dan raieaiobot, ™ U1 pjainiàoV. , «Uüy except Saturday .od Holiday»- . PROSVETA ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravnllkt prostori: 2007 South Lawn da le A v«. Office of Publication: 2697 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell «804 rdite bitke divjaj« in ukrajinskih frontah Moskva poroča, da «ta bili nadaljnji dve napitki diviziji uničeni v bitkah pri Smolensku. jjik______ Dvesto angleških letal metalo bombe na Ber-^ finski predsednik Ryti pravi, da se Fin-¿i bori za »voje pravice v tej vojni in da ni-pa imperialističnih teženj. Norveški civili-napadli Nemce v Alesundu Li4. avg.—Sovjetske ar-ruspešno odbijajo nasko-Lgvoje pozicije na frontah C to leverozapadno od Kije-divnega mesta Ukrajine, tudi v estonskih in smo-»ektorjih, kjer se odpira Leningradu in Moskvi, danes objavljeni uradni ike. Ljute bitke so v teku enu. 80 milj severozahod Kijeva, in Bel Tser-¡0 milj južno od ukrajin-pestolnice. "i i di so sovjetske čete v pro-|okih v 6molenskem sek-l «drobile nadaljnji dve Bd vojaški diviziji. Prej so ■ičene štiri nemške divizi-kocilo dostavlja, da nem-ugube od začetka vojne |i 1560,000 ubitih, ranje-k ujetih. adon, 4. avg.—Dvesto do »angleških letal je metalo k na Berlin v soboto in ne-\ poroča letalski minister. I; 10 zanetile ogromne po-ilatere je bilo videti več mL Hi angleškega bombardirali zraka so bila tudi Ham-liel in druga nemška me-Unvi roji bombnikov su liCherbourg, Francija. fc. 2. avg. — Nove pehotne so bile vržene v ak-»snolenskem sektorju, da »motorne kolone pri pro-ji v Rusijo na tej strategič-«l kjer se odpira pot pro-fcvi Več tisoč ruskih vo-* bilo ubitih, ranjenih in iv bitkah na tej fronti, ■ta časopisna agentura D. pofoča, da so Nevel, Novo-1 Smolensk in Žitomir, merjena v ruskih poročilih ■*)i, v katerih se vrše bit-(H« v nemških rokah. ' K oddaljen 300 milj, No-200 milj od Leningra-leži 230 milj juž-od Moskve, Žitomir ki vodi v Kijev, gla-Ukrajine. vojna poročila pravici" lusk«* kolone uniče-P^1 južno od Smolenaka. rUiklh rojakov je bilo u-* Njenih. Nemci so raz- RSr1* 245 lcžk,h topov J*»v Berlinu prizna-tete zabile /.agoz-P*mikc in rumunske ko-PJ**m koncu fronte. »Prekoračil, reko Dnje-ki je sledila, uni-™*ialko divitija dnb Poroča, da se |J*rllnik,h otr<>k naha-4 '«avt, glavnem mestu -■■• KiHvnem mestu ^■v» drugih krajih. Tja ft**M" uo*neJ° «idti hj Husi slišali regljanje strojnic, kakor dakor da bi nemški vojaki streljali za vsakim drevesom. Izvid-niške straže so potem našle samo eno strojnico, spojeno po mikrofonu z več zvočniki, ki so razširili ropot po vsem gozdu. Vroče bitke se nadaljujejo v štirih sektorjih, poroča sovjetski informacijski urad. Rusi so obdržali vse svoje pozicije v sektorjih pri Porkhovu, Nevelu, Ži-tomiru in Smolensku. Poročilo ^^ dostavlja, da so nemške čete po ^^^!!tkratkem odmoru obnovile operacije na ozemlju južno od Leningrada, drugega največjega ruskega mesta. Nemški letalci so ponovno napadli Moskvo z bombami, ki pa niso povzročile posebne škode. Istočasno so ruski letalci bombardirali nemške parnike na Baltiškem morju. Eden parnik so bombe potopile, tri druge pa poškodovale. HelsinkL Finska, 2. avg. — Predsednik Risto Ryti je povedal reporterjem zunanjih listov, da se Finska v tej vojni bori za svoje pravice in da nima imperialističnih teženj. One upa, da ji bo Amerike naklonjena v tej bartaL.inuU bodo vsi evropski narodi živeli v miru, ko bo ta vojna končane. "Finska se mora boriti, ker je bila v to prisiljena", je rekel predsednik. "Njen glavni cilj v tej vojni je varnost. Finska je srečna, ker ima v tej vojni mogočno zaveznico — Nemčijo. To je edina država, ki lahko uniči boljševizem." Stockholm. ¿vedska. 2. avg.— Sem je dospelo poročilo o spopadu med nemškimi pomorščaki in norveškimi civilisti v Alesundu. Slednji so pričeli metati kamenje na Nemce, da preprečijo deportacijo 70 talcev, kateri so bili aretirani v Alesundu in okolici. London, 2. avg. — Norveška časopisna agentura omenja na-raščajočje trenje med norveškimi prebivalci in nacijsko okupacijsko armado. Joseph Terbo-ven, nacijski govemer na Norveškem, je podvzel korake, da za-tre odpor norveških prebivalcev. Več sto Norvežanov je bilo aretiranih v zadnjih dneh. Rumunija ustavila izvoz olja v Turčijo Ankara, Turčija, 2. avg — Trgovski ataše rumunskega poslaništva v Ankari je informiral turško vlado, da Rumunija ne more več izvažati olja in gasoli na v Turčijo. Ruski letalci so u-prizorili že več napadov na ru-munska oljna polja pri Ploestiju in to je menda vzrok ustavitve dovoza olja v Turčijo. Turška vlada je naznanila, da bo skušala dobiti olje od Velike Britanije. Švica proslavlja obletnico enotnosti Ruetli Glade. Svica. 2. avg — Tu so se pričele froslave 850- letnice narodne in plemenske enotnosti. Več tisoč ljudi je dospelo v to mestece, kjer so se I. 1291 zbrali voditelji kmetov iz treh kantonov ln proglaaili združenje Od takrat žive potomci Francozov, Italijanov in Nemcev v harmoniji, čeprav so vojne v pro-šlosti in sedanja divjale ob mejah Švice. Domače vesti Oblaki Chicago. — Olga Lavrič, Eve-leth, Minn., je 31. julija obiskala gl. urad SN P J in uredništvo Prosvete. Nov grob v Chicagu Chicago.—Dne 3. avgusta je umrl Jakob Kržišnik, star 47 let in doma iz Dobrove pri Ljubljani, član društva Francisco Ferrer št. 131 SNPJ. TJu zapušča dva brata, v starem kraju pa sestro. Pokojnik leži pri po-grebniku Žefranu in pokopan bo v sredo, dne 6. avgusta, ob desetih predpoldne na pokopališču St. Joseph. Deček utonil Butte, Mont. Pred kratkim je tukaj utonil pri kopanju Anton Fajon, star 16 let in rojen tu. Bil je član mladinskega odr delka SSPZ Njegov oče je doma iz Metlike v Beli Krajini.— Dalje je*u umrl John lic, star 45 let in rojen v Gorenji vasi pri Ribnici. Bil je član društva 149 SSPZ in zapušča družino. Ii Južnega Illinolsa Mascoutah, 111. — Pred dnevi je tu umrl Rok Drolc, star 72 let in rojen v Lokah pri St. Jurju pri Taboru na Spodnjem Štajerskem. Bil je član SSPZ in zapušča ženo in odrasle otroke. ^ Mllwauike veati Milwaukee. — Zadnje dni je 22 Slovencev in Hrvatov prejelo državljanske pravice. — Jakob Oblak u West AJliiB j« z seno vred slavil 35-letnico zakonskega življenja. — Poroke: dne 9. avg. bosta poročena Viktor J. Brulc in Mary Zagožen; poročno dovoljenje sta dalje vzela Fr. Bevšek in Sofije Tevž. — V sosednjem Sheboyganu je umrla Mary Krapšek, stara 49 let, katera zapušča tri hčere. Is Clevelanda Cleveland. — Dne 30. julija je umrl Anton Pekol, znani kovač, star 64 let in rojen v Babni gori pri Trebnjem na Dolenjskem. V Ameriki je bil 43 let in tu zapušča ženo, štiri hčere in tri brate. — Rojakinja Jos. Janževič, žena znanega mesarja, je tako nesrečno padla po stopnicah v klet, da si je zlomila obe roki v zapestju. Nacijski teror na Slovenskem Nemci preselili 15,-000 oseb iz Maribora Wsshlngton, D. C. — (JK) — Centralni tiskovni urad jugoslovanskega poslaništva v Washing tonu je prejel iz Londona: Kolikor je doslej znano, so Nemci nasilno preselili iz Maribora 15,000 Slovencev. Predno so jih izgnali, ao jim vzeli vse imetje, vitevši pohištvo in kuhinjsko opremo. Nemci izganjajo slovenske kmete na debelo iz mariborske okolice in njihove posestva dajejo nemškim priee-ljencem. Na U način namerava jo nacijski Nemci docela iztrebiti in uničiti slovensko narodnost na Štajerskem. Dne 14. julija je izbruhnila vstaja Srbov v Obrenovcu tn Ze-brežju. Nemci so rve mestu u-strelili deset oseb — To vest je objavil novi nemški list Donau Zeitung, kl Je začel izhajati v Zagrebu. v Rum uničili tobačna polja Bukarešta, Rumunija, 2 avg — Skoro ves tobečnl pridelek v Besarabiji je bil uničen po umikajočih ae ruskih četah, se glasi uradno poročilT Argentina lovi Hitlerjeve agente Več aretiranih na obtožbo ziarote Buenoa Alree. Argentina. 2 avg. — Policije je m znanila *a-trtje rebelnega gibkn a proti vladi v provinci Entre I ios, kjer so Hitlerjevi agentje ne bolj aktivni. Več oseb je bild aretiranih na obtožbo protivladne zarote. Policija je v navaliti na stanovanja članov zarotniŠkega krožka zasegla orožje in tiskovine z nacijsko propagando. Vrata in stene hiš, v katere je policija u-drla, so bile dekorirane z znakom svastike. Zunanji urad je pozval Ed-munda Thermanna, nemškega poslanika, naj uniči aparat za oddajanje radijskih poročil. Ta a-parat so avtoritete zasegle v u-radu poslaništva. Rosarlo. Argentina 2. avg. — Policija je uprizorila naval na urad Nemške kulturne zveze in aretirala 30 oseb ter zaplenila veliko število knjig in letakov, med temi kopije Hitlerjeve knjige "Mein Kampf". Naval je bil izvršen, ko je policije dobila dokaze, da se mladi Nemci vojaško vežbajo v uradu te organizacije. Kongresnih proti pomoči Rusi ji Amerika nq sme pomagati bol j jievikom Washington. D. C* 2. avg. — Kongresnik Stephen A. Day, republikanec iz Illinolsa, je dejal, da bo predložil reaolucijo kongresu s pozivom, naj prekliče o-blast, ki jo je dal predsedniku Rooseveltu na podlagi posojilno-najemninskega zakone, da Amerika ne bo mogla zalagati boljše-viške Rusije z orožjem in bojnim materialom. V svojem govoru po radiu je udrihal tudi po Harry ju L. Hopkinsu, administratorju omenjenega zakone, ker je na konferenci s Stalinom in drugimi sovjetskimi voditelji v Moskvi obljubil ameriško pomoč sovjetom. Protestiral Je tudi proti sličnemu zagotovilu, ki ga je dal Roosevelt ruskemu poslani ku Umanskiju v Washingtons Day je v svojem govoru kričal, da ameriško podpiranje ruskih komunistov ni v interesu obrambe Združenih držav. "Pomoč sovjetom ne bo po«tavtla svobode govora, tiske, zborovanja in ve-roizpovedovanja v Kualji," Je dejal. "Teh svobod nI v Rusiji in jih tudi ne bo, dokler ne bo str-moglavljen Stalinov barbarski režim." Vlada prodaja davčne note Washingto/r. D C„ 2. svg — Federalni zakladni department je pričel pobirati dohodninski davek za prihodnje leto vnaprej s prodajanjem davčnih not publiki na splošno. Prvo noto v vsoti ti soč dolarjev je kupil predsednik Roosevelt. Zdaj Še nihče ne ve. za koliko odstotkov bo zvišan dohodninski davek Kongres le vedno rezprevlje o davčnih načrtih. toda gotovo Je. de bo davek na dohodke podvojen ali celo po-trojen. Prodaja davčnih not ae je pričele v uradu zakladnika in bankah federalnega rezervnega sisteme, tode vse druge benke so bile pooblaščene zs izvrševanje tranaakctj. Zakladnik Mor gen thau je dejel, da kupci lahko vr nejo note, ki bodo noelle nizke obresti, zekledništvu. po prvem jenuerju prihodnjega leta Dev ¿ne note eo po $25.150, $100. $500. $1000, $10,000 in $100,000 Obresti bodo znašale 4 cente na mesečna v- tke noto za $1o radiu. Načelnik tega odseka je senator Wheeler, kar pomeni, da rettolu-rlja ne Is» položena na (Milico, Wheeler Je vftev tovorov je odredila Japoneka pa robrodna družbe, ki poeeduje parnike, ki ao po dolgem čakanju doapeli v amenške luke A' JAPONSKA ZAHTEVA VOJAŠKE BAZE VSIAMO Tohijtka vlada plača odškodnino Ameriki OKUPACIJA INDO-KINSKEGA MESTA London, 2. avg. — Tukajšnji krogi so bili informirani, da je Japonska pričela pritiskati na Siam, da ji mora odstopiti vojaške base, poleg tega pa naj bi kontrolirala tudi produkcijo kavčuka, pločevine in riše v Siamu. V zameno za . te koncesije bi Siam dobil indokinsko provinco Laos. Japonske čete so dospele v In-dokino ta teden in zasedle letalska in momarična oporišča, katera jim Je odstopila Petainova vlada po sklenitvi dogovora. Londonski krogi so uverjeni, da se Siam ne bo mogel upirati japonskim zahtevam. Velika Britanija se pripravlja na akcijo, ker Japonska ograža angleške interese na Daljnem vshodu. Waahington, D, Cm 2. avg. — Japonski bombni napad na ame-rilko topničarko Tatuilo pri Čungkingu, Kitajska, je "pozabljen incident" po Ujavi, katero je podal državni podtejnik Sumner Welles potem, ko je Japon-»ka obljubila preiskavo Incidenta in plačltev odlkodnine. Prej Je izgledalo, da bo incident re-sulUral v poostritvi napetosti med Japonsko ln Združenimi državami, ko je bilo japonako o-pravičtlo zavrnjeno v Washingtonu. , Welles je podal is^avo po konferenci z japonskim poslanikom Nomurom, ki se je oglasil v njegovem uradu, da izreče obžalovanje v imenu svoje vlade. Poslanik je zagotovil državnega podtajnika, da bo Japonska plačala polno odlkodnino in skrbela, da se sličen incident ne bo več pripetil. "Incident je bil izravnan", Je dejal Welles po konferenci s japonskim poslanikom. "Japonska je obljubila, da bo dala popolno in korektno pojasnilo o bombnem napadu kakor hitro bo pre-iskavs zaključena in plačala od-ftodnlfto " Saigon. Indeklna. 2. avg. — Japonska armada je včeraj formalno okupirala to mesto in vse sira tegh ne |*t/Kije. Zased Int je bila izvršena na podlag) dogovora, katerega Je Ja|M>nska nekaj dni prej eklenila s Petaino-vo vlad«fv Vichyju. General O'Ryan imenovan za svetovalca Washington, D C, 2 avg — UjHikojeni general John F. O'-Ryan, ki je nedavno rekel, da samo hednkl miolijo, da Amerika še ni zavojevana v evropski vojni, je hi) .Imenovan za načelnika novega urada, ki bo dajal nanvele vojnemu tajniku Stlm-noriu /a člana lega urada sta bila imenovana general Leith R Glgnilllat, blvll predsednik vo Jaške akademije Culver v Indian!, ln majoi David I' Rai rows, bivti prrdaednlk državne universe v Californiji O'Ryan je bil (loveljnik pehotne divizije, ki se Je borila proti Nemrern na francoskih frontah v prvi stetovnl vojni. Sin nrmikega ministra podlei/el poihodbam île» lin, 2 avg Poročnik Waller Fi irk. «in notianjega ministra Wilhelme Frirka, je podlegel potkodham, katere je d/>bil v bitkah t Mu»! na vzhodni fronti, Naznanilo o »mrti je objavil Hat Nachtaukgalie poročilo, da je bil na ruski fronti ubit letalaki poro* čnllt Franu von Werre, je bilo sa-nikaiio. To poročilo je objavil londonski list Dally Herald. PROSVITA PROSVETA TUB KNUGHTBNNBtfT IM LAST*¡KA ILOVIMIU M PONOINI ilDKWi HUM to«* IMS Uv* Ms. H* " «rt Mas ss btiSM $IM m Mto Wto, lilt as ad Mai m ' Ha l^siilllliii r»ua: to iS« UaMW Stota» M Ot-—) nI c*ua MM par rwr, csiaaea «*4 Ciiw 9TJ« »ar r». famtoa NMtrta Has »a» m» C«as egteaov so A*ovorv Stall** "Sfl i nfnalS ItoaSw ss as vrsta Jo. SuhapM Utersro* laaitoa (Srtlcw, BOVMtl, drama, paarai ltd.) SS vraeje poUIJatalju to « aferta)«*. is prltoSU P"«»I— « or PR08VBTA MM-as «a. Laeatala A«*. Glasovi iz ; »M«» f atiaeaja »a Sri—' U—Ml' U. 1141), MU* wtof« taaea SS «Satova pHHai. Sa «M itf Sa iM«i— «Uafcia »•-»Isis«, IWIto to »anrfaaaa. ta aa »aai III aa iyl. Psihološka vojna V nekam drugem članku smo to omenili psihološko vojno, katere se poslužuje Hitler kot sestavnega dela svoje totalne vojne. Pripomnili smo tudi, da je vsled toga tudi Anglija primorans voditi totalno vojno, ¿e hoče priti Hitlerju do živega, kakor jo tudi Amerika primorana pripravljati se na totalno vojno. Ca hode* krati strupenega gada, ga moral streti v njegovem lastnem blatu — ne glede nato, kako aa umažeš pri tem. , Pred nekaj dnevi je Anglija organizirala splošno psihološko ofenzivo v znamenju črke "V", kolera znači angleško besedo "victory" ali zmago. Vsi podjarmljeni narodi Evropa so bili pozvani, naj pri vsaki priliki naglašajo V — naj rišejo to črko na zidovih, cestah, hodnikih in povsod, kjer koli je priliko; naj ponovno in ponovno rišejo V čim jo nacijski gesta povci izbrišejo, kajti nacijskim tiranom mora biti U črka vedno pred očmi — kot oznanjovalka njihovega poraza in uničenja njihova diktatura. Usodno črka V aa pa na samo piše in rila, lahko se tudi vzklikuje, žvižga, goda in poje v začetnih notah Beethovenove pate simfonija al! v Morsejevi telegrafski šifri:... — , trije kratki piski in dolg, zategnjen pisk. To pomeni za bojevnike ga demokracijo, da lahko no konou vsakega pogovora, vsake melodije in vsake pasmi dodajo tri kratka in ano dolgo noto. S tam znakom naj aa pozdravljajo in hkrati oznanjajo smrt nacizmu vsi bojevniki demokracije. Hitler, iznajditelj živčne vojne, s katero je dovolj dolgo šlbal in trpinčil bedna ljudstva Evrope, bo moral zdaj goltati lastno medicino — in tudi njemu mora prej ali slej pritisniti na živce. V normalnih ¿asih sa bi to zdelo otročarija — v abnormalnih čaaih j« pa lahko tudi komar konj. To vedo naj boljo blazni načeti. } naselbin Španski Franko kaže nase Španski diktator Franko je pred dnevi rekel, da je osišču zmaga zagotovljena In če še Amerika atopi v vojno — bo to največja blaznoat od Amerike, kajti Amerika ne bo preprečila Hitlerjeve zmage, temveč jo le zavleče. Ca bi bil človek zloben, bi lahko čestital vsem onim v Ameriki, ki so še nedavno peli slavo franku kot branitolju krščanstva —- danes pa mahajo g zastavo demokracije v roki In kličejo pogin hitlerizmu. Co jih je kdo potegnil za noe, jih je španski pučist Prsnko. Razumljivo je. da bi bila za Franka hlaznoslr-če bi Še Amerika dejanako udarila in priložila smrtni udarec total itarski sVerinl; to ja za noa razumljivo in jasno kot beli dan. Za fašisto jo črno, ksr je za zdrave ljudi belo. Za Franka ni blaznost ono, kar počenjajo japonski osiščarji na Kitajskem it pet let; za fašiste je to normalno, zdravo in čedno. Za Franka ni bila blaznoat, kar jo počel Mua-solini v Abesinlji, Albaniji in na Grškem; na tiato početje je bilo normalno, zdravo in pošteno. Ko je Franko sam dvignil puč proti demokratični vladi španske republike s pomočjo Hitlerja in Muasotinija, ni bila to blaznost, o nikakor ne! To je bil normalen, zdrav In visoko re-špektirsn čin ln ko je Hitler začel ubijati, poiigati in rušiti na debelo od Vzhoda do za pada, od severa do jugs, po vsej Evropi — ni bilo nič blaznega na tem Why, cross our heart, to ja bilo nekaj tako človeško normalnega, zdravega in moralnega. da v zgodovini še ni bilo kaj takšnega . . . Ampak naj Anglija, naj Amerika, naj še kdo drug) poskusi mešati Štreno Hitlerju — to bo seveda blaznoat prve vrst«« največja blaznoat. Ali veste zakaj mora po Fiankovi sodbi Hitler zmagali in zakaj bo Amerika blazna, če ga dejansko udari po sJočirukih prstih? —r Zato. ker Je Frenkova diktatura povezana s Hitlerjevo! Franko bo stal 1« toliko čaaa. dokler bo stal llitier 1 čim pade Hitler, pade tudi Franko! Kadar zmag* demokracija v Evropi, bo zmagala tudi v fcpaniji! Demokracija pome te z vsemi diktatorji! — Franko to ve — soto pa fce nort Barblčovo musiclranje Cleveland. — Včasih me člani SNPJ iz drugih naselbin povabijo, naj jim pridem rauzici-rat. Kadar se to zgodi, je med starejšimi največ takih, M go m* dovedni, kakšen je U človek, ki piše in piska. Kako mora on to storiti, da človeka ujezi, potem ga pa spravi v dobro voljo? Taka so vprašanja naših po naselbinah, kjer se nisem še oglasil. In tako so me povabili tudi v Power Point, O., da ms Oglodajo, kot tisti noši, ki so so bojevali pod Radeč ki jevo- komando v Piamontu. Kot so pravili, go Laha tako hitro škropili g kroglami iz svojih "flint", da so polen-tarji kar obatali in aa niao upali naprej. Pa pravi eden naših, Id je bil pri "jegrih" (lovcih): "Po-g le j le jih, krucefikse, aaj no u-pajo naprej. Orem po tjo in vam bom pripeljal par talijančkov, da al jih ogledamo od bllau." In rag jo tekel tja in se vrnil z dvema Lahoma. Ko sta si dva gtot-niji oglodali tista dvo ujetnika, ja noš Kranjec dobil medaljo sa svojo hrabrost. Tako nekako je tudi z mano. V petek ao mi obljubili, do bom v soboto izgotovil svoj "run" ob štirih popoldne, nakar bom imel še doati časa, da grem v Power Point (ali West Point), ki se nahaja okrog pet milj južno od Lia-bona, O. Ali pozneje v petek zvečer som opazil, da so v remizi gtorili rgvno narobe in mi doli gluibo, ki bo končana šala ob sedmih zvečer. Prosil in rotil geni jih, naj mi dajo nekaj, do bom prej gotov, ampak nobena žavba ni pomagala. In tako gem dejal svojemu ginu Franku, naj vzame s sabo oatala dva muzlkanta in če bom mogel, bom pozneje prišel, tudi jaz, če ne, me na bo. No pot sem šol ob oamih zvečer, ko bi moral biti že tam «0 milj daleč. Pa vendar je dobi*), da sem šel, ¿oprav sam prišel* tja šale 15 minut čet U. uro ponoči. Vzelo me jo veliko časa, ker je dvorana na stranskem hribu mod drevjem in najdi jo, ker ni luči, poaabno pa še, če si tujec. Ampak znojdol sem sa v njih dvorani in šal takoj k Francas Hoffman, dekliško ime Ber-ggnt, ki tudi muzicira s svojimi saatrami, pat po številu. To so Frances, Mary, Virginia, Josephine in najmlajša Elizabeth, Id tako fino razbßa po bobnih, da sa ljudstvu prav dopade, ko vidi to mlado deklo bobnati. Nisem jo vprašal, koliko je stara, ampak aodim, da jih Ima 14 ali 15, gotovo ne preko 16 let. Moj gin Frank jo je ellil, naj bi malo boboalg na bobna Joeva Kolesarja, ampak ona se je ta večer držala svojih, poaobno pa mame ln pleaala. Spregovoril sem nekaj besed s par člani in šal na oder, da sem pomnožil godbo. Ko sem pričel igrati, so ma spoznali tudi oni, ki me prej i« niao poznali. Igrali smo 20 minut čez eno uro po polnoči. In aH mislite, da ni bi-Ijudatva? Da, in le toliko, da ae mora človok čuditi, ko vidi toliko rojakov in naša mladine v teko majhni noaelbini. Nekateri ao že atari pionirji ta naselbina. Eden od njih mi je povedal, da aa piše Kopriva in da me poena ša iz Moon Runa, Pa Ena tamed navzočih članic jo prodajala listke za sto funtov sladkorja aa mladinski krotek št. 10 SNPJ, ki ja imel piknik v Salemu 27. julija. Ne vom, če aam tisti sladkor dobil ali no, ampak zame tako ni. ker sladkorja ne smem uživati. Zato prepuščam cel žakolj mladinskemu krožku, naj sa tako nasladka t njim. da bo poatol največji krožek. Francea Mihavc ni bilo Um s mlekom. Potopals se je nekje na avadbl do pozne ure zjutraj. Kje je bil Jakob, ni povedala, niti na to. kdo je gjtdraj pomol-I sol krave. I Kolikor so ml po\edali v Power Pointu, je veselica angleško p<*hijočeffs društva dobro izpadla in tudi s godbo so bili jako zadovoljni; šala tudt, da bi Aa prišli. Saj dvorana je bila tudi natlačena s starimi in mladimi. V Power Pointu jo 16 slovenakih družin Ko ao al zaželeli dvorane, niao pisali glavm mu odboru v Chicago sa paaojUo. marveč ao dali zadevo v roke Jacku Ber-gantu. On je kupil staro šolo za $300. Potem oa jo še popravili, da jih stana okrog $800 in aadaj imajo dvorano, ki je še precej čedna in odgovarja naselbini za njih priredbe. Po drugi uri zjutraj smo se podali k Borgantovim, ki ao mi preskrbeli prenočišče in pripravili veliko mleka. P^kli ao mi: "Pij kolikor hočeš, če ga ti ne boš, ga bodo pa kokoši, da bodo nesle lepa bela jajca." Pa tudi njih kokoši so bele, 400 po številu. Mlatita si vi možje, koliko opravka imajo ti petelini s tvojimi ženicami, katere lih tudi prav nič ne karajo, da prineso premalo "pade". Ko smo š^i iz dvorane, ao mi bili Bargontovi za vodnika. Vozil sem za njimi,, pa ti pride neke piiana duša s tvojim fordom in zadane od gtra-ni Borgantovo mašino, nakar izgine v temi. Ko sem se prebudil, je bil Jakob že izginil it sobo. I*ohko, da jo bila moja krivdo. Sicer sem ga bil prej opoeoril, da moja žena pravi, da smrčim. Ampak kako hladno jutro jo bilo tam v primeri z našim v Cleveland u! Po tloh rosa, kokoši so prišle na obiak, telo je hotelo vode, konji ao se pasli na pašniku. Kakšnih 600 čevljev južno postavljajo novp hišo ta orno-ženo hčerko Francea Hotfcnan, ki bo dobila tudi nekaj okrov sveta. Bargantova družina aa dobro počuti na famti h» tudi jaz ae dobro počutil radi njih goatoljubnoati. Če bi tem ostal pol leta, bi poatol tako moten, da bi naosaato debatiranja tvoje nasprotnike pričel kar .klotiHati. Sedaj tega ne delam, ampfck izobraženi so se pri nas v Cleve-landu že začeli klofutati. Čudni človeki, kaj ne? Zjutraj ob devetih sem te podal v Warren na aejo girardske federacije. Težko je bilo jih najti, a sem jih končno le našel. O-pazoval sem njih sejo, kateri ja predsedoval Matt Tušek iz Power Points, predaadnik federacije. Tudi sem spregovoril precej več kot navadno govorim, ker ravno prej sem slišal zastopnike, da nekateri mlajši hočejo, da ae atari odstranijo; če nimajo dovolj prihrankov, naj ae jim da penzija. Kje ao ti mladi vse to preštudirali, mi ni znano, ampak gtari go rekli, naj atari Še oatanejo. Jaz gem jim povedal, da go mladi prav taki kot go gtari: nekaterim lahko zaupaš, drugim ne moraš. In mi tudi dobro poznamo našo mladino. Nekaj važnega je to, da ohranimo našo P ros veto takšno kot je. Lahko rečem, da so bili večinoma val takšnega mišljenja. Na-vaočih je bilo tudi nekaj delegatov. Da na pozabim br. Zaveršnika, delegata zadnje konvencije, ki je bil tudi v Power Pointu. On je rekel, d^ ja tekom zadnje konvencije spal tam kot Rili Bezek iz North Chicaga. Rečem mu, da ima m rs. Bezek možič-ka in kaj bi rekel, če bi ga ali šal. Nič zato, se odreže Završ-nik, aaj jaa aem spal v spodnjih prostorih. Dobro, ampak br. Za-vršnik naj ne pozabi, da je tudi mrs. Rezek delagatinja. Frank Barbič. 59 gorovju—IV Chicago.—Včeraj sem z mojim prihodom v Montraaa, Colo., kjer sem prenočil. Drugi dan ob 10:46 dopoldne sem aa podal v 38 milj oddaljeno gorsko kotlino Ouray (izgovori Jura j). TV> meatece in kraj imenujejo "Little Switzerland" ln ne po krivici. Montroac aa nahaja v precej veliki pa ravni dolini, ki ša ni praalaba za poljedelstvo Ta dolina je na vseh straneh obdana g visokimi gorami, tedaj še margiKJ* polnite g snegom Že Ig daljave je bil lep pogled nanje. Ceata med Montroaem m Ou> reyje je ravna in v dobil «ti smo U Nil v "Mall dvtet". Nastanil aem aa v hotelu Ourayja. te gorske vaatce. kjer ae« en dan. Na vaem n.ojam vanju po coloradakih hribih nisem videl bolj vettfoatnih gora kot so ravno v tej kotlini Na)-ni bolj pripravnega kraja za hrlboiaace kot je to. Ta kotlina je akoraj o4 vaeh strani, razen ozkega "vratu" od aevera, obdano z več tisoč čevljev visokimi ln skoraj navpičnimi gpra-mi; le na južni strani na zelo strmem pobočju je prijeten smrekov gozd, drugače pa aama skala, strmine in globoki prepodi. Na južni strani so te gore dvakrat presekane z globokimi kknjoni, katere so izdolbli v dolgih milijonih let gorski potoki. Bil je krasen dan in kmalu popoldne sem začel plezati na razgledniške točke na južni strani kotline. Plezal sem po slabih stezicah kot koza in počival, da dam nekoliko oddiha arČni "pumpi", ki je delovala ha vab moč—drugače bi se raftreščUa! Iz doline ni v tiato smer videti, do jo tako itrmo; človek se o varljivosti oči prepriča šele, ko prične igrati neizkušenega hri-bolazce. Povzpel sem sa precej j zdelo se mi je, spravil no pečino na robu kanjona, na čijega dnu je bobnel precej močan potok, in pasel oči na mogočnih in res krainMi gorah. Občudoval tem naravo in*-ljudi; naravo, Id jt izklesala tako mogočno kotlino oziroma gore, ljudi pa, ker to na neverjetno visokih in strmih krajih teh pečin izdolbli luknje aH rudnike, iz katerih so pošiljali na dan srebrno in zlato rudo. Par teh lukenj se nahaja skoraj pri vrhu teh sinjih pečin, vsaj dva do tri tisoče čevljev visoko. Nahajajo se v takih strminah, da bi dober lučalec od n jih najbrie lahko vrgel kamen no dno kotlina v Ou-rey. Kot tem poaneje zvedel, so Ioni do enega teh rudnikov spravili pet tisoč funtov ti stroj; seveda so ga spravili po koaih na hrbtih tovorne živine, mulakov in konj. Prav tako tudi rudo spravljajo od tietih rudnikov v dolino, kadar so v obratu. Ravno pod tistim rudnikom, seveda precej nižje, je zelo visok vodopad gorskega studenca. Ko tem sredi popoldneva opazoval z moje "visoke" razgledne točke te kraane gore, sem ti mi slil: Če bi nič drugega ne videl kot to "Malo Švico" na tem mojem potovanju, bi se nič ne ke-sal, da tem prišel v Colorado. Čudil aem se tudi, zakaj ta kraj, nebesa za turiate in ljubitelje gora, ni po Ameriki bolj znan in kako to, da se Oureyčani bolj ne zanimajo za razvoj turizma. Sicer je opaziti, da na aveg skromen način skuša jo pritegniti turiste, ampak posebno podjetnosti ni, mogoče vsled pomanjka nja potrebnega kapitala. Pri tem jih najbrže zadržuje tudi to, da še vedno sanjajo o "dneh, ki so bili." Pred več desetletji je po tistih gorah namreč kar mrgolelo "prospektorjev" in rudarjev, ki ao spravljaj Uato in srebro na dan in drugim gra^Ui bogaatvo. V tisti "zlati dobi", kot mi ja pravil neki OureyČan, je bilo tam vaelivo; v majhni vasici ni bilo nič manj kot 26 goatiln, zdaj pa je samo ena ln še tiata večinoma gameva. Ampak frontirski časi to minuli... Iz Oureyja tem se podal drugi dan opoldne proti Durangu, kamor smo prišli nekoliko pred peto uro. Vožnja iz Oureyja je zelo slikovita. Bua se je tekoj iz vasice ali kotline pričel vtpe-njati po serpentinaki cesti in po "million dollar highway" preko prelaza Red Mountain, ki je 10,108 čevljev nad morsko gladino. Ta "milijondolartka ceata", ki slovi največ radi tega, ker je izklesana marsikje v živo tkalo in vodi preko atrmih pečin, gre na Silverton, kjer je v preteklih letih že tudi maraikalari slovenski delavec poekušal svojo aročo Med Sil ver tonom in Oerejrjem je bil nekdaj, pred 40 leti, edev najbogatejših rudniških diatrik tov v Coloradu. Ko aa pelješ po Red Mountain Paaau (gore ao tukaj res rdeče), vidiš po gorah neštato dodelanih rudnš sploh to bile nekoč tem luknje pri luknji, tudi na doadevno nedostopnih krajih. Tisti kraj ae je Imenoval fronton, ki je ne kdaj štel pet tiaoč pieh.valcev Danes nI tem žive duša in akoraj ne sledu e kaki naselbini raze« še par podrtih koč, ki ao v zadnjem Štodiju razkrajanje. O pač, na skrajnem južnem koncu teea prelaza ao zadnje čaaa začeli pripravljati neki rov, ki prične ponovno g obratom, kar ja med srebro rudo baje tudi trebujejo poaabno sedaj v vojnih induatiijah. V Silvertonu ja še vedno nekaj življenja, toda niti zdaleka Wtnaaaa toliko bet nekdaj, ko tO po oko-hribih rili tiaoči rudarjev. Kolikor je še tam rudnikov, te nohajajo 15, 20 milj daleč v gorah. Nefcdanja pivovarna, ki je v "zlati dobi" zalagala rudarje a "Hladno pijačo", je v razvalinah, vendar pa je v Silvertonu Še blizu tucata salunov, kar pomeni, da ni še vse mrtvo v tistih krajih.. Tudi proga ozkotirna železnice še stoji—ta vodi še tudi do prej omenjenega in zdaj mrtvega Irontona. Tudi med Silvertonom in Du-rangom ni skoraj žive duše. Vi-soko v gorah smo na nekem kroju videli le por šotorov vladnih gozdarjev oziroma delavcev, ki tam pogozdujejo široka pobočja, katera ie nekdaj pokrival velik gozd. Tega je uničil požar ali ga je poaekala sekira, ker razkrajajoča drevesa leže Še vsekri-žem. Šofer je rekel, da to ga "nalašč" uničili Indijanci, ker to morali bežati, ampak to ae mi po znakih in obsegu ni ¿delo verjetno, ker Indijanci nito toliko neumni, da bi mesec za mesecem ali celo več let sekali in uničevali gozd temo radi maščevanja nad - "beiim človekom". Bi ae prej lotili svojih preganjalcev s tomahavki in puškami, kar ao tudi deteli skozi več generacij sploh odkar jih je prilfel izpodrivati, preganjati in ropati "beli človek". Ugnala jih je šele zvezna vojaka proti koncu zadnjega stoletja, ko jih je vlada poeadila na indijanske reeer-vacije. Proti Durangu postaja pokrajina bolj bogata na gozdovih in tudi cesta lepša, betonirana. Glavni goapodarji teh gozdov, kot tudi na splošno po drugih večjih gozdovih zapada, so zvezni Forest Rangerji ali gozdarji., Njih dolžnost je, da jih protek-tirajo pred uničevanjem in ognjem. Žive samotarsko, toda na tvoj način zanimivo življenje kot ljubitelji gozdov in narave. Glavna tovariša sta jim konj in pes. Njih glavni stan smo videli tudi na travniku poleg ceste ob robu gozda, ko smo se bližali Durangu. Durango je zelo prijazno meatece—vsaj človeku aa zdi, ko prida iz samotnih gora. Po prvotnem načrtu sem imel odpotovati kar naprej proti 58 milj oddaljenemu Maaa Verda National Parku, ampak radi zobo-bola tem ostal čez noč v Durangu. Takoj po prihodu sem poiskal zobozdravnika in ven sta šla dva zobat Zobozdravnik, še mlad fant, je delal bolj po šin tarsko. Posledica tega je menda bila, da se mi je drugi dan vnelo tudi grlo in sapnik, da sem s težavo skozi par dni spravil le vodo v sebe. Kljub temu, da sem se slabo počutil in sem le s težavo govoril, sem šel drugo jutro vseeno v Meta Verde National Park, ker aem ai hotel ogledati njegove zanimivoati. In ta park je rea ena najzam mivejših točk ameriškega zapada. Tam so namreč razvaline in-dijanskik duplinskih bivališč in tudi park sam na sebi ima mnoge geologične in naravne zanimivosti, predvsem globdke kanjone in svojevrstno floro. Kot sem že zadnjič omenil, se ta park nahaja, v jugozapadnem kotu Colorada in aega tudi v Novo Mehiko, Arizono in Uteh. Velik je okrog 85,000 kvadratnih milj, že precej veliko osamijo. Pred tiaoč leti je na tem lju cvetela indijanska duplinska civilizacija. Narava je tam izdolbla več sto čevljev globoke in po nekod okrog milje široke ka njone. To je bilo v tisti dobi, pred več stomilijoni lati, ko ae je umaknilo morje daleč proti jugu In ko ao potem z dvignjenega kontinenta pričele dreti reke v ntžine. Geologi namreč pravijo, da je bil v pradavni dobi velik del sedanjih Združenih držav pod morsko gladino: vaa miaaiaaippiška dolina in ves ju-goaapad. Vulkanične spremembe v osrčju aemlje pa ao potisnile morsko dno kvišku in iz njega napravile gore in planjave. V alanah teh kanjonov ao velike In manjše dupline. V teh duplinah ao ai Indijanci nekoga rodu (ime aam pozabil) sezidali svoje "palače", v nekaterih duplinah tudi na več štukov", ki imajo le vhode, ne pe oken. Morali ao biti imenitni zidarji m tudi Inženirji, ker ao U duplin-ska bivališča še danes dobr ohranjena, že nad tiaoč let! Do teh svojih bivališč ali Iz njih ao ae morali vzpenjati po gledldh in večinoma tudi po aelo visokih skalah, v katere ao vaekali maj-(Dalje aa 8. euaal.) -PONDtUR ' —„ Pismo iz Londona (Izvirno poroiilo Pr0Weti) Odkod « je v«Uie4k0kl0val^^ l» «U« m Angloitom? Ki. M : pejat» «em po frincoikem tyT„ •o priili čeikoslovaiki vo^ki^. i" ** k.ko neki. To v.m J, vptaknje ^ Ubežniki, ki v nočeh zal ^ * 6 iei.kodOikZr^ti d« »o priili n. verno Mlad, (»„„. T1 dog^ki naiii zunaj n)ihove doZ* rl neetela njihova vojaka v "T' Sli* buJ^koslovaški Slikar v ft VonemP»riru kilebilnekdajin,,^ In ambicija vulnga umetnik.. Živeti in jati v Parizu! Tudi med Slovenci iii< l nekaj takih. Poznala sen, jih, ko* ¿ti mantpamaikih kavarnah. N1So,mel,uZ Udobnega «vljenje. Ce si jih vprafal ^ SO bili veilUrokro* „ „„j 'i ^ a rv ao bili velikokrat v zadregi: niso g. imek ITJu ^V*rr"-in psrk' bUi "J'hovt; so se mirni in zadovoljni kakor ki so našli pravo srečo., v sebi samii nmaj v okoliščinah. Major pa ni bil tak me. Godilo se mu je dobro, imel je bogit* ce za svoje slike. Angleže in AmenkaL gova posebnost so bile živali, upodobili likih živali, divjih zveri. »Tigri, panterji M moji modeli. Angleži radi kupujejo ul ke. In Amerikanci tudi." Za svojo risal sko sedi v uniformi — angleškem battla — pa opazim vrsto pisanih trakov na poi je dobil vsa ta odlikovanja, saj v tej vojni ime! dosti prilike, da bi se tako izkazal? leta je bil v zadnji vojni, zdaj pa je drug v tej novi. Ne, tega pa res ne morem v saj še ni tako star. "Vem, vem, da vsakdo da sem mlajši kot sem v resnici. Bil »m vso zadnjo vojno." Začel je svojo vojaško jero v avstrijski uniformi. V uniiomi imperijske Avstrije. Ob prvi priliki ni je pobegnil na drugi stran, k Rusom. T je najprej pridružil Srbom, srbskim legi jem in se boril z njimi. Kssneje je stopfl ško legijo. Z njimi je bil poslan preko Vli stoka in daljnega vzhoda v Francijo, ni | sko fronto. Tri ali štiri transporte čeakil jonarjev so poslali tako iz Rusije. Osu Franciji, ke je bil konec vojne. Tam ji in delal. Tam se je oženil s Francozinja da je njegov temperament in njegovo mi podalo francosko. Hitro in okretno. 0 on ljubi in veruje v Francijo! Zdaj, "Zdaj in vedno. Francija bo vstala, lin revolucijo, morda bo trajalo dolgo, sli M ja bo vstabl" Zdaj je leto odkar j« prfl Angleško. Njegova francoska iena j« pi njim. "Nisem je prosil, sama je hoteli. I cozinje ao dobre žene." Prišel je s češkoJ ko vojsko v francoski uniformi. Prijavil k prostovoljcem, ko se je začela vojna. Pfl v češkoslovaški armado v Franciji. Tdl nosil francoski "battledress". Zdaj slikal gleškem. "Battledress, vedno battledrml življenju". In nič več ne slika živali inl Naslikal je podobo češke matere. Mlidi dekle z detetom na prsih. Pri nogsh imifl ko. Zibelko, ki ima na stranicah vrezani "To ja alovenska zibelka, pri n ss imamo! — "In čeaka tudi in ruska, vsi Slovani fl podobne." Nad mlado materjo se vije ul ljen venec pisanih rož. In češkoslovaški J jo častijo kot sveto sliko. Vsakdo vai W prej vprašal: "Ste že videli sliko, ko jo I pravil C.? Tega ne smete zamuditi, lj te videti". Major C. mi je dal malo ikiefl velike slike. Kako drago, drsgoceno difl Poročnik F. je bil še otrok, ko se jj« zadnja vojna. Pred sedmimi leti je ko«l dlje na praški univerzi. Potem je šel veni kot pionir mlade češkoslovaške industrij« je zastopnik za izdelke tekstilnih tovarj ke jeklene industrije, češkoslovaškiicrvj stekla in drobnarij, pisanobarvnih drobnj katerih Je svet tako dobro poznal njegov« lo. Nekako očitajoče mi je pnpomnivm ni Uko dobro vedel, da je bil vljakjj die" - največji vijak ns svetu -• mj J češkoslovaških jeklarnah. Živel Je F^ J padni Afriki. Začetek je bil težak uto| da te danes čudi, da se je prerinil n*p«xj| kurenca od vaeh strani, konkurenca »I vkoreninjene, stsre trgovine Angiwjjj amerikansko, japonsko, francosko mlado Češkoslovaški ni bilo rne^a ^¿J pribori. Poročnič F. se je boril t*«\ v tropskih krajih ni lahko, predno «M diš. Ali vzdržal je pet let in P« bila stvari veliko boljše težje je bilo P^«^ sta prišla dva drug. « .n <4 bilo zaalužka za vse tri. ^¡T 1 (Dalje »a 1. stran» ■ I Pred dvaj^timM^I (Iz Prosvete. 4 šege* I Domttft vaati. V 0.1betiu^^| delu v rudniku ubit *Met"« £ I mende na Gorenjskem član ^^ m J Delavske vesti. J«!***1 ^ ■ v stavki v Kobu Inoaematvo AngM * ^ I ta zaradi Gornje »etije ^m SovfiUkaMj-^^rU Hoover )e potlsl trojegs ■ ovice 2 starega kraja »lovenij* mirca.—V okolici Bife prav posebno pa y moli! «krajini, predstavlja ¿kmetov ženitev. veH-^vpraij« m en0 največjih g je kupovanje žensk , ¿e do danes, je krivo ^ je v teh krajih Šte-'^¿kih veliko večje od šte-^ in da pridobi molki ifjjo novo delovno moč. . jLaju>r v severnih deže-kj«r mora nevesta prinesti, ) doto, morajo v južnih' plačati za ženo lepo vso-fcnarja. Največkrat se su-» vsota med 1000 in 10,- I din. 16 leti postane moški ženi-Icandidat. Le redko se da se fant poroči šele ko od vojakov. Dekle je pa rmerom starejša od moš-0b ženitvi ima veliko vlo-r, glavno besedo pa ima-0 čustvih mladih lju-i niti govora, ker jih o vsem i niti ne vprašajo. slika tega običaja je m, kako starši sklepajo ienitve. Kakor vsako blago pripeljejo tudi de-na trg. Drugi binkoštni ji veliki trg v Bitoiju in tako tudi vsak petek od ;a dne (14. septembra) Dvega (26. oktobra). Te I k rberejo v pisanih narod-i notah dekleta, ki se postait robove hodnikov in ča-Ustega, ki bo eno izmed t izbral za ženo. Ti kandida-r gručah hodijo okrog deklet ijo. Merijo jih od nog in preračunavajo, kate-primernejša za ženitev. hitro zagleda kandidat , ki mu je všeč, rtopi k oče-[i pričneta se pogajati, k pa na sejmu nobena i ne more vršiti brez me-te tudi ta kupčija ne Ikez svetovalca ali—kakor »ujejo—"strojnika". Star-kakor običajno v kak-fHtilno in pri žganju se pogajati za svojo hčer. I pogajanjem ima veliko be-tudi "strojnik", ki mora i porabiti ves svoj namaza-Po daljnem pogajanju ceno, za kstero mora kupiti ženo. Ko je tudi tna, se svatje med sedijo in prično piti. Pri ltVir' pa nihče ne vpraša * «11 je zadovoljna, ker P* storiti to, kar zahte-nje starši, pa čeprav v ' »«rečo. so nafti Juga v mlaki krvi mrtvega. Plnterjeve poškodbe so k sreči lahkega značaja in je v domači oskrbi. , NA GOLOVCU SE JE OBESIL >IJA sga potnika Maribor, 20. marca, policija je bila obda * je v hiši v Can-ulici 16 odigral tragičen Policijska komisija, ki »a lice mesta, Je '¿garderobi pisarne An-'^ja, 32-letnega trgov-*P*t»ka Rudolfa Juga le-Nesrečnik je imel v levo stran prsi in v deano sence. Jug, ki mttmokrt's v rokah, je rar- n^ji dogni. dogodku tele po- JuR. k. je bil v Marl-ln "poštovan, je bil apoulen pri Antonu 1 «na tekstilno tehni-L1J,V c»nkarjevi ul. 16 tvornico na Teznem. Ljubljana, 30. marca. Danes dopoldne so sprehajalci na Golovcu našli obešenega v gozdu nad Hradeckega vasjo neznanega moškega. Takoj so tem dbvestili policijo in je ijf odšla policijska komisija. Mrtveca so sneli z drevesa. Truplo je bik) že povsem hladno in trdo. Po mnenju zdravnikov je moški že včeraj izvršil samomor. Ugotovili so, da gre za rudarja Martina Lenarta, rojenega leta 1909 v Žegarju, občina Planina srez Samrje pri Jelšah. Lenart je bil nekoliko slaboumen in se je zdravil v bolnišnici za duševne bolezni, kjer so ga v petek 26. marca odpustili. Od takrat ga niso videli več. Nesrečnež je dejanje izvršil očitno v duševni zmedenosti. Truplo so prepeljali na Žale. » IZ LJUBLJANE ▼ splošno bolnišnico se je zatekel delavec Stanko Ivančič, za posten pri Stavbni družbi v Lju bljani, ki mu je cirkularka odrezala prste na levici. Delavcu Jožetu Justinu iz Gorij pa je doma cirkularka odrezala levico v zapestju. Na podoben način je izgubil prste na roki delavec Jakob Sedej iz Žirov. Jožeta Kala-na 39-letnega posestnika z Brega je v Kranju podrl neki avto, da je obležal na cestišču s hudimi poškodbami na glavi in životu. V bolnišnico so pripeljali s hudimi poškodbami na glavi 39-letnega delavca Alojzija Kotarja, ki se je peljal a kolesom od Kemične tovarne v Mostah, pa mu je na o-vinku pri Sneberju privozil nasproti avtomobil ter ga treščil na tla. ' Gozdni požar, ki je zajel parcele pod Šišenskim vrhom nad lepo razgledno, novozgrajeno cesto, kaže žalostno sliko. Res, vse obsodbe je vreden tisti brezve-stnež, ki je to zakrivil. Poleg napisov "Čuvajte gozd" je bila tudi umestna obnovitev strogega razglasa banske uprave glede na omejitve gozdnih požarov. IZ MARIBORA Vsak dan nesreče. Z zidarskega odra je padel 48 letni zidar Anton Žmavc iz Hoč, ki se je pri padcu poškodoval po vsem telesu. 13 letni Viljem Terbuc je razbil neko šipo in si pri tem prerezal žilo na levici. S kolesa je treščil 15 letni Jožef Kotnik iz Kaple ter obležal z zlomljeno levico. Pri telovadbi je padel 18-letni elektromehanik Vlado Žorž tako nesrečno, da si je poškodoval roke. Vsi ponesrečenci se zdravijo v tukajšnji bolnišnici. Žrtev dala. V Kicarju je bil 42 letni posestnik Franc Began zaposlen pri podiranju dreves. ITi fi cJ £š pa je drevo padlo In treščilo ns nesrečnega Begana, ki je obležal mrtev. Imel Je popolnoma razbito lobanjo. Tragično usodo posestnika Franca Begana pomilujejo vsi, ki so ga potnali. U napel lana domačija. V Stojn-cih ns Dravskem polju je ogenj \,V|UStu «a je Pinter jUi{ ^ je d ^IvPiriterjevipisar-iarL Va' "plačilo zlito^!',nmu* p*nter d!n Ju« J* nsto l'/'^J minut se je ^tevs, . Pinterjem ^ • «inmi oùm. S Udav, rM«°- i' ku pogovora je « zeps kladi- la n» Pinterja. Pri-* P*k«db« na gla- *«rudil na tU Pinter-kjer ae 1 I® ^interjeta rderobo, uničil domačijo posestnice Katarine Smigoc, ki trpi zaradi požara okoli 25,000 din škode. Preiskava je dognala, da je ogenj izbruhnil zaradi slabega dimnika. Bag la življenja. 32 letna Marija Pukl, stanujoča v Tvorni-ški ulici, je v samomorilnem namenu izpila večjo količino lizo-la. Prepeljali so jo v tukajšnjo bolnišnico, kjer so si zdravniki prizadevali, da bi ji rešili življenje, toda vsa prizadevanja so bila zaman in je Puklova po groznih bolečinah umrla. — V Velki pa je 19 letna viničarska hči Martina Živkova zaužila samomorilnem namenu strihnin. Odpremili so jo v mariborsko splošno bolnišnico. Njeno zdravstveno stanje je zelo resno. Glasovi iz naselbin - f (Nadaljevanja s S «trmni.) cene stopnice, da so se lahko oprijeli z rokami in nogami. Vse to so zgradili, dasi niso poznali drugega orodja kot iz kamna—kamnito sekiro in kanj-nito kladivo. Kultivirali so tudi zemljo nad svojimi bivališči ter gojili koruzo in neke vrste bi-čevje, lz katerega so ženske plet-le opanke, košare, "krila" in vrvi. Njih ročna dela je videti v tamkajšnjem muzeju, kot tudi drugih ameriških indijanskih rodov. Ta muzej si je vredno ogledati, ker nazorno pokazuje vse in dokaj različne stopnje indijanske civilizacije. S tega ozemlja je Indijance pregnala velika suša, ki se je pričela okrog leta 1300 in trajala 23 let. Kako to vedo? Po velikem drevesu, kos katerega se nahaja tudi v muzeju. V letih suše drevo skoraj ni zaznamovalo nobene rasti. Je še veliko v tem narodnem parku, o čemer bi človek lahko pisal, toda je treba naprej. Povem naj še, da je v duplinah tistih kanjonov okrog 20 indijanskih naselišč. Park je v oskr*bi zvezne vlade, zveznih randžer-jev, ki so obenem tudi dobri indijanski zgodovinarji in arheologi. Ti randžerji vodijo skupine turistov po teh duplinah in jim predavajo — predavanja o zgodovini pokrajine so tudi ob večerih, ob lepem vremenu zunaj na trati blizu muzeja, ob slabem«», v1 hotelu. Za turiste je tudi dovolj Šotorov. Cene v tem parku, bodisi v jedilnici ali za prenočišča so zmerne. Lani je obiskalo ta park nad 36,000 oseb. Če bi se bil dobro počutil, bi bil še bolj užival njegove zanimivosti in tudi dalj časa tam ostal. Tako pa sem prišel tja zjutraj in odšel zvečer — seveda t malim busom, ki vozi iz Duranga v Mesa Verde National Park. Ko sem se malo pred deseto uro zvečer zopet vrnil v Duran-go, bi bil najraje šel v bolnišnico. Hotelski lekarnar je zame poklical zdravnika, ki ga pa ni bilo doma. Vseeno sem napravil "appointment", da ga vidim zjutraj ob devetih. In to sem storil. ka jugoslovanskih zračnih sil, naj se udeležim konference na dvoru. Jaz sem knezu Pavlu poudaril, da so vesti o narodnem razburjenju, ki nam prihajajo lz vse dežele, povsem točne. Obenem sem sap obrnil pozornost na dejstvo, da se lahko kot posledica podpisanja pakta pričakuje vstaja v deželi in morda revolucija v vojaki. Kljub temu ni hotel knez Pavle poslušati. Bivša vlada je zanemarjala učinkovito obrambo delale. Vojna se je saČela, kadar je to Hitler hotel, Tako je šla Jugo» alavlja v vojno še preden je mogla biti mobilizacija skončana. Nemški napad se je asčel s strašnim udarom nemškega letalstva ns severu in nad našo prestolnico. Na jugu so bili množni napadi nemških motoriziranih dl vizij odrejeni proti daleč občut nejilm in bolj Izpostavljenim četnitk obliki Prejeli smo tudi najnovejše vesti, po katerih je prišlo do odprte vstaja v Bosni in Harcegovini. Ns Vidovdan — 28. junija — je SOM Srbov podžgalo vstajo v Moatarju v Hercegovini in po mnogih nim lih d nt nemški Kt vdrl i j g> < s^^H • s '..awl i*,. ''flblM^^H im w \ Slika kaše prevalent topniških baterij čas neko reko na delom naše fronte. Vao fronto, ki se je raztezala nad 2000 kilometrov, so branile nale raztresene slabejše sile, in to na iako širokih in odprtih 'sektorjih. Nemške sile so bile ftirlkrat močnejše od Jugoslovsnsklh moči, ki so morale pokrivati odgovarjajoče smeri nemškegs prodiranja. Nasproti nallm so bile 1 nemške sile neprimerno močnejše od nas v letalstvu in tehnični opravi. . . Vse to Ishko najbolje tolmači nsgls in lshke nemške uspehe ns Jugu. V tam boju ao bile šumadijska, topllška in morav-sks divizija posebno Izpostavljene in popolnoma uničene. Je ogromno veliko primerov, kjer so naši hrabri vojaki napadali s svojimi lastnimi golimi rokami sovražniške tanke ln motorne voze posluževaje se le bajonetov in ročnih granat. Posledica temu je bilo to, da je bilo na tisoče ki tisoče naših mladih oficirjev ln vojakov ubitih. V nekaj slučajih se je tudi majhnim enotam naše vojske, kadar so v neodvisnem postopanju napadale osamljene sovražniške enote, posrečilo te uničiti. Individualna iniciativa Je priila zelo inteligentno do izraza kakor tudi tradicionalno junaštvo naših vojakov. V tem neenakem boju je posebno vlogo izvedlo nsle mlado letalstvo, ki se je kljub temu, ds Je bilo obupno maloštevilno, borilo z neizmernim Junaštvom in lastnim žrtvovanjem. Kolikoi nI moglo naših letalcev pobegniti tudi kljub temu, da je bilo njihovo število neznatno v primeri t veliko sovražniške silo, so bili uničeni v obrambi naše ga naroda. Naši sovražniki so se sadi ni li v razdvajanju naših ostankov. Nemci, Bolgari, Italijani m Madžari prekašajo drug drugega v preganjanju In mučenju našega nsrods. Obvestile, kl smo lih dobili o fverstvlh okupacijskih oblasti, katera te počenjajo nad našim miroljubnim narodom In prebtvslstvom, predstav* 'J*J° grozno sliko: veliko število ljudstva, ki ae vsak dan uničuje, pobija in obete. V tam unlčrva nju podpirajo nsie sovražnike Psveličevi najetežl In plačam i Kljub vsemu temu ss odpor neh boja proti združe-im in italijanskim četam, vštevši tu tudi Pavellčeve vstaše, so se naši ljudje umaknili v hribe. Sedaj ropa in besni okupacijska oblast proti miroljubnemu prebivalstvu. Vsled patriotizma je veliko Število pravoslavnih duhovnikov ustreljenih ln ubitih. Naje-tež 4n plačanec fašizma in nacizma Ante Pavelič preganja ln ubija Srbe kakor tudi rodoljubne Hrvate. Italija nadaljuje z razdvaja njem hrvaškega naroda. Obenem pa poskuša razdvojiti tudi srbski narod s tem, da nadaljuje razkosavanjem Jugoslavije. Neuspeh t hrvaško rrarljonetsko državo nI bil zadosti Italiji. Ta poskuša sedaj ob podpiranju peščice izdajalcev in plačancev storiti tako «vano 'neodvisno Črno goro*. Navillc temu Je celokupni črnogorski narod, ki Je sestavni del srbskega naroda, našel v skupni družbi s Srbi uresničenje svojega tradicionalnega sna ter ostaja v resnici vdan v srcu ln duši Jugoslaviji. Tako zvanl prafcendent črnogorskega prestola je odklonil Italijansko ponudbo ter Izjavil, da se ima sa^tirba in vernega Jugoalaviji. C^stralnlh žrtvah, kl jih Je Jugoslavija dala na žrtvenik svoje narodne Časti ln za obrambo človeške svobode ln pravice človeka, zfe v bodočnost t zaupanjem. To dejstvo je pravilno razumel ln naglašal angleški in ameriški tisk kakor tudi tisk vseh svobodnih narodov. Mi se savadamo, da se danes borimo za iste ideale, za katere se borijo' Velika Britanija ln njeni zavezniki. Naša mati nhs je že od detlnstva učila: 'Bolje Je, sin, da Izgubil svoje življenje, kakor pa ivojo čast'. Ml smo'globoko uverjenl, da bo zakllulfk tega boja vzpostavite^ človeške pravice ln človeškega dostojanstva. Vaša usoda je danes tudi naša usoda. Ml smo ponosni na to, da stojimo danes ramo ob rami s Veliko Britanijo ln njenimi zavetniki. Mi tmo takisto prepričani, da bo končni triumf zmage Izbrlssl krivico, ki nss tlači, ln nam tt-gotovll na! svobodni rtzvoj v sodelovanju t vsemi drugimi tvo-bodniim Jp kulturnimi ntrodl K v rope ln svett. Bodite uverjenl, dt Je $rkt V dvakrat vreta-na v srcih našega naroda, ki sedaj stoka pod jarmom krutega osvajalca In njegovih najetežev, plačancev in satelitov." v * Predsednik vlade, general Dušan Simovič, je ob lati priliki itjavil, da so vzpostavljeni prijateljski odnoŠaji nuni Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo ln da je poidanlk Jugoslavije dr, MIlan Oavrllovlč • poslanlškim oseb-Jom vred v Moskvi, Ta izjavs predsednika Jugo-slovanske vlad» se ujems s stično Izjavo, kl jo Je podal V Moskvi Lozovskl ln v kateri je na-glssll, da so s po vrst kom dr ja. Milana Gavrllovičs vzpostavljeni prijateljski odnoŠaji med So-vjetako Rusijo ln Jugoslavijo. Pismo is Londona * (Nadaljevanja s 8. M rani.) koliko več dela je Mlo za domače po tovarnah, ki so tako razširile svoj izvoz. Prilio je Mona-kovo. Od takrat je F. čakal prilike. Ne da bi z mirnim, konstruktivnim delom pomagal svoji deželi. Da bi šel v vojno. Polj. ska je bila napadena, Anglija ln Francija sta šli v vojno. F. je odpotoval s prvo ladjo na Francosko. Prijavil ae je v češkoslovaško armada "In vaše podjetje, ki ste ga uštvarili s takim trudom?" — "Jaz sem bil najmlajši, pa sem vse pustil starejAim dvema." — "Pa zakaj vendar ste hoteli v vojskor — "Čutil sem, vedel sem, da bi ne mogel nikdar več mirnega srca nazaj v Prafco, če ne bi v teh težkih časih kaj napravil zanjo. Sram bi me bilo drugače. Tako zdaj aedl F. v angleški uniformi za dolgo mizo, zt katero dela načrte, kako setna-niti angleško publiko z vtem, ktr je Češkoslovaškega Predvsem t vojaki, ki so zdaj v tej delell. Potem t njegovo domovine, t vsem, ktr je tam vrednega poznati. Ali vae to le v prostem času. Drugače pa se mora vež-batl ln UpolniU vse dolžnosti vsakega vojaka v tej deželi. Med rudarji v Belgiji so naši Slovenci ln enako Čehoalovtki. S sabo si pripeljejo lene, da je dom bolj domač. Tam ae Jim rodijo otroci. Nekateri so tako it-gubljenl za svojo staru domovino: otroci ne govore več materinega jezika, utonejo in itgins-jo v tujini. Čehoalovak P. je bil rudar v Belgiji še pred sadnjo i* do kolj češka, oma na Češ-iga leU Belgije je nlao lit. Hodila je sedem al« vojno. Žena mu kakor jih najdeš kem; dol spremeni nov. A nihče med njimi te ni Eozabil naučiti materinega jeal-a. Ne, nihče P-ovlh nI bil la-gubljen zt tttro domovino. Med zadnjo vojno je bil sttri P. Iliri lett t francosko vojsko nt fronti. Pt Je preživel. V ztčet-ku sedtnje volne te je prišel spet jtvlt kot Čelkoafovalkl pro- p.T Ob ebletnk! "Jutri bo ravno leto dni, ko si me vodil k oltarju." "Da, da, toda takrat si ti vzela vodstvo." ____________ ■tnvoljec. To pot ne sam. peljal je t ttbo sedem tinov. In mttl je prišla t njimi. Mati je hotela Imeti nekaj besed i oficirjem, kl ja vodil naborna komisijo. Prosila «a ja, da naj aa božjo voljo potrdi vaeh sedem tlnov, drugtče si bo očilalt, da ni Izvršila svoje dollnoati kot češka mati ln žena. OČe ln te-dem sinov Je bilo spiejetlh v češkoslovaško vojsko. Po francoskem porazu so Jih vae relilt nt Angleško. In mttl z njimi tudi. Oče je zdtj 62 let tttr. "Ali-mati, videti bi morali to žensko, Ca bi vedeli, kakšne to ntla čel-oslovaške žene." Mislila tem nt "Majko Jugovlčev", r.t legenda« no junaško mater, ki io opevajo srbske-kosovske narodne pesmi. Mislili sem, dt je dtnai "Majka Jugovičev" živa timo la v MIhih, TuktJ jo imite Žent rudarja P.: mati sedmih Jugovl-čev, žena "starog Jug Bogds-na", ki danes slušije v češkoslovaški vojski v Anglijit Takih povesti je tisoč, toliko tisočev, kolikor Je češkoslovaških vojakov v Angliji. In še vsa bolj nu|>ete so povesti onih, kl so ubežali od duma, kiv jt bila le vojna, ko je bilo smrinonevar-no približati se katerikoli evropski meji, ko življenje nI Imelo nobene vrednosti več Polkovnik K. Je tako zapustil svoje ČeAko-slovaško. Ali njsgova povssl je dolga in prostor Je kratek, kader zsčnemo govoriti o češkoslovaških vojakih. Deieajke. Na)ianaal)lva|le dnevne delavska vesti se v dnevnika "Pro tvelL" AH lik čUtle vsak daat Oglas IZ KAIVCELARIJE KRALJEVSKEGA POSLANSTVA razglas do da at Mirldasatafa Kraljavska iufoalovanftka vlada v Londonu odredila prijavijo vii Jugoslovanski državljani od oa»mna)«tega leta «taroan, 'kl flva v prekomorskih #4*mlj»h Na osnovi prednjega pori vi ja jo m» vsi jufoalnvanafcl drftavljanl oajktegH do Ittrid*«* irt alaroatl. ki live v Zedmjenth državah Amerik» da ae takoj piiflasljo kol prvega najMlfnjega jusoslovunskega k on ru la ta Prijave ae lahko vrle po pu*U ali «eetmo y k<«i«ulaiu. Za alu6aj, da m prijave polije poU*n polte, potrebno je naveetl slrde/e podatke I j K i at no in diullneko t m» m raketna t* k» okrtovega imena; S) M »'»trt roja t v. fvaa, sre», lianovina in vojni <»kr»g) ln leto rojelvi; t) Pok lir v rlvllu, -4) čin v vojaki; II Katerega leta «lulU kader in v katerem vodu vojake; f) Za katero «IužIjo v vojaki apoeotoen, 7) Vujai rafpored; •j Sedajnl naaiuv T »a O ki nieu aiuliii vojake, naj upuete podata« pud Mrttu* i. I, I i« 7. POLOM ROMAN IZ VOJNE L. 1870J! ÉMILE ZOLA y Preložil VLADIMIR LEVSTIK (Se nadaljuje.) Obča je bila volja, da bodi kaznovanje neizmerno. Preiskavah so hiše ter metali oddelkom za nagle sodbe ves sumljivi val molkih in ženskih, ki so jih pobirsli. Ob šestih zvečer je dobila tisti dan versaillska armada, korakaje po glavnih ulicah, v svojo oblast pol Pariza, od Montsouri&ega Parka do Severnega Kolodvora. In poslednji člani komune, kakih dvajset ljudi, so se morali zateči v županstvo XI. okraja na Voltairovem bulvarju. Nastopil je molk. Maurice, zaziraje se v daljo mesta, ki je ležalo pred oknom, odprtim mlačnemu zraku noči, je zamrmral: "Nadaljuje se pa vendar; Pariz gori!" Zares so se o mraku zopet pojavili plameni in zločesta zarja je iznova oškrlatila nebo. Ko je popoldne Luksemburška smodnišnica zletela s strašnim treskom v zrak, se je razširila vest, ds se je Pantheon udri v dno katakomb. Sicer pa so se požari prejšnjega večera nadaljevali ves dan; gorela je palača državnega sveta, gorele so Tuilerije, in poslopje finančnega ministerstva se je kadilo z velikimi vrtinci dima. Pač desetkrst so morali zapreti okno, ki mu je pretil cel oblak črnih metuljev, neprestano letečih gorečih papirjev, ki jih je gnala sils ognja do neba, odkoder so se vračali v drobnem dežju; pokrili so ves Pariz, pobirali so jih celo v Normandiji, dvsjset milj odondot. In zdsj niso goreli več samo zapadni in južni oddelki mesta, hiše v ulici Notre-Dame-des-Champs — zdelo se je, da stoji ves vztočni del Psriza v plamenih, in ogromno ognjišče mestne hiše je zapiralo obzorje kakor velikanska grmada. Kakor baklja je gorelo tudi Llrsko gledišče, županija IV. okraja in trideset hiš po sosednjih ulicah, ne glede na gledišče Porte-Saint-Martin na severu, ki je plamenelo zase s krvsvim žarom kakor skedenj sredi temnega polja. Vršili so se čini osebnega maščevanja, nemara so si mnogi z zločinskim namenom prizadevali uničiti gotove uradne spise. Zdaj ni šlo več za to, da bi se branili in z ognjem ustavljali zmagovite čete. Sama blaznost je vejala vsepovsod. Justično palačo, bolnico, Hotel-Dieu in cerkev Notre-Dame je otel samo slučaj. Rušiti zaradi rušenja, pokopati staro, trhlo človeštvo pod pepelom celega sveta, v nadi, da vzklije nova, srečna in čista družba v po zemeljskem paradižu, kakor ga slikajo prve legende človeštva! "Ah, vojska, U strašna vojska!" je dejala Henrijcta polglasno spričo tega mesta razvalin, bede in umiranja. Ali ni bil to zares poslednji, neizogibni akt žaloigre, krvava blaznost, ki je vzkalila na bojiščih porazov pri Sedanu Tn Metzu, kuga uničevanja, ki je rodila iz oblege Pariza, poslednja kriza naroda v smrtni nevsrnosti sredi pobi-jsnj in rušenja? Toda Maurice, ki ni umaknil oči od gorečih delov mesta tam doli, je zajccljal počasi in s trudom: "Ne, ne preklinjaj vojske . . . Dobra je, ona opravlja svoje delo , . Jean gu je prekinil z vzrikom sovraštva in kesanja, "Strela nebeška! Če te pogledam, kakršen ležiš tu, in pomislim, da je moja krivda! . . . Ne zagovarjaj je, vojska je grda reč!" Ranjenec je zmignil z ramami. "Ah, kaj to de, zaradi mene! Saj so Še na svetu! ... To puščsnje krvi je morda potrebno. Vojska je življenje, ki ne more biti brez smrti." Maurice je zaprl oči, truden od napora, ki so ga stale te kratke besede. Henrijeta je pomig-nila Jeanu, kakor da bi ga hotela prositi, naj ne govori dalje. Mogočen odpor se je budil tudi v njej: jeza nad muko Človeštva, lotevajoča se celo mirne, nežne, hrabre ženice z jasnimi pogledi, v katerih se je zopet budila junaška duša dedova, junaka napoleonskih legend. Dva dni, četrtek in petek, sta pretekla med istimi požari in klanji. Grmenje topov ni prenehalo. Baterije na Montmartu, zavzete od Versaillske armade, so neprestano obstreljevale zaveznike v Belleville in na pokopališču Pere-Lachaise, in ti so zopet na slepo srečo streljali na Pariz. Več granat je padlo v ulico Richeliu in na Vcndomski trg. Zvečer dne 25. je bil ves levi breg Seine v oblasti čet. Toda na desnem bregu so se barikade na trgu Chateau-d'Eau in na Bastiljskem trgu še vedno držale. Dve pravcati trdnjavi sta stali tam ter se branili z neprestanim strašnim ognjem. Poslednjih članov komune se je bila polastila brezumna zbeganost. V mraku je vzel Delescluze svojo suknjo ter prišel s koraki izprehajalca mirno tik do barikade, zapirajoče bulvar Voltaire, in tam je mahoma padel kot junak. Drugo jutro, dne 26., sta padla trg Chauteau d'Eau in Bastiljski trg; komu-nardi so držali le še U Villette, Belleville in Charonne, čimdalje slabejši po številu, peščica hrabik ki so hoteli umreti. Posrečilo se jim je, Sfo se branili in divje borili še dva dni. vMtek zvečer je bil Jean, ki je odšel s Ka-ruseljKKega trga, da bi se vrnil v ulico Des Or-tis, spodaj v ulici Richelieu priča naglosodne usmrtitve, ki ga je globoko pretresla. Že od včerajšnjega dne je poslovalo dvoje vojnih sodišč, prvo v Luksenburški palači, drugo pa v gledišču Chatelet. Obsojence prvega so streljali na vrtu, druge pa so vlačili k Lobauski vojašnici, kjer so jih neprestano pripravljene čete streljali skoraj na razdaljo puškine cevi. Vzlasti tukaj je bilo klanje strahovito: moški in otroci, obsojeni po dozdevnih znamenjih, ker so imeli roke črne od smodnika, ali tudi le zato, ker so nosili vojaške čevlje; nedolžni ljudje, ovadeni po krivem, žrtve zasebne maščevalnosti, ki so kričale in dokazovale, ne da bi jih hotel kdo poslušati; cele čede, pehane vse vprek pred puškine cevi, toliko nesrečnikov hkratu, da ni bilo dovolj krogel za vse, tako da so morali pobijati ranjence s kopitom. Kri je tekla v potokih, pogrebci so od jutra do večera odnašali mrliče. Po vsem zavojeva-nem mestu so se vršila takšna usmrčenja, kjerkoli se je zazdelo nagli besnosti maščevanja, pred barikadami, ob zidovih opustošenih ulic in na stopnicah spomenikov. Tako se je zgodilo, da je videl Jean prebivalce tistega mestnega oddelka gnati neko žensko in dva moška k straži ob Theatre Francais. Meščani so se kazali še bolj divje od vojakov. Časopisi, ki so zopet izhajali, so ščuvali prebivalce na neusmiljen boj do uničenja. Srdita množica je besnela vzlasti proti ženski, eni tistih petrolejark, pred katerimi je čutila domišljija prebivalstva, splašena od namišljenih pošasti, mučen strah; dolžili so jih, da zvečer postopajo okrog, se plazijo okrog hiš bogatinov in jim mečejo zapaljene ročke s petrolejem v kleti. Kričali* so, da so jo pravkar zalotili, ko je počenila pred okencem neke kleti v ulici Sainte-Anna, in vzlic njenim ugovorom in njenemu ihtenju so jo vrgli z obema moškima vred v nezakopani jarek neke barikade ter jih postrelili v tej črni zemeljski luknji kakor volkove, ki so se ujeli v past. (Dalje prihodnjič.) Biserna ovratnica za Simonetto N spisal Robert Harrer Mnogo svojih doživljajev, |>a vendar ne vseh, je opisal Giaco-mo Casanova v «tvojih "Spominih" Tsko ne manjka tudi zgodbe. ki se Je odigrala v Sieni, zgodbe o biserni ovratnici. Tedaj je imel Casanova v mošnji-ču lepo število zlatnikov. In ker ne je ravnal po pregovoru: 'Kar ti je podarila boginja Sreče, mo-tai vrniti boginji Ljubezni1, denar je priigral v Sieni, kjer ni bil dofivel še nobene ljubezenske prigode. Casanova je knračtl po sončnih ulit ah Obstal je pred majhno dragujjarno blizu Lo^gie del No-bili V izložbi je ležalo nekaj lepih bisernih ovratnic. Polglasni» je dejal w»m pri sebi: "In kje neki so lepi tilniki, ki bi jih te biserne ovratnice še o-lepšale?" Tedaj je zaslišal za seboj srebrn smeh Obrnil se je in ragle-dal preti seboj obraz ljubkega, mladega deklica. "Oprnatite, lepotica, zakaj pa se smejale*" "Smejem ae. ker *em bila sli tUls vaše vprašanje In ker ni tu nlk«»trar. ki bi lahko nanj «l^o-vortl." ' Kadai vprašujem, mi naklju- čje vselej pošlje nekoga, da mi odgovori. Zdaj ste to vi! Kako vam je pa ime?" "Simonetta! In kaj naj odgovorim?" Casanova se je bil že razvnel. Kakšne vabljive ustnice! Kakšna sladka postava! "Recite, Simonetta, ali ne bi dejal vaš tilnik, če bi znal govoriti: 'Oh, če bi se hotela oviti o-krog mene biserna ovratnica!' No, ali ne bi tako dejal?" Simoneta je prikimala. . - "Kna izmed teh ovratnic naj bo vaša! &e prej naj vam pa izdam, da vam bom podaril ovratnico a toliko biseri, kolikor let imate! Oh, žal bo le malo biserov, ker le malo let štejete! Vendar, potolažite se! Mladost je okras, ki odtehta manjkajoče bisere! In vi mi obljubite za to samo nekaj poljubov in prijeten sprehod po mesečini! . . . Smehljate se, Slmonettar No, koliko let imate? Nikar ne recite dosti več! Ne zatajite svoje mladosti! (iovorite vendar! Koliko let vam Jt?" Simonetta Je hrepeneče pogledala biserne ovratnice. "Sedemnajst let," je naposled tiho dejala . "Skromni ste* Počakajte tu. prosim, takoj »e vrnem!" Casanova je vstopil v dragu-] Ijarno in »ahteval biserno «»vrat-. nico r sedemnajstimi biaerl . . . | Zvečer «a je Simoi.etta poljubila in meaei j* m»Ul zaljub- ljencema vso dolgo noč ... In tako je bilo nekaj večerov; noči ■o postajale pa vse temnejše in saupnejše, ker je mesec prihajal pozneje in svetil šibkeje. Če pa postane ljubezen čedalje bolj žareča, se rada odpove mesečini Lepega dne je zagledal Casanova na zidu nalepljen lepak z napisom: ", . . in tako naj na ta način spomnimo dekleta na zakon, ki pravi, da gro*t vsakemu dekletu pod dvajsetimi leti Ječa, Če ostaja na prostem, če se je že znoči-lo. Mestna straža bo vsak večer imela po mestu obhod . Zvečer je Simonetta spet prišla. Casanove oči so zažarele: "Zelo me ljubiš, Simonetta. Oh. nikar ne zardevaj, sam vse vem' Tvoja ljubezen je tako velika. da tvegaš celo nevarnost ječr'" Dekle ga je vprašajoče pogledalo Tedaj jo je prižel k sebi in jo burno poljubil. In tako je bil zatopljen v to priljubljeno delo, da je čisto prenlišal. da se je Jima približala mestna straža. TVdaj so zrasli pred njima stražniki in eden ijmed njih je zavpit "Tukaj je neko dekle! Primi- te jo!" L & preden si je Casanova utegnil t/rfusliti kakšen izhod, je odgovoril druglr "fo je vendar Simonetta' Za njo'/akon ne velja več!" Za delom Meglenega zimskega jutra smo čakali pred vhodom neke tovarne blizu Trsta. Zvedeli smo, da bodo ob osmih najeli pet delavcev; pet samo, a nas je bilo najmanj desetkrat pet lačnih, kruha potrebnih konkurentov: sivih starcev in mladih, še nedoraslih fantov, tolpa razca-pancev z izstradanimi obrazi, nagnana od vseh vetrov. Družba se je vedno večala. Po cesti, ki je peljala mimo tovarne, so prihajali vedno novi, ustavljali se in čakali z nami. Nekateri so stali nepremično na mestu, kakor kipi in venomer zrli skozi mrežasta vrata na tovarniško dvorišče. Drugi so bili nekoliko živahnejši, prerivali so se sem-intja in se ogledovali po tovariših; kadar je prišel po cesti kak novinec, so ga pozdravljali in se mu zaničljivo režali. Zopet drugi so polglasno mrmrali sami s seboj, puiili smodke in pipe. Vsem je pa seval z obraza izraz nevoščljivosti, škodoželjnosti do bližnjega. Dolgo smo že stali. Dva, trije so se naveličali večnega čakanja, in ker so videli množico, so se izrinili iz gruče in izginili po cesti v meglo. "Samo pet jih rabijo," so rekli in so šil Ostali smo gledali za njimi, zdeli so se nam junaki, ki nočejo varati samih sebe kot mi. Čas je hitel in mi smo še vedno stali pred tovarno. Loteval se nas je obup. v naših srcih se je menjavalo tolaži j ivo upanje z gnevom bridkega Vara-nja, vse se je pa topilo v napetem pričakovanju ... "Kaj odlašajo!" je zamrmral nekdo v prednjih vrstah. "Osem je že gotovo proč." "Morebiti nas imajo za norce?" je menil nekdo drugi. "Ni še čas — deset minut še manjka do osmih!" je z%vpil visok, suh mož v zadnjih vrstah in dvignil svojo žepno uro nad glavo. Med množico je hipno zašu-melo; jezni, kratki glasovi so se slišali iz vrveža in mračni zgr-bani obrazi so se obračali proti možu z uro. "Uro ima*!" je presekal nekdo z visokim glasom nerazločno godrnjanje. "Pa z nami čaka na delo!" je rezko dejal drugi. "Uro prodaj in lahko živiš nekaj časa!" "Sem z uro!" je zahtevalo nekaj glasov in par pesti se je dvignilo. Mož z uro jč prebledel, uvidel je, da ni šala. Potisnil je klobuk na čelo, sključil hrbet in se potuhnil iz gruče. "He, držite ga! Kam pa, kam!" Ali onega z uro je že zagrnila megla. Polagoma so se duhovi pomirili, razljučeni obrazi so se Ko so odšli, je dejal Casanova: - "Ne razumem tega' Saj imaš vendar komaj sedemnajst let in zato ti zakon prepoveduje, da bi se ponoči mudila zunaj na prostem!" Tedaj je Simonetta tiho priznala: "Nalagala aem te, Giacomo! Tri in dvajset let mi je!" Casanova je zmajal z glavo. Pobožal je Simonetto: "In mislil sem, da poznam ženske! Tega pa nisem vedel, da hočete biti ženske tudi tedaj mlajše, kadar vam utegne to škoditi. Če bi povedala, da imaš tri in dvajset let, bi dobila vendar ovratnico s tri in dvajsetimi biseri! Zakaj pa nisi dejala tri in dvajset ali kar šest in dvsjset let?H "Nisem hotela biti tako neskromna. Tudi ovratnica s sedemnajstimi biseri je lep okras! Koliko manj biserov, 'toliko manj solz!" Da je pa i izredno ostrim opazovanjem ob njunem prvem srečanju takoj spoznala biserno ovratnico s sedemnajstimi biseri za najlepšo in najdražjo, tega vendar ni mogla priznati, morda tudi zato ne, ker so ji Casanovi poljubi zaprli besede. Še zmerom je dvomljivo, ali je Casanova verjel dekličinim besedam ali ne. Predobro je poznal ženake, da bi jim mogel za-' upati tolikšno nesebičnost v tak-šnih primerih. Bodi kakorkoli: Simonettina ljubezen je bila zlata vsebina dveh. treh srečnih te-dnov v Sieni. In to je bilo pat vredno laži. poaebno če ao )o is» rekle uatnice. ki so znale tako I čudovito poljubljati. , razvedriH tn neka razposajenost se je opazila v družbi. "Kaj pa vi Um spredaj?" je v šali zaldical nekdo med zadnjimi onim, ki so že od prvega svita čakali tukaj in se krepko držali železnih vrat. Prednji se niso niti ozrli, bulili so dalje na dvorišče. Nad glavami je zado-nel smeh. . "Boje se, haha!" "Menjajmo, slišite1" . . . Klici so postajali ostrejši in razločnej-ši. Tisti pri vratih so se pričeli bati in so se krčevito oprijeli križastega železja. "No, ali bo kaj? . . ." "Mi smo bili prvi tukaj!" so se trdovratno odzvali vratarji. "Vseeno! Proč od vrat!" "Nikakor!" "Radi bi vedeli!" Kakor morski val so se zagnale zadnje vrste naprej in se skušale zriniti v ospredje. Prej lahkoživa razboritost, ki je vladala med množico, se je mahoma pre-vrgla v srdito neodjenljivost. Slišalo se je pihanje in poriva-nje, težki, mučni dihi, kaka zamolkla kletev vmes in bolesten stok, kosti so pokale, železna vrata so škripala, trenotek in prednji so bili vrženi nazaj. "Roparji!" so hro{>eli in se penili. Zmagovalci so jim odgovorili s krohotom. Jaz se nisem udeležil borbe, nahajal sem se nekako v sredi gruče in se nisem prišteval ne prednjim, ne zadnjim. Toda v boju sem bil nehote potisnjen naprej in preden sem se dobro zavedel, sem stal prav blizu vrat; eden je še bil pred menoj. Sedaj sem sem se seveda tudi jaz krohotal, a sko-ro prehitro. Odrinjeni so na vsak način hoteli dobiti svoje postojanke nazaj in jeli so nas trgati od vrat. In morebiti bi nam bili sedaj vrnili, ko bi se ne bili ravno v tem času na dvorišču pojavili vratar in dva uradnika s svinčniki za ušesi ter se približali vratom. Obstali smo tiho vsak na svojem mestu in plašno zrli v prihajajoče. Prej smo jih že težko čakali in smo si želeli hitre odločitve; zdaj pa, ko so bili tukaj, smo se skoraj bali in vztrepetavali v negotovem upanju. Pred vrati sta obstala. Mlajši uradnik se je nagnil k tovarišu in mu nekaj zašepetal, nato sta se zasmejala košato in nesramno» Mi smo stali nepremakljivo na mestu, prezirljivi smeh obeh uradnikov se nam je zdel kot ostro kamenje, padajoče v obraz in v velikem ponižanju sm6 sklonili glave k tlom. Skrivaj sem se ozrl po tovariših okrog sebe; opazil sem tope obraze in bedasti pogledi so razodevali malodušno suženjstvo .. . Tedaj je vratar porinil svojo debelo, napihnjeno glavo skozi mrežasto želez je in za vpil: "Odstranite se, drugače ne odprem vrat!" Besede so šle mimo nas in nihče ni storil koraka nazaj. Ne upornost, ampak strah je nas stiskal v tistem trenotku, da se nismo genili. Misli brez ciljev so nam begale po glavi, iz njih se je kopičila brezplodna fantazija naivnega proletarca o delu, kruhu in zaslužku. Ker je vratar uvidel, da ne opravi nič, je izmaknil glavo in jel odklepati vrata. Toda odprl jih nI, pustil je priprte in se tako pogajal z nami; uradnika sta mu pomagala. Jemali so kar od kraja; vratar je zavpil nad nami, uradnika sta se pa smehljala in beležila opazke na papirju. Imeli so že štiri odbrane, ko se je vratar iznova ozrl po gruči. . "Ali je kdo tesar?" je vprašal. "Naj se oglasi!" Sladko čustvo me je prešinilo; že ugaslo upanje se je zopet pojavilo v meni in z vzradoščenim klicem sem se oglasil. "Jaz sem tesar!" aem vpil in skušal preriti vrsto mož pred seboj. Ali komaj sem izustil, so se ponudili že vsi in cesta je odmevala klicev: "Jaz sem tesar ... tesar ... mi smo tesarji... he!" Tolpa je pritisnila k vratom; od zadaj so me objele pesti in me držale na mestu, mimo mene so se pa pehali drugi. Izbrali ao drugega tesarja in izvoljeni so izginili z uradniki v tovarno. Mi pred vrati smo se oddahnili od razburjenosti in se pričeli razhajati. Par je odšlo mračnih in tihih. nekaj se jih je brezmiselnn smejalo, drugi so se roga 1 i sprejetim. "Trpinčili jih bodo kot živi-A2i fe8 govorili. Tudi jaz sem se pomešal med odhajajoče. Mlad fant me je začel zasramo-vati. — "No, gospod tesar!" je dejal zbadljivo in mi puhnil v obraz dim smrdljivega tobaka *Ali U je žal za delom, kaj? Če jaz ne smem, tudi drugemu ni treba. Prijeli smo te, hehe!" se je smejal. Molčal sem. Poleg naju je stal mož v zakrpani obleki, videl je mojo pobitost in smilil sem se mu. "Kaj zasmehuješ, zlodej!" je vzrojil nad fantom. "Izgubi se, sicer te lopnem za komat!" Fant se je z bal in se je počasi obrnil. "Popihal jo je!" se je veselil mož z menoj in me vprašal, kam sem namenjen. Odgovoril sem mu, da nikamor, da pojdem v mesto. Povabil me je s seboj in napotila sva se v mesto. Cesta se je vila ob bregu blizu morja; valovi so pljuskali ob skalovje in njih šum je odmeval sem do naju. Razločila nisva ničesar, ker je bila vsa okolica zavita v vlažno morsko meglo. Korakala sva mimo tovaren in raznih delavnic, vrstočih se ob potu; iz njih je prihajal ropot strojev in kolesja, udarci težkih batov in kladiv so bobneli, žvenk železja je donel vsevprek. Polagoma se je cesta izpreminjala v ulico, postajala je širša in snažna, ob straneh so se dvigala razna imenitna poslopja z okrašenimi portali in vogali. Prišla sva v mesto. Pohajkovala sva po ulicah novega mesta in brez zanimanja ogledovala izložbe v trgovinah. Ko sva se naveličala, sva krenila v pristanišče in postopala ob morju cele tri ure. . Gledala sva došle in odhajajoče parnike, opazovala delavce, ki so blago nakladali in razkladali; videla sva, kako so se potili, kako so omagovali pod težkimi tovori in zahotelo se je še nama delati, dvigati, nositi bremena. Vprašala sva paznika v nekem skladišču, ali rabijo delavcev. A oni se je nama smejal. "Se ti nimajo kaj delati," je rekel. Midva sva videla narobe, vsak M T Nato sva vprašala^*1 ca, pocem pUcujejQ e*M MPo W kron na dan-1 "ama Imel^et J ^one na dan J J**" zbuditi pomilovanja n. Cena liaha Proavete Jot _ Sa Edrai. drftave In Kanade 10-00 Za Cicero la C^kar» f* | tednik lo t tednika la | tednika la 4 tednik« la I tednikov In Sa Evrope §jtl fin ** ^ lapolnite spodnji kupon, priloiito potrob~ J Moner Ordos v pismu In al naročite Pro«vete.^t _ JI PROSVETA. SHPJ. mT So. Lawadate Avo. — - m. Prt lote no pošiljam naročnino sa Ual Prosilo 1 Cl érvttrt M. te «o pripMtto k -H a