Izhaja vsak Ootrtok UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, ul. Cominerciale 5/1. Tel. 28-770. Za Italijo: Gorica, Piazza Vittoria 18/11. Poštni predal (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun: Trst, št. U/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Poaamazna št, 30. _ l/p NAROČNINA: tromcsečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za inozemstvo : tromcsečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spcdizione in abb. postale I. gr. ŠT. 144 TRST, ČETRTEK 7. MARCA 1957, GORICA LET. VI. Izrael se je OB UMIKU ŽIDOVSKIH ČET IZ EGIPTA moral ukloniti Združenim naro idom Eisenhowerjeve težave - Svetovna moč židovstva Politika, ki jo je v zadnjem času vodila judovslka država Izrael do Amerike, je ne-poučene ljudi v svetu navdajala z velikim začudenjem. Po oboroženem vdoru, ki so ga lansko jesen Židje istočasno s Francozi in Angleži izvršili na Egipt, je glavna skupščina Združenih narodov pozvala napadalce, naj takoj in brezpogojno umaknejo svoje čete, in tej zahtevi sla se obe velesili, Velika Britanija ter Francija, po začetnem omahovanju tudi pokorili. Mala država Izraetl je pa ravnala popolnoma drugače. Svoji vojslki je sicer ukazala, naj se začne umikati, toda vsega egiptovskega ozemlja vendar ni hotela izpraznili. Obdržati si je hotela pas »koli Gaze in ostati s svojo vojsko ob zalivu Aklaba, Glavna skupščina Združenih narodov je Jude šestkrat zaporedoma pozvala, naj se uklonijo njenim sklepom, pa je bilo vse zaman. Nič jih ni strašilo, da stoje za Združenimi narodi Sovjetska zveza, vse afriško-iazijske dežele in mogočna Amerifca z E,isenhower-jem ter da hi jih zavoljo nepokorščine utegnile doleteli najtežje kazni. Po obstoječih predpisih hi Združeni narodi lahko izvaja- li na Izrael gospodarski pritisk, nalo pretrgali z njim vse trgovinske odnošaje in, če bi to ne zadostovalo, proglasili nad njegovimi obalami blokado ter končno uporabili proti njemu orožje. Od kod odporna moč Izraela Neobvcščeni ljudje so se spraševali, Ikako je mogoče, da si je šibki Izrael tipal upreti se Združenim narodom in Ameriki z neprimerno večjo odločnostjo kot Velika Britanija in Francija. Saj judovska država meri le 21 tisoč kv. 'kilometrov, je torej 14 krat manjša od Italije ter je štela 1. 1954 le 1 milijon in 676 tisoč prebivalcev. Če hočemo ugani ko rešiti, moramo pa vedeti, da moč Izraela ni ukoreninjena v deželi sami, temveč da sloni na neprecenljivi opori, ki jo proži Izraelu gospodarsko in politično vplivno svetovno judovstvo. Ko’ so 1. 70 Rimljani do tal zrušili Jeruzalem, tako da ni ostal, kakor je napovedal Kristus, »kamen na kamnu«, so Judje izgubili državno samostojnost ter se razpršili na vse strani sveta. Pozabili so svoj jezilk! in se pomešali med druge narode. Ker so izredno podjetni in nadarjeni, so se začeli kaj kmalu uveljavljati posebno v gospodarstvu, toda ludi v znanstvu in pozneje v politiki različnih dežel. V marsikateri državi so se povzpeli na različnih področjih do vodilnih mest. Judje so ponekod, kakor n. pr. Disraeli v Veliki Britaniji, postali celo načelnilkli vlade. Kako sposobni so Judje, nam dokazuje tudi sam Trst, kjer jc iz Galicije priseljeni Teodor Maier ustanovil list II Piceolo ter postal s lem vodilen človek v tukajšnjem političnem življenju. V Trstu so se Judje polastili ključnih postojank tudi v gospodarstvu. Oni so na priliko ustanovili in vodili po svetu zna-»io družbo Assicurazioni Generali. Tako so prišli Judje do mogočnega vpliva tudi v drugih državah, posebno pa v Ameriki. Temu svojemu vplivu se morajo zahvaliti, da so jim zavezniki med prvo svetovno vojno obljubili ustanoviti »anje v de- želi njihovih očetov Palestini »domače ognjišče«, kamor se bodo lahko iz vsega sveta svobodno priseljevali. Judje so bili namreč edini narod, ki ni nikjer imel lastne doma- čije. Zavezniki so besedo držali ter postavili Palestino, ki je bila od I. 637 do 1918 najprej v oblasti Arabcev in pozneje Turkov, pod neposredno upravo Zveze narodov ter izročili vlado nad deželo Angležem. Pod britanstko zaščito se je nato pričelo iz vseh delov sveta množično priseljevanje Judov v Palestino. Njihovo število je s časom tako naraslo, da so zavezniki po drugi svetovni vojni, to je 14. maja 1948, proglasili z odobrenjem Združenih narodov Palestino za neodvisno državo, ki si je nadela ime Izrael. PREDSEDNIK EISENHOWER V ŠKRIPCIH Ustanovitev Izraela je seveda naletela na najostrejši odpor domačih Arabcev. Nad tisoč let so bili v Palestini gospodarji, sedaj so jih v vsalkem pogledu nadkriljevali in uživali povrhu še brezpogojno pomoč zapad-nih velesil. Ogromna večina Arabcev je tedaj iz dežele zbežala in nato je izbruhnila vojna med Judi in sosednimi arabslkimi državami. Vojno stanje traja še danes, čeprav je bilo 1. 1948 sklenjeno med vojujoči-mi se deželami premirje. V tem tiči vzrok, zakaj Egipt še vedno ne dovoli izraelskim ladjam prehoda po Sueškem prekopu, ovira njihovo svobodno plovbo po Akabskem zalivu ter je vznemirjal Izrael z vpadi oboroženih partizanskih edinic. l)a bi se dolkončno zavaroval pred takimi vpadi, je Izrael zadnjo jesen tudi vdrl z vojsko na egiptovsko ozemlje ter zasedel Gazo. Eisenhower je pa bil mnenja, da bi se bil moral Izrael obrniti za pomoč na Združene narode, ne pa da nastopa na lastno pest ter si sam išče pravice z orožjem. Zavoljo tega je tudi Eisenhovver na vso moč podprl zahtevo Združenih narodov, naj Izrael brezpogojno talkioj umakne svojo vojsko z egiptovskega ozemlja. Pripravljen je bil, če hi se Izrael upiral, nastopiti proti njemu tudi s kaznimi ali tako zvanimi sankcijami. Tedaj se je pa izkazalo, da so Judje v Ameriki sami močnejši od njega. V njegovi lastni Republikanski ,in tudi Demokratski stranki zavzemajo Judje tako močne položaje, da se proti njihovi volji ne more nič odločilnega storiti. Obe stranki sta odločno nasprotni, da bi se Izrael prisilil s kaznimi na spoštovanje sklepov Združenih narodov. Z druge strani se pa Amerilka ne sme zameriti Arabcem in azijskim narodom, ki zahtevajo, naj se Izrael ravno tako podvrže sklepom Združenih narodov, kot sta se Velika Britanija in Francija. Če bi Amerika le narode odbila od sebe, bi jih sama gnala v naročje Sovjetske zveze ter s tem vzela nase zigodovinelko odgovornost, da se vpliv so pa naenkrat prišli pod oblast čedalje bolj komunizma čedalje bolj širi in krepi v Aziji sc množečih tujih židovskih naseljencev, ki in Afriki. Našli so začasen izhod Iz vsega tega je jasno razvidno, v kakšne škripce je prišel Eisenhower in kako vpliv Izraela ne izvira iz lastnih sil, temveč iz razmer in stalne opore, Iki mu prihaja od Judov v ostalih deželah na svetu. V Izraelu živi, kakor smo rekli, približno 1 milijon in 700 tisoč ljudi, medtem ko prebiva na vsem svetu nad 11 milijonov in pol Judov in od teh samo v Združenih državah okoli 5 milijonov in pol, in s temi mora Ei- senhower, kakor smo spoznali, prav resno računati. Vse te okolnosti so prisilile ameriško vlado, da se je pobotala z Izraelom, ki je stavil, preden izprazni egiptovsko ozemlje, v bistvu tri pogoje: v Gazo in na obalo ob zalivu Akaba naj vkorakajo namesto egiptovskih čete Združenih narodov ter ostanejo tam do trenutka, lk,o bo med Izraelom in Egiptom dokončno podpisana mirovna pogodba. (Nadaljevanje s 3. strani) NOVICE Z VSEGA SVETA SEGNIJEVA VLADA V NEVARNOSTI Po dolgih in napetih pogajanjih z zavezniškimi strankami je pretekli teden Segni dobil v poslanski zbornici zaupnico s pičlimi 7 glasovi večine. Vlada bi se bila kmalu razila zaradi Sporov, ki so nastali v zvezi z zakonom o 'kmetijskih pogodbah. Segni je, kalkor znano, svoj čas sklenil z liberalci, republikanci in socialnimi demokrati v tem vprašanju sporazum, ki mu je omogočil, da je sestavil vlado. V trenutku, ko bi pa nov zakon moral priti pred parlament, so posamezne vladne stranke spremenile svoje stališče. Nekateri socialni demokrati in predvsem demokrščanski delavski zastopniki se sicer s Segnijem načelna strinjajo, vendar krčevito zahtevajo, da je treba nekatere člene zakona povsem spremeniti. S tem se pa nikakor nočejo sprijazniti liberalci, ki vztrajajo, naj se sklenjeni sporazum brezpogojno spoštuje. »Trajni upravičeni vzrok« Sindikalisti trde, da so že tako na ljubo liberalcem preveč popustili, Iko so zavrgli tako imenovani »trajni upravičeni vzrok«, to se pravi, da veleposestnik ne sme v nobenem primeru odpovedati pogodbe s kolonom, spolovinarjem in najemnikom, če nima za to upravičenega vzroka. Sindikalisti zahtevajo, naj se črta tisti člen, ki določa, da sme veleposestnik ne glede na »upravičeni vzrok« odpovedati pogodbo z najemnikom po 18 letih, s spolovinarjem po 15 in s kolonom po 12 letih. Demokrščanski levičarji nadalje zahtevajo, da je treba ep op ol niti tudi tisti člen osmin?