NOVI TEDNIK
ŠT. 43   -   LETO XLVII     -    CELJE, 28. 1 O. '93      -      CENA 1 25 SIT Glavni in odgovorni urednik NT Bronko Stomejčič[
Dajte vbogajme...
focialnBsIikanašečrhvejevseboljbed^^
Otroci in
fabrilce
Kosestrokamešazdemgogijoalikakosinekateripredstavljaj^
predšolsko vzgojo. Vroča tem na strani 7.
Šport in
denar
Mehka variantaproiesionalizma. Nov ieijton o denarju, kikrozipo
športnihklubihinopretnijahprofesionalcevnastraniU.
Oena življenja
Zakajjezazavarovalnico nujna medicinska pomoi "nadstandard"? Vroča tema in reportaža "Halo 94" na straneh20in 21.
IZ VSEBINE:
Prazniki
Številne počas^tve Dneva mrtvih in misli ob Dnevu
reiormacije.Stran9.
Reportaža
Irena potuje v New York'NJkramljaznajslovensko natakarico
na strani 20.
Lindeplin
Šempetrčanina ogledu v Avstriji. Stran 6.
HTpredstavljaBojanaizGeneralke.Stran 12.
IVli in policija
Tajboste vi, komunisMniprasci-raje pojdite štrajkat".
Stran 18.
2'
KOMENTIRAMO
Zimškova
bralna značka
Se spomnite časov, ko smo
kot osnovnošolci ponosno tek-
movali v branju in si ob zak-
ljučku šolskega leta prislužili
bralne značke? No, v srednjih
šolah se množica tistih, ki se
odločajo za tovrstne »podvige«
že občutno razredči, kaže pa,
da so med novodobnimi politi-
ki le redki, ki so sploh še pri-
pravljeni kaj prebrati.
Pustimo tokrat ob strani li-
terarna dela, a vstopnica za
udejstvovanje v slovenski po-
litiki na občinski ravni bi ven-
darle morala obstojati. Za čla-
ne občinskih vlad in predstav-
nike političnih strank, ki se
udeležujejo sej IS in v razpra-
vah tudi sodelujejo, bi moralo
veljati, da je predpogoj za pri-
sotnost v sejni dvorani prebra-
no gradivo za predlagane toč-
ke dnevnega reda.
Že pred časom smo pisali,
da si nekateri člani celjskega
IS privoščijo lastne vehement-
ne razlage obstoječe zakono-
daje, ki pa je prav v »tolmače-
nih« členih povsem jasna in
nedvoumna. V teh primerih je
prihajalo do mučnega pojas-
njevanja in citiranja posamez-
nih členov, kar je pozornost
tistih, ki se jim je zdelo vredno
proučiti stroko\me podlage za
svoje odločanje, v veliki meri
odvračalo od obravnavane
problematike.
Za vprašanja ter poenostav-
ljene trditve, ki so jih minulo
sredo ob obravnavi gradiva
o reorganizaciji celjskih vrtcev
izrekli član IS Matjaž Železnih
ter predstavnika socialdemo-
kratske stranke pa lahko mir-
ne duše zapišemo, da so plod
neprebranega gradiva, ki so ga
pripravili v strokovnih služ-
bah sekretariata za družbene
dejavnosti. Če so omenjeni tri-
je gradivo vendarle prebrali, je
»strokovna« raven njihove
razprave še toliko manj ra-
zumljiva, saj v Celju tako jas-
no in razumljivo orisanega
trenutnega položaja ter ute-
meljitev, zakaj reorganizacija
v tem trenutku ne bi bila smo-
trna, že dolgo nismo imeli
v rokah.
Če še nekoliko pobrskamo
po spominu, prihaja v Celju do
takšnih brezplodnih razprav
največkrat prav ob obravnavi
problematike družbenih de-
javnosti. Je res med Celjani
vkoreninjena miselnost, da so
družbene dejavnosti področje,
na katerega se kar vsi po vrsti
dobro spoznamo in imamo
zanj svoje, seveda najboljše re-
šitve? Da se niti približno ne
skladajo z obstoječo prakso, ki
je plod v državi sprejetih za-
konov in konsenza stroke, pa
ni več naš problem!
Če drugega ne, bi z malce
samokritičnosti v vrstah celj-
skega IS le morali sprejeti
kakšno odločitev za boljše de-
lo v prihodnosti. Morda bi
predsednik Jože Zimšek (mi-
nulo sredo ga ob obravnavani
problematiki ni bilo na seji)
skladno z vsesplošnim zani-
manjem za družbene dejavno-
sti razmislil o uvedbi bralne
značke. Kakšnih posebnih pri-
prav in dodatnih stroškov tak-
šen ukrep niti ne bi zahteval,
saj bi bili vsi člani za izpolnje-
vanje svojih bralnih obvezno-
sti ob koncu meseca tako kot
doslej nagrajeni z mesečno
plačo. Pa še grenak priokus,
da si jo nekateri zaslužijo bolj
kot drugi, bi s tem odpadel.
rVANA STAMEJČIČ
Nadzorovane
komunalne
podražitve
Skladno s sklepom celj-
skega IS o nadzoru nad po-
slovanjem Javnega podjet-
ja Komunala Celje so člani
občinske vlade minulo sre-
do soglašali s predlaganimi
podražitvami za opravlja-
nje nekaterih dejavnosti
poslovne enote Javne na-
prave, cene katerih so do-
slej določali v podjetju
sami.
