Imor portugalskega kralja in kraljeviča. V prestolnem mestu portugalskega kraljestva, x Laaborri, se je zgodil v soboto dne 1. februarja ob 3. ori popoldan strašen dogodek, ki je pretresel ves «mikani svet. Ko se je portugalski kralj Karlos peljal s~ kra|ji,co Amalijo, s kraljefvičem Ludovikom Filipom iii s sinom princem Maiiuelom iz gradaj Vilavieioza skozi lizbonske ulice v svojo palačo, so zločimi na trgovskem trgu obstopili kraljev voz ter začeli streljati na kralja in njegovo rodbino. Kralja so, »adeli trije streli, ki so mu takoj ugasnili živIjesnje. Ko je kraljeviča zadel prvi strel, planila je mafl-kraljica kvišku, da ga varuje z lastnim telesom, toda zločincem se je posrečilo za-leti že ga z drugim strelom. Komaj so spravili kraljeviča z voza v bližnji arzenal, je izdahnll svojo dušo. Kraljeri • princ Manuel je bil tucfi lahko ranjeh na 6eljasti in roki, toda rane so brez vsake nevarnosti, kroglje so se ga le dotaknile. Kraljica Amalija je mrtv-»ca pokrila z odejo, potem pa padla v omedlevico. Kratjevi prino Manuel, ki je star še komaj 19 let, jo proglašen kraljem, in mu je uradništvo in vojaStro že priseglo zvestobo. Njegov naslov je: TAat nuel II., kralj portugalsk'i. Kraljeva rodbina je sedaj aelo majhna: novi kralj Mianuel, stara inati kialjica Marija Pia, mati raladega kralja Ainalija in njegov stri,c, brat umorjenega kralja, Don Alfonzo. Umorjeni kralj je bil star. 44 Jet, kraljevič 21 lei Sedanji kralj Manuel je bil dolocen za službo pri atornarici, krvavi dogodek pa ga je pozval na krnljavi prestoK Umorieni kralj jc bil pri Ijudstvu nepriljubljen zara<di svoje velike potratnosti. Njegova poželjivost po iobrih jedilih in pijačah je bila po celem svetu znana. "Zaradi velike razkošnosti je prišel v dolgove in država mu je morala posoditi! že nad 4 mil. Vrhu tega pa država sama nima urejenih financ. Vedno je v denarnih stiskah. Prekucijjski! duh je zavlada! nved ljudstvom, ki si je želelo, da se odpravi kraJjevska vlada in upelje Ijudovlada. Za to so bili domači nemiri na Portugalskem na dnevnem redu. Kralj se je vsled tega fiutil prisiljenega, da je 2o lani 10. maja razpustil državni zbor, da ni pripusfil novih volitev in da je ministrskega predsednika Pranka pooblastil z izrednimS pravicarai diktatorja (Tieodvisnega, političnega oblastnika). To še je le ljudstvo bolj razburilo in nemiri so se pomnožili. Casniki so se zaplenjcvali' in nemirneži in sumljiri držaTljani zapirali. Te razmefe so rodile zaroto, ki ,je zadnjo soboto izvršila svoje krvavo delo, ivmor kralja in kraljeviča. V nasledniem priobfiujemo brfcojavna poročila, ki •pisujejo krvave dogodke na Portugialskem: Kako se ]e lirrSll nmor. Li i z b o n a, 2. febr, Kralj in kraljica bta se vrnila včeraj popoldne s svojo rodbino v odprtem voin iz vile Vicioza v Lizbono. Na Trgovskjem trgu pred vhodom v ulioo je skočilo proti vozu dfeve< mož, oboroženih s petcevnimi repetirnimi karabinarji. Pričeli so streljati na kraljevo rodbino. V«ak napadaleo je izstrelil pet patron. Kralja Karola so zadele tri kroglje: ena v tilnik, ena v ple&& 1b ena: v vrat, ki je prebila glavno žilo. Prestolonaslednika so zadele tri kroglje v glavo. Drugi kraljev sin, inlant Manuel, je zacfet v roko in v fteljust. Kralj je bil takoj mrtev. Njegovo truplo so prenesfi v arzenaL Mrtvega kralja sta spremljevala v arzenal kraljica vdova in drugi kraljev sin. Pt-cstolonaslodnilc ie še nekaj 6asa živel, a je prenešen v mornariški arzenal, umrl. Gardni častnik Franoisco Figueira, ki je v trenutku atontata jahal poleg kTalj«vega voza, je takoj priftel stroljati in je enega napadalcev usmrtil. Pdicisti so tudi takoj pričeli strcljati in so ustrelili iri napadalce pri magistratu, enega prijteli- Prijeti napadalce se ie baje v zaporn obeail. Vso prodajalnice v Lizboni so takoj a«r prH. Portugalsk« banka ia kraljera palafia sta m»¦Swf zastrazent. Po oelma BB«stn i« silno ->gorlfj|»  in žalostno presenečenje. Napadalci so imeli skrite  puške pod suknjo. Eden ustreljenih napadalcev je  bil Francoz, drugi Spanec, Kraljev morilec je anar- hist Cordoba, sin slovitega anarhista. Na prestol pride sedaj infant Manuel, za katerega prefvzame vlado kraljica vdova Amalija. Trupli kralja in pre- stolonaslednika so v zaprtih kočijah prepel|al|i na kraljevski dvor. Kraljica je ostala sicer nepoško- dovana; L i z b o n a, 3. lebr* V vozu sta sedela na eni strani kralj Karol in kraljica Mai*ija AmaUja, na drugi strani pa prestolonaslednik Ludovik Pilip in infant Manuel, ki je star 19 let. Ko je zavil voz na Araenalsko cesto, so voz obkolili napadalci, ki so pričeli strcljati s karabinci, katere so imeli skrite pod suknjo. Kočijaž je udaril po konjih, a bil je sam ranjen. Policisti so potegnili sablje. iVeč policistov se je vrglo na napadalce, Sodijo, da se je udeležilo napada 20 oseb. Kralj se je vozil v odprtem vozu, vsled čfisar so napadalci lahko merili na kraljevo rodbino. Po napadu je vse bežalo. Priletelo je vojaštvo, ki je zasedlo vse dohode. Kraljevo truplo je biilo oblito s krvjo. Kraljico so spravili takoj v posteljo. Vojaštvo je imelo zaseden trg, kjer se je izvršil napad, do pozne rioči. Zaprli so vsakega, ki se je naiajal v bližini napada. Ministrski svet je prepovedal vse shode, ker so se bali,; da se proglasi ljudovlada. Oblastira na deželi so brzojavili, da ne sraejo dopustiti nikakih shodov in da naj nastopajo po potrebi z orožjem. 'Sodijo, da so napadalci Spanski in francosk; anarhisti. L i z b o n a, 3. leb. 0 atentatu poročajo Se naslednjei podrobnosti: Ko so padli prvi streli, je kraljica divje zakričala, skočila kvitSku in s svoiim teliesom hotela braniti sinova. Voznik je udaril po konjih. Truplo kraljevo je bilo popolnoma v krvi. Dolgo časa je trajalo, da so dobili zdravnika. Policija je aretirala 300 oseb. Napad se je izvršil v soboto ob o. uri 10 minut popoldne. Voz je bil odprt in brez vojaškega spremstva. Konji so šli v lahkem trabu. Napadalci si> otvorili na koftijo pravl brzi ogenj. Kraljica se je vrgla s truplom na kralja in sina, da ju ščiti. Sin je padel z obrazom na truplo oCetovo. Kraljica je glasno vzkliknila, tVfaznik je strašno nagnal konje. L i z b o n a, 3. febr. Mati umorjenfega kralja, kraljica vdova Marija Pia, je takoj prihitela t arzenal, kjer so ravno zdravniki umivali krvavo tru plo kralja, ter jokajoft objela mrtvo truplo,  STarlla pollcll©.  L1 i e b o n a, 8. lebr, Predno se je peljala v soboto zvečer kraljeva rodbinai iz vile VUcioza t Ldzbono, je javil službujoči Castnik viSjemu dyorn»-  mu maršalu, da poroča lizbonsko policijsko ravnaieljstvo o obsežni zaroti proti kraljevi rodbini in da hofcejo zarotniki napasti kraljevo rodbino. Pol^ija je že zaprla vefi oseb. ViSji margal se naprosi, da naj ostano kraljeva rodbina na vsak način v vili Vicioza in da naj se ne pelje v Lizbono. KraJja naj pregovore, da naj odgodi vožnjo v Lizbono. Višji dvorni maršal pa ni hotel kralja obvestiti, 5eS, da je kraljeva rodbina, osobito pa kraljica, zaradi zadnjih dogodkov duševno zelo potrta in da ne more prevzeti odgovornosti za poročilo. KraJjeva rodbina so je torej odpeljala v Lizl>ono, ne da bi slutila nevarnost, ker ji ni bilo znano svarilo lizbonske policije. Dvorni maršal je pozabil naznaniti policiji, da so pelje kraljeva rodbina v rnesto, zato seveda ni policija niftesar ukrenila za varnost kraljeve rodbine. Le tako je tudi razumno, da so mogli napadalci iz neposredne bliEine streljati na kraljevo rodbino. Višji dvorni marSal Rondolfl se je baje usmrtil, ker ni obvestil kralja o poročilu polifijskegai ravr nateljgtva. 1 ' Morilee. L i z b o n a, 3. febr. Glavni morilec fcraljev ie ubit. Star je 30 let in je svobodomiselni -aCitelj. PiS© se Mannel Buica in i« bil teadnji 6as uftitelj v IJeboni. • rollti«a« staai«. L i e b o b a, 3. febr. Ministrstvo i« imelo tma" hi p» oaroru po8T*toT««i*». Ddrtdi* so velik« roi»- ško priprave. V mestu jo vse tiho. «.Po trdnjavah ia v ječah je zaprtih veliko oseb. Polioija je zaprla nekaj ose(b, pri katerih so dobili bombe. Govori 66, da so zapleteni v zaroto tudi vojaki. V, U(zbonski okolici so prijeli več republikanskih voditeljeT.  Lizbona, 3. febr. Več portugalskih rodbia je pobegnilo. Pred hišo ministrskega predsednika Franca je bila velika demonstracija. Množica je pobila okna. Ministrski predsednik* je moral bežati skozi skrivna vrata. Vojaštvo je napravilo zopet mtir? Proglašeno je obsedno stanje.  L i z b o n a, 3. iebr. Vsled ob5ne ljudske n&- volje je odsCopil minister Franco in 'njegovo mini- strstvo, na kar je novi kralj imenoval za norega ministrskega predsednika admirala Ferreira Amarol in ga poveril s sestavo ministrstva.  M ad r i d, 3. febr^ Spanska vlada so boji, da bi uporniki ne prišli na Spansko, zato so meje proli Portugalski strogo zastražena V slučaju, da izbruhr ne v Portugalski ustaja, je zbranega mnogo rojaštva ob meji.  London, 3. lebr. Angleška vlada je poslala nekaj ladlj proti LizbonL NotI krali. L' i z b o n a, 2. lebr. Danes se je zbral cbržavni svet in proglasil inlanta Manuela za kralja. L i z b o n a, 3. febr." Z«dravstveno stanje novega kralja Manuela je povoljno. Njegova rana ni nevarna. Mnogo oseb izjavlja kitalju svoje sožalj©.: Diptomati so bili podnevi in deloma ponoči v kraljlevi palači. Po celi Portugalski dobivajc< obtesti vdanostne izjave prebivalstva. Iz Lizbone, 3. febr., se poroča, da so prisegli zvestobo novemu kralju vojaški poveljnlki in civilni dostojanstveniki. Po vseh posadkah je priseglo «restobo vojaštvo novemu kralju Manuelu, Novi kralj jo v začetku potrdil pooblastila Frankovemu kabineta« Velika večina portugalskega prebivalstva je nasprotna revolucionarjem. L i z b o n a, 3. febr. Kralj Manuel je ia*dai sledečo proklamacijo: Podli in zločinski napad na mojega očeta in brata napolnjuje moje srce z žalostjo. Tolaži me zavest, da ljudstvo obsoja zlo&n, ki nima zgleda v ¦ celi zgodovini. Ustava me določuj« za naslednika kralju Karolu. Zasedam prestol z z»r gotovilom, da bom deloval le v blagor domovini tako, da si bom zaslužil in pridobil ljubezen ljudstvac Sčitil bom kaioliško vero in varoval ustavo. Obdržal bora sedanje ministrstvo, ki mu popolnoma eaupam. Lizbona, 1. lebr. 1908. Manuel JL, kralj.