SLEKOVEC ALEKSANfC NAZORJEVA 13, IZOliA^ CENA 70 SIT POŠTNINA PLAČANA PRI POSTI 631G IZOLA - ÌSOLA VELIKE in MAJHNE STVARI W Na eni od proslav prejšnjega konca tedna mi je eden od starejših znancev navrgel približno tako-le: "Vse sorti pišeš, težkim temam pa se raje izogneš." V mislih je imel polemiko o fojbah in o odgovornosti, ki bi jop Italijani radi naprtili naši preteklosti in nekaterim našim ljudem iz tistega casa. Ker ga nisem imenoval mu lahko odgovorim javno, tudi zato, ker bom to izrabil kot dobro priložnost da povem in pojasnim nekatere stvari. Torej, brez vsakega strahu bi se upal lotiti pisanja o fojbah, čeprav je res, da bi stvari razlagal z mojega zgodovinskega in idejnega zornega kota, ker sem pač sin "gradnikovca" in imam do novejše zgodovine že izdelano mnenje. In prav nič me ne bi bilo strah zapisati, da gre pri tej kampanji za razumljiv revanšizem dokazanih poražencev, da bomo nekoč morda izvedeli, da je bil to desnoitalijanski prispevek nekaterim v slovenskem predvolilnem boju, da nekateri že desetletja nastavljajo prsa tam, kjer drugi nastavljajo rit, da razumem spravo kot splošna banka koper IH' •j osebno dejanje, ne pa dejanje naroda in še kaj. Ne bojim se pisati o teh stvareh. Bojim pa se pisati o tistih stvareh, ki jih je zgorajomenjeni označil za "lahke". Bojim se pisati o vseh stvareh v zvezi z delovanjem občinske uprave, ker z njo pač živim, ne upam si pisati o tem, da je naš župan že prav neuglajeno odsoten na vseh pomembnejših javnih dogodkih, saj se srečujeva vsak dan. In zelo bom premislil preden bom zapisal kakšno kritično na račun nekoga, ki ima v tem časopisu oglas, hudo mi je, ko bi moral pisati o nesmiselnih medsosedskih sporih, o zdaj ze legendarni istrski zatumbanosti, o konzervativcih, ki jih srečujem na vsakem koraku, o zapitežih, ki lebdijo v Izolski vladajoči srenji, o hazarderjih s Savudrije, o švercerjih z morja, o ... Težko je pisati o vsem tem, ker so to ljudje s katerimi živim vsak dan in človek preprosto ne more biti v sporu z vsemi. Zato velikokrat KAKO “ 1 BREZPLAČNO PARKIRATI 7 1 Našim cenjenim strankam* se ob odhodu parkirnina vrača za dobo 2 ur. i Zato pustite svoj avto nas urejenih in varovanih parkiriščih. FOTOOPTIKA RIO Izola | Umik 9 -12/17-20 sobota 9-12 . Izola, Ljubljanska 24, Tol.: 066 61 403 wm\ kakšno stvar zamolčimo, se ugriznemo v jezik, zadnji trenutek najdemo izgovor in stvar črtamo. Je pač tako, da vsi radi prebiramo o napakah drugih, naše lastne pa želimo ohraniti le zase. Zato me ni strah pisati o fojbah, o fojbi v kateri živim pa si res ne upam zapisati vsega. ^ f m» mgspemagaiHP) ® KfflipaiPsiiffip™ Policijska postaja Izola ima cel kup podnajemnikov. Gre za mlade izolske policaje, ki nikakor ne morejo do stanovanja. Da o plačah niti ne govorimo. ® Miaai«(iz Amerike) V tej številki nam je nekaj spominov na sodelovanje na Olimpijskih igrah v Atlanti zaupal naš drugi olimpijec, veslač Erik Tul. Kakšen spominek je prinesel dekletu? Na srednjih straneh objavljamo barvne fotografije vseh letošnjih prvošolcev v izolski občini. Za sedem razredov jih je, zgledajo zdravi in vsi si že želijo počitnic. Torej so pravi. RRv.OSOL'01 objavljamo vaia pisma, odgovore, mnenja mandraču evajte omejitev: 40 vrstic Rokopisov ne vračamo, prispevkov v tej rubriki ne honoriramo. SE O JAJCU IN KOKOSI Odgovor gospodu Luciu Gobbu Tisoč stvari mi je gospod Lucio Gobbo natresel v odgovoru na moje pismo - bilo je le eno in ne več, kot jih videl pisec. V uvodu omenja, da se oglaša kot v.d. predsednika Krajevne skupnosti, član komisije za odnose z verskimi skupnostmi, kot krajan in občan in celo, nazadnje, kot predsednik ZLSD Izola. Kakšna skromnost! Včasih bi to odgovorno funkcijo postavil na prvo mesto! Že to bi mi verjetno pognalo strah v kosti, da niti pisniti ne bi upal. Upam, da gospod ne odgovarja tudi v imenu vseh teh organizacij. Preveč slabo mnenje bi namreč imel o njih - toliko neumnosti in polresnic je natrosil. V čast mi je njegov kompliment o študiranosti. Zal mu ga ne morem vrniti. Kdor v prispodobi o kakoši in jajcu vidi le "jajca", je to pač njegov problem. Morda pa je bil preveč pod vtisom reklamne kampanije njegove stranke, ki je s provokativno iztegnjenim prstom namigovala v to področje. Če je kaj na tem, potem naj si še zabrunda tisto narodno o "stu taužent mravljincev", ki "nekam" maširajo in krog bo sklenjen. Ali so ti mravljinci bolj plavi kot modri niti ni pomembno. Očitno gospod ni znal razbrati nesmisla, ki ga imamo v Izoli. Imamo celo komisijo za odnose z verskimi skupnostmi na občinski ravni (katere član je gospod Lucio in tudi kot član ne ve, da to ni komisija za urejanje odnosov z župnijo Izola, niti s Katoliško Cerkvijo, niti koprsko škofijo), na drugi strani pa je očitno treba pojasnjevati mesto vernih v statutu krajevne skupnosti. Če verni v mestu Izola obstajamo - o tem govori tudi pristojna občinska komisija - zakaj potem na krajevni ravni interesov vernih ne bi upoštevali? Seveda enakopravno, na podlagi interesov. Sicer pa si še kar naprej zatiskajmo oči, da v Izoli ni vernih ljudi, ukinimo občinsko komisijo, ker pač ni potrebna, še naprej imejmo telovadnico v cerkvi sv. Katarine .... in se obnašajmo kot zadnjega pol stoletja. In seveda razglasimo to svetu - turistom, ki bodo hodili občudovat ta relikt zgodovine, je sedaj predlog za Statut krajevnih skuposti dovolj jasen? Gospod Lucio tudi pravi, da ve, preko katerih strank (legitimno) uveljavljamo svoje interese, je hotel s tem povedati, da lahko samo preko nekaterih in ne preko vseh? Je morda njihova stranka med tistimi, ki noče uveljavljati pravic vernih? To je gotovo izjava, vredna & lulil EH P 1. ERIC CtAPTON - CHANCE THE WORLD 2. AVTOMOBILI - KAM Sl NAMEN|ENA 3. SHANK ROCK - TIH' BOD’ IN IGRAJ 4. PRINCE - DINNER WITH DELORES 5. HALO-ANITA NI NIKOLI 6. ALANIS MORISSETTE - HEAD OVER FEET 7. GEORGE MICHAEL - SPINNING THE WHEEL 8. FOOL'SGARDEN-WILDDAYS 9. MASSIMO Dl CATTALDO - CON IL CUORE 10. 2 PAC - HOW DO YOU WANT IT 11. BRYAN ADAMS - LETS MAKE A NIGHT TO REMEMBER 12. GLORIA ESTEFAN - YOU'LL BE MINE (party time) 13. DIROTTA SU CUBA - SENSIBILTA' Za lestvico Srečnih 13 lahko glasujete : po faxu: 61-009 vsakdan po telefonu: 65-366 vsako nedeljo od 18h do 19h po pošti: Radio Morje, p.p. 96, 6310 Izola, F,-mailu: Radio.Morje@abcnet.si predvolilnega boja! Pa ne gre za strankarsko politiko. Te nihče ne osporava. Po tej logiki bi tudi italijanska skupnost lahko po tej poti uveljavljala svoje pravice! Zakaj potem svojega "posebnega" predstavnika? Kolikor vem, spadata tako vera kot narodnost med osnovne človekove pravice - torej imamo skupno izhodišče. To mi je tudi služilo za primerjavo - ne pa, kar mi gospod Lucio podtika, češ da "svojo civilno organizacijo" primerjam z narodnostno manjšino. To si je pač izmislil in zapisal sam! Glede avtohtonosti prebivalcev pa verniki nimamo nobenih težav -poglejte cerkev Marije Alietske, koliko stoletji že priča pravicah vernikov. Pa še o štetju: seveda štejem vernike - po narodnosti, po spolu, po starosti, po različnih merljivih parametrih - podobno kot vi v vaši stranki sedaj štejete in napovedujete volilne izide. Ni problem v štetju, problem je, če zaradi tega pride do kakršne koli diskriminacije. Mi morda hočete očitati tudi to? O komisiji za verske skupnosti vam moram povedati - čeprav ste član te komisije - da to ni nikakršna komisija za Katoliško Cerkev, niti da tam nimamo nobenega svojega predstavnika. Nihče nas namreč še ni povabil, da ga imenujemo! Smo pa zato imeli v gradbenem odboru pri prenovi župnijske cerkve predstavnika občine in ta bi vam verjetno zlahka pomagal razvozlati dokaj preproste stvari: kaj je to predračun, kaj so odprte postavke, kaj je končni izračun, kaj pomeni popravljati