Sklep o nadzoru nad po-
slovanjem celjske Komu-
nale namreč med drugim
določa tudi to, da morajo
v IS oziroma občinskem se-
kretariatu za urejanje pro-
stora in varstvo okolja odo-
briti tudi spremembe cen
tistih storitev, ki so po ob-
stoječi zakonodaji bile do-
slej v pristojnosti podjetja.
V Javnih napravah celjske
Komunale so tako že sep-
tembra zaprosili za podra-
žitve cen odvoza odpadkov
s kontejnerji, uporabe od-
lagališča, uporabe posod za
odpadke, dostave kontej-
nerjev, čiščenja kanalskih
priključkov do greznic, čiš-
čenja grezničnih odplak ter
storitev na celjski tržnici.
Člani IS so septembra za
predlagane podražitve (od
15 do 65 odstotkov) zahte-
vali dodatne utemeljitve,
v Javnih napravah pa so iz
paketa podražitev izvzeli
spremembe cen storitev na
celjski tržnici. Menili so
namreč, da ob zaključku
sezone, ko povpraševanje
za tržnično prodajo že tako
upada, podražitve ne bi bi-
le smiselne. Ostale predlo-
ge povišanja cen, ki bodo
začeli veljati 1. novembra,
pa so utemeljili s številčni-
mi podatki in člani celjske-
ga IS so jih minulo sredo
brez razprave podprli.
IS
Skregani ne smemo
na referendum
Posvet o lokalni samoupravi y Mozirju brez konkretnih
rešitev
»Politika stroki ne pusti
opraviti dela. Vsako novo bra-
nje zakonu o lokalni samou-
pravi niža strokovnost, neka-
teri že pravijo, da so bili prvi
osnutki najboljši,« je med dru-
gim omenil Stane Vlaj iz mini-
strstva za pravosodje v Mozir-
ju na ponedeljkovem posvetu
o reorganizaciji občin. Poleg
Vlaja so se posveta udeležili še
predsednik državnega sveta
Ivan Kristan, poslanec v svetu
Jože Zupančič, poslanec v dr-
žavnem zboru Franc Zagožen
ter predstavniki mozirske ob-
čine.
Na posvetu je predsednik
občinske komisije za lokalno
samoupravo Darko Repenšek
predstavil občino, sklepe iz-
vršnega sveta in skupščine ter
nekatera vprašanja glede nove
organizacije, ki se porajajo
v mozirski občini. Kristan je
omenil, da je uvedba lokalne
samouprave najbolj pomemb-
no politično dejanje Republike
Slovenije in da s sprejema-
njem ne bi smeli hiteti. Po Kri-
stanu bi bilo treba pripraviti
reorganizacijo z vseh strokov-
nih zornih kotov, šele nato iz-
vajati politične diskusije in re-
šiti konfrontacije. Na referen-
dum, ki naj bi bil obvezujoč,
naj državljani ne bi šli skrega-
ni. Najbolj pomembno bi bilo
odgovoriti na vprašanja o pri-
stojnosti občin, upravnih
okrajev in pokrajin, doreči od-
nos med upravnimi okraji in
pokrajinami ter določiti finan-
ciranje. V državnem svetu pre-
vladuje stališče, da bi bilo tre-
ba najprej izvesti volitve
v enodomne občinske svete
v sedanji obliki, novo izvoljeni
poslanci bodo imeli legitim-
nost ter predvsem potrebno
energijo in čas za reformo
občin.
Vlaj je ocenil pripravljalno
obdobje na lokalno samoupra-
vo in izpostavil tri vrste pri-
stojnosti bodočih občin. Izvir-
ni delokrog (podrobna določi-
tev lokalne samouprave, tudi
za njeno zaščito) in preneseni
delokrog (sedaj občina oprav-
lja 85 odstotkov dejavnosti
v imenu in za račun države) ter
področno zakonodajo za zago-
tavljanje skupnih potreb in in-
teresov. Po Vlaju bodo vsi
spremljajoči zakoni obravna-
vani v paketu, čeprav so neka-
,teri že pripravljeni. Poleg tega
je Vlaj na postavljena vpraša-
nja odgovarjal, da bo treba ob
zakonodaji pripraviti tudi ka-
kovostno brošuro, ki bo na po-
ljuden način pojasnjevala ci-
lje, vsebino, kompentence-
.. .lokalne samouprave. Kot
pomoč bodočim občinam naj
bi pripravili vzorce statutov,
hkrati pa naj bi ustanovili
stalno konferenco lokalnih
skupnosti kot nevladno nepar-
lamentamo organizacijo za
varovanje interesov lokalne
samouprave.