«, po katerem je lastniku zemlje dovoljeno odpovedati pogodbo, če se odloči, da bo zemljo obdeloval sam. Po mnenju sindikalistov se to lahko zgodi le v primeru, da je lastnik res sposoben, zemljo obdelovati in če gre za srednja posestva. Ena važnih zahtev zadeva končno spolovinarje. Tem pripada zdaj letno 53% pridelka, medtem ko gre lastniku 47%. Sindikalisti pa danes zahtevajo, naj za vsa posestva, ki leže več ko 400 m nad morjem, velja naslednja razdelitev: spolovinarji naj prejmejo 60%, lastniki pa 40% pridelka. Kakor vidimo, gre za bistvene spremembe zakonskega osnutka, ki jih pa liberalci in desničarji odklanjajo. Zato dvomimo, da bo Segniju uspelo v prihodnjih tednih odbiti napade ter z gotovostjo ohraniti svojo majajočo se vlado. ŽIDJE SE ŽE UMIKAJO Včeraj je izraelska vlada dostavila svoji vojski ukaz, naj izprazni Gazo in obrežje ob Akabskem zalivu ter se vrne v domovino. Čete Združenih narodov pod poveljstvom kanadskega generala Burnsa bodo v nekaj dneh zasedle vse izpraznjeno ozemlje. Zavoljo tega so izbruhnile v Jeruzalemu ulične demonstracije skrajnih nacionalistov proti vladi. Pred poslopjem parlamenta se je zbralo 7 tisoč ljudi in orožniki so zastra-žili vhode v zbornico. Da bi se duhovi pomirili, je zunanji minister Izraela gospa Golda Meir izjavila v New Yorku, da bo njena država spet začela vojno, ako bi Arabci iznova ogrozili varnost judovskega naroda. Z umikom židovskih čet iz Egipta je izpolnjen pogoj za vsaj začasno ureditev razmer na Sueškem prekopu in za sporazum z Naserjem. Ameriški zunanji minister Dulles je mnenja, da bo lahko prekop že v 10 dneh spet odprt mednarodni trgovini, s čimer bo rešena tudi gospodarska ikriza, v katero je napad na Egipt vrgel Evropo. NEMČIJA IN SOVJETSKA ZVEZA Nemški kancler Adenauer in sovjetski ministrski predsednik Bulganin sta si začela dopisovati, da bi videla, ali bi se ne dali izboljšati sedanji slabi in skoro sovražni odnosi med obema državama. Kar najbolj leži na srcu Adenauerju, je seveda zedinjenje Nemčije. Bulganin priznava, da je to tudi cilj vsega nemškega naroda, ter je mnenja, da bi se zedinjenje dalo najlaže doseči, če bi zapadno in vzhodno-nem-ška vlada stopili v stik ter se sporazumeli glede skupnega nastopa. Adenauer je ta predlog najodločneje za-\rgel, kajti on, kakor znano, ne priznava vzhodno-nemške komunistične vlade, češ da ni izšla iz svobodnih ljudskih volitev, temveč da jo je postavil Stalin s pomočjo svoje vojske. V odgovoru Bulganinu je Adenauer poudaril, da zanj obstoji samo ena Nemčija: zapadni del je svoboden in neodvisen, vzhodni je pa zaseden od Sovjetske zveze. Kdor govori o clveh Nemčijah, se ne bo mogel nikoli z njim sporazumeti. V tem vprašanju zija torej med Moskvo in Bonnom nepremostljiv prepad. Pač pa je Adenauer pripravljen izboljšali gospodarske zveze z Rusijo ter z njo tudi na drugih področjih sodelovati. Bulganin je, (kakor se zdi, voljan ta predlog sprejeti, samo da se izboljša razmerje med obema deželama. To bi bilo v očitno korist Sovjetske zveze, zalkaj njen cilj je trenutno predvsem ta, da razbije obroč politične in moralne osamljenosti, v katerega so jo vklenili madžarski dogodki. Prijateljsko sodelo-\anje z Adenauerjem bi ji odprlo spet pot tudi do sodelovanja z ostalimi zapadnimi državami. GOVOR PIJA XII. Papež je imel v torek govor na postne pridigarje Rima, v katerem je med drugim ostro obsodil opolzko časopisje, ki se s svojimi pohujšljivimi slikami neovirano širi po večnem mstu. Pritožil se je, da vlada ničesar ne ukrene zoper nič vredno čtivo, ki moralno kvari mladino. Besede Pija XII. mora vsak pameten človek le odobravati, zakaj razni tedniki in mesečniki s svojimi na pol nagimi ženskami so res prava sramota za kulturo Italije. Tako časopisje se na žalost širi tudi po naših krajih in zastruplja doraščajoči slovenski rod. PREPOVEDANE KNJIGE V Stalinovih časih je bilo na Poljskem strogo zabranjeno brati številna znanstvena in leposlovna nekomunistična dela. Knjige so spravljali v zaprte omare in prostore in kdor jih je hotel citati, je moral dobiti od oblast v a posebno dovoljenje ter utemeljiti, zakaj jih hoče brati. Gomulkova vlada je sedaj prepoved preklicala in dovolila državljanom, da lahko berejo, kar jim je drago. Samo v vseuciliški knjižnici v Bresilavi so stavili občinstvu spet na razpolago 3000 prpovedanih del. SPOMENICI STA OBJAVLJENI Italijanska in avstrijska vlada sta se domenili, da objavita vse besedilo spomenice o položaju na Južnem Tirolskem, ki jo je dunajska vlada poslala 8. oktobra 1956 v Rim, in italijanski odgovor, ki je prispel na Dunaj 9. februarja 1957. S tem bo imela najširša javnost tudi v inozemstvu priliko presodili, kdo ima prav in kdo je v krivici. O italijanskem odgovoru bo avstrijski parlament obširno razpravljal v sredini tega meseca. NAŠI KOROŠKI BRATJE Vrhovno sodišče Avstrije je, kakor smo že pisali, izdalo odlok, po katerem imajo Slovenci pravico, da se pred sodišči na svojem ozemlju poslužujejo svojega materinega jezika brez posredovanja tolmačev. Ko sta se pred dobrim tednom hotela dva Slovenca te pravice p o sl užiti pred sodiščem v Celovcu, je pa sodnik storil naslednje: namesto da bi ju zaslišal v slovenščini, je vzel njuno željo samo na zapisnik ter izročil vso zadevo v pretres celovškemu deželnemu sodišču, češ naj ono odloči, ali je Celovec narodno mešano ozemlje, na katerem imajo Slovenci pravico govoriti pred sodniki v svojem jeziku. To je naredil nacionalistični zagrizenec v mestu, kjer imajo Slovenci osrednje sedeže vseh svojih političnih, gospodarskih in prosvetnih organizacij in kjer tvorijo že več ko tisoč let sestavni del prebivalstva! Neverjetna nestrpnost nepoboljšljivih nemških nacionalistov se kaže tudi v item, da so »neznanci« odstranili ponoči razne slovenske napise v Celovcu, v Železni kapli in Pliberku . Policija seveda krivcev doslej »ni mogla najti«. Koroški nestrpneži si dajo lahko roko samo še z zagrizenimi sovražniki Slovencev na Tržaškem. Taka je kultura, ki jo ti veliki narodi kažejo slovenskim narodnim manjšinam! ŠE PO SMRTI Slavni angleški pisatelj Bernard Sliaw je v oporoki zapustil precejšnjo vsoto denarja z namenom, da se ustanovi poseben odbor jezikoslovcev, ki naj angleško abecedo pomnoži od 26 na 40 črtk., češ da je večkrat hotel kol pisatelj izraziti razne glasove, a jih zaradi pomanjkanja posebnih črk mi mogel. Višje sodišče je volilo v oporoki zavrglo, ker da je protiustavno. Bernard Shaw še po smrti ne da miru svojim rojakom. JUGOSLAVIJA UGOVARJA Jugoslovanski veleposlanik v Rimu dr. Černej je po nalogu svoje vlade opozoril zunanjega ministra Martina, da je osnutek o uzakonitvi slovenskih šol v Italiji za narodno manjšino krvičen in v navzkrižju z mednarodnimi pogodbami, ki jih je Italija podpisala. Če se osnutek ne spremeni, bo to očitno škodovalo dobrim odnošajem med obema državama. Dr. Černej je obenem zahteval, naj se že končno ustanovi mešani jugoslovansko- italijanski odbor, ki bi po londonskem sporazumu moral skrbeti, da se pošteno izvajajo določila o zaščiti manjšin na bivšem Svobodnem tržaškem ozemlju. Odlkar je bil podpisan londonski dogovor, leče žc tretje leto, a mešani odbor je še zmerom le na papirju. m NOVICE ANGLEŽI IN JUŽNO TIROLSKO Angleški laburistični poslanec Warby je preteklo sredo naslovil v parlamentu na vlado vprašanje, ali se ji ne zdi umestno pozvati angleškega veleposlanika v Rimu, da poroča v London, kalko izvaja Italija svoje obveznosti do nemške manjšine na Južnem Tirolskem, in ali se pri tem drži predpisov mirovne pogodbe. Zastopnik vlade je odgovoril, da se Velika Britanija ne mara mešati v to zadevo, češ da gre za stvar, iki naj jo uredita med seboj Italija in Avstrija. Poslanec je s svojim vprašanjem vsekakor obrnil pozornost angleško javnosti na razmere v Južnem Tirolu. Poljsiki parlament ali Sejm se je prvič po volitvah sestal, da razpravlja o načrtih vlade ter ji izglasuje zaupnico. Ministrski predsednik Cyrankievicz je poudaril, da bo vlada izpolnila vse obljube, ki jih je dala ob oktobrskem prevratu ljudstvu. Delavski sveti naj zagotovijo^ nameščencem soodločanje v vodstvu industrije in ravno talko naj bo volja kmetov odločujoča v poljedelstvu. Vlada priznava zasebno lastnino na zemlji in bo olajšala bremena, ki danes še tarejo kmete. Pospeševala bo pa tudi razvoj zasebne male industrije in obrti. Industrija se nahaja danes v krizi, ker ji primanjkujejo moderni stroji, in zato so nastale težave tudi v zunanji trgovini. Poljska je letos izvozila 6 in pol milijona ton premoga manj kot lani. Država potrebuje pomoči iz inozemstva in zato se je vlada obrnila na Ameriko, kjer sedaj tečejo pogajanja. Ameriška posojila v denarju in blagu bodo, kakor pričakuje vlada, dvignila vso proizvodnjo na Poljskem. Cyrankievicz se je ob koncu zavzel za zaščito narodnih manjšin in dejal, da vlada ne bo dovolila preganjanja Judov. Za vlado so glasovali vsi poslanci razen enega, glasovanja se je pa vzdržala osiporica. Zastopnik katoličanov Stomuna je izjavil, da bodo njegovi somišljeniki podprli vlado Predvsem zavoljo tega, ker se zdi, da so se poljski marksisti »iz zgodovine nekaj naučili ter skušajo popraviti napake iz preteklosti«. GROZILNO PISMO Eisenhower je prejel od 15-letne šolarke grozilno pismo, v katerem se silno jezi, da bo moral Presley, iznajditelj divjega plesa »Gugaj in zvijaj se!