/- SLOVENSKI a LEBELRR <3, . aeSi. —== G LAS ILO =— »Slovenskega osrednjega čebelarskega društva za Kranjsko, Koroško in Primorsko" s sedežem v Ljubljani ter „Slov. čebelarskega društva za Spodnje Štajersko". s o m Urejuje FRANČIŠEK ROJINA. Izhaja 10. dan vsakega mesca in se pošilja udom zastonj. Leto XIV. V Ljubljani, mesca marca 1911. Štev. 3. Naznanilo. Tej številki so priložene položnice. Vsled reda v upravništvu vljudno prosim, da cenjeni člani natančno in razločno zapišejo na položnico ime, kraj ter pošto, aH je star ali nov ud. Ta številka je zadnja, ki jo dobe še vsi prejšnji člani. Kdor ne bo plačal do prihodnje, t. j. do 4. številke, temu se list brezpogojno ustavi. Podružnične blagajnike prosim, da kmalu pošljejo imenike podružnic, da se delo proti koncu preveč ne nakopiči. Pomisliti je treba, da se morajo spisati in urediti na novo vsi naslovi do 4. številke, t. j. do 10. aprila, ter da moram vse društvene stvari izgotoviti le v svojem prostem času, namreč zgodaj zjutraj, ponoči, ob nedeljah in praznikih. Hinko Zirkelbach, tajnik, blagajnik in upravnik. Čebele in čebelar v marcu. Josip Kosi, Celje. Krasna pomlad je že prišla, vesela sem čebelica; ko sije zlato solnčice, to bo življenje zdaj — juhe! Na pašo poletimo zdaj, cel svet je le cvetoči raj! Le hitro na cvetličice po sladki med, juhe, juhe! Kakor smo pričakovali, nam je mesec februar kljub strogi zimi, ki je z občudovanja vredno trdovratnostjo tudi v tem mescu vladala, proti koncu vendar prinesel nekaj južnih, toplih dni, da so se čebele lahko docela očistile, in je imel čebelar priliko panji mrtvih čebel osnažiti in se splošno o njih stanju prepričati. Pač marsikateri je bil pri tem delu žalostno presenečen in je našel mesto ljudstev, polnih življenja, mrliče, ki so padli radi pomanjkanja hrane, ali radi zime. Saj je že v decembru prišla k meni neka žena tarnat, da je njenemu možu, ki je baje navdušen čebelar, dvoje ljudstev umrlo, in me vprašala, kaj naj mož v tem slučaju stori. Moj nasvet pač ni bil težak, rekel sem ji namreč, da se mrliči morajo pokopavati, drugokrat pa naj njen mož že v jeseni gleda na to, da bodo ljudstva imela dovolj živeža za zimo. Tolažilo me je pa pri tem edino to, da dotični navdušeni (?) čebelar ni naše gore list, ampak eden izmed tistih, ki naravnost iz Gradca svojo čebelarsko modrost zajemajo. Sploh se bodemo iz stanja svojih ljudstev marsikaj naučili. V dobrem letu čebele vzimiti ni težko; čisto kaj drugega je to v tako slabem, kakor je bilo lansko. Tukaj bi se lahko reklo: Povej mi kako si svoje čebele prezimil, in povedal ti bodem, kakšen čebelar si. Trebalo bode torej ljudstva natančno opazovati, da se bodemo v prihodnje vedeli izogniti napakam, ki smo jih v jeseni storili. Ker so se čebele v decembru očistile in ponekod tudi v januarju iz-letavale, letos griže ne bode opazovati, a če bi se to vendar kje zgodilo, se naj bolno ljudstvo zaznamva, da se v jeseni kasira, ker za plemenjake naj se puščajo samo popolnoma zdrava ljudstva. V marcu, s katerim se pravzaprav začne čebelarsko leto, nam bode najbrž mogoče izvesti glavno revizijo, kjer se to že sploh še ni zgodilo. Pri tej naj se odstranijo vsi prazni in v panju nepotrebni, kakor tudi plesnivi in nepravilno izdelani ter trotovi sati, tako da bodo ljudstva ostale sate lahko oblegala in prostor laglje ogrevala, ker v tem mescu se začne zalega širiti, in je torej gorkota tem bolj potrebna. Ako prideš pri reviziji do zalege, prepričal se bodeš na tej lahko o kakovosti matice. Če je zalega v kolobarju lepo uvrstena, in med njo ni praznih celic, je to znak dobre, rodovitne matice. Zalege pa ne jemlji iz panju in sploh gnezda ne razdiraj in ga po nepotrebnem ne izhlajaj. Ako v katerem panju nisi našel zalege, a se ti drugače dozdeva vse v redu, še to ni znamenje brezmatičnosti, ker nekatera matica šele proti koncu marca začne zalegati. Ako se hočeš v tem slučaju prepričati o matičnosti ljudstva, pokladaj mu tri večere zaporedoma prilično osminko litra medu, pomešanega v vodo, na kar panj preglej in našel bodeš zalego, če le ima panj matico. Ker je bila letos še v februarju stroga zima, se je sploh začela zalega pozneje. Po reviziji, ki ne sme trajati predolgo, da preveč gorkote ne uhaja, moramo ljudstva zopet dobro zadelati in pokriti, ker gorkota je sedaj jako važen faktor za ljudstva. Važno delo v tej pomladi pa bode krmljenje. Če smo že ljudstva spravili skoz zimo, jih ne smemo pustiti sedaj stradati, ker bi to bilo neusmiljeno in tudi v našo škodo, zakaj lačna ljudstva se nemorejo razvijati. Spomladi bi se sicer moralo pokladati z medom in ne s.sladkorjem, a kjer prvega ne bo, se bo moralo segati po drugem. Pitati se sedaj mora le za silo in sicer v velikih porcijah od zgoraj ali v satih od zadaj. Kdor nima pitalnih balonov, pita lahko v večjem kozarcu ali v steklenici, ki se rabi navadno za vkuhanje sadja. Kilo medu, sladkorja, ali obojega skupaj se raztopi v približno tričetrt litra vode ter se s to raztopino napolni za pitanje določeni kozarec čisto do