Glede na to, da po vsej ver-
jetnosti referendum ne bo ob-
vezujoč, bi bilo treba v zakon
vgraditi možnost ugovora. To
so stališča strokovne skupine,
za katero je Vlaj že napovedal,
da bo »razmislila« o nadalj-
njem delu, če bo morala iskati
strokovne rešitve, za katere že
v naprej meni, da so neures-
ničljive.
Zagožen je, v nasprotju
s stališči državnega sveta, me-
nil, da se s sprejemanjem za-
konodaje ne kaže preveč obo-
tavljati. V ta namen naj bi dr-
žavni zbor vso pozornost
usmeril na to problematiko.
Napovedal je tudi povezovanje
novih občin, ker te drugače ne
bodo mogle preživeti in funk-
cionirati. Poleg teh razprav so
vsi skupaj razmišljali še o gor-
ski občini, za katero je jasno,
da bo, vendar se ne ve, kako bo
urejena, niti katera področja
bodo dobila to ugodnost.
Med udeleženci ponedeljko-
vega posveta je bilo največkrat
slišati čisto osnovna vpraša-
nja, o ciljih in smotrih bodoče
organiziranosti občin. Torej,
kaj bomo dosegli z novo lokal-
no samoupravo, ali bo to servis
V ponedeljek je bil v Slovenj
Gradcu tudi posvet o razvojno
šibkih območij, na katerem
naj bi sodelovali tudi večina
občinskih predstavnikov
s celjskega območja. Z mozir-
ske občine se je posveta udele-
žila podpredsednica IS Janja
Port, ki je povedala, da je nova
zakonodaja še nedodelana in
da temelji na bodoči reorgani-
zaciji občin. Razvojno šibka
območja naj bi določali glede
na rast in gostoto prebival-
stva, izobrazbeno strukturo,
cestno omrežje in število tele-
fonskih priključkov. Za ta ob-
močja naj bi veljale posebne
olajšave, vendar bo verjetno
tudi prihodnje leto objavljen
razpis glede na star zakon in
kriterije. V mozirski občini ve-
ljajo za razvojno šibke celotne
KS Luče, Sočava in Nova Štif-
ta ter gorska višinska območja
Dobrovlje, Rovt, Primož, Boč-
na, Dol, Dol Suha, Florjan,
Lenart, Lepa Njiva, Planina,
Poljane, Šmihel in Ter.
za občane ali bo podaljšana
roka države, ali se odmika ali
približuje potrebam občanov.
Edino jasno pri novi lokalni
samoupravi je, da ne bo spre-
jeta v določenem roku in da bi
morala biti poceni in učinko-
vita. Konkretnih odgovorov pa
niso vedeli povedati niti na
ponedeljkovem posvetu v Mo-
zirju.
URŠKA SELIŠNIK
Dodtek o Osimu
LJUBLJANA, 26. okto-
bra (Delo) - Poslanci dr-
žavnega zbora so se ukvar-
jali z nacionalno varnostjo
in obrambo, saj so opravili
drugo branje resolucije
o izhodiščih zasnove naci-
onalne varnosti Slovenije.
V resolucijo so vnesli no-
vost in sicer, da bo vsebo-
vala tudi možno ogroženost
ob morebitnih dezintegra-
cijskih procesih v Italiji in
zahtevah po reviziji osim-
skih sporazumov.
Kruh ne bo dražil
LJUBLJANA, 26. okto-
bra (Večer) - Vlada je dolo-
čila nove cene pšenice, mo-
ke in kruha. Kilogram be-
lega pšeničnega kruha bo
smel stati 107 tolarjev, pol-
belega pa 103 tolarje. Vla-
da je tako predpisala že ve-
ljavne cene, saj po njenem
ni razloga za podražitev.
Predlog o obrambi
LJUBLJANA, 26. okto-
bra (Večer) - Poslanci so
opravili prvo branje zako-
na o obrambi, ki jga je pred-
stavil obrambni minister
Janez Janša. Dileme med
poslanci so se pojavile ob
že doslej izpostavljenih
vprašanjih o razdeljevanju
pooblastil na vojaškem po-
dročju, pristojnosti var-
nostne službe in njihovem
nadzoru.
Kdo zavaja
Javnost?
LJUBLJANA, 26. okto-
bra (Večer) - Kljub temu,
da vlada trdi, da se plače
ministrov in poslancev niso
povišale, podatki kažejo
drugače. Janezu Drnovšku
se je od marca plača zvišala
od 209 tisoč na skoraj 236
tisoč tolarjev, plače po-
slancev pa so se v tem času
povišale za 40 odstotkov.
Odnosi Slovenija-
Hrvaška
BIZELJSKO, 20. okto-
bra (Delo) - Zunanja mini-
stra Slovenije in Hrvaške
Lojze Peterle in dr. Mate
Granič sta na srečanju na
Bizeljskem govorila tudi
o zapletu s slovenskimi po-
čitniškimi domovi v Istri.
Kljub zagotovilu hrvaških
oblasti, da so vse dejavno-
sti v zvezi s sprejemom be-
guncev ustavljene, begunci
prihajajo v Istro. Največ pa
so na srečanju govorili
o statusu zagrebške po-
družnice Ljubljanske ban-
ke in njenem dolgu do hr-
vaških varčevalcev.