« k vojakom. Frklja je bržkone zaljubljena v tega kralja norcev. V pismu grozi predsedniku republike, da bo že videl, kaj se bo zgodilo, če Presleyja ne pusti na miru. IRSKI UPORNIKI Na severnem Irskem, ki ni vključeno v samostojno irsko republiko, marveč je sestavni del Velike Britanije, še vedno trajajo nemiri. Tako so irski nacionalisti, katerih program se glasi Zedinjena Irska, prejšnji teden ustavili tovorni vlak in ukazali potnikom in železničarjem, naj izstopijo'. Zatem so vozove s strojem pognali navzdol po klancu, dokler ni vlak treščil v 20 kilometrov oddaljeno postajo ter se razbil. Škoda je zelo velika. Na podlagi sporazuma, ki sta ga 21. februarja podpisali Italija in Jugoslavija, bodo v tržaški in tržiški ladjedelnici zgradili za 5 milijonov dolarjev ali 3 milijarde in 100 milijonov lir ladijskih motorjev, namenjenih za Reko. Gre za ogromno naročilo1, ki je prav gotovo v korist obeh držav. To je prvo večje de- lo, ki ga bo tržaška industrija izvršila za Jugoslavijo. (Nadaljevanje s 1. strani) Amerika naj zajamči Izraelu svobodno plovbo v zalivu Akaba. Ce bi pa Arabci kljub temu poskušali spremeniti to stanje s silo, ima Izrael pravico, da se brani, to se pravi, da sme proti Egiptu spet nastopiti s svojo vojsko. Zahteve, ki jih je Izrael stavil Ameriki, so seveda težke, če pomislimo, da so mogočni Angleži in Francozi morali brez vsakih pogojev izprazniti Egipt. Zato so Amerikanci smatrali za potrebno, da poudarijo pred skupščino Združenih narodov, da pravno tu ne gre za nobene »pogoje«, marveč samo za obljube, oziroma za dokaze dobre volje Amerike, ki je pripravljena pomagati Izraelu, če se podvrže sklepom Združenih narodov. Napadalec, je rekel pred enim tednom Eisen- AVSTRIJA ČASTI PLEČNIKA Dunajska Akademija za upodabljajočo umetnost bo' priredila veliko razstavo v spomin slavnih stavbenikov Wagnerja, Loosa in Plečnika. Profesor France Stele je bil naprošen, da zbere vse potrebno gradivo o Plečnikovem delu. Tako bo tudi Dunaj počastil spomin velikega slovenskega umetnika, kr je dolgo let preživel in ustvarjal v avstrijski prestolnici. BOGATI AMERIKANCI Kjerkoli se ameriško vojaštvo nastane, tro-si, kakor znano, mnogo denarja. To so izkusili prej Tržačani, sedaj pa Furlana blizu Vidma, kjer se nahajajo ameriške letalske postojanke. Njihovo poveljstvo je plačalo za razne nabave 2 milijardi lir in odštelo poleg tega svojim italijanskim nameščencem in uradnikom v zadnjem letu 375 milijonov. V teh vsotah ni vštet denar, ki so ga ameriški letalci zapravili v enem letu za razne zabave. Ker prinašajo dobiček, prenese prebivalstvo tudi marsikatero nerodnost Amerikam cev. POGUBNI ALKOHOL Celovški škof dr. Kostner je izdal postno pastirsko' pismo, v katerem ugotavlja, kako se v Avstriji silno širi pijančevanje. Leta 1953 so Avstrijci potrošili za alkoholne pijače 900 milijonov šilingov, v letu 1956 pa kar štiri in pol milijarde, to je petkrat toliko. V državi je danes že 40 tisoč oseb, ki stoje zaradi alkoholizma pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. Ker se ljudje predajajo nezmernemu uživanju, zamira v njih čut zia resnico in odgovornost ter postajajo nesposobni za »plemenito ljubezen« in samopremagovanje. Škofove besede veljajo deloma tudi za naše kraje. LE 20 BIKOV Kraljična Margaret je nedavno tega obiskala britanske kolonije v vzhodni Afriki. Rod najvišjo afriško goro Kilimandžaro se ji je poklonil poglavar ondotnih zamorcev ter se silno opravičeval, da ni imela lepega pogleda na snežne vrhove. Na začudeno vprašanje, čemu se opravičuje, je odgovoril, da je nejasnega vremena on sam kriv, ker je daroval bogovom le 20 bikov, medtem ko bi jih bil moral za talko visokega gosta zaklali 100. Ker je šlo le za žensko, je mislil, da bo 20 bikov dovolj, pa se je zmotil. hovvcr, nima pravice staviti pogojev, da se umakne iz tuje dežele, v katero je s silo vdrl. Izjava ali pojasnilo, ki ga je dal v tem smislu ameriški zastopnik Cabot Lodge pretekli teden pred Združenimi narodi v Ne v v \ orku, je imelo za posledico, da je Izrael že hotel doseženi sporazum v poslednjem hi-pu preklicati ter ostati s svojimi četami še nadalje v Gazi in oh zalivu Akaba. Končno se je pa diplomatom posrečilo spor poravnati, tako da se bo izraelska vojska vendarle umaknila iz Egipta. Šla pa ne bo brezpogojno, kakor trde Amerikanci, lemveč šele po politično obveznih zagotovilih, kii jih je Izrael izsilil Eisenhovverju in njegovi vladi, kar spet dokazuje, kalko mogočen je gospodarski in politični vpliv Judov v svetu. TRIGLAV NOVA POLITIKA POLJSKE NAŠE LADJEDELNICE IN JUGOSLAVIJA Izrael se je moral ukloniti Združenim narodom TRŽAŠKI POKRAJINSKI SVET Na ponedeljkovi redni seji pokrajinskega sveta so zaključili razpravo o novi avtonomni dežeili F url an i j a -J ulij sk a krajina. Sprejeli so resolucijo, v kateri zahtevajo, naj Trst postane glavno mesto nove dežele in naj sleherna pokrajina, zlasti pa Tržaška, dobi ustrezno zakonodajno avtonomijo. Svetovalci nadalje zahtevajo, naj se čimiprej ustanovi pordenonslka pokrajina, s čimer hi se preprečilo, da bi videmska pokrajina imela absolutno večino predstavnikov v deželnem zboru. Za predlog so glasovale vse stranke razen misinov, ki so se pri tisti točki resolucije, kjer se zahteva za posamezno pokrajino zakonodajna avtonomija, glasovanja vzdržali. ROJAN Nedavno tega smo poročali, da se premnogi starši učencev Industrijske strokovne šole v Rojanu hudo pritožujejo zaradi razmer, v katerih se nahaja prvi deški razred tega zavoda. Kljub protestom staršev in, kakor »mo slišali, tudi profesorjev se šolska oblastva krčevito upirajo, da hi ta razred, ki šteje 36 učencev, razdelili v dva. Ni treba posebej poudarjati, kako zaradi tega nevzdržnega in protizakonitega stanja hudo trpi ves pouk. Dijaki pa so prizadeti predvsem zaradi tega, ker je bil pouk praktičnih predmetov skrčen na polovico, kar je v veliko škodo učencem, ki se bodo po dovršeni šoli posvetili v glavnem praktičnim poklicem. Vse te zapreke bi odpadle, če bi šolsko skrbništvo pravočasno sprejelo zahteve staršev in učiteljev in bi omenjeni razred razde- lilo na dvoje. Za letos je to prepozno, toda prihodnje šolsko leto bo treba škodljivo »tanje vsekakor odpraviti. NABREŽINA Pretekli petek se je v Nabrežini zaključilo jesensko zasedanje občinskega sveta. Občinski možje so dokončno odobrili pogodbo, e katero je devinski princ daroval občini staro cesto iz Sesljana k morju ter vse zemljišče, potrebno za njeno razširitev in preureditev. Na predlog odbornika D. Legiše je občinski svet sklenil dvigniti najmanjši obdavčlji- vi letni dohodek od 120 na 220 tisoč lir, s čimer bo nad 300 občanov • oproščenih družinskega davka. Preureditev se je izvršila po zakonu 703. Občina bo sicer imela okrog 350 tisoč zgube na leto, ki pa jo bo skušala nadomestiti z drugimi dohodki. jSJkllep bo stopil v veljavo 1. januarja 1958. Svetovalci so nato dolgo razpravljali, kje naj sie sezida nova 9-stanovanijska ljudska hiša. Nedavno tega so bili sicer sklenili, naj se poslopje zgradi nedaleč od gostilne Kralj v Sesljanu, a ta sklep je v navzkrižju s pravkar dokončanim regulacijskim načrtom. Na seji sta padla dva predloga: odbornik D. Legiša, ki ga je kasneje podprl župan, je bil za to, da je treba hišo zgraditi v Devinu, medtem ko sta se odbornika Škerk in Markovič zavzemala za Nabrežino. Zaradi odsotnosti nekaterih svetovalcev so sklep odložili do prihodnje seje. Na koncu je občinski svet sklenil prodati .3.300 kv. m zemljišča dr. Škerku in gospe Vandi Škerk. iz Trsta. Cena znaša 350 lir za kv. m, zemljišče pa se nahaja pod državno cesto za Trst, in sicer okrog 300 m daleč od predora v nabrežinskem bregu. ŠTIVAN Te dni so začeli polagati temelje veliki tovarni papirja, ki bo stala, kakor smo žc poročali, ob porušenem mostu čez Timav nedaleč od Štivana. Dela bodo trajala približno dve leti. V tej zvezi moramo poročati, da nameravajo oblastva zdradili v bližini tukajšnjega begunskega naselja nad 100 novih stanovanj za istrske ribiče-begunce. Vest je upravičeno vzbudila veliko skrb med domačimi ribiči in tudi med tistimi istrskimi, ki so že več let tu nastanjeni. Vsi s'e namreč boje, da bo v doglednem času v našem morju več ribičev kot rib, da ne bo mogel s tem poklicem nihče več pošteno živeti. Slovenci pa vemo, da se za temi gradnjami skrivajo nepošteni