kot "dober gospodar". Sicer ne bi pisal neumnosti o "po lastni presoji razširjenih del", o "prekoračitvi stroškov za 9 milijonov" in ne vem kaj še! Popravilo cerkve je veljalo 21 milijonov, občina Izola je plačala 7 milijonov. Koliko manjka do 50% pa si zna vsakdo izračunati! Da smo sploh mogli pokriti obveznosti do izvajalca smo si pač denar morali sposoditi in teh manjkajočih 9 milijonov nam je posodil g. Vinko Jereb, kateremu sedaj ne zmoremo plačevati niti obresti, kaj šele vračati glavnice. Nič pa ne vem, da bi preko mene prišel kakšen občinski denar (2 milijona !) za ureditev okolice cerkve v Kortah. Morda o tem kaj več veste v vaši stranki? In še o šoli in ideologiji. Zame je vera človekovo osebno prepričanje in zato osebna pravica, ki se lahko izraža in izpolnjuje kjer koli. V šoli in drugje. Kaj pa je ideologija je povedal že Kardelj v marcu 1945: "Treba je aretirati vse sovražne elemente ter jih izročiti pripadnikom Ozne, ki jih bodo postrelili... Ozemlje je treba očistiti, vendar ne na narodnostni, temveč na ideološki osnovi." Tako sem prebral to soboto v časopisu. Andrej Sedej, župnik ODGOVOR NA ODGOVOR Poznavajoč način in metode delovanja gospe Pečanove in njene stranke, ko gre za obelodanjanje resnice, ki jima ni po godu, me je pisanje omenjene gospe še utrdilo v prepričanju v lasten prav. Nadaljnim polemikam na to temo se odpovedujem. Jelka Morato Vatovec pouTiouE nino IZOLA, Ljubljanska 40, tel. 066 / 61 225 • BREZPLAČNO STROKOVNO MODNO SVETOVANJE, • UNIKATNA OBLAČILA ZA BIRME IN DRUCE SVEČANE PRILOŽNOSTI, • EKSKLUZIVNI MODELI DOMAČE MODNE HIŠE BUNNY, • IZREDNA PRILOŽNOST: ZENSKE BLUZE PO PROMOCIJSKIH CENAH - v Septembru znižanje sezonskih oblačil od 10% - 30% - plačujete lahko s plačilnimi karticami -kredit na 6 ali 12 mesece - v poletnih mesecih odprto do 22. ure,tudi ob sobotah -pa že nekaj: SVOJI M STRANKAM VRAČAMO PARKIRNINO DO DVEH UR. POLICAJI PODNAJEMNIKI (KB)Pogosto slišimo, da mladi danes težko pridejo do stanovanja, da se nam stavek skorajda zdi kot floskula. Pa je žal res. Se posebej hudo je za tiste, ki gredo prvič v službo daleč od doma, ko je plača majhna, najemnine pa visoke. S temi težavami se srečujejo tudi mladi kadeti na policijski postaji v Izoli. Komandir Maks Turščak nam je povedal, da je problem pereč. Ko je že skoraj kazalo, da se obeta rešitev pa je zatajilo Ministrstvo za notranje zadeve. Kaže, da se bodo morali izolski policisti s temi težavami ubadati še naprej. Nasploh so na območju UNZ Koper, ki zajema občine Koper, Izolo, Piran ter Sežano, stanovanja že dolgo velik problem. Eden izmed vzrokov za takšno stanje je tudi dejstvo, da se zelo malo mladih s tega področja odloča za poklic policista. Po podatkih tacenske srednje šole se je z območja UNZ Koper na šolo prijavilo 24 kandidatov (to pomeni 5,18 % od skupnega števila prijavljenih), sprejeti pa so bili le trije (to je le 2, 34 % od skupnega števila sprejetih). Za primerjavo naj povemo, da bilo z ljubljanskega območja prijavljenih 11 7 kandidatov (25,27 % od skupnega števila), sprejetih pa 34 (26,56 % od skupnega števila). Tako razmerje na šoli pripisujejo neustreznosti prijavljenih kandidatov z našega konca (slab uspeh, zdravstvene težave...). "DOMAČIH" POLICAJEV SKORAJ NI Na območju UNZ Koper se tako zaposlujejo predvsem mladi policisti z drugih območij, ki pa potrebujejo prostor za bivanje, saj ne morejo enostavno stanovati pri starših, tako kot domačini. Letos so zaposlili 21 kadetov, od tega le 2 domačina, kar pomeni, da je bilo potrebno zagotoviti streho nad glavo kar devetnajstim novim fantom. Nekateri izolski policisti bivajo v koprskem samskem dmu, vendar pa je ta pretesen za vse. Tako so bili v Izoli primorani namestiti tri nove kadete kar v dveh tesnih podstrešnih sobicah, kjer je prostora le za ozko posteljo in omaro, jasno je, da je takšna rešitev lahko le začasna, v tem trenutku pa trajnejše rešitve ni videti. Tako ni izključeno, da bodo tudi ti fantje, kot mnogi drugi pred njimi, ob prvi priložnosti odšli službovat drugam, kjer bodo razmere boljše. Zato pa tudi ni presenetljivo, da je koprska UNZ le 81% kadrovsko zasedena. POSLEDICE UKINITVE STANOVANJSKEGA FONDA Sicer pa se na Obali že dolgo ubadajo s težavami pri zagotavljanju ustreznih stanovanj za mlade policiste, kar gre poleg že omenjenih razlogov pripisati tudi višji ceni stanovanj na tem območju. Situacija pa se je drastično poslabšala odkar je bil ukinjen poseben stanovanjski fond, ki je obstajal že v časih bivšega republiškega sekretariata in iz katerega se je financiral nakup stanovanj. Danes obstaja le fond, ki je skupen za vse državne uslužbence, tako, da je bilo UNZ Koper v letošnjem letu dodeljeno le eno stanovanje. Tovrstno pomanjkanje stanovanj seveda v veliki meri lahko pripišemo splošni krizi na tem področju. Vendar pa v konkretnem izolskem primeru ne gre za to. Papirnica ANTIKVA Vse za šoto in pisarno, darila, spominki, časopisi.. Morova 25/d, Simonov zaliv TEL.: 066 67 778 U POLICIJSKE KOPRSKA 28: ZAMUJENA PRILOŽNOST Komandir izolske postaje pravi, da želijo predvsem zagotoviti dostojne bivalne razmere mladim, samskim policistom, ki bi se po določenem času iz stanovanj izselili in omogočili bivanje novim, mlajšim kolegom. Tako je že pred tremi leti prišlo do dogovora med izolsko policijsko postajo in občino, da slednja finmancira obnovo hiše na Koprski 28, saj je ministrstvo dalo soglasje in obljubilo, da bo hišo odkupilo. Oktobra 1994 so dela stekla in v začetku letošnjega leta je bila stavba dokončana. Ministrstvo pa je tedaj na dano obljubo enostavno pozabilo, saj denarja za nakup ni bilo od nikoder. Spomladi se je na obisku pri županu mudil notranji minister Andrej Šter s sodelavci in bil z omenjeno zadevo podrobno seznanjen. Rečeno je bilo, da bi ministrstvo lahko zagotovilo vsaj polovico od potrebnih 21 milijonov tolarjev, kar bi že zadostovalo za nakup dela stavbe. To je bilo vse in od tedaj ni bilo iz Ljubljane niti glasu več. Na občini so se čakanja seveda naveličali in pred kakim mesecem so sedem stanovanjskih enot dodelili kot,.,, socialna in nadomestna stanovanja. REŠITVE NI VIDETI »> Tako so padla v vodo vsa prizadevanja, da bi si izolska^ policijska postaja zagotovila dolgoročno rešitev tega£; problema, kar se je po besedah komandirja odmaknilo tako™, daleč v bodočnost, da je danes ni videti. Izgleda, da je™ Ljubljana res daleč od Izole, saj jih socialni položaj tukajšnjih policistov očitno ne zanima, čeprav so v Sloveniji le redki' kraji, kjer je ta problem tako pereč. Treba je vedeti, da nekateri mladi policaji plačujejo podnajemniška stanovanja po 500 DEM kar je polovica njihove mesečne plače. Takšne neurejene bivalne razmere pa pri ljudeh povzročajo slabo voljo, ki včasih pride na dan tudi v službi. Tudi policisti pri tem niso izjema. Država, ki ne zna poskrbeti za svoje lastne varuhe s primerno plačo in pogoji življenja pač ne more računati na to, da bo njena varnost in pravni red na ravni 21. stoletja. Za primer naj povemo, da italijanska država zagotavlja svojim policajem samska stanovanja v kasarnah, ko si ustvarijo družine pa dobijo pravico do stanovanja. So mladi izolski policaji obsojeni na samsko _____ življenje? JNESOJENA POLICIISK'ÀTfflS1 (nadaljevanje s prejšnje številke) Lovstvo na Primorskem in še zlasti v Istri ima svojstveno zgodovino in precej svojih posebnosti. Poseben pečat mu je dala 25 letna italijanska vladavina . Ta ni naredila ničesar, da bi zaščitila in ohranila številne prostoživeče živalske vrste. Tu je bil v navadi vsesplošen lov ptic pevk vseh vrst brez omejitve. Krivolov je bil "domača obrt" v številnih podeželskih družinah. Na ta način so se revni domačini maščevali veleposestnikom in bogatim meščanom, ki so križarili z lovskimi