■NOVr TEDNIK-
Glavni in odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Pomočnica odgovornega ured-
nika: Milena Brečko-Poklič. j
Uredništvo: Marjeta Agrež,
Irena Baša, Tatjana Cvirn, Ja-
nja Intihar, Brane Jeranko,
Edo Einspieler, Edi Masnec,
Urška Selišnik, Ivana Stamej-
čič, Željko Zule. Tehnični
urednik: Franjo Bogadi. Obli-
kovanje: Minja Bajagič. Tajni-
ca uredništva: Mojca Marot.
Naslov uredništva: Prešernova
19, Celje. Telefon: (063) 29-431,
fax 441-032.
Napredku nenaklonjena zakonodaja
Osrednjo pozornost so dele-
gati vseh treh zborov laške ob-
činske skupščine na sobotni
seji namenili predlogu za izda-
jo zakona o lokalni samoupra-
vi in o območjih upravnih or-
ganov. Na seji je sodeloval tu-
di Ciril Ribičič kot predsednik
republiške skupščinske komi-
sije, ki se ukvarja s to zakono-
dajo.
Iz razprave o bodoči zako-
nodaji, ki je v zadnji fazi pri-
prav, je bilo razbrati, da v ob-
čini Laško nad njo niso najbolj
navdušeni. Večinoma prevla-
duje ocena, da bodo imele ob-
čine v prihodnosti premalo
pristojnosti, da bi se lahko sa-
mostojno in nemoteno razvija-
le. Večina tistega, kar omogo-
ča napredek, bo v pristojnosti
države, občinam pa ostanejo le
še administrativne in upravne
funkcije, povezane s stroški.
V občini Laško tudi ocenjuje-
jo, da je v predlogu Zakona
o lokalni samoupravi opuščen
kriterij določenega števila
prebivalcev, ki omogoča obli-
kovanje občine. To bi v praksi
lahko pomenilo, da se bo, gle-
de na lokalne interese, vsaka
krajevna skupnost hotela pre-
oblikovati v občino. Sistem
majhnih in razdrobljenih ob-
čin pa ne more voditi k raci-
onalnemu in strokovnemu iz-
vajanju nalog lokalne samou-
prave. Pripombe imajo tudi na
22. člen predlaganega zakona,
ki v celoti opušča opredelitev
pristojnosti občine. Ker so do-
ločbe o lokalni samoupravi
v Ustavi zelo skope, je nujno,
da temeljni zakon o lokalni sa-
moupravi zagotovi tej samou-
pravi tudi osnovne funkcije in
pristojnosti. Župan pa naj bo
voljen samo na neposrednih
tajnih volitvah, zato je alter-
nativna določba o volitvah žu-
pana preko občinskega sveta
nesprejemljiva. Glede financi-
ranja občin pa v občini Laško
še vedno vztrajajo na že zna-
nih njihovih pripombah, da
mora biti občinski vir financi-
ranja tudi del dohodnine in del
davka na dobiček.
M.A.
Četrt stoletja
celjskih
tabornikov
Taborniki Roda II. grupe
odredov iz Celja proslavljajo
letos 25-letnico društva in
skoraj sto let tabomištva v Ce-
lju. V zadnjih nekaj letih se je
število njihov članov ponovno
povečalo, tako da je zdaj v ro-
du več kot sto medvedkov in
čebelic ter starejših taborni-
kov, že več let pa jih vodi Peter
Mlakar-Kekec. Čeprav morajo
že nekaj let živeti izključno od
lastnih dohodkov, saj jim Zve-
za tabornikov Slovenije finan-
cira le izobraževanje vodni-
kov, se jim uspeva uveljavljati
celo izven domovine. Letos so
bili na enotedenskem zimova-
nju v Zavodnjah, na taboru
z nemškimi kolegi v Greven-
broichu, na poletnem taboru
v Kokarjah, prihodnje leto pa
bodo v svojem taboru v Ko-
karjah gostili nemške taborni-
ke, nato pa pripravili še prvi
slovenski shod medvedkov in
čebelic. B. P.
Št. 43 - 28. Oktober 1993
3
Kako kaznovati
onesnaževalce?
posvet na to temo razkril mnogo odprtih vprašani
slovensko ekološko gibanje je v sode-
lovanju z društvom slovenskih tožilcev
in sodniškim društvom v Celju pripravilo
posvet o kazenskem zakoniku in varstvu
okolja. Posveta so se poleg predstavni-
kov pravosodnih organov udeležili tudi
nekateri občinski inšpektorji iz regije, ki
se pri vsakodnevnem delu srečujejo
z onesnaževanjem okolja.