nameni, kako potujčiti našo zemljo. MEDJA VAS Pretekli mesec smo v naši vasi imeli 14-dnevni kmetijski tečaj, katerega so se udeležili številni kmetovalci. Predavatelj dr. Ivan Baša nam je preprosto obrazložil celo vrsto vprašanj, na katera dnevno naletimo, ko delamo na polju ali se bavimo z živinorejo. Prepričani smo, da so nasveti odličnega predavatelja bili zelo dragoceni in da jih bodo naši kmetje res izvajali v dejanskem življenju. Veseli nas, da se je predavanj udeležilo tudi lepo število mladeničev. DOLINA V četrtek preteklega tedna je občinski svet sprejel proračun za leto 1957, ki predvideva skoraj 73 milijonov izdatkov in okrog 23 in pol milijona dohodkov. Primanjkljaj, ki naj ga krije država, znaša olkrog 49 in pol milijona lir. Med izdatki naj omenimo napeljavo telefona v Prebeneg, zgraditev zdravniških in zobotehničnih ambulant za šolske otrdke in n alku p avtomobila za občinski vodovod. Proračun nadalje predvideva nabavo opreme za novi otroški vrtec in ljudsko šolo v Ricma-njib ter nakup nekaj k v. m zemljišča ob vbodu v Boršt, kjer bodo razširili cesto. Za občinsko knjižnico v Dolini so določili 1 milijon 800 tisoč lir. V začetlku seje so svetovalci sklenili odstopiti Ustanovi za tujski promet 125 kv. m zemljišča v bližini obmejnega bloka na Pesku, kjer bodo ustanovili informacijsko pisarno za potnike. V ponedeljek sta kar dva naša občana postala žrtvi prometne nezgode. Zgodaj popol-tlne se je na cesti pri Bol juncu ponesrečil Albin Štefančič iz Kroge.]j. Mož je pri vožnji z motorjem nepričakovano treščil ob cestni kamen ter si precej hudo ranil glavo. Svojevrstna nesreča se je pripetila tudi 32-letnemu Rihardu Marcu iz Doline. Ko se je na vespi vozil proti Miljam, mu je nenadoma prišla pod kolo žoga, ki so jo na bližnjem travniku brcali otroci. Padec je bil neizogiben. Ponesrečenca so sprejeli v bolnišnico in vsr jima želimo, da bi čimprej okrevala. MILJE Pustna prireditev je v nedeljo privabila v naše mestece veliko Tržačanov in prebivalcev iz bližnje ter daljne okolice. Po mestnih ulicah se je kot običajno razvila pustna povorka, ki se je je udeležilo 9 alegorični h vozov. Ocenjevalna komisija je podelila prvo nagrado 100 tisoč lir dvema skupinama, med ostale so pa razdelili okrog 300 tisoč lir. Opazovalci sodijo, da je letošnja prireditev precej slabše izpadla kot prejšnja leta. To je razumljivo, saj se spričo hude gospodarske krize premnogim sploli ne ljubi pu-stovati. ACEGAT STAVKA V ponedeljek so v Trstu stopili v stavko uslužbenci občinskega podjetja Acegat. Vsi tramvaji, Globusi in avtobusi so se umaknili v svoje klonice in mestO' je kljub pustnemu razpoloženju zgubilo svoj običajni vrvež. Uslužbenci zahtevajo, naj se njihove plače izenačijo z onimi v ostalih mestih republike. Zato so pripravljeni stavkati za nedoločen čas. Na progah vozijo zasilni avtobusi. Ravnateljstvo ACEGATa poziva prebivalce, naj varčujejo z vodo in električnim tokom, ter priporoča, naj gospodinje rabijo plin Je od 7. do 8.30, od 10.30 do 13. in od 18.30 do 20.30 ure. USLUŽBENCI PROTESTIRAJO Uslužbenci krajevnih javnih ustanov (občine in pokrajine) so že dalj časa ogorčeni, ker prefektura ni doslej odobrila sklepov občinskih svetov in pokrajinskega sveta, ki zadevajo zakon o poenotenju plač. Zaradi odlašanja uslužbenci niso še prejeli predpisanih poviškov plač. PLIN SE NE BO PODRAŽIL Zaradi sueške krize se je, kakor znano znatno podražil premog. Ker je ta ena najvažnejših surovin za proizvajanje plina, je občinsko podjetje ACEGAT zaprosilo prefekturo, naj mu dovoli zvišati ceno plina za 2 liri na kubični meter. Čeprav ima ACEGAT ne glede na sueško krizo nad pol milijarde primanj kljaja, je prefektura prošnjo odbila. Oblastva raču najo, da bodo zvišali cene vode, elektrike in tramvajskih listkov in bi zato podražitev plina preveč udarila družinsko gospodinjstvo. SLOVENSKA PROSVETNA MATICA priredi v soboto, 9. marca, ob 21. uri v Avditoriju v Trstu »KONCERT KOMORNE GLASBE« Sodelujejo: Karla Sancina godalni kvartet in v klavirskem kvintetu pianistka Mirca Sancl nova. Na sporedu so skladbe Josefa Haydna, Lulgija Boccherlnlja, Franja Delaka in klavirski kvintet Antonina Dvoraka. Vstopnice dobite na sedežu SPM v ulici Machiavelli 22/11. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE Za TRŽAŠKO OZEMUE V soboto, 9. marca, ob 17.30 uri v Prosvetnem domu na Opčinah IIANS FITZ »SREBRNA LILIJA« mladinska igra V nedeljo, 10. marca, ob 16.30 na Kontovelu RENATO LELLI »NA NOČNIH POTEH« V nedeljo, 10. marca, ob 16. in ob 20. url v Prosvetni dvorani v Gorici JOHN PATRICK »VROČA KRI« V torek, 12. marca, ob 17.30 v kinodvorani v Skednju »SREBRNA LILIJA« GORIŠKI POKRAJINSKI SVET V soboto je bila redna seja gor iške ga pokrajinskega svela. Svetovalci so v glavnem razpravljali o primanjkljaju 156 milijonov v zadnjem proračunu. Pokrajina bo morala (kriti primanjkljaj s posojilom. Osrednja državna komisija za krajevne finance zahteva od pokrajinske uprave, naj uvede najvišje doklade na zemelj iški davelk in na kmetijske .dohodke. Proti temu se je upravni odbor sicer krčevito upiral, a njegov napor je bil zaman. Vsi svetovalci so poudarjali, da pokrajina brez izdatne pomoči države ne more zboljšati svojega finančnega položaja. Med drugimi je dr. Sfiligoj priporočali, naj se o tej zadevi obvesti parlament, ko bo razpravljal o reformi Ikrajevnih financ. Svet je določil odškodnino 50 lir od kilometra za potne stroške svetovalcev, medtem ko bo o nagradi predsedniku in odbornikom sklepal ob drugi priliki. Izvolili so tudi zastopnike v razne ustanove in zavode. Za predstavnika pri goriški hranilnici sta bila izbrana dr. Mario Martina in dr. Chechet, pri vodni upravi bo pa pokrajino zastopal dr. Culot, zastopnika v konzorciju vzhodno-furlansjkega vodovoda (CAFO) še niso izvolili. Svetovalec Černe je na to mesto predlagal g. Pipana Andreja iz Sovodenj, medtem ko se je večina zavzemala za g. Bressana iz Gradiške. Ker sta nedavno tega pristopili h konzorciju tudi slovenski občini Doberdob in Sovodnje, je predlog slovenskega svetovalca Černeta vsekalkor utemeljen. Pravično bi bilo, da Slovenci zastopajo vsaj v eni ustanovi pokrajino. GORIŠKI MESTNI SVET Na ponedeljkovi sqji mestnega sveta je imel župan dr. Bernard is najprej kratek spominski govor v počastitev 15. obletnice smrti vojvode l)’Aosta. Nato so svetovalci razpravljali o gradnji spomenika narodnemu juna-iku Tatiju. Spomenik naj bi stal pred prefekturo na Travniku. Glavni del razprave pa je biti posvečen novemu prometnemu pravilniku, ki ima namen omejiti ropot in brzšno motornih vozil v središču mesta. TRŽIČ Vsi trije sindikati so pred nekaj dnevi zahtevali od ladjedeln.iškega ravnateljstva, naj se delovni urnik za kovinarje zniža na 40 tedenslkih ur, pri čemer naj bi plača ostala nespremenjena. Tržiš ki elekt rova rilci s^o že dailj časa v sporu z ladjedelniško upravo zaradi obnove delovne pogodbe. Istočasno zahtevajo, naj jih plačajo po lestvici, ki velja na Tržaškem. Če v tej borbi zmagajo, bodo prejemali 20 lir več na uro. Kljub dolgotrajnim in večkratnim pogajanjem žal mi še prišlo do zaželenega sporazuma. Vsi sindikati te strdke so zato 4. marca razglasili stavko za nedoločen čas. Ker se delavstvo bori za izboljšanje svojega položaja pod enoitnim vodstvom, bo v svoji borbi gotovo us p dl o. To tembolj, ker je proizvodnja podjetja, kakor vse kaže, zagotovljeni’ ?a mnoga leta vnaprej, tako da tedendVi časopisi ne utegnejo niti priobčevati vseh poročil o številnih splovitvah novih ladij. Vsi ti spori bi se prav gotovo laže rešili, če hi bili vsi delavci primerno in pravično udeleženi, pri dobičku podjetja. feTEVER JAK Z velikim zadovoljstvom smo sprejeli vest, da je pretekli teden pokrajinski odbor odobrili 1 milijon in 600.000 lir za popravilo ceste z Oslavja do ŠteveTjana. Bliža se namreč pomlad, (ko bo prihajalo v našo vas vedno več izletnikov, in je treba z deli pohiteti. Ču-jemo tudi, da je naše županstvo že stopilo v stik z goriškim, da bi se podaljšal vodovod z Oslavja v Steverja,n. Tudi danes moramo žal zopet poročati, da smo pred kratkim pokopali pridnega gospodarja in vzornega očeta 72-letnega Maraža Jožefa. Blagemu pokojniku naj sveti večna luč. Družini in sorodnikom izrekamo globoko sožalje. IZ ŠTANDREŽA Uprava Ustanove za gradnjo ljudskih hiš, ki ji predseduje inž. Caccese, je pred nekaj dnevi oddala na dražbi že drugi del stanovanj INA, ki jih bodo zgradili v Štaodrežu med ulico Carso in železniško progo. Gre za 9 poslopij z 72 stanovanji. Celokupni gradbeni stroški bodo znašali približno 167 in pol milijona lir. IZ PEVME V ponedeljek popoldne »e je pripetila v “ozdičku pod Oslavjem strašna nesreča. Vso Pevmo, Pod goro in Štmaver je namreč v popoldanskih urah vznemirila huda eksplozija. 'Naš grobaT Anton Mavrič je talkoj obvestil o nesreči Zeleni križ. Ob šest metrov globoki jami, v kateri sta dva brezposelna delavca iskala železa med ostanki iz prve svetovne vojne, je ležalo razmesarjeno truplo 40-letnega Lorenza Lucchinija. Med delom se je nepričakovano razpočila stara granata, ki je nesrečnemu odtrgala levo nogo. Pred jamo je zaradi hudih bolečin ječal drugi ponesrečenec 31-letni Albert Giu-diei, ki je bil še pred Ikiratkim zaposlen v podgorski predilnici. Zeleni križ ga je v nevarnem stanju koj odpeljal v bolnico v Gorico, kjer so zdravniki ugotovili več resnih poškodb po vsem telesu. Njegovo1 stanje je zelo resno. Ob tej nesreči smatramo za svojo dolžnost opozoriti oblastva, naj vendar nekaj zares učinkovitega ukrenejo, da se nehaio strli-:!e nezgode, ki jih povzročajo izstrelki iz prve svetovne vojne. Vzrok nesreč je deloma v gospodarski krizi, čeprav z druge strani vsi vemo, da našim kmetijam povsod primanjkuje deloivna sili a in da le težko dobijo brezposelnega delavca, Ati bi jim hotel pomagati pri obdelovanju zemljišč, pa naj jih še tako dobro plačajo. Tudi ta nesreča naj bo opomin našim Kraševcem, ki se kaj radi banijo z iskanjem starega železa. Svetujemo jim, naj ta nevarni t>osel popolnoma opnste, čeprav z njim tu pa tam nekoliko več zaslužijo kakor z delom na Iktmetih. Čujemo, da je g. Anton Presti zaprosil goriš k o županstvo, da mu izd a dovoljenje zn /gradnjo tekstilne tovarne v naši vasi. Gradbena komisija je pretekli teden do prošnje /avzela le načelno stališče, podrobneje pa ho o njej razpravljala in sklepala na prihodnji seji. IZ DOHERDOBA Od 200 milijonov lir, ki jiiih je ministrstvo >a javna dela določilo letos za gradnjo in popravilo nekaterih šoldkih poslopij na Goriškem, bo dobila doberdobska občina primeren znesek za obnovo in opremo, otroškega vrt-ra. Ta je bil ukinjen zaradi vojne leta 1943 in se ni mogel otvoriti do 1954. leta, ker so v njegovih prostorih stanovali orožnilki. Vaščani sedaj upamo, da bo občinska uprava preskrbela, kar je potrebno, dia se otroški vrtec lahko čimprej otvori. Naša vodovodna črpalka se je v kratkem času že dvakrat pokvarila. Predpretekli teden smo bili Doberdobci spet dva dni brez vode. Po zadnji okvari so jo takoj oddali v popravilo v Tržič. Vseh slkrbi za vodo pa bomo Doberdobci in z nami tudi Doljani in Ja-rueljci rešeni, ko se bo dejansko izvedel novi vodovodni načrt, o čemer smo pred kratkim poročali. MIRNIK Iz naše vasi se le redko kdaj jiavimo v Novem listu. Danes pa čutimo potrebo, da izrazimo zadovoljstvo nad vestjo, da se je tudi naše ljudske šole spomnilo ministrstvo za javna dela ter določilo za njeno ureditev in opremo dva milijona lir. Ministrstvo je določilo en milijon 200.000 lir tudi za ureditev ljudske šole v Škrljevem. FURLANIJA IN SLOVENIJA Vse kaže, da so Furlani v odnosih s Slovenci mnogo bolj pametni in prožni kot goriški in tržašlkii Italijani. Dovolj je, da vidimo, kako živahno goje športne stike s Slovenci. V nedeljo' je bila n. pr. prireditev na Matajurju, prihodnja pa bo na Livku. Pred nelkiaj dnevi se je sestal v Vidmu odbor ondotne Trgovinske zbornice in razpravljal, kalko naj se zboljšajo trgovinski stiki s Slovenijo. Predstavnik zbarnfice jfe (poročal tudi o obisku predsednika trgovinske zbornice iz Ljubljane. Gospodarski krogi v Vidmu pričakujejo, da pomeni ta sestaneiki prvi pomembnejši ko. rak k vse tesnejšim stikam med Slovenijo in Furlanijo. KMETOVALCEM V GORICI Goriško županstvo sporoča, da je v mestnem pro-tokolnem uradu do 11. t. m. na vpogled seznam kmetovalcev in njihovih družinskih članov, ki imajo pravico do bolniškega zavarovanja. Kdor je neupravičeno izostal iz seznama, lahko vloži na kol kovanem papirju za 100 lir priziv na prefekta. NOVI URNIK OBMEJNIH PREHODOV Od 1. marca dalje so obmejni prehodi ob nedeljah odprti do 22., med tednom pa do 21. ure, in sicer pri blokih Solkan, št. Peter in Miren. Istega dne so odprli tudi prehod v Palkišču. POSTNE PRIDIGE Tudi letos bodo vsak petek zvečer v cerkvi Sv. Ignacija na Travniku slovenske postne pridige. OBVESTILO NAROČNIKOM Zaradi dvodnevne stavke pošte in brzojava v pre teklem tednu so dobili naši naročniki zadnjo števil ko lista na žalost šele v ponedeljek in torek tega tedna. NOVI DOKTOR V sredo, 20. februarja, je na tržaškem vseučilišču diplomiral iz pravnih ved gospod Albin Sirk, profesor v Gorici. V doktorski razpravi je obravnaval »Upravno sodstvo v Jugoslaviji«. Novemu doktorju iz srca čestitajo vsi prijatelji in znanci. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Novega lista. @&me£Uu tflavenlia - HanalbUu tlaliua IZ ČEDADA Spet moraimo pohvaliti našega župana senatorja Pedizza, ki se edini res zavzema za koristi slovenskih vasi svojega volilnega okraja. Senator se namreč zaveda, da se godi nadiškim dolinam Ikrivica, ker jih ne prištevajo h gorskim predalom, ki jih ščiti poseben zakon. Zato naš župan neprestano na-dleguje razna ministrstva in jim čestokrat izpuli k.ik milijonček v prid našim vaseim. Njegova zasluga je, če gradijo prepotrebno cesto v Črni vrh, če se v tej vasi zida moderna mlekarna (država je prispevala 3 milijone) in če so danes po naših občinah v teku mnoga javna dela. Senator 'dobro ve, da je vlada v preteklosti popolnoma zanemarjala naše vasi, in zato nanjo pritiska, da bi staTe krivice popravila. Iz sklada za pomoč gorskim krajem, je nedavno tega> izsilil 30 milijonov za občino Pod-bonesec, in sicer za 'Gorenji in Dolenji Mer-sin. S tem prispevkom bodo dokončali cesto v Gorenji Mersin, ki jo gradijo že več let, ter povezali z dolino še nekatera bližnja naselja. S planin pod Matajurjem bodo napeljali žičnico do' Mersina, Iki bo služila za pre- Ko je prišel na avstrijsko poslaništvo v London, se je izkazal za spretnega ženskarja in je nekaterim^ soprogam starih lordov glave zmešal. Kot prvi minister je pa bil preverjen, da je ljudstvo samo za to na svetu, da posluša cesarja in njegove grofovske ministre. Njegova desna roka je bil doktor Aleksander Bach. V marčni revoluciji se je Bach kot potomec meščanske rodbine delal ljudstvu prijatelja. Ko se je pa pririnil v ospredje, se je brž prilagodil vladnim oblastnikom. Sehwarzenberg ga je imel za uporabnega trobentača k umiku v najhujši absolutizem. Najprej je Bach opravljal posle pravosodnega ministra. Kot tak se je najbolj izkazal, ko je cesar ukazal notranjemu ministru Stadionu razgnati parlament v ICromerižu in pripraviti marca 1849. oktroi-rano ali vsiljeno- ustavo. Ko so se poslanci skušali s Stadionom pogajati o spornih točkah, se je Stadion, ki je še imel nekaj demokratičnega čuta, obrnil za nasvet na tovariša Bacha. Prišel je k njemu v Olomuc, ko je minister Bach že spal. Nameraval se je z njim posvetovati, ali bi ne kazalo malo popustiti poslancem in ohraniti vsaj videz demokracije. Toda Bach je takrat že bil cesarsko-kraljevo zgrajen. Ko se je v postelji zdramil, je potipal lazburjenemu tovarišu Stadionu žilo in mu zaspano svetoval: »Vaša Svetlost ve, da se ne da nič več izpremeniti«. Obrnil se je na drugo stran in spet zaspal. Naslednji dan »o lepaki že naznanjali Dunajčanom novo ustavo. Vladar je v proglasu parlamentu očital, da se ni izkazal dovolj vdanega cesarski hiši. — Takrat je bila namreč navada, da se je vse zlo in dobro v državi vrtelo samo okrog cesarske družine. voz sena in drv. Za pogozdovanje teh krajev bodo pa potrošili 5 milijonov. Dela bodo v veliko pomoč vasem, kjer se ljudje bavijo izključno z živinorejo. Morda bo to pridržalo doma kakega moškega, ki bi drugače moral za zaslužkom v tujino. Zdi se, da je tudi vlada spoznala škodo-, ki jo povzroča izseljevanje. Senator Pelizzo ne bo seveda kriv, če pojdejo ti milijončlki bolj v korist raznim podjetnikom in drugim zajedavcem 'kakor našim gorjainom. To morejo preprečiti le (krajevna o Mast v a in občinski svetovalci. IZ SV. PETRA SLOVENOV Veseli nas, da je ministrstvo za kmetijstvo in gozdove podelilo posebno priznanje in nagrade tudi nekaterim kmetovalcem iz Beneške Slovenije za njihovo vzorno obdelovanje posestev ter za izredne pridelke. Nagrajeni so bili: Jožef Quarina, Srečko Vižintin, Pia Kostaperarja, Anton Quarina, Renzo Jusič iz naše občine ter Mario Leban iz šentlenarške občine. Za vzorno urejena posestva v hribih so bili nagrajeni: Lijan Kramar iz njemaške občine, Jožef Qualizza iz Srednjega, Ivan Cuffolo iz Platišč, Ernest V proglasu je cesar »Franci« opravičeval svoj absolutizem z izgovorom, da je Dunaj še vedno nemiren, da so Madžari še pravi revolucionarji in potem, kakor se bere v slovenskem prevodu: »kjer še zunanji mir obstoji, tava potihoma zli duh nezaupljivosti :n razprtije ter si išče tovarišije«. Peti člen ustave — danes poznamo sličen člen šesti — zagotavlja vsem narodom enakopravnost in nedotakljivo pravico, da ohranijo in gojijo svojo narodnost in svoj jezik. V ustavi je bilo tudi rečeno, da bodo Koroška, Kranjska, štajerska in Primorska sestavljale na podlagi starega zgodovinskega prava neke vrste avtonomno kraljevino Ilirijo. Toda kri so se koroški Nemci in italijanski zastopniki na Primorskem besno zagnali v ta ustavni člen, ga je vlada še isti mesec črtala. Minister Bach je slovenskim zastopnikom kar v obraz zabrusil: ker se avstrijska zavest ni zadosti globotko ukoreninila v srca Slovencev, zato ne more biti govora o kaki njihovi samoupravi. Policija postane država Izdano ustavo so pa začeli kmalu razni krti spodjedati. Poleti leta 1850 je cesaT izdal patent, da ministri niso več odgovorni parlamentu, ampak samo cesarju. Postali so njegovi služabniki, cesarjeva volja je postala zanje ukaz, Ikakor je bilo pred tisoč leti. Ker je ustava bila centralistom preveč demokratična, so jo na Silvestrovo 1. 1851 preklicali. Vlada je prišla v roke cesarja in žandarja (orožnika). Prvo besedo je imel v vladi poleg Bacha baron Kuebeck, sin nekega češkega krojača iz Iglave. Postal je pri Juretič in Renzo Marseu iz Mersina, Valentin Dibeta iz Krnic, Anton Croato iz Černeje in Anton Černetič iz Srednjega. RONAC V nadišlkii dolini se le redkokdaj sliši o tatvinah. Zato so orožniki zelo zadovoljni s službo v naših krajih. Lansko jesen so pa morali prečuti marsikatero- noč, ker so iz Laškega redno prihajali z avtom tatovi, izpraz-njevali kurnike po dolini in v gorenjem Ron-cu celo izropali Iklet vaške gostilne. Ko so tatovi zvedeli, da jih zasledujejo orožniki, so ^e potuhnili in vse je bilo do pusta mimo. V tem času so se pa zlikovci zopet pojavili v zakotni ronski vasici Zejci, kjer so občinskemu stražniku Jožefu Manziniju odnesli za 50 tisoč lir blaga. Vse kaže, da; pustni tatovi ne spadajo Ik tisti bratovščini iz Laškega in da nas bodo- v postu pustili mimo spati. TRBIŽ V nedeljo, 10. t. m., bo v Trbižu znana mednarodna tekma parčkov, ki slovi pod imenom »Ona in on« (»Lei e Lui«). Udeležijo se je lahko vsi smučarji, le da so člani smučarskih klubov. Zanimivo tekmo na približno 1800 m dolgi progi prireja goriški smučarski klub. cesarju tako priljubljen, da ga je imenoval za predsednika novo ustanovljeni »dvorni komori«, ki je dajala cesarju in ministrom nasvete. Ko je ministrski predsednik Schwarzen-berg umrl, mu niso sploh imenovali naslednika. Ministrom je odslej predsedoval cesar sam. Poleg Kuebeeka se je uveljavil še šef policije Johann von Pempen. Tai general je organiziral sedemnajst polkov orožnikov po tisoč mož. Orožniik s perjem na glavi, puško čez hrbet in sabljo ob strani, je bil strah državljanov. Cela vojska tajnih vohunov ali »naderejev«, Ikakor »o jih imenovali Dunajčani, je nadzorovala vse pomembnejše osebe v državi. Celo o ministru. Bachu: so na policiji vodili posebne sezname, Ikakor pri nas za časa fašizma. V državi je pa Bach veljal za vsemogočnega in so po njem to dobo pred sto leti imenovali »dobo Bachovega absolutizma«. Glavno krivdo je nosila policija, ki se je imela za državo. Obravnave proti »državnim zločincem« so se iz dneva v dan množile. Leta 1854 so našteli policijski seznami okrog 4000 oseb, katerim so naprtili veleizdaj miš k e procese. Enako Ikrivdo je nosil cesar sam. Celo Bach si je zabeležil, ko je novi cesar obiskal Trst, »da si ne zna pridobiti src in da ne zna ljudstvu privoščiti dobre besede«. Absolutistične vladavine so si med sabo prav tako podobne kot zeljnate glave na njivi. Vse imajo približno enako palico, da udrihajo po ljudskih svoboščinah. Sprva z vabili in diarili, potem s strogostjo žandarja in uradnika, nazadnje s preganjanji vidnejših oseb m zatiranjem orgainizaicij. Tako se je z nami Slovenci godlilo pod fašističnim absolutizmom. Starejšemu rodu je še dobro v spominu, kako je fašizem septembra meseca leta 1927 razpustil z eno potezo peresa 300 slovenskih prosvetnih društev, češ da so protidržavna. (Dalje prihodnjič) {fred 100 leti „ IZ KULTU RNEGA ŽIVLJENJA ('(' Q. rit[ •99 Četrta številka »Literarnih vaj« prinaša na uvod nem mestu toplo napisan članek Jožeta Peterlina o Sv. Križu, Darinka Terčič pa je' napisala o tej naš obmorski vasi celo pesmico, ki je sicer še zelo za četniška, vendar pa močno občutena in polna prisrčnosti. Posebno Vesel je človek pesmic Brune Pertot. Vsaka njena nova pesem kaže, da nam zori v njej dobra, nežno čuteča in poetično zelo občutljiva ter globoka pesnica. »Miramar« je sicer še precej p:i~ godniška, vendar razodeva njen lirični dar. »Nesliš no rosi« pa je že polna žlahtne lirike, ki je značilno ženska, prikrito ljubezenska. Pristno pesniško žilico razodeva tudi Marijan Me tlika v svojih pesmih »Naš Kras« in »Ob odhoda izseljencev'«. Prijetno nas je presenetilo s svojo sve žino tudi »Jesensko jutro« Smiljana Cesarca. Med proznimi sestavki je omeniti zlasti nadalje vanje povesti »Na svidenje, Trst!», ki jo piše Vesna iz Gorice in postaja vedno bolj sentimentalna, tako da nas je razočarala; zanimiv je tudi potopis Matja ža Scharta »Križem po džungli« in črtica Eveline Umek »Med njimi bi bila srečna«. Umekova je po leg Brune Pertot največji talent letošnjih »Literarn h vaj«, a morala se bo seveda še veliko učiti in truditi, preden bomo lahko rekli, da smo dobili v njej dobro pisateljico. Vendar pa smo prepričani, da je tega sposobna. »Intermezzo«, povest, ki jo piše Franc Vekjet, je psihološko premalo dozorela in se vrti stalno le okrog istega dogodka. Vendar je napisana v živahnem slogu in tudi motiv je zanimiv. Drugi prispevki so začetniški. V običajnih rubri kah najdemo članke profesorjev in dijakov, med njimi oceno Rebulove zbirke novel, revije »Tokovi« in dodatek k poročilu o slovenskih knjigah v letu 1956. Poleg dijaških so objavljeni v teh rubrikah prispevki profesorja Martina Jevnikarja. Z linorez' in risbami so okrasili številko, ki je prav okusno opremljena, učenci prof. Avgusta Černigoja. £>P Mladi iil&Si £>» Te dni je izšla nova tržaška mesečna revija »Mia dika«. Priznati pa moramo, da nas je razočarala bol po tistem, česar v njej ne najdemo, kot po tistem, kar vsebuje. Urejata jo Jože Peterlin in Dušan Jakomin. Po opremi je dokaj lična, a vsebina, ki je na menjena katoliškim bralcem, je nekam v naglici in brez pravega reda nametana skupaj, tako da n' jasno razvidno, kaj revija hoče in ali je namenjena — kot družinska revija — preprostim bralcem al; dijaštvu. Ravni prave revije vsekakor ne doseže kar pa bi ne bila nikaka škoda, če bi bila znala ubrati pravi ton in zadostiti potrebam našega ljud stva po branju in prosveti. Tako pa imamo vtis, da je hotela ustreči vsem in zato ni ustregla nikomur. Moti nas predvsem idilično-romantično gledanje n:i sodobna vprašanja. Niti enega problema našega ljudstva na Primorskem ali drugod revija ne prikazuje stvarno, temveč se izgublja v lepih besedah; prav zaprav pa se problemov sploh kar preveč skrbno izogiba. Socialno problematiko našega ljudstva na Tržaškem in Goriškem je sploh prezrla in mlad delavec ali delavka, pa tudi mlad kmet ali kmetica ne bosta našla v reviji nič takega, kar bi ju res zanimalo, če izvzamemo morda črtici Vinka Beličiča in Mihaela Jerasa, ki dajeta tej prvi številki glavno ceno, ali res zanimive reportaže »Pionirji pod Kordi ljero«. Revija bi lahko izhajala kjerkoli z isto vsebino, če izvzamemo nekaj romantičnih opevov kra-ških krajev in podatkov o katoliški prosveti. Ti po datki bi vsekakor spadali bolj v kak bilten ali ar hiv, revija pa bi lahko namesto rt j ih obravnavala žive probleme. Zdi se, da je posvetila toliko pozornosti takim poročilom prav iz nekake zadrege in da izpolni prostor, v katerega bi morala vdirati od vseh strani živa stvarnost. Upati pa je, da se bo v naslednjih številkah bolj odprla resničnemu življenju tukajšnjih slovenskih ljudi. Kljub vsem tem pomanjkljivostim, ki so ver jetno vsaj delno tudi posledica naglice in začetni ških težav, pa lahko samo z veseljem pozdravljamo novo ljudsko revijo na Tržaškem, ki so jo naši lju dje res pogrešali. ... c. TONE KRALJ: ILUSTRACIJA Pomembna obletnica Dne 25. februarja je preteklo 250 let, odkar se je rodil v Benetkah največji italijanski komediograf Carlo Goldoni. Prvo šaloigro je napisal, ko je imel dvajset let. Izdal je nad sto komedij, tudi po šest najst na leto, ki so še danes žive. Goldoni je namreč vpeljal v svoja dela življenjski realizem; v njih riše preprosto ljudstvo in malomeščansko okolje z vsemi vrlinami in slabostmi. Zato ima kot odrski pisatelj tudi socialen pomen. Goldonijeva dela so prevedli v vse jezike, oelo v kitajščino. Kljub sla vi in ogromnemu delu je Goldoni leta 1793 umrl v revščini, še preden je utegnil sprejeti pokojnino, ka tero mu je na predlog pesnika Cheniera določil pa riški konvent. Stalna usoda tistih, ki se s petjem ukvarjajo. »LESENJAČ« V VERZIH Svetovnoznana je že postala mladinska povest o Lesenjaču ali Storžku, katero je spisal pod našlo vom Pinocchio italijanski pisatelj Collodi. Slovenci jo poznamo v Lovrenčičevem in v drugih prevodih. V italijanščini je te dni izšla povest o Lesenjaču v verzih (Pinocchio poeta). KULTURNE VESTI Poseben odbor, ki mu pripadajo najuglednejši italijanski politiki raznih demokratičnih strank, organizira po vseh italijanskih pokrajinah zborovanja za mladino, ki se zanima za politiko. Na zborovanjih vzgajajo mlade ljudi k prijaznejšim in človeško toplejšim odnosom v političnem življenju, k stvarne mu političnemu razgovoru z ljudmi drugega mišljenja in k spoštovanju politične svobode tudi pri nasprotnikih. To imenujejo politično kulturo. Taki tečaji bi bili nujno potrebni tudi med Slovenci, zlasti na Tržaškem in Goriškem. # * * Izšel je zgodovinski roman like Vaštetove »Gričarji«. Dogaja se v času slovenskega protestantizma. Izdal ga je Svet Svobod in prosvetnih društev okraja Novo mesto. Pri Državni založbi Slovenije pa je izšla knjižica Janka Jurančiča »južnoslovanski jeziki«. Pri »Lipi« v Kopru je nedavno izšel ponatis slovite Mencingerjeve »Moje hoje na Triglav«, za katero je napisal opombe in spremne besede France Vodnik. Te dni je izšla pri nas nova izvirna knjiga »Južna Amerika«*, ki jo je spisal Goričan Milko Rijavec. V literarni suši med zamejskimi Slovenci je ta pojav zelo razveseljiv. Knjiga, ki je strokoven zemljepisni in politično-zgodovinski oris »dežele bodočnosti«, te melji na pisateljevih lastnih opazovanjih in izkuš njah. Gospod Mirko Rijavec, iz znane goriške družine, je preživel dvaindvajset let v Južni Ameriki kot sa lezijanski misijonar, kot profesor in opazovalec. Prc potoval je večino zemljine, posebno pokrajine v planotah mogočnih And. Prvi je izdal v španščini knji go o.še divjih Indijancih Jivaros ob Amazonki. Etnografija ga tudi v pričujoči knjigi najbolj zanima. Knjiga je pisana živahno in v poljudnem slogu, a je vendar strokovno na znanstveni višini, če bi izšla pri kakem večjem narodu, bi jo šteli med odlična dela. geografske in etnografske vrste. Pri nas pa je imel pisatelj še težave, da je njegovo tako izvirno delo moglo sploh iziti. Zanj se ni našla založba, še manj kak bogat mecen; knjigo je moral pisatelj sam založiti. Iz teh za naše razmere značilnih razlogov ji manjkajo v opisu slike in zemljevidi, kar pa vsebinski vrednosti ne škodi. »Južno Ameriko« bo s pridom bral izobraženec in preprost človek. Prav bo pa tudi prišla kot pomožna zemljepisna knjiga v višjih razredih srednjih šol. Pisatelju moramo čestitati za izvirnost in predvsem za pogum, da je tako nesebično obogatil naše zamejsko slovstvo. r. b. * Mirko Rijavec: Južna Amerika, dežela, prebivalstvo, zgodovina, kultura. Gorica-Trst 1957, str. 86. KONCERT PIANISTA DEVETAKA Pianist Devetak je priredil skupno s tenoristom Primom Rosimirom koncert v »Circolu di Cultura« v Gorici. Udeležba je bila odlična. Poslušalci so z velikim zanimanjem sledili izvajanju del Chopina, Puccinija, Curtisa in Griega. Italijanska strokovna kritika izredno hvali umetniško silo Devetakovega igranja. Pravi, da je bilo njegovo izvajanje »zares mojstrsko« in da je njegova tehnika »nepogrešljiva«. M Pred odkritjem etruščanske tajne? Ena največjih in najbolj nerazrešljivih skrivnosti arheološke vede je vprašanje plemenskega izvora in jezika etruščanskega naroda, ki je gospodaril v srednji Italiji nekaj stoletij pred Kristusom in ustvarit cvetočo, svojevrstno kulturo. Izredno zanimive so zlasti etruščanske stvaritve v kiparstvu, ki zelo spo minjajo na moderno umetnost. Zadnja leta je krožila po Evropi velika razstava etruščanskega kiparstva in vzbujala povsod izredno pozornost. Ob tej priložnosti je izšla v raznih jezikih cela vrsta knjig z najnovejšimi odkritji o etruščanski zgodovini in z raznimi teorijami o nastanku in jeziku Etrušča-nov, a doslej še nihče ni razrešil uganke. Baje je to uspelo nekemu mlademu ruskemu učenjaku, a gla sovi o tem so kmalu potihnili. Tudi njegove teorije najbrž niso vzdržale kritične presoje. Zanimivo je, da so se s temi vprašanji bavili tudi nekateri slovenski učenjaki. Več študij o Etrušča nih je n. pr. objavil svoj čas že pokojni jezikoslovec in zgodovinar Davorin 2unkovič. V njih je dokazoval, da so bili Etruščani slovanskega izvora, kar je skušal dokazati z razreševanjem njihovega jezika. Vendar njegove podmene niso obveljale, ker so bile premalo podprte z znanstvenimi dokazi. Zdaj. pa odkopavajo nekdanjo etruščansko glavno mesto Vulci in se pri tem poslužujejo najmodernejših tehničnih in znanstvenih sredstev. Odkrili so že mnogo izredno dragocenih predmetov in zanimivih ostankov. Arheologi, ki vodijo izkopavanje, upajo, da bodo prej ali slej našli kak dvojezičen napis, po katerem bodo mogli razrešiti skrivnost etruščanskega jezika. Vse do danes namreč niso še nikjer našli etruščanskega besedila, ki bi ga spremljal prevod v kakem drugem jeziku, n. pr. v latinščini ali grščini. To je krivo, da ne morejo razrešiti pomena etru-ščanskih besed, če se bo to posrečilo, bo slavila arheologija velikanski uspeh. Morda je škoda, da ne sodelujejo pri razreševanju te tajne slovanski jezikoslovci in arheologi, ker je znano, da so ravno slovanski učenjaki v teh stvareh najbolj iznajdljivi in intuitivni. GOSPODARSTVO ZBOLJŠAJMO REJO KOKOŠI! V smotrni kolkošereji je velike važnosti, kako odgojiš naraščaj, kajti površnost se hudo maščuje. Izvaljena plščeta potrebujejo prve dneve go-rkoto in mir. Ne ravnajo /ato prav oni rejci, ki dajo (koklji vso prostost, da vodi naraščaj po mili volji naokrog. Piščeta se prehlade in marsikatero pogine. Da ne bo nepotrebnih izgub, imejmo kokljo zaprto v posebnem zaboju, ki naj meri 70 cm v širino, 1 m v dolžino in 50 cm v višino. Pročelno stran zapirajo vratca, napravljena iz ozkih lesenih lat (korentov), ki so toliko narazen, da piiščeta z lahkoto smuknejo ven, medtem ko more kokoš pomoliti skozi špranje samo glavo. V zaboj postavimo v en kot gnezdo, v drugi pa prašno kopel. Na zunanjo stran pa obesimo posodi za krmo in vodo. Dno nasteljimo s slamo ali podobnim, 'kar po potrebi menjamo. Ne pozabimo na prali proti mrčesu (crisantemo), s katerim ponovno potrosimo kokljo, da za-branimo mrčesu vsalk dostop do nežnih živalic, ki se kaj rade nalezejo pogubne golazni. Tako pripravljen zaboj z gnezdom postavimo prve dni nekam pod streho, kasneje, ko piščeta dorastejo, pa na prosto, če vreme dopušča. 'Na ta način imaš lahko po več kokelj v istem prostoru. Vsaka ima svoj zaboj, da je sleherno ravsanje med njimi nemogoče. S tem si prihranimo tudi na času, ker piščeta skupno- krmimo. Posodice za krmo in vodo, ki jih obesimo na late zaboja in navadno naredimo iz pločevinastih škatel paradižnikove mezge, vsebujejo pičo le za kokljo, ne pa za piščeta. Tem nudimo krmo v posebnih koritih iz pločevine ali aluminija, ki so nalašč pripravljena za piščeta. Vsakomur priporočam, naj si jih nabavi, čeprav niso poceni. Tako koriitce služi lahko deset in še več let. Napajalnik, posodica za vodo, je zelo enostavna, poceni in ima ves dan čisto vodo. Za to nam lahko služi cvetlični lonček s podstavkom. Luknjo prii lončku zamašimo z zamaškom ob robu lončka, kjer izvrtamo s pilo 1 em globoko zarezo. Lonček napolni s svežo vodo, pokrij ga s podstavkom, vse skupaj obrni in položi na tla. Voda bo pritekla iz lončka v podstavek in se bo ustavila, ko bo gladina dosegla višino zareze. Zračni pritisk namreč ne dopušča, da hi iz posode iztekla vsa tekočina naenkrat. Tako imajo živalice vedno svežo in čisto vodo, ki jo moraš seveda dnevno obnoviti in pri tem posodo očistiti. Pri takem napajalniku ni nevarnosti, da bi kakšno pišče utonilo. V svoji večletni praksi sem preizkusil vse mogoče načine krmljenja. Šel sem od priporočanih kuhanih in surovih jajc, pa do kruha, namočenega v mleku. Pri tem sem imel vedno polne roke dela, pravega uspeha pa le ni bilo. Naposled sem začel uporabljati izključno le suho krmo. Uspehi so bili sijajni, a dela prav malo. Teh krmilnih mešanic za piščeta je v prodaji na pretek. Poskusil sem vse in spoznal, da vsaka služi svojemu namenu. V omenjena koritca nasujemo krmilno mešanico, ki naj bo piščetom vedno pa razpolago. Paziti moramo, da piščeta ne raztresajo drage krme, v Ikateri so vse sestaviue, ki jih pišče potrebuje za svojo rast, in zato mu ni potrebno dati niti zrna dodatka. Prvi dan natrosi nekaj peščic krme na čist papir pred zabojem, tako da ga koklja ne doseže s kljunom, a vendar privadi piščeta na krmo. Piščeta potrebujejo sonca in zraka. Ob lepem vremenu nesemo zaboj s kokljo in pi-ščeti na prosto. Ker pa imajo nežne živalice vse polno sovražnikov in ker neradi vidimo, da nam povsod brskajo, moramo napraviti še prostorno kletko brez dna, ki jo po potrebi premikamo, da imajo piščeta vedno čisto tekališče. Marsikdo je morda mnenja, da je vse to preveč in celo nenaravno, češ da morajo koklja in piščeta na prosto, si tu poiskati črvičkov in ne vem še česa, toda praksa mi je pokazala, da to ni potrebno. Na svoj način sem vzgojil prav krepek naraščaj, in kar je najvažnejše, skoro brez izgub. Pri tem sem imel povrhu prav malo dela. Res imaš nekaj več izdatkov za priprave, toda, služijo ti leta in 'leta ter se kmalu izplačajo. J. G. SI IZVRŠIL ZIMSKO ŠKROPLJENJE? še vedno imaš čas, in sicer do konca tega meseca. Najbolj enostavno in učinkovito škropljenje je z »oleofosom«, ki zamori vse živalske škodljivce, nahajajoče se na drevesih. Odgovarjajočo količino oleofosa, na-\adno 250 gramov na lil, premešaš z vodo in z navadno nahrbtno (ali motorno) škro- V ortni pregiec) —=| COLORADO SPRINGS IN JESENICE — ZADNJI PRIZORIŠČI UMETNEGA DRSANJA V Colorado Spring su v Ameriki so se zbrali najboljši dr salci na svetu, da bi se pomerili za svetovna prvenstva. 17-letna Američanka Carol Heiss je že drugič osvojila svetovno žensko prvenstvo. Evropska prvakinja Eigelova se je pa morala zadovoljiti z drugim me stom. David Jen-kins, brat znanega večkratnega svetovnega prvaka Alana, je pa postal svetovni prvak med moškimi. V parih se je najbolje izkazala dvojica Paul in Wa-gner (Kanada). Ce trti naslov pa so po delili angleškemu paru Markham-Jonesu, ki je zmagal tudi na Dunaju. Na splošno ugotavljamo, da se je raven jugoslovanskega umetnega drsanja precej dvignila, saj so drsalci tako v Celju kot na Jesenicah pokazali znat no spretnost, uglajenost in precejšnjo vztrajnost. Pomanjkanje umetnih drsališč še vedno ovira hitrejši razvoj drsalnega športa. Poleg tega bi bilo tre ba poskrbeti tudi za naraščaj, saj bi mladi tekmo valci prav gotovo zboljšali raven te športne panoge Na Jesenicah se je odlikoval najboljši drsalec Jugo slavije Peršin. Med ženskami so bile ostre borbe in je na koncu zmagala Andrejeva, ki se je posebno odlikovala v obveznih likih. Staša Fajdigova pa y: bila v prostem slogu nedosegljiva. V parih je prvo mesto osvojila dvojica Fajdiga Meta ter Brleč Peter p linico- poškropiš drevesa hrušk, jablan češenj, marelic itd. Po škropljenju moraš škropilnico oplakniti z vodo. Če pa- hočeš obvarovati sadno drevje tudi pred glivičnimi boleznimi, je najboljše, da škropiš z barijevo žvepleno brozgo- (tio-bar). Večkrat smo že poudarili, da morajo biti breskve poškropljene z raztopino modre galice. Sredi tega meseca bo- najprimernejši čas za to. Če ga ne izvršiš, bodo breskve kodraste, bodo slabo rasti e in ne bo plodov. MODRA GALICA SE BO POCENILA Ker je na svetovnem trgu padla cena bakra, ki predstavlja n. pr. 1/4 teže pri -modri galici (25%), se bo tudi tej znižala cena. Znižanje bo znašalo približno- 30 lir pri kg in to že za letošnje škropljenje trt. Vladina komisija za- cene ta predlog že preučuje. Nekoliko se bo znižala tudi cena »aspo-r-ju«, ki je nadomestilo za modro galico. RA,Z VOJ ŽIVLJENJSKE RAVNI Lani se je živilj-enjslka raven v Italiji nekoliko zvišala, vsaj tako pravi statistika-. Povprečna letna -potrošnja mesia se je dvignila za približno 1 kg na osebo; isti povišek najdemo tu-dii pri sladkorju in mleku. Nekoliko več so ljudje porabili -tudi masla, medtem ko ni spremembe pri siru. Več je prebivalstvo použilo tudi krompirja, zelenjadi in sadja in tudi vina, katerega -potrošnja se je dvignila od letnih 99 litrov na glavo na 109. Občutno pa je padla poraba- olivnega olja, -in sicer za 2 kg na osebo, Ikia-r je posledica slabše olivne letine in povišanja cene. Na drugi strani -pa- se je dvignila potrošnja semenskega olja. RAZGIBANI ZAČETEK NOGOMETA V JUGOSLAVIJI V nedeljo so se v Jugoslaviji z začetkom tekem za državno prvenstvo zopet pričeli hudi boji za toč ke. V XIV. kolu so gostje bili skoraj povsod uspešni, saj so povečini odšli kot zmagovalci. Državni prvak Crvena zvezda in Radnički sta povsem nepriča kovano zaigrala neodločeno. Vrstni red se je spre menil le v sredini lestvice. Na čelu strelcev je Veselinovič z 18 goli. V Italiji je bilo poleg mednarodne tekme za vojaško prvenstvo (Italija : ZDA 6:0) še tekmovanje za Mednarodni mladinski pokal v Viareggiu. V odločilnem srečanju je Milanu uspelo poraziti Romo in tako osvojiti pokal. V Švici pa je bila tekma med Fiorentino in Grasshoppersom, ki velja za pokal evropskih prvakov. Srečanje se je zaključilo z neodločenim izidom in tako se je italijansko moštvo uvrstilo za nadalnje tekmovanje. Pomerilo se bo s Cr-veno zvezdo. V italijanskem nogometnem prvenstvu je treba zabeležiti zmago (2:1) Torina v Vicenzi in hud poraz (5:1) Interja z Juventusom. Dvoboj Ro ma-Lazio se je pa zaključil neodločeno. Triestina je na domačem igrišču, čeprav s tesnim izidom (1:0), vendarle premagala večnega nasprotnika iz Vidma. ŠPORT PO SVETU Kolesarstvo — Kolesarska sezona je že v polnem razmahu. Na Sardiniji je bilo več pomembnih dirk. Največ uspehov sta dosegla Belgijca Van Looy (v Nuoru in Sassariju) ter De Bruyne, zmagovalec dirke Sassari-Cagliari. Coppi se je pa ponovno resno poškodoval (zlomil si je stegnenico) in bo moral počivati dva meseca. Izjavil je tudi, da ne bo več nastopal. Francoz Luison Bobet je v dirki Genova-Nica prehitel sorojaka Anquetila. Španec Gil pa je dospel prvi na cilj v dirki Nica-Mont Agel. Znano nagrado Gentil, ki je največje kolesarsko priznanje, so pode- lili Italijanu Ercolu Baldiniju, ki je, kot znano, lani postal svetovni prvak v zasledovalni dirki, olimpijski v ceštni dirki in postavil nov višek v enourni vožnji. Hokej na ledu — Zaključile so se tekme za italijansko državno prvenstvo. Na prvo mesto se je zasluženo uvrstila močna ekipa iz Cortine. Boks — V Milanu je španski boksar Martin uspešno branil (zmagal je z K. O. v drugi roundi) evropsko prvenstvo mušje kategorije. Njegov tekmec je bil Italijan Pozzali. 6 his« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477 Ina se je sklonila in je začela1 pregledovali list za listom. Na vsakem je zagledala svojo glavo v raznih držali, počesano, s spuščenimi 'lasmi, v ogrinjalu, v profilu. Na bližnjem stojalu je kazal doprsni glinasti Iklip odlične poleže ženskega obličja. Mož jo je objel in vprašal: »Veš, kaj je zame ljubezen? Če kdo v drugem odkrije najboljše, najlepše, najvišje in zna to troje zbuditi. Ti živiš tako močno v meni, da si vedno prisotna, če delam, če snujem, če sanjam. Taka je moja ljubezen, Ina! — Moraš me vzeti, kakršen sem, nravi ne morem več menjati.« Previdno je vzel in zavil doprsni kip, zaprl luč in potegnil ženo za sabo. Kip je nosil v desnici, z levo je objemal Ino. »Ko si včeraj popoldne nenadoma prišla Ik) meni v atelje, se mi je znova porodila misel. Že dolgo — saj veš — sem iskal model za Marijino glavo. Tedaj si stala ti pred inenoj —. in jaz sem se čudil, da sem tako dolgo iskal pravzor.« Prispela sta v vilo. Šla sta v sobo. Postavil je kip na 9tekleno omaro in jo je prijel za roko: »Vem, Ina, ni ti lahko ob meni. To-da poskušal bom tebi na ljubo, da postanem drugačen . . . Nilkol i te nisem varal«, njegov nasmeh je postal že mladostno objesten in zaljubljen, — »Varal sem te s teboj samo.« — Pokazal je na kip: »V to Ino sem bil vso noč zaljubljen. Toda sedaj, sedaj sem pa v drugo ... v to tukaj . . . tako kol pred štirimi leti!« * * * Ina je šla drugi dan vesela v zlato sonce. Oči so ji blaženo žarele. »Ina«. jo je na cesti pozdravila prijateljica Lina. Ini je bila zelo ljuba, toda zdaj sc ji ni ljubilo kvasiti vsakdanjosti in se jo brž poslovila od nje. Sla je po ulici in se je zagledala v cvetličarjevem vrtu v košek prelepih orhidej. Kar v hipu je v steklu ztapazila, da stoji nekdo zadaj. Osuknila se je in spoznala Pina Sandersa. Oba sta se prisrčno nasmejala. Pri Pinu je Ina naredila izjemo: dovolila mu je, da jo spremlja. Igralec ji je bil vedno simpatičen. Bil je lep človek. Morda bi moškost nanjo kaj vplivala, če ne bi bila tako zaljubljena v svojega moža. Pina je ecnila tudi kot človeka; tudi zavistneži ga niso mogli obreči. Njegovo sinočnje viteško obnašanje ji je še bolj ugajalo. Opazila je, kako jo od strani pogleduje. »Ste zopet srečni, kaj ne, gospa?« je nepričakovano vprašal. »Da, zopet!« je liho odvrnila. Sla sta preko glavnega trga in mimo kavarne, Iki je z razpostavljenimi mizicami pod velikimi senčniki vabila k oddihu. »Ali mi dovolite pol urice, gospa?« Ina je prikimala in sta sedla v pletenjač. Ona je pripovedovala o najnovejšem Rudijevem delu in da bo ona za vzorec. Sander S je poslušal, toda ni razumel smisla besed. Sam sebe je spraševal, čemu mu je ta ženska tako pri srcu, Iko pa ne more nikoli nanju upati. »Zdaj pa moram iti«, je vstala Ina in mu ponudila vitko de* snico v pozdrav. Pino jo je stisnil: »Srečen bom, gospa, če smem še biti VaŠ prijatelj. Kjerkoli me boste potrebovali, Vam bom na razpolago.« »To bi bilo preveč samoljubno od mene. Prijatelja si morata obojestransko pomaga l i.« (nadaljevanje sl Pil’)