puškami in se izživljali po naših poljih in gozdovih. Senca te preteklosti spremlja še danes premnoge naše ljudi, saj mnogi vidijo v lovcu le ubijalca nedolžnih živalic. Danes je v Sloveniji dovoljeno pleniti le tiste vrste sesalcev in ptic, ki se zaradi svoje spšosobnosti prilagajanja prenamnožijo in zaradi svoje preštevilčnosti povzročajo nadpovpreao škodo v kmetijstvu in gozdarstvu. Slovenija zavzema le 0,004 (4 tisočinke) Zemljine površine, na njej pa £vi večkot 2 % vseh znanaih celinskih živalskih vrst. To je ogromno bogastvo za tako malo državo, kot je Slovenija. Od okoli 50.000 vrst prostoživečih divjih živali, štejemo le 151 med divjad. Od tega števila pa je lovnih le 29 vrst divjadi. Pri nas na območju Slovenske Istre pa še mnogo manj. Tu lovimo le kakaih osem vrst zaščitenih z lovopustom, medtem, ko lisica, sraka šoja in siva vrana niso zaščitene. Vse ostale vrste tu ^večih sesalcev in ptic (razen miši in podgan) so zaščitene. Lovna divjad v lovišču LD Izola je : poljski zajec, fazan (samec), kune, lisica in od parkljastih divjadi srnjad in zaenkrat še redek divji prašič. Pred 32 leti je bil uplenjen prvi srnjak v lovišču LD Izola. Danes je srnjad tudi tukaj temeljna divjad z letnim odstrelom 30-40 živali. Pred 20 leti, ko sta poljski zajec in fazan dosegla vrh v svoji reprodukciji, je bil letni plen odstrela 500-600 polskih zajcev in do 1.500 fazanov. Staro šolo na Baredih so udarniško uredili v lovski dom. Danes je ta divjad zaradi stoterih vzrokov dosegla spodnjo mejo, ko se komaj še lahko ohrani populacija. Kotorne, prepelice in jerebice, ki so v povojnih letih še krasile naša polja in senožeti, so povsem izginile iz našega lovišča. Zato se lovci LD Izola ubadamo predvsem z varovanjem skromnega lovišča in plenimo z zakonom nezaščitene živalske vrste, ki predstavljajo s svojo številčnostjo za lovišče pravo nadlogo. Nič manj skrbi in težav nam povzročajo klateške mačke in psi, ki v lovišču in v naravi nasploh delajo veliko škodo zlasti spomladi, ko je čas reprodukcije živali. Klateške mačke in psi skupaj skupaj z barakarstvom je naša prava folklorna posebnost. Zaradi njih prihaja marsikdaj do nesporazumov med lovci in občani - njihovimi lastniki. Občinski Odlok o zatiranju stekline je le kos popisanega papirja in nič več ! Poleg osnovnega poslanstva - varovati naravo in še zlasti divjad v njej, razvijamo lovci tudi društvene dejavnosti: športne, kulturne in izobraževalne. Zato se ni bati lovske puške! Lovska puška v rokah pravičnega lovca ni orožje za pokončevanje nedolžnih živali, ampak za njihovo obrambo pred popolnim izumrtjem, kateremu levji delež pripomore prav človek in njegova kaotična civilizacija. Lovska drzužina Izola praznuje letos dve pomembni obletnici: 50 letnico ustanovitve skupne LD piranskih in izolskih lovcev - LD Strunjan in 40 letnico ustanovitve samostojne LD Izola. Ob svoji ustanovitvi je LD Izola štela 32 članov. Njen prvi predsednik je bil lovec Drago Filiput. Od nekdanjih članov, ustanoviteljev LD Izola, jih je danes včlanjenih še 8. Njim in ostalim 53 članov (skupaj nas je 61) čestitam za praznik, ki smo ga praznovali v soboto, 31.8. in v nedeljo, 1.9. z lovsko veselico in lovskim piknikom ob svojem lovskem domu na Baredih. Lovski pozdrav! Predsednik LD Izola Jože Mejak M NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! KNJIGOVODSKI SERVIS FOTOKOPIRANJE «ftielk! Zakaj bi zaupali vaše poslovne knjige prav nam? - ker imamo velike izkušnje in obilo knjigovodskega znanja - ker smo se specializirali za vodenje poslovnih knjig s.p.-jev - ker imamo zelo ugodne cene naših storitev - ker bo vaš poslovni uspeh tudi nam v zadovoljstvo Cankarjev drevored 32 (pod stadionom) Izola, Tel.: 066 65 128 REAKCIJE NE MEŠAJMO VERE, CERKVE IN SKD Odgovor gospodu Luciu Cobbu V prejšnji Številki Mandrača je gospod Gobbo odgovoril na članek gospoda Sedeja. Ker sem bil v odgovoru tudi sam nagovorjen (sem namreč predsednik komisije za odnose z verskimi skupnostmi), mu želim odgovoriti. Gospod Gobbo je napisal,"da je po daljši razpravi vprašal vašega predstavnika, ali je opravljanje verskih dejavnosti vernikom v Izoli onemogočeno - odgovor je bil NE. Ali se rešujejo najbolj kritični problemi cerkve - odgovor je bil DA". Najprej moram odgovoriti, da v omenjeni komisiji nisem predstavnik katoliške Cerkve, ampak predstavnik stranke Slovenskih krščanskih demokratov. Zato na komisiji ne predstavljam katoliško Cerkev, ampak program stranke SKD. Ta temelji na vrednotah in tradiciji evropske civilizacije. Da pa se ta zelo razlikuje od vrednot in stališč komunistične tradicije, katere predstavnik ste vi gospod Gobbo (informacije imam, da ste bil član komunistične partije - če pa temu ni tako, bom svojo trditev rade volje umaknil) je tudi že celemu svetu znano. Zato je tudi razumljivo, da na omenjeni komisiji ni nobenega napredka. Različnost pogleda je v naslednjem: Iz Gobbovih misli razberemo trditev, da se odgovorni v občini Izola zelo trudijo, da bi rešili probleme na omenjenih cerkvah, da imajo veliko razumevanja za verne občane AMPAK, da pestijo občino velike denarne težave in bo treba za nadaljne gradbene posege počakati ter se potruditi za dodatne vire sofinanciranja. Ne pozabijo tudi povedati, da so že dosedaj mnogo naredili itd. itd. Skratka, človek dobi ob vseh teh besedah vtis, da je težava samo pri denarju. Moje prepričanje pa je v tem, da največja težava ni v denarju ampak pri odgovornih, ki razpolagajo z denarjem davkoplačevalcev. Kajti v vsej zgodovini Izola nikoli ni bila bogato mesto. Vedno so morali Izolani trdo delati za svoje preživetje. In čeprav je bilo pred štiristo leti, ko se je začela zidati cerkev Sv. Mavra v Izoli veliko manj denarja so ljudje vedeli, da bodo preživeli samo, če bodo ohranili vrednote krščanske civilizacije. Zato so zgradili takšno cerkev, da je verski in kulturnozgodovinski objekt najvišjega ranga, kar pomeni objekt neprecenljive vrednosti. Takšna cerkev bi nam bila lahko v ponos - žal pa nam je v sramoto. Današnji odgovorni nimajo niti toliko posluha, da bi objekt vzdrževali in bi bil varen pred propadom. Z nekaj milijoni tolarjev, s katerimi je občina priskočila na pomoč pri popravilu strehe je pri sedanjih finančnih zmožnostih daleč premalo. Kakšen je naš odnos do naših prednikov, ki so nam zgradili tako lepo cerkev - odgovorni v občini pa nam niso pripravljeni toliko pomagati, da bi bila cerkev varna pred Pripis uredništva: Polemika, ki smo ji priča nekaj zadnjih številk Mandrača je sicer zanimiva, vendar po svoje nevarna in škodljiva. Treba je vedeti, da se dogaja v obdobju neuradne predvolilne kampanje, ko je vsaka priložnost za polemiko zlata vredna. Nevarna pa je zato, ker je po svoji vsebini izključujoča in dejansko vodi v delitev Izolanov na verne in neverne, to pa je municija, ki so jo celo v Italiji že zdavnaj odvrgli. Ker vemo, da bo ateiste nemogoče prepričati, da bog obstaja, vernikom pa dopovedati, da ga ni, in ker je Mandrač od vedno želel združevati ne pa deliti, bomo to polemiko zaključili. Da bi bili pravični dopuščamo še odgovor na današnjo repliko, potem pa mir med brati”. VRNITE VSAJ DOKUMENTE! (poziv neznanemu lastniku moje denarnice) V ponedeljek 2. septembra okrog 10.30 ure sem v knjigarni Primorskega tiska kupoval risalne žebljičke. Iz žepa sem vzel denarnico, plačal prodajalcu 150 tolarjev, potem pa odložil denarnico na pult, da bi našel še 3 tolarje drobiža. Potem sem odšel iz trgovine, vendar že po nekaj korakih ugotovil, da sem pustil denarnico z vsemi dokumenti (v njej je bilo le nekaj več kot 2.000 SIT) na pultu. Vrnil sem se že po slabi minuti, vendar denarnice tam ni bilo več. Prijazne prodajalke mi tudi niso mogle pomagati, saj so imele precej strank in niso videle denarnice, sam pa tudi nisem mogel obtožiti nikogar od prisotnih. Upal sem, da bo rokohitrec pobral denar in odvrgel dokumente v okoliške smetnjake, vendar se to ni zgodilo. Krajo sem prijavil na policiji in upravni enoti, kjer so mi povedali da je treba na izdelavo novih dokumentov počakati 14 dni, saj se velikokrat zgodi da dokumente dobi okradeni nazaj. Posebej nerodno je to, da odhajam na borčevsko srečanje v Grčijo in zdaj nimam nobenega dokumenta. Neznanega lastnika moje denarnice zato pozivam, naj mi vrne vsaj dokumente. Moj naslov bo zlahka našel na vseh dokumentih in vizitkah, ki so v denarnici, lahko me pokliče po telefonu ali mi pusti sporočilo kako drugače. jože G. Izola propadom. Izrecno uporabljam besedo "odgovorni v občini" in s tem mislim na tiste, ki pač odločajo kam se bo denar namenil. Kajti verni izolani smo vseskozi podpirali vzdrževanje cerkva - pač vsak po svojih močeh. Še posebej velja to za obdobje komunističnega enoumja, ko smo postali verniki "ločeni od države". Zato je za zdajšnjo klavrno stanje cerkva v Izoli odgovoren prejšnji komunistični režim, ki je nasilno prekinil dobro sodelovanje med državo in Cerkvijo. Ker pa so odgovorni ljudje v Izoli v veliki večini nasledniki -torej po miselnosti v najtesnejšem sorodstvu z prejšnjim režimom, je tudi jasno, da za takšne objekte, ki predstavljajo duhovno veličino nekega kraja enostavno nimajo posluha. Ironija pa je v tem, da odgovorni razpolagajo z proračunom, ki ga v veliki meri polnijo ravno verni ljudje. Čas bi torej bil gospod Gobbo, da opustite okostenelo miselnost in se potrudite, da se boste pridružili tistim vrednotam, ki so pač v Evropi običajne. Na kratko še o ideologiji. Napisali ste: "V šole ste uspeli sedaj Vi vpeljati vašo ideologijo,..." Če prav razumem, ste hoteli povedati, da je katoliška Čerkev vpeljala v šole religiozni pouk in to naj bi po vašem mnenju bila ideologija. Zapomnite si gospod Gobbo - katoliška Cerkev ni ideologija. Ce namreč ne veste kaj beseda "ideologija" pomeni, potem vzemite leksikon v roke in se tam poučite. Odgovoril bi na še marsikaj, pa ni prostora za to. Morda kdaj drugič. Robin Krampf Prvi izolski Erik v Atlanti V Atlanto smo prišli že kakih deset dni pred pričetkom olipijskim iger. Takoj so nas poslikali, nam naredili akreditive, vzeli so nam prstne odtise in nato so nam dali mir. V Atlanti smo potem ostali še kakšnih pet dni po zaključku naših tekmovanj in bi rekel takole: prva polovica bivanja v Georgii je bila dolgočasna. Počeli nismo nič zanimivega, več ali manj smo trenirali ali počivali. Na srečo smo s seboj imeli blejskega kuharja iz ville Bled, ki nam je odlično kuhal, resda je malo popazil na kalorije, vendar se nad hrano ne smem pritoževati. Američani o hrani nimajo pojma, največja specialiteta pri njih je hamburger ali pa kakšno meso narejeno na roštilju. Druga polovica bivanja na Lake Lanier-u je bila bolj zanimiva. Ko smo končali tekmovanja, smo imeli nekaj dni prosto, lahko smo šli v Atlanto, ki je bila od našega kraja oddaljena kakih osemdeset kilometrov. Kar precej smo se vozili okoli, želeli smo tudi na kakšno tekmo, vendar na organizator ni priskrbel nobene karte, čeprav smo bili do nje upravičeni. To pa je bil v mojih očeh tudi edini organizacijski spodrsljaj, čeprav so kritikvve letele z vseh strani. Veslači nismo imeli slabih izkušenj. Vse je potekalo normalno, namestitev smo imeli odlično do jezera ni bilo daleč, pogoji za trening so bili dobri, tekmovanje je potekalo gladko. Na samem jezeru so name nerdile največji vtis tribune. "Tej Američani so naredili velikanske tribune, ki ne bodo nikoli polne," sem si mislil. Toda že v kvalifikacijah so se tribune tako napolnile, da nisem mogel verjeti. Nasploh pa je povsod po Atlanti mrgolelo ljudi, od domačinov do turistov in športnikov. Kamor koli si se obrnil, povsod je bilo polno ljudi. Žal mi je le, da se nisem mogel udeležiti otvoritvene slovesnosti. Po tistem kar sem videl, je moralo biti zelo lepo. Udeležil se nisem niti zaključne prireditve, takrat sem bil že doma. V olipijski Amerika me kar privlači, vendar npr. v Atlanti ne bi nikoli živel. Vlažno ozračje je dovolj velik razlog. Občutek pa imam, da v Atlanti še vedno obstajajo rasne razlike.Ob "umazanih delih" so bili vedno črnci zraven. Npr. ko je bilo treba nositi prtljago na letališču, so jo nosili črnci, ko je bilo treba kaj izpolnit ali koga spremljat, takrat so bili zraven belci. Občutka rasnega razlikovanja se kar nisem mogel znebiti. vasi v Atlanti sem bil za slavje, ki so ga priredili v čast Andražu Vehovarju in njegovi srebrni kolajni. Sicer pa sem si ogledal še indijansko vas, okusil pa sem tudi malo nočnega življenja. Američani resničo živijo kot v Beverly hills, ob 11. uri se zaprejo pubi, začnejo pa se party po zasebnih domovih. Ko zdaj obujam spomine o Atlanti, ugotavljam, da sem že precej pozabiL V mislih imam že Sydney, seveda če bo šlo vse po sreči. Žal imam to smolo, da živim v isti državi kot svetovni prvak v skifu, četverec pa je tudi popolnjen. Ampak jaz sem optimist, volje imam tudi še veliko, zato se upravičano nadejam nastopa v Sydneyu. Na Lake Lanier so name največji vtis naredili gledalci. OK, saj so gledalci tudi na drugih velikih tekmovanjih, vendar ne v takem številu. Tu je pa je že kvalifikacijske regate spremljala polna tribuna. V finalnih obračunih pa je bilo gledalcev seveda še več. Nasploh so bili gledalci fenomen teh olimpijskih iger. Il o Osnovna šola Vojke Šmuc 1.a razred, razredničarka Tanja Poles Babič Živa, Bizjak Sindi, Botič Maja, Butala Matej, Butala Tjoš, Debarnardi Andrej, jačmenjak Sara, Kozomara Petra, Krajcar Goran, Krebelj Andraž, Marič Alen, Mikulin Mitja, Miška Aljaž, Prelc Gašper, Rožac Maja, Sinanbegovič Melisa, Stojadinovič Milojica, Šango Marko, Štefančič Tjaša, Tomažič Iride, Vincek Stjepan, 0.1 V.Šmuc 1.b razred, razredničarka Ingrid Hrovatin Ban Jurij, Barišjč Sladan, Bonača Andrea, Busija Matej, Čančar Maja, Čatak Sabrina, Čurič Marko, Flego Rok, Kapic Zlatko, Kocjančič Tim, TTr^1 Langeršek Matej, Mahne Maja, ošvšmuc Mihačič Klemen, Oroši Kristina, Padar Maja, Paliska Andreja, Poles Martina, Rjzvanovič Alen, Rizvanovič Manuela, Šukljan Ambra, Tokalič llija, Vučko Tomaž, Zankolič Aleks, Zudič Elen 1.c razred, razredničarka Barbara Krkoč Andrejašič Marko, Baltič Denis, Božič Blaž, Čebohin Kristina, Čop Klemen, Gjorek jan, Jovič Sanela, Kadič Mojca, Kazič Jasmin, Kitič Anja, Kljun Matjaž, Kmetič Marko, Kocjan Matevž, Koprivec Katja, Kutin Luka, Lazar Tadej, Lugarov Tea, Marc Gregor, Mašič Haris, Milovanovič Suzana, Paladin Samanta, Pauletič Boštjan, Pauletič Vanja, Poljak Mirela, Smajlagič Romi OŠ. VŠmuc ■ ■ ■ 1. razred Korte, razredničarka Nives Škrbina Antolovič Sara, Bonin Adrijana, Bubola Erik, Dordeska Ana, Ooršeski Zoran, Grbec Urška, Kaligarič Tomaž, Korenika Rok, Korenika Romina, Lipušček Ana, Novak Tina, Panger Katja, Plahuta Rok, Pujac Patrik, Svetičič Jakob, Tadič Tamara, Vikič Edin, Zimerman Rok ru 0.1 VŠmuc Osnovna šola Livade 1.a razred, razredničarka Janja Stanjko Bačar Oton, Boškin Tadej, Davidovič David, Hreščak Martin, Kleva Patrik, Kovač Patrik, Perich Lemart Vitasovič Matjaž, Barič Anja, Cehič Sara, Črnac Tina, Grdič Martina, Hiršel Rebeka, Krušeč Viktorija, Poropat Sabrina, Salober Jerneja, Skomina Zala, Tuljak Taja Hc6ì OŠ. Livade m m * Scuola elementare - Osnovna Šola "Dante Alighieri" 1. razred, razredničarka Rossella Raschini Matkovič Martin, Novak Marko, Pirc Tilen, Radočaj Desire, Radojkovič Jan, Radolovič Andrea, Seifert Aleksander, se. D-Aiighien Sinkovič Leon, Vidonis Domiziano, Vodopivec Andrej, Vukovič Gregor, Zaro Luka, Zaro Matej l.b razred, razredničarka Vesna Demirovič Glavina Oliver, Ličan Luka, Mlakar Rok, Pucovsky Alen, Sandič Dejan, Skok Aljaž, Starman Tadej, Šiško Anže, Vičič Miha, Bucaj Klara, Djurdjevič Sandra, Glavič Maja, llnikar Romina, Mačak Jelena, Poklar Tjaša, Reja Katja, Sinožič Nina, Verbič Polona OŠ. Livade H m m m m m m wm m « « i I 1 « « Za pomoč pri zbiranju podatkov in fotografiranju se zahvaljujemo ravnateljem in razredničarkam, ter seveda PRVOŠOLCEM, ki so zmogli dovolj smeha kljub pomembnosti trenutka ki ga doživljajo. Vsem hvala Uredništvo S.L D.Alighieri •aboh O.Š. V.Šmuc O.Š. Korte O.Š. V.Šmuc O.Š. V.Šmuc PON TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA PU 1 2 3 4 5 6 7 lzola,3.9.1996 O.Š. Livade MOJ PRVI URNIK DJb O.Š. Livade Večina bi šla v poklicne šole NEKI NOVI TRENDI Ta pojav so doživeli v Kopru, v Sežani in še kje, pa tudi drugod po Sloveniji verjetno ni bilo nič drugače. Kakšne bodo posledice pa si lahko samo mislimo. KAKŠEN JE VPIS NA IZOLSKE SREDNJE ŠOLE? V Srednji gostinski in turistični šoli so napolnjeni "do vrha" in še malo čez. Imajo namreč zasedenih vseh osem oddelkov prvega razreda (po dva oddelka kuharjev, natakarjev, gostinskih tehnikov in turističnih tehnikov) v vsakem oddelku pa je namesto 32 učencev, kolikor največ dopušča normativ, po 34 učencev. Omejitev pri vpisu niso imeli, ugotavljajo pa, da je šola postala interesantnejša zdaj, ko lahko gostinski in turistični tehniki nadaljujejo šolanje na visoki šoli v Portorožu zgolj z opravljenim zaključnim ispitom. Pa tudi kuharji in natakarji imajo to možnost, seveda če uspešno opravijo maturo. Povedali so še, da se struktura učencev bistveno ne spreminja, da jih še vedno največ prihaja s postojnskega in bistriškega, klub sorodni šoli v Tolminu pa imajo tudi učence iz Nove Gorice. Na srednji šoli z italijanskim učnim jezikom Pietro Coppo so imeli podoben vpis kot lani, dodali pa so nov oddelek ekonomske smeri, kar po svoje potrjuje, da se mladi odločajo za poklicno šolo, saj v primeru, da ne opravijo mature imajo možnost zaključnega izpita in s tem pridobijo poklic, kar v primeru gimnazije seveda ne drži. KAJ BOMO IMELI ČEZ ŠTIRI LETA? Bomo imeli dvakrat več ekonomskih tehnikov kot gimnazijcev, bo kvaliteta študija upadla, bo gimnazija povsem izgubila svoj sijaj, bomo postali narod operativcev namesto naroda znalcev? Nekaj je gotovo. Zanesljivo postajamo narod povprečnežev. , Letos so bili pedagoški delavci priče zanimivemu fenomenu, ki so ga povzročile spremembe v našem razumevanju sveta in vloge materialnih dobrin v njem. Ce je nekoč veljalo, da tisti ki več zna več velja, potem danes v to trditev verjame le še malokdo. Primeri iz vsakdanjega življenja, ko se najbolje godi švercerjem, bleferjem, hitrim zaslužkarjem in podobnim seveda vlečejo in mlado generacijo prepričujejo v to, da se je treba čimprej zaposliti, začeti zbirati keš in si kupiti tisto, kar danes velja kot dokaz standarda: avtomobil, mobitel, gliser, počitnice v Franciji ali celo lastna hiša. Kaj bi človek zgubljal čas in zamujal priložnosti s posedanjem po šolskih klopeh in prebiranjem skript, če so mu najslabši možni vzor ravno profesorji, ki se prevažajo naokrog v jugotih, stanujejo v najvišjem nadstropju stolpnice in odhajajo na dopust le ko spremljajo razred na maturantskem izletu. Takšno razmišljanje prve generacije, ki je zrasla pod vplivom novonastalih kapitalistov slovenskega formata je seveda razumljivo in zato opravičljivo, manj razumljivo pa je ravnanje oblasti, ki ni storila prav nič za to, da bi kaj takega preprečila ali vsaj omejevala. Letošnji vpisi v srednje šole so pokazali kam lahko pripelje takšna brezbrižnost države in lokalne pedagoške oblasti. KDOR NI DOBER ZA EKONOMSKO BO GIMNAZIJEC Priče smo bili namreč izrednemu pritisku na srednje poklicne šole in še posebej na ekonomsko srednjo šolo, vpis na gimnazijo, ki naj bi bila elitna srednješolska ustanova in na katero je bil vpis od nekdaj najtežji, pa je bil tokrat manjši od pričakovanega. Za povrhu pa se je zgodilo še to, da so se na gimnazijo vpisali mnogi od tistih učencev, ki niso bili prepričani da bodo sprejeti na ekonomsko srednjo šolo in se je tako dejansko zgodila negativna selekcija, kakršno smo pred leti doživeli z ustanovitvijo pedagoške smeri na katero so se (v veliko primerih) vpisali tisti učenci, ki niso bili sprejeti na gimnazijo. Posebej so k temu popolnemu zasuku vplivale tudi spremembe pogojev vpisa na višje in visoke šole, saj je z uvajanjem mature odprta pot vpisa na študij tudi s poklicnih šol in zato marsikdo razmišlja približno tako-le: Zakaj bi se mučil na gimnaziji, ki je težka šola, če bom lažje zdeloval na poklicni in če bo treba bom šel na maturo in se vpisal naprej. ITALIJANSKA OSNOVNA ŠOLA RASTE Gradbišče osnovne šole Dante Alighieri in italijanskega vrtca počasi dobiva svojo obliko. Gradbinci so že prišli ao prve plošče in kmalu bo tam videti smrečico. Manj veselo bo seveda na ODČini kjer bodo morali zbrati svoj delež, o prodaji nekaterih občinskih objektov pa ni še nič slišati. dekletu? Nič ne vem o tem. " Ne verjamemo Ta ko-le se je naša veslaška reprezentanca vsak dan odpravljala na trening. Okolica jezera je zares "zelena", kar pa je bilo premalo, da bi bil zrak kaj lažji za dihanje, saj velika vlažnost povzroča precejšnje preglavice. Tako, na prvi pogled se zdimo kot nekakšni beduini na šolskem izletu. Patriotizem je na olimpijskih igrah zelo prisoten, državna zastava pa pomeni bistveno več kot doma. Tako smo se ob njej slikali trije sojeni in nesojeni skifisti: Iztok Čop (v sredini), Luka Spik (levo) in jaz. Tisto v ozadju seveda niso slovenski kozolci ampak stojala za čolne. Na vsakem je visela državna zastava, tako da si ne bi izposodili čolna od kakega tekmeca. Na spodnji fotografiji je videti dve nasmejani faci, mojo in Mujkiča, med vožnjo s takoimenovanim olimpijskim vlakcem. Ta je bil priljubljeno prevozno sredstvo po naši olimpijski vasi, saj smo tam srečali veliko športnikov in drugih udeležencev. Temnopolta dekleta v ozadju so bila ena takšnih. Ko smo jim povedala od kod sva so ugotavljale: "Slovenija? Aha, Rusija...oziroma Afrika..." O Sloveniji pojma nimajo, vendar jih to niti ne skrbi, saj se počutijo preveč velike za tako majhno težavico. Nasploh smo bili veslači med bolj zabavnimi. Poleg nas morda še kajakaši in jadralci. Vsi drugi so bili zelo resni, atleti še posebej. Naš jani Klemenčič jih je kar stresal iz rokava. Živeli smo v zelo lepi vili z bazenom in en dan je z nami preživel tudi predsednik Kučan, ki je skupaj z nami poskušal ugodje življenja v takšni hiši. Kar se tega tiče moram reči, da je bilo kot v Ameriki. "Kaj sem prinesel dekletu iz Olimpijade? Kateremu VISE, HITREJE, GLASNEJE NOGOMET AVTOPLUS KORTE - PRVA TOČKA Nogometaši tretjeligaša iz Kort à so na svojem drugem “ gostovanju v Lescah (ker morajo podaljšati igrišče v tem delu gostujejo tudi za domače pri drugem novincu v ligi točko, lahko pa bi obe, če kondicijsko vzdržali tempo iz prvega polčasa, ko so vodili že z 2:0. Oba zadetka je dosegel spretni Mujanovič, ki je bil ob Furlaniču tudi najboljši v vrstah! kortežanov. Ti so imeli še nekaj priložnosti za zadetek (Panger, àkropeta, Mrak itd.) vendar jih niso izkoristili. Kazen je sledila v drugem polčasu, ko so kortežanom pojemale moči, domačini pa so izenačili z zadetkoma Pristova in Tonejca. Po tekmi so se v vrstah Avtoplusa jezili tudi na sodniško trojko, vendar so priznali, da je za poraz kriva predvsem slaba telesna pripravljenost igralcev, tako da trener Rudi Gerk ve, kaj mu je treba delati. OCENE Avtoplus Korte: Prodan 6, Kleva 6,5 (Tul 6,5), Božič 6,5, Novak 6,5, Hajdin 7, Furlanič 7,5, àkropeta 6,5, Gregorič 6,5, Panger 6 (Babič 6,5), Mujanovič 7,5 (Kaligarič b.o.), Mrak 7. Lestvica in naslednje kolo: Na lestvici vodi Radio Krka s 6 točkami, Avtoplus je z eno točko deveti. V naslednjem kolu bodo igralci iz Kort spet gostovali, tokrat pri moštvu Kolpe. ODBOJKA SIMONOV ZALIV: SAMO DVE OKREPITVI Čeprav so v moštvu Simonov zaliv Izola načrtovali, da se bodo za prvoligaško igranje okrepili s tremi igralci pa so se morali odreči igralca Saviča iz Ljutomera, saj je njegov sedanji klub zahteval previsoko odškodnino za tega igralca. Tako so v klubu ostali pri dveh pomembnih okrepitvah in sicer pri Rističu in Popoviču, ki vse bolj "prihajata v moštvo", tako da je trener Begič z njunim deležem kar zadovoljen. Izolanom je odpadlo gostovanje na Češkem, tako da bodo tudi drugi del priprav opravili doma. Do prvenstva naj bi odigrali še šest do sedem trening tekem ter organizirali in sodelovali na tradicionalnem jakominovem memorialu. TRNKARJENJE MENOLA POBRALA VSE LOVORIKE Člani morskošportnega ribolovnega kluba Menola so na 3. državnem prvenstvu v trnkarjenju iz zasidranega čolna z roko, v hudi konkurenci 47 tekmovalcev iz osmih slovenskih klubov zasedli prva štiri mesta, kar je zagotovo doslej največji tekmovalni uspeh tega kluba. Državni prvak je postal Zvone Grgurovič, ki je ulovil 17 rib v skupni teži 1.730 g, najtežja pa je tehtala 270 g. Drugo mesto je osvojila Vesna Pucihar, ki je naslov prvakinje zgrešila za 240 g, tretji pa je bil Sandro Valenti, ki je ulovil le za 10 g ribe manj. Četrtouvrščeni, član Menole, Boris Poropat je ulovil najtežjo ribo (580 g), Franc Habjanič je bil 11-ti, Kristina Mattias 16-ta, Iztok Žigon 20-ti itd. O pripravljenosti izolskih ribičev govori tudi to, da bi prvenstvo moralo biti v Izoli a so ga zadnji trenutek zaradi burje premestili v Piran. Vendar tudi to ni motilo uspešnih izolskih trnkarjev. PORPORELLI POKAL RP Na ribiškem tekmovanju ob Ribiškem prazniku je 'v konkurenci 9 ekip (v vsaki sta bila po 2 tekmovalca) zmagala ekipa Porporelle pred drugo in prvo ekipo Menole. Tekmovali so v treh panogah (z obale, s čolna s palico in z roko). BALINANJE: JADRAN NA REPU Balinarji izolskega Jadrana se v prvoligaškem tekmovanju srečujejo z grenkim spoznanjem, da brez pravih pogojev ni mogoče dosegati vrhunskih rezultatov. Tako so po dvanajstih tekmah zabeležili vsega dve zmagi s skupnim izidom 90:152. V nedeljo bodo doma gostili ekipo Balinčka, ki je predzadnja na lestvici in to bo morda priložnost za novo prvenstveno zmago. VESLANJE USPEŠNO V MARIBORU Na mednarodni veslaški regati v Mariboru je nastopilo kar 13 klubov iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije, konkurenca pa je bila huda tudi zaradi prisotnosti olimpijcev: Čopa, janše, Klemenčiča, Telišmana (Hrv) itd. V lepem vremenu in ob dobri organizaciji je bila najzanimivejša regata v dvojnem četvercu, kjer je Osjek premagal Blejčane, veslači Arga pa so osvojili 7 prvih, šest drugih in prav toliko tretjih mest. Zmagali so: Samo Volčič (enojec - mladinci), Jovičič - žolgar (dvojni dvojec - mladinci), Maja Rehar in Tanja Kresevič (enojec - pionirji), Staš Može (enojec - pionirji) in Igor Božeglav (enojec - veterani) Naslednja regata bo tradicionalna regata za naraščajnike na Beljaku. BORILNE VE3ČINE Klub borilnih veščin Tae kwon do in sekcija Filko sport klub začenjajo s treningi za naslednjo tekmovalno sezono. Vsak torek ( 19-21), četrtek (18.30 - 20) in petek ( 19 - 21 ) bodo vadili v veliki telovadnici Oa Vojke arnuc, pod vodstvom trenerjev in mojstrov borilnih veščin (Bojan Korošec, Darko Filiput, Igor Hudales, Lucijan Jurman in Malič Dalibor) ter trenerjev (Goran Dokič in Miha Kostanjšek). Člani sekcije FIL-KO šport kluba pa bodo vadili še vsak ponedeljek od 18-21 ure. Vpisujejo tudi nove člane in sicer v septembru, vsak dan treninga ob 19.00 uri v telovadnici Oa Vojke arnuc. Delovali bodo v šestih skupinah in sicer: pionirji, mladinci in člani (začetniki in tekmovalna skupina). Predvidevajo, da bodo letos imeli včlanjenih več kot 150 članov. Za šport in rekreacijo dobite na enem mestu vse, od superg do... ŠPORTNA OBLAČILA IN OBUTEV, ŠPORTNI REKVIZITI (torbe, žoge...) KOPER, Tržnica, tel. 25-888 IZOLA, Sončno nabrežje, tel. 65-646 PORTOROŽ, Obala 16a, tel. 75-598 Odprto ob delavnikih non-stop, v Portorožu tudi ob nedeljah in praznikih I wmmmmMmmwmwmwm REVOLVER NO LIMITS so stari mački obalne in slovenske scene. Skoraj leto dni so bolj ali manj počivali, zdaj pa so se vrnili polni energije in prežeti z novimi trash raperskimi forami, kar jim očitno zelo ustreza, saj so bili zares dobre volje in poskočni ter predvsem zelo uigrani in "lepi" tudi na oko. Skrajni čas je, da jih nekdo spravi na katerega od nosilcev zvoka. REVOLVER so seveda neke vrste zakon v teh krogih in zato so lahko odigrali skoraj vse pesmi iz albuma, ki so ga pred kratkim posneli v dekanskem studiu Jork. Med nastopom je za mešalno mizo stal Jadran Ogrin, ki je bil njihov producent mea snemanjem in ki je na tem prizorišču, kot član Kameleonov, igral že pred tridesetimi leti. Revolver so odigrali brez napak, tehnično brezhibno in dovolj dostopno, da so pod oder zvabili pol Arrigonija, kar pa ni pomagalo, da bi odigrali še bis, saj je organizatorja že lovil čas. SKYTOWER so tako nastopili nekoliko manj kot bi si zaslužili, saj so tipi za razred odstopali od ostalih in dokazali, da njihova popularnost v sosednjih deželah (letos so bili ena od zvezd Lido festivala) ni iz trte izvita. Energija in sproščeno igranje ter sprehajanje iz zvrsti v zvrst, ne da bi se pri tem izgubili vsi čari njinove osnovne glasbene usmeritve, ki je še najbližje Sepulturi. Dobra lekcija je bila tudi za vse starejše glasbenike, ki verjetno v desetih letih niso preskakali toliko kot Skytower med 15 minutnim nastopom. VIRUS so imeli smolo, da je zmanjkalo časa in so lahko odigrali vsega dve pesmi iz svojega neizmernega repertoarja. Tudi samo so vedeli, da so iz drugega glasbenega filma, vendar jih m bilo strah. Pogumno so se lotili njim neznanega občinstva in zagotovo bi zmagali, če možje v modrem ne bi rekli, da je dovolj. Pa še ugotovitev za konec: Tokrat Arrigoniju ni bilo niti enega, povsem izolskega benda, kljub temu pa je bila večina nastopajočih Izolanov, ki igrajo po najrazličnejših skupinah, še najbolj izolski pa so NO LIMITS (brata Musa), VALTER itd. (Šik) in še kdo. Izola je od vedno imela glasbenike, le scena je dandanes uboga. Letni kino Arrigoni pa je biser ki ga ne znamo pobrati s tal. Koncert- "Arrigoni -10 let potem" je bil pravzaprav zaključek letošnjega Mediteran festivala, ki je v stari del Izole pripeljal predvsem sredinske in bolj etno avantgardne skupine, saj trde rock glasbe staro mesto enostavno ne prenese. Mandrač, ki je organiziral nastop osmih skupin v letnem kinu Arrigoni, je celoten projekt zastavil kot samofinancirajoč in tako je tudi bilo. Obiskovalci so pokrili minimalne stroške (ozvočenje in stage), občinski dobrotniki bodo morda odpustili stroške postavitve odra, sosedje so doživeli in preživeli glasbeni šok o katerem bodo še nekaj časa govorili. Vse skupaj pa je minilo v izredno zdravem, čeprav energičnem vzdušju. Pa poglejmo, kaj smo videli in slišali. VAGINALNI MASTURBATORJI so nastopili potem, ko ni bilo Anonimnih Alkoholikov, zdelo pa se je, da gre za iste ljudi, ki se grejo t.i. Noise, kar zgleda približno tako-le: Pevec zakriči ime pesmi, nakar kitarist, basist in bobnar od^ deset do dvajset sekund mlatijo po inštrumentih tako da energija šprica naokrog, vse pa se konča s krikom ali ponovitvijo naslova pesmi. Njihovega CD-ja ne bom kupil, deset minut pa se jih da prenesti. NABISKA je že bolj organizirana skupina, ki je kot pevca vsrkala basista prej omenjenih VM-jev. Igrajo nekaj zelo nitrega in glasnega, s prihodom klaviaturista, ki je menda z drugega sveta pa na trenutke dobijo nenavaden zvok in na tem bi moral delati tistio producent, ki bi tvegal in se odločil, da posname kakšno njihovo stvar. PUDDING FIELDS so pokazali, da mislijo resno. Igrajo pop rock s trash kitarami in punk ritmi, tako da so bili z njimi zadovoljni tisti, ki so že pogrešali kakšno melodijo in oni, ki so že hiteli na tekmovanje v skokih z odra na glavo. Fantje delujejo kot bend, imajo dobre ideje in dovolj mladosti za energijo. Ne prezrite jih. VALTER BRANI SARAJEVO so bili prvi z malo slave na hrbtu, niso več mladoletniki so se lotili ameriškega punka in z lokalističnimi primesmi Istre zapeljali v poskakovanje vse številnejše pleme skakalcev pred odrom. Imajo celo hit, ki se imenuje Cecilija, basist pa se je na koncu pohvalil, da tako slabo še niso igrali in tako dobrega sprejema tudi še niso imeli. EX TEMPORE GRE V ZVEZDE V soboto 31.8. 1996 se je v organizaciji ZKO Izola, likovne skupine LIK in galerije Prepih (beri Danilo Drofenik) zgodil že 7. Mednarodni slikarski ex tempore. Udeležba je bila nad pričakovanji, saj se je prijavilo kar 66 udeležencev. Zanimivo je, da se je prijavilo tudi nekaj otrok, 10 dijakov, ki so počitnikovali v Fiesi in so prišli iz Novega Mesta, med njimi pa so bili tudi dijaki iz Španije, Bihača in begunskega centra. Poleg številnih domačinov so prišji slikarji amaterji in akademiki iz Maribora, Celja, Škofje loke, Kranja, Vidma in Trsta. Oddanih je bilo 72 del na katerih so likovniki upodobili sugestivne detajle in slikovite kotičke našega mesta. Podeljenih je bilo osem nagrad. Nagrado ZKO Izola si je po presoji strokovne žirije (sestavljala sta jo likovna pedagoginja Ingrid Knez ter kustos galerije Insula, Dejan Mehmedovič) prislužil Tržačan Livio Zoppolato, ki je prejel tudi nagrado trgovine Carmen. Lucia Sabadin je dobila nagrado, ki jo je podelil Janez Jevšnik iz Forme, nagrado Komunale Izola pa Sergej Prinčič. Hoteli Riviera so se odločili za Vojka Gašperuta, nagrada hotelov Bernardin je šla v roke dr. Boštjanu Koširju, nagrado hotelov Palače je dobil Mladen Baškovič, Hoteli Simonov zaliv pa so nagrado izročili Barbari Demšar. V galeriji Alga bodo nastala dela v naslednjih štirinajstih dneh na ogled, možno pa jih bo tudi odkupiti. Organizatorji napovedujejo v prihodnjem letu povečanje števila nagrad in si obetajo še več udeležencev. Zato nameravajo dela razstaviti še v dodatnem razstavnem prostoru. zahvaljujejo pa se vsem, ki so poleg sponzorjev pripomogli k uspešnosti manifestacije, med temi pa je treba posebej omeniti očeta te prireditve, Danila Drofenika, ki je ob pomoči različnih sodelavcev to prireditev pripeljal do njene legalizacije v kulturniških krogih, poleg tega pa še: Občini Izola, Pekarni Gregorič, Bifeju Kraljica, podjetju Graffit Line, SGTŠ Izola, članom likovne skupine LIK iz Izolev ter prijateljem in znancem. CENTER ZA SOCIALNO DELO IZOLA Veluščkoma 4 IZOLA OTROŠKI DODATKI CSD Izola obvešča vse prejemnike otroškega dodatka, da bomo letos, kot vsako leto, v skladu z 40. čl. Zakona o družinskih prejemkih, s 1. oktobrom po uradni dolžnosti preverjali upravičenost do otroškega dodatka za otroke nad 15 let starosti. V ta namen morajo prejemniki najkasneje do 30. septembra posredovati potrdila o šolanju za šol. leto 1996/97. Hkrati pozivamo vse tiste prejemnike otroškega dodatka, ki še niso prejeli odločbe o upravičenosti do otroškega dodatka, aa je osebni dvig odločbe še vedno možen na sedežu CSD Izola, Veluščkova 4 ,in sicer v času uradnih ur, ki so: v pon.: od 9 do 12 ure v sre.: od 9 do 12 ure in od 14 do 1 7 ure v pet.: od 9.do 12 ure CSD Izola DESUS VABI Organizacije DeSUS Primorske prirejajo srečanje svojih članov in simpatizerjev 7. SEPTEMBRA 1996 s pričetkom ob 10. uri v ŠKOCJANU (Restavracija pred Škocjanskimi jamami) Srečanje sovpada z obletnico zgodovinskih dogodkov na Primorsko in ga bo spremljal bogat kulturno - politični ter zabavni program. Prijave za organiziran prevoz sprejemamo na sedežu stranke v Izoli, Plenčičeva 3, v ponedeljek, sredo in petek od 10 -12 ure. Cena prevoza je 500 SIT po osebi. Na prizorišču srečanja bo zagotovljena hrana in pijača po zmernih cenah. Kdor želi kupiti bon za kosilo (menu) plača 1.000,00 SIT ob vpisu. Nasvidenje na srečanju. _ KULTURNI Dl CULTURA ISOLA IZOLA ŠOLA KREATIVNOSTI sezona 1996/97 ŠOLE GLEDALIŠKA ŠOLA- od 8 leta starosti dalje BALETNA ŠOLA- igralnica, pripravljalnica, 1. in 2.razred PLESNI STUDIO LAI od 5. leta starosti dalje GLASBENA IGRALNICA od 4. leta starosti dalje LIKOVNA ŠOLA za odrasle in otroke PLESNA ŠOLA - za odrasle,20 urni začetni in nadaljevalni ŠOLA KITARE TEČAJI TEČAJ KLAVIRJA na vašem domu, za otroke in odrasle TEČAJ SLIKANJA NA SVILO- 20 urni tečaj TEČAJ ZA MANEKENKE in fotomodele-30.umi tečaj TEČAJI OBLIKOVANJA GLINE- hitri tečaj za vzgojiteljice in učitelje, tečaj za odrasle, tečaj za otroke TEČAJ IZDELOVANJA PUSTNIH MASK-15 urni LIKOVNI TEČAJI- risanje, slikanje, grafika... FOTO TEČAJ VZEMITE 51 ČAS in URESNIČITE SVOjE SANjE V NAŠI ŠOLI KREATIVNOSTI! , 1 . 1 . I I I 1 I I 1 1 I 1 I . 1 . 1 . 1 . 1 . 1 ■ 1 , 1 , 11111 r1 I 11111 11 11111 1 111 1 I 1 I 11 11 11 1 r^H-i-h SKRBNI GOSPODARJI I JESEN PRIHAJA,VSE VEČ BO DEŽEVNIH DNI. STEÌ l PREPRIČANI, DA BO VAŠA STREHA VZDRŽALA ] , BREZ POPRAVILA ALI OBNOVE? l Gradbeništvo PIGOID Koper izvaja 3 novogradnje, adaptacije in rekonstrukcije na j i stanovanjskih in drugih objektih, za vsa dela pa j 1 dajemo ustrezno GARANCIJO. PRIHRANITE ČE PRAVOČASNO POKLIČETE. Gradbeništvo "PIGOID" KOPER J tel.: (066) 67-670, 67-770 ! 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 ■ | 1 ' i i i i i i i i i i i i111111111111111111 i * i i i i i i i A KULTURNI DOM IZOLA v A 3 V E A 6 7i 8 9 1 10 11 12 o \ A J A 14 V 15 £ E 17 \ . •J A 18 a il L -• -V Vn* 19 0 A 1 0 P 20 R. I 21 ! / Q 22 M .BA 23 Aa A 2A A' 25 29 A is a M 46 V V 0 J1I* 47 N L 36 /< L f 0 30 48 31 -r 37 42 26 'J * f o 0 p 27 \ v A 43 49 32 K 18 50 A 28 JT) ■gip 3b Z R O M 51 40 T ** f \ ) / * 33 E L 9 T 'O 45 K % 41 [) A R A T 0 R S* A c A H 53 54 (K L 1 C % fi /a (2 H T A / A 'i A Or 57 'A £ A 4 Vse kaže, da Izola postaja mesto križankarjev. Drugače si pač ne moremo razlagati velikega števila dopisnic, ki so prispele na naš naslov. Večina jih je bila pravilnih, kar potrjuje še eno tezo, to, da Gojko sestavlja lahke križanke. Tokrat je sestavil še lažjo. V križanki se namreč skrivajo imena izolskih šol. Poiščite in dopisnico z imeni pošljite najkasneje do torka na Mandrač, Veliki trg 1, Izola. Nekdo bo nagrajen ! Tokrat pa smo izžrebali naslednje reševalce: prvo nagrado prejme Paliska Marija, ostale nagrade pa prejmejo Tilen Pirc iz Plenčičeve, Ida Mataus iz Dreo-reda 1. maja, Davor Briševac iz Kažipotne in Majda Krampf iz Morove ulice. Vsem nagrajencem čestitamo in jih vabimo v naše uredništvo, da prevzamejo nagrado. Rešitve iz prejšnjega tedna Vodoravno 1. oskrd 5. pižama 10. on 12. poe 13. očak 15. mir 16. ma 17. Panger 19. poreden 21. ur 22. amr 23. mirakolo 24. Morgan 26. or 27. Medoš 28. eger 29. žaba 31. taca 32. kr 34. maročan 37. id 38. aoni 40. eb 41. no 42. istar 45. moda 47. apis 49. eia 50. koagulant 52. arlanda 53. avala Navpično I. op 2. soproga 3. kea 4. dogma 5. par 6. ik 7. amor 8. miramare 9. areke 10. omelo II. nanošenost 14. Čemeka 18. nagrada 19. piramida 20. Dodič 21. umetnica 23. mož 25. recital 30. ba 33. romka 35. obala 36. anina 39. noo 43. sir 44. ren 46. aga 48. pai 51. uv VODORAVNO 1. italijanska osnovna šola 1 3. kdor vodi - voditelj 14. reka pri Devinu 15. mernik, iz besede rame 17. sestavni del optičnih naprav 19. špaga, dreta, iz besede kopno 20. junior 21. kitajska skakalka v vodo, Min 22. majhen enoceličar 24. pristanišče v Izraelu 25. bicikek 26. čez 28. vrsta iglavca 29. Elvira Vatovec 30. moško ime, Štefan ljubkovalno 33. del stanovanja 35. nenaden hud pretres živčevja 37. slovenska