Posvet so pripravili zato, ker je v fazi
sprejemanja nov kazenski zakonik, h ka-
teremu bi še lahko predlagali amandma-
je, povezane z varstvom okolja. Doseda-
nja zakonodaja je namreč o kaznivih de-
janjih s področja varovanja okolja in
prostora govorila presplošno in vsaj na
tem področju ni bila učinkovita. Številne
ovadbe inšpektorjev in različnih ekolo-
ških organizacij so zato v večini prime-
rov ostale brez epiloga na sodišču. Po
mnenju udeležencev posveta pa tudi novi
zakonik ne bo olajšal postopkov. V bi-
stvenih določilih je namreč uporabljen
termin »čezmerno«, ki se v grobem nana-
ša na onesnaževanje okolja. Vprašanje
pa je, ali to pomeni dvakratno ali trikrat-
no prekoračitev normativov ali pa ones-
naževanje čez vsako mero. Po pojasnilih
predstavnika ministrstva za okolje naj bi
pri tem upoštevali normative, ki jih dolo-
ča zakon o varstvu okolja.
Precej večje zadrege pa se pojavijo ta-
krat, ko je treba v skladu s kazensko
zakonodajo dokazati jasno povezavo
med onesnaževalcem in posledicami, ki
jih njegovo ravnanje povzroči v okolju.
Poleg tega pa je treba najti tudi nepo-
sredno odgovorno osebo za nastalo škodo
v okolju. Takšno dokazovanje pa je naj-
večkrat nemogoče, zato so tudi zelo redki
primeri, ko je prišlo do obravnave ones-
naževalca na sodišču. Največkrat se za-
deva ustavi že na tožilstvu, ker ni zadost-
nih dokazov. Višje sodišče v Celju se je
na primer v zadnjih devetih letih samo
dvakrat ukvarjalo s kaznivimi dejanji
prekomernega onesnaževanja okolja, pa
še takrat so se na zatožni klopi znašli
posamezniki, ki so na primer zlili gnojni-
co v reko in s tem povzročili pomor rib.
Udeleženci posveta so zato menili, da
bi morali v prihodnje spremeniti določi-
la, ki govorijo o ovadbah fizičnih oseb,
odgovornih za kaznivo dejanje, in name-
sto tega uvesti pravno osebo, to je po-
djetje v celoti, kar je po novem, ko so ta
v zasebni lasti, mogoče. Z visokimi de-
narnimi kaznimi za podjetja bi se po
mnenju udeležencev tudi na tem področ-
ju kaj premaknilo. T. CVIRN
Gradili bodo podvoz
Meil ŠentlurčanI le malo zaupania
v Šentjurju nameravajo le-
tos asfaltirati prvi del mestne
obvoznice ter okolico nove av-
tobusne postaje, hkrati pa se
pripravljajo na gradnjo pod-
voza pri tovarni Bohor za juž-
ni del občine. Podvoz bo rezer-
viran za osebni promet, gre pa
za drago naložbo, saj bo treba
prestaviti železniške tire. Pod-
voz tudi pogojuje promet po
obvoznici (brez tega bi pro-
metno odrezali južni del obči-
ne), zato s tem projektom hi-
tijo.
Lani so se Šentjurčani veli-
ko usklajevali z republiško
cestno upravo ter Slovenskimi
železnicami, saj občina tako
velike naložbe sama ne zmore.
S pogovarjanjem so uspeli, ta-
;ko da se je podvoz znašel
k/ programih obeh republiških
[institucij za leto 1994. Cesta
proti dolini Kozarice je celo
lokalna, kar pomeni, da je re-
publika ni dolžna financirati.
;Tako so investitorji ugotovili,
'da je naložba s podvozom še
najbolj smotrna, pri tem pa bi
za Bohor, klavnico, Hruševec
ter dolino Kozarice omogočili
normalni tovorni promet - po
[obvoznici, mimo Sikoška ter
Ema. Načrt pa zahteva tudi
gradnjo novega voglajnskega
mostu. V šentjurski občini so
se v zvezi z gradnjo podvoza
pojavila različna ugibanja, za-
to je predsednik IS, Ladislav
Grdina, o tem podrobneje sez-
nanil tudi občinsko skupščino.
V zvezi s tem je pojasnil tudi
kako je z lokacijo spornega
kamnoloma proti Selam, kjer
so pridobili nasipni material
za obvoznico. Zaradi poceni-
tve naložbe so dali prednost
bližini, vendar pa bodo kam-
nolom rekultivirali ter ga po-
sejali s travo, je povedal Gr-
dina.
Hkrati z asfaltiranjem prve-
ga dela obvoznice nameravajo
asfaltirati tudi okolico novo-
gradnje avtobusne postaje ter
parkirišče. Po informaciji ob-
činske vlade so del potrebnih
sredstev pridobili z oddajo
bencinskih črpalk Istra Benzu,
ki bo gradil tudi ob avtocesti
pri Dramljah ter v Gorici pri
Slivnici. Tudi pri tem so se
v Šentjurju pojavljali najra-
zličnejši dvomi, Grdina pa do-
kazuje, da so bile druge po-
nudbe bistveno manj ugodne.
BRANE JERANKO
KOMENTIRAMO
Brezvetrje mozirsice
sicupščine
»Kadar poslanci mislijo, da
bodo na dnevnem redu zdrahe,
se zasedanja skupščine udele-
žijo. Kadar pa so na dnevnem
redu stvari, ki so pomembne
za občino in za ljudi, pa jih ni
na zasedanje,« se je v petek
upravičeno razburjal predsed-
nik mozirske skupščine po po-
oblastilu Dominik Miklavc.
