LETNIK H
URADNI GLASNIK
OKRAJA KOPER
KOPER. 29. APR!LA !964
3T. S
-------------------=--------- VSE
OBJAVE SKUPŠČIN OBČIN
Občina Nova Gorica
—	STATUT občine Nova Gorica
Občina Postojna
—. ODLOK o proračunu občine Postojna za icto )964
—	ODLOK o občinskih dokladah v občini Postojna
.— ODLOK o višini amortizacije, ki se iztoči v zdravstveni investicijski sklad občine Postojna v letu 1964
BINA------------------------------------------
—	ODLOK o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi pro^ računa občine Postojna za leto 1963
—	ODLOK o obveznem fluorografiranju prebivalstva v ob čini Postojna
Občina Sežana
-— ODLOK o spremembi odtoka o občinskem prometnem davku v občini Sežana
_____________________________________________J
OBJAVE SKUPSON OBUN
STATUT
OBČINE NOVA GORICA
Izhajajoč iz dejstva, da so uspehi, doseženi v materiatni graditvi komune in razvoju demokratičnih sociatističnih razmerij, nastate taks družbene in potitične spremembe, da sedanji statut ne ustreza več;
v težnji, da utrdi dosežene uspehe in zagotovi nadaljnji napredek sociatističnih razmerij med tjudmi, da se dvigne osebni in družbeni standard občanov;
Z namenom, da se vskladijo interesi posameznikov z interesi družbene skupnosti ter zagotovi enotnost detovanja vseh organizacij na območju komune ter s tem doseže večja zakonitost in pravno varstvo občanov,
je skupščina občine Nova Gorica kot naj višji predstavniški organ občanov na podtagi 94. čtena ustave Sociatistične repubtike Slovenije na seji občinskega zbora in na seji zbora detovnih skupnosti dne 7. aprita 1964 sprejeta
STATUT OBČINE NOVA GORICA
UVOD
Ì. Statut občine Nova Gorica konkretizira družbena načela, na katerih temelji jugoslovanska sociatistična skupnost. Konkretizacija teh družbenih načel vsktajuje in utrjuje dosežene uspehe ter zagutavija napredek socialističnih in demokratičnih odnosov med občani kot svobodnimi in enakopravnimi proizvajalci in ustvarjate! v okviru specifičnih družbenih in materialnih pogojev občine Nova Gorica.
Izhajajoč iz načeta, da občino oprcdeljuje-jo pravice in dotinosti vseh samoupravnih organov in organizacij ter stehernega občana. Statuti detovnih organizacij in krajevnih skupnosti še natančneje izražajo obseg in pomen načela samostojnosti in samoupravnosti
posameznih organizacij in služb ob istočasni medsebojni odvisnosti in vskiajenosti znotraj občine.
2.	Določita statuta so izraz današnje razvitosti proizvajainih in zavestnih sociatističnih sit, zato izražajo stopnjo dmžbeno-ekonorn-skega razvoja občine in se bodo spreminjata sktadno z napredkom materiaine osnove občine kakor tudi širše družbene skupnosti.
Občani so osnovni činitelj gospodarskega in družbenega napredka občine, zato jim statut poieg ustave in zakonov daje doiočene pravice in dolžnosti pri razvijanju in usmerjanju njenega gospodarskega in družbenega raz voja. Napredek občine je tesno odvisen od pravdnega in odgovornega izvrševanja teh pravic in dolžnosti.
3.	Odnos med občino in delovno organizacijo temelji na skupnih interesih proizvajalcev in potrošnikov. Skrb delovnih organizacij naj zagotavlja optimaino izkoriščanje proizva jainih sil za čimbotjše rezultate poslovanja. Občina pa usmerja razvoj proizvajalnih sredstev z dolgoročno in tekočo gospodarsko in še posebej investicijsko politiko.
Skladno z razvojem gospodarske moči ob čine se spreminjajo tudi odnosi med občino m delovnimi organizacijami, kar je treba spinti upoštevati in skladno s tem tudi spre minjati statutarna določila.
4.	Gospodarski in družbeni razvoj v občini je treba usmerjati in graditi na obstoječi materialni osnovi, pri tem pa upoštevati, da je mesto Nova Gorica gospodarsko, prometno, kulturno in zdravstveno središče Goriške ter da ima zaradi zemljepisne lege in regionalnih sporazumov posebne pogoje glede turističnega prometa, mednarodne menjave in delitve dela.
Pri nadaljnjem razvoju proizvajalnih sil se posteča posebno pozornost razvoju industri
je, ki že danes ustvarja vejik del celotnega družbenega proizvoda. Zemljepisni in gospodarski poiožaj narekujeta občini posebno skrb za usposabljanje in razširjanje gospo darskih organizacij s področja kovinsko pre-delovaine. lesne in kemične industrije, industrije gradbenega materiala ter kmetijstva in zunanje trgovine za učinkovito izrabo surovinske in energetske osnove ter delovnih tra dicij in mednarodne menjave.
Občina skrbi za razvoj gospodarske in družbene aktivnosti zlasti;
—	z uveljavljanjem takšne politike pri napredku proizvajalnih sit, ki mora biti vskta-jena z razvijanjem že obstoječih podjetij in ki upošteva specifične pogoje, potrebe ter možnosti nadaljnjega razvoja,
—	z vodenjem takšne kadrovske politike, ki naj pripomore k oblikovanju takih profilov strokov nih kadrov, ki bodo ustrezali osno^ vam in potrebam razvoja,
—	z uveljavljanjem takšne politike prt usmerjanju razpoložljivih družbenih sredstev za razširjeno reprodukcijo, ki zagotavlja čim boljše proizvodne rezultate ter ekonomičnost vlaganj in poslovanja,
—	z vs k la jev an jem razvoja prometnih zvez jn sredstev, stanovanjsko-kotnunahiega gospev darstva, zdravstvenega varstva, splošnega in strokovnega izobraževanja ter kulturnih in drugih dejavnosti, ki zagotavljajo pogoje za hitrejši gospodarski in družbeni napredek ter s tem prispevajo tudi k izbotjšanju življenjske ravni občanov.
Ugodni naravni pogoji narekujejo hitrejši napredek tistih dejavnosti, ki omogočajo in pospešujejo razvoj turizma s posebnim poudarkom na tranzitu turistov ter na izkoriščanju posebnih naravnih dobrin na območju ohčine; razvoj takih dejavnosti je treba opreti tudi na potrebe, ki izvirajo iz maloobmejnega
Str. 62
"URADNI GLASNIK*
St. 8 — Koper, 29. aprila+1964
prometa kot posebne oblike turizma in mednarodne menjave.
Naraščajoče potrebe prebivatstva, proiz vodnje in turizma zahtevajo hitrejši razvoj storitvenih dejavnosti, pri čemer jo. potrebno razvijati zlasti družbene obrtne obrate in servisne deiavnice.
Pri tem je tudi vsaka zasebna iniciativa, če je po vsebini in obsegu v skiadu z družbenimi sredstvi, koristna in zažetena; v okviru materiainih možnosti občina podpira tudi nadaljnji razvoj zasebnih dejavnosti zlasti na področju stritvcnc obrti, gostinstva, turizma in kmetijstva.
Za napredek proizvodnje in razvoj tehnologije občina sodeluje z delovnimi organizacijami pri razvoju znanstvenoraziskovalnega dcia. Zaradi učinkovitega razvoja takega deta naj uvajajo dciovne organizacije tudi skupne siužbe in na tem področju medsebojno sodelujejo.
Za hitrejši napredek gospodarstva je treba pospešeno razvijati ustrezno strokovno in sptošno šolstvo. Razvojni načrti posameznih gospodarskih organizacij morajo nujno vsebovati tudi načrte usposabljanja strokovnih kadrov.
K uspešnemu in hitrejšemu gospodarskemu razvoju lahko bistveno pripomore združevanje sil in sredstev ter sodobna delitev dela. Zato občina podpira integracijska gibanja, ki zagotavljajo enakopravno vključitev v mednarodno delitev dela. Pri tem skrbi, da so v vsakem primeru zajamčene samoupravne pravice sleherne delovne enote vključno s pravico odločanja o delitvi rezultatov njihovega dela.
5.	Občina razvija in utrjuje samoupravnost delovnih organizacij na področju družbenih stlužb ter krepi njihovo materialno osnovo v skladu z ekonomsko rastjo občine. Za dosego teh nalog naj se zlasti krepi sodelovanje med občinsko skupščino in samoupravnimi organi teh organizacij.
Na področju šolstva občina predvsetn razvija sistem osemletnih šol in daje vedno več sredstev, da se na teh šolah zagotovi neprekinjen in kvaliteten pouk za vse šoloobvezne Otroke
Samoupravni organi šol in člani šolskih delovnih skupnosti skrbijo, da se materialna sredstva izkoristijo predvsem zato, da se izvajajo čimboljši učni programi in dosegajo Optimalni učni uspehi.
Šolanje občanov na ostalih šolah in vzgoj-no-izobraževalnih zavodih omogoča občina v skladu z materialnimi možnostmi s pomočjo občanov, delovnih in drugih organizacij. Pri tem upošteva predvsem potrebe gospodarskega razvoja in razvoja družbenih in drugih služb ter potrebe občanov.
Na področju zdravstva si občina prizadeva, da se s pomočjo obstoječih zdravstvenih zave Jov, delovnih in drugih organizacij in s pomočjo sredstev, s katerimi razpolaga komunalni zavod za socialno zavarovanje, širi mreža zdravstveni zavodov z namenom zagotoviti občanom vse oblike zdravstvenega varstva.
Občina skrbi za socialno varstvo občanov !n daje v ta namen vzporedno s krepitvijo materialne osnove vedno več sredstev. Občinska skupščina lahko to skrb sporazumno zaupa tudi krajevnim skupnostim in delovnim organizacijam
Občina posveča vso skrb udeležencem in invalidom NOB pri uveljavljanju njihovih pravic, zaposlovanju, izobraževanju in strokovnem usposabljanju in pri urejanju stanovanjskih razmer.
V okviru možnosti zagotavlja občina sredstva za kulturno-prosvetno in telesnovzgojno dejavnost, postopoma pa tudi za izgradnjo kulturno prosvetnih objektov in telesno-vzgoj-nih naprav v mestu in v posameznih naseljih; pri tem posebno podpira tiste institucije, ki aktivno pomagajo pri oblikovanju človeka in s tem prispevajo k splošni družbeni razgibanosti v občini.
6.	Zavestno delovanje Socialistične zveze delovnega ljudstva In drugih družbenopolitičnih organizacij in društev ima pomembno vlogo pri mobiiizaciji delovnih ljudi za nadaljnji gospodarski in družbeni napredek ter pri vsklajevanju interesov in akcij posameznih delovnih organizacij in služb. Zato občina zagotavlja ustrezna sredstva za nemoteno delovanje družbeno političnih organizacij in društev in skrbi za razširitev materialne osnove za njihovo uspešnejše delo.
Da bt bile te subjektivne sile primemo in pravočasno seznanjene z delovanjem in nameni občine, predvsem na področju ekonomskega in družbenega razvoja, ter da bi lahko pripomogle k realizaciji zamisli, ki so splošno družbenega pomena za občino ali širšo družbeno skupnost, jih občinska skupščina o tem obvešča.
7.	V občini se ustanovijo krajevne skupnosti kot posebne oblike samoupravljanja občanov na območjih, na katerih so občani ža to najbolj zainteresirani. Občina lahko v skladu z materialnimi možnostmi in ob upoštevanju iniciativnosti samoupravnih organov krajevne skupnosti prenaša nanje določene naloge iz svoje pristojnosti.
8.	Občina organizira v sodelovanju s sosednjimi in drugimi občinami take gospodarske in družbene akcije, ki so skupnega pomena ali katerih učinki sežejo tudi na njihova območja.
Preko raznih oblik sodelovanja z jugoslovanskimi mesti in občinami izmenjuje občina izkušnje v izgradnji komunalnega sistema in utrjuje bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov.
Ob uveljavljanju načela miroljubnega sožitja in aktivnega sodelovanja držav in narodov občina Nova Gorica kot obmejna občina razvija vzdušje dobrega sosedstva s tem, da pospešuje vsestranske stike mcck obmejnim prebivalstvom, raznimi organi in organizacijami. menjavo materialnih in duhovnih dobrin in medsebojno spoznavanje.
I.	POGLAVJE SPOŠNE DOLOČBE
1.	člen	_
Občina Nova Gorica jc temeljna družbenopolitična in samoupravna skupnost prebivalcev na svojem območju.
2.	člen
Občina uresničuje vse funkcije družbene skupnosti, izvzemši tiste, ki so z ustavo in zakoni v pristojnosti širših družbeno-političnih skupnosti.
Občina ima zlasti naslednje naloge, pravice in dolžnosti:
—	usmerja in krepi gospodarski razvoj občine in razdeljuje pripadajoči ji del ustvarjenega dohodka za svoje potrebe;
—	vsklajuje osebno koristt občanov in delovnih skupnosti s splošnimi družbenimi ko ristmi;
—	skrbi za materialne in druge pogoje za izboljšanje splošnih življenjskih razmer občanov, posebno glede njihovih stanovanjskih potreb, zdravstvenega in socialnega varstva, izobrazbe, kulture, telesne vzgoje, rekreacije, preskrbe in družbene prehrane; v ta namen pospešuje komunalne, družbene in druge službe,
—	skupno z delovnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi pospešuje in organizira zlasti tiste dejavnosti, ki neposredno slu žijo družini in gospodinjstvu zaposlenih občanov glede na njihove*vsakodnevne potrebe;
—	pomaga uresničevati pobude občanov in.organ zacij za skupno reševanje k-mmnal oiA, socialnih, zdravstvenih in drugih zadev;
—	skrbi za skladen urbanistični razvoj občine in mesta;
—	varuje družbeno in zasebno lastnino*
—	skrbi za javni red in mir;*
—	pospešuje razvoj vseh oblik družbenega samoupravljanja;
—	skrbi za uveljavljanje vseh oblik neposredne demokracije;
—	varuje samoupravne pravice delovnih in drugih organizacij;
—	omogoča uresničevanje osebnih in političnih pravic občanov;
—	izvaja vse naloge s področja narodne obrambe, ki so jt z veljavnimi predpisi zaupane;
—	samostojno ureja druge zadeve, ki imajo pomen za občino.
3.	člen
Pravice In dolžnosti občine opravljajo občani neposredno na zborih volivcev, v krajevnih skupnostih, z referendumom, z volitvami in sodelovanjem v organih občine.
Posredno pa občani opravljajo dolžnosti in pravice občine po izvoljenih predstavnikih v občinski skupščini in njenih organih.
4.	člen
Organi občine imajo nasproti občanom in samostojnim organizacijam na območju občine samo tiste pravice, ki so je dane z ustavo, zakoni, tem statutom in na zakonu temelječimi predpisi.
5.	člen
Organi občine izvršujejo svoje pravice in dolžnosti v skladu-z ustavo, zakoni in s tem statutom in v okviru enotnega političnega, ekonomskega in pravnega sistema.	t
6.	člen
Za izvrševanje nalog ima občina svoje dohodke, ki so zagotovljeni z zakonom in s predpis^ ki jih izda občinska skupščina v skiadu z zakonom.
Občina samostojno razpolaga s svojimi do hodki in jih razdeljuje po svojih gospodarskih, kulturnih, socialnih in drugih potrebah.
7.	člen
Območje občine Nova Gorica obsega: a) mesto Nova Gorica katastrske občine in naselja Gorica (del): Nova Gorica (del). Rožna dolin: (del)
Kromberk (del): Kromberk (del). Nova Go ri ca (del)
Pristava (del): Nova Gorica (del). Pristava Rožna dolina (de!)
Rožna dolina (del): Kromberk (del), Novs Gorica (del). Rožna dolina (del)
Solkan (del): Nova Gorica (del)
Stara gora (del): Rožna dolina (del)
b) druge katastrske občine in naselja
Ajba: Ajba, Doblar (del), Gorenja vas (del).
Kambreško, Lig (del)
Anhovo: Anhovo
Avčei Avče (del). Banjšice (de!)
Banjšice: Banjšice (del)
Bate: Bate, Grgar (del), Grgarske Ravne (del) Biljana (de!): Barbana, Biljana, Brdice pri Neblem, Dobrovo, Drnovk, Fojana, Kozar-no, Senožeče, šlovrenc, Zali breg Bitje: Bilje Bodrež: Borirei
Branik: Branik (del), Preserje (del), Steske Urie 'delt: Branik (del). Preserje (de!) Bukovica: Bukovica, Volčja draga (del)
št. 8 — Koper. 29. aprila 1964
«URADNI GLASNIK"
Str. 63
Cerovo: Dotnje Cerovo, Gornje Cerovo Cepovan: Cepovan, Lažna (de!)
Deskle: Deskle, Grgarske Ravne (de!), P!ave (de!)
Dob!ar: Dob!ar (de!)
Dotenja Vrtojba (de!): Vytojba (de!) Dorhbcrk: Brdo, Budihni, Dornberk, Draga, Oševtjek (de!). Potok pri Dornberku, Saksid, Tabor, Zatošče Gabrje ob Vipavi (de!): Miren (de!)
Gorenja vas: Gorenja vas (de!), Kana! (de!) Gorenja Vrtojba (de!): Volčja draga (de!), Vrtojba (de!)
Gradišče: Gradišče nad Prvačino (de!). Ošev-!jek (dc!)
Grgar: Grgar (de!), Ravnica (de!)
Idrija nad Kanatom: Gorenja vas (de!), Lig (de!)
Ka! (de!): Avče (de!), Ka! nad Kanatom, Levpa. Scniški breg Kana!: Kana! (de!)
Kojsko: Hum, Kojsko, Snežatno Kostanjevica: Kostanjevica na Krasu Kozana: Kozana
Kožbana: Beto, Brdice pri Kožhani. Brezovk, Kožbana, Nožno, Pristavo, Stapnik Krasno: Krasno Kromberk (de!): Ajševica (det)
Lažna: Lažna (de!)
Lipa: Lipa
Loke: Loke
Lokovec: Lokovec
Lokve: Lokve, Nemci (de!)
Medana (de!): Ceg!o, Medana, Ptešivo Miren (de!): Miren (da!)
Morsko: Morsko
Neb!o: Hrušev!je, Nebto
Nova vas (de!): Nova vas
Opatje se!o (de!): Lokvica, Opatje seto
Orehovtjej Orehovtje
Osek: Osek
Ozetjan: Ozetjan
P!ave: Ptave (de!), Zapotok (de!)
Podsabotin (de!): Podsabotin Prvačina: Dombrava (de!), Prvačina (de!) Ravnica: Ravnica (de!)
Renče: Arčoni, Gradišče nad Prvačino (det), Luke/iči, Martinuči, Mohorini, Mtljaki, Renče, Renski Podkraj, Žigoni Ročinj: Dob!ar (de!), Ročinj Rožna do!ina (de!): Ajševica (de!)
Rupa (de!):
Sc!a na Krasu (de!): Hudi !og. Korita na Krasu. Seta na Krasu
Senik:* Breg pri Go!em brdu. Goto brdo, Htev-nik, Senik, Vrhov!je pri Kožbani Stara gora (de!): Ajševica (de!). Stara gora Sv. Mihae!: Smihet	^
Šempas: Šempas
Šempeter (de!): Šempeter pri Gorici, Vo!čja draga (de!)
Šmarje (de!): Spodnja Branica Šmartno: Gonjače, Imenje, Šmartno Št. Maver (de!): Šmaver Temnica: Noveto, Temnica	\
Tmovo: Nemci (de!). Trnovo, Voglarji Ukanje: Ukanje, Zapotok (de!)
Vedrijan: Vedrijan Vipotže (de!): Vipotže Višnjevik: Gradno, Stavče, Višnjevik Vitovtje: Vitovtje
Vogrsko: Dombrava (dc!), Prvačina (de!), Vogrsko
Vojščica: Vojščica
Vrh: Kanalski vrh
Vrhovtje: Brest je, Vrhovtje pri Kojskem Vrtoče: Vrtoče
8.	č!en
Meje občine Nova Gorica se !ahko spremenijo samo z zakonom.
9.	č!en
Občina Nova Gorica je pravna oseba. Sedež občine je v mestu Nova Gorica.
!0. č!en
Občina Nova Gorica praznuje občinski praznik 9. septembra v spomin na goriško fronto.
Krajevne praznike !ahko dotočijo krajevne skupnosti v svojih statutih.
H.POGLAVJE
OBČANI IN DELOVNE ORGANIZACIJE
Občan!
!!. č!en
Osebe, ki sta!no prebivajo na območju občine Nova Gorica, so njeni občani.
. 12. č!en .
Občani so du!žni po svojih zmožnostih sodetovati v organih družbenega samouprav-tjanja v občini, z tasthim dc!otn prispevati k sptoŠnemu razvoju in napredku občine ter izpolnjevati prevzete obveznosti.
13. čten
Občina skrbi, da se ustvarjajo čedatje ugodnejši pogoji za uresničevanje pravice do dc!a, ztasti z razvijanjem proizvajatnih si! in materiale osnove za druge družbene dejavnosti. Te pogoje ustvarja občina tako, da z družbenimi piani in programi usmerja družbeni razvoj občine v tiste dejavnosti, za katere so na območju občine dani materiatni pogoji, in v tiste dejavnosti, ki so potrebne za zadovotjevanje potreb občanov in de!ovnih organizacij na območju občine, z najemanjem posoji! in z namenskim združevanjem sredstev in združevanjem detovnih organizacij.
!4. č!en
Organi občine so dotžni pri svojem dc!u sodetovati z občani, detovnimi organizacijami, Sociahstično zvezo detovnega ljudstva in drugimi družbenimi organizacijami ter se opirati na njihove pobude pri reševanju konkretnih nalog in jih obveščati o svojem de!u.
Delo občinskih organov je javno.
Pravica javnosti se !ahko omeji v primerih, ki jih do!oča zakon a!i predpis občinske skupščine.
15. čten
Občina je odgovorna posameznikom, de-!ovnim in drugim organizacijam za škodo, ki jo storijo ustužbenci organov občinske skupščine s svojim zakonitim de!om v zvezi z opravljanjem s!užbe.
!6. č!en
Občina zagotavlja občanom pri uveljavljanju in zaščiti njihovih pravic pravno pomoč.
Delovne organizacije
17.	čten
Občina po svoji skupščini in njenih organih skrbi, da organizacija deta in upravtja-njs v detovnih organizacijah omogočata delovnim !judem, da na vsaki stopnji in v vseh delih dc!ovncga procesa, ki pomenijo celoto,
kar najbotj neposredno odiočajo o vprašanjih deta, o urejanju medsebojnih razmerij, o de-htvi dohodka ter o drugih vprašanjih, ki se tičejo njihovega ekonomskega potožaja.
*	18. čten
Občina ustanavtja in podpira ustanavljanje detovnih organizacij in postovnih enot. če to zahteva zakon, potrebe občanov ati občine a!i širše družbene skupnosti oziroma če je to v sktadu s pianom in programom družbenega razvoja občine ati širše družbene skupnosti.
!9. č!cn
Razvoj detovnih organizacij s področja posameznih družbenih stužb zagotavlja občina na svojem območju po načrtih, ki jih sprejemajo občinska skupščina in njeni organi ob sodelovanju zborov volivcev, krajevnih skupnosti, detovnih in družbenih organizacij in neposrednih koristnikov, upoštevajoč smernice in priporočita širših družbenokritičnih skupnosti.
Kadar zahtevajo gospodarski raztogi a!i raztogi večje strokovnosti, ztasti pa širša družbena korist, organizira občina skupaj z drugimi družbenopohtičnimi skupnostmi za dotočena področja družbenih s!užb skupne zavode.
Za take skupne stužbe sktene občina z drugimi družbenopohtičnimi skupnostmi pogodbo, ki dotoča način financiranja.
20. č!en
Občinska skupščina !ahko ob pogojih, do!o-čenih v zakonu^ predpiše komunatnim de!ov-nim organizacijam cene njihovih storitev in proizvodov, jim dotoči poseben način pos!o-vanja in odredi, da so dotžne opraviti do!o-čeno de!o.
2!. čten
Kadar občinska skupščina na!aga de!ov-nim organizacijam v okviru svoje pristojnosti posebne obveznosti, mora * takšne predloge predhodno dati v razpravo prizadetim dc!ov-nim organizacijam.
22. čten
Občinska skupščina in njeni organi skrbijo skupno s samoupravnimi organi detovnih skupnosti, da delovne in druge organizacije skrbno gospodarijo z zaupanimi sredstvi, da izpolnjujejo postavljene programe in da ne zaidejo v gospodarske težave, ki bi bremeni le organizaetje in družbo.
Družbeno nadzorstvo občinske skupščine in njenih organov je v skrbi za smotrno uporabo družbenih sredstev, za pravdno izpolnjevanje družbenih obveznosti in za pravitno opravtjanje družbenih natog.
V ta namen občinska skupščina in njeni organi zbirajo podatke o uspešnosti deta detovnih in drugih organizacij, detajo ustrezne anahze, izdajajo potrebne ukrepe a!i priporočajo organizacijam ukrepe za odpravo pomanjkljivosti.
Ukrepi pri izvajanju družbenega nadzor stva morajo temeljiti na ustreznih predpisih, ki dotočajo pogoje in način ukrepanja.
**	23. čten
Zaradi čimbolj uspešnega urejanja medsebojnih razmerij skhcujcjo občinski organi skupne posvete s samoupravnimi organi de-!ovnih organizacij.
O	priporočiti!), ki jih daje občinska skupščina in njeni organi delovnim in drugim organizacijam. morajo razpravljati organi njihovega upravljanja in delavci ter občinsko skupščino obvestiti o storjenih ukrepih. Če se organizacija ne ravna po priporičihh občinske skupščine, je dotžna o tem obvestiti ob činsko skupščino in navesti razloge.
Str. 64
*URADNI GLASNIK.
St- S — Koper, 29. aprila 1964
IH. POGLAVJE y
ZADOVOLJEVANJE SKUPNIH POTREB
24.	člen
Občina skrbi za nenehno delovanje služb, s katerimi se zagotavlja zadovoljitev skupnih potreb občanov. Te službe se organizirajo na področju komunalne dejavnosti, prosvete, kulture in zdravstva, socialnega varstva, telesne vzgoje in rekreacije, preskrbe, družbene prehrane, pravne pomoči ter po potrebi tudi na drugih področjih preko organizacij in zavodov v skladu s tem statutom in regionalnim načrtom občine.
i	Komunalna dejavnost
25.	člen
Komunalna dejavnost obsega zlasti: vzdrževanje cest IV. reda in ulic, vzdrževanje sejmišč, javne razsvetljave, vodovodov, nasadov in parkov ter pokopališč, nudenje dimnikar- ' skih in pogrebnih uslug, urejanje tržnic, kopališč, otroških igrišč, javnih garaž, kanalizacije, javne snage in mestnega avtobusnega prometa.
26.	člen
Občinska skupščina zagotavlja smotrno izgradnjo in ureditev komunalnih objektov in naprav predvsem tako, da izdaja letne načrte komunalnih dejavnosti v okviru letnih državnih planov in v skladu z regionalnim in urbanističnim načrtom ter programom razvoja občine.
27.	člen
Komunalno dejavnost opravljajo praviloma komunatne organizacije in krajevne skupnosti.
28.	člen
Komunatnp organizacije poslujejo po gospodarskem računu.
Komunalna organizacija dotoča cene svojih proizvodov ali storitev s tarifo, s katero $i zagotavlja, dohodek za Opravljanje in razvoj svoje dejavnosti.
29.	člen
Cc občinska skupščina sodi, da je tarifa za komunalne storitve, ki jih opravlja komunalna organizacija po poobtastilu skupščine, previsoka glede na materialne zmogljivosti neposrednih plačnikov, lahko komunalni organizaciji predpišejo nižjo tarifo.
Občina jc dolžna zagotoviti komunalni delovni organizaciji razliko v dohodku, ki je nastala zaradi takega ukrepa, kadar jc predpisana cena za storitev ali proizvod Aižja od ekonomsko utemeljene cene.
30.	čien
Občina skrbi za elektrifikacijo in ureditev javne razsvetljave v vseh naseljih v občini, pri tem se predvsem opira na krajevne skupnosti.
31.	Člen
Občina skrbi ob sodelovanju delovnih organizacij, posameznikov in krajevnih skupnosti za oskrbo naselij z vodo v okviru vodo-oskrbnega načrta občine.
Krajevne vodovode in druge manjše vodo-oskrbne objekte občina lahko prepusti v upravljanje krajevnim skupnostim.
32.	čten
Občina skrbi za povezavo naselij s svojim središčem z javnimi prevoznimi sredstvi. *
*	33. člen
Občina skrbi za vzdrževanje cest IV, reda in ulic v mestu ter skupaj s krajevnimi skupnostmi vzdržuje krajevne ceste in poti.
34.	člen
Občina pomaga krajevnim skupnostim prj ustanavljanju in razvoju obrtnih organizacij, ki opravljajo usluge za zadovoljevanje potreb občanov in gospodinjstev.
35.	člen
Občina skrbi za telefonsko povezavo središč krajevnih skupnosti. Prednost pri ureditvi telefonske zveze imajo tiste krajevne skupnosti, ki prispevajo več lastnih sredstev.
36.	Člen
Občina skrbi, da se zagotovi redna dostava pošte vsem naseljem.
Preskrba in družbena prehrana
37.	člen
Zaradi preskrbe občanov z blagom široke potrošnje skrbi občina za pravdno organizacijo trgovske mreže.
38.	Člen
Občina podpira delovne organizacije in krajevne skupnosti pri ustanavljanju obratov za družbeno prehrano.
šolstvo
39.	člen
V skladu s potrebami ustanavlja občina splošne, strokovne in poklicne šole ter druge izobraževalne in vzgojne zavode in dijaške domove. Te šole in zavode ustanavlja občina tudi v dciovanju z delovnimi organizacijami in njihovimi združenji.
40.	člen
Občina ustanavlja šole in posebne oddelke ter domove za šoloobvezne otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.
če na območju občine ni ustrezne posebne šole ali doma, poskrbi občina za šolanje takih otrok na zavodih izven h j enega območja.
41.	člen
Za izobraževanje odraslih in druge posebne oblike izobraževanja ima občina delavske in ljudske univerze.
42.	člen
Občina ima zavod za prosvetno pedagoš ko službo.
Zavod za prosvetno pedagoško službo skrbi, da se pedagoško delo v šolah in vzgojno izobraževalnih zavodih razvija čimbolj uspešno in smotrno.
-	43. člen
Občina zagotavlja vsem šoloobveznim otrokom pouk na razvitih osnovnih šolah.
44.	člen
Občina organizira razvite osnovne šole v krajih, kjer je glede na število učencev možno smotrno urediti predmetni pouk.
45.	čten
Na šolah za dopolnilno izobraževanje lahko predpiše šolski odbor v soglasju z ustanoviteljem šolnino.
46,	člen
Občina zagotavlja šoloobveznim učencem, ki se šolajo izven kraja bivališča, brezplačen prevoz oziroma bivanje v dijaškem domu.
Učenci šol druge stopnje pa imajo pravico do voznih olajšav. Natančnejše pogoje o brezplačnih prevozih, voznih olajšavah in bivanju v domu predpiše občinska skupščina s svojim odlokom.
47.	člen
Občina skrbi, da se ustvarijo pogoji za po-stopen prehod na celodnevno prebivanje otrok v šoli in brezplačno šolanje šoloobveznih otrok.
48.	člen
Za šolanje na srednjih in študij na višjih in visokih šolah daje občina štipendije, šolske podpore in brezobrestna posojila.
Pogoje o tem predpiše občinska skupščina,
49.	člen
Občina, krajevne skupnosti in delovne organizacije s ki be za ustanavljanje, organizacijo in vzdrževanje otroških varstveno vzgojnih zavodov.
Občina skrbi skupno z delovnimi in krajevnimi skupnostmi tudi za gradnjo in vzdrževanje otroških igrišč.
Prosveta In kultura
50.	čien
Občina skrbi za zadovoljevanje kulturnih in umetniških potreb občanov in si pri tem prizadeva, da bi razvoj kulture in prosvete potekal skladno s splošnim družbenim razvojem v občini. V ta namen občina ziasti:
—	skrbi za ustanavljanje in delovanje knjižnic, čitalnic, muzejev, galerij, gledališč, kinematografov in drugih kulturno-prosvetnih organizacij,
—	skrbi za varstvo in vzdrževanje kulturnih spomenikov,
—	pospešuje amaterske kulturne dejavnosti,
—	pospešuje dejavnost kulturno-prosvetnih društev in organizacij,
—	pospešuje prirejanje kulturno-prosvet-nih manifestacij m proslav ter gostovanja tujih kulturnih in umetniških skupin.
51.	člen
Službo spomeniškega varstva izvaja neposredno in v skiadu z zakonom Zavod za spomeniško varstvo.
Druge kulturno^prosvethe dejavnosti se izvajajo neposredno v ustreznih zavodih, društvih in drugih samostojnih organizacijah.
Občina skrbi v mejah svojih materiainih možnosti in v sodelovanju z občani, delovnimi in družbenimi samoupravnimi organizacijami za gradnjo in vzdrževanje objektov, ki služijo kulturno-prosvelnim dejavnostim.
Občina prispeva sredstva za pospeševanje dejavnosti kuiturno-prosvetnih društev in organizacij v okviru materialnih možnosti in glede na družbeno pomembnost in aktivnost posamezne organizacije.
Občina zagotavlja zavodom na področju kulture manjkajoča finančna sredstva, kolikor jih ti zatrdi pri svojem poslovanju v skladu s predpisi in ustanovitvenimi akti ne morejo ustvariti.
52.	'člen
Občina skrbi v mejah svojih materialnih možnosti in v sodelovanju z občani, delovnimi in družbenim? samoupravnimi organizacijami za gradnjo in vzdrževanje objektov, ki služijo kulturno-prosvetnim dejavnostim.
Občina prispeva sredstva za pospeševanje dejavnosti k ul tu mogi ros ve tnih društev in organizacij v okviru materialnih možnosti m glede na družbeno pomembnost in aktivnost posamezne organizacije.
Občina zagotavlja zavodom na področja kulture manjkajoča finančna sredstva, kolikor jih ti zavodi pri svojem poslovanju v skladu s predpisi in ustanovitvenimi akti ne morejo ustvariti.
tt. 3 — Koper, 29. apri!a )9(!4
URADNI GLASNIK*
Str. 65
Socialno varstvo
60.	čten
Občina preko svojih organov, sociatnih in drugih služb skrbi za odstranjevanje vzrokov in pojavov, ki povzročajo sociaine probleme, in zagotavija soeiatno varstvo občanom, ki'so/ tega varstva potrebni. Občina skrbi tudi za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.
Posebno skrb posveča borcem NOV, družinam padlih borcev in žrtvam fašističnega nasilja.
Vprašanja, omenjena v prejšnjih odstavkih, uredi občinska skupščina z odloki.
61.	člen
Krajevne skupnosti sodelujejo / občinskimi socialnimi službami na področju socialne preventive, lahko pa jim občina prepusti opravljanje določenih nalog s tega področja in jim v ta namen zagotovi potrebna sredstva.
62.	člen	,
Pri reševanju socialnih problemov zaposlenih delavcev sodelujejo občinski organi z delovnimi in drugimi organizacijami.
Delovne organizacije opravljajo naloge s področja socialnega varstva v skladu s svojimi statuti. "
63.	člen
Občina podpira ustanavljanje in razvijanje socialnih služb na šolah. V ta namen zagotavlja ustrezen kader in materialne pogoje.
64.	člen
Za reševanje socialnih problemov občina po potrebi ustanavlja in razvija socialne zavode.
65.	čleh
Center za socialno delo koordinira delo vseh socialnih služb v občini, analizira in ugotavlja vzroke socialnih problemov ter predlaga pristojnim organom ukrepe za njihovo odpravo.
požarov se organizirajo poklicne gasilske enote in gasilske enote prostovoljnih gasilskih društev. Delovne organizacije lahko ustanavljajo svoje gasilske enote.
70.	člen
Občina skrbi za organizacijo dimnikarske službe.
71.	člen
Na območju občine se lahko ustanovijo tudi druge siužbe za zadovoljevanje skupnih potreb.
Te službe ustanavljajo občina, krajevne skupnosti ali druge organizacije. O načinu financiranja teh služb odloča ustanovitelj.
IV. POGLAVJE SREDSTVA OBČINE
72.	člen
Za izvrševanje pravic in dolžnosti, določenih z ustavo in zakoni, in za zadovoljevanje skupnih potreb pripadajo občini določena družbena sredstva kot njen dohodek.
^	,	73. Člen
Sredstva občine se oblikujejo iz dohodkov, ki jih določijo zakoni, in iz dajatev, ki jih predpiše občinska skupščina, čc je za to z zakonom pooblaščena.
Dohodki, ki jih občina samostojno določi na podlagi zakonitih pooblastil, se uvedejo po predhodni obravnavi na zborih volivcev.
74. člen
Občinska skupščina sme uvesti krajevni samoprispevek samo za namene izgradnje objektov za zadovoljevanje skupnih potreb na podlagi predhodnega sklepa zborov volivcev aii odločitve referenduma.
Sredstva krajevnega samoprispevka se lahko uporabijo samo za namene, za katere je bil uveden.
.	75. člen
Telesna vzgoja in rekreacija
53.	člen
Občina skrbi za napredek telcsno-vzgojnih dejavnosti in rekreacije s tem, da skrbi za praviien razvoj teiesno-vzgojne dejavnosti v društvih, učnih in vzgojnih zavodih, za izgradnjo telesno-vzgojnih, športnih in rekreacijskih objektov, gradi športne naprave In objekte, podpira občinsko zvezo za telesno vzgojo, počitniške skupnosti, turistična in druga društva pri njihovem delovanju in strokovnem usmerjanju telesno-vzgojne in rekreacijske dejavnosti. ^
Zdravstvo
54.	čien
Da se zagotovi zdravstveno varstvo občanov, skrbi občina za ustrezno organizacijo in razvoj zdravstvenih služb in usmerja politiko zdravstvenega zavarovanja v občini.
55- člen
Občina skrbi za to, da so občanom zagotovljene zlasti naslednje oblike zdravstvenega varstva:	t
—	osnovna zdravstvena pomoč, obiski zdravnikov na bolnikovemu domu in nega na domu,
—	specialistično in bolniško zdravljenje v zdravstvenih zavodih na območju občine ali izven njega,
— Zobozdravstvena pomoč,
—	zdravstveno varstvo žena, mater, predšolskih in šolskih otrok ter mladine v odgovarjajočih dispanzerjih, posvetovalnicah in ambulantah,
—	zdravstveno varstvo in pomoč delavcem v gospodarskih organizacijah in obratnih ambulantah, zdravstvenih domovih in postajah,
—	prva pomoč in prevoz ponesrečenih, nenadno obolelih in porodnic v zdravstvene zavode,
—	patronažna služba pri občanih, ki so zaradi svojih bioloških lastnosti ati določenih bolezni še posebno izpostavljeni škodljivim vplivom okolja.
Občina skrbi tudi za zagotovitev preskrbe z zdravili.
56.	člen
Občina posebej pospešuje razvoj preventivne in zdravstvene službe in zagotavlja za to potrebna srčdstva, kolikor ni ta obveznost naložena drugim organizacijam.
57.	člen
Zdravstveno varstvo Izvajajo neposredno zdravstveni zavodi v skladu s splošnimi predpisi. V ta namen ustanavlja občina ustrezne zdravstvene zavode in skrbi, da delo teh zavodov zadovoljuje potrebe občanov po zdravstvenem varstvu.
58.	člen '
Občinski zdravstveni center opravlja strokovne zadeve, ki imajo splošen pomen za zdravstveno varstvo, in druge upravne in strokovne zadeve, ki mu jih zaupa občinska skupščina.
59.	člen
Občanom, ki niso polno zavarovani po predpisih širše družbene Skupnosti in nimajo možnosti sami kriti stroškov zdravljenja, krije stroške osnovnega zdravstvenega varstva občina.
Z odlokom ohčinske skupščine se dotočijo natančnejši pogoji za pridobitev teh pravic.
Zaposlovanje in socialno zavarovanje
66.	člen
Siužbo zaposlovanja delavcev v občini izvaja neposredno zavod za zaposiovanje delavcev. Občina ima nasproti zavodu pravice in dolžnosti, ki so določene po splošnih predpisih.
Politiko zaposlovanja obravnava in usmerja občinska skupščina.
67.	člen
Občina opravlja na podlagi zakona družbeno nadzorstvo nad poslovanjem komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja in zavodov za socialno zavarovanje.
Ostale službe za zadovoljevanje skupnih
potreb	\
68.	člen
Občina skrbi za zdravstveno zaščito živali, zlasti za preprečevanje in zatiranje živalskih, parazitarnih, vzrejnih in kužnih boiezni, posebno tistih, ki se prenašajo na tjudi. V ta namen ima zavod, ki skrbi za veterinarsko stužbo.
69.	člen
Za varstvo živijenj, družbenega in drugega premoženja pred požarom in za nudenje pomoči pri eiementarnih nezgodah organizira občina službo požarne varnosti.
Za preventivno dcio in tehnična opravila v zvezi z varstvom pred požarom in gašenje
če dohodki občine ne zadostujejo za kritje potreb, določenih z družbenimi piani, lahko najame občina posojila.
Proračun In skladi
76.	člen
Za izvrševanje nalog občine in za kritje skupnih potreb se dohodki občine razporedijo v občinski proračun in v sklade.
77.	člen '	—
Z občinskim proračunom se zagotavljajo sredstva za kritje družbenih potreb občine, ztasti pa:
—	delo občinske skupščine, občinskih organov in služb;
—	dejavnost družbenih služb;
—- izpolnjevanje obveznosti občine;
—	potrebe krajevnih skupnosti;
—	negospodarske investicije.	-
78.	čien
Za financiranje tistih dejavnosti iz svoje pristojnosti, ki zahtevajo stalno in trajno zagotovitev sredstev, lahko občinska skupščina ustanovi sklad^.
79.	čten
Sklade ustanavlja občinska skupščina skladno s predpisi.
Skladi so praviloma pravne osebe in se upravl jajo po načelih družbenega samoupravljanja.
Sir M
*URAD\! CLASKfK*
St. H — Koper, 29. aprila 1964
Natančnejše določbe o poslovanju skladov določajo statuti skladov, Ri jih predpiše občinska skupščina ob ustanovitvi skladov.
80.	člen
Občinska skupščina razporeja proračunska sredstva v skladu s smernicami za razroj družbenih in gospodarskih dejavnosti, ki jih določa družbeni plan občine.
81.	člen
Osnutek občinskega proračuna pripravijo organi občinske skupščine in ga predložijo hkrati z osnutkom družbenega plana v raz pravo zborom volivcev in družbenim organizacijam v občini. Na podlagi osnutka proračuna in predlogov zborov volivcev in^družbenih organizacij svet pristojen za proračun predloži predlog proračuna občinski skupščini v sprejemanje.
82.	člen
Občinska skupščina je dolžna ob zaključku proračunskega leta predložiti zborom volivcev in organom samoupravljanja delovnih organizacij poročilo o zaključnem računu proračuna in zaključnih računih skladov za preteklo leto.
Združevanje denarnih sredstev
83.	člen
Občinska skupščina ima pravico iniciative pri združevanju sredstev delovnih organizacij za dvig družbenega standarda m napredek gospodarstva občine. V ta namen lahko daje občinska skupščina delovnim organizacijam priporočila.
Občina lahko združuje svoja sredstva s sredstvi drugih družbeno-političnih skupnosti ali delovnih organizacij za financiranje skupnih potreb. Medsebojni odnosi, ki s tem nastanejo, se uredijo s pogodbo.
Poroštva
84.	člen
Občinska skupščina lahko daje poroštva ta najetje posojil za naložbe, ki so ekonomsko upravičene in v skladu s smernicami družbenega in gospodarskega razvoja občine.
Denarni zavodi
85.	člen
Občina ima komunalno banko.
Komunalna banka skrbi za učinkovito mobilizacijo in aktivizacijo prostih denarnih sredstev na območju občine, za smotrno prelivanje teh sredstev na posamezna področja in za izvajanje takšne kreditne politike, ki pospešuje gospodarski in splošni družbeni razvoj občine.
Komunalna banka se pri izvajanju svojih nalog ravna po smernicah splošne kreditne politike, smernicah družbenega plana občine in posebnih smernicah občinske skupščine.
86.	člen
Občina ima zavarovalnico.
- V. POGLAVJE DRUŽBENO PLANIRANJE
s 87. člen
Gospodarski in družbeni razvoj usmerja občina z dolgoročnim programom razvoja ter s srednjeročnimi in kratkoročnimi plani, s predpisi in drugimi ukrepi.
88.	člen
Z družbenim planom občina:
—	usmerja in vsklajuje razvoj gospodarstva in drugih področij družbenega življenja v občini, zlasti pa razvoj terciarnih gospodarskih panog, stanovanjske in komunalne izgradnje ter dejavnosti družbenega standarda, in sicer skladno s specifičnimi pogoji občine ter v skladu z osnovnimi proporci družbenih planov širših družbeno-političnih skupnosti,
—	določa osnovna razmerja za predvideni razvoj gospodarstva in drugih področij v občini,
—	razporeja v okviru enotnega sistema delitve družbenega proizvoda sredstva, ki pripadajo občin , in določa v okviru svoje pristojnosti ustrezne ukrepe za delitev družbenega proizvoda,
daje smernice za uporabo razpoložljivih družbenih sredstev, da se zagotovi čimvečja ekonomičnost vlaganj ter razvoj tistih panog, ki se vključujejo v razvoj celotne družbene skupnosti.
89.	člen
Občinski družbeni plan temelji:
— na osnovnih proporcih družbenih planov širših družbenopolitičnih skupnosti, pri čemer upošteva v teh planih postavljeno razvojno politiko,
—	na proizvodnih planih in razvojnih programih delovnih organizacij, ki jih tudi sam usmerja^
90.	člen
Z dolgoročnimi programi razvoja se usmerja perspektivni razvoj gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, da s tem zagotovi vsklajenost gospodarskega in družbenega razvoja ter hitrejši razvoj dejavnosti, ki so v zaostajanju, in tistih, ki imajo najboljše pogoje za razvoj.
91.	člen
Občinska skupščina sprejme po potrebi tudi posebne perspektivne načrte razvoja posameznih dejavnosti.
92.	člen
Posebno skrb posveča občina urbanističnim načrtom za svoje območje in njih vskla ditvi s predvidenim regionalnim razvojem Goriške.
Urbanistični načrt mora temeljiti na predvidenem družbenem in gospodarskem razvoju, bpošteval: specifičnosti posameznih območij občine ter biti vsklajen z načrtom regionalnega razvoja Goriške
93.	člen
Osnutke razvojnih programov, družbenega plana, regionalnega načrta in urbanističnih načrtov morajo pred sprejemom obravnavati zbori volivcev in vse zainteresirane organizacije.
94.	Člen
Osnutek družbenega plana s proračunom občine se predloži v obravnavo zborom volivcev, občinskemu odboru SZDL in organom krajevnih skupnosti. Osnutek družbenega piana se predioži v obravnavo tudi organom samoupravljanja delovnih organizacij.
Vsak svet občinske skupščine prouči predloge organizacij in zborov voiivcev, ki zadevajo njegovo področje, ter da nanje svoje pripombe.
Na podiagi osnutka plana, predlogov organizacij in zborov volivcev ter pripomb svetov svet za družbeno planiranje in svet za tinancc dostavita predlog družbenega plana in proračuna občinski skupščini.
Ce svet za družbeno planiranje in svet za finance nista upoštevala predlogov organiza-
cij in zborov volivcev, mora o teh predlogih razpravljati občinska skupščina.
, VL POGLAVJE
ORGANiZACJJA JN DELO OBČINSKE SKUPSCfNE
Občinska skupščina in njen sestav
95.	člen
Občinska skupščina je naj višji organ obla-sti in organ družbenega samoupravljanja v okviru pravic in dolžnosti občine.
96.	člen
Občinska skupščina določa politiko in od-loča o drugih temeljnih vprašanjih, ki so po-membna za politično, gospodarsko in kulturno življenje ter za družbeni razvoj, sprejema predpise, družbeni plan, proračun in druge splošne akte, voli in imenuje funkcionarje in obravnava stanje in splošno problematiko na vseh področjih, za katera je pristojna občina.
97.	člen
Občinsko skupščino sestavljata občinski zbor tn zbor detovnih skupnosti.
Občinski zbor in zbor delovnih skupnosti imata vsak po 38 odbornikov.
Volitve in odpoklic odbornikov občinske skupščine se opravijo po veljavnih predpisih.
98.	člen
Občinska skupščina ima predsednika in enega ali več podpredsednikov.
Vsak zbor si izvoli predsednika za dobo dveh let.
Dcto občinske skupščine
99.	člen	;
Občinska skupščina opra vi j a zadeve iz svojega delovnega področja na sejah svojih zborov, po svojih svetih in komisijah ter po organih občinske uprave.
Samo na sejah občinska skupščina:
—	sprejema in spreminja občinski statut;
—	sprejema družbeni načrt, programe razvoja občine, regionalni načrt in urbanistične načrte:
—	sprejema proračun in zaključni račun;
—	sprejema odloke in druge spiošne akte;
'— sprejema resolucije in daje priporočila;
—	sklepa o razpisu občinskega referenduma;
—	nadzoruje dc!o vseh organov in organizacij v občini in delo svojih organov ter jim daje smernice;
—	proučuje poročila, analize in elaborate iz raznih področij dejavnosti v občini ter na podlagi teb sprejema sklepe in druge ustrezne ukrepe;
—	nadzoruje uporabo družbenih sredstev in delitev dohodka detovnih organizacij;
—	obravnava sklepe zborov volivcev in sprejema ukrepe glede njihove izvršitve;
—	najema občinska posojila in prevzema poroštva;
—	voli in razrešuje predsednika in podpredsednika občinske skupščine, člane svetov in komisij skupščine in delegate v širše druž-beno-politične skupnosti, občinskega sodnika za prekrške, imenuje in razrešuje tajnika občinske skupščine in starešine temeljnih upravnih organov ter opravlja druge volitve in imenovanja oziroma razrešitve;
—	sklepa o višini nagrade za predsednika in podpredsednika ter o povračilu stroškov odbornikom ter članom svetov in komisi};
—	proglaša zaslužene osebe za častne občane;
Št. 8 — Koper, 29 aprila 1964
.URADNI GLASNIK
Str. 67
t
—	sprejema svoj poslovnik;
—	odloča o drugih vprašanjih, predpisanih z ustavo, zakonom ali s tem statutom.
Občinska skupščina mora najmanj enkrat letno obravnavati poročila:
—	o delu svetov in komisij,
—	o delu krajevnih skupnosti in zborov
volivcev,	,
—	o delu upravnih organov.
Skupščina obravnava tudi poročila o delu
drugih organov in organizacij, če je to z zakonom določeno ali če sama tako določi.
Poročilo o delu svojih organov predloži občinska skupščina v obravnavo zborom volivcev.
100.	člen
Zbora občinske skupščine delata in odločata praviloma skupno. Vsak zbor lahko sklene. da bo ločeno obravnaval in odločal o posameznih vprašanjih iz delovnega področja občinske skupščine.
Razen v zadevah, ko je določena pristojnost z ustavo ali zakonom, lahko zbor delovnih skupnosti odloči, da bo razpravljal in odločal ločeno tudi o vprašanjih iz področja gospodarstva, dela in socialnega zavarovanja, zlasti pa lahko samostojno razpravlja in od loča o vprašanjih napredka in pospeševanja proizvodnje in delitve sredstev delovnih organizacij.
V izključni pristojnosti posameznega zbora so volitve predsednika zbora, volitve man datno-imunitetne komisi je in razpis nadomestnih volitev odbornikov zbora.
10!. člen
Seje skupščine in zborov sklicuje predsednik občinske skupščine na lastno pobudo ali na zahtevo najmanj petine članov enega zbora ali na zahtevo svetov občinske skupščine.
102.	člen
Občinska skupščina sklepa veljavno, če je na seji navzočih večina odbornikov vsakega zbora.	'
Vsak zbor občinske skupščine sklepa veljavno, če jc na seji navzoča večina njegovih odbornikov.
Občinska skupščina in zbora sprejemata sklepe z večino glasov navzočih odbornikov.
Občinski statut se sprejema z večino gla sov odbornikov vsakega zbora.
103.	člen
Glasovanje na seji je praviloma javno. Ob činska skupščina lahko odloči, da se o po samežnih vprašanjih glasuje tajno.
104.	člen
Kadar odločata oba zbora na ločenih sejah. mora biti predpis ali sklep izglasovan v enakem besedilu.
Poslovnik skupščine določa postopek v pri merih, kadar se zbora o besedilu predpisa ali sklepa ne sporazumeta.
105.	člen
Seje občinske skupščine so javne.
Na sejah občinske skupščine imajo pravico sodelovati v razpravah razen članov skupščine tudi zvezni in republiški poslanci in tajnik občinske skupščine v vseh zadevah, predstavniki predlagateljev dnevnega reda pa, kadar se razpravlja o njihovem predlogu.
Starešine upravnih organov in drugi stro kovnjaki, ki prisostvujejo sejam skupščine po sklepu skupščine ali na poziv predsednika skupščine, dajo svoja poročila in strokovna mišljenja.
Na sejo skupščine se morajo povabiti predstavniki delovnih in drugih organizacij, ka dar občinska skupščina razpravlja o njiho^ vem delu in o vprašanjih, ki so jih predlagale.
106.	člen
Vsak akt, ki ga sprejme občinska skup ščina, , predhodno obravnava pristojni svet oziroma komisija.
Skupščina lahko odloči, da se postavi na dnevni red seje tudi vprašanje, ki ga predhodno ni obravnaval pristojni svet oziroma komisija.
107.	člen
Občinska skupščina ne more veljavno sprejeti akta, za katerega je po statutu aii drugem predpisu določeno prejšnje sodelovanje drugih organov, občanov, članov delovnih skupnosti in SZDL, če ti niso bili pritegnjeni k sodelovanju.
108.	člen
Natančnejše določbe o delu skupščine tn njenih zborov predpiše občinska skupščina s svojim poslovnikom.
S poslovnikom se lahko uredi tudi delo komisij in svetov občinske skupščine.
Odborniki občinske skupščine
109.	člen
Odborniki občinske skupščine so za svoje delo odgovorni občanom in 'občinski skup ščini.
HO. člen
Odborniki občinske skupščine imajo pravice in dolžnosti, ki so določene z ustavo in s tem statutom.
ill.	člen
Pravice in dolžnosti odbornikov občinske skupščine so, da
—	se redno udeležuje sej občinske skup ščine in njenih zborov, svetov in komisij, katerih člani so, in sodeljujejo na njih pri obravnavi in odločanju,
—	sodelujejo tudi na sejah drugih organov skupščine, nimajo pa pravice glasovanja,
—	sprejmejo članstvo v organih občinske skupščine, vendar so lahko izvoljeni največ v dva njena organa, ter izvršujejo naloge in posle, ki jim jih poveri občinska skupščina.
—	predlagajo, da sc postavi na dnevni red občinske skupščine aii njenega zbora, komi sije ali sveta neko vprašanje, in dajejo pred loge aktov za njegovo rešitev,
—	predlagajo spremembe in dopolnitve dnevnega reda za seje občinske skupščine, njenih zborov, komisij ali svetov in dajejo pripombe ter predlagajo spremembe in do polnitve normativnih in drugih aktov skupščine in njenih organov,
—	postavljajo vprašanja, zahtevajo pojas nila in dobivajo odgovore od vseh organov občinske skupščine o vseh vprašanjih iz pristojnosti občine,
—	v primeru daljše odsotnosti ali zadrža nosti obvestijo zbor, kateremu pripadajo,
—	sc na sejah ravnajo pq določbah poslovnika,
—	se v svojih votivnih enotah udeležujejo zborov volivcev,
—	poročajo volivcem o svojem delu v skupščini in jih seznanijo z dciom občinske skupščine in njenih organov, skupščini pa sporočajo mnenja in predioge občanov,
—	na vsa vprašanja volivcev, postavljena na zboru volivcev, odgovorijo najkasneje na naslednjem zboru,
* — pred vsako važno odločitvijo občinske skupščine skličejo sami ali skupno s krajevnimi skupnostmi ali drugimi družbeno političnimi organizacijami posvete z občani ter njihova stališča posredujejo občinski skupščini.
—	dobijo stre kovno, administrativno in tehnično pomoč občinskih upravnih organov v zadevah, ki jih opravijajo kot odborniki,
—	uporabljajo publikacije občine, v katerih se objavljajo akti občinske skupščine in njenih organovTcakor tudi njihova dejavnost,
—	se jim povrnejo stroški, ki so jih imeli v zvezi z opravljanjem svoje funkcije v občinski skupščini in da se jim povrne zaslužek, ki so ga izgubili v času oprav ljanja svoje funkcije.
Podrobnejše določbe o povračilu stroškov članom občinske skupščine predpiše občinska skupščina s posebnim odlokom.
Predsednik skupščine
112.	člen
Občinska skupščina izvoli izmed sebe predsednika
Predsednika skupščine sc izvoli na podlagi posamične kandidature, ki jo vloži najmanj 10 odbornikov. Izvoljen je kandidat, ki dobi večino glasov vseh odbornikov skupščine.
Podpredsednike izvoli občinska skupščina po enakem postopku kot predsednika.
113.	člen
Predsednik in podpredsedniki skupščine, ki so Tuli 4 leta v tej funkciji, ne morejo biti v isto funkcijo izvoljeni za prihodnjo mandatno dobo.
114.	člen
Predsednik občinske skupščine predstavlja občinsko skupščino in zastopa občino, kot pravno osebo. Predsednik lahko v posameznem primeru pooblasti kako drugo osebo, da zastopa občino.
115.	člen -,
Predsednik skupščine sklicuje in vodi seje skupščine in podpisuje vse akte izven upravnega postopka, ki jih sprejme občinska skupščina.
116.	člen
Predsednik občinske Skupščine povezuje in vsklajuje delo občinske skupščine in njenih organov. V ta namen mora biti seznanjen z delom organov skupščine in sme od njih zahtevati poročila. Po potrebi pa lahko sklicuje posvetovanja predstavnikov komisij in svetov skupščine.
117.	čten
Predsednik občinske skupščine lahko zadrži izvršitev predpisa ali sklepa organov občinske skupščine, izdanega izven upravnega postopka, če misli, da ni v skladu z zakonom. Zadržani predpis ah skiep mora predložiti občinski skupščini na prvi prihodnji seji, da o njem odloči.	/
118.	člen
Predsednik občinske skupščine sme sklicati sejo sveta ali komisije občinske skupščine, če je na njc^avo zahtevo predsednik sveta oziroma komisije ne skliče.
Predsednik lahko zahteva od posameznega organa skupščine, da obravnava določeno zadevo iz njegovega področja in da o tem poroča.
119.	člen
Predsednik občinske skupščine lahko v nujnih primerih imenuje člane upravne komisije, katere delovno področje je določeno s predpisom višjega državnega organa. Tako imenovanje mora predložiti v potrditev skupščini na njeni prvi prihodnji seji.
Predsednik skupščine lahko v nujnih primerih imenuje tudi člane drugih komisij, za
Str. M
^URADNI GLASNIK*
St., S — Koper, 29. aprila 1954
katerih tmenovanjc je pristojna skupščina. Tudi tako imenovanje mora predložiti v potrditev skupščini.
120.	Eten
Predsednik skupščine tahko zaideva od tajnika in starešin upravnih organov, da pripravijo osnutke predpisov in drugih aktov za skupščino in njene svete, da proučijo posamezna vprašanja ter pripravijo ppročila, elaborate, analize in podobno.
Predsednik občinske skupščine lahko zahteva od tajnika in starešin upravnih organov, da mu dajo pismeno ali ustno obvestilo o delovnem načrtu upravnih organov o izvrševanju zakonov in drugih predpisov višjih državnih^ organov ter predpisov, sklepov in smernic občinske skupščine in njenih svetov, o organizacijskih, kadrovskih in drugih ukrepih, ki so biii storjeni za izvršitev nalog upravnih organov, ter o drugih pomembnejših vprašanjih iz področja organizacije in dela upravnih organov.
121.	člen	,
Predsednik skupščine izvršuje disciplinske pravice nasproti tajniku, občinskemu sodniku za prekrške in občinskemu javnemu pravobranilcu.
122.	člen
Podpredsednik občinske skupščine nadomešča predsednika, kadar je ta začasno odsoten ali zadržan.
123.	člen
3a svoje delo v skupščini ima predsednik pratico do stalne mesečne nagrade; ta se mu izplačuje mesečno vnaprej. Predsednik ima pravico do plačanega letnega dopusta, ki znaša 30 dni.	'
Stalna mesečna nagrada in_plačani letni dopnst pripadata tudi podpredsedniku, če je stalno zaposlen z opravljanjem svoje dolžnosti.
VH. POGLAVJE ORGANI SKUPŠČINE
124.	člen
Občinska skupščina opravlja zadeve iz svoje pristojnosti neposredno in po svojih organih. Organi skupščine so komisije, sveti in upravni organi.
125.	člen
Organi občinske skupščine so za svoje delo odgovorni skupščini in ji dajejo redna in občasna poročila o svojem delu in poročila o posameznih zadevah.
126.	člen
Komisije in s sveti občinske skupščine so kolegijski organi, ki razpravtjajo in sklepajo na svojih sejah.
Komisija oziroma svet sktepa veljavno, če je na seji navzočih večina članov komisije oziroma sveta
Mandatna doba članov komisij in svetov traja dve leti.
127.	člen
Predsedniki in člani kolegijskih organov občinske skupščine imajo pravico do povračila dejanskih stroškov, ki jih imajo v zvezi z opravljanjem svojih dolžnosti, in do povračila zaslužka, ki so ga izgubili v času opravljanja teh dolžnosti.
Podrobnejše določbe o povračilu stroškov Članom komisij in svetov skupščine predpiše občinska skupščina s posebnim odlokom.
Komisije
Ì28. člen
Za proučevanje pomembnejših vprašanj, pripravljanje pred togo v in za opravljanje zadev iz svoje pristojnosti ima občinska skup^ Sčina oziroma njena zbora stalne in začasne komisije.
Naloge začasne komisije določi občinska skupščina z aktom o ustanovitvi.
129.	čten
Stalne komisije občinske skupščine so:
—	komisija za družbeni nadzor, ki ima 7 članov,
—	komisija za prošnje in pritožbe, ki ma 5 članov,
—	komisija za voiitve in imenovanja, ki ima 7 čianov,
—	komisija za narodno obrambo, ki ima 7 čianov.
Vsak zbor ima staino mandatno-imunitet-no komisijo, ki ima 3 člane.
130.	čien
Občinska skupščina in njena zbora iahko ustanovijo še druge staine komisije.
131.	člen
Komisije občinske skupščine in njenih zborov sestavljajo člani občinske skupščine, lahko pa tudi strokovnjaki in javni delavci.
Mandatno-imunitetno komisijo sestavljajo samo ciani ustreznega zbora.
ge zadeve, za katere je pristojna po p^. sebnih predpisih.
Piane te komisije izvoii skupščina izmed svojih čianov ter izmed oseb, ki jih predlagajo družbeno po!itične organizacije.
135.	čien
Komisija za narodno obrambo skrbi za izvajanje vseh zakonskih in drugih doiočil s področja narodne obrambe. Odgovorna pa je tudi za izvajanje navodii in priporočil pristojnih vodstvenih in upravnih organov za narodno obrambo, obrambne priprave civitnega sektorja na območju občine in vsa opravila v zvezi z vojaško mobilizacijo in spopolnjevanjem vojaških enot; koordinira doto organov državne uprave, gospodarskih in družbenih organizacij, javnih služb, drugih organov in zavodov s področja obrambni priprav na območju občine.
136.	člen
Mandatno - imunitetna komisija vsakega zbora obravnava vsa vprašanja v zvezi z mandatno imunitetnimi pravicami čianov zbora ter o tem poroča zboru.
*	SVETI
!37. člen
Sveti so politično-izvršilni organi občinske skupščine in organi družbenega samouprav-ijanja na področju, za katero so ustanovljeni.
132.	člen
Komisija za družbeni nadzor nadzira način uporabe družbenih sredstev po detovnih in drugih organizacijah in prediaga občinski skupščini ukrepe za pravdno uporabo teh sredstev, proučuje delovanje stužb, ki opravljajo nadzor nad zakonitostjo deia organov uprave, detovnih in drugih organizacij in občanov, ugotavija kršitve zakonitosti in družbene discipline in prediaga pristojnim organom, da sprejmejo primerne ukrepe, prediaga občinski skupščini aii posameznemu zboru priporočila.
133.	čien
Komisija za prošnje in pritožbe obravnava vloge državijanov in organizacij, .ki se nanašajo na deio organov občinske skupščine aii na deio organov samoupravljanja v občini, ter predlaga občinski skupščini in njenim organom aii organom družbenega upravljanja ukrepe za odpravo nepravilnosti.
Komisija lahko zahteva od pristojnih organov potrebna pojasnita, iahko pa zasliši tudi predlagatelja vioge.
Če organ, ki mu je komisija prediagaia odpravo nepraviinosti, tega ne upošteva, mora o tem obvestiti komisijo ter navesti svoje razloge.
Če komisija meni, da raziogi organa niso dovoij tehtni, predioži zadevo v proučitev , občinski skupščini.
134.	člen
Komisija za volitve in imenovanja proučuje in daje predioge za voiitve in razrešitve kolegijskih organov, katerih člane voli in razrešuje občinska skupščina, proučuje predioge komisije za usiužbenske zadeve in prediaga občinski skupščini imenovanja usiužbencev, ki jih postavlja občinska skupščina, spremija in obravnava kadrovska vprašanja v* zvezi z volitvami in imenovanji, za katere je pristojna občinska skupščina, analizira stanje kadrov v javnih službah in na drugih področjih ter pianira v sodelovanju s posameznimi siužbami in sveti občinske skupščine potrebe po kadrih, prediaga štipendiranje ustreznih kadrov in opravlja dru-
138.	čien
Občinska skupščina ipia tele svete:
1.	svet za družbeno planiranje,
2.	svet za finance, '
3.	svet za industrijo in obrt,
4.	svet za kmetijstvo in gozdarstvo,
5.	svet za biagovni promet in turizem,
6.	svet za urbanizem, komunaine in stanovanjske zadeve,
7.	svet za deio,	--v'
8.	svet za šplstvo,	^ '
9.	svet za prosveto in kulturo,
10 svet za telesno, vzgojo,
11.	svet za zdravstvo, ^	-
12.	svet za socialno varstvo in varstvo družine, ,
13.	svet za občo upravo in notranje zadeve.
139.	Čien
Sveti imajo od 7 do 13 članov.
Svet občinske skupščine sestavljajo člani, ki jih deiegirajo delovne in druge organizacije. in čiani, ki jih izvoii občinska skupščina izmed odbornikov in izmed drugih oseb. Najmanj dva čiana sveta morata biti odbornika občinske Skupščine.
Nihče ne more biti več kot dve mandatni dobi zapored čian istega sveta občinske skupščine.
Koiiko čianov šteje posamezen svet ln katere organizacije delegirajo čiane v svete, določi občinska skupščina s posebnim odlokom o organizaciji in dciu svetov, kolikor ni to že določeno z zakonom.
140.	Člen
Svet za družbeno ptaniranje obravnava in sprejema dokončne predioge občinskih družbenih pianov, opravlja zadeve v zvezi z izvajanjem občinskih družbenih planov tet druge zadeve s področja družbenega planiranja.
Svet za finance obravnava in določa dokončen prediog občinskega proračuna in za ključnega računa, opravlja zadeve v zvezi z izvajanjem občinskega proračuna ter druge zadeve s področja financ.
št. 8 — Koper, 29. aprila 1964
.URADNI GLASNIK*
Str. 69
Svet za industrijo in obrt opravlja zadeve s področja industrije, gradbeništva, prometa in obrti.
Svet za kmetijstvo in gozdarstvo obravnava zadeve s področja kmetijstva, gozdarstva. iova, ribolova in vodnega gospodarstva.
Svet za blagovni promet in turizem obravnava zadeve s področja biagovnega prometa, turizma in gostinstva.
Svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve opravlja zadeve s področja urbanizma, komunalnih in stanovanjskih zadev.
Svet za delo obravnava zadeve s področja dela in delovnih razmerij.
Svet za šolstvo ob rasna Va zadeve s področja šolstva.
Svet za prosveto in kulturo obravnava zadeve s področja prosvete in kulture.
Svet za telesno vzgojo obravnava zadeve s področja telesne vzgoje.
Svet za zdravstvo obravnava zadeve s področja zdravstva.
Svet za sociaino varstvo obravnava zadeve s področja socialnega varstva.
Svet za občo upravo in notranje zadeve opravita zadeve s področja organizacije in dela upravnih organov občinske skupščine, razen tistih zadev, ki spada jo v področje dru gih svetov, zadeve matične službe, zadeve varstva javnega reda in miru, varnosti prometa, varnosti ljudi in premoženja.
\ Delovno področje svetov natančneje določi občinska skupščina s svojim odlokom.
141.	člen
Sveti občinske skupščine spremljajo razvoj vseh družbenih dejavnosti na svojem področju ter y okviru svojih pristojnosti sami ukrepajo in prediagajo občinski skupščini in njerpm organom ter drugim organ: zavijam ukrepe, da bi ta razvoj potekel skladno s splošnim razvojem občine.
Sveti predvsem
—	skrbijo za to, da se izvršujejo zakoni in drugi predpisi širših družbeno poli-
. tičnih skupnosti, skrbijo, da se izvršujejo predpisi občinske skupščine in njene smernice za izvrševanje teh predpisov,
—	izdajajo odredbe in upravna navodila za izvrševanje predpisov občinske skupščine, odredbe in navodila za Izvrševanje zakonov in drugih predpisov zveznih in republiških organov, kadar so za to pooblaščeni,
—	predlagajo občinski skupščini, da izda predpise in druge akte,
—	dajejo komisiji za volitve in imenovanja mnenja v zvezi z volitvami iti imenovanji, za katere je pristojna občinska skupščina,
1	— dajejo smernice za delo ustreznim
upravnim organom in nadzorujejo njihovo delo,
—	spremljajo delo zavodov, ki opravljajo službo na njihovem področju in jim dajejo priporočila za delo,
—	opravljajo druge zadeve, za katere so pristojni po zakonih in drugih predpisih ter predpisih občinske skupščine.
142.	člen
I
t
1
Sveti odločajo v upravnem postopku samo, če so za to pooblaščeni z zakonom ali s predpisom, izdanim na podlagi zakonskega pooblastila ali z odlokom občinske skupščine.
Z odtokom občinske skupščine se lahko določi, da odloča svet v upravnem postopku samo o takih upravnih zadevah, v katerih se odloča po prostem preudarku.
143.	člen
i Pri izvrševanju svojih nalog sveti med-1 sebojno sodelujejo, imajo po poirebi skupne < seje, na katerih obravnavajo vprašanja iz
področja dveh ali več svetov ali vprašanja, ki so posebno pomembna. Sodelujejo tudi na ta način, da si izmenjajo predloge, gradivo, sklepe, sprejeta stališča in mnenja.
144.	člen
Predsednik skupščine iahko skliče dva ali več svetov na skupno sejo, kadar oceni, da je potrebno zaradi pomena ali narave vprašanja, ki se pripravlja za sejo skupščine.
145.	člen
Pri opravljanju zadev iz svojega področja sodeluje svet z delovnimi in družbenimi organizacijami, ki sc ukvarjajo z zadevami tega področja.
Te organizacije imajo pravico dajati svetu predioge in pripombe o posameznih vprašanjih iz njegovega področja. Svet mora take predioge in pripombe Obravnavati na svoji prvi prihodnji seji in obvestiti predlagatelja o sprejetih skiepih.
146.	člen
Svet lahko ustanovi komisije za proučevanje posameznih vprašanj in za pripravo predlogov za svet.
UPRAVNI ORGANI
147.	člen
Občinski upravni organi neposredno izvršujejo vse zakone in druge predpise, ko Ukor ni z zakonom izrecno določeno, da jih izvršujejo drugi organi občine oziroma organi širših družbeno - političnih skupnosti, ter opravljajo strokovne naloge za občinsko skupščino in njene organe.
z	148. člen
Temeljni občinski upravni organi sc ustanavljajo, odpravljajo in njihovo delovno po dročje se določa le s statutom. Drugi občinski upravni organi se določajo z odlokom občinske skupščine.
Temeljni občinski upravni organi so oddelki in občinski inšpektorat.
Da bi se nekatere službe za občane uspešneje in lažje opravljate, ustanovi občinska skupščina z odlokom krajevne urade kot posebne upravne organe po predhodnem za slišanju Zborov volivcev.
149.	člen
Posebna organa občinske skupščine Sta občinski sodnik za prekrške in občinsko javno pravobranilstvo.
150.	člen
V občini Nova Gorica so tile temeljni občinski upravni organi:	^
1.	oddelek za občo upravo,
2.	oddelek za notranje zadeve,
3.	oddelek za gospodarstvo,
4.	oddelek za finance,
5.	oddelek za družbene službe,
č. oddelek za narodno obrambo,
7 občinski inšpektorat.
!51. člen
Oddelek za občo upravo opravlja zadeve iz področja organizacije občinskih organov, sistemizacije delovnih mest in uslužbenskih razmerij, zadeve skupščinske pisarne, službo za prošnje in pritožbe, splošno pisarniško in ekonomatsko službo, službo sprejemanja strank in opravlja vse druge upravne zadeve, ki ne spadajo v delovno področje drugih upravnih organov.
Oddelek za notranje zadeve opravlja upravne zadeve iz področja javnega teda in mitu, varnosti krajevnega prometa, prijav-
noodjavne službe, iz področja požarne varnosti, izvrševanja kazni, varnostnih ukrepov in vzgojnopoboljševalnih ukrepov, kotikor ne spadajo v pristojnost kakega drugega organa, posesti in nošenja orožja, prometa s strelnim orožjem, strelivom in razstrelilnimi sredstvi, društev, zborovanj in drugih javnih shodov, izdajanja potnih listov in drugih listin za prehod državne meje, kretanja v obmejnem pasu in državnem mejnem pasu, iz področja osebnih stanj in vodstva državljanskih knjig ter druge zadeve iz področja notranjih zadev.
Oddelek za gospodarstvo opravlja zadeve iz področja industrije, rudarstva, kmetijstva, ribištva, vodnega gospodarstva, gozdarstva, iova, gradbeništva, urbanizma, prometa in zvez, trgovine, gostinstva, turizma, obrti, stanovanjske ift komunalne dejavnosti, dela, delovnih razmerij in socialnega zavarovanja.
Oddelek za finance opravlja upravne zadeve v zvezi s pripravo proračuna in zaključnega računa izvršuje proračun, finančno izvršuje občinski družbeni plan, opravlja računovodsko službo za občinski proračun in sklade, odmerja in izterjuje davke in druge prispevke družbeni skupnosti, opravlja upravne zadeve na področju premoženjsko pravnih razmerij in vodi evidenco zemljišč v družbeni lastnini.
Oddelek za družbene službe opravlja zadeve iz področja šolstva, predšolske vzgoje in varstva otrok, kulture, prosvete in telesne vzgoje, zdravstva, socialnega varstva, invalidskega varstva in varstva borcev NOV.
Oddelek za narodno obrambo opravlja upravne zadeve iz področja narodne obrambe.
Občinski inšpektorat opravlja zadeve iz področja sanitarne inšpekcije, tržne inšpekcije, inšpekcije dela, veterinarske inšpekcije, gradbene in cestne inšpekcije, kmetijske inšpekcije in gozdarske inšpekcije.
152.	člen
Upravni organi opravljajo zadeve iz svojega delovnega področja samostojno v mejah pooblastil, ki jim jih dajejo zakoni in na njihovi podlagi izdani predpisi, ter po smernicah občinske skupščine in njenih svetov.
153.	člen
Pri opravljanju zadev iz svojega področja upravni organi sodelujejo drug z drugim. Z organi upravljanja v delovnih organizacijah in z drugimi organi in organizacijami.
154.	člen
Upravni organi morajo skupščino in ustrez ne svete redno in tekoče seznanjati s problemi na svojem področju in jim s svojimi pobudami in predlogi pomagati pri uresničevanju njihovih nalog.
Upravni organi morajo opozarjati skupščino in ustrezne svete na protiustavne in nezakonite splošne akte, ki jih izdajo delovne in druge samostojne organizacije.
Upravni organi morajo seznanjati organe samoupravljanja v delovnih organizacijah o nezakonitostih in drugih nepravilnostih v delu organizacije, ki so jih ugotovili pri izvrševanju upravnega nadzorstva, in jim predlagali ustrezne ukrepe za njihovo odpravo.
155.	člen
Upravni organi so s svojim delom dolžni omogočati učinkovito uresničevanje pravic in v skladu s politiko občinske skupščine tudi interesov občanov in organizacij.
156.	člen
Delo občinskih upravnih organov je javno, kadar ni z zakonom alt z aktom občinske skupščine na podlagi zakona določeno, da je treba posamezne podatke varovati kot tajnost oziroma da se ne smejo objaviti.
Str. 70
.URADNT GLASNIK*
R — Koper. M. aprila 1%4
Upravtu orgam seznanjajo občane in organizacije s svojim deiotu neposredno na zborih volivcev, lučko publikacij skupščine, tiska, radia in drugih sredstev.
157.	člen
Občinski upravi načeluje tajnik občinske skupščine.
Tajnik skupščine vsklajuje delo upravnih organov in skrbi, da uprava občinske skupščine kot celota v redu posluje, skrbi za zakonitost dela upravnih organov, pomaga predsedniku pri pripravljanju sej občinske skupščine in pri vsklajevanju dela svetov in komisij občinske skupščine in skrbi za izvrševanje sklepov občinske skupščine ter njenih svetov in komisij, kolikor to ne spada v pristojnost drugih organov. Izvršuje disciplinske pravice nasproti vsem uslužben-cem in delavcem, ki so zaposleni v opravi občinske skupščine.
Tajnik opravlja tudi druge naloge, ki so določene z zakoni in drugimi predpisi.
Tajnik občinske skupščine je za svoje delo osebno odgovoren skupščini in njenemu predsedniku.
158.	člen
Starešina upravnega organa vodi in organizira delo upravnega organa
Za izvrševanje nalog upravnega organa je starešina odgovoren predsedniku občinske skupščine, za zakonito, pravočasno, redno in hitro poslovanje ter za delovno disciplino uslužbencev pa tajniku občinske skupščine.
159.	člen
Pravice in dolžnosti tajnika in starešin upravnih organov so določene v zakonu in predpisih občinske skupščine.
, 160. člen
Tajnika in starešine upravnih organov imenuje občinska skupščina za dobo 4 let in so po izteku tega roka tahko ponovno imenovani na isti položaj.
Tajnik in starešine upravnih organov se imenujejo na podlagi razpisa. Pogoje razpisa določi občinska skupščina s svojim odlokom.
,.	161. člen
Uslužbenci občinske uprave so javni uslužbenci. Postavljajo se na podlagi javnega razpisa.
. Uslužbenci so osebno odgovorni neposrednemu starešini za zakonito, pravilno in pravočasno opravljanje svojih nalog.
Uslužbenci in delavci, zaposleni v občim skih upravnih organih, predstavljajo enotno delovno skupnost, ki v mejah zakonov in na njihovi podlagi izdanih predpisov po načelu samoupravljanja samostojno ureja vprašanja, ki se tičejo notranjih razmerij v občinski upravi.
Pravico samoupravljanja uresničujejo uslužbenci občinske uprave neposredno in po svetu delovne skupnosti kot svojetn predstavniškem organu.
Samoupravljanje usužbcnccv v občinski upravi sc v skladu z zakonom uredi s posebnim pravilnikom.
Sredstva za delo zagotovi občinskim upravnim ^organom občinska skupščina v skladu s posebnimi predpisi glede na vrsto, obseg bi pomen nalog ter pogoje njihovega dela.
Sredstva za delo upravnih organov predstavljajo njihov dohodek, ki jc enoten in skupen vsem upravnim organom.
Delovna skupnost razpolaga s svojim dohodkom samostojno in ga v skladu s svojim pravilnikom deh s svojim finančnim načrtom in zaključnim računom.
162. člen
Sodnik za prekrške je poseben organ občinske skupščine m vodi upravno-kazenski postopek, izdaja na prvi stopnji odločbe o
prekrških, za katere je pristojen po zakonu, ter opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon.
Sodnika za prekrške in njegovega na mestnika voli in razrešuje občinska skupščina po določbah zakona
Delo sodnika za prekrške in druga vprašanja te službe so urejena z-zakonom.
,	163. člen
Občinski javni pravobranilec zastopa glede premoženjskih prašič in obveznosti občino, občinske zavode in sklade,, ki jim je priznana lastnost pravne osebe.
Občinski javni pravobranitec mora dajati občinski skupščini, njenim organom in zavodom mnenje o premoženjskopravnih zadevah.
Občinski javni pravobranilec opravlja tudi druge z zakonom in drugimi predpisi določene zadeve.
VHI. POGLAVJE
PREDPISI SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV
164.	člen
Občinska skupščina sprejema statut, od- . loke, odredbe, navodila, odločbe, sklepe, smernice, poslovnike in priporočila.
Sveti občinske-skupščine izdajajo odredbe, navodila, odločbe, sklepe, priporočila in smernice..
Upravni organi občinske skupščine izdajajo navodila in odločbe.
165.	člen
Vsak predpis občinske skupščine in njenih svetov mora biti objavljen v Uradnem glasniku okraja Koper in začne veljati praviloma 8 dni po objavi.
IX. POGLAVJE .
OBČINSKO SODIŠČE
166.	člen
Občina Nova Gorica ima občinsko sodišče. Delovno področje občinskega sodišča določa zakdn.
Občinska skupščina določi število sodnikov in sodnikov porotnikov.
X. POGLAVJE KRAJEVNE SKUPNOSTI
167.	člen
Krajevna skupnost je samoupravna skupnost občanov vaških in mestnih naselij, v kateri občani neposredno uresničujejo samoupravo na področju dejavnosti, s katerimi se zadovoljujejo komunalne, kulturne, zdravstvene, socialne in druge njihove potrebe ter potrebe skupnosti.
168.	člen
Krajevna skupnost se ustanovi za območje vaških in mestnih naselij, ki predstavljajo naravno geografsko ali urbanistično celoto in jih vežejo skupni interesi občanov.
Območja krajevnih skupnosti se določijo s posebnim odlokom, ki ga občinska skupščina sprejme po enakem postopku kot ta statut.
169.	člen
O ustanovitvi krajevnih skupnost! odločajo občani na zborih volivcev v soglasju z občinsko skupščino.
\
170.	čten
Krajevne skupnosti so pravne osebe
171.	člen
Krajevna skupnost ima svoj statut. Statut sprejme najvišji organ krajevne skupnosti potrdi ga pa občinska skupščina.
S	statutom krajevne skupnosti se dotoči}, naloge in organi skupnosti, njihova sestal in način izvolitve.	,
Najvišji organ samoupravljanja krajevne skupnosti je zbor občanov ali svet krajevne skupnosti.
172.	člen
Krajevne skupnosti uresničujejo svoje na-loge zlasti s tem, da
—	organizirajo in pospešujejo komunalne, gospodarske, socialne, zdravstvene, kulturno! prosvetne in druge dejavnosti, ki neposredno služijo družini, gospodinjstvu in občanom za zadovoljevanje vsakodnevnih potreb; v ta na men ustanavljajo servise in delovne organizacije,
—	skrbijo za napredek stanovanjskega gospodarstva in pomagajo hišnim svetom pri vzdrževanju hiš,
—	skrbijo za graditev in vzdrževanje manj-ših komunalnih objektov in nadzorujejo, da se ti uporabljajo v skladu s svojim namenom
—	upravljajo družbeno premoženje, ki jim je dano v uporabo,
—	skrbijo za organiziranje ukrepov v pri-meru požarov in drugih elementarnih nezgod,
—	organizirajo prostovoljno delo občanov,
—	dajejo pobudo za uvedbo krajevnega samoprispevka,
—	dajejo mnenja in predloge občinski skupščini in njenim organom o posameznih vprašanjih,
173.	člen
Občina lahko sporazumno prepusti k ra jevnim skupnostim opravljanje posameznih nalog iz svojega področja. V tem primem pa jim mora zagotoviti potrebna sredstva
174.	člen
Pri izvrševanju svojih nalog lahko izdaja krajevna skupnost priporočila in pravila.
175.	člen
Dohodki krajevne skupnosti so:
—	sredstva, ki jih prispeva občina iz občinskega sklada za financiranje krajevnih skupnosti,
—	posebni prispevki občine, delovnih in drugih organizacij.
—	lastni dohodki,
—	prispevki občanov,
—	drugi dohodki.
176.	člen
Občinska skupščina ustanovi poseben sklad za financiranje potreb krajevnih skupnosti. Sredstva sklada se določijo s posebnim odlokom. Ta sredstva so namenjena za redno in investicijsko dejavnost krajevnih skupnosti. Sredstva sklada se prvenstveno uporabljajo za redno dejavnost.
Sredstva za redno dejavnost se dodetju-jejo krajevnim skupnostim glede na obse? in pomen nalog, ki jih krajevne skupnost* dejansko opravljajo.
Sredstva za financiranje investicij se dodeljujejo v skladu z občinskim družbenim planom.
177.	člen
Za izvrši ko najema
lalog iz svojega področja bj**
St. K — Koper, 29. aprila 1964
.URADNI GLASNIK.
Sir. 71
178.	člen
Krajevne skupnosti razpolagajo s svojimi sredstvi samostojno in jih razporejajo z letnim finančnim načrtom. Pri tem pazijo, da namenska sredstva razporejajo za namene, za katere so bila dana.
Krajevna skupnost pošlje svoj delovni program in finančni načrt na vpogled občinski skupščini.
Kajevne skupnosti lahko imajo svoje sklade za financiranje posameznih dejavnosti.
179.	člen
Občinska skupščina praviloma zahteva mnenje sveta krajevne skupnosti, preden da soglasje k cenam za komunalne usluge, ki jih opravljajo delovne organizacije za občane, če se o njih ne izjavijo že predhodno , zbori volivcev.
ISO. člen
Krajevne skupnosti lahko dajo svoje predloge in pripombe organom detovnih organizacij. ki opravljajo dejavnost za zadovoljevanje skupnosti potreb občanov.
^	181. člen
Za izvensodno reševanje sporov lahko ustanovi krajevna skupnost poravnalni svet.
182. člen
Predsednik občinske skupščine lahko skliče predsednike svetov krajevnih skupnosti na skupne posvete zaradi koordinacije dela med krajevnimi skupnostmi.
O predlogih, sprejetih na skupnem posvetu mura razpravljati občinska skupščina ali organ skupščine, na katerega so naslovljeni.
XI- POGLAVJE ZBORI VOLIVCEV 183. člen
Občani neposredno sodelujejo pri reševanju družbenih zadev na zborih volivcev.
Poteg vprašanj, ki imajo splošen pomen za življenje in delo za območje posameznih zborov volivcev, obravnavajo zbori volivcev tudi vprašanja, ki imajo spiošen pomen za življenje in delo v občini in širših družbenopolitičnih skupnostih.
!84. čien
Zbore volivcev se skiicuje za naslednja območja:
1.	na Ajševici za naselja Ajševica, Rožna dolina del), Stara gora
2.	v Anhovem za naseije: Anhovo
3.	v Avčah za naselje: Avče
4.	na Banjicah za naselje: Banjšice
5.	v Batah za naselje: Bate č. v Biljah za naselje: Bilje
7.	v Braniku za naselji: Branik, Steske
8.	v Bukovici na naselji: Bukovica, Volčja -draga
9.	v Cepovanu za naselje: Cepovan
10.	v Desklah za naseije: Deskle
11.	v Dobrovem za naselja: Biljana, Dobrovo, Drnovk, Snežcče, Zali breg
12.	v Dornberku za naselja: Brdo, Dornberk, Draga, Potok pri Dornberku, Tabor
13.	v Fojani ža naselji: Barbana, Fojana
14.	v Golem brdu za naselji: Breg pri Golem brdu, Golo brdo
15.	v Gornjem Cerovem za naselji: Dolnje Cerovo, Gornje Cerovo
16 na Gradišču nad Prvačino za naselji Gradišče nad Prvačino. Oševljek
17. v Grgarju za naseije: Grgar
18.	v Grgarskih Ravnah za naseije: Grgarskc Ravne
19.	na Humu za naselji: Hum, Snežatno
20.	v Kanalu za naselja: Ajba, Bodrež, Gorenja vas. Kanal, Kanalski vrh, Morsko
21.	v Kalu nad Kanalom za naselje: Kai nad Kanalom
22.	na Kambreškem za naselje: Kambreško
23.	v Kojskem za naselji: Brestje, Kojsko
24.	v Koritih na Krasu za naselji: Hudi log. Korita na Krasu
25.	v Kostanjevici na Krasu za naselje: Kostanjevica rta Krasu
26- v Kozani za naseije: Kozana
27.	v Kožbani za naselja: Belo, Brdice pri Kožbani, Brezov k, Nožno, Kožbana, Senik, Slapnik, Vrhovtje pri Kožbani
28.	v Kromberku za naselji: Kromberk, Loke
^9, v Vevpi za naselji: Levpa, Seniški breg
30. v Ligu za naselja: Lig, Ukanje, Zapotok
3L v Lipi za naselje: Lipa
32; vi Lukovcu za naselje: Gornji Lokovec
33.	v Lokovcu za naselji: Srednji in Dolnji Lokovec
34.	na Lokvah za naselji: Lažna, Lokve
35- v Medani za naselja: Ceglo, Medana, Ple-šivo
36.	v Mirnu za naselja: Miren, Orehovlje, Vrtoče
37.	v Neblem za naselja: Brdice pri Neblem, Hlevnik, Hruševlje, Kozarno, Neblo, Pristavo, Slavce, Šlovrenc
38.	v Novi Gorici za naselje: Nova Gorica (del) — center
39.	v Novi Gorici za naselje: Nova Gorica (del) — postaja
40.	v Novi Gotici za naselje: Nova Gorica (del) — Solkan, Šmaver
41.	v Opatjem selu za naselja: Lokvica, Opatje selo. Nova vas
42.	v Oseku za naselji: Osek, Vitovlje
43 v Ozeljanu za naselji: Ozeljan, Šmihel
44.	v Plaveh za naselje: Plave
45.	v Podsabotinu za naselje: Podsabotin
46.	Y Preserju za naselje: Preserje
47.	na Pristavi za naselje: Pristava
48.	v Prvačini za naselje: Prvačina
49.	v Ravnici za naselje: Ravnica
50.	v Renčah za naselja: Arčoni, Lukežiči, Martinuči, Mohorini, Mrljaki, Renče, Ren ški Podkraj, Žigoni
51.	v Ročinju za naselji: Ročinj, Doblar
52.	v Rožni dolini za naselje: Rožna dolina (del)
53.	v Selah na Krasu za naselje: Sela na Krasu
54.	v Spodnji Branici za naselje: Spodnja Branica
55.	v Šempasu za naselje: Šempas
56.	v Šempetru pri Gorici za naselje: Šempeter pri Gorici
57.	v Šmartnem za naselja: Gonjače, Imen j e, Šmartno
58.	v Temnici za naselji: Novelo, Temnica
59.	na Trnovem za naselja: Nemci, Trnovo, Voglarji
60.	v Vedrijanu za naselje: Vedrijan
61.	v Vipolžah za naselje: Vipotže
62.	v Višnjeviku za narelja: Gradno, Krasno, Višnjevik
63.	na Vogrskem za naselji: Domin tva, Vogrsko
64.	v Vojščici za naselje: Vojščica
65.	na Vrhov)ju pri Kojskem za napelje: Vr-hovlje pri Kojskem
66.	v Vrtojbi za naselje: Vrtojba
67.	v Zaloščah za naselja: Budihni, Saksid,
Zalošče.
Občinska skupščina iahko določi s sklepom, da se na posameznih območjih zborov Volivcev, določenih v prejšnjem odstavku, sklicujejo zbori volivcev- po posameznih delih tega območja a!i da skliče volivec z območja več zborov volivcev na skupni zbor.
185.	člen
Zbor volivcev mora obravnavati in sklepati predvsem:
—	o predhogu statuta občine,
—	o predlogu razvojnega programa občine, družbenega plana in proračuna občine,
—	o predlogu regionalnega načrta in urbanističnih načrtov,
—	o prediogu odlokov občinske skupščine, s katerimi se postavljajo materialne obveznosti občanom,
—	o letnem poročilu občinske skupščine in njenih organov,
—	o letnih poročilih občinskih skladov,
—	o letnih poročilih šolskih odborov,
—	o drugih zadevah, ki jih predvidevajo predpisi širših družbeno političnih skupnosti, ta statut in predpisi občinske skupščine.
186.	člen
Zbori volivcev se sklicujejo po potrebi.
Zbor volivcev iahko skliče občinska skupščina oziroma njen predsednik, organ krajevne skupnosti, občinski ali krajevni organ SZDL aii 10 % volivcev.
Oglas o sklicanju zbora volivcev se objavi S dni, v nujnih primerih pa najmanj 3 dni pred zborom volivcev.
187.	čien
Kadar zbora volivcev ni sklicat predsednik občinske skupščine, mora sklicatelj zbora obvestiti predsednika občinske skupščine o sklicu zbora in mu sporočiti dnevni red najmanj 5 dni pred dnevom zbora.
188.	člen
Zbor volivcev vodi predsedstvo, ki je sestavljeno iz treh članov.
Ciane predsedstva in njihove namestnike voli zbor volivcev za vsak zbor posebej.
189.	člen
O delu zbora volivcev se vodi zapisnik. En izvod zapisnika se dostavi tajniku občinske skupščine.
190.	člen
Zbor volivcev se opravi in veljavno odloča, če je prisotnih najmanq 10% volivcev z območja zbora.
V primeru, da je treba zbor volivcev obvezno opraviti po zakonu ali drugem predpisu, se zbor opravi in veljavno odloča tudi, če je na zboru prisotnih manj kot 10 % volivcev, vendar šeie čez eno uro od časa, M je bil določen za začetek zbora.
191.	člen
O predlogu zbora volivcev morajo obvezno razpravljati sveti občinske skupščine, o važnejših predlogih pa tudi občinska skupščina.
Občinska skupščina oziroma njeni organi mora jo v roku 60 dni po sprejemu predloga obvestiti o svojem stališču člana občinske skupščine izvoljenega na območju zbora volivcev.
XH. POGLAVJE REFERENDUM
192.	člen
Z občinskim referendumom občani neposredno odločajo o vprašanjih, ki imajo pomen za kraj ati občino kot celoto.
Str. 72
-URADNI GLASNIK.
St. 8 — Koper, 29. aprila 1964
Glede na pomen vprašanja, M je predmet referenduma, se razpiše referendum za območje ene ali več krajevnih skupnosti ali za območje cele občine.
Referendum se lahko razpiše, da občani potrdijo odlok ali sklep, ki ga je občinska skupščina že sprejela, ali pa. da občani vnaprej izrečejo mnenje O predlogu odioka aii sklepa, preden ga sprejme.
193.	člen
Referendum razpiše občinska skupščina.
Krajevne skupnosti, delovne in družbenopolitične organizacije iahko predlagajo občinski skupščini razpis referenduma.
.	194. člen
Občinska skupščina določi besedilo predmeta referenduma in razpiše referendum s sklepom, ki obsega predmet in datum referenduma.
Med objavo sklepa o rapisu referenduma in dnevom referenduma mora preteči najmanj 8 dni.
Na referendumu sc glasuje neposredno in tajno.
Na referendumu se glasuje z "da« in "ne«.
Predlog, o katerem se glasuje na referendumu, je sprejet, če je glasovala zanj večina volivcev, ki so glasovati.
195.	člen
Izid glasovanja na referendumu je za občinsko skupščino obvezen. Eno leto po izvedbi referenduma občinska skupščina ne more sprejeti nobenega akta. ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma.
XIII. POGLAVJE
OSTALE OBLIKE SODELOVANJA OBČANOV PRI UPRAVLJANJU OBČINE
196.	člen
200.	člen
Medsebojni odnosi, ki nastanejo z ustanovitvijo skupnih služb, delovnih organizacij ali skladov, se uredijo s posebno pogodbo.
201.	čten
Zaradi boljšega reševanja svojih nalog sodelujejo občinski organi z organi okraja in drugih občin tako, da ustanovijo skupne organe, da pooblastijo okrajne organe za opravljanje posameznih zadev, ki so skupnega pomena, ali da sodelujejo na^ druge podobne načine.
Medsebojni odnosi, ki nastanejo s takim sodelovanjem, se uredijo s posebno pogodbo.
XV. POGLAVJE
SPREMINJANJE, UPORABA IN VELJAVNOST STATUTA
202.	člen
Spremembo statuta lahko predlagajo svet občinske skupščine ali 10 odbornikov.
Predlogi za spremembo statuta se obravnavajo in sprejemajo po enakem postopku kot statut.
1.	Dohodke v znesku, ki se zmanjšajo za:
a)	sredstva za finančni načrt upravnih organov skupščine občine Postojna
b)	sredstva za finančni načrt občinskega sodišča Postojna
c)	sredstva za financiranje družbenega sklada za šolstvo občine Postojna
tako, da ostane za financiranje proračuna od tega znaša posebna proračunska rezerva
čisti dohodki za financiranje proračunskih izdatkov
2.	Izdatke v znesku
207 čien
Ta statut se objavi v Uradnem glasniku okraja Koper, veljati pa začne osmi dan po objavi.
št. OH/AI/62.
Nova Gorica, 7. aprila 1964.
Predsednik Jožko štrukcij, 1. r.
OBČINA POSTOJNA
Na podlagi 14. in 39. č^. zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Ur. list FLRJ, št. 52/59, 23/ 61, 52/61, 28/62 , 53/62, 13/63 in Uradni list SFRJ, št. 7/64) je skup ščina občine Postojna na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1964 sprejela
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE POSTOJNA ZA LETO 1964
1.	člen
Občinski proračun za leto 1964 obsega:
dinarjev	dinarjev
87,044.000	519,172.000
12.976.000	
161,901.000	261,921 000 257,251 000
	33,005 000
?f ^	^
	224246 000
	224,246.000
2.	člen
Sredstva za financiranje izdatkov organov, pri katerih je uveden preizkus novega usluž-benskega sistema, ali je mogoče zagotoviti državnim organom sredstva za delo po načelih dohodka in aii je po teh načelih možna njihova notranja delitev, ter sredstva za financiranje družbenega sklada za šolstvo, se bodo v letu 1964 formirala iz udeležbe na skupnih virih dohodkov občinskega proračuna pred delitvijo v proračun, ki znašajo 315.720.000 dinarjev takole:
a)	za finančni načrt upravnih
organov skupščine občine
Postojna	27,57 %
b)	za finančni načrt občinskega
sbdišča Postojna	4,11 M
c)	za financiranje družbenega
sklada za šolstvo občine Postojna 51,28%
3.	člen
Za odplačilo anuitet najetih posojil in za kritje obveznosti iz pogodb se zagotovi znesek 23,000.000 dinarjev.
4.	člen
Organi, ki bodo v letu 1964 uvedli nav uslužbenski sistem in se financirajo po načelu dohodka, bodo razporejali sredstva, ki so predvidena za njihove izdatke, samostojno s finančnim načrtom v okviru odobrenih sre štev.
Finančni načrt sprejme starešina organa s svetom delovne skupnosti.
Vsak občan oziroma skupina občanov ima pravico občinski skupščini in njenim organom sporočiti pripombe, dajati predioge in pobude.	^
197.	člen
Organ, kateremu je bi! poslan predlog, mora o tem povedati svoje mnenje in obvestiti predlagatelja v roku 60 dni.
če občan z odgovorom ni zadovoljen in predloga ni reševala občinska skupščina, lahko vloži ugovor pri občinski skupščini, ki mora o ugovoru, razpravljati in o svojem stališču obvestiti predlagatelja v roku 60 dni.
19S. čleri
Da si ustvari pravilno mnenje o stališčih občanov in zaradi boljšega urejanja določenih zadev, sme občinska skupščina izvesti anketo.
Anketiranje občanov iahko odredijo tudi sveti občinske skupščine.
XIV. POGLAVJE
RAZMERJE OBČINE DO DRUGIH DRUŽBENO POLITIČNIH SKUPNOSTI
199. člen
Ce občinska skupščina ugotovi, da je v interesu zadovoljevanja skupnih potreb občanov ali krepitve proizvodnih sil koristno organizirati skupne službe, delovne organizacije ali sklade z neko drugo občino, lahko skupno z drugimi občinami ustanovi take skupne siužbe, dciovne organizacije ah sklade.
203.	člen
Za pravilno uporabo statuta skrbita občinska skupščina in komisija za uporabo statuta.
Komisija za uporabo statuta ima 7 članov.
Predsednika in 5 članov komisije voli občinska skupščina izmed svojih članov, tajnik občinske skupščine je član komisije po svojem položaju.
204.	člen
Delovne in druge samoupravne organizacije ter občani lahko postavijo komisiji za uporabo statuta zahtevo za ugotovitev kršitve statuta, če mislijo, da je kršena kakšna njihova pravica.
Komisija za uporabo statuta s sklepom ugotovi kršitev statuta in stori potrebne ukrepe, da se kršitev odpravi.
Organ, ki je krši! statut, mora ravnati po sklepu komisije za uporabo statuta. Ce se s sklepom ne strinja, lahko vloži ugovor na občinsko skupščino, ki vprašanje reši s sklepom.
Nadzor nad delom komisije za uporabo statuta opravlja občinska skupščina.
205.	člen
Ko začne veljati ta statut, preneha veljati statut občine Nova Gorica št. 01/1-01/1/9 z dne 30. junija 1961.
206.	člen
Določbe dosedanjega statuta o krajevnih odborih ostanejo v veljavi, dokler se na območjih dosedanjih krajevnih odborov ne ustanovijo krajevne skupnosti.
št. 8 — Koper. 29. aprila 1964
*URADNI GLASNIK*
Str. 73
Det
PREGLED
DOHODKOV IN IZDATKOV PRORAČUNA OBČINE POSTOJNA ZA LETO 1964
v/000 din
Izdatki	Skupaj Del	Dohodki	Skupaj
1	Skupni dohodki	53.799
2	Dohodki, ki se po posebnih predpisih razdeljujejo med
družbeno politične skupnosti	80
4	Posebni dohodki občine	168.000
5	Drugi viri dohodkov, določeni z zveznim zakonom kot
doh. občine	150
6	Dohodki organov in ustanov
in ostali dohodki	8.000
7	Prenesena sredstva iz pret.	leta 27.222
Vsega dohodkov (1. do 7. dela)	257.251
— posebna prorač. rezerva	33.005
1	Prosveta in kultura		17.000
2	Socialno varstvo		25.000
3	Zdravstvena zaščita		24.000
5	Državna uprava		17.000
6	Komunalna dejavnost		29.000
8	Intervencije v gospodarstvu		14.000
9	Dotacije: — samostojnim zavodom	17200	
	— skiadom	10.300	
	— družbenim organ.	33.700	61200
10	Obveznosti iz posojil in organizacij — za negospodarske		
	namene	10.618	10.618
n	Obveznosti po proračunu in proračunska rezerva: —	obveznosti iz preteki. 1. —	Za nepredvidene in	17.000	
	nezadostno predviden, potrebe	9.046	26.046
Ostanek za kritje pror. izdatkov 224.246	Skupni izdatki
224.246
5.	člen
Svet za družbent plan in finance skupščine občine Postojna je pooblaščen, da razporeja sredstva proračunske rezerve za premalo predvidene izdatke po posameznih postavkah proračuna in zd nepredvidene izdatke ter odreja izplačila za izredne izdatke za posamezne primere do zneska 500.000 dinarjev.
6.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem glasniku okraja Koper, uporablja pa se od 1. januarja 1964.
St.: 400-5/63A.
Postojna, 31. marca 1964.
Predsednik Adolf Gerželj, 1. r.
Na podlagi 1., 2., 2.a in 3. člena temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ, št. 19/55, 19/57, 55/57. 52/58Jn 52/59) in 2. točke
10.	člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1964 sprejela
ODLOK
O OBČINSKIH DOKLADAH V OBČINI POSTOJNA
I.	člen
Na območju občine Postojna se pobira občinska doklada od kmetijstva, stavb (hišni-na), samostojnih pokiicev in drugega premoženja, ter od dohodnine, ki se plačuje v odstotku od prometa ali v stalnem znesku.
Letna davčna	osnova	
nad	do	1
	30.000	22
30-000	50.000	23
50.000	80.000	24
80.000	120.000	25
120 000	160.000	26
160.000	200.000	27
200.000	250.000	28
250.000	300.000	29
300 000	—	30
2.	Člen
Osnova za občinsko dokiado od kmetij-stva je ugotovljeni katastrski dohodek. Doklada se odmerja po posameznih katastrskih občinah dziroma naseljih, po kraju bivališča davčnega zavezanca.
Občinska doklada od kmetijstva se odmerja:
a)	od katastrskega dohodka kmetijskih obdelovalnih površin po naslednjih lestvicah: Po I. lestvici se predpišejo občinske doklade V katastrskih občinah oziroma naseljih: Postojna, Stara vas, Veliki Otok, Pivka, Petelinje in Zalog.
Po II. lestvici sc predpišejo občinske doklade v katastrskih občinah oziroma naseljih: Razdrto, Selce, Hrašče, Planina, Rakitnik, Mali Otok in Zagon.
Po III. lestvici SC predpišejo občinske doklade v katastrskih občinah oziroma naseljih: Drskovče, Parje, Kicnik, Trnje, Lip-' Ije, Kal, Gornja Košana, Dolnja Košana, Slavina, Zagorje, Narin, Dolane, Velika Pristava, Mala Pristava, Nadanje selo, Ne-verke, Nova Sušica, Stara Sušica in Koče. Po IV. lestvici se predpišejo občinske doklade v katastrskih občinah oziroma naseljih: Maio Ubeljsko, Veliko Ubeljsko, Grobišče, Hrenovice, Hruševje. Landol, Matenja vas/ Prestranek, Studenec, Sla-vinjc, Velika Brda, Mala Brda, Brezje in Goriče.
Po V. lestvici se predpišejo občinske doklade v katastrskih občinah oziroma naseljih: Slovenska vas, Orehek, Žeje, Gradec in Šmihel.
Po VI. lestvici se predpišejo občinske doklade v katastrskih občinah oziroma naseljih: Belsko, Bukovje, Gorenje, Predjama, Strane, Strmica in Studeno.
Stopnje občinske doklade v %
11	111	lestvice IV	V		VI	VII	VIII
20	14	11	8	7	* 6	3
21	15	12	9	8	7	4
22	16	13	10	9	8	5
23	17	14	10	9	8	6
24	18	15	10	9	8	6
25	19	16	10	9	8	6
26	20	17	10	9	8	6
27	21	18	10	9	8	6
28	22	19	10	9	8	6
Po VII. lestvici se predpišejo občinske doklade v katastrskih občinah oziroma naseljih: Rakuiik, Sajevče in Paičje.
Po VIII. lestvici se predpišejo občinske doklade v katastrskih občinah oziroma naseljih: Jurišče, čepno, Volče, TaboT, Buje in Suhorje.
b)	od katastrskega dohodka gozdnih površin po naslednjih lestvicah:
Stopnja občinske doklade v %
Davčna	osnova	lestvic	
nad	do	1	H
—	30.000	2	5
30.000	50.000	3	6
50.000	80.000	4	7
80.000	120.000	5	, 8
120.000	160.000	6	9
160.000	200.000	7	10
200.000	250.000	8	H
250.000	300.000	9	12
Po I. lestvici se odmerja občinska doklada od gozdnih površin v katastrskih občinah: Laže - del, Senožeče - del, Košana, Volče, Narin, Kal, Stara Sušica, Suhorje in Nadanje seio.
Po II. lestvici pa se odmerja občinska doklada od gozdnih površin v vseh ostalih katastrskih občinah.
#
2.	člen
t
Občinska doklada obrtnikom, samostojnim poklicem in zavezancem drugega premoženja se odmeri po naslednjih lestvicah: Letna davčna osnova Stopnja obč. doki. v %
dinarjev	lestvice
nad	do	1	11	111	IV
		50.000	1	2	2	5
50.000	100.000	1	2	3	8
100.000	150.000	2	4	4	9
150.000	200,000	2,5	6	5	Ì0
200.000	250.000	3	7	7	H
250.000	300.000	3,5	8	8	12
300.000	' 400.000	4	9	9	14
400.000	500.000	4,5	9.5	10	i4
500.000	600.000	5	10	11	14
600.000	700.000	5	10,5	12	14
700.000	800.000	5	H	13	14
800.000	900.000	5	1!^	14	14
900.000	1,00(1.000	5	12 '	15	14
1,000.000	—	5	12	16	14
Po I. lestvici sc predpisujejo občinske doklade obrtnikom, ki se bavijo pretežno z uslužnostno obrtjo, in davčnim zavezancem gostinske dejavnosti. .
Po II. lestvici'se predpisujejo občinske doklade na dohodke proizvodne obrti.
Po III. lestvici se predpisujejo občinske doklade na dohodke drugih samostojnih poklicev, razen odvetnikov, za katere se predpisuje občinska doklada do davčne osnove 900.000 dinarjev po stopnji 6 M, nad 900.000 dinarjev pa po stopnji 7 %. Po IV lestvici se predpisuje občinska doklada na dohodke od premoženja, razen od dohodkov od zgradb, za katere se predpisuje občinska dokiada po naslednjih stopnjah:
do 30.000 dinarjev letne davčne osnove 3 % občinske doklade,
nad 30.000 dinarjev letne davčne osnove 3 % občinske doklade. Osnova za odmero občinske doklade je znesek, ki je podlaga za odmero dohodnine od stavb (hišnina).
3.	čien
Davčne olajšave, ki so po veljavnih predpisih doiočene za dohodnino, veljajo tudi za občinsko doklado.
4.	Člen
Določbe uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ. št. 22/61, 53/61, 30/62 in 42/62) odloka o stopnjah dohodnine za leto 1963 (Urad ni list FLRJ, št. 5/63) in uredbe o prisilni
Str. 74
.URADNI GLASNIK
št. S - Koper, 29. aprila 1%
izterjavi davkov tu drugih proračunskili dohodkov (Uradni list FLRJ. št. 33/53, 34/53 in 25/57) se uporabljajo tudi za odmero in pobiranje občinskjit doklad.
5.	Člen
Davčni zavazanci, ki plačujejo dohodnino v odstotku od prometa ali v stalnem znesku, ptačujejo tudi občinsko doklado in sicer:
1.	zavezanci, ki plačujejo dohodnino v odstotku od prometa, po stopnji 5 %;
2.	zavezanci, ki plačujejo dohodnino v stalnem nesku, po stopnji 20%;
Osnova za odmero občittske doklade po L točki prvega odstavka jc znesek, od katerega se plačuje dohodnina v odstotku; po 2. točki pa %nesek odmerjene dohodnine v Stalnem znesku.
Skupna obremenitev Z dohodnino, davkom na tujo delovno silo, občinsko doklado in prispevkom za šolstvo ne sme presegati 80 % čisteta letnega dohodka zavezanca.
Ta omejitev ne velja, ko zavezancu ostane po odbitku javnih davščin navedenih v prejšnjem odstavku, več kot 80-000 dinarjev čistega dohodka na mesec.
6.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem glasniku okraja Koper, uporablja pa se od 1. jatuarja 1964.
Z dnem, ko se začne uporabljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskih dokladah za leto 1963 v občini Postojna (Uradni glasnik okraja Koper, št. 13/63) in odlok o podaljšanju veljavnosti odtoka o občinskih dokladah v občini Postojna za leto 1963 na leto 1964 (Uradni glasnik okraja Koper, št. 3/64).
št. 42127/634.
Postojna, 31, marca 1964.
Predsednik Adolf Cerici j, t. r.
Na podlagi H6. člena splošnega zakona o organizaciji zdravstvene službe (Uradni list FLRJ, št. 45/65 , 9/61 in 22/62) iti odloka o višini amortizacije, ki se lahko izloči v občinski zdravstveni investicijski sklad (Uradni list SRS, št. 35/63) je skupščina občine Postojna, na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 19. marca 1964 sprejela
ODLOK
O VIŠINI AMORTIZACIJE, Kt SE IZLOČI V ZDRAVSTVENI INVESTICIJSKI SKLAD OBČINE POSTOJNA V LETU 1964
1.	člen
V zdravstveni investicijski sklad občine Postojna izločijo zdravstveni zavodi od amortizacije v letu 1964:
a)	Zdravstveni dom Postojna	40	%
b)	Reševalna postaja Postojna	10	%
c)	Bolnica za ženske bolezni Postojna 10 %
d)	Lekarna Postojna	20	%
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Urad nem glasniku okraja Koper.
. Rt. 402 2/624.
Postojna, 19. marca 1964.
Predsednik Adolf Ccržclj, l.r.
Na podlagi 123. in 168, Člena zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52/59, 23/61,
52/61, 28/62 , 53/62, 13/63 in Uradni list SFRJ, št. 7/64) ter 8. in 26. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 19. marca 1964 sprejela
ODLOK
O POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA
O IZVRŠITVI PRORAČUNA OBČINE POSTOJNA ZA LETO 1963
1.	člen
Potrdi se zaključni račun* o izvršitvi proračuna občihe Postojna za leto 1963. *-
2.	člen
Zaključni račun o izvršitvi proračuna ob čine Postojna za leto 1963 z zaključnim računom proračunskih skladov, z zaključnim računom stalnega rezervnega sklada in s pregledom stanja 6 % obvezne rezerve je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Dohodki in izdatki po zaključnem računu občinskega proračuna za leto 1963 znašajo:
dinarjev
dohodki	477,335.754
udeležba sklada za šolstvo	170,884.910
udeležba za finančni načrt upravnih organov skupščine	84,644.757
posebna proračunska rezerva	26,793.084
izdatki	194,583.712
presežek dohodkov nad izdatki	429.291
5. člen
Presežek dohodkov nad izdatki po zaklin)' nem računu proračuna občine Postojna leto 1963 v znesku 429.291 dinarjev se nese kot dohodek v proračun občine za i^, 1964.
6- člen
Presežek dohodkov nad izdatki po zaklju(. nih računih proračunskih skladov za 1963 v znesku 14,445.981 dinarjev se prenese kot dohodek teh skladov v letu 1964.
7.	člen
Sredstva posebne proračunske rezerve iz leta 1963 v znesku 26,799.084 dinarjev se prenesejo kot dohodek proračuna občine za teto 1964.
8.	člen
Ta odlok stopi v veljavo takoj in se objavi v Uradnem glasniku okraja Koper.
St. 400-3/634.
Postojna, 19. marca 1964.
Predsednik Adolf Gerželj, l.r.
Na podlagi 3. Člena splošnega zakona c preprečevanju in zatiranju nalezljivih bole* ni (Uradni list FLRJ, št. 37/48, 11/51 in 46/51),
7.	točke 24. člena zakona o zdravstvenem varstvu in o organizaciji zdravstvene službe t
DOHODKOV IN IZDATKOV PRORAČUNA OBČINE POSTOJNA ZA LETO 1963
A) PRORAČUN
Del	Dohodki	Skupaj Del
Izdatki	Skupaj
1.	Skupni viri dohodkov	39,914
2.	Dohodki, ki se po posebnih pred-
pisih razdeljujejo med politično teritorialnimi enotami	103
4.	Posebni viri dohodkov občine 144.101
5.	Viri dohodkov, ki so po zveznih zakonih določeni kot dohodki občine 115
6.	Dohodki organov in ustanov
in ostali dohodki	6.573
7.	Prenesena sredstva iz preteklega
leta	27.000
8.	Dotacije	4.000
Skupaj dohodki (del 1—8)	221.806
— posebna proračunska rezerva 26.793
1.	Prosveta in kultura	12.736
2.	Socialno varstvo	23213
3.	Zdravstvena zaščita	23.494
5.	Državna uprava	21.751
6.	Komunalne dejavnosti	29999
8.	Dotacije: samostojnim zavodom	11.414
	skladom	, 733!
	družbenim organizacijam 29261	
9.	Obveznosti po posojilih in garancijah:	
	— Za gospodarske organizacije	15.171
	— za negospodarske namene	9.919
10.	Obveznosti po proračunu in proračunska rezerva:	7.19!
	— obveznosti iz preteklih let	
	— za nepredvidene in nezadostno	5.183
	predvidene potrebe	
	Skupaj izdatki	194594
	Presežek dohodkov nad izdatki	4N
Skupaj	195.013	Skupaj	195.913
	B) PRORAČUNSKI SKLADI		
Dohodki	15.141	Izdatki Presežek dohodkov nad izdatki	695 [4.446
Skupaj	15.141	Skupaj	15.141
4. člen
Dohodki in izdatki po zaključnih računih proračunskih skladov, stalnega rezervnega sklada in po pregledu stanja sredstev 6 % obvezne rezerve, za leto 1963 znašajo:
dinarjev
dohodki	' 15,141.219
izdatki	695.238
presežek dohodkov nad izdatki 14,445.981
LR Sloveniji (Uradni list LRS, št. ^ 33/62) ter 3. in 8. člena temeljnega zakoro prekrških (Uradni list FLRJ, št. 2/59) jc s ščina občine Postojna na seji občinskega ^ ra in na seji 2bora delovnih skupnosti taa marca 1964 sprejela
ODLOK
O OBVEZNEM FI-DOROGRAFIR;'^ PREBIVALSTVA V OBČINI POSTOM*
$t. 8 — Koper, 39 aprila 1964
.URADNI GLASNIK.
Str. 75
1.	člen
, Zaradi preprečevanja in zatiranja tuberkuloze se izvede obvezno fiuorografiranje vseh prebivalcev na območju občine Postojna. ki so rojeni v letu 1944 a]i pred tem časom {oziroma ki bodo do dneva fluorografi-ranja dopolnili 19. leto starosti).
2.	čten
Fiuorografiranje je za občane brezplačno. Stroški fiuorografiranja gredo v breme občinskega proračuna in komunaincga zavoda za socialno zavarovanje.
3.	člen
Čas fluorografiranja določi svet za zdravstvo občinske skupščine.
4.	Člen
Po izvršenem fluorografiranju se morajo na individualni poziv pristojnega upravnega organa za zdravstvo ali pooblaščenega zdrav stvenega zavoda odzvati na kontrolni pregled vse pozvane osebe.
5.	člen
Svet za zdravstvo skupščine občine Fostoj-na jc pooblaščen da izda 'natančnejše predpise in ukrepe za izvajanje tega odloka.
6.	člen
Z denarno kaznijo do 10 tisoč dinarjev se kaznuje, kdor se ne udeleži fuorografiranja ali kontrolnega pregleda, ali kdor ovira izvrševanje tega odloka ali na njegovi podlagi izdanih predpisov in ukrepov.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po ob javi Y Uradnem glasniku okraja Koper.
St. 513 1/64 2.
Postojna, 19. marca 1964.
Predsednik
Adolf Cčrželj,!. r.
OBČINA SEŽANA
Na podlagi 3. točke 3. etena uredbe o prometnem davku f Uradni list FLRJ, Št. 19/61, 6/62, 11/62 in 1/63) ter 1., II. in III. točk'
dela V. tarife prometnega davka (Uradnt list FLRJ. št. 25/62 , 29/62, 31/62, 49/62. 42/62, 46/62, 51/62, 53/62, 12/63 in Uradni list SFRJ. št. 18/63, 20/63, 23/63, 30/63, 44/63, 51/63 in 52/63) je skupščina občine Sežana na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skuposti dne 30. marca 1964 sprejeta
ODLOK
0	SPREMEMBI ODLOKA O OBČINSKEM PROMETNEM DAVKU V OBČINI SEŽANA
1. čien
V odloku o občinskem prometnem davku v občini Sežana (Uradni vestnik okraja Koper, št. 2/62 in 10/62) se v delu 111. v tar. Št.
1	stopnja c4 %K nadomesti s stopnjo *5 %*.
'	2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku okraja Koper, uporablja pa se od L maja 1964.
St. 421-3/64-4.
Sežana, 30. marca 1964
Predsednik Stane Lavrenčič, L r.

- 1
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Izdaja Zavod .['rnnorstte novice. Koper — Tetefon: Koper 21-470, Nova Gorica 2t 71 — Direktor in gtavni urednik Stavko Jei. Odgovorni urednik France Gcr7ftJ Tekoči račun prt podružnici Narodne banke Koper št. 602 H-60^62 — Rokopise za objavo pošitjajte na nastov: Skupščinska pisarna OLO Koper, Koper " sUradni gtasnik okraja Koper izhaja kot priloga *friruorskih novic. Letna naročnina SCO din, polletna 400 din, ptačtjiva vnaprej.