KATOLJgK GKKKVKN UST. „Daniea" izhaja vsak petek na oeli poli, in velji po posti za eelo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr.. sa eetert leta 1 gl T tiikarniei aprejeaana za eelo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za čertert leta 1 gl. ako zadene na ta dan praznik, izide Danica" dai 30 kr. dan popnj. Tečaj XXXIX. V Ljubljani, 5. sušca 1886. Ust 10. Katoličanstvo in pravoslavje. ^ Dalje) G. Danilevskij kaže na mojo pristranost tudi zarad florenške unije. Toda v tej zadevi je g. kritik, kakor se kaže, precej daleč od zgodovinskih dogodkov. Jaz ne bom tukaj v misel jemal niti aktov florenškega zbora, niti preiskav katerihkoli zapadnjih pisateljev, ampak omenim ssmo preizverstno disertacijo g. Sadova o Bisa-rionu Nikejskem in njegovem času. Dalje se dvigne g. Danilevskij tudi v principu in ebej proti zgodovinskemu oziru na razdeljenje cerkev, kot na pojav pervotne protiborbe med izhodom in zapa-dom. Izhajajoč iz svoje na vsak način znsmenite teorije kulturno-zgodovinskih tipov (podrobno razložene v njegovem znanem delu „Rusija in Evropa"), najde g. Danilevskij nasprotstvo med vzhodom i o zapadom v zelo Širokem in netočnem posplošnjenji.. . Jaz popolnoma priznam obstoj kulturno-zgodovinskih tipov, ali te tipične različnosti ne zakrivajo za-me še bolj važnega nasprot-stva med zgodovinskim vzhodom in zapadom, in to mene moti, da bi ne priznal druzih iz druzih izvirajočih nasledkov v občni zgodovini, ki so veliko bolj komplicirani, kakor prosto kronologična razverstitev. Kar se tiče posamnih zgodovinskih vprašanj, na katera kaže spoštovsni moj kritik, se mi ne zdč popolnoma osnovana in deloma celo nerazumljiva. Neosnovana je torditev g. Dsnilevskega, kakor da bi mi v začetku zgodovine nahajali na zgodovinskem obzoru ssmo „vzhod.4 Če govorimo o poganskem (in o judih mi še govorili nismo), moramo dobo trojanske vojne postaviti brez dvombe v začetek zgodovinskih časov. Pa tudi v tej dobi (t. j. 1000 let pred Kr.) že najdemo na zgodovinskem obzoru vzhod z njega patrijarhalnimi despotijami (v Indiji, Baktriji, Kaldeji, Egiptu) in zapad z njega prostimi družinami (na Gerškem). Na to pervotno dvoj-sivo je že kazal Herodot in na to se je Aristotel dovolj oziral. Ali mar hoče kdo dolžiti tudi starega Herodota pristranosti k dvojstvenim in popolarnim shemam? Nerazumljivo se mi pa zdi oporekanje g. Danilev-skega gledč mojega terjenja. da se je kerščanski vzhod osredotočil okrog carja v Carigradu, kerščanski zapad pa — okrog pervega duhovna v Rimu. To terjenje sem jaz imel, in imam še, kakor za kak zgodovinski aksiom. G. Danilevskij menda meri? da se je čisto slučajno prenesel carski prestol z zapada na-vzhod, iz Rima v Ca- rigrad. Tudi potem, pravi on, so bivali carji na zapado, kakor bi iz tega sledilo, da so oni tam imeli enak pomen, kskoršnega so imeli carigrajski carji na vzhodu. Sicer pa tudi tukaj g. Danilevskij kaže na nasprotoi fakt, da namreč na zapadu včasih carjev sploh ni bilo. Kadar jih tam ni bilo, tsčas so se zspsdoji narodi tem lože mogli zbirati okrog pspeža, kateri je bil pri njih vselej. Zastonj spominja tudi g. Danilevskij o Karlu Velikem: pri vsem svojem veličastvu je on le sam na-oe gledal in drugi so gledali nsuj kot na drugo oblast, stoječo za papežem. Znabiti se v tem dobro ne razu-mevs, sicer se mi zdi neverjetno, da bi g. Danilevskij mogel oporekati, kako da sta si očividno nasproti stali glavna veljava carja na pravoslavnem vzhodu in glavna veljava pspeža na katoliškem zapada. Ni mi treba pričkati se z vsemi zgodovinskimi opazkami mojega spoštovanega kritika, ker naravnost ne zadevajo moje stvsri in jim sam g. Danilevskij ne prilaga posebne pomembe. Preidem k glavnemu, — k vprašanju o „Filioque." Tukaj g. Danilevskij, kakor se kaže, ne stoji na popolno terdnem stališči. Verujoč zelo plodovitemu, a ne vselej kritičnemu pisatelja* očetu Gothe-ju, se on brez vsega obotavljanja sklicuje na pismo papeža Ivana VIII k patrijarhu Fociju, kot na neovergljiv dokument. A to pismo ima očitna znamooja na sebi, da je ponarejeno, in za ponarejeno ga imajo naj bolj kompetentni učenjaki; z znakom svoje ponarejenosti se ono tudi nahaja v znanih zbirkah cerkovno-zgodovinskih dokumentov. — Ne skliceval bi so g. Daoilevskij tadi oa papeža Leona III, ako bi mu bilo zoano, o čem prav za prav govori ta papež Karola V poslancem z Ahen-skega zbora; o vsebini tega pspeževega govora so dobč sočasna pričevanja. Kar se tiče terditve g. Dsnilevskega, da je bilo vprašanje „o FilioqueM rešeno negativno v drugem občnem zboru, in da se ta ukrep nahaja v 8. členu kon-stantinopolske vere, moram reči. da se to moenie oe more dopustiti, naj vzamemo v poštev logične, ali zgodovinske ozire. Logično se ne da tajiti, da prosU terditev izključuje sama svoje zaoikaoje. Tako se s terditvijo, da sv. Duh izhaja iz Očeta. izključuje nasprotno, da on n e izhaja iz Očeta. Zgodoviosko jo pa brez dvoma, da je konstsntinopoiski zbor v 8. člena svoje -vere imel pred očmi specijalno krivo versko učenje pnev-matomahov (duhoborcev, ki so zavergli pervooačelno P* zvezo sv. Duha z Očetom, ter mu odjemali božje dostojanstvo, i uienovavši ga samo za stvar Sina. Proti takemn lažojiverau uku je bilo zadosti io Tsemn prav primerno povedati to, kar je rečeno v 8. členu vere. Da bi bili pa očetje tega zbora hoteli dati polno iu definitivno določenje dogme o sv. Duhu brez ozira na pnevmatomahe — to ae od nikoder ne razvidi. Naaprotno. v vseh sledečih pravoslavnih zborih in izpovedaqjih vere (do: razdeljenja cerkev), vsakikrat, kadar se v spomin vzame drugi občni zbor, se vselej sostava tega dogmatičnega določila izraža v formuli: sprejmem tudi zbor sto in petdeset očetov v carskem mestu pri Teodoziju Velikem, ki je poterdil nikejsko vero in razjasnil jo proti bo-gokletnemu učenju pnevmatomahov, ki ao zavergli božanatvo av. Duha imenovavši Ga aamo stvar. — Katoličani božanstva av. Duha ne zametujeje in Njega za etvar ne priznavajo. Ko bi bil pa kdo izmed njih zabredel v drugo novo zmoto o sv. Duhu gledč Njegove razmere k Očetu, potrebna bi bila, da se obsodi taka nova zmota, tudi nova določba vesoljne cerkve. Kajti na drngem občnem zboru in do njega nihče še o tem vprašal ni, če izhaja sv. Duh tudi od Sins, tega ni nobeden pretresoval in toraj se to vprašanje ni moglo rešiti niti v tem, niti v drugem amialu. Na ta način oatane na moje vprašanje, kateri vesoljni zbor je obsodil MFilioquea kot krivo vero, — edino mogoči odgovor u, de takega obsojanja nikdar ni bilo, in ted^j mi nimamo pravice katoliški nauk o av. Duhu imeti — za krivo-verstvo. Te pravice nima todi g. Danilevakij a avojega stališča, terdeč, da ja v 8. členu konatantinopolske vere implicite (podrszumevno) zapopadena obsodba Filioqne. Podrazun.evno izraženje resnice bilo bi zadostno tadsj, ako bi se tudi zmota le podrazumevalafc v takih alučajih pa, kadar zmota atopi na dan javno in določno, se Cerkev nikdar ni omejevala a podrazumevnim rešenjem, temuč povedala je tudi javno in določno in odstranila mogočnost vsake dvomiselnosti. Po takem todi krivo-vercem, ki ao bili obsojeni na vesoljnih zborih, ni bilo mogoče prerešetovati v svojo korist cerkovnega rešenje, temuč primorani so bili naravnost zavreči obaodivše jih zbore (tako ao zavergli arijsnei zbor nikejski, nestori-janci — zbor efeški itd.) In kadar so proti njim bile še tako podrszumevno odločbe prejšnjih zborov, katere so oni mogli razglagati v svojo korist, tedaj se oni niso imeli za odkoljence od cerkve. Toda cerkev ni nikdar terpela takega dvomialenega položaja. Vsa zgodovina vesoljnih zborov nam to spričuje, da so gotove resnice, ki so se prej pod razumevale, kakor hitro ao se pojavile nove zmote, dobile todi novo terdne določbe, ki niao več dopuščsle dvomljivosti ali pretreaovanja. Tako, ko aa je iz monofizitakega krivoveratva porodila bila nova zmota — monoteletatvo, — ae pravoslavni niso zadovoljili s sklicevanjem na kalcedonaki zbor, kateri ja v svojem obsojenji monofizitstva implicite obsodil tudi monoteletstvo, temuč sklicali so nov — šesti vesoljni sbor, ki je ezplicite obsodil monotelete. Ako je g. Danilevskemu ugodno, zamorem jaz dati svojemu vprašanju tako obliko, ki menda ne dopušča nobenega krivega razuma: Ko katoliki, ki priznavajo akapaj z nami drugi veeoljni zbor in njegovo vero, menijo, da v 8. členu to vere učenje o izhajanji a?. Duha od Očeta in Sina, če tndi ni povedano, pa tndi no iz-ključeno, v našem iztočnem bogoslovji pa se je ukore-niniio protivno mnenje, tedaj ae vpraša, po katerih določilih vesoljne cerkve je katoliško mnenje obaojeno, noše pe uterjono? Teke določbe g. Danilevski, na more pokazati, in is tega sledi, daj ako bi bil on, ali kdor si bodi, prepričan o krivoveratvu katolikov, tak oatane to aamo zasobuo prepričanje, kateremu nasproti stoji mnenje mnogih odličnih zastopnikov pravoslavja. V svojih razsojah o Filioque g. Danilevskij, kakor večina naših polemistov, deloma z namero strinja, deloma brez namere meša dogmatično vprašanje o izhajanji av. Duha z zgodovinskim vprašanjem o pridejanji besedi „in od Sina" k c*rigrajski veri. Razun tega mnenje, po katerem ima fakt dostavka teh besedi poglavitni pomen v tej stvari, tako mnenje, če tudi se g. Danilevskij ž njim vjema, v. drugi polovici svojega sestavka on sam zavrguje. Tukaj ae pokaže-, da, če todi ne priatavimo in ne odvzamemo niti besedice k tekstu pravoslavne vere, je mogoče razumeti ta tekst v popolno krivoverakem smislu. In posebno deveti člen vere (o cerkvi), če tudi ga molijo katoliki popolno slovesno z nami, padajo oni, po mnenju g. Danilevskega, tudi gledč te točke v zmoto, in aicer še bolj težko in važno, katero on brez pomisiika imenuje tudi krivover-stvo. Kaže se tudi z njegovega stališča, da vprašanje o iatini in zmoti, o pravoverstvu in krivoveratvu, slednjič ne more biti odvisoo od tega druzega čitanja konatantinopolske vere, ampak se rešuje na kakih drugih osnovah. Na kakih osnovah rešuje to vprašanje g. Danilevakij, kar ae tiče učenja o cerkvi, meni ni povsem jssno. Pred vaem, kakor se mi zdi, on skupaj zliva dvojno zelo različno vprašanje, namreč vprašanje o bistvu cerkve kot edino, avete, vesoljne in apostoljsko — in potem vprašanje o obliki uprave v cerkvi. Bistvo cerkve je določeno v 9. členu naša vere, in ta člea katoliki ne-le molijo, ampak tudi umevajo kakor mi. Vprašanje pa o občni obliki uprave vesoljne cerkve ni bilo niti na jodnem iz aodmerih vesoljnih zborov reševano in vsled tega mi nimamo pravice imenovati krivoveretvo kakoršno ai bodi rešitev tega vprašanja. G. Danilevskij primčrja ustrojstvo vesoljne cerkve z zjedinjenimi der-žavimi v Ameriki. Katoliški bogoslovec bi našel za-se bolj prilično primero v našem ruskem carstvu. Kaj pa iz tega pride, in kdo je rešil ta apor? (Kosse nssL) Is Fnrmaheijevih spiioT. 4. Dobri sklepi o sv. letu. a) Sploh. Zdaj v av. letu atorim vpričo Boga in njegovih svetnikov prav premišljeno, radovoljno in reano sledeče zvoličanske aklepe a terdno voljo, taiste z Božjo pomočjo tudi spoloovati: 1. Jed hočem svoja ledja opasati, goreče svetUmce v tvojih rokah nositi! (Luk. 12.) To so pravi: Jeat hočem avojo hndo poželenje zatirati, avojo moao krotiti, pregrešne navado zapustiti; potom pa, ker to aamo še ni aovoy, tndi za čednoati in dobra dela ai prizadevati I — 2. Jest hočem odvreči od tebe dela tame, in obleči orožje sviUobet (Rom. 13, 12.) To jo: sapoatiti hočem in odvreči vaa hudobna djanja in aploh vsak grah; nasproti pa hočem skerbeti, da ai vedno več čed-dnosti pridobim in dobrih dčl naborom. — 3. Jest tt nočem več valjati o poireinosti in pija- v nečistosti in nesramnost», v lertgu in nevo&jioosti! (Ravno tam). To je: terdno sklenem, da bom zmčren v jedi in pijači; da bom čiatin aramofliv v mislih, besedah in 4jaqji; da bom s bližnjim krotak, namiljen, dobrotljiv in prisaeašUivl 4. Ker tem trtčno ia Oodome ube&al, nočem nič več nazaj pofltdati, it manj pa tt it kdaj v Sodomo nazaj padati, da me žepleni ogenj ne končd! To se pravi: Ko sem z Božjo pomočjo grešno priložnost zapustil, se nočem nikdsr več taki priložnosti rado voljno izpostavljati, iu nobene grešne priložnosti ne iskati, da v nevarnosti ne poginem! 5. Ko tem nečistega hudiča iz svojega serca izpodil, ga nič več nazaj ne pustim; vem. da bi ne prišel sam nazaj, ampak, da bi pripeljal saboj 7 hujših duhov, kakor je ssm in bi bil potem moj stan hujši, kot poprej. (Luk. 11, 27 ) 6. Od zdaj zanaprej si hočem resno prizadevati, samo Bogu dopasti! — Nikoli nočem želeti, da bi ljudem dopadel, ker vem, da bi potem ne mogel biti Kristusov služsbnik. (Gal. 1, 10.) Kaj bi mi tudi pomagalo, če bi vsim ljudčm dopsdel, če me pa Bog ne more ljubiti. Nasproti pa sem srečen dovolj, če le Bogu dopadem, ako bi me tudi ves svet sovražil. 7. Od zdaj zanaprej hočem za edino potrebno, za svoje zveličanje skerbeti! Zato hočem tudi vse Božje in cerkovne zs po vedi vselej zvesto, natančno in z veseljem spolnovsti; zato hočem pogosto na nebeaa misliti, po nebesih hrepeneti, najpred in naj bolj za nebesa delati in terpeti; z eno besedo: najpred iu najbolj nebeškega kralje8tva in ujegove pravice iskati. (Mat. 6, 33.) 8. Jeft si hočem z Božjo pomočjo naj boljši del izvoliti, ki mi vekomaj ne bo oivzet (Luk. 10, 42), namreč, pobožnost, pravičnost, svetost! Časne dobrote, posvetna čast, mesene sladnosti, to ni naj boljši del. ker so minljive. nečimurne in nestanovitne, ker človeka nikdar nasititi ne morejo in so vselej spremljevane od červa pekoče vesti. Le prava pobožnost in z njo skleojeno upanje večnega zvelifania me zamore zares srečnega storiti že tukaj, na zadnjo uro in potem celo večnost! 9. Od zdaj za naprej hočem živeti edino v ta namen, za kterega me je Bog vstvaril, namreč, da Boga vredno častim, njegovo čast po svoji moči razširjam in povikšujem! Oe bi namreč k časti Božji ne živel, bi bilo bolje zame, da bi nikoli ne bil rojen, ali pa, da bi se precej v nič povernil, iz kterega me je Bog poklical. 10. Jest se hočem za naprej Boga bati, pa ne po hlapčevsko, ampak po detinsko, to se pravi, vse hočem rajše terpeti, vse rajše zapustiti, kakor svojega nebeškega Očeta še kdaj z naj manjšim grehom razžaliti. Če se namreč prav otroško Boga bojim, potem se mi ni bati ne smerti, ne sodbe ne hudobe, ne pekla! 11. JeSt ter dno sklenem, za naprej posebno za to skerbeti, da bom vse, kar bom počenjal, prav in modro delal; to se pravi: pred vsakim delom hočem dobro premisliti, kskšni nasledki utegnejo iz tega priti za čas in za večnost. Nikoli nočem kaj tacega storiti, zavoljo česar se je treba pozneje kesati, sli zavoljo česar potem pride sramota, nesreča, kazen. — 12. Za naprej hočem svoje serce od vsega posvetnega odtergati, serca na denar, premoženje in bogastvo ne navezovati; zato ker vem, da bom tako enkrat vse moral zspustiti in da kolikor bolj se že zdaj od časnega odtergam, toliko ložja mi tudi na zadnje ločitev bode. Zato hočem tudi večkrst premišljevsti besede Kristusove, ki je rekel: „Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo terpi!" (Mat. 16, 26.) 13. Ker sem po BožZi podobi vstiarjen, hočem tudi na vsaki način Bogu podoben postati! Iz Božjega razo-denja vem in vera mi pravi, da je Bog neskončno resničen, neskončno usmiljen in dobrotljiv, neskončno moder in svet. Po teh njegovih laatnostih se hočem tudi jest ravnati in prizadevati si, da bom v njih vedno bolj popolnoma. 14. Jest hočem Boga vedno pred očmi imeti, to je: vselej in povsod hočem misliti in govoriti: Bog me vidi, Bog me sliši, Bog mi je priča, Bog me bo sodil. Bog mi bo po mojih delih povernil! Ta misel me )>•» naj bolj k dobremu priganjala, in me od hudega odvrače-vala, me k vedno veči popolnomosti vodila. 15. Ješ* ni hofem prizadevati, da bom Jezusa svojega božjega Odrešenika, vedno bolj posnemal, po njegovih stopinjah hodil, da me bo mogel Bog za svojega otroka, Jezus za svojega brata spoznati. Zato hočem svoje življenje po Jezusovem nauku in zgledu ravpati, in za tiste čedoosti. ktere je on posebno priporočal, si prizadevati. Jest hočem ponižen biti tukaj, da me bo tam povišal; jest hočem krotak biti, da bom kdaj nebesa posedel; usmiljen hočem biti, da bom kdaj usmiljenje dosegel; miroljuben hočem biti, da bom otrok Božji imenovan; čist in sramožljiv hočem biti, da bom kdaj vreden, celo večnost Boga gledati! 16. Jest se hočem z Jezusom skleniti v veri za vselej, večkrat v Najsvetejšem zakramentu, da bo Jezus v meni in jest v njem! Zakaj, ako nisem z njim, sem zoper njega; ako ne zbiram z njim, razstresam! (Luk. 11, 23.) — Moj terdni sklep je, da se z Jezusom sklenem v živi veri; da vse terdoo verujem, kar je učil, in zvesto po njegovih naukih in zapovedih živim; jest se hočem z Jezusom skleniti v terdnem upanji, da bom po tistih potih hodil, ktere mi je on pokazal, namreč po poti ponižnosti, zatajevaoja in terpljeoja; jest se hočem z Jezusom skleniti v goreči ljubezni, da bom za vse milosti prosil zavoljo njegovega neskoočnega zaslužeuja. da si bom prizadeval dobljene miiosti ne le ohraniti, ampak tudi pomnožiti in z njimi zvesto delati! 17. Jest hočem po duhovno z Jezusom iz groba vstati, to je, iz groba svojih pregrčh, in sicer resnično in ne le na videz, kakor je tudi Jezus zares od mertvih vstal. Kakor je oo vse vezi in tančice v grobu pustil, tako hočem tudi jest vse slabe navade in grešne priložnosti zapustiti; zakor je on vse zapreke premagsl, hočem tudi jest z Božjo pomočjo vse skušnjave premagati; in kakor on, ko je enkrat V8tal, ne umerje več, se tudi jest nočem nikdar več v stare grehe podati! 18. In ker sem s Kristusom duhovno od smerti vstal, hočem zanaprej le tega iskati, le po tem hrepeneti, kar je zgoraj, kjer je Kri8tus na desnici Očetovi; ne pa tega, kar je spodaj, kar je tukaj na zemlji! 19. JeSt hočem zanaprej čas modro in vestno rabiti, to je, nobenega časa po nepotrebnem ne zgubiti ali celo v kaj pregrešnega obračati. Saj je čas v nekem oziru naj dražji nebeški dar, in se sčasom nobena druga reč primerjati ne da. Zakaj s časom in v času si lahko pridobimo vse milosti Božje iu jih pomnožujemo, a časom in v času pa si tudi lahko veliko dobrih dčl in nebeaa same pridobimo. Zato pa tudi ni hujše zgube, kakor zguba časa. Zakaj čas, enkrat zamujen, ne pride več nazaj! 20. Jest hočem zanaprej vsaki dan vsaj nekoliko poslednje reči premišljevati! — O koliko greha bi se bil obvaroval, koliko grešnih priložnost bi bil opustil, koliko dobrega bi bil storil, ko bi bil večkrst mislil na smert, sodbo, pekel in nebesa! — Zato pa hočem vssj zanaprej, kar mi Bog časa še milostno podeli, na štiri poslednje reči misliti, da se tudi nad mano spolni izrek modrega Siraha : Človek, pri vsih svojih delih se spominjaj svojih poslednjih reči, in vekomaj ne boš grešil! (Sir. 7, 40) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Marije-Zvezde. (Zgodovinske čertice samostana čč. redovnikov Trapistov.) rMarija-Zvezda* — to prestavno ime ima samostan Trapistov v Bosni, ki je pičlo uro od mesta Baqjaluke na nasprotni strsni Verbsške reke. Da je ta perva naselbina redovnikov trapistov dobila ravno ime r Marija-Zvezda4, je vzrok to, ker s tem smo hoteli počastiti enak samostan cistercienški ua Saksonskem. Ta blagodušui samostan namreč je bil pervi, ki je nam z znatno svoto deuarja pripomogel k nakupu posestva v Bosni. V hvaležen spomin tedaj dali smo novemu samoataou ravno to ime. Hotela se je pa tudi mala samostanska občina s tim zateči v posebno varstvo Marijn", s priimkom rMarija naša zvezda," skrajšano »Marija-Zvezda", latinsko »Mariastella*, in po bosansko hervaško »Marija-Zviezda.* — Kakor pa Marija ,Zgodqja danica" vae druge zvezoe s svitlobo premaguje, in otemnuje, tako naredilo je ime »Marija-Zvezda4, daje prejšnje ime te vaai k malo zginilo. Ta kraj imenoval ae je dosedaj »Delibašioo-aeloto je, vas tiranov z velikimi kučmami. — Na tej mestu naaprotni strsni Verbsške reke ae je namreč svoje dni skrivalo in bilo utaborilo več ropsrskih gro-zovitežev, ki so se imenovsli »baše4 in so nosili velike kučme, ki so jim kskor pirsmide na glavi čepele in so že s svojo podobo ljudi strašile. Take kučme imenovale so ae ,dele", od tod rdelibaše", toliko kskor: »glavarji kučroarji", in Delibašino selo, to je: vas ali selo glavarjev kučmarjev. Na mesto njihovega rogoviljenja nastopilo je tedaj tiho, miroljubno, blagovito djanje redovnikov trapistov. Namesto divjih, strašilnih kučem prikazali ao se krotki in ponižni kspuci, namesto groiovladja trinogov pa nepogojna pokorščina menihov pod Margnim žeslom. Zemljišče kupil je bil ,P. Franc za 1400 avstrijskih cekinov, bil je pa pri nakupu dobro ogubljen, kajti zemljišče je bilo veliko manj vredno. (To namreč je bilo še pod turško vlado.) 21. rožnika 1869 prišli so tedsj redovniki trapisti v Bosno. Njihovo pervo stsnovsuje bil je nekak hlev, ki še dandanes stoji. 7. sušca 1870 je Propoganda naselitev poterdila. Z neizrekljivim trudom, natezsnjem in atrošsi ae jim je posrečilo prostore potrebi ti in pričeti zidanje. — Pa glej! — Ko je bilo zidovje za kleti io temelje skorsj na vseh atrančh že dodelsno, bili smo zstoženi pri pašatu, ds zidamo terdnjavo. Potem tedaj, ko si je paša z velikim številom eodnjjekih vradnikov in vizirov (častnikov) zidaoje ogledal, našel je rea, da tesno ekupaj stoječi temeljni zidovi ssmostanskih hodnikov imajo preteče terdnjavsko podzidje, kletoe okna pa da ao luknje za kanone in škerbine za atre^janje, — in zapo-vedal je, da zidaoje ee mora zdajci nstaviti. Tako prišlo je do pravde, ki se je veršila v Carigradu in doveriUa tako, da eo trapieti smeli zidati hišo s 60 sobsmi. O kaki cerkvi govoriti pa je bilo zastonj; vendar amo dobili prihodnje leto od pašata dovoljenje, da smemo molitveno sobo imeti. »Moliti že smete, eej molimo tudi mi !* rekel je paša. Tndi zvoneoje je bilo prepovedano, in bili smo tudi v tej zadevi toženi. Ob krataem rečeno: o prihodn avstrijskih kardel bili smo zapleteni s Turkom v 12 pravd, katere so pa po zasedenji vse postale ničle. Polagoma napravili amo potrebne poelopja, mlin, žago, hleve, delavnice, pivarno, predilnico, veljavne stope, sirnico, sušilnico sa češplje itd. itd. Tudi smo slsgoma nakupovali zemljišč, ki so potrebne bile za našo občino; zraven pa morali smo zemljišče vedno in veliko trebiti in vravnavati. Zasadili smo tndi vert sa zelenjavo in vinograd; ob kratkem, Marija-Zvezda nastala je počaai lepa naselbine. Tudi za usmiljene sestre kupili smo bili hišo z vertom. Leta 1874 prišel je P. Bonaventura (naslednji prijor in sedanji opat) iz Francoskega, da naj v Marija-Zvezdi vstanovi redno samostansko življenje. Cerkev bila je t velikem serpauu že toliko oglajena, da smo na veliki bmaren zamogli pervo slovesno službo Božjo v nji obhajati, potem ko jo je v predvečer, 14. velikega ser-pana, o. prior Fraučišk bil v navzočnosti cele občine slovesno blagoslovil. Leta 1878 1. sušca pričela se je sirotnišnica s sprejetjem pervih štirih dečkov, ki je pa dozdaj, kakor pričajo sporočila, sprejela, oziroma odgojila že čez 200 otrok. Leta 1880 22. rožnika podal se je o. prior Fran-čišk a 30 družbeniki, med temi bili so štirje mašniki in štirje komi redovniki, v Afriko na obgorje dobrega upa, in pustil je doma P. Bonaveutura kot pooblaščenca, da naj vlada redovno hišo med njegovo nepričujočnostjo, kar je imelo terpeti tri leta. Od tega dneva bila je Marija-Zvezda v veliki stiski; kajti pervič pustil je o. prior Fraučišk silo dolga, za katerega plačevanje se je zelo mudilo. Drugič, vzel je bil seboj v misijon najboljše delavne moči. ter so bile delavnice tako rekoč prazne. Dalje je po bratu Cahariju in svojih drugih nabiralcih vse po-stulante ali redovne novince jemal v Afriko, ter je manjkalo tudi novincev, in jih je le malo dohajalo v Marija-Zvezdo itd. Z eno besedo, za Marijazvezdo so se usušili vsi pomočki. K temu pa so prihajali upniki in so zahtevali plačo, toda od kod jemati in upnike zadovoliti, ko je bilo vse v skerbeh, kaj da bo iz Ma-rija-Zvezde! (Dajja naal.) Graški „Volksblatt" je že pred nekaj časom pisal, da koroška podporna družba za dijake na ondotni uuiverzi vsako leto napravi v adventu ples. Zraven tega pa tudi vsako leto pri koroškem zboru podpore prosi. Letos pa je poslanec Einspieler naznanil, da ne more glasovati za podporo zarad pohujšanja, ki so ga dali zopet letos dijaki, ker ples je bil 5 grudna in ao pleaali do nedelje do jutra. — Gospodom prostomišljakom, se vč. da to ni bilo po volji, eden je celo g. Einspielerja sumičil, da govori le v svojem imenu, da njegovi volivci se gotovo za »škandal" uič ne zmeuijo. Nato vstane anez in škof dr. Funderin naznani avoje milo-vanje, da so take misli zastopane v deželnem zboru, in napovč, da je ta dan n^jberže zadnjikrat v deželnem sboru, v kterem imena keršansko-katoliško skoro nikoli ni dišal, v tem ko se pa o »humaniteti4 in enako prav velikokrat govori. — Gg. zborničarji so pokazali, kakošnega.doha da eo in so dovolili 200 gld. plesoljubni družbi. — In Uko, pristavlja »Volksblatt," dobila je družba žvenkljajočo spodbudo, da naj v Adventu pleše, o lepi priliki pa pri koroškem deželnem zboru prosi za pripomočke is davkovske blagaj niče,... zastopnikom katoličanov pa se mora priposnati pravica, v tacih slnčsjih naznaniti, da predpiei katol. Cerkve se bres nujnega razloga očitno prelos^jujejo zarad kratkočasa od os6b, za ktere morajo tudi katoliški prebivalce davek dajati. — Mi pa pravimi: Slava katoliškima poelancema 1 P. Fr. Ehmig (? 4. svečka svatih zgledov itd.) piše to-le: V nekem kraju duhovnije Gasternske so 3. kisa 1866 o cerkvenem žegnanji hotli imeti ples. G. župnik je pregovoril goetivnika obi, da sta odjenjala od tega, še zlasti, ker eo bili Uko hudi vojekni časi. Eden kmetov v srenji vender je bil tako msloesrčen, da je dopustil ples, ti je jeqjal še le ob dveh zjutraj. — Ali k^j se zgodi? O poli treh je bila hiia vsa v ognju, hlevi, skedenj, klanjica — vse je — tudi le nekaj hišne živali. — Ples se ne šteje med dobre dela; pa tndi nedolžno vedrilo ni razuzdani mladini. Iz Gorice. (Vmcencijeva družba; študentovska kuhinja itd.) (Dalje.) Konferenca st. Ignacija in s?. Vida. s slovenskim poslovnim jezikom je prevzela skerb a) za uboge in bolne omenjenih dveh župnij, in b) zaštuden-tovsko kuhinjo". a) Skerb za nboge. Ta družbin oddelek štel je v preteklem letu dvanajst delavnih in nekoliko častnih udov, mimo tega več dobrotnikov in podpirateljev. Podpora se je delila začetkom letu 23 in koncem leta ldtim družinam. Delila se je z nakaznicami na moko, kruh, riž, meso i. t. d. Dvema se je pripomoglo k plači hišne najemnine. Tudi nekaj obleke se je sem in tje razdelilo in ae k zaslužku nekaterim revežem pomagalo. Toda za posvečevanje druzih skerbč ni družba tudi sebe zanemarjala. Svoje tedenske seje je z molitvijo pričela in z molitvijo končala in tudi duhovne vaje in cerkvene družbine praznike so udje sv. Vincencija opravljali. Ova konferenca, ki se posvetuje v domačem svojem jeziku in jo vodi mimo tega pravo kerščansko načelo, je imela svoje redne seje vsak petek in sicer do meseca oktobra v prostorih goriškega semenišča in od 12. oktobra 1885 v prostorih »Vincentišča*. Za uboge se je leta 1885: Prejelo: Po verbovnem svetu od častnih udov. a pri- računjenim preostankom leta 1884 . . gld. 113:93 V pušico so podali delavni udje . . . . „ 131:85 Po posebnih dobrotnizih se je dobilo . . „ 95:40 lzvanredna darila ...........22:— Skupaj gld. 363:18 Izdalo: Veljavnic za moko, riž, meso i. t. d. . . gld. 216:— Za najemnino ubogim .......» 14:80 . Za obleko in hišno pripravo ubogim . . „ 8:40 Za odločene namene revnim.....* 22:— Skupaj gld. 261:20 Oe od dohodkov.....gld. 363:18 odštejemo stroške .... „261:20 Ostane 1. jan. 1886 še v tem oddelku gl. 101:98 b) Študentovska kuhinja. Že pri pervi seji, ko se je napravila druga konferenca, oo povdarjali njeni udje, da se osj Vincencijeva družba peč* s stanjem mlatftne, ki je velikokrat v hudi gmotni in še* Večji dušni stiski. V dobri odgoji naše mlodine naj bode cilj naše delovoosti. Z veseljem se je to oamen odobril in razširilo se je naša želja med slovenskim rozomništvom. Skerbeli so v to sverho delavni udje io todi »Soča jo rodovoljoo povdarjala naše želje in prošnje, ki so so tokom leto z božjo pomočjo lepo vrosaičile. Pordoijamo pa pri tej priliki, nsj ieti stariši, ki hočejo svoje sinove sem v Gorico dati v šole, dajo v latinske io reoloe šole samo dobre glavice, kajti pritisk jo oodoj v vseh stanovih tolik, da nikakor ne kaže siliti ▼ učeni stan tacih, ki niso za to zmožni. Treba pa jo skoti gledati oo dobro obnašanje dečkov; is talentiranih razposajencev bo malo prida. Sicer se iz zoačoja de- čkovega ne more soditi na njegovo poznejše vedenje, pa vendar se da misliti, da deček dobrega serca in resnobnega, poštenega vedenja to lastnost tudi pozneje kakor mladeneč in mož ohrani. Mnogoverstne priložnosti, da se duh spridi, so posebno v mestih. Sicer je resnica, da se naša mladina v občem lepo obnaša in da je marljivega in nravnega vedenja; vendar ji je treba vodstva in nadzorstvs. — Da se pomore nbogim in pridnim učencem, osnovala je naša konferenca »študentovsko kuhinjo". 1. maja 1885 se je odperl ta zavod za marljive in revoe dijake goriške okolice. Ti reveži so dosihmal morali od 10 dopoldne do 2 popoldne pohajkovati po mestu brez zavetja, brez nadzorstva, brez učenja in večinom tudi — razun kosa kruha — brez hrane; na večer pa so zopet odšli domov v Mirno, Sovodje, Solkan, Štandrež, Pevmo, Podgoro, Faro, Ločenik i. t d. Sedaj jim je po naši družbi boljše. Od maja do konec julija je bilo na dan 20 —24 učencev v napravi za kuhinjo. Za te mesece oam je prepustilo vodstvo pervega slov. otročjega zabavišča jedno sobo brezplačno, v kar se tu javno zahvalujemo. Z 12. oktobrom 1885 pa se je sprejelo 36 dijakov. V lepih io primerno vravnanih prostorih, v nunskih ulicah hiš. št 8 imajo dijaki svoje zavetišče vsak dan od 10 do 2 s sledečim redom: od 10—12 dop. učenje; ob 12 molitev in jčd; od Vsi—1 prosto. Med tem časom si v posebni sobi snažijo čevlje, čedijo obleko i. t. d. Od 1 do */,2 zopet učenje in potem odhod v šolo. Vse to se godi pjd nadzorstvom gg. učiteljev in duhovnov, ki svoje zosnje in svoj drsgi čas nežni mladini darujejo. Bog jim poverni! Dijakov je sedsj 9 iz latinskih šol, 4 iz realke in 23 iz deške vadnice. Po narodnosti je 29 slovenskih in 7italijanskih dečkov. Tudi seže sprejemsjo drugidijski naše grofije, ki imajo sicer revno stanovanje, ali so brez jedi in brez nadzorstva. To vse pa je še le pričetek, kajti, če bi hoteli le količkaj zadostovsti. morali bi ime*i vsaj 60—80 dijakov. Oglašajo se vedno, ali naše moči so še preslabe. Bog daj, da bi naraščale! Kuhanje in anaženje imajo čast. sestre svetega križa, kterim izrekamo za neumorno delovaje iskreno zahvalo! Dobrotniki, kakor je kazalo poterdilo v goriškem listu »Soči", se marljivo oglašajo in sploh je želeti, da se za u zavod naše razumništvo prične obče zanimati. Tudi slavni deželni zbor je podsl velikodušno podporo in na ta način pripoznal potrebo in korist dijaške ku-hinje. Hvalo, preserčno hvalo visokemu zboru, ki je po-kloail lepo pripomoč in delavaim udom in podpiratejjem pripoznanje in novo nravno moč! Hvala se ob enem izreka vsem p. o. dobrotnikom in adom naše vstaoovo! Bog podeli blagi ia dobrodejai »študentovski kuhinji" svoj blagoslov ia moogo člove-koljoboih dobrotnikov.*) Leta 1885 smo prazoovali v »študentovski kuhinji" dva za mladino pomenljiva in znamenita praznika, t j. dan sv. Alojzija in doo sv. Miklavža. Tokrat so so po Dogovorih io po molitvi v poooboo okinčanih prostorih razdelili mod mladioo učni pripomočki, knjigo L t d. io podala so jo boljša jod. Veeelje je bilo veliko. Tekom lota se je neksterim dijakom tadi prosker-bela nova ali pa stara obleka ia se je voditeljstvo »kuhinje" večkrat prepričalo pri g. g. učiteljih dotičnih šol, kako da se oboošajo gojenci in kako da napredujejo v *) Darovi se pošiljajo aa leto 1886 vndaikm „8©ča" ia se todi lahko oddajo v „Viaeentiiči", ali pa pri predsedniku, Via dal Teatre it 18. posameznih strokah. Malomarni so so odstranili in nadomestili z boljšimi, kajti naši gojeojci so moralno še tem bolj prisiljeni se učiti, da so vredni skažejo dobrot, ki jih sprejemajo. Pregled dohodkov in stroškov tega oddelka. Dohodki: Iz pošice delavnih ndov.......gld. 86:22 • Darovi podpirateljev......... 210:32. Male vplače nekaterih učencev .... „ 148:60 Deželni zbor goriški........* 100:— Določeni darovi..........„ 46:50 Skupaj gld. 591:64 Stroški: 3865 porcij veljalo ........gld. 357:80 Nakup pohištva, kuhinjske opravo ... „ 51:52 Šolski pripomočki revnim učeocem ... „ 15.89 Obleka za nekatere dijake....... 26:11 Stanovanje za '/« leta........ 40:— Mali atroški............ 10:20 Skupaj gld. 501:62 Če od dohodkov.....gld. 591*64 odštejemo atroške .... „ 501:62 Oat. 1. jao. 1886 v tem oddelku še gld. 90: 2 Konferenca av. Ignacija in av. Vida je imela tedaj leta 1885 dohodkov..........gld. 654:82 iu atroškov............ 762:82 Razvidno toraj, da ta „koofereoca s slovenskim poslovnim jezikom* dela in da se s pomočjo Boga in dobrovoljnih človekoljubov še s časom bolj vterdi. Mnogo je še ledine, mnogo še križemrok, — a treba nam verlih udov v mestu samem in blsgih dobrotnikov. Da se tudi pri Slovencih goriške grofije vdomači zaupanje v naš oddelek, je valed dobrega pričetka prepričan naž odbor. Bog in areča naša! (Konec na»l.) Pepelnica. Resno zvon te danes vabi K službi božji, kristijan; V cerkev pridi, ne pozabi, Da je pepeljenja dan! Danes Cerkev kliče milo: „Prah ai, prah ti bodeš spet!' Nj j svarjenje njč bi bilo Ti k zveličanju, o avet! Marsikdo je bil med nami Lanaki pepelnični dan; Letos pa leži že v jami, Med merliči zakopan. Vai ae moramo ločiti — Smertni dan ti je neznan; Zaoj pripravljen moraš biti Vaak trenutek, noč in dan. To naj človek to apodbtga, Da za čednost le si vnčt; Naj vse dobro svčt ponuja, — Vendar moral boš umrčt'! Reven grešnik, kaj se vkvarja Za veselje, svetno slast! Tegs on ps no prevdsrjs — Da jo grob zanj smertna past. Prav gotovo kdaj ga vjamo, — Oh naj krone drugo p6t! Al dasi je poleg jame, Le oe vidi grešnih zmot! Danes človek se prebudi, Svoj premisli grešni stan; Gnade časa ne zamudi, — * Delaj, dokler je še dani Resen dan je pepeljenja, O le dajmo ga umčtM Klicati nam on oe jeuja: „Prah si, prah ti bodeš spet!' Resno zvon te danea vabi K službi božji, kristijan; V cerkev pridi, ne pozabi, Da je pepeljenja dan! J. Z. BrntovHke zadeve. V molitev priporočeni: Na milo&tljive priprošnje N. lj. G. preav. Jezusovega Sercs, 8 v. Jožefs, sv. Nikolaja, aa. Hermagora i nFortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in aamomore, odpad in brezveratvo, prešeetvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošaatne pregrehe in velike nesreče. — Sin priporoča sebe i o avojega očeta v molitev za reanično apreobernjenje. — Neka zmedena zadeva, da bi se izšla po Božji volji. — Bolna gospA za pomoč. — Na roki bolan mladeneč za zdravje. -- Kot aeatra priporočam svojega na duši in na telesi nevarno bolnega brata naši ljubi Gospej presv. Serca, sv. Jožefu in sv. Frančišku Serafskemu, da bi po teh mogočoih priprošnjah se z Bogom spravil, in se za arečno smert dobro pripravil. — Priporočen družbeni molitvi aovražin človek, da bi na priprošnje naše ljube Gospč, sv. Jožefa in av. Antona Pad. prišel k spoznanju keršaoake ljubezni, in da bi ae zopet ljubi mir vernil med sosesko. Zahvale. V silnih dušnih in telesnih težavah ae nisem vodila kam djsti, na enem očesu se mi je tako zatemnilo, da 3 dni nisem več oanj^idila. Opravljala pa sem o prijatljico 9dnevnico na čast presv. Jezusovemu Sercu in neomadežeoemu spočetju M. D., prejela ss. zakramente; po spovedi sem v resnici rajsko veselje in tolažilo občutila; umila sem se potem z vodo pri znamnji Marijo D. Lurške pod Rožnikom, in tisti trenutek sem na očesu spregledala, potem ko so bile dušne težave minule že precej po spovedi. To se je godilo ob koncu, ko sem 9doevnico dokončevala. Nsj bo Jezusovemu presv. Sercu in Mariji brez madeža spočeti čast in večna hvala! No more mi nikoli dosti zaterditi, da naj v Jezuaovem in Marijinem Sercu pomoči išejo, kteri ao v hudih bridkostih. V Ljubljani, 2. sušca 1886. Lenka KovaČiČ. ---- ?!>--- Koledar za prihodaji tedea: 8. eušca. S. Janez od Boga. — 9. Sv. Frančiška Rimska. (Postni dan.) — 10. Pepelnica (začetek 40dan-okega posta.) 40 es. mučencev. — 11. S. Sofronij. — 12. Spomin ternjeve krone N. G. J. Kr. S. Gregorij L — 13. S. Kristina. — 14. Perva nedelja v posti. S. Matilda. duhovna niže verste, sv. Lak s in sv. Macij. Divje zveri so jih na kosce raztergale. Sv. Vedast, je bil tisti mašnik, kteri je veliko pripomogel, da se je Klodvik, kralj Frankov, spreobernil, on ga je peljal k sv. Remigiju, škofu Remskemu, lu ma je podelil zakrament sv. kersta. Šest let potem postal Jo škof otrebaški na Francoskem. Iz rimskega zapisnika mučenikov. 6. svečan. Sv. Alderik, sin plemenite rodovine, je ponižnost in samoto tolikanj ljubil, da se je odpovedal vsej časti, do ktere je imel pravico po svojem stanu, in je kot pastir služil v nekem samostanu. Umeri je leta 1200. Sv. Amand, je kot mladeneč stopil v neki samostan, škof posvečen, obhodil je razne po malikovavstvu okužene kraje, povsod oznanovaje pravo Jezusovo vero. Da je v tem apostoljskem delovanju veliko preterpel, je lahko umeti; enkrat so ga hudo pretepali, drugikrat celo v vodo vergli. Toda Bog je delal z njim, mu dodelil dar čudodelnosti in njegovim naukom tolik vspčb, da so neverniki sami jeli svoje tempeljne razdirati in oo ga za sv. kerst prosili. Proti koncu svojega zaslužnega življenja se je umaknil zopet v samostansko tihoto, kjer je srečno v Gospodu zaspal leta 675. Sv. Antalijan, mučenik, je storil mučeniško smert za časa Valerijana in Galijena, rimskih cesarjev, ko so ljuti Alemani, divji in neversk narod, priderli na Francosko in lepe pokrajine opustošili. Sv. Bukol, škof v Smirni, učer.ec sv. Janeza evangelista, kteri ga je tudi škofa posvetil. Bil je poaeben prijatelj svetemu Polikarpu, kterega )e posvetil msšnika. Sv. Guvarin, škof v Palestrini na Laškem, rojen Bolonjčan, si je izvolil v mladosti redovniški stan. Papež Lucij li pa ga je poklical iz samostanske samote na škofijski sedež in ga imenoval pozneje celo kardinala. Pobožno življenje je sklenila pobožna smert leta 1159. Sv. Ina, je bil najprej kralj, potem pa menih reda ov. Benedikta. Sv. Julijan, sloveč zdravnic v Edesi, je v svojem poslu skerb imel ne le za telo, temuč tudi za dušo človeško. Ko so sv. škofa Silvana s tovarši k smerti peljali, objel jih je vae vpričo vsega ljudstva in se tako poslovil z njimi. S tem se je pa izdal, da je kristjan; ksr prijeli so ga in k smerti obsodili. Prebili so mu roke, noge iu glavo z železnimi žeblji in tsko kervavečega vergli v neko jamo, kjer je konec storil v svoji la8toi kervi. Sv. Rotija, devica in mučenica, je bila sloveča zavoljo svoje telesne lepote, še bolj Pa zavoljo svoje modrosti in pobožnosti. Cesarski namestnik Sapricij ji je bil ukazal, da nsj malikom daruje, ker pa kerščanska junakinja tega ni hotla, izročil jo je dvema od svete vere odpadlima sestrama, Krista in Kalista po imenu, iz tega namena, da bi tudi njo od sv. vere od-vernili. Toda zgodilo ae je ravno nasprotno; zakaj po prizadevanju sv. Rotijo ste se one dve vernili spet nazaj k sv. kerčšanski veri. Namestnik, to zvediti, je kar zdivjal togote in ukazal Kristo io Kalisto vreči v kotel z vrelo smolo. Rotiji pa je dal glavo odsekati. Pri tej priliki seje spreobernil še oamestnikov tajnik, Teofil, ne ves glas se spoznal kristjana in vsled tega jo bil tudi s mečem umorjen. Sv. Rotiji na čast stoji krasna cerkev v Rimu. 8v. SUvan, je prejel krono mučeništva v Emesi, kjer jo 40 let deloval kot škof; in s njim vred dva du- Listek za raznoterosti. Priporočevanja vredne novosti. Dreikundert Strafgeriekte tiettes und Zufalle, welche keine Zuf&lle sind. Aus neuerster Zeit. Od žup. dr. Jož. Ant. Keller-ja 1886. Cena 1 gld. 86 kr. Ta knjiga, 456 strani, t ptav pripravnem formatu, utegne močno koristiti pridigarjem, učiteljem, pa tudi slabo-vercem in brezvercem. Po raznih tvarinah razdeljeno kazalo v začetku in na koncu osebno kazalo bode čitatelju prav posebno pomagalo, da najde doželjeno osebo in tvarino. Zehn Vnterweisungen fiber die christliche Ersiehung der Jugend, fur Eltern, Seelsorger und Lehrer. von einem Priester derErzdioc. COln 1886; 119 str., c. 74 Kr. Med deseterimi poduki je tudi: „Pflege der Schamhaftig-keit," „Be8trafung der Kinder" ita. S tim je dosti očitno, da je delo tudi čaau primerno. — ' P. Martin Cochem. Njegovo življenje, djanje. čas. Od redovnice Bernardine v Mogunciji 1886. — C. 1 gld. 11 kr., 215 atr. Na koncu je imenik 73 apisov tega prijublje-nega bogoljubnega moža. Več del njegovih je tudi za današnji „mladi čas4 kakor nalaš, kajti govorč o „vertovihu (pa ne včm, če so prav „Kinderg&rten"), kakor: „Der grosse Baumgarten*, »Kleiner Baumgarten", „Der mitt-lere Baumgarten", „Arboretum spirituale". Das Fasulienleben in Freud und Leid von Leop. Kist. C. 2 gld. 23 kr. Poduka potrebni najdejo v tem dokaj tvarine, tudi o „Civiltrauung*, dem „trunksichti-geu Schuster", vom „bd*en Weibele", rSatan daheim". pPantoffelregiment", in sto druzih reči. Vzemi in čitnj! Bosniens Gegenvrart, brošura 94 str. Leipzig. 1886. To delce hvalijo vsi, kteri so čitali. C. 1 gld. 24 kr. Die Pilaasenvrelt sls Schmuck des Heiligthnms und Fronleichnamsfestes ... von Pfarrer Arnold Rutter, z 52 slikami; 148 str. C. 87 kr. Najde se v tem tudi kaj o „ maj ni ko vem al ta rji," o Božjem grobu", Jaslicah" itd. Ermahnungon im Beiehtstukle Kajetana Bergam-skega, od Al. K. Ohler-ja. C. 1 gld. 11 kr. Sv. Marija Paciska, mladostna njeoa leta. Spissl Keržič. C. 5 kr. Histeria Sacra antiqui testamenti, auctore Zschokke. C. 5 gld. — Vso v „ Katol. bukvami". Jezuiti, lared jo v 350 letih Jezusovi Cerkvi dal 248 svetnikov/1500 mučencev (marternikov), I2pa-pežev, 60 kardinalov, 4000 nadškofov in škofov, OTffl Sedanjo dobo ima 2500 misijonarjev ined aivjakL BRfr^ že večkrat rečeno: ko bi zgorele tudi vse knjige in ostale le samo jesuitovsko, bi sa učenost no bilo nič zgubljenega. (Pač veliko pa bilo zgubljenega za greh in pohujšanje!) Katelifka dražba napravi prihodnjo (pustno) nedeljo sa svojo ude Tombolo, ki se prične ob pol šeotih zvečdr. ti. Andrej Bris, verli vradnik kmetijske družbe, dolgoletni bivši oskerbnik več ljubljanskih škofov, sploh soaoi poštenjak, SOletoi stsrček, je 3. t. m. previden s ss. zskrainenti. v Gospodu zaspal. Bog mu dsj večni mir! Pastirski list s prav jasnim podukom za post iii ave^o Jeto so oa avitlo dali miigsp. Teržaški škof. DruV pot več. Zgodovina fara Ljubljanske škofije gosp. Antona Koblarja. Ravno je prišel na avitlo tretji zvezek tega važnega in posebne hvale vrednega dela, ki obsega zgodovino Šemtpeteraze fare pri Novem mestu. Spissl kaplan Ivan Štšelj. Cena je lični knjižici s 53 stranmi 25 soldov. V Staagi 27. sveč. 1&80. (Zahvala.) Prelepo se zahvaljujem vsim blagim dobrotnikom, ki so mi po „Zg. Danici" za oltar sv. Antona Padv. kaj blagovolili podariti. — Prav priserčna zahvala bodi neznanemu dobrotniku, ki mi je po preč. g. P. Jožefu ^dobrotno podaril 25 gld. ter ^elečast g. Jak. G^Prfttak. Vsim nsj do-brotljivi Bog oa priprošnjo sv. Antona čudodelni ka obilno poverne! — Oltar se pridno zdeljuje. Terdi podobi ima g. Zajic že v delu. Lo podoba sv. Antona se ui še naročila iz dveh vzrokov. — Oe kdo zanjo kaj dobrotno podeli, priserčno: „Bog plačaj!" Miha Saji, župnik. K zahvalam. Lansko leto ravno o tem času imela sem prehudo bolečino v glavi, tako me je tergalo, da nisem mogla biti nič v miru in potem mi je še prav zlo lice oteklo. Vse sem skušsls, ps mi ni bilo nič boljše. Potem pa sem iela opravljati sedmo nedeljsko opravilo sv. Jožefa na čast. pa tudi 9dnevnevnico s prav gorečim sercem. Io čez mslo doi nekega večera med navadno družinsko molitvijo sv. rožnega venca sem bila uslišana, ko se mi je prederlo in oa enkrat vsa bolečina popolnoma rginila. Zatorej bodi preaerčna hvala sv. Jožefu, usmiljenemu pomočnika v sili! J. Z. dek. Č. g. Pavel Kramar jo prestavljen iz Adlešič T Št. Peter, in č. g. F r. Demšar iz Stopič v Toplico. C. g. Andr. Pipan, dob. pom. na Brezovici, jo postal župnik Poliški. Umerli so čč. gg.: Ant. Močnik, duh. v pok.; Jan. Pogačnik, karat v Podragi, in Leop. Gorenec, žapnik v Adlešičab. R. I. P. — Razpisano so duhovn*je: Št. Juri (ker č. g. župn. Leop. Gestrin gre v pokoj', — Tem (pri sv. Duhu), Adlešiče in Hotederšica (č. g. župnik Jož. Belar gre v pokoj.) V Terzarski škofiji: C. g. |jud--V