Petkovo zasedanje naj bi bi-
lo že tretje v tem mesecu, dva-
krat so namreč zasedanje za-
radi nesklepčnosti prekinili,
zadnje pa se ni niti začelo. Še
najmanj poslancev se je zbralo
v družbenopolitičnem zboru,
katerega poslanci so navadno
najbolj glasni in »razpravlja-
joči« na skupščinah. Je res, da
gre poslancem samo za zdrahe,
ali pa se je mogoče vprašati, če
se niso preprosto naveličali
poslušati vseh teh obtožb, ki se
večinoma tičejo treh, štirih
ljudi v občini? Vsaj nekateri
poslanci so bili nejevoljni,
pravzaprav že kar besni. Vsak
se težko utrga od dela, potem
pa te še drugi vlečejo za nos,
ker se skupščin preprosto ne
udeležijo.
Kako naj dela mozirska
skupščina v takšnih razmerah?
Po eni strani poslanci nenehno
obtožujejo državo, da občinam
pobira denar, da nimajo nika-
kršnih pristojnosti in možno-
sti, da na državi ni posluha za
težave v občinah. Udarjanje
čez državo je res najbolj pre-
prosta in hvaležna stvar pod
soncem. Toda poslanci bi mo-
rali najprej pomesti pred svo-
jim pragom. Veliko dela jih je
čakalo tudi na petkovi skupš-
čini, veliko odločitev, ki so po-
membne za občane in občino.
Pa kdo bi se zmenil za majhne
ljudi, ki v Gornjem Gradu po-
trebujejo čistilno napravo?
Ljudi, ki bi radi vedeli, kam
jih bo nesla nova lokalna sa-
mouprava? Ljudi, ki bi mogoče
radi najeli kredite, pa jim po-
slanci tega ne omogočijo, ker
ne sprejmejo ureditvenih na-
črtov? Kdo bi poslušal majhne
ljudi in tiste poslance, ki bi
radi še kaj povprašali in izve-
deli še kaj drugega, kot je na
dneinem redu, pri preprosti
točki vprašanja in odgovori?
Eh, kdo bi se zmenil zanje, ko
pa je toliko stvari bolj zani-
mivih !
Vsak naj pač sam rešuje svo-
je probleme, si menda mislijo
mozirski poslanci. To namreč,
kar se v Mozirju dogaja, ni več
podobno nikakršni skupščini,
sploh pa je daleč od neke, kako
se že reče, parlamentarne de-
mokracije.
Mogoče bi lahko razumeli,
da so poslanci naveličani.
Vendar je treba tudi vzroke za
naveličanost poiskati v njih
samih. Končno, med 63 ljud-
mi, kolikor jih je izvoljenih
v mozirski skupščini, nisi tako
neopazen, z razlogi bi se dalo
marsikatero brezplodno raz-
pravo peljati v druge vode. Ali
pa jo preprosto prekiniti. To-
rej naveličanost ni opravičilo.
Tako pa so poslanci plačani za
to, da sedijo na sejah. Denar se
seveda jemlje občinskemu
proračunu, ki ga polnijo tisti
majhni ljudje, ki jih večina ne
vidi.
Pridružujem se mnenju ne-
katerih prizadetih poslancev
in večinskemu mnenju priza-
detih malih ljudi, da je zadnji
čas, da se uvede nova lokalna
samouprava. Torej, da bi mo-
ral v občini potegniti močan
veter. V organih odločanja bo-
do potem najbrž takšni ljudje,
ki jih bodo zanimale tudi
majhni problemi. Samo, kaj
bo, če bo država ponovno po-
brala ves denar, če ne bodo
imeli pristojnosti ...In sploh,
kaj bo, če se pojavijo afere
druge vrste? Kdo se bo potem
naveličal? Poslanci ali majhni
ijudje?     ^^^^^ SELIŠNIK
Savlnjslca v očeii geografov
Slovenski geografi, ki so se
konec tedna zbrali v Celju, so
[Večino razprav posvetili Sa-
jvinjski dolini. Tako kot je sicer
navada na njihovih zborova-
njih, so skušali tudi tokrat
predstaviti svoje raziskovalno
delo na primeru pokrajine,
v kateri so gostovali.
Za letošnje 16. zborovanje
So pripravili projekt, katerega
naloga naj bi bila opredeliti
niožnosti regionalnega in pro-
storskega razvoja Savinjske
doline. Vendar pa bi za takšen
projekt potrebovali več denar-
ja, kot so ga bili deležni, zlasti
s strani ministrstva za znanost
iter okolje in prostor. Kljub te-
mu so geografi ocenili, da so
rezultati projekta dobri. Poleg
poročil na zasedanju so jih str-
nili še v zborniku, ki je izšel ob
zborovanju.