humoristka Putrih 38. osnovna šola - niso Dvori 41. Uljevič Tin 42. punca po hrvaško, iz besede urea 44. amer. politik Root 46. fond OZN za pomoč otrokom 49. Italijan zaničljivo 52. mevža, prismoda MANDRAČ je tednik KS občine Izola Naslov: Veliki trg 1, 66310 Izola, tel / fax.:066 / 6 Predsednik časopisnega sveta: Glavni in odg. urednik: Drago Mislej Uredništvo: D. Mislej, T. Ferluga, Orlando I" K. Bučar Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 70 Sit. Založnik / elektronski prelom: GRAFF1T LINE, r' 61-139 ŽR: 51430-603-32431 Tisk: Birografika BORI, Izola 53. hrvaški esejist Ivan 55. vrsta papige 56. upravno središče, tudi električna 57. žensko ime v Dalmaciji, iz Arena NAVPIČNO 1. kraj v Goriških brdih 2. prvi del igralke Adjani 3. črnogorski Petar Petrovič 4. bangladeški denar 5. oče, ata 6. nova osnovna šola 7. Ivan Meštrovič 8. obmorska ptica 9. Humar Vili 10. tovarna posode v Celju 11. lastnik ribarnice Jadranfish Renato 12. ime več skandinavskih kraljev, iz roki 1 3. osnovna šola 16. sklop aparatov 18. slov pisatelj, ime in priimek 19. rimski naravoslovec, iz rak 23. levi pritok Odre 27. nomadsko pleme v zahodni Afriki, iz fara 31. premetenke, iz teci 32. košarkarski klub 33. ime več slovenskih krajev 34. mesto v Uzbekistanu 36. mikroorganizmi 39. če niso široki, so... 40. odlično primorsko vino 43. šiitska milica v Libanonu 45. japonski bog, iz iran 47. oblika moškega imena Ignac 48. mera za mleko v ZDA 50. krilo rimske konjenice 51. srbsko moško ime Aleksander 54. radij Ponedeljek, 26. avgusta Dan po Ribiškem prazniku. Ob stojnici na Velikem trgu sta izseljeni Izolan Guido Merlot in skorajnaseljeni nemški Izolan Helmut ocenjevala uspešnost praznika in v to čast nazdravila z belim in malo toplim....Pred trgovino s pohištvom se je jezila lastnica kioska za popravilo ključev, saj so med praznikom nekateri zamenjali njen kiosk z javnim straniščem...Tajnica Turističnega društva, Boža Mrakič sprejme prijavo koncerta v Arrigoniju, čeprav je še vidno zdelana od Ribiškega praznika. Torek, 27. avgusta Gasilci jezni hodijo naokrog, ker jih župan ob 70-letnici ni počastil niti s svojo prisotnostjo, kaj šele s kakšnim govorom...jezen je tudi Marino Kleva iz Kort, pa ne zato, ker je ob službo tajnika KS ampak zato, ker so Korte izgubile prvo tretjeligaško tekmo v Idriji. Sreda, 28. avgusta Starši osnovnošolskih otrok tekajo naokrog in panično iščejo šolske knjige. Primorski tisk zaradi finančnih težav letos ni dobil knjig v prodajo, starši se jezijo na radiu pa vrtijo enourno propagandno oddajo o Primorskem tisku. Četrtek, 29. avgusta Izšel je Mandrač v njem pa sta objavljena "vroča" odgovora dveh funkcionarjev Združene liste (ZLSD) na prej objavljeno pismo župnika glede položaja vernikov v statutih KS in na pripombe občinske svetnice jelke Morato Vatovec glede združevanja občinskega praznika in srečanja borcev ter govora poslanke v DZ, Brede Pečanove...Iz Kobarida se oglasi trener ženske rokometne ekipe Izole, Boris Čuk, in pove, da bodo priprave plačali z denarjem, ki naj bi ga dobili s prodajo Patricije Lakošeljac škofijski Burji. Petek, 28. avgust Na Belvederju je nastopil stari šarmer Rade Šerbedžija in kljub slabi reklami privabil veliko poslušalcev. Organizatorkam (posebej Nevenki iz ZKO) je na koncu posvetil svojo in njihovo: Ne daj se lnes...Pred Kanavo so tolkli dalmatinske, ob 23-tih so stregli hrano samo še v Portonu... Sobota, 29. avgust Po Izoli so se raztepli udeleženci slikarskega ex. tempora, tokratne glavne organizatorke (ZKO) so se pozabile zahvaliti Danilu Drofeniku - ex. Šerifu, ki si je vse skupaj izmislil, šest slikarskih srečanj sam izpeljal, za tokratnega pa dobil večino sponzorskih nagrad...Pri Kraljici je bil za roštiljem opažen Marino Orlando (tajnik Skupnosti Italijanov), pomagal mu je dedek mraz Dare, izolski likovniki pa so se pustili streči...V Arrigoniju je ropotalo malo manj kot pred desetimi leti (v resnici je od slavnega koncerta minilo že 11 let), vse je minilo v najlepšem redu in še policaj v civilu, ki je ukazal prekiniti koncert 15 minut po izteku dovoljenja, je bil dobre volje in se ni nič palil...Na Baredih so lovci ob 40 - letnici spet pogrešali župana, bila pa je tam poslanka, čeprav ji ljubezni do lova nihče ne bi pripisal...Kučan in Kwasniewski sta se na Gaji legend podila po slovenskem morju, na Tartinijevem trgu pa je Anika pela golobom, ker predsednika nista mogla pristati. Nedelja, 30. avgust Dan za počitek je minil v lepem vremenu za spanje, le na Baredih so lovci skušali popraviti slab vtis s prvega dne (manj ljudi od pričakovanega) in se jezili na šolo, ki je ljudem pobrala denar, tako da ga niso imeli za veselico...V letnem kinu Arrigoni so vrteli Žrelo 4 in ugotavljali, da celo na nastope neznanih, začetniških rock skupin pride v Arrigoni več ljudi kot na njihovo kinopredstavo... mmmm. wm Pozor, poletja še ni konec. Ljubljančani resda množično odhajajo, toda poletja še ni konec, povleklo se bo v jesen, kar pa za nas domačine sploh ni slabo. Nekaj miru nam pač ne more škoditi, s tistimi domačimi nepridpravi pa bomo že uredili. Nazdravili so Otroci se zadnje čase radi igrajo na barkah v mandraču in na tistih privezanih ob pomol. Radi se igrajo, še raje pa po barkah brskajo. Na eni so tako našli pločevinke Baccardi Cole, poguma jim seveda ni manjkalo, pa so nazdravili. Domov so menda prišli opotekajoči, o pločevinkah pa ni več ne duha ne sluha. Celjan je razsajal Po Belvedefjb je razsajal Celjan z Lado. Trčil je v železni steber, ga posem izruval in divjal naprej. Poružil je še dva osebna avtomobila in jo naposled nekako zbrisal. Dečki so tipa ujeli šele na Kozini, kazen pa mu ne uide. Še vedno kradejo Tudi v preteklem tednu se je kar uspešno kradlo. Najprej je nekdo v Gregorčičevi ulici vdrl v avto in iz njega odnesel avtoradio ter tudi pokrov hupe. Bibbib moža še niso našli. Drugi nenzanec, mogoče pa celo isti je prerezal platneno streho spačka in tudi od tu odnesel avtoradio. Hupa je ostala nedotaknjena. Največji podvig je dosegel neznanec, ki je v marketu v Jagodju z vozička ukradel denarnico, v kateri je imela oškodovanka nekaj tolarjev, 200 DEM, kartico Activo ter še nekaj drugih dovoljenj in izkazov. Najbolj temačen podvig je uspel neznancem, ki so vlomili v pokopališko pisarno, odnesli tri mikrofone in telefon, v skupni vrednosti 50.000 tisoč SIT Dogodilo se je še nekaj manjših prometnih nesreč, prijavljeno je bilo nekaj poškodb parkiranih vozil, bilo pa je tudi nekaj pritožb zaradi preglasne glasbe v lokalih. NAMENSKO VARČEVANJE Varčevanje je zanesljiva pot do uresničevanja vaših finančnih zahtevnejših načrtov in vaše potrebe po gmotni varnosti. S tolarskim varčevanjem pri Splošni banki Koper, ki ima danes še novo, pomembno razsežnost, si ustvarjate kapital in ga plemenitite z ugodno obrestno mero. Po letu dni, ali kasneje, se lahko odločite za željeno posojilo, ki ga zaradi varčevanja pridobite po zelo ugodnih pogojih. Doba vezave je odvisna od vaših načrtov Privarčevana sredstva vežete na najmanj eno leto. Zgornja meja vezave ni določena. Izberete si jo v skladu s tem kdaj boste sredstva potrebovali. Višino obrestne mere in mesečnega pologa izbirate sami Privarčevana sredstva se prevalorizirajo in obrestujejo po obrestni meri, ki jo določite sami ob sklenitvi varčevalne pogodbe. Mesečni pologi so lahko različnih višin, znašati pa morajo najmanj 10.000 tolarjev. Posojilo na podlagi namenskega varčevanja Posojilo, z ugodnostmi, pridobljenimi na podlagi varčevanja, lahko najamete, če ste pri nas varčevali vsaj eno leto. Pravico do najetja lahko odstopite komu drugemu, na primer svojemu družinskemu članu. Posojilni pogoji so odvisni od trajanja in obrestne mere varčevanja. splošna banka koper m