vrha. Sedaj se napne črez kos platna in priveže na kozarec, potem pa se isti povezne na pitalno veho. Skoz platno moči le toliko tekočine, kolikor je čebele sproti odnašajo. Kozarec je treba dobro obložiti in pokriti. Če pa hočeš pitati v satu, napolniš ga lahko na ta način, da ga držiš nekoliko poševno nad kako skledo in vlivaš potem omenjeno tekočino iz posodice ali piskra z žlebom v tankem curku na celice sata. Tekočina izpodriva zrak iz celic in kmalu bodo te napolnjene do vrha. Kadar je napolnjena ena stran, obrne se sat in se napolni druga istotako. Tako napolnjeni sat se potisne zadaj, ali pri panjih, ki se od zgoraj odpirajo, od zgoraj do gnezda. Ker pri pitanju dobivajo čebele dovolj vode v panj, jim te ni treba do-našati od zunaj, in se jim torej prihrani marsikateri nevarni izlet. Za razvoj preslaba ljudstva se združijo, in sicer najbolje s sosedom, pri čemer se mora paziti na to, da se vedno slabša matica odstrani. Združenje naj se vrši proti večeru, kadar so čebele mirne, in sicer popolnoma mirno, da se jih ne razburi. Da bodo imela ljudstva enak duh, se jih pobrizga pred združenjem z medeno vodo. Iz previdnosti se lahko pusti v panju, v katerega pridružimo kako ljudstvo, okno notri in se samo deščica izpod okna odstrani. Nato se za združenje pripravljeno ljudstvo polagoma potisne s sati vred do okna in panj se mirno zapre. Čebele se skoz odprtino pod oknom počasi in mirno združijo. Za dva, tri dni se sati zopet izvlečejo, okno izmed okvirjev odstrani in sati, kolikor jih je preveč, odvzamejo. Nekateri pri združevanju iz previdnosti matico par dni zaprejo, a če se združuje mirno in o pravem času, tega ni potrebno. Na enak način se združujejo brezmatična ljudstva; a če je brezmatičnost že trajala dolgo, in je panj postal trotovec, je bolje, da se ga napita in iztrese pred žrelo tistega ljudstva, h kateremu se misli pridružiti ali pa se zažveplja, ker so čebele že stare in jih ni škoda. V marcu najdejo čebele ponekod, posebno kjer je veliko vresja, leske, jelše itd. že precej paše, ako je vreme ugodno, a žalibog so ravno mesci v prvi pomladi jako nevarni za našo čebelo, ker nam jih mrzli vetrovi in deževje veliko uniči. Čim več čebele cvetnega prahu donašajo, tem več zalege ima ljudstvo. Ako čebele pri kakšnem panju le malo izletavajo in obnožine ne nosijo, je tako ljudstvo opazovati, ker sumljivo je brezmatičnosti. Ako nimaš blizu čebelnjaka vode, nastavi nekaj korakov pred njim koritce, nabasano z mahom ali slamo, v katero vsak dan vliješ nekaj mlačne vode. Vodo je dobro neznatno osoliti. Da se bodo čebele laglje navadile, po-maži koritce po robu blizu vode nekoliko z medom. V marcu je napočil tudi čas, v katerem moramo misliti na zboljšanje čebelne paše. Marsikateri prostorček na vrtu je še prazen, na katerega lahko nasadimo kosmulje, grozdičje itd. Ob plotu pa je dobro nasaditi akacijo, ki hitro raste, ti torej kmalu koristi. Posameznik sicer v tem oziru nemore storiti veliko, a če bi v tem oziru vsak čebelar storil svojo dolžnost, bi se paša vobče kmalu zboljšala. O ureditvi praktičnega čebelnjaka. Ivan Jurančič. (Konec.) Ako se čebelnjak hoče imenovati praktičen, mora nadalje biti od vseh strani dobro zaprt. S tem ni rečeno, da se naj dobro zaklene le proti tatvini, kar je seveda tudi potrebno, ampak čebelnjak naj bo od vseh strani tako dobro zaprt in zadelan, da ne more nobena čebela v notranji prostor, ki je namenjen za čebelarska opravila. Znano je, da v na prostem postavljenih panjih ob slabi paši ne moremo vršiti daljših opravil razun zjutraj in zvečer ali ob oblačnih dneh, ker tuje čebele silijo v odprti panj, in v kratkem času nastane roparija. Zlasti je to občutljivo pri odjemanju medu. V čebelnjaku pa, ako je dobro zaprt, se lahko dela vsak čas ves dan, tudi se tukaj lahko med izganja, le čebele, ki prihajajo iz odprtega panju, se vsakokrat, ko se panj zapre, sproti pri oknu izpustijo. Amerikanci, ki imajo sploh vse panji na prostem postavljene, so si omislili za večja opravila v brezpašnih časih posebne šotore iz goste mreže. Tak šotor se povezne na panj, in čebelar ima v njem prostor za prosto kretanje pri delu, za kožico, itd. Stene čebelnjakove se naredijo najbolje iz desk. Tudi sprednja stena z deskami celo obita se tuintam najde ter za žrela le majhne luknje vrezane. To ni priporočljivo, ker po nepotrebnem več stane, potem pa se čebele — zlasti še mlade matice — pogosto motijo in zaidejo v tuje panji, ker panju zunaj nič ne vidijo. Spodnja polica se naredi iz dveh tramov, ki se primerno podložita ali podzidata. Na te tramove se položi prva vrsta panjev, kateri se tesno vkup stisnejo. Pod panji med trama se vloži pezdirja ali suhega, s pepelom pomešanega mahu, da panjevo dno v zimi ni prehladno in mokro, kar bi v panjih povzročilo plesnobo in nezdrav zrak. Za panji, ki se le zadaj odpirajo, ni treba posebne police za drugo vrsto, temveč se isti naložijo kar na spodnje, da je čebelam v zimi tem topleje. Za vsako vrsto se na zunanji strani le ob zgornjem koncu panjev počrez po celem čebelnjaku pribije deska, da se panji ne morejo spredaj vun potegniti, razun tega pa je cela sprednja stran vsakega panju prosta, da čebele tem laglje najdejo svoj panj. Spodnjo vrsto panjev položiti naravnost na zid ali beton, se ne priporoča, ker je taka podlaga premrzla in mokrotna. Tla v čebelnjaku se naredijo najbolje iz desk ter se podtlačijo s suho zemljo ali premogovo žlindro. Ni dobro, kakor se večkrat nahaja, da je pod podom votlo, ker tukaj najdejo zavetje miši, krastače in razni drugi škodljivci; razun tega se na votlih tleh vsaka stopinja in najmanjši ropot veliko bolj sliši, kar je zlasti v zimskem času škodljivo. V nekaterih čebelnjakih se najdejo tudi cementna tla, kar je sicer jako lično in snažno, vendar so hladna, da celo poleti čebele na njih otrpnejo. Taka tla se naj pogrnejo s preprogami ali vsaj s platnom od navadnih vreč. Za streho na čebelnjak se dandanes rabijo različne tvarine, kakor je pač v tem ali onem kraju bolj v navadi. Najpriprostejša streha je brezdvomno slamnata; smelo bi se reči, da je skoraj tudi najbolša, ker je jako trpežna, v žitorodnih krajih poceni, in razun tega še slab prevodnik toplote, da v zimi ni posebno mrzla, poleti pa je ne prešinja solnčna gorkota. Vkljub vsem tem dobrim lastnostim pa se vendar ne more za čebelnjake splošno priporočati. Prav dobro služi kakemu preprostemu vaškemu čebelnjaku, ki je glede niče-mernosti ves nedolžen in skromen, za okusno izdelan novodobni čebelnjak pa vendar ne sodi, ker je predebela in cela stavba bi bila videti nekako okorna. Streha iz samih desk je najslabša, ker iste hitro spokajo in potem ne držijo mokrote. Ako se deske prevlečejo s strešno lepenko, je boljše, samo da si s tem natvežemo tisto sitno vsakoletno mazanje s katranom (ter), kar streho v teku let precej podraži. Tukaj v naših krajih smo izkušali lepenko beliti z apnom vsako leto po dvakrat, kar je ceneje in manj sitno delo, vendar pri tem lepenka ne traja črez deset let. Pač pa je pobeljena streha poleti bolj hladna, dočim je črna silno vroča. Za večje in trdneje stavbe je prav dobra streha iz zarezne opeke, ki je še v primeri z drugimi tvarinami in z ozirom na trpežnost najcenejša. V krajih, kjer je veliko lesa, je za streho na čebelnjake posebno priporočati skodle (šindel). Taka streha je lična, lahka in jako trpežna. Kdor hoče posebno fino in dobro streho, si bo omislil za manjši čebelnjak ali paviljon pocinjeno ploščevino, za večji čebelnjak pa e t e r n i t. Mimogrede bodi še omenjeno, da se naj pri stavbi čebelnjaka gleda tudi na obliko strehe. Celo stavbo namreč pači, ako je streha previsoka ali ima premajhen kap. Najprimernejša oblika ji je, ako se vzame 1/4 čebelnjakove širokosti za visokost od povprečnih tramov do slemena. Kap pa se primeri velikosti stavbe po 40 — 60 cm. Zunanjost čebelnjakova je seveda celo stranska stvar in se ravna po krajevnih razmerah, po okusu in po naklonjenosti ,,financministra". Kdor hoče, si čebelnjak zunanje okusno izdela ter opremi s primernimi okraski, saj je čebelarstvo nekaj „idealnega", „poezija kmetijstva"! Vendar: „Svaka sila do vremena"! Gotovo bi ne bilo lepo in pametno, ako bi kdo svoj čebelnjak črezmerno našopiril ter hotel s tem pokazati „slavnega mojstra", znotraj v čebelnjaku in v panjih bi pa vse izdajalo nered, nevednost in malomarnost gospodarjevo. Pri tem ne morem, da bi se ne spomnil potovanj po slavnem Murskem polju v preteklem letu. Kakor sploh v kmetijstvu, tako kaže Murski poljanec tudi v čebelarstvu pravega moža. Našel sem par čebelnjakov iz najnovejše dobe, ki so nas vse navzoče jako iznenadili. Zunaj vse tako čedno, primerno, nič pretiranega; znotraj pa naravnost lepo, okusno in praktično. Vsa notranjščina svetlo pobarvana, za vsako reč shramba preskrbljena, ob strani čebelnjaka pa še ličen kabinet z mizico, posteljo ali divanom. Sploh vse znotraj tako snažno in čedno, da mora biti v takem čebelnjaku res veselje čebelariti. Končno pa tudi tukaj pristavim splošnoveljavni izrek: „Vse ni za vsakega". Zunajno obliko in manj potrebne reči uredi vsak po svoje, kakor mu kaže in mu razmere dovoljujejo. Skrbimo pa tembolj, da v glavnem in potrebnem pravo zadenemo. Napačno bi bilo, ako bi čebelne potrebe in ugodnosti zamenjali, oziroma prodajali za brezpomenljive ničemernosti in za svoje udobnosti. a@ii ©©©ae©JEJ ejsej©®© XIII. občni zbor „Slovenskega osrednjega čebelarskega društva" v Ljubtjani. Poroča tajnik Hinko Zirkelbach. Blagajniško poročilo. Računski sklep o denarnem prometu „Slov. osrednjega čeb. društva" v Ljubljani za 1.1910. HI) ji Prejemki K h >CO Izdatki K h H H 1 Ostanek gotovine 31. dec. 1 Tisk, ekspedit „Slov. Čebe- 1909 ........ 30 13 larja" in druge tiskovine . 1968 46 2 Članarina....... 556 70 2 Potni stroški uredniku, zu- 3 Inserati........ 27 — nanjim odbornikom in re- 4 Dvignjeno iz rezervnega za- vizorjema ...... 183 — klada ........ 1500 — 3 Honorar tajniku, blagajniku 5 Dvignjeno iz giro-računa . 1015 — in upravniku za I. 1910 . 250 — 6 Dvignjeno iz poštne hra- 4 Honorar uredniku za' 1. 1910 400 — nilnice ........ 1175 — 5 Potnina delegatov v Gradec 60 — 7 Državna podpora za 1. 1910 1000 — 6 Shodi........ 521 78 8 Državna podpra za shode za 7 98 eksportnih panjev s 1. 1910....... 500 — spremnicami..... 399 68 9 Dar......... 2 — 8 Klišeji........ 26 46 V 9 Stroški za opazovalne postaje 5 14 \ 10 Podružnicam in štajerskemu \ slov. čebelarskemu društvu \ vrnjeni deleži indirektnih \ udov........ 124 50 \ 11 Vloge v giro-računu . . . 1250 — \ 12 Koleki........ 42 38 \ 13 Poštnina....... 39 78 \ 14 Alfonsusu in Hofmanu hono- \ rar za zasluge 4 panje čebel 106 — \ 15 Upravni in pisarniški stroški 61 70 \ 16 Podpora podružnici v Kranju 100 — \ 17 300 dopisnic z tiskano firmo 18 90 \ 18 Gotovina koncem leta 1910 248 05 Vsota prejemkov . . 5805 83 Vsota izdatkov . . 5805 83 Računski sklep o denarnem prometu v poštni hranilnici 1.1910. >cn J* Prejemki K h >i/> jč Izdatki K h H H 1 Ostanek v poštni hranilnici 1 Podpora podruž. v 11. Bistrici 50 — koncem leta 1909 . . . 121 30 2 „ „ v Kamniku 20 — 2 Članarina....... 1569 16 3 „ „ na Robu pri 3 Inserati........ 63 90 Vel. Laščah..... 30 — 4 Obresti za 1. 1909 .... 3 02 4 Honorar sotrudnikom „Slov. 5 Razno ........ 30 10 Čebelarja" za 1. 1910 . . 110 — 5 Shodi........ 100 — \ 6 Klišeji........ 74 74 \ 7 Dvignjeno....... 1175 — \ 8 Manipulacija in provizija . 15 85 \ 9 Čekovna knjižica .... 3 — \ 10 Razno........ 29 70 \ 11 Ostanek v poštni hranilnici \ 31. decembra 1910 . . . 179 19 Vsota prejemkov . . 1787 48 Vsota izdatkov . . 1787 48 Društveno premoženje 31. decembra 1910. 1. Rezervni zaklad, naložen v Kmečki posojilnici . 251 K 96 h 2. Obresti rezervnega zaklada za leto 1910 . . . 44 „ 47 „ 3. Vloga v giro-računu....................400 „ 71 „ 4. Obresti giro-računa......................8 „ 18 „ 5. Vloga v poštni hranilnici.........179 „ 19 „ 6. Tirjatve...............100 „ — „ 7. Inventar..............................500 „ — „ 8. V blagajni............................248 . 05 „ Skupaj . . 1732 K 56 h Ljubljana, dne 31. decembra 1910. Pregledala in v redu našla. Hinko Zirkelbach, Ljubljana, dne 22. januarja 1911. t. č. blagajnik. I. N. Babnik 1. r. Avgust Korbar I. r. Občni zbor odobri blagajniško poročilo ter na predlog pregledovalcev računov gg. 1. N. Babnika in Avgusta Korbarja izreče blagajniku absolutorij. Predavanje. Urednik ..Čebelarja" je razlagal, kakšna mora biti dobra matica za kupčijo in o njeni vzgoji. Gosp. Aleksander Toman, od c. kr. poljedelskega ministrstva prideljen tukajšnji kmetijski družbi za razpošiljanje kranjske čebele v Ameriko, je pojasnil, da je njegova dolžnost v imenu kranjske kmetijske družbe v prvi vrsti delati reklamo v Ameriki za kranjsko čebelo, ker je zmožen angleškega jezika. Način razpošiljanja se bo pozneje določil. Gosp. profesor Verbič razlaga zborovalcem o neobdačenem karakterizi-ranem sladkorju in njega uporabi ter o nadzorstvu finančne oblasti pri takem sladkorju. Gospod predsednik se zahvali predavateljem za izborna predavanja in c. kr. kmetijski družbi. Predlogi. Gosp. Janko Strgar, čebelar v Bitnjah pri Boh. Bistrici stavi tele predloge: „Slavnemu občnemu zboru osrednjega čebelar, društva si dovoljujem staviti sledeče predloge: I. Današnji občni zbor naj sklene, naj odbor slov. osred. čeb. društva sestavi na visoko železniško ministrstvo prošnjo, naj bi dovolilo čebelarjem, ki morajo prevažati svoje čebele, v pašo znižanje osebnih voznih cen na železnici za čebelarje, in kdor ima črez 50 panjev, tudi za enega pomočnika; to bi naj veljalo med postajama od in do kamor se čebele pošljejo. Zaprošeno znižanje naj bi veljalo pri prepeljavanju v pašo in iz paše ter med časom, ko so čebele v paši. Stem bi bilo čebelarjem omogočeno z manjšimi stroški iti svoje čebele večkrat pregledat in jih nadzorvat. Mnogokrat se pripeti, ker čebelarja ni navzočega, da nastanejo pri čebelah razni nedostatki, iz katerih se potem naredi večja škoda. Nadalje naj se prosi, da bi navedeno ministrstvo znižane osebne vozne cene na železnici dovolilo čebelarjem k poučnim shodom, tečajem, rastavam, itd. proti izkaznici čeb. društva. II. Slov. osred. čeb. društvo naj bi razdelilo brezplačno, ali za polovično ceno nekaj kranjskih originalnih panjev določene mere 30X16X70 cm pravilno izdelanih. S tem bi dobili čebelarji nekak vzorec, po katerem bi se ravnali pri izdelovanju panjev ter pri prodaji in nakupu čebel. Gotovo je, da kranj. originalni panj pri nas ne bode še tako hitro degeneriral. S tem bi se dalo toliko pripomoči, da bi prišli do enotne mere. III. Društvo naj bi blagovolilo preskrbeti »etikete" za steklenice z medom, katere naj bi nosile društveno ime ter bi imele prostor, kamor bi se lahko tiskalo čebelarjevo ime, itd." Vsi trije predlogi so bili sprejeti. Gosp. Anton Lapajne, adjunkt na kmetijski šoli na Grmu predlaga, da bi se brošurica „Alfonsus Bienenzucht" priredila in tiskala v slovenskem jeziku ter razdelila med mladino. — Sprejeto. Gosp. Koprivec predlaga, da bi društvo razdelilo zopet kaj panjev med svoje člane. Na predlog urednika sklene občni zbor, da društvo kupi zopet 100 eksportnih panjev. Kot blagajnik sem pojasnil pri tem sklepu, da društvo nima toliko denarja, da bi se vsako leto razdajali stotaki. Predlog se prepusti odboru. Raznoterosti. Gosp. Jakob Polda iz Gorij želi, da bi se vršil letos čebelarski tečaj na Gorenjskem. Gospod Likozar pojasni, da bi se imel vršiti tečaj že lansko leto pri g. Strgarju v Bitnjah, toda še ni bil izdelan novi čebelnjak. Letos se bo pa tam tečaj gotovo vršil. Gosp. Jurančič s Štajerskega izjavi, da je odbor „Slov. spodnje-štajer-skega čebelarskega društva" v odborovi seji dne 28. januarja 1911 sklenil, da na vsak način priredi razstavo prihodnje leto v proslavo svoje desetletnice. Naše društvo je namreč predlagalo, da bi se razstava skupno s štajerskim društvom priredila v središču Slovenije, v Ljubljani. Gospod Jurančič pojasni tehtne vzroke, zakaj to ni mogoče. Občni zbor odobruje razloge, ter naj društvo tudi prispeva k razstavi; zadeva se prepusti odboru. Gospod Jurančič vabi k razstavi ter izreče pozdrav sosednjega štajerskega čebelarskega društva. Gospod predsednik se končno zahvali vsem udeležencem občnega zbora, vošči boljšo čebelarsko letino, kot je bila pretekla, ter zaključi po dvanajsti uri občni zbor. @!@>JES ©J©gDSJElE>J ©1I2]©@3@J©]!2J@J E3©E!3g5l2)E>3@3 12512)12) EŽJ (23123 V Čebela v zakonu. Zdolšek. (Dalje.) V. Posest in lastnina na čebelah. Kako čebele kupiš, podeduješ, dobiš podarjene ali jih zamenjaš za kako drugo reč itd., tukaj ne bom razmotrival, ker veljajo za to splošna določila. Zanima nas bolj vprašanje, kaj je z rojem, ki je izletel iz našega panju. Že stari narodi so dovolili čebelarju ogrniti svoj roj tudi na tuji zemlji, ne da bi se moralo lastnika taiste prej vprašati. Žalostno bi pač bilo, da bi moral svoj roj zaradi tega žrtvovati, ker se je usedel malo črez mejo na sosedovo drevo. Ako je torej tvoj roj sedel črez tvojo mejo, ga lahko takoj ogrneš, sosed, če je tudi tvoj sovražnik, nima drugega govoriti, kakor da te morebiti toži za vsled ogrebanja povzročeno škodo, če mu iste takoj ne poravnaš. Za ogrnjenje roja pa imaš po našem zakonu dva dni časa, in če je kdo drug medtem roj ogrnil, ti ga mora dati nazaj, seveda proti povrnitvi storjenih izdatkov in truda. Marsikateri čebelar si bo na prvi hip mislil, da mu je s tem zakonitim določilom čisto pomagano; stvar pa je le malo težavneja, kakor se vidi. Kaj n. pr., če v trenutku, ko je roj izletel, nisi bil zraven, tudi nimaš nobene priče, tvoj sosed je pa siten in ima morebiti tudi sam čebele? Dokažeš sicer lahko, da je nedavno izletel iz enega tvojih panjev roj; kako pa dokažeš, da je roj, ki sedi na sosedovi veji, tvoj, ker je vendar čebela čebeli enaka, ita-ljank si pa nalašč zaradi tega menda tudi ne boš kupil? Če še roj ni dolgo sedel, se ti bo mogoče posrečil dokaz o tem, da odvzameš roju nekaj čebel, jih potrosiš z moko, imaš nekaj časa zaprte in jih potem izpustiš v bližini svojega čebelnjaka, kjer bodo mogoče letele v stari panj nazaj! Pa ta dokaz se ti bo redkokdaj posrečil. Pri rojenju izletijo čebele zato iz panju, da ne pridejo več nazaj, zaradi tega bodo letele najprej na mesto, kjer je roj sedel, tukaj nekaj časa iskale svoje tovarišice, in šele če jih ne bodo našle, bodo poiskale svoje staro domovje, med tem pa so moko lahko že davno otresle. V takih slučajih ti ne preostaja res nič drugega, kakor roj žrtvovati, da si prihraniš poleg škode še sitnost in jezo. Mogoče je ravno to vzrok nekaj čudnemu določilu zakona za Nemčijo, ki v § 961 d. z. zahteva, da moraš roj takoj zasledovati. Tukaj se pač preveč jasno vidi delo zelene mize, in tisti, ki so okoli nje sedeli bi čebele menda še takrat ne bili spoznali, če bi jo videli zleteti v panj ali iz istega — da rabim primerne besede župnika Goličnika iz njegove Janšajeve prestave. Res težaven je sicer zgoraj omenjeni dokaz, smešno pa je tudi zahtevati, da naj čakamo na roj cele dneve, dokler se mu morebiti le zljubi izleteti, in ravno tako smešna je zahteva, naj letim za njim črez hribe in doline, črez mesta in vasi. (Dalje prih.) tmmm mmmmmm mmm&tmmm m m m immmtmmm m&m Naše opazovalnice. Poročevalec Jos. Verbič. Mesečni pregled: januar 1911. Učinek tehtanega panjii Temperatura > o > D n e v o v Kraj Donos Upad ■»2 nI rt .2. c C ■o B S o s solncem E o > C «o 12 >N O) i; Mesečna tretjina o» C > 'rt C »Si T3 C en (O > 1 2 3 1 1 2 3 Z u O 0. s tn S N N CA U '/s ceh N Ilirska Bistrica _ _ _ 40 20 10 _ 70 14 -3 4 2 4 4 11 16 12 Bitnje pri Boh. Bistrici Kranj — — — 30 30 33 — — 93 6 -16 —3 — — 5 8 5 18 11 Idrija 5 —11 5 11 6 14 15 Metlika — — — 10 20 30 — — 60 9 —13 -1-7 — 2 10 12 19 - 13 Nabrežina — — — 20 10 20 — - 50 15 —5 6-3 20 1 1 4 — 27 17 Podgorje pri Kamniku — — — 25 30 75 _ _ 130 8 -14 -1-7 _ _ 4 8 10 13 11 Struge pri Dobrepoljah — — — 15 15 30 _ _ 60 13 -25 -5-1 _ _ 7 15 6 10 25 Sv. Duh na Ostrem vrhu — — 20 30 50 — — 100 5 -15 -3-6 1 - 7 6 9 16 — Števila v kolonah »Učinek tehtanega panju" in »Poraba" izražajo dkg. Črtica „—" v koloni »Temperatura" znači stopinje mraza. Ilirska Bistrica. Januar ni bil tak kakor ponavadi. Burja je le v prvih dneh nekoliko završala, drugače je bilo mirno, suho, tuintam skoraj toplo. Sneg prvih dni je trajal le malo časa. Čebele so letele 20. in 21. Prvi dan se je dvignila temperatura do 14°, vsled česar so prašili vsi panji. O griži ni sledu. Po solčnih legah razcvetale so trobentice. Zadnji dan je zapihala ledena burja ter potisnila toplino na 3° pod ničlo. Znideršič. Kranj. Ta mesec je bil strog vladar. V začetku je padlo ravno dovolj snega, pozneje je postalo zelo mrzlo a jasno, le včasih zjutraj megleno. — Panj na tehtnici je kazal precej porabe. Mislim, da se je pretekli mesec navzel vlage in sedaj jo zopet oddal. Konjedič. Idrija. Za naše čebele je letošnja zima zelo žalostna, ker jim lansko leto ni ostalo za prezimovanje niti g medu. Kljub skrbnemu pitanju je poginilo že lepo število panjev. I. Paušič. Nabrežina. Žalostno je, da vsled muhastega vremena s čebelarstvom v preteklem letu nismo mogli nikakor naprej. Kupčija s čebelami je bila jako piškava. Ne smemo se čuditi, da v takih letih veliko čebelarjev začetnikov obupa na boljši bodočnosti. Pa puške ne smemo takoj vreči v koruzo. Pregovor pravi: za dežjem pride solnce. Po slabih letih pridejo gotovo blagoslovljeni časi. Zato, dragi čebelar, bodi stanoviten in pogumen, ker čebelice te bodo dvojno obdarovale v boljših letih. Letos nas je prvi mesec že razveselil. Prišel je s precej ostrim mrazom, prinesel pa je mnogo krasnih, skoraj spomladanskih dni in vzbudil prve oznanjevalke pomladi. Upajmo, da bo šlo tako naprej! Sila. Podgorje pri Kamniku. Stalen suh mraz je držal čebele v tesni gruči tako, da jih niti solnce ni motilo, ki je ob lepih dnevih sijalo na žrela. — Zdi se mi, da ni samo mraz vplival na porabo zaloge, ker 1"30 kg je za ta mesec preveč. Sallath. Sv. Duh na Ostrem vrhu. Z letošnjim mescem januarjem smo bili tukajšnji čebelarji prav zadovoljni. Čebele so sedele mirno v svojih bivališčih kakor malokatero leto. Dne 27. so se veselo prašile, zdaj pa zopet mirno čakajo boljših dni. Griže, ki tako rada straši po naših čebelnjakih, letos menda nebo. Gradišnik. KRANJSKE PODRUŽNICE. Kamniška podružnica. Ker so bile vse do zdaj ustanovljene podružnice pred 'oblastmi neveljavne, je tudi naša cvetoča podružnica imela dne 4. decembra 1910 svoj redni letni občni zbor kot ustanovni zbor. — V ta namen se je najprej sprejemalo ude in ko se jih je vpisalo zadostno število, so udje izvolili začasnega predsednika p. Angelja, ki je vodil volitev novega predsednika in odbora. — Enoglasno in z vsklikom so vsi navzoči udje zopet izvolili za predsednika dosedanjega tako Vnetega in skrbnega čebelarja g. Niko Sallatha, za namestnika p. Angelja, za odbornike gg. Jakoba Virienta, Jožefa Koširja in Matevža Repnika. Novi odbor je izvolil g. Jakoba Virienta za blagajnika in g. Jožefa Koširja za tajnika. — Novi predsednik zahvali v lepih besedah vse ude za izkazano zaupanje in poroča o delovanju podružnice v pretečenem letu. Stavi razne predloge, o katerih so se zbrani čebelarji prav živahno raz-govarjali. — Gosp. blagajnik J. Virient poroča o gmotnem stanju podružnice, Podružnica ima 1 stiskalnico za umetno satovje, 1 Albertijev panj in 1 eksportni Žnideršičev panj. Denarja ima 54*70 K. — Sklenilo se je kakih 30 K porabiti za razne čebelarske drobnarije in jih pri kakem shodu po srečkanju udom razdeliti, tako da bo vsakteri nekaj dobil. — Upamo, da se bo naša podružnica v prihodnjem letu še lepše razvijala. Da bi le bilo med udi več zanimanja, in da bi se v večjem številu zbirali pri mesečnih sestankih! J. Košir, tajnik. Občni zbor čebelarske podružnice v Škofji Loki se vrši 25. t. m. ob 10. uri dopoludne v salonu gosp. Ignacija Guzeja v Škofji Loki z običajnim dnevnim redom. Na shodu bo predaval tudi gosp. Ant. Likozar, nadučitelj iz Ljubljane. K obilni udeležbi vabi vse ude in prijatelje čebelarstva odbor. Čebelarski shod v Poljanah se vrši 25. t. m. ob 3. uri pop. pri gosp. Anžonovcu v Srednji vasi. Na shodu bo predaval gosp. A. Likozar. Vabijo se vsi čebelarji, da se shoda prav obilo udeleže, ker je za obstoj naše čebeloreje ustanovitev podružnice zelo potrebna. F. Luk man. Kranjska podružnica ima svoj občni zbor na dan sv. Jožefa ob 3. uri popoldne v Kranju v gostilni „Stara pošta". Predaval bo zastopnik osrednjega čebelarskega društva g. Ant. Likozar. K obilni udeležbi vabi odbor. Čebelarska podružnica na Bohinjski Beli ima svoj občni zbor dne 25. marca t. I. v stari šoli. Začetek ob 3. uri pop. Člani, ki bi bili zadržani občnega zbora se udeležiti, naj pošljejo članarino po pošti. Odbor. Čebelarska podružnica na Vrhniki je imela svoj redni občni zbor dne 5. februarja t. 1. v gostilniških prostorih g. Pečkaja na Vrhniki. Točno ob 3. uri pop. je otvoril podružnični predsednik g. Frančišek Furlan občni zbor, pozdravil navzoče, posebno nanovo vstopivše člane ter nato pozval blagajnika g. Košmerla, da poroča o društvenem stanju. — Iz poročila blagajnika je razvidno, da je bilo v preteklem letu 21 podružničnih udov. Podružnica je imela koncem poslovnega leta prebitka 27 K 07 h. Občni zbor je odobril predložene račune in dal g. blagajniku absolutorij. — Pri volitvi novega odbora je bil izvoljen za leto 1911 sledeči odbor: G. Furlan Frančišek, predsednik, g. Markelj Frančišek, namestnik, g. Schif-frer Milan, tajnik, g. Košmerl Valentin, blagajnik, g. Opeka Mihael, odbornik. — Pri slučajnostih je predlagal g. Košmerl, naj se za blagajniški preostanek naroči članom ujemalnike, nakar se je sklenilo nakupiti 12 ujemalnikov. Na- dalje se je ugodilo želji g. blagajnika, naprositi osrednji odbor za predavanje o pitanju z novodošlim sladkorjem. — Ker se ni oglasil nihče več k besedi, je želel g. predsednik vsem članom obilo uspehov v tem letu in zaključil občni zbor. M. Schiffrer, t. č. tajnik. Čebelarska podružnica v Lazah pri Planini si je izvolila na občnem zboru dne 8. januarja 1911 sledeči odbor: Sebenik Fr., načelnik, Mayer Fr., namestnik, Klančar Jož., tajnik in blagajnik, Smersu Rud., pregledovalec rač., Simšič Jan. in Turk Fr., odbornika. — Naj še pripomnim, da smo tudi mi z udeležbo posnemali pri občnem zboru podružnico za Novo cerkev in okolico; bilo nas je kar sedem članov, med temi tudi dva odbornika. — Ko bi ne bilo postavno, bi skoraj ne veljalo c. kr. okrajnemu glavarstvu naznanjati tak „zbor". Dragi čebelarji! ne obupajmo s preteklim letom in mislimo si, da se mora občni zbor vseeno vršiti vsako leto, naj si bo čebelarska letina dobra ali slaba. Posnemajmo naše čebele in bodimo natančni v izpolnjevanju dolžnosti do čebelarstva, ne bodimo taki, kot so nekateri, ki še zdaj premišljujejo, bi li plačali tisti dve kronci v prospeh čebelarstva, in se pustijo opominjati od podružnic in osrednjega društva. Torej pogum in dobro srečo! J o s. Klančar, t. č. tajnik in blagajnik. Občni zbor čebelarske podružnice v Selcih se vrši 26. t m. ob 3. uri pop. v gostilni na Fertici. Poleg običajnega dnevnega reda je tudi predavanje gosp. Ant. Likozarja. K obilni udeležbi vabi odbor. ŠTAJERSKE PODRUŽNICE. Spodnještajerskim podružnicam. Kot začasnemu upravitelju društvenih financ našega osrednjega društva mi je neprijetna dolžnost apelirati na tiste podružnice, ki še niso poslale prispevkov od pretečenega leta in ne store svoje dolžnosti napram temu društvu. Radi žalostnih razmer v deželnem zboru nam je v pretečenem letu deželna podpora zastala, da izdatki daleč presegajo dohodke. Enako se nam zna zgoditi v tekočem letu, in naša blagajna pride lahko v slab položaj, brez gmotnih sredstev pa je delovanje nemogoče. Josip Kosi, t. č. blagajnik. Iz Čušperka. Ker je bila lani zelo slaba paša, smo morali vzimiti bolj lahke panji in smo se bali, da bo spomladi veliko mrličev. Ali v mojem čebelnjaku ni nobenega, ker sem že jeseni pital sladkorjem, in so čebele zelo dobro prezimile na njem. Le nekaj jih je pomrlo ker so se razlezle po satovju, to pa zavoljo hitre premembe temperature. O griži ni nobenega sledu. Ob matico tudi ni nobeden panj prišel. Prvi dober očiščevalni izlet je bil dne 20. februarja; ta dan so se jako dobro očistile in so tudi precej vodo nabirale, kar je znamenje, da imajo že zalego. Prva dobra spomladanska paša je pri nas črešnja, in ako je takrat ugodno vreme, so panji po preteku 5 do 6 dni skoraj polni medu. Pri nas je k sreči zelo veliko takega drevja, pa tudi to je dobro, da vsako leto močno cvete, čeprav pravijo, da črešnjevega cvetja pa ženske molitve je največ zastonj. Ko pa to cvetje mine, imajo po rožah do košnje vedno zadosti bernje. Ako Bog da na prošnjo sv. Ambroža ta čas ugodno vreme, potem smemo pričakovati lepih in dobrih rojev. Kako bodo čebele rojile, pa tudi ne bo ostalo prikrito. Anton Žitnik. I. odborova seja dne 12. februarja 1911. Poroča tajnik Hinko Zirkelbach. Gospod predsednik Črnagoj pozdravi novo izvoljeni odbor, ki je povečini prejšnji. Posebno iskreno pa pozdravi na novo izvoljenega odbornika g. Niko Sallatha iz Podgorja in k seji povabljenega odbornika namestnika g. Janko Strgarja iz Bitenj. Odbor izvoli iz svoje srede za tajnika, blagajnika in upravnika g. Hinko Zirkelbacha. V štiri uri trajajoči seji je odbor reševal prošnje za neobdačeni sladkor. II. odborova seja dne 8. marca 1911. Poroča tajnik Hinko Zirkelbach. Navzoči razven g. A. Žnideršiča vsi odborniki. Na dopis zveze čebelarskih društev v Pragi, da se brezdavčni sladkor vsled zaprek finančne oblasti ne more razpošiljati v malih množinah po 5 in 10 kg, marveč le po 100 kg, sklene odbor, da sedaj ne more premeniti tega sklepa vsled jako važnih razlogov, oziraje se na prejšnji dopis zveze, ki pravi, da je tovarna pripravljena tudi v malih množinah razpošiljati brezdavčni sladkor. Na podlagi tega dopisa je odbor tudi podrobno razdelil sladkor. Odbor prosi zvezo ekspresno, naj naroči tovarni, da nemudoma začne z razpošiljanjem. Prošnja čebelarske podružnice na Krki se odkloni, ker je pred dvemi leti že prejela podporo. Soc. zvezi Spodnještajerskih učiteljev se ne dovoli več „Slov. Čebelarja" po znižani ceni, ker se s tem oškoduje slov. spodnještajersko čebelarsko društvo. Naznanilo. Iz današnjega poročila II. odborove seje je razvidno, s kakšnimi zaprekami ima opraviti odbor zaradi neobdačenega sladkorja. Naj blagovolijo naročniki to upoštevati. Odbor. Listnica uredništva. Zopet ni bilo mogoče spraviti vse tvarine v to številko, torej prosimo še za en mesec potrpljenja. MALA NAZNANILA. Pod tem naslovom objavljamo ponudbe članov brezplačno, to pa le dvakrat v letu. 70 panjev 20 cm visokih in 74 cm dolgih skoraj novih po K 250 ima na prodaj Leop. Pavletič, Gabrije, pošta Rubije pri Gorici, Primorsko. 2—1 Prodajam med, garantirani pitanec po K 1'35 kg, v kovinastih škatljah 5 kg vsebine po 7 K. Na prodaj imam tudi nekaj močnih kranjskih plemenjakov in semensko deteljo brez predanice in brez korenja ter drugih smeti. Cena okrog K 155 za kilogram. Dobi se tudi lucerno in repno seme, pravo gorenjsko. Mihael Zelnik, Dvorje, p. Cerklje, Gorenjsko. 2— 1 Garantirano pristni med-pitanec 5 kg v pločevinarsti posadi za 8 K in 12 lično slikanih končnic za originalni kranjski panj 70 v. proda Ni k o Sallath v Podgorju št. 90, pošta Kamnik. ; 2—2 Blaž Urbanič, posestnik na Šavnici (pošta Sv. Ana v Slov. gor., Štajersko) ima prav fin čist med, ki je bil lani na razstavi v Gradcu odlikovan, na prodaj in sicer 5 kg s posodo vred 7 K. 2—2 Prodam še 10 panjev čebel nemške mere, z lanskimi maticami z zalego in z medom. Obsedenih na 12 okvirjih po 14 K. Močnejši vsaki okvir 1 K več. Proda se s panji vred in pristni ajdov med, zanesljiv pitanec 6 kg 8'40 K. Vse garantirano. Jakob Lubec, Formin, pošta Močganja, Štajersko. 1 — 1 Stare čebelarske knjige kupi Martin Pere, Celje-Babno. 2—1 Kupci čebel, pozor! Udje čebelarske podružnice na Robu pri Vel. Laščah prodado v skupnem 175 panjev čebel v kranjskih panjovih in sicer Hočevar A., Hrastovo, (pošta Vel. Lašče) 30 panjev; Ogrinc M., Brlog, 20 panjev; Zaje J., Podžaga, 30 panjev, (za te je pošta Vel. Lašče-Kar-lovica). — Zakrajšek J., Neredje, 15 panjev, Hiti J., Vel. Osolnik, 10 panjev, Podlogar J., Srnjak, 10 panjev in Koprivec S., Rob, 35 panjev (za te je pošta Vel. Lašče-Rob). — Vsa ljudstva so zdrava in močna. Cena po dogovoru z vsakim ponudnikom posebe; kupcu je na razpolago od koga in koliko panjev kupi! 2—1 Od 20 različnih panjev s čebelami jih prodam proč deset po dogovoru in izbiri. Prodam tudi ličen čebelnjak in topilnik. Josip Klopčič, nadučitelj, Šv. Peter, Sav. dolina, Štajersko. 2—2 Na. prodaj je 100 kranjskih panjev čebel. Čebele so zdrave ter so bile v višavi 1200 m. Cena 10—12 K. Miha Šerjov v Kapli na Dravi, pošta in železnica Svetna vas, Koroško. 2—2 300 kg iztočenega ajdovega medu, zanesljivega pitanca in 70 kranjskih panjev Čebel prodam. Kup po dogovoru. Štefan Ho man, Suha pri Skofji loki. 2—2 Na prodaj imam več par m visokih sadnih dreves jabolk in hrušek. Kupujem tudi yosek in voščine. M. Schmidhofer, Črneče, p. Meža ob Dravi, Koroško. 2—1 Garantirano zanesljiv ajdov pitanec, 5 kg posoda 750 K. • Umetna satovje iz domačega voska 1 kg 4 20 K. Čebelarski 9 knjigi: »Popolni nauk o čebelarstvu« s podobami in »Razpravo 0 rojenju čebel«. Obe knjigi staneta elegantno vezani 4 K, mehko vezani 3 K 20 h. — Deščice za okvirje, natančno 6X25 mm, krasno iz lipovega lesa nažagane in oblane, 100 m 3 K. I. N. BABNIK, „Čebelarski dom", Dravlje, pošta Št. Vid pri Ljubljani. Prodom Kranjska čebelarska zadruga v Ilirski Bistrici prodaja zajamčeno čist, v 5 kg dežicah po K 8 50 franko, v 25 kg dežah po K 150 kilogram. trčan med ttm n nnfia iz zaiamčeno čistega voska, za vsako mero prirezano, U111C IIIU O Cilj C kilogram po K 4 40, zabojček s 3 «/2 kg vsebine za K 15 50 Pri večjem odjemu znižane cene. poštnine prosto. Svojim članom preskrbuje eksportne panji kot so opisani v 1. štev. predlanskega „Slov. Čebelarja" s satniki in začetki iz umetnega satja po K 4— Iste z na žico vdelanimi sedmimi umetnimi sati po K 660. Albertijeve panji kompletne kot so v lanskem „Slov. Čebelarju" opisani po K 12-—. Iste z okvirnimi vrati po K 13'—. Od svojih članov prevzemlje svitel trčan med po K 130, ajdov po K !•-voščine po K 110, vosek po K 31q kilogram, franko Ilirska Bistrica. Kdor hoče postati član zadruge mora plačati vsaj 2 K na račun deleža in poslati podpisano pristopno izjavo. 12—1 Kranjska čebelarska trgovina v Višnji gori, Dolenjsko priporoča umetno satovje iz čistega čebelnega voska, vse čebelarsko orodje, trčalnice, stiskalnice za vosek, kakor tudi mizarsko orodje po najnižji ceni. 10—10 Ceniki zastonj po želji v hrvaškem, češkem ali nemškem jeziku. Tvrdka kupuje vedno čisti čebelni vosek po najvišji ceni. Udnina (2 K) in reklamacije naj se pošiljajo upravništvu ..Slovenskega Čebelarja" v Ljubljani, dopisi in članki za list pa urednika ..Slovenskega Čebelarja" Fr. Rojinu, nadučitelju v @U2iE)iai3igi(gigiia]@il3i@il3i(a)0@)(3)lS]gil3) Šmartnem pri Kranju. Odgovorni urednik Mihael Rožanec. — Lastnik »Slovensko čebelarsko društvo". Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.