Najobsežnejši tematski
sklop v okviru projekta je bil
posvečen degradaciji, onesna-
ženosti in ranljivosti okolja,
pri katerem je sodelovalo kar
petnajst avtorjev. Posebej so
se ukvarjali z vodami, ki imajo
pomembno vlogo v obravna-
vani regiji. Čeprav je pokraji-
na bogata z vodnimi viri, ji
lahko zaradi njihovega ones-
naženja zlasti v Spodnji Sa-
vinjski dolini v bližnji prihod-
nosti celo zmanjka vode, so
ugotovili raziskovalci. Posebej
skrbno bi jih morali varovati
na kraških območjih doline.
V dolini je bilo tudi več nepra-
vilnih posegov v okolje, med
katere avtorji uvrščajo meli-
oracije in njihove negativne
učinke. Posebej pa se lotevajo
Celja z okolico kot enega naj-
bolj onesnaženih mest v Slove-
niji.Ugotavljajo, da davek pla-
čujejo prebivalci s svojim
zdravjem in onesnaženim oko-
ljem ter uničenimi gozdovi.
V prostoru, ki so ga geografi
proučevali, je pomemben tudi
promet, zato je bil prav tako
ena od tem raziskave kot turi-
zem in drobno gospodarstvo.
TC
Burno o lelcarnali v Šmarlu
Po živahni razpravi na tor-
kovem zasedanju šmarske ob-
činske skupščine so se poslan-
ci vendarle odločili za sprejem
Osnutka odloka o ustanovitvi
lavnega zavoda Celjske lekar-
ne. Poslanske predloge name-
|*avajo upoštevati pri priprav-
ljanju predloga odloka.
Smarske poslance (občina
■laj bi bila ena od šestih sou-
stanoviteljic javnega zavoda)
■'lotita predvsem dva člena:
presežkih naj bi zavod raz-
polagal samostojno ter jih
''porabljal za razvoj dejavno-
sti ter plače zaposlenih, o pri-
manjkljaju pa bi odločali usta-
novitelji. Prav tako je bilo mo-
goče slišati stare kritike kraja-
nov Podčetrtka in Rogatca ter
njune okolice, kjer čutijo po-
trebo po krajevnih lekarnah,
v Celjskih lekarnah pa zani-
manja ni. Direktorica Celjskih
lekarn, Herta Knaus, je po-
udarila, da gre le za pravno
formalno uskladitev dejanske-
ga stanja v šestih občinah ter
povedala o napornem usklaje-
vanju v šestih občinah, kar po-
stopek zavlačuje.
Iz vrst šmarskih poslancev
se je prav tako slišala bojazen,
da bi tako močna mreža javne-
ga zavoda lahko zavirala le-
karniško zasebno pobudo.
Kljub številnim pomislekom
pa so osnutek odloka sprejeli,
saj so ugotovili, da si s tem
onemogočajo drugačne orga-
niziranosti lekarniške dejav-
nosti v prihodnosti. Trenutno
pa v občini ni pogojev za sa-
mostojni občinski zavod, jih je
seznanila  Kristina  Kampuš.
BRANE JERANKO
Uvoz možganov
le dvorezen meč
Piše: Erika Repovž
Velik priliv tujcev
v ZDA v zadnjih desetletjih
je oživil nikdar čisto po-
zabljeni rasizem in nestrp-
nost do tujcev, ki se danes
kaže v različnih oblikah,
podobno kot v Evropi.
Analize različnih centrov
za migracijske študije so
pokazale, da se bo število
priseljencev v ZDA v tem
desetletju doseglo blizu de-
vet milijonov ljudi, kolikor
se jih je v Združene države
Amerike preselilo v prvem
desetletju tega stoletja.
Drugače kot v začetku sto-
letja, ko so bili priseljenci
večinoma Evropejci, oble-
gajo ZDA danes predvsem
prebivalci azijskih, še po-
sebej pacifiških držav.
Ameriška zakonodaja nad-
zoruje njihov priliv v okvi-
ru letnega načrta, ki je bil
doslej omejen na pol mili-
jona priseljencev na leto,
pri tem pa niso upoštevali
tistih, ki imajo status preg-
nancev.
Deloma narekuje takšno
popustljivost v zadnjem
času tudi želja Američanov
po povečanju uvoza mož-
ganov. Na ta način bi med
drugim radi zapolnili vrze-
li v ameriškem izobraže-
valnem sistemu, ki ni spo-
soben zagotoviti dovolj
strokovnjakov za potrebe
ZDA v tekmi z visoko raz-
vitimi tehnološkimi drža-
vami kot je npr. Japonska,
ali manj razvitimi s poceni
delovno silo, kot so njeni
azijski gospodarski sateliti.
Sprostitev imigracijske po-
litike bo po novem zahte-
vala strožja merila pri
stopnji izobrazbe, strokov-
nosti in delovnih izkuš-
njah, tako da bo to verjetno
ozek selektivni lijak, skozi
katerega se bodo zrinili le
vrhunski strokovnjaki.
Uvoz tujih strokovnja-
kov je seveda dvorezen
meč, kajti priseljenci ne le
da spreminjajo socialne in
jezikovne kode, ampak bi
utegnili povzročiti tudi za-
stoje v financiranju ameri-
škega izobraževalnega si-
stema.
Na sprejem priseljencev
bo v prihodnje gotovo vpli-
vala tudi renesansa rasiz-
ma in ksenofobije, ki ne
preplavlja le Združenih dr-
žav, ampak tudi Staro celi-
no. Da Amerika za vse ni
enako gostoljubna, govori-
jo legende in pojejo pesmi.
»The White Man's Heaven
the Black Man's Hell...«,
so znani songi črnih musli-
manov, ki ne veljajo le za-
nje, ampak se tičejo vseh
prišlekov, ki niso zaželeni.
Pred leti je novi Klu Klux
Klan objavil zemljevid, ka-
ko naj bi si deželo razdelil
v bodoče. Manhattan in
Long Island naj bi se pre-
imenovala v Zahodni Izra-
el, črnci bi dobili Florido in
južna dela Alabame in Lo-
uisiane, Mehičani pa mejno
področje z Mehiko. Pozabi-
li niso niti na priseljence iz
Italije, Portoričane, Grke,
itd. Od začetkov Klux Kla-
na, ko so bivši vojaki kon-
federacije slekli svoje uni-
forme in jih zamenjali za
bele preobleke, da bi stra-
šili črne prebivalce Juga so
se stvari precej spremenile.
Črnci in belci v ZDA so da-
nes po zakonu enakoprav-
ni, toda pojavil se je nov,
tako imenovani »socialni
rasizem« in odklcmjanje
druge barve polti v vseh
rasnih skupinah.
V šestdesetih letih, ko se
je v ZDA močno okrepila
kampanja za rasno enako-
pravnost, je bilo še vedno
na desettisoče deklariranih
in oboroženih pripadnikov
KKK. Veliko njihovih ak-
tivnih članov je pripadalo
skupini ameriških držav-
ljanov, ki so čez dan nosili
epolete, ponoči pa belo za-
stavo svojega klana. Danes
so se stvari spremenile.
KKK je svojo udarno moč
posodil ameriškim neona-
cistom, ki delujejo veliko
bolj prefinjene, število pri-
stašev klana pa po nekate-
rih novejših podatkih ne
presega števila 5.500. Sam
BiH Walton, strah in trepet
vseh črnih na udaru, je da-
nes rejen upokojenec, ki ži-
vi odmaknjeno od ameri-
škega političnega dogaja-
nja in pravijo, da v njem ni
več mogoče prepoznati raz-
posajenega južnjaškega
polkovnika, zaščitnika bele
ženske.
In kakšen je glavni ra-
zlog za takšno nemilost?
Gibanje za človekove pra-
vice? To danes verjamejo le
največji naivneži. Gre za
to, da klanovci ne dobivajo
več nikakršne finančne po-
moči s strani ameriških po-
slovnih krogov. Južnjaški
politiki se trudijo, da bi si
zgradili image poosebljene
tolerance in tako pritegnili
petične industrijalce, poleg
tega pa veliko južnjaških
senatorjev udobno sedi na
svojih senatorskih stolih
prav zaradi glasov črnih
volilcev. Tako je to v Ame-
riki, pa ne samo tam.
Mednarodno posojilo za Celje
v Celju si že nekaj časa prizadevajo, da bi dobili del
sredstev, ki jih Svetovna banka za obnovo in razvoj obljub-
lja v pomoč pri reševanju ekoloških problemov v državi. Po
zadnjih informacijah naj bi Celje dobilo posojilo za plinifi-
kacijo.
Posojilo Svetovne banke za plinifikacijo naj bi najprej
dobil Maribor, kjer bodo izpeljali poskusni projekt. Sledila
mu bodo še druga onesnažena slovenska mesta, med njimi =
Celje, Zagorje, Trbovlje in Hrastnik. Posojila naj bi bila na;
voljo že pred prihodnjo kurilno sezono. V Celju napovedu-j
jejo, da bodo kredit namenili posameznim potrošnikom, ki
se bodo odločili za prehod na plin.
Misija Svetovne banke, ki je bila septembra v Sloveniji,
pa je podprla tudi projekt odžvepljevanja dimnih plinov
v 5. bloku šoštanjske termoelektrarne. Ko bodo proučili
škodo, ki jo v okolju povzroča TEŠ, bodo določili tudi višino
posojila. TCi
Št. 43 - 28. Oktober 1993
4
Stavkala ie železarna
Veliki pritiski na tlelavce - Štorovčane poilprii tuili žeiezarli v koncernu
Kljub poskusom nekaterih
vodilnih, da bi zasejali seme
razdora med železarji, je gene-
ralni štrajk v vseh družbah na
lokaciji v Štorah minulo sredo
uspel. Štrajkali so vsi zaposle-
ni, kakšne sadove bo obrodil,
če sploh bo, pa bo pokazal čas.
Med generalnim štrajkom je
stavkovni odbor v Štorah pri-
pravil tiskovno konferenco, na
kateri je predsednik stavkov-
nega odbora Tone Motoh po-
vedal, da so se železarji nekaj
dni pred stavko sicer sestali
z direktorjem koncema
dr. Andrejem Ocvirkom, ven-
dar tudi po tem pogovoru ni
bilo razlogov za odpoved ge-
neralnega štrajka. »Dobili smo
občutek, da niso predvidene
radikalne rešitