljajo (tudi odgovorno) delo v bistveno težjih delovnih pogojih. Mar jc mogoče preslišati obup delavca na dnu skupine v predelovalni dejavnosti (tekstilna, usnjarska, krznarska industrija), kjer znaša njegova povprečna plača šc-vcliko manj od povprečja dejavnosti, le borih 95.000 bruto (neto pa okoli 65 tisočakov)?! Da o delavcih, ki plače prejemajo z. zamutio, zajamčene, ali pa so ostali celo brez teh in sc znašli na cesti, sploh ne govorimo. ... med zaposlenimi in nezaposlenimi Ni mogoče spregledati ... vrste mladih, ki samo upajo lahko, da bodo deležni osnovne dobrine socialne države - to je dela. To je kategorija prebivalcev, katerih prihodnost je usodno povezana z zaposlitvijo in zaposlenostjo. Nič krivi in dolžni nasproti njim so na drugem bregu zaposleni delavci, ki »odjedajo« delo mladim. Prepad se bo s sprejetjem pokojninske reforme še poglobil. V tem smislu delo nc bo predstavljalo vrednote ne eni in ne drugi starostni skupini prebivalcev. Že zaposlenim delavcem bo sprememba pokojninske zakonodaje naložila na ramena delo do pozne starosti in s tem tudi skrb za svoje odrasle (nezaposene) otroke, slednjim pa bo delo predstavljalo le priložnostno zaposlitev, nestalnost delovnega mesla in zaposlitev za določen čas let materialno odvisnost od še zaposlenih staršev. In v leni je ves nesmisel med-generacijske solidarnosti in globi- na prepada z nesliileiumi posledicami Vsebina socialne države sc torej spreminja na slabše! Ob sprejemanju zakonskih sprememb, pa naj si bo lo na področju delovnih razmerij, zavarovanja za primer brezposelnosti, pokojninsko invalidskega zavarovanja in prepovedi dela na črno, bo nujno potrebna prav občutljivost za smiselno reševanje vseh tistih problemov, ki (po nepotrebnem) poglabljajo razlike meti posameznimi skupinami prebivalcev. Zato bo potrebna prisotnost strokovne javnosti, predvsem pa sindikatov, ki so temu (in bodočemu) delavstvu zaradi svoje lastne razcepljenosti in ohlapnosti lako ali lako dopustili ze dovolj krivic! Kajti, pri najpomembnejših odocitvah so bili, so in bodo vedno prisotni socialni partnerji di-zavc. V imenu sedanjega in bodočega delavstva!!! IVANA SKAMKN I. oktobra so na občnem zboru zbrani člani SKD s področja bodoče občine Komenda ustanovili svojo občinsko organizacijo Slovenskih krščanskih demokratov. Na zadnjih lokalnih volitvah I. 1994 so bili na tem področju najmočnejša stranka, saj je zanjo glasovalo kar 27,12% vseh volilcev, skupno s SDS in SI.S pa še nadaljnjih 18% oz. 17,6% ali skupno 62,7% (za LDS in ZLSD 16.4 oz. 2,4%). Složni in trdno odločeni, da bodo storili vse, tla bi SKD tudi v prihodnje prispevala poglavitni delež k razvoju leh krajev, so za svoje vodstvo izvolili kar najboljše člane. Tako bo novoustanovljeni občinski odbor SKD občine Komenda vodil dipl. ing. Marko Magister, dolgoletni uspešni predsednik OO SKD Kamnik. Za podpredsednika je bil izvoljen g. Vinko Ovijač, sedanji član občinskega sveta občine Kamnik in do nedavna zelo uspešni predsednik upravnega odbora sklada Stavbnih zemljišč. Za tajnika so izvolili ob- Vinko Ovijač se je kot predsednik sklada stavbnih zemljišč izkazal kot dober gospodar z obilico ekonomskega, tehničnega in organizacijskega znanja. Prizadeven je tudi kot občinski svetnik v njegovi krajevni skupnosti pa mu je uspelo kolo razvoja potisnili naprej. Nekateri projekti so že v gradnji, drugi pa se čakajo na realizacijo. činskega svetnika g. Pavla Ocepka, za blagajniške posle bo skrbel g. Jože Som iz Suhadol. Kot M. Magister, ki je bil tudi občinski svetnik in načelnik oddelka za okolje in prostor, so bili tudi ostali vsa pretekla leta na pomembnih položajih v občini. Vsak po svoje so odločilno prispevali k lepemu razvoju Komende. Most, Križa... Tako imajo npr. ključne zasluge za izgradnjo šole v Komendi, Ocepek pa ravno sedaj vodi gradbeni odbor za realizacijo prizidka šole v Mostah. Novi sedemčlanski odbor OO se je že zagnano lotil vsakodnevnega obilnega dela. Še več dela pa ga čaka dodatno sedaj pred zelo odločilnimi lokalnimi volitvami. Računajo, da bodo ob izdatni ptz-moči in podpori vseh somišljenikov lahko prebivalcem nove občine ponudili kar najboljše kandidate za učinkovito vodstvo mlade občine. MILAN VVINDSTIINI RKR Podatki o povprečnih nlačah v posameznih dejavnostih do Statističnih in-lormacijali (maj I '»'»Si so nazorni: 2. 3. 4 5. 6 7. 8 9 10 12 IV 14 IS Finančno posredništvo - 227.368 (135.329 neto) Druge javne, skupne in osebne storitve - 212.639 (126.513 neto) Javna uprava, obramba, socialno zavarovanje - 200.863 (123.802 neto) Zdravstvo, socialno varstvo - 181.089 (111.078 neto) Izobraževanje - 175.476 (110.620 neto) Oskrba z elektriko, plinom, vodo - 174.069 (109.479 neto) Rudarstvo 167.937 (110.213 neto) Nepremičnine, najem, poslovne storitve - 166.472 (102.350 neto) Promet, skladiščenje, zveze -166.199 (106.126 neto) Trgovina, popravila mot. vozil - 149.628 (94.567 neto) Kmetijstvo, lov, gozdarstvo - 147.087 (94.763 neto) Ribištvo - 144.200 (92.499 neto) Gradbeništvo - 130.084 (85.126 neto) Predelovalne dejavnosti (proizvodnja hrane, pijač, krmil, tekstili j, usnja, lesa, papirja, kovin, strojev, kemikalij, kemičnih izdelkov, gume... skratka industrija) - 129.402 (83.912 neto) Gostinstvo - 129.068 (83.520 neto) Liberalizem Kljub lomu, da je težko opredelili osnovno vsebino liberalizma,, lahko z gotovostjo rečemo da se je potrebno borili proti absolutni alt samovoljni moči. Nihče ne more bili nosilec monopola politične avtoritete, Avtoriteta obstaja samo zalo, da usposobi družbo, da omogoči pogoje za dosego posameznih ciljev. Življenjsko varnost, lastnino in možnost, iskanja sreče. Nihče ne more zahtevali absolutne moči, kajti ključnega pomena je dosega omenjenih ciljev. Te je mogoče postavili mimo na podlagi skupnega strinjanja vseh ljutit, ki so pod določeno avtoriteta Izključiti kogarkoli iz tega dogajanja pomeni razvrednotiti ga. Temeljni poudarek liberali' /mu je. da smo rojeni kol svobodne in enaknprac ne osebnosti. Kol svobodni niiiranin bili prepričani v svoje dolžnosti, kol enakopravne nas nekaj obvezuje. Kot svoboden in enakopravne mora hm pri znan vsak posameznik tako jired siulno kot poli-lično oblastjo - imeti mora pravico združevanju, da lahko skupaj z drugimi uresničuje svoje cilje na različnih področjih: na socialnem, kulturnem, gospodarskem... Kljub videzu, da liberalizem usmerja SVOJO pozornost na politične institucije, je linij razumljen kot teorija za dobro življenje posameznikov, teorija, ki je povezana s teorijo družbenih, ekonomskih in političnih dogovorov. Poudariti moram, da liberalizem ni samo neka enoumna pozitivna slika dobrega Življenja za človeka. '/.a liberalce je namreč značilno skupim cinpiri stično gledanje in poudarjanje tega. da lahko samo izkustvo razodene, kaj dejansko pripomore k raz cvetu individualnosti. Izredno je pomemben pluralizem, tla avtonomni posameznik lahko izbira v množični ponudbi različnosti, katere skupni imenovalec je dobro In prijetno življenje. Liberalizem zelo poudarja, da lahko avtonomni Individuum poslane v polnosti avtonomen samo takrat, če bo zares Imel svojo moč' izbire. Za osebo, ki ne bi imela možnosti izbiranja in odločanju v vsej različnosti bivanja, je kaj malo možnosti, da bi bila srečna. Ena od pomembnih nalog liberalizma je, da zagotovi doltrtena pravila, principe in to ne santo za ekonomsko In politično področje, ampak tudi za vsa druga življenjska področja. In tisto, kar vsak posameznik, vsaka skupina pričakuje od taksnih pravil, je predvsem to. da bi ta načela čimbolj podpirala njegove lastne preterence. Liberalizem spodbuja človeka k razmišljanju o svoji lastni Identiteti kot neodvisni od družbenih odnosov, v katerih ta človek živi. Zares bomo mogli delati to. kar je prav, samo takrat, ko bomo v tem tudi dejansko spoznali, kako je to konstitutivnega značaja. tUdI za nas. za nase lastno dobro, za oblikovanje nase identitete. Zahteve moralnosti ne smejo biti spoznane kot neke zunanje obveznosti, ampak kot zahteve nafte lastne narave, našega bilja. Zelo pomembno vlogo j>ri tem imajo družina in temeljni odnosi v njej. Moralne dolžnosti so del skupnosti, hkrati pa prav to skupnost tudi oblikujejo. V avtentični mo ralnosli se mora to vedno čim bolj stekati skupaj, kar pomeni uresničitev mojega življenja kot Individuuma, in tega. kar je potrebno za urejeno družbeno življenje, torej za skupnost. Samo skladnost med obojim lahko pomeni smiselno osnovo za uresničevanje moralnega imperativa. SAŠA KOS Skupno v SKD Komende, Most, Križa PISMA - MNENJA - ODMEVI - PISMA - MNENJA - ODMEVI - PISMA to, da ti ni bil nasproti mož postave, ki bi v takšnem primeru ukrepal, morda hi ostal hrez kruha, morda bi se jezil na vse druge, samo sam ne bi bil nič kriv.« Je pač bila nedelja in bila je polna luna, naj ti bo to, dragi voznik, v opomin. Jesen je pred nami in z njo tudi jesenska vlaga, megla In dež In s lem tudi vse posledice, kijih čutimo vsi, tudi mi, ki si pomagamo s toliko in toliko konji pod krovom motorja, prane Jožef hi bil vesel, če bi imel pred pomembno bpj-no ali obrambno nalogo toliko konj v svojih konjušnicah. Torej pozor! Nisem vraževeren, toda iz mesecu v mesce bolj spoznavam, da ima polna luna svojo moč. JOŽKO ROMŠAK Spomeniki in Slovenci Daje v deželi slovenski nekaj gnilega med drugim zopet dokazuje primer o nakupu spomenika revolucije in Edvarda Kardelja pred samo skupščino v naši prestolnici. Gospod Maleiisek je pred leti od države zakonito odkupil prej omenjeni spomenik, vendar je bil tO Ircnulek, ko na oblasti ni nihče nit odgovarjal. Kasneje pa je to postalo problem, prevelik izziv za javnost in odgovorne, lit pa kol kaže, hočejo vse umazano perilo oprali na nesrečnem kupcu Mulcnšku, češ daje on vsega kriv. Tako sc pri nas večno vrli krog raznih revolucij, ki ponazarjajo vso bedo našega vsakdanjika. Narod pa vse le zablode krepko plačuje, spomnimo se samo nedavnega jmiuera Slor-man in njegove s I run k c, kakšna odškodnina, da drugih nc omenjam. Spomenik kol uaciouulna vrednota je bil v nedavni zgodovini uradno svetinja za mnoge. Mnogi so nanj ludi prisegali prav ti so ga kasneje v neki določeni situaciji tudi prodali samo za ca. 10:090 DEM. Končno se od tega primera I nitk o tudi k a j naučimo, saj hi bil že las, k ujne? I RAM' OPRA IS (iodič 82/6 Nalijte nam že enkrat čistega vina! V polemiki med g. Gobcem in g. llaneičcm mislim, da mu slednji s svojo mladostniško zagnanost/0 na nekatere stvari dokaj dobro odgovarja, druge so ze dalj časa precej nedorečene. Tu mislim na lako imenovane pomladne stranke, ki so tudi prednici polemike in mnogim o tej skupini marsikaj ni jasno ali vedno manj jasno in lo predvsem na občinskem nivoju. Pred volitvami hočejo nastopati skiijiaj, jiolem si zaradi kandidatov podtikajo razne pasti po volitvah, pa se navadno sprejo ud. To problematiko zelo nazorno podaja v članku »Politična pomlad v Kamniku« g. A. Hočevar pa ludi članek »Jesen kamniške pomaldi« g. II Golubovlča je zelo na mestu. Mislim, daje v danem primeru slika dovolj jasna in da se iijmiivce-no vprašujemo ali je volili »pomlad« na Kamniškemsploh odgovorno dejanje. Zalo znova apeliram na vse lisic, ki se greste na Kamniškem luko imenovane pomladne stranke, da stopile pred narod in povesUt, kaj sc greste. ERANCOPRAVŠ Godlč «2/0 Ponosen sem na svoje delo! Gospod llancic. vas odgovor na moj prispevek, ki ste ga objavili 24. scpieinhru 1998,, Je popolni strel v prazno, čeprav ste porabili precej prostora (sle v uredniškem odboru), in zapišem, ker nekaterim krajšate danke (gospe Marinki 1 Irihuvšck). V svojem prispevku v prejšnji slevdki Kamniškega občana sem se osredotočil na vas prispevek in na vas temeljni problem v prispevku tj. odnos med splošnim in konkiclnim. ker sle sami sebi v protislovju. Ničesar nisem pisal o vasi Ideološki pripadnosti, o delovanju Strank, 0 komunizmu ild. Moj prispevek je namenjen le vam kol podpisniku prispevka Ine zanima me. kdo gaje sestavili Na številnih primerih v vašem imeni prispevk u sem vaša protislovja razčlenil in dokazal. V vašem odgovoru mi niti z eno besedo ne odgovarjale na moj prvotni prispevek. Očitno nimate nobenega oprimeljivega argumenta, da hi moje mnenje ovrgli. Nasprotno, ker nimate argumentov, pa se poslužujte /*•-teničenja, o podpori županu, o prejšnjem sistemu, o prezadol-ženosti gospodarstva Jugoslavije, o moji ak livnosli v prejšnjem sistemu, o moji pok ojninl, o lem da ne želite trobiti v isti rog, itd. Vse lo sle si lepo izmislili, ker nobenih podobnih otitkov v mojem prispevk u ni. Nikjer ni moje podpore županu, le razčlenjeval sem vtisa protislovja. /. ognjem In gnojem vrednotite preteklost in na tem gradite povzpetniitvo, gradile svoje pokroviteljstvo do drugače mislecih. Osebno sem vam hvalez.cn. ko ste zapisali, da sem bil dolga Iclu v občini vodilni. Da! In ponosan sem na svoje delo v občini in delo poslanca v Beogradu in na gospodarskem področju v nekoč moji in vaši državi. Naj ne izzveni neskromno, ko vam zapišem, da sem Inl povsod ludi uspešen. Spoštoval sem mnenje volilcev. cenil sodelavce ter pošteno in trdno delal in oh znanju, k i sem ga imel. sem se pustil ludi podučili. To so razlogi za uspešno delo. Kamnik je r času mojega preasednikovanja od takrat no-ih občin v Sloveniji bil na IX. in do 22. mestu po kriterijih razvoja in gospodarskega stanja. Po 25 letih pa ne morem hiti odgovoren za stanje v občini, kol hi mi vi želeli prikazali. Sem pa odgovoren in se ćulim še danes odgovornega za sklepanje in dogajanje v občini od /967 in 1974. Tudi sedaj sem v moji in vaši novi državi uk tiven In bom ostal, dokler bom lahko. Nova slovenska država ni nastala čez noč, ampak ludi na osnovi našega dela v preteklosti. Sle pa »pregnelcni« pri zavajanju javnosti, ko pišete, da ne boste trobili v isti rog. Kdo pa to želi? V mojem prispevk u ni izraženo nič takega, loje vaša izmišljotina. Nasprotno, sam sem zelo vesel vašega pisanja in še nekaterih članov drugih strank, ker se na tej osnovi seznanjam z delom strank v Kamniku, kajti sam že dolgo politično v Kamniku nisem angažiran. Na ta način lahko ugotavljam probleme strank in iz vaših prispevkov sem zaznal vaš goreč pokroviteljski odnos do drugih strank in do drugače mislečih. Tudi v zadnjem prispevku sle pokazali mojstrstvo pri zavajanju javnosti, ker pišete o vsem razen o mojem prispevku. Pišete o prezadolie-nosli gospodarstvu Jugoslavije, ocenjujete odgovornost za slanje gospodarstva v Kamniku ild. Z vami lahko soglašam, da je gospodarstvo Jugoslavije bilo prezadolženo, Himate pa prav, če enako sklepale za gospodarstvo Kamnika. Gospdo-arstvo Kamnika do /990 ni bilo prezadolženo. Osebno pa bi vzroke za resnično slab položaj gospodarstvu v Kamniku predhodno analiziral z analitičnimi podatki, da hI prišel do vzrokov. Seveda vi kar preprosto opredelile »kontinuiteta je kriva«. Kamnika ni gradila Ljubljanu ali Beograd, ampak zaposleni in občani, na kar smo lahko ponosni. Vsi, ki smo karkoli prispevali, luhko z dvignjeno glavo ocenjujemo pretekli razvoj občine Kamnik. V celoti soglašam in podpiram vse, ki boste storili še več na lepši jutri. Podporu velja vsem, ki boste združili mladost, znanje, energijo, zanos z modrostjo, izkušnjami in strpnostjo ne glede na strankarske opredelitve. Vesel bi bil, če boste vi to zmogli, kajti iz vaših zapisov sledi, da je mnogo lajže deliti in ločevali kot združevati in povezovali. Vaše protislovje med splošnim in konkretnim je lahko zaradi neznanja ali zavestno, oboje je slabo. Wlnston Churchill je nekoč zapisal: »Če se boste prepirali o svoji preteklosti, boste ogrozili svojo sedanjost in uničili svojo prihodnost«. Prepričan sem, da si lega ne samo midva, temveč prebivalci Kamniku ne želimo. Živeti strpno z različnostjo je modrost, kije nikoli nima nihče dovolj. Hvala! VINKO GOHI i Pogovor z medijsko osebnostjo NataSa Pire je ena izmed zelo uspešnih žensk, ki se je znašla v medijskem prostoru. Znana je kot novinarka na POP TV in prav tako jo poslušamo na radiu HIT. Rojena si v Kamniku, nekaj časa si bila na praksi v matični knjižnici Kamnik, kakšni spomini te ve- zava Pire žejo na mesto in na knjižnico? Kamnik je in vedno bo moje najljubše in najlepše mesto. Vsakdo je na svoj rojstni kraj bolj navezan kot na katerega koli drugega. Veliko potujem in Slovenija je zopet tista, ki bo moja najljubša in najlepša država. To si upam trditi, ker sem bila že v 35 državah. Kamnik bo tudi me- sto, v katerega se bom vedno vračala, saj tam živita moja starša, ki bosta vedno pomemben del mojega življenja. Sprašujete me še za knjižnico! Med mojim srednješolskim izobraževanjem, hodila sem na Srednjo družboslovno šolo v Ljubljani, je bilo potrebno vsako leto opraviti 14 dni prakse. In ker rada berem in imam rada knjige, sem si izbrala knjižnico. Po poklicu si dipl. pravnica, vendar delaš na POP TV v Ljubljani in na Radiu Hit Domžale. Mi lahko pojasniš, kako si se znašla v medijih? Na televizijo in radio sem prišla po naključju. Na kabelsko televizijo Kamnik me je povabil JANEZ PIRŠ, ki jc bil takrat »star televizijski maček«. Prvi dan, ko sem začela z delom, sem sc v medije »zaljubila«. Delo v medijih postane zasvojenost, prav tako kot delo stevardese. Ko sem nehala leteti na Adria Arivvavs jc bilo zelo. zelo težko, toda imela sem srečo, da sem zopet našla delo, ki me privlači. Dostikrat me kdo vpraša, kaj mi to delo pomeni? Odgovorim mu, da jc moje delo moj hobi in ga zato ne jemljem kot nujno zlo. Nikoli se mi še ni zgodilo, da bi zjutraj z odporom odšla v službo. In zakaj delaš šc na Radiu Hit Domžale? Na radiu delam zato, ker je bil radio moje prvo srečanje z resnim medijskim profesionalnim Ta roža je zate... Po daljšem premisleku sem se odločila in kupi la kopalni plašč v indu-slrijsk i prodajalni tovarne Svilanit v Kamniku. Po prvem pranju se je plašč skrčil, zato sem odšla prodajalno po pomoč in nasvet. Pri njih sem pustila pas plašča in po tednu so me poklicali, da lahko pridem po kos blaga, enake barve. Za prijazen poslovni odnos si zaslužijo rožo! TEJA Rožo si prislužijo zdravnica dr. Ber-notova. sestra Milena in vse ostale se- stre za prijaznost in pomoč. Dr. Bemo-tovaje vedno na razpolago ne glede na un), zato se njeni pacienti počutimo varne. . META Rožo dajem knjižnici, ker tam dobim, kar iščem. Otroci se v njej radi zadržujemo, ker je za otroke prijazna in tudi vedno še kaj dogaja. ^ Zate pa osat Osat naj pošteno zbode vse tiste, ki uničujejo otroško igrišče v bakovniškem vrtcu Tinkara, zaradi česar se otroci na njem ne morejo igrati O tem govori članek Bomo imeli igrišče, ki bo samo naše?, objavljen na tej strani. Kot dokaz naj bo fotografija, kije bila sicer priložena članku, pa smo jo prestavili k našemu osam - morda bo ta koga vsaj malo zbodel, da ne bo več počel takšne škode... Morda. delom, in sicer na Radiu Slovenija. In radio je medij, kjer veljajo drugačne zakonitosti kot na televiziji. Na radiu HIT sem bistveno bolj sproščena, malo bolj lahko pokažem svoj »pravi jaz«, ki ni resen, kot je videti na televiziji, je malce bolj pavlihovski, bolj šaljiv. Rada imam humor, tega v resnem informativnem programu, kot jc oddaja 24 ur, ne morem pokazati. Vsa ta moja medijska aktivnost pa ne pomeni, da sem pozabila na svoj prvotni poklic, to je pravniški. Zavedam sc, da svojega obraza ne morem »prodajati« neskončno dolgo, saj televizija zahteva vedno sveže in mlade obraze. Moj poklic je moja zlata rezerva, zato sem pred dvema letoma naredila pravosodni izpit. Ali imaš v pravu rada kakšno posebno področje? Ja. mogoče bom enkrat stroga sodnica ali pa generalna javna tožilka, vsaj tako mi jc nekoč rekel neki moj gledalec, da imam »dolg jezik« in z njim zelo dobro opletam. To je največje priznanje za novinarje, saj je v našem poklicu zelo dobro imeti (preklolg jezik. Ker si mi izdala nekaj svojih lastnosti, si upam kar uganiti, kaj si po horoskopu. Bik si kajneda? Ja. tako in drugače velikokrat grem z »glavo skozi zid«, ampak ker me je bolela že velikokrat (aspirini pa so dragi) sem se odločila, da bom to počela čimmanjkrat. Ampak bik iz svoje kože nc more. Z Natašo se je pogovarjala SAŠA KOS V slovo Igorju Kmutu V začetku avgusta smo se predvsem starejši Kamni-čani na Žalah poslovili od starega Kamničana, humanista, prijatelja še iz mladih let, magistra apole-karja Igorja Krauta. Rojenje bil v Kamniku v tistih davnih dneh, v av-slro-ogrski državi, leta 1902 v znani slovensko zavedni družini advokata dr. Alojzija Krauta. Njegov oče je bil rojen na Koroškem in seje v Kamnik priženil. Poročil je Anico Grašek, izredno inteligentno in zavedno Slovenko. Jernej Grašek, njen oče, je bil v 19. stoletju zelo zaveden narodnjak. V njegovi gostilni na Sulni in na gostilniškem vrtu pod stoletno hruško, ki še danes stoji, seje odigrala vrsta zgodovinskih odločitev, med njimi tudi ustanovitev Prvega slovenskega pevskega društva »Ura« leta IHH2. Igorjev oče je hil tudi ustanovitelj telovadnega društva »Sokol« v Kamniku leta 1904, istega leta pa je postal tudi predsednik turističnega društva v Kamniku. Nekaj časa je bila v Igorjevt rojstni hiši tudi Narodna čitalnica. Dr. Kratil je imel štiri otroke. Igor jc hil predzadnji. Za njim se je rodil še Bojan, znan in odličen strokovnjak za termiko in univerzitetni profesor na Strojni fakulteti v Ljubljani. Zgodnjo mladost je Igor preživel v Kamniku, k jaje končal osnovno šolo. Gimnazijo je končal v Ljubljani. Potem se je vpisal rtu farmacijo v Gradcu. Ze kol gimnazijec se je kol violinist vključil v Salonski orkester pri Narodni čitalnici. Takratni študentje v Kamniku so bili zelo povezani med seboj. Spominjam se fantov tiste dobe: K raulove, Skaletove, Gahrščkove, Z.ent-narjeve, Kemperlove - Pavla, znanega planinca, Ku-mrova fanta Karla in Iva, znana športnika lahkoatle-ta (Kari je bil leta I92H državni prvak na 400 in 800 metrov), Stareiova - Radota in Franceta, ki so ga gestapovci ustrelili kot talca 1941. leta, Jankotovih fantov Eredlja in Saša. Z vsemi temi seje Igor rad dru- žil. Posebno rad je hodil na obiske v atelje akademskega slikarja Staneta Cudermana. Ko je končal farmacijo, je bil najprej pripravnik v apoteki dr. Karba v Kamniku skupaj z apotekarjem mag. phr. iMjzetom Benkovičem, znanim slovenskim prevajalcem in literatom. Igor pa je želel poslali samostojni apotekar in dobil je apoteko blizu Ljubljane. Imetje tri otroke. Prva hčerka seje. poročila z ing. Janezom Zvokljem, žal je že pokojna. Med 2. svetovno vojno seje kot zaveden Slovenec in Slovan že leta 1941 vključil v OE in z veliko vnemo organiziral zbiranje zdravil in sanitetnega materiala za NOB. Po vojni je bila njegova apoteka nacionaliziranu. Ker pa SO vedeli za zasluge, ki jih je Igor imel med vojno, so ga poslali v cono B, svobodni teritorij Trsta, da tam organizira lekarniško službo. Leta 1954, ko je cona pripadla Jugoslaviji, so ga postavili za generalnega direktorja farmacevtske službe na koprskem. To službo je opravljal skoraj vse do upokojitve. Doživel je visoko starost 96 let. Kol upokojenec je živel in umrl v Kopru. Bil pa je navezan na Kamnik vse življenje. Po smrti staršev je dobil majhno stanovanje v rojstni hiši na Hutni. Sem jc hodil na počitnice vsa leta po vojni. Oh 90-letnici leta 1992Je Klub intelektualcev počastil Igorja s svečanostjo na občini. Kot star Kamničanje želel hiti pokopan na Žalah. Njegova žara počiva v rodbinski grobnici Kratitovih. Igor je bil velik strokovnjak kot lekarnar, društveni delavec in dan mnogih društev, cenjen je hil med Koprčani in spoštovan v coni B. Vzgojen je hil v patriotskem duhu, lak jc ostal vse življenje. Spominjali se ga bomo kot zaslužnega Kamničana, odločnega borca proli ok upulorju, srčno dobrega očeta. Moj oče, ki že 46 lel počiva na kamniških Žalah, je vedno citiral latinski rek: »Sic transi! gloria mundi!« To naj velja tudi za Igorja Krauta. dr. N. SADNIKAR Gostovanje pevskega zbora Mavrica Uspešni koncertni konec tedna v Trofaiachu NAŠ ODNOS DO OKOLJA - I Od pomladi naprej zavzema ta zapuščeni »jekleni konjiček« parkirno mesto drugim na parkirišču ob Bistrici Bo morda dočakal na tem mestu tudi zimo? Enega, ki mu je nekaj časa delal družbo, so že odstranili Bodo s tega najprej pobrali »rezervne dele« in bo šele nato tudi on »pobran«? Trofaiaeh. prijetno manjše mestece na avstrijskem Štajerskem, v marsičem spominja na naš rodni Kamnik. I'rav lako kot mi, imajo tuđi v okolici Trofaiacha visoke gore, ki segajo prek 2000 metrov nadmorske visine, samo mestno jedro pa ima, tako kot tudi kamniško, pridih srednjega veka. saj je bilo ime Trofaiaeh prvič omenjeno že leta 1200... Vzporednic med občinama je res veliko, navsezadnje že zaradi Kemične industrije Kamnik oziroma »pulferfabri-ke«, ki so jo med prvo svetovno vojno preselili v Trofaiaeh. Na srečanju uradnih občinskih delegacij iz Kamnika in Trofaiacha v marcu, ob odprtju razstave »Črni mlinarji«, se je porodila ideja o kulturni povezavi obeh mest. Na »Dnevih narodnih noš«, se jc tako predstavila folklorna plesna skupina, v kratkem pa naj bi imela v Kamniku koncert tudi godba iz Trofaiacha. 26. in 27. septembra pa jc v Trofaiachu gostoval pevski zbor Mavrica iz. Srednje vtisi pod vodstvom g. Lojzeta Kolarja. Sobotnega večernega koncerta sla se udeležila tudi uradna predstavnika občine Kamnik, za povezavo in predstavitev koncertnega programa in zbora Mavrica pa je poskrbela Bojana Klemene. Petindvajset pevk in pevcev zbora Mavrica pravi, da tako lepega sprejema kot v Trofaiachu niso doživeli šc nikjer, pa so bili že marsikje. Vse to dokazuje, da sta mesti res pripravljeni z. veliko dobre volje in srca obogatiti prijateljstvo in medsebojno sodelovanje. V soboto nas je gostila občina, v nedeljo pa smo bili gostje župnije Trofaiaeh. Po prihodu v mesto nas je sprejela občinska delegacija s podžupanom, tajnikom in referentom za kulturo ter seveda »našim« Janezom Ivanccni, ki je bil rojen v Kranju, vendar že od svoje mladosti živi v Trofaiachu. Časa za ogled mesla na žalost ni bilo na pretek, saj smo imeli po vaji zbora le še toliko časa. da smo se preoblekli v koncertne obleke, nakar smo žc »tekli« pred župnišče, kjer smo sc zbrali pred koncertom. Malce nervoze, ogrevanja glasov in že je napočil trenutek, da smo vstopili v župnijsko cerkev sv. Ruperla, kjer smo pred oltarjem in skoraj polno cerkvijo meščanom predstavili del slovenske glasbene kulturne dediščine. Pevke in pevci zbora Mavrica pod vodstvom g. Lojzeta Kolarja so se v izredno akustični cerkvi predstavili z izborom šestnajstih skladb, tako slovenskih kot tudi avstrijskih skla- dateljev. V prvem delu koncertnega programa nam je zbor zapel pesmi iz več časovnih obdobij, od renesanse do današnjih dni. Poudarek je bil na Jacobusu Gallusu, ki je bil zastopan kar s tremi skladbami. Gallusu so sledile tri pesmi zelo znanih avstrijskih skladateljev. Wolfgang Ama-dcus Mozart, Anton Bruckncr in Nemec Fcllix Mcndclssohn. Zadnji dve pesmi prvega dela koncertnega programa sta bili domovinski, ki ju je zbor posvetil našemu prijatelju Janezu Ivancu. Skladbi Hišica očetova kamniškega skladatelja, rojenega v Zgornjem Tuhinju, patra Angelika Hribarja in Domovini skladatelja Benjamina Ipavca v priredbi za mešani zbor prof. Sama Vrenišaka, sta zelo ganili tako Janeza kol vse poslušalstvo. Po krajšem odmoru se je v drugem delu koncertnega programa zbor predstavil z izborom slovenskih ljudskih pesmi. Lako so se v koncertnem programu zvrstile ljudske pesmi iz Primorske, Prek-murja in Koroške v različnih priredbah, avstrijski poslušalci pa so z velikim zanimanjem prisluhnili slovenski narečni besedi. Posebno jih je navdušila pesem Venile rožec moje s solistko Karolino Mošnik Icr Dcčle to mi povej in Pesem o rojstvu s solistom Lojzetom Kolarjem. Kod dodatek so na koncu pevke in pevci zapeli skladbo Vveihegesang Fran za Schuberta in njihovo ljudsko Diandl, miik da den Bani v priredbi zborovodje in skladatelja iz trofaiacha, prof. Adolfa Kainza, ki pa na žalost zaradi bolezni ni bil na koncertu. Občinstvo jc bilo očarano in navdušeno, zato se je zbor odločil zapeti sc Gruberjevo Avc Marijo, ki jc marsikateremu poslušalcu privabila solze v oči. Naslednje jutro sc jc zbor zbral v prekrasnem poznogotskem božjem hramu sv. Ruperta z zelo zanimivimi baročnimi oltarji, kjer smo peli pri deseti sveti maši. Tokrat je bila nabito polna cerkev in prelepa pesem jc le šc bolj povzdignila slovesno vzdušje, ki jc vladalo v cerkvi. Vsi navzoči pri sveti maši so na koncu čisto spontano zaploskali zboru in se mu s tem še enkrat zahvalili za lepo doživetje. Kar nekaj med njimi jih je bilo v začelku septembra na cerkvenem izletu v Kamniku, prav tako gospod župnik, ki jc kar naprej poudarjal, kako lepo so se imeli pri nas, še posebno pri župniku gospodu Pavletu iz Tunjic. Pri pridigi sc je zahvalil vsem, ki so pripomogli k temu, da je prišlo do prijateljstva med Kamnikom in Trofaiac-hom. Zelo zanimivo jc bilo opazovati mešetuje pri sveti maši in ob tem smo se res lahko malce zamislili. Večina jih je bila oblečena v narodno nošo, od dveletnega otroka pa do starejših gospodov, lepo je bilo videli njihovo spoštljivost, prijaznost do someščanov, ki je mnoge od nas presenetila. Po sveti maši smo bili povabljeni na župnijsko zabavo, t. i. Ruperlifc-st. V četrtek, 24. septembra, so praznovali god sv. Ruperta, kateremu je posvečena cerkev, tako so praznovali nekakšno žcgnan.jsko nedeljo. Po maši so se vsi zbrali na vrtu za župnišccni. kjer so v miru pojedli kosilo, sc med seboj pomenkovali in pri tem spili kozarček ali dva, za zabavo pije poskrbela domača godba. Kot vedno je treba iti, kadar je najlepše. Preživeli smo dva res čudovita dneva, ki ju ne bomo pozabili, saj lakti prijaznost in ljubeznivost ostaneta v srcu za vedno. Naj končam z. mislijo Beethovna: »Glasba človeka oblikuje in plemeniti, osrečuje, razvija ljubezen ne samo do lepega, temveč tudi do skupnosti.« Glasba se pričenja lam. kjer se končuje beseda. In res je tako. Objavili bomo tudi doživljanje enega od naših pevcev in sicer v eni od prihodnjih številk BOJANA KLKMKNC PLESNA ŠOLA MIKI Od pivih kcHakm det čudovitih im&t VPISUJE V CELOLETNO PLESNO ŠOLO - predšolske otroke v MIKI JEVE PLESNE URICE IN PRIPRAVNICO torek v Fftness centru Panter - JAZZ SHOW NADALJEVALNA SKUPINA za otroke od 5 do 7 let sreda od 17. do 18. ure v telovadnici vrtca Rožle (Novi trg, Kamnik) - osnovnošolce in mladino kjazz baletu in shovvu, standardnim in latinsko-ameriškim plesom.Ttip-hopu, folklori in klasičnemu baletu klasični balet - torek od 16.15 do 17.15 v Fltness centru Panter - odrasle v TEČAJE DRUŽABNIH PLESOV začetne, nadaljevalne in izpopolnjevalne v Fitness centru Panter Informacije in prijave po tel.: 0609/635-783 IN VABI V FITNESS CENTER PANTER V JARŠE - na vadbo na napravah za mladino in odrasle - aerobiko za ženske in moške body eruneh, body sculp, TNZ, povver step fat burner, aerobika za starejše PUMP - torek in četrtek ob19h - organizirano vadbo za ženske - telovadbo za nosečnice - telovadbo za otroke - v protein bar Mlinček Informacije in prijave po tel.: 061/722-782 ali 0609/ 635-783 Kamničan v Evropskem mladinskem zboru an Vrhovnik - zborovodja, pevec in še kaj Kako dobro poznamo svojo občino? Sebastjan VRHOVNIK je eden najmlajših, če ne najmlajši zboro-dovja na Kamniškem. Drugo pevsko sezono vodi moSki pevski zhor DKD SOLIDARNOST. Ognjeni krst Z vodenjem zbora je uspcSno prestal takoj po prevzemu zbora leta 1996 v Škocjanu pri Železni Kapli ob praznovanju 90-letniec tamkajšnjega moškega zbora Vinko Poljancc, s katerim Solidarni sodelujejo že od leta 1975. Scbastijan je v pevski sezoni 1997/98 z zborom sodeloval na 13 nastopih. Z njim je bil oh 79-lclnici praznovanja Soli- diti v sezoni 1996/97. tedaj kot dijak srednje glasbene Solc. Zborovska glasba je že od vstopa v srednjo Solo pri meni igrala pomembno vlogo. V tretjem letniku smo imeli v predmetniku tudi dirigiranje. Poudarek je bil predvsem na teoretičnem delu, manj pa na praktičnem. Povabilo Solidarcev je bilo kot veliki izziv za preizkus mojega teoretičnega znanja. Vesel sem bil takega zaupanja. Kako so pevci sprejeli golobradega mladeniča? Ali razlika v letih vpliva na tvojo avtoriteto? Pod sliko: Časa za sprostitev je bilo naš Scbastijan. darcev ob I, maju v Kamniški Bistrici, prav tako pa tudi na TABORU PEVSKIH ZBOROV v Šentvidu pri Stični, kjer so letos njegovi pevci prejeli priznanje za srebrno - petindvajseto udeležbo na tem TABORU. Kol pevee se je letos udeležil evropskega mladinskega zbora v Španiji v okviru LVROPA CAN-TAT. V ta projekt se je na podlagi avdicije uspelo uvrstili štirim mladim iz Slovenije, med njimi tudi našemu Sebastijanu. Scbastijan, si najmlajši zborovodja na Kamniškem. Kako si sprejel povabilo za vodenje moškega pevskega zbora DKD Solidarnost? PoPZ Solidarnost sem začel vo- malo. Med Evropejci sedi drugi z desne S pevei urno že na prvih vajah vzpostavili zelo dober slik in sodelovanje, saj smo že po štirih vajah nastopili na Koroškem Starostne razlike in njenih možnih vplivov še ni zaznali in upam, da jih ne bo. Za dober odnos med zborovodjem in pevei so pomembna druženja po koncertu in vajah, pa tudi klepet pred vajami in v času odmorov pripomore k dobremu sodelovanju. Zaupam v pevce in pevci vame. Poleg vodenja Solidarcev si precej zaposlen tudi pri drugih zborih. Kako to usklajuješ s študijem na akademiji? Glasba je dejavnost, ki zahteva človeka v eeloli, spremlja me sedem Iz bakovniskega vrtca Tinkara Bomo imeli igrišče, ki bo samo naše? s prvim septembrom seje začeto novo šolsko, ne - vrtčevako teta livnjnnjo novin>\asa tuirotlna glasba je lepa, nežna, včasih oto/. na, včasih malo nagajiva. Opeva običaje ljudi in njihove navade. Narodna glasba ohranja slovenstvo in našo specifično narodno kulturo. Hud imam tudi vse ostale zvrsti glasbe, zato poslušam vse, kar je kvalitetno in lepo izvedeno. Za na jiroj pa razmišljam takole: čim vec pridobili od s\i)jib vzornikov l.n j)lncu, MlhellCa, Avsenlka, Poljanska, skratka od vseh dobrih harmonikarjev, ker ima vsak nekaj posebno svojega, ter nekoč mogoče stopiti po njihovih stopinjah... Za zdaj pa je na prvem mestu šola.* t estltke Borutu za zlato odličje, ter Še veliko uspehov aa njegovi kniiiaj zaceli glasbeni poli. ter še veliko uspešnih nastopov njemu in ludi nam krajanom v veselje. ŠMAHČANI prijatelji frajtonnrhv jo poslati na sedež EVC. Letos je bilo izbranih 38 pevcev iz vse Evrope (štirje Slovenci), starih od IX do 26 let Zboru je dirigiral Johan-nes Prinz iz Avstrije. Program pesmi je bil zelo raznovrsten od romantike do črnskih duhovnih. Vadili smo štirinajst dni po sedem ur na dan, nato pa smo imeli tri koncerte. Prva dva smo izvedli v Španiji (Vitoria in San Sebastian - naključje? op. p.) in tretjega v Franciji - Bianitz. Druženje z mladimi iz vse Evrope je bilo kljub napornim vajam enkratno. Tudi na strokovnem področju sem spoznal marsikaj novega. Ja. stroški te pevske izkušnje so bremenili moje starše in v največji meri sponzorje, ki so mi omogočili sodelovanje na EVC. Odprl sem veliko vrat, pa ni bilo pretiranega razumevanja za tako akcijo. Zalo se vsem sponzorjem iskreno zahvaljujem za razumevanje in podporo. Vrniva se na začetek pogovora. Prihodnje leto DKD Solidarnost praznuje 80-letnico ustanovitve. Kakšni so načrti MoPZ za to proslavljanje? Za pevce kot tudi zame bo to pomemben in zahteven dogodek. Prav gotovo bomo morali prispevali znaten delež k praznovanju društvenega jubileja. 0 celotnem programu praznovanja društva se bomo kmalu pogovorili. Prepričan sem. da mora b'ti pevska sezona posvečena obletnici oz. jubileju. Med vsemi dejavnostmi MoPZ predvidevam spomladanski koncert, ki bo sestavljen iz del tujih skladateljev in drugi del iz slovenskih ljudskih napitnic. Prav gotovo pa bo društvo organiziralo različna pevska srečanja s svojimi pevskimi prijatelji iz Slovenije in zamejstva. Je nezanimanje pevcev za zborovsko petje eden od problemov tvojega zbora? Ali obstaja recept za pridobitev predvsem mladih pevcev? Zelo rad bi spoznal človeka, ki bi mi zaupal skrivnost take recep-ture Pravijo, da smo Slovenci pevski narod, toda skoraj vsi zbori imajo probleme z mladimf pevci, naš zbor ni izjema. Pojemo sicer radi, vendar je za dobro pelje potrebna ubranost prav vseh glasov. Za tako petje so potrebne vaje in vztrajnost. Kje tiči vzrok za nezainteresiranost za zborovsko petje, je težko odgovoriti. Morda pa sila lahko'.' Petje pomeni sprostitev, spoznavanje harmonije, skladnosti pa tudi druženja. Pesem združuje in sprošča. Zato vabim vse, ki imajo veselje do petja, vesele družbe in spoznavanja pevskega vzdušja, da se nam pridružijo vsak torek in Četrtek v naSi pevski sobi nad kavarno VERONIKA. JANEZ M ALEŠ Slovenci so nekdaj verjetno zelo radi postavljali svoja bivališča med brezami, saj je v Sloveniji, vzelo Iz Priročnega krajevnega leksikona Slovenije kar 32 naselij imenovanih UreZje (25 + 71, z brezo pa Je povezanih se naslednjih 42. V prejšnji številki je bila torej objavljena slika vasi Brezje nad Kamnikom, ki se tako uradno imenuje od leta 1953. Prej so se namreč Imenovale samo Brezje. Prvič pa se njihovo ime pojavi napisano te leta 1368. Sama lega vasi je čudovita. Ko ljubljansko kotlino v Jesenskih in zimskih dneh pokriva meglam morje, je z vasi čudovit razgled In tudi zrak Je Ze bistveno boljši od tistega v dolini, pa čeprav so samo približno 250 m višje od Kamnika. Zato je zahodno od vasi zrastlo tudi vikendaško naselje. Je pa vas lahko tudi samostojni izletniški cilj ali pa jo obiščemo samo mimogrede, ko grerno na Vovar ali kam drugam. Žreb je Izmed pravilnih odgovorov izbral Mlhaelo Grabnar Iz Žage 4/a v Stahovici, ki lahko knjiZno nagrado Kočne dvigne t njihovi knjigarni. Tokrat je na sliki manjši zaselek, ki se je namestil na ravni del zložnega hrbta in je del večjega razloženega naselja v bližnji okolici Kamnika. Če ste kaj hodili po poteh, ki so opisane v prejšnji številki Kamniškega občana, bo ugotavljanje lažje. Sprašujemo pa po dveh Imenih in sicer: kakšno Je ime zaselka na sliki in kakšno je ime naselja (to je napisano na hišnih številkah). Odgovore pošljite na Kamniški občan, Glavni trg 24, 1240 Kamnik, tako da bodo tam do srede, 28. oktobra. Kdor bo pravilno odgovoril In ga bo Izbral žreb, ho dobil knjižno nagrado Naravne znamenitosti Kamniško-Savinjskih Alp na kamniškem območju, ki Jo podarja Kocna Kamnik. Motniški osnovnošolci so se razveselili odprtja prenovljenega šolskega dvorišča Predsednik KS Motnik Janez Trebušak je od ravnateljice Jožice Hribar prejel priznanje, saj jim je v KS Motnik uspelo zbrati denar za novo šolsko igrišče. Več o tem dogodku preberite na I. strani. II oto: Petru Javrh) SREČANJE KAMNIŠKIH GIMNAZIJCEV POS TIRIH DESETLETJIH. 1'rcd dnevi ■.■o-.uhi, Pod 'dalo ob 40-lelnici mature na kamniški gimnaziji srečali nekdanji gimnazijci, nekatere med njimi je Življenjska pot zunesla po vsej Sloveniji. V roke so si segli Franc Časi, župnik pri Mariji Snežni (sedaj Zgornja Velika), Anica Popovič, družbena pravobrunilka R Slovenije, Krna Skrjanc Ogorevc, ravnateljica OS v Domžalah, kije imela v rokah vse niti tega srečanja. Peter Osolnik. odvetnik iž Škofje Ijoke, Ivanka Novak, nekdanja kmetijska inšpektorica, Slavko l'o-nikvar. Tone Palčič, Nantlc Skorja in še mnogi drugi. Zal med njimi ni bilo nobenega nekdanjega profesorja. Večini pa je najbolj ostal v spominu profesor francoščine Kamničan Ivan Z.ika. (js) 10 23. oktobra 1998 PLANINSTVO - ŠPORT Kamniški OBČAN Športne novice Marko v 16.57 minute na Sv. Primožu Turistični izlet PD Komenda v Chamonix - Zermatt Prost termin v koledarju KZS \ začetku oktobra je bil kot naročen za vzpon gorskih kolesarjev na Sv. Primož, ki jc bil že peta prireditev v organizaciji Calcit Ročk Shox tcama. Vzpon gorskih kolesarjev iz Stahovice na izletniški Sv. Primož bi po udeležbi med člani lahko uvrstili v »masters« državnih prvenstev, saj jc bila na Startu kar peterica s stopničk državnih prvenstev. Na vzponu na Sveti Primož, ki so ga omogočili: trgovina Proloco Sport, Author Pulzar Komenda, Betonarna, Iskra Stranje, Prevoz Betona Cevka Jurij, priznanja najhitrejšim pa jc podelila Vida UršiC, je bil najhitrej- ši Ljubljančan Marko Jakšić, državni prvak v vzponu (16,57), pred prvakom v krosu Primožem Štrancarjem iz Ajdovščine. Tretje mesto je pripadlo najhitrejšemu članu Calcita Mitji Muhviču, ki je za zmagovalcem zaostal za 22 sekund. Prehitel jc dvakratnega viceprvaka v tej sezoni Idrijca Boštjana Brcliha. MM je bil v cilju peti (17.42). Naslednje uvrstitve: X. Primož Grkman 20,02, 9. Jure Podbev-šek 20.17. Med mladinci je zmagaj Rok Grilc, domaći matador Boštjan l.cs iz Črne, pa jc bil s časom 19,38 drugi. V ženski konkurenci je mejno znamko 27,05 min za naslednja leta postavila Mojca Kališnik iz. Radomelj (tudi Članica Calcit Ročk Shox te-ama) pred Urško Urankar iz Mengša. Na isti trasi se spomladi spopadajo tudi gorski tekači in primerjava časov je prav zanimiva. Gorski tekač Šalamun, rekorder s 16,04 minute jc hitrejši, kar pa jc Marko Jakšič komentiral z. besedami: »Zakaj mi časa niste povedali pred tekmo?« Zanimivo bo tudi naslednja leta Spust s Starega gradu so sponzorirali Picerija pod Planino, Da-cvvoo motor-Tompro, Calcit, Proloco šport. Vrtnarstvo Ga-Spcrlin, Soboplcskarstvo Podgoršek, Študentski servis. Zarja Koriš, Svilanit, Kini... M. Č. iVa Vegradu pred startom gorskih kolesarjev na Sv. Primož Lado Urh tretji gorski tekač jeseni V okviru Pl) je bil organiziran tridnevni izlet pod Mont lllanc in Matterhorn. Za odlično organizacijo je poskrbel planinski vodnik in predsednik društva MILAN ŠINKOVEC. Odhod je bil Iz Komende. z\ecer 13. H. Z avtobusom sinu se odpeljali prek Fernetlčev, severne Italije do smučarskega središča CORMAYER. Pod M. lllanc. smo se pripeljali v jutranjih urah. I'o kratkem sprehodu in ogledu kraja, smo vožnjo undaljeva-' H skozi predor do mesta Cl I AMON IX. kjer smo se utaborili v lepo urejenem kampu. Kmalu smo se peš Odpravili V mesti), od koder smo se z gondolo (lit) osebi peljali na A K i. 1)1 i M11)1 (3842 m). Prestopili smo v manjšo gondolo 00 oseb) in se z dvi-galimi peljali še 90 m višje na plato, od oder je bil v lepem vremenu prečudovit in veličasten pogled na MONT HLANC. ledenike in vrhove. Dopoldne smo se peljali z /.obuto železnici) na Mi>\ TANVERS 0980 ml. od koder smo se po na\ pimi železni lestvi spustili približno 300m na sam ledenik MEH DE GLACE. Oh vrnitvi smo uživali ob pogleda na mnoge slapove. Vodnik Hrane nas je seznanjal z okoliškimi \ rlun i. pokazal nam je tudi \ rh. kjer se je tragično ponesrečil alpi-nec Cene KRAMAR. Pred vrnitvijo v dolino smo si ogledali se zanimivo razstavo gorskih kristalov in mineralov, razstavljenih v skalnih vdolbinah. Naslednji dan smo se z avtobusom odpeljali do II) km oddaljene koče COL DES MONTETS, kjer je razstavljena stalna zbirka vseh v tem okolju živečih živali. Od tu smo se povzpeli po strmi poli 12-11 ure boje), do devetih jezer LACS DES (JIASEHVS 12169 m), od koder je lep razgled na nasprotni M.HLANC in severno steno (1IIA N JA HESES. Jezera so čudovito modra, v enem od njih le neka vroča kopalka tudi zaplavala. I h kosilu v taboru smo se odpravili še na ogled mesta (7/4-MONIK in j)o nakupih spominkov ter zdruvljuli še svizci. Ob vrnitvi v ZERMATT smo se nenačrtovano ustavili in si ogledali zelo lep in zanimiv sprevod, ki je. bil v počastitev praznovanja 100. obletnici' zobate železnice (IHI)H-l!)l)Hl. Videli smo predstavitev bližnjih krajev, njihove kulture, noše, pred siaviie.v gornifitva in življenja v preteklosti. Del komendskih planincev pod Matterhornom Balinanje Mikušev memorial na Duplici Kamniški atlet Lado Urh je jesenska tekmovanja pričakal v odlični formi. Najprej je izboljšal rekordni čas teka na Ratito-vec v Selški dolini, potem slavil na domačem teku okoli Tuhinja, ki ga s pomočniki organizira Zvone Kemperle. Pravo vrednost v močni konkurenci pa je pokazal na 19. teku na IZVAJAMO ZIDARSKA DELA IN ADAPTACIJE Tel.: 064-422-494, 041-742-457. Šmarno goro, ki so se ga udeležili tudi tekači iz tujine. Na tem teku, tudi finalu slovenskega pokala, jc Lado osvojil peto mesto. Od naših tekačev sta ga prehitela le Andrej Mcsner in , Igor Šalamun, kar je za tekača, ki je zmagal že na prvem teku na Šmarno goro leta 1979 najlepši dokaz, uspešne športne poli. Nivo uvrstitve je ohranil tudi teden kasneje na 3. teku po poteh Soške fronte nad Novo Gorico. Ponovni vrstni red I. Mcsner, 2. Šalamun, 3. Lado Urh. Kot vidite, jc premagljiv tudi Igor Šalamun, 15. s svetovnega prvenstva (september. Reunion) in lastnik večine rekordov na Slovenskem; tudi na Sv. Primoža, Grintavec, Veliko planino, Krvavec. Po osmih letih tekov navkreber je moral priznati premoč Andreja Mesne rja - 33. mesto na SP. METOD MOČNIK Na letošnjem balinarskem turnirju za Mikušev.memorial, ki ga je pripravil Balinarski klub Duplica, je sodelovalo devet ekip iz Ljubljane, Domžal, Količevc-ga, Zaloga, Kamnika in Tuhinja. Tekmovalce in svojce nekdanjega uspešnega ballnarja Mikuša, člana dupliskega Virlusa, je v imenu organizatorjev pozdravil Slane Rak. Na koncu osemurnih tekmovanj na štirih stezah so največ uspeha poželi balinarji Mizarstva Zado-brovo, ki so v finalu premagali hallnarje BK Zalog. Domačinom tokrat ni šlo preveč od rok, prva ekipa BK Duplica je zasedla tretje mesto pred balinarji Me-nlne iz Tuhinja, ki so tokrat pokazali, da kar uspešno napredujejo. Za rekreativno ekipo Zorman z Duplice pa je bil v spopadu s »profesionalci« uspeh že to, da seje v predtekmova-nju uvrstila v nadaljevanje turnirja. Posebej viija omeniti, daje v prvi ekipi BK Duplica uspešno sodeloval tudi najmlajši tekmovalec na turnirju osemletni David Rak. F. S. „RSK. KLUB M VABI otroke starosti od 5 do 15 let k celoletni vadbi alpskega smučanja! Alpska šola za otroke starosti od 5 do 9 let - učenje smučanja skozi igro in zabavo. Testiranje: v čete k, 30. 10. 1998, ter v petek, 6. 11. 1998, ob 18.45 v telovadnici OŠ T. Brejca. Celoletna šola smučanja od 10 do 15 let - izpopolnjevanje znanja smučanja in druženje z vrstniki. Testiranje: v sredo. 28. 10. 1998, ter v sredo, 4. 11. 1998, ob 18.45 v telovadnici OŠ T. Brejca Osemletni David Rak, najmlajši igralec turnirja je domačinom priboril kar nekaj puntov PEUGEOT RODLY išče mladega, urejenega in komunikativnega fanta iz okolice Domžal ali Kamnika za delovno mesto prodajalca vozil. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - končana srednja šola V. stopnje - fiktivno znanje angleškega ali francoskega jezika - poznavanje dela z računalnikom v okolju VVindovvs (VVord, Excel) - odslužen vojaški rok Delo je za nedoločen čas s poskusno dobo f> mesecev. Pisne prijave nam pošljite do 5. 11. 1998 na naslov: Rodex, d.o.o., Rova 3A, 12:15 Radomlje se prepusti I i lurislicnemti vrvežu. V nedeljo smo se oh 7. uri Odpe Ijnli iz lil AMON l\ I » smeri ZER-MATTA, skozi Argentieres. Vallorci-iir. prek prelaza I,a Enrclaz It7>27 ml v švicarski Murligt)}, ob reki Uho ne mimo Siona, Vispn do JASI i I A, Od koder smo se z železnico peljali v ZERMATT. Od In smo se še z zobato železnici, peljali na 00RNER0RAT (3163 ml, od koder smo imeli zelo lep raz gled na koničasti M AJTEHIIOHN in ledenike. Ob vračanju pa so nas po Polni vtisov smo se ob Iti. uri i/. TASCHA odpeljali cz prelaz S/M- PLON (2111)7, nt), se spustili proti Italiji in se v Zgodnjih jutranjih urah srečno pripeljali v Komendo. Zahvaljujem se predsednika Šinkovcu in tudi vodniku HHANElii za vodenje in razlagi, plezalnih lutki ,1 tudi vodniku EHANCEIJNI za pomoč, ki smo je bili deležni, enaki, šoferju Vrnnknrjii. Hvala dragi Koiucndčnni, lepo je v vaši družbi uživati gorske, lepote. Planinski pozravl I). It. Planinske koče zaprte V nedeljo, 18. oktobra, (in ne II., kyt jc bilo pomotoma objavljeno v prejšnji številki KO, za kar sc bralkam, bralcem in PD opravičujem), jc kamniško PD zaprlo svoji koči na Kamniškem in Kokrskcm sedlu, PD Celje pa Frischaufov dom na O k reši ju. Tako jc sedaj moč prespali (na Kamniškem sedlu bolj prebivakirati) le v zimskih sobah. Na Korošici je potrebno za vstop v zimsko sobo dobiti ključ na PD Celje, ker je tisti prostor, v katerega jc moč priti brez vloma, zelo majhen in nudi res samo zasilno zavetišče. Tako so zaprle žc vse planinske koče v osrednjem delu Kaniiiiško-Savinjskih Alp: Češka koča na Spodnjih Ravneh, Kranjska koča na Vodinah, Frischaufov dom na Okrešlju, Kocbekov dom na Korošici. Kamniška koča na Kamniškem sedlu in Cojzova koča na KokrSkcm sedlu, za kočo na Kle-menči jami pa je koristno prej Vprašati. Športno plezanje Tudi letos bo Alenka Zlatnar vodila za osnovnošolsko mladino redno vadbo športnega plezanja v športni dvorani osnovne šole Frana Albrehta. Kogar to zanima, naj pride vsak torek od 19.30 do 21.30 v športno dvorano, kjer bo pri Alenki zvedel vse potrebno. Alpinistična šola seje začela V letošnjo alpinistično šolo sc jc do zdaj vpisalo 7 tečajnikov, ki so žc imeli nekaj predavanj. V nedeljo, II. oktobra, pa so skupaj z. Robertom Poličnikom, vodjo šole, obiskali Osp, kjer so preplezali nekaj kratkih smeri do VI. težavnostne stopnje in tako spoznali osnove športnega plezanja v naravnih stenah. Če morda še koga zanima alpinizem v praksi, sc laho šc vedno pridruži. Teoretična predavanja so ob četrtkih v prostorih PD Kamnik na šutni, z začetkom ob 18. uri, daljše Mire v višje hribe pa bodo, ko bo kolikor (oliko slabilno vreme. Razmere v hribih LetoSnja jesen jc bila zelo mokra, vendar razmeroma topla. Zato sc sneg, ki je kar nekajkrat zapadel, ni dolgo obdržal. Vendar jc potrebno bili v hribih, posebej šc nad 2000 tu žc zelo previden, saj jc zdaj obdobje, ko imamo lahko n;i pristojnih straneh sc poldne razmere, tla severnih p;i žc čisto zimske. In to take, da zaradi premajhne količine snega tudi dereze in cepin nc pomagajo kuj dosti. Zalo jc treba bili v tem Času v hribih šc posebej previden, da sc nc bi ponovile nesreče, kol so bile pred leti na Mlinarskcm sedlu, ko jc neprevidnost v dveh /.aporednih nedeljah zahtevala kar dve smrtni žrtvi: na južni strani je bilo vse kopno in suho. na severni strani pa je skale prekrivala tanka plast ledu. ki jc bila neizkušenim očem skoraj nevidna, saj se je barva skale, ki je bila pokrita z ledom in tako smrtno nevarna, samo za odtenek sive barve razlikovala od lisic, ki jc biki suha in tako vama. Zalo dobro premislimo, kani bomo usmerili svoj korak in sc zaradi varnosti raje odločimo za lurc. kjer naj tubi bilo nevarnosti zmrzali, ledu in podobnega. BOJČ Kamniški OBČAN ZA ŠOLARJE 23. oktohra 1998 11 Kako zaobiti prvošolčkove težave z branjem iVq/ bo lepo in lažje... Po pnih stilskih dnevih je stcer-pozno govoriti 0 lem. kako otroka pripraviti na učenje branja in pisanja, ampak zu-gotovo jc marsikatere starše strah težkih trenutkov, ko bo njihov otrok les težavo in odporom iz zapletenih znakov sestavljal besede bi njihov pomen, kakšni trenutki SO tO Sete za otroka - namesto veselja doživlja strese in žalost, ker se mu zdi branje pretrd oreh. t cite-Ijiee pa lahko povedo, du slabili bralcev nimajo le v prvem razredu. Nekaterim učencem povezovanje črk v besedo pomeni napor, se večje lesove imajo pri razumevanju besedila. Celo opisne matematične naloge povzročajo težave z razumevanjem ne .anali matematike sume. pač pa zaradi površnega branja. Pri odraslih govorimo o funkcionalni nepismenosti, pri kateri nc gre sicer Za neznanje branja in pisanja, ampak okrnjeno zmožnost pisnega komuniciranja. Zakaj otroke navajati na branje Zato je prav, da pravočasno, s toplino in domišljijo ponudimo otrokom k njivi- m jim lako sporočimo, da je branje pomembna dejavnost. Otrok z razvitimi bralnimi interesi bolje obvlada govor in jezik, la pa je pogoj za uspešno izražanje inteligence in za razvoj mišljenja. Ob pravljicah in Knjigah njegova domišljija dobi krila, kur jc podlaga kasnejši ustvarjalnosti. Ustvarjalni niso samo iimclniki. pač pa vsi tisti, ki se na samosvoj nueiii lotijo reševanja problemov. Tudi ob pravljicah in kuji-gub se uci otrok obvladovanja vsakdanjih problemov. Knjiga Je odličen vir in-farmacij, kur vpliva na otrokovo razgle-danost. Samostojnost k repi samostojna izbira in raba knjig kot vira iiijiirmacij in estetskega ter duhovnega doživetja Vse tO, kar srni naštela, naj hi bili vzgojni cilji zgodnje uporabe knjig. Bra- nje, zlasti leposlovja, ima lako za Otroke kol za odrasle Iri funkcije: spoznavno, edino in estetsko. To pomeni, da se ob pravem branju učimo, spoznavamo, sirimo vedenje in doživljamo ter hkrati vrednotimo in uživamo zaradi estetske ali stilno kakorkoli posebne zgradbe in oblike besedilu. Kdaj začeti knjigo otroku lahko približnim,: e v pred jezikovnem obdobju: otrok bo zadovoljen, ko se bo občutku sitosti, varnosti in ugodnja pridružila še toplina materinega naročju in zven tople besede. Govorna vzgoja in s tem tudi k njena se prične prav s prijaznim pogovorom, prepevanjem ali pa s preprostimi pesmicami s poudarjenim ritmom in rimo. I drugem letu. ko otrok :c poimenuje stvari, ima rud kurtonke (leporele) z enostavnimi risbami predmetov, iva 11, sanacij, ki so okrog nas in ki jih otrok pozna. Okrog tretjega leta pridejo na vrsto slikanice in kmalu poleni se začne pravljično obdobje. Do četrtega ali leljcga leta ima olrok lahko že razvile bralni- Interese. Kako brati otrokom branje ali pripovedovanje vedno združimo s prijetnim doživljanjem, lak o da bo k njiga za olrok a vir ugodja in lepih doživetij. Poseben pomen ima večerno, te kar obredna branje pravljic. Tako razvijanju domišljije, giivora in mišljenja dodamo tUdI čustvenost, varnost, pogovor med staršem in otrokom. Pomembni, je, du znamo ustvarili lepo vzdušje. Po branju ali pripovedovanju naj sledi vedno Se licnulek tišine. Teoretiki, ki se ukvarjajo \ poučevanjem književnosti ali procesom branja, lanu pravijo čustveni premor uli einoeiimal-no-iulclck lunina pavza. To je trenutek, ko poslušalec pndozivlja pravkar slisa- Deset korakov za vzgojo bralca 1. Glasovi so ključ. Pogovarjajte sc z dojenčkom, pripovedujte mu pesmice. 2. Ko dojenček malo zraste, mu bodo zelo všeč preproste slikanice in zgodbice. 3. Redno obiskujte knjižnico in dovolite otroku, naj sani izbira knjige. 4. Pravljica pred spanjem naj poslane pomemben družinski dogodek. V tem uživajo celo večji otroci. 5. Nc pozabite na pesmi! Kratke pesmi so zelo dobre, da lahko pritegnejo pozornost za krajši čas. 6. Ko se otroci naučijo brali, naj vam berejo na glas, med tem ko vi počnete kni po hiši. 7. Skupaj berite tudi o ljudeh, krajih in dogodkih, ki zanimajo vso družino. X. Doma imejte veliko materiala za branje, vključno % otroškimi knjigami na nizkih policah, ki jih olrok lahko sam doseZc. 9, Naj otroci vidijo, da ludi vi berele. Povejte, kaj berete, pogovarjajte sc z. njimi o lem. 10. Darila naj bodo tudi knjige, da bodo otroci spoznali, da so knjige nekaj posebnega. Vranja Peč Sola - drugi dom Dom in sola oblikujeta človeka i osebnost, dni/.beno bitje, umeščeni, v zgodo\ tnoz vsemi njenimi razsežnostmi. Začetek je tlom. Mali in oče sprejmeta otroka, nebogljenega v telesnem in iluliin nem smislu. Njegova rasi. zunanja in notranja je pogojena z ljubeznijo, znanjem in potrpljenjem staršev, ki se zavedajo svoje odgovornosti. Iz. varnih rok. ki jim sedanji cas ni vedno dovolj naklonjen, zalo se njihova, trdnost zmanjšuje, odide šestletnih (pogosto sc mlajši) pod okrilje drugih ustanov, v drugi tlom, ki je vrtec, šola... Tudi na vranji Peci. vasi. ki celil meti vzpenjajočo se zeleno gmoto gozdov z lit jo cerkvico in gručo kmečkih domačij, oddaljeni osem kilometrov od Kamnika, je sola, kamor prihajajo otroci lutii iz sosednjih naselij ki si, raztresena po bližnjih pobočjih. To s,. Zgornje m Spodnje 1'altivce ter Velika Lasna. Otrok ni veliko. Moderni cas je raz redčil otroški zivžav tudi v teb va seh. Šola na Vranji Peci. ki le podružnica OŠ Frana Albrehta Kamnik, jc središče kulturnega in družabnega življenja \ teh oddaljenih vaseh. Dolga leta je šolska stavba zim talila laka. kakršna je bila v pre leklosli. Dela si,jo načenjala, žalost. bile v njej razmere za pouk vedno manj ustrezne. Zaradi splošne finančne stiske slovenskega šolstva je lutii centralna stila dolgo odlaga la ponOl no le podružnične sole. De los pa je ravnateljica OŠ Frana u brenta Emilija Gregorčič prisluhnila potrebam podružnice vranja Peč. Z dobro besedo in naklonjenostjo se je s krajani zmenila za počitniško tlelo aa tej Šoli, Toda brez zavzetosti in prizadevnosti krajana Franca Nnr.ilsi iz Velike Lasne, ki Je znal pridobiti se druge vuscuue, delo ne bi steklo. Šolski prostori so dobivali novo podobo in st, I. septembra že spre jeli šolarje. Koliko ur prostovoljnega dela so krajani žrtvovali za soli,, tla sojo obnovili, vedno sumu oni. Njihovo de lo je dokaz, tla je s skupnimi močmi, s prijazno naklonjenost],, vodstva cei ilra I ne sole mogoče marsikaj storili. S hvaležnostjo in toplim prizna njem učiteljici učencem posredujeva znanje in upava, tla bodo šolska leta ohranili v svoji zavesti kol lep spomin na skrbne starše in rodni kraj. Vranja Peč naj 00 zanje nnjlcp ši kraj na svetu. In takt, jih uči tudi sola, njihov drugi tlom. MAM JESENTK STEFTN no. ureja vtise, malo razmisli. (e sc olrok želi o prebranem pogovarjati, je lo dobro, vendar naj odrasli ne ustavijo otroške domišljije - naj vzleti in rasle, dokler ga nc zaustavi hromeče vprašanje: »kaj je hotel pesnik s to pesmijo povedati?« Senzibilnosti, razumevanja, kreativnega in kritičnega branja nc bodo razvili lako, da bomo otrokom ponujali le nase interpretacije Otroških literarnih hcsetlil. Dobro je, tla otrok takt, spregovori o občutkih, da se vživlja v situacije, lahko si izmisli drugačen k onec. pove, kaj bi on slnril, če bi... ('t- bi imel turobni lonček, mačka, ki govori kol Obuti mucek, mizico, ki se sama pogrne, če hi srečal volka... In potem jo je volk požrl... V pravljicah naletimo tudi na krutost Temu se nekateri starši zelo izogibajo. Mnogi strok ovnjak i menijo, da lo ni potrebno, ker krutost v pravljicah ni posebej poudarjena in ker otrok svet sprejema z magične perspektive. Poleg tegu pa je dobro vedno iiugrujeno, zlo pa poniženo, kar otroku daje občutek, du se mu v zunanjem svetu s pravljične perspektive ne more zgodili nic hudega. Pravljična krutost je drugačna kol filmska: lani jc Otroku vidno iu slušno zelo nazorno predsluvljena s kriki, grozljivimi prizori in potoki kni. S pravljicami so sc tik Valjali ne stana elnologi. antropologi in literarni zgodovinarji, pae pa ludi ptdagogt in psihologi. Zalo je o njih veliko teorij. .Imig pravljice razlaga kni mite, ki so tlel kolektivnega nezavednega in so simboli nečesa, npr. iskanje zaklatio je potovanje duše, ki iste svojo notranjo inlegrileto. Prav gotovo imajo stare ljudske pravljice posebno vrednost, saj zaradi svoje starosti, razširjenosti, mnogih variant, čarobnosti nosijo v sebi pradavne modrosti. Novi časi, nove teme V novejšem etisu v umetnih pravljicah prevladujejo poslmaterialistične teme: k valilela življenja, spoštovanje različnosti, odk rivunjc sebe. upoštevanje medsebojne strpnosti. S temi lemami olrok u približnim, različne življenjske sitimi ijt morda lahko obudimo spomin na kakšno njegovo izkušnjo in njegovo doživljanje S pravljicami se lahki, lotimo tem, ki otroka zares obreniciijujeju: strtih, ločitev sltirsev, razvijanje pozitivne sunnipodohc, dojenček v družini, rivalstvo, občutek ogroženosti, doživljanje sreče, smrt v družini. Novejše slikanice obravnavajo veliko leh leni na način, ki jc otroku razumljiv. Povezava med dobrimi bralci in boljšim učnim uspehom Če Je otrok boljši bralec, ima več možnosti, da je ludi boljši učenec. Otrok si lahko dohro zapomni le tista besedila, kijih razume. Razumevanje pa omogoča poznavanje različnih jezikovnih možnosti. S lemi pa se ne moremo seznanili le med vsakdanjo pogovorno ko-numikucijt), pae pa predvsem preko knjižnega jezika. 1'rtciijoci članek je želel spodbudili starše, da hi otroke pravočasno in prijazno usmerili h knjigi in tako preprečil, težave prt učenju branja In pisanja. Hkrati mu odpremo vrata v novi in poseben svet. kjer sc hranila njegova domišljija in otroška radovednost, ko hi imeli n dve kvaliteti nuli odrasli ljudje. bi.hilo marsikaj bolje. Tudi v vsakdanjem . ivlienju. BREDA PODBREŽNIK VVKMIR OB TEDNU OTROKA 8 9t i ■ Vse prireditve ob tednu otroku smo uspešno spravili pod streho. V imenu otrok bi se rada zahvalila vsem. ki so pomagali pripraviti zanimiv teden: Matični knjižnici Kamnik, ()Š Toma Brejca in Mojci l'odhelšek. ZUIM, Policijski postaji Kamnik, Komisiji za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Kamnik, Megahltu. Magdaleni in frašu iz Martinove ru eunalniške šole, gospe Mileni Cena in g. Samu Koširju, fitnesu Vit sexy in Vita Fltlu, gospe Jelki in JU »trširama* Vidi in Mojci iz Motni-K ka. Teji in Romanu in Kamniške-£ mu občanu, ki nam omogocj informacije. Za M<' in Klub staršev ■ BELOM »Gozdne deklice* s slike so si ob po- ■ moči Pavline in Ivice izdelale kosu-rtce in klobuke v ustvarjalni delavnici ob koncu tedna. Slikarji Spoštovani bralci Kamniškega občana, dragi Kamničani! V lanskem šolskem letu smo raziskovale poimenovanja kamniških ulic. Menimo, da bi bile naše ugotovitve zanimive tudi za vas. Pripravile smo nekaj člankov, če pa vtis zanima, zakaj sc vaša ulica imenuje tako - pišite na uredništvo Kamniškega občana, za rubriko Nase ulice. Ko smo pregledovale, po kom ali po čem so poimenovane ulice v naseljih Kamnik. Duplica. Mekinje, Pcrovo. smo se odločile, da jih bomo razvrstile v tele kategorije: • poimenovanje po osebi (Cankarjeva cesta, F.kslcrjeva ulica) • poimenovanje po kraju (Kranjska cesta, Ljubljanska ulica) • poimenovanje po dejavnosti (Frančiškanski trg. Usnjarska ce-sta)............................. • poimenovanje »po starem« (Zapricc. Bakovnik) • poimenovanje po pojmu (Trg svobode. Trg prijateljstva). Menimo, da' je za vas bralec najbolj zanimivo, če predstavimo osebnosti, po katerih so nase ulice dobile imena. Cc pa bo zanimanje za druga poimenovanja, bomo pisale tudi 0 tem. Inja lierm. Ina Jereb. Tlim l.ic.tn .lena Prime. Maruša Jakopič Plešnar pod mentorstvom Ivanke Včakar. V Kamniku se po slikarjih imenuje X ulic. od lega so 4 Kamničani: 1. Ivan Grohar Groharjeva ulica (impresionist) 2. Rihard Jakopič: Jakopičeva ulica (impresionist) 3. Matija Jama; Jamova ulica (impresionist) 4. Frane Jclov-šek: Jelovškova ulica (baročni slikar) 5. Matija Koželj; Kožcljcva ulica - Kamničan ' 6. Lojze Pcrko: Perkova ulica (sodobni slikar) - Kamničan 7. Ivan Vavpo-tič; Vavpoličcva ulita (vojni slikar) - Kamničan X. Portunat Bcrgant; Ulica Fortunata Bcrgan-ta (baročni slikar) - Kamničan Kortunat Ber-gaiil |e Ml eden najboljših slikarjev v baročnem času na Slovenskem. Iz dokumentov iz 1743. leta je razvidno, da Rimu. Od 1760. leta 1769. leta je datirana vsaj ena nje gova slika letno. Prva naročila jc Berganl dobil preko kamniškega župnika. Leopolda Maksimilijana Raspa. Čeprav Berganlovc zveze Z umetniki iz ljubljanskega središča niso znane, pa današnji umetnostni zgodovinarji menijo. da so nanj zagotovo vplivala dela vsaj Ireh: V J. Melzingerja. F Jelovška in kiparja F. Robba. Njegovo slikarstvo je zelo neenotno Nekatera dela so groba in nedodelana, druga pa so vrhunska Portunat Rergant: Marija Ana l.rberg se je šolal v pa do smrti Predvsem v zadnjih 9 letih je s svojimi umetlinami opremil mnogo cerkva, veliko oljnih slik pa je polrelov. Zanimivost njegovega slikarstva so njegovi podpisi. Podpisoval sc je na zelo nenavadnih mestih, rob mize. zavihek obleke, pisma in meči. MARI ŠA JAKOPIČ PFFŠNAR Za srce Društvo za zdravje srca in ožilja jc v soboto. 6, junija, priredilo kolcsarsko-pohodniško prireditev, Odločii smo se, da sodelujemo tudi mi - učenci 5. c razreda O. S. Frana Albrehta z razredničarko prof. Tamaro Bračič in maskoto razreda našim Žočkom. Ob X. uri smo se zbrali pred O. S. Frana Albrehta. Kolesa smo naložili v kombi in sc odpeljali do O. S. Vrhovci v Ljubljani. Pred odhodom so nam na začetku poti dali kartončke, ki naj bi jih na ključnih mestih pokazali. Te kar- matična knjižnica kamni k OBVESTILO O PRAVUICNIH URICAH NA POTUJOČI KNJIŽNICI ponedeljek, 9. november, oh 17.M), v Osnovni šoli Šmartno sreda, II. november, ob 16. uri v šoli Sela četrtek, 12. november, ob 1H. uri v šoli Tunjice petek, 13. november, ob 17. nri na Krivčevem, v šoli Gozd ponedeljek, 23. november, oh 19.15 v kulturnem domu iMie torek, 24. november, ob 17.15 v šoli\lotnik Pravljičarka Jana Pogačar bo otrokom povedala pravljico Žabec je junak. , Cena pravljične ure: 200,00 SIT Otroci naj s seboj prinesejo copate! lončke naj bi žigosali in tako preverjali, če smo res zmogli vse napore. Točno ob 9. uri smo od kolesarili proti Polhovemu Gradcu. Ko smo prekolesarili 17 km dolgo, šc kar naporno pot. smo se spočili in odpravili peš do cerkvice Sv. Uršule. Med potjo smo klepetali in sc velikokrat fotografirali. Vsi žejni smo prispeli do vrha. Tam so nam kartončke žigosali. Ko smo sc odžejali in malce odpočili, smo se odpravili nazaj v dolino. Nekateri so tekli po strmini, drugi pa smo previdno stopali Ko smo prisopihali v dolino, smo sc usedli na kolesa in prevozili še zadnji kos poti. Med potjo nas je prehitel zanimiv avtobus z glasbeniki, ki so nas na cilju glasno pozdravili z udarno koračni co. Na cilju smo bili vsi zelo veseli, da smo zmogli takšen napor. Pokazali smo kartončke in dobili lepe bronaste medalje v obliki srca. poleg tega pa so nas organizatorji razveselili še z obrokom zdrave prehrane, temu je sledilo žrebanje z bogatimi nagadami. Na žalost nismo bili izžrebani. Ko seje prireditev v celoti zaključila, smo se odpeljali nazaj domov v Kamnik, lam smo iz kombija (za katerega se zahvaljujemo podjetju KOČNA) vzeli kolesa in se utrujeni in zadovoljni razšli 'proti domu. Tako je minila športno-re-kreativna prireditev v Ljubljani. Drugo leto se jc bomo z. veseljem zopet udeležili, kajti vredno jc narediti nekaj za svoje zdravje Zapisali: MAR.IFIA RFSNIK IN ANDRIJA II I NAR 5. e O. S. FRANA AIBRI III A Učenci S. c razreda s spremljevalci 12 23. oktobra 1998 ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN Luteranstvo v Kamniku V Kamniku, tretjem važnem gorenjskem mestu, jc bil boj s pcotestantstvom veliko manj trdovraten kakor v Kranju. Agitacija za novo vero se je sem brez dvoma zanesla iz Ljubljane. Ze leta 1561 je pridigal v Kamniku predikant Jurij Jurišič, ki jc za Trubarjem prvi javno nastopil za luteranstvo v ljubljanski cerkvi nemškega viteškega reda. Pozneje jc odšel na Vir-temberško k Ungnadovi tiskarni. A žc I. 1563 ga srećamo kot predikanta v Kamniku, od koder je bil naslednjo leto izgnan. Toda poleg pravih lutcranov so sc pojavili v Kamniku tudi verski novotarji druge vrste: prekr-šCevalci. L. 1566 poroča kamniški župnik ljubljanskemu škofu Petru Secbachu, da imajo pre-krščcvalci svoje redne shode v gradu. (Steinbuehl). Odkod sc je to gibanje zaneslo v Kamnik, ni mogoče določiti. Okoli 1. 1540, ko je avstrijska vlada začela hud boj proti prekrščcvalcem. so mnogo privržencev te verske ločine tirali iz. severnih dežel čez Celje, Kamnik in Ljubljano v Trst, da su služili na ladjah za veslače. Pri tej priliki jih je mnogo ušlo. Prav verjetno je, da '.umnimi ga Lambcrgi v posesti. Mestni svet pa v Kamniku ni bil nikdar izključno v oblasti protestantov, dasiravno so imeli v njem svoje zastopnike. Prvi odločilni boj sc je izvojeval med katoličani in protestanti že 1.1574. Takrat jc prišlo od nadvojvoda Ka-rola povelje na kamniškega sodnika in svetovalce, naj odpravijo iz mestnega sveta vse protestante, zabranijo skrivne shode v Podgorju in zapro predi-kante, ako bi sc pokazali v mestu. Vse, ki bi kršili le zapovedi pa naj strogo kaznujejo. Mestni sodnil*Gregor Kramar jc nadvojvodovo povelje takoj izvršil in dal vpričo kamniškega župnika na javnem trgu pročitati ukaz. Na čelu kamniških protestantov je bil takrat mestni pisar Naglic, ki jc imel na svoji strani kakih štirideset meščanov. Vsi ti so zdaj izgubili svoja mestu in službe pri kamniški občini; neki meščan, ki je bil dal svojega otroka krstiti predikan-tu, pa jc bil iz. mesta izgnan. Katoliški Kamničani so vse tc odredbe sprejeli z. velikim veseljem. Par dni so proslavljali svojo zmago z godbo, petjem in popivanjem, kar jc protestante šc bolj ujezilo. - Poslej sc pre- so ti beguni zanesli nauke pre-krščevalcev v ljubljansko in kamniško okolico. Kamniškim pre-krščevalcem sta okoli 1. 1560 na-čelovala Jurij Krelj in Krištof Stobe. Novi nauki so sc razširili tudi med ženstvom in po Sto-bejevi smrti je njegova vdova imela celo vodilno vlogo. O Sto-bejki čitamo, da jc ob nedeljah in praznikih zbirala kmete v svoji hiši, jim čitala iz protestantskih knjig in pridigovala. Vendar se to gibanje pozneje popolnoma izgubi v luteranstvu. Tudi v Kamniku se je protestantom kmalu posrečilo dobiti v porabo za svojo shode neko cerkev blizu mesta. Bila jc to podružnica sv. Nikolaja v Podgorju, ki je tedaj pripadala župniji mengški. Poleg lega sta bili središči protestantsko propagande urada Križ in Zaprcc. Prvega so imeli baroni Turni, druge- dikanti niso več upali v Kamnik in tudi shodi v Podgorju so izostali. V mogočno zavetje pa je bil zdaj protestantom kriški baron Ahacij Turn, ki jc imel na svojem gradu predikanta in kjer so se zbirali vsi luterani iz kamniške okolice. Okoli I. 1588, jc tu pridigal Marko Kumprccht, ki je bil začasno nastavljen za pridigarja v Ljubljani, pa jc hodil tudi k Ahaciju Turnu na grad Križ. Mnogo meščanov iz Kamnika se jc redno ob nedeljah in praznikih udeleževalo teh shodov. Njih voditelj je bil neki Flerič. Nadvojvoda Maksimilijan je ukazal leta 1594 sodniku in mestnemu svetu, naj se Flerič pokori zapovedim kamniškega župnika ali pa naj mesto zapusti. (nadaljevanje prihodnjič) A. SARNAVSKY ENAJSTMETROVKE Okrepitve Ze smo najavili kadrovske okrepitve na poslovodni in igralski sceni v NK KAMNIK. Predsednik g. Brane Modrijan jih je udejanil s prihodom g. Darka Sitarja, v vlogi člana izvršnega odbora kluba in pristopom uveljavljenih igralcev Vončine, Petkićića in Božiča. Zahteva predsednika je, da člansko moštvo izkaže takojšnje rezultate. Navijači Okolje gostinskega lokala MAJA pri zdravstvenem domu predstavlja vabljivo vsakdanjo atrakcijo športnih »kibicev« Kamnika. Tu delajo prognoze in sklepajo športne stave. Po zgledu velikih nogometnih klubov so navzoče tudi neizbežne klubske opozicije. Teme pogovorov so naslednje: preoblikovanje NK KAMNIK in ocenjevanje igralcev. Da slišimo... Zamenjali voznika Nogometaši članskega moštva DOLOMITI so takoj po prihodu iz Kamnika domov zamenjali voznika. Vzrok: ni mogel prepeljali tovora (štirih golov), ki so jim ga naložili igralci NK KAMNIK. Papagaj Branilec belo-modrih Janez Tušck je zelo redkobeseden fant. Nedavno si je kupil papagaja. Pa ga vpraša soigralec inž. Robert Jeglič. »Ali govori?« »Ne vem, ga imam šele tri dni,« odgovori papagaj. Spet papagaj Priljubljeni vratar NK KAMNIK Tomo Vinkovič si v živalskem vrtu ogleduje papagaja. »Ali znaš govoriti?« ga vpraša Tomo. »Da,« odgovori papagaj. »Pa ti, znaš leteti?« »Hm, sitnio med vratnicami.« kislo odgovori Tomo. M. M. Teden otroka v Vrtcu Antona Medveda, enota Rožle Pustite otroka naj paleti kol pliea pod nebo! Rodile obala, na katero pride počivat! (M. Montessort) V vrtcu nam je lepo! Ker smo vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic želele dali otrokom še nekaj več, smo ob tednu otroka popestrile potek vzgojnih dejavnosti. Vendar pa nam jo jc že v ponedeljek, ko smo hoteli oditi na sprehod v jesenski gozd, zagodlo vreme. To pa nas ni oviralo, zato smo otrokom ponudile druge dejavnosti. V torek smo oblikovali naravni material, v kar so se aktivno vključili tudi starši. Otrokom so pomagali prinašati od doma, sorodnikov, znancev veliko poljskih pridelkov, otroci pa so skupaj z. vzgojiteljicami in njihovimi pomočnicami ustvarjali Pred vsako igralnico jc nastala maki galerija ustvarjenih izdelkov. Prava paša za oči! V sredo smo za otroke pripravile lutkovno igrico »Zajčkova hišica« in verjetno ni treba posebej poudarjati, da so bili navdušeni. V četrtek pa še malo rajanja -skupaj s starši in ansamblom 12. nasprotje smo sc čudovito zabavali. Saj smo si zaslužili, vsi skupaj. In nc bosle verjeli, kako sc nam je na koncu prilcgcl čaj. In v petek, za konec tedna -modna revija. Vse skupine otrok so se predstavile z jesensko modo za.najmlajše - manekenk in manekenov nam res ni manjkalo! Bil jc res razgiban leden in prepričane smo, da se je delček tega vsakemu izmed nas vtisnil v spomin! Vzgojiteljica: I tla Čadcž Mladi in gasilstvo na Kamniškem Nekateri dajejo le malo od svojega obilja - in dajejo, da bi s svojim darom poželi priznanje. Njihova skrita želja pokvari ves dar. In drugi spet imajo malo, a to poklanjajo popolno. Samo ti zares verujejo v življenje in v dobroto življenja in njihova zakladnica ni nikoli prazna. Nekateri dajejo z bolečino in ta bolečina je njihov krst Nekateri dajejo, a ne občutijo ne bolečine, ne tičejo veselja in jih ne spremlja zavest kreposti Poklanjajo tako, kot mirta oddaja svoj duh v ozračje. Po rokah takšnih ljudi nam Bog izgovarja besede in skozi njihove oči žari njihov nasmeh na zemljo. MIHI GlBRAN I j o sebe in bližnjo v hudo te- Dobro je vedeti, kako velik je pomen vzgoje mladih gasilcev Kljub previdnosti pri načrtovanju gradenj in urejanju našega bivanjskega okoJja smo velikokrat nemočni. Neurja s spomladanskimi in jesenskimi poplavami, plazovi, poletne suše z gozdnimi požari, hude ure z nepredvidljivo strelo. To je le košček nezaželenega. V gospodinjstvih, prometu, gospodarstvu posameznik z neprevidnim ravnanjem pripc- žave. Gasilci sc vsega tega zavedamo. Komisija za delo z. mladimi pri Gasilski zvezi Kamnik ne rešuje na cestah iz vklenjene pločevine, nc črpa vode iz poplavljenih hiš, ne dela posekov na pogoriščih, ne vozi vode v sušnih obdobjih, nc obnavlja gasilskih domov, nc dela kup drobnih stvari, ki so potrebne, da jc pripravljenost ljudi in opreme na voljo z veliko začetnico Vedno. Bolj neotipljivo delo imamo. Mladim jc treba pokazati pomen gasilcev v preteklosti na kamniškem območju. Videti morajo širino delovanja in znanje, ki ga je treba pridobiti, čc hočeš biti gasilec. V njih prebujati zdravo kmečko pamet v najboljšem pomenu besede. Tu ne gre za naivno solidarnost, ki pomoči potrebnega in tistega, ki pomaga, pripelje v nemoć ali pomanjkanje. Niti nc gre za brezglavo pomoč v nesreči, ki usmrti utapljajočega z reševalcem. Gre za prepoznavanje Svojih zmožnosti in mej. V začetku leta smo pričeli s pripravami na drugo srečanje mladih gasilcev na Kamniškem Mladi so po društvih in šolah pisali in risali na temo Navade in običaji ob gasilskih praznovanjih. Izdelali so prek slo literarnih in likovnih prispevkov. To jc bil pogoj za udeležbo. Na samem srečanju spomladi v Komendi so pokazali svoje znanje za bronaste preventivne značke - Preprečujmo požare. Preizkusili so sc praktično pri ravnanju z gasilskim orodjem in najboljše tri ekipe so prišle v finalni kviz. Pokazalo se jc, da jc največ znanja in pripravljenosti pri tistih, ki so sc učili v šolah praktičnega znanja pa v društvih. Pri starejših sta sc v kviz uvrstili dve ekipi iz PGD Scla, v sodelovanju z. OŠ Šmartno in c ki pa iz. PGD Kamnik. Pri mlajših so bili najboljši iz PGD Motnik, drugi PGD Zg. Tuhinj, tretji PGD Duplica. Poleg tekmovalnega dela so spoznavali sovrstnike, ki so jih morali predstaviti pred vsemi. Gostitelj OŠ Komenda je v začetku priprav bolj dvomljivo gledala na nas. A smo skupaj pripravili čudovito soboto in nc dvomim, da bomo v Komendi sc dobrodošli. Potrebno je veliko premišljenega dckt, da čas z. mladimi nc gre v prazno, ker jih sicer izgubimo Zato smo pripravili vse potrebno, dii je v prostorih PGD Kamnik potekal tečaj za mentorje mladine. Petdnevni tečaj je uspešno opravilo enainsestdesel tečajnikov iz naše in sosednjih gasilskih zvez. V mesecu maju so sc mladi pripravljali na občinsko gasilsko tekmovanje. Tako sc je prek tristo petdeset mladih pomerilo med seboj v svojih kategorijah. Komisija za delo z mladimi in pisarna GZ Kamnik je v mesecih pred poletjem pripravila vse potrebno z:t letovanje gasilske mladine na Debelem rtiču. Letovanja sc je udeležilo 154 mladih, ki jih je spremljalo dvajset mentorjev. Ker so dejavnosti, ki jih organizira letovišče, omejene na določeno število olrok, smo pripravili lumir košarke, nogometa, namiznega tenisa, vaterpola, štafeto v vodi, igre brez meja, ogled Pirana z bar ko. Sodelovali smo na vseh ak-livnosith, ki jih je pripravilo letovišče. Tako dii jc bilo podeljenih prek osemdeset priznanj. Zavedali smo sc, da peljemo na morje otroke, polne energije in veselja. Dali smo jim priložnost, da sc spoznajo med seboj, da počivajo in da so aktivni. Bili so iz Motnika, Gozda, Komende, Tunjic... skratka iz. vseh koncev kamniške občine. Vse dejavnosti so povezane s stroški, ki jih v glavnem krije Gasilska zveza Kamnik. Deluje prostovoljno, tako so brezplačno varovali otroke na morju, kakor jih pripravljali za nastope v društvih. Novo šolsko leto sc jc začelo, oktober, mesec požarne var-nosli, jc tu. Od komisije za delo z mladimi gasilci, PGD v posameznih krajih, staršev, delavcev v osnovnih šolah je odvisno, koliko znanja in zavedanja, da sc bližnjemu dii pomagali, bomo podarili mladim. lit sc nc računa, a ta trud bo povrnjen desetkratno. Da je človek Človek in vidi Sočloveka v stiski ter mu pomaga brez pridig, je ftudovita sivitr. TONE ŠUŠTAR Lepi uspehi motokrosistov Državni prvak Roman Jelen, odličen 9. na ekipnem svetovnem prvenstvu Konec septembra je odšla na ekipno svetovno prvenstvo v Fox-hill v Veliko Britanijo slovensku državna reprezentanca v moto-krosu, ki so jo sestavljali naši najboljši molokrosisli Roman Jelen -125 ceni. Sašo Kragelj 250 ecm, Boštjan Kanipuš v razredu open do 500 coni in Rok Sitar, ki je tudi odpotoval kot rezervni voznik. < ieneralni pokrovitelj slovenske državne reprezentance jc bilo podjetje Sitar pneiinialie center -ekskluzivni uvoznik in distributer pnevmatik Dunlop za Slovenijo. stili mnoge favorite in svetovno velesile. Na izredno težki in razmočeni progi, deževalo je namreč 2 dni, v skoraj nemogočih razmerah, blatu in se enkrat blatu, so sc fantje maksimalno potrudili in zasedli odlično 9. mesto, kar jc najboljša slovenska uvrstitev doslej. Prišli so najboljši molokrosisli na svetu, manjkal je svetovni prvak Scbastijan lotlelli, ki si je poškodoval nogo, in Joel Smcis, ki je tudi staknil poškodbo. V konkurenci 32 drŽav sc je Slovenija uvrstila v V družabnem večeru pred dirko v Veliki Britaniji smo gostili tudi Štefana Evertsa, levo Boštjan Kampuš - razred open, Rok Sitar (rezerva), Štefan Everts, Roman Jelen - 125 ecm in .Sašo Kragelj - 250 eem. ki je tudi opremilo slovensko reprezentanco in njihove spremljevalce. Naša reprezentanca je braniki lansko zelo dobro 12. mcslo. fantje so upali na ponovitev krnskega uspeha, ko so za seboj pu nedeljski finale s 14. mestom V prvi vožnji je Romali Jelen s I lonci« > 125 ceni z. velikimi napori po tretjem poizkusu zmogel hudo strmino, Boštjan Kampuš jc odstopil zaradi kepe blata, ki se mu je prilepila na očala. V drugi vožnji sta za blestela Sašo Kragelj na 9. mcslu in Roman Jelen na 15. mestu. Favoriti za zmago so bili ponovno Belgijci. Štefan Everts je ponovno pokazal največ in zmagal v obeh vožnjah. Slovenci so presenetili. Uvrščeni so bili pred Italijani. I ran-COZi niso bili zadovoljni, bili so šele dvanajsti. Tudi gostitelji -Angleži so bili »šele« sedmi. Naši sosedje Hrvati so izpadli že v kvalifikacijah. Roman Jelen, Boštjan Kampuš in Rok Sitar so najboljši tekmovalci Sitar pncumalic Icama, zalo jc njihovo 9. mcslo sc toliko bolj cenjeno. Na poti v Anglijo jc tekmovalce spremljalo ludi vodstvo kamniškega kluba, ki je poleg nepopisnega vzdušja na dirki, ki ga je potrebno doživeti, navijalo za nase fante, V začetku oktobra se je v Orehovi vasi končalo ludi letošnje državno prvenstvo v moto-krosu. Dobili smo zmagovalca in državnega prvaka v razredu do 125 ecm. z najmočnejšo konkurenco. To mcslo jc z veliko prednostjo pred djugouvrSćenim Sebaslijanom Kanom pripadlo 20-letnemu Romanu Jelenu iz Pšate pri Domžalah, članu moštva Sitar pncumalic Icama. 1 etOŠ-IIji najboljši molokrosist je bil obenem tudi zmagovalec kvalifikacij za EP, v Franciji na finalni dirki je bil odličen četrti v i nopi, zmagovalec pokala Alpe-Jadran in zelo uspešen na mo-tokrosislični olimpijadi v Veliki liri I a i li j i. VTun'ce - NE po punce, po JABOLKA! Zato, ker imajo čudovita jabolka. Ze stoletja rastejo na sončnih pobočjih, saj imajo liinjicc čudovito lego za sadje in tudi zemlja je kot nalašč ustvarjena Za žlahtne sorte jabolk in hrušk. To so ■tare sorte, ki niso bile še nikdar Sklopljene s slrupcnimi pesticidi. Ta jabolka smo si v soboto, 19. 9., ko smo imeli Zeleni Kamnika v Tunjice izlet, tudi ogledali in seveda tudi poskusili. V prostoru, kjer jaboka shranimo, mora biti na tleh zemlja. 11-sli, ki nimate ustrezne kleli a imate možnost izkopati v zemljo 1,5 m do ' m globoko jamo, bo-sle imeli najboljšo shrambo tudi za korenje, peso, črno redkev. pe-leršilj... Tudi X7-lclni Strchovčcv ala pravi, da morajo biti jabolka shranjena v zemlji in da mora bili dovolj hladno - najbolje okrog 0°C. On že ve, saj so -vse življenje uk-varja s sadjarstvom. Nc samo gojil, ludi jedel je sadje vse življenje in tudi zato jo šc lako čil in dobre volje pri teh letih. Za ohranitev teh čudovitih starih sort se zelo zavzema Valentin Zabavnik. Obudil je sadjarsko društvo, ki ima bogato zgodovino, saj so »TA PAMETNI« Tunjičanj ze zdavnaj spoznali, da je t<> območje enkratno za sadjarstvo, Do- ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE 1230 Domžale, Kolodvorska 6, tel.: 061/711-082, tel./faks: 061/712-278 RAZPISUJE • SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI: - poslovodska šola (V. stopnja) trgovska šola (IV. stopnja) - ekonomsko komercialna šola 1. letnik - gostinska šola (kuhar, natakar) - agroživilska šola (pek, slaščičar, mesar) PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE • TUJI JEZIKI: - nemščina in angleščina po programu College PANTEON • RAČUNALNIŠKI TEČAJI: - Windows 95, Word for Windows, Excel, OFFICE 97... • USPOSABLJANJE ZA DELO - EX SEMINAR - protieksplcjzijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) - seminar: računovodstvo malih podjetij - seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. - varstvo pri delu in požarno varstvo - seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) - tečaj strojepisja - tečaj skladiščnega poslovanja - tečaj za voznike viličarjev - tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki • PREDAVANJE in svetovanje o bolečini v hrbtenici - kaj moramo vedeti o bolečini v križu, vratu in prsni hrbtenici (fizioterapija Zrnec) 6. 11. ob 17. uri. • TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV • PROGRAMI ZA PROSTI ČAS - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure ali na telefonskih številkah (061) 711-082 in (061) 712-27a bro. da imajo Tunjičanj ludi zdaj lakšne ljudi, kot je Valentin Zabavnik. Da, Tunjičanj imajo celo župnika, ki sc spozna na sadjarstvo, saj sc ukvarja s pridelavo iti tudi s cepljenjem sadja. lxpo nas jc sprejel, se pogovarjal z nami in nas povabil v cerkev. Za vse sc mu zahvalujemo! Izlet v Tunjicah ni bil eakljucen Nadaljna pol nas je vodila v Cerklje k Verbičevim, kjer smo si ogledali pridelovanje zelenjave Vet bičevi dokazujejo, da se da tudi na večjih površinah pridelati zdravo zelenjavo. Čedalje več ljudi išče zdrave pridelke. Ker nas je čedalje več. bo tudi pridelovalcev čcdaije več, za kar so Zavzemamo pri Želenih Kamnika, saj je naša osnovna usmeritev delovanja - OHRANJANJE' ZDRAVJA LJUDI in zdrava hranti je prvi pogoj za to. Bilo jc lepo, prijetno in predvsem koristno! Vsem, ki ste k temu prispevali, se lepo zahvaljujem v imenu Zelenih Kamnika DRAČKA I Ril 1)1 Pogovor z atletom Damjanom Zlatnarjem po uspežni sezoni S SIROTKO DO REKORDA Atlet Damjan Llatnar je slovensko športno javnost na izjemen talent prvič opozoril pred dvema letoma, ko je na mladinskem državnem prvenstvu, kar v petih disciplinah osvojil prvo mesto (200 m, 400 m, 400 m ovire in še 4x100 In 4x400 m v klubsko štafeto), kurje bila ena večjih senzacij v tistem času. In če se mu je takrat mladinsko svetovno prvenstvo izmuznilo, je letos prišlo zadoščenje in dokaz, da iz talentiranega mladinca raste vrhunski atlet. Naslov državnega danskega prvaka na lit) m z ovirami in nastop na evropskem prvenstvu v Budimpešti Damjan /.latnar je kot najmlajši v četverici Matija Sestak, Miro kocuvan, Boštjan Horvat nastopil na IT v reprezentančni štafeti 4¥400m. '/,lalnar& 00. M štiri sladi-nnske kroge petek I i v času 3.07.87 in ».svoji// It), mesto. 7.u državnim rekordom, kije bil na Madžarskem njihov drugi cilj, so zaostali le 13 slolink sekunde. Prvi, uvrstitev v Napadalnost med mladimi (3) Poslušnost Raziskave kažejo, da pri mladih bistveno upada trend brezpogojne poslušno-sti, čedalje bolj pa narušea trend poslušnosti mladostnik ov, če starši in učitelji upoštevajo njihove potrebe, kar nakazuje določeno prikrita formo izsiljevanja. Se bolj zbujajoč je trend nurascanju lislili mladostnikov, ki starših (in učiteljev) ne poslušajo vee. ker so vsocializacijskeni smislu zapuščeni in so z bližnjimi (starši, učitelji) izgubili človeški slik (ugotovitev iz projekta »Družina in šola v sod-alizacijskih procesih družbe«). Skupnega družinskega bivanja je cedulje manj, zato tudi pogovorov in medsebojnega poslušanja ni dovolj glede na razvojne potrebe mladostnikov. Tudi učitelji se nimajo cusii pogovarjati z učenci in dijaki. Usmerjenih dejavnosti na krajih, kjer hi se lahko z mladino tudi pogovarjali, je zelo malo. Mladim je dejansko ostalo izobraževanje, individualni šport in različna dela v samoti (ko je sani s seboj in ne more komunicirali). Druženja, ki hi omogočilo pravo besedo, kjer hi slekel ludi inedgenerucijski dialog, je vse premalo. Mladinu skorajda v nobenem naselju (tudi v Kamniku in okolici ne) nima ustreznih prostorov in programov, ki hi vodili k smotrni izrabi mladostne energije, ki hi prispevali h kulturni rusli in oblikovanju umirjenega značaju in bi razvijali različne ravni komunikacije. Zbiranje iz zdolgočasenosti, napetosti in nezadovoljstva uli beg iz družinskega ali šolskega vzdušja pogosto povzroči nepremišljena dejanja v smeri napadalnosti do drugih ali pa napadalnosti do sebe (samoagresivnost). Pobudu številnih mater v Kamniku je že bila, da hi oblikovale razne programe, spodbudile prizadevanje za prostore, kjer hi lahko mladi preživeli svoj prosti čas »skupnostno*, kot skupnost in ne posamezniki. Prav zaradi preprečevanja nasilju med mladimi, bi bila dobro le pobude podpreti. dr. ANGELA 1 /IKOVNIh i PEUGEOT i i i i i Servis - prodaja Rova 3/a, Radomlje tel. PEUGEOT 206 že za 1,546.000 SIT prodaja: 727-798 servis: 727-010 Sprejemamo vplačila. PEUGEOT 306 OD 2,031.000 SIT PEUGEOT BOXES OD 2.402.0(10 SI I (s.S", PD) PEUGEOT 106 OD 1,330.000 Sil POSEBNO UGODNE CENE ZA MODELE NA ZALOGI! N;i zalogi 310.000 SI I Pcugcotovi skuterji od in kolesa od 51.960 SIT UGODNI KRKDITI TOM + 2,5% Vozila iz programa Peugeot si lahko ogledate, preizkusile in seveda I tudi kupite pri Rodcxu Radomlje. finale med 8 najhitrejših štafet je hit tokrat nedosegljiv. »Na evropskem prvenstvu je bilo čudovito vzdušje. Vsi gledalci, kar 20.000 se jih je zhraln posamezne dneve na velikem štadionu NES v Budimpešti, so z navijanjem preglasili vsak pogovor med tekmovalci. Tudi medaljo Brigite Bukovec smo prisrčno proslavili. Srečanje z zvezdniki svetovne atletike, kolje Britanec Unjord Christie, kije v šprintu dosegel že vse, kar je mogoče, je nadvse prijetno. To so preprosti ljudje, radi se pogovarjajo, tudi svetujejo. Pravi »dohrovoljeki« so. Noro je vse skupaj videti v živo. Vse drugače kot na TV,«je na kratko pokomentiral dogajanje na avgustovskem atletskem EP. Ze pred tem je Damjan postal državni prvak v eni najtežjih atletskih disciplin v teku na litim z ovirami, ki zahteva gibljivost, koordinacijo, hitrostno vzdržljivost, maksimalno moč. Poleg lega je potrebna 100% koncentracija, saj na ovirah ni polovičnega teka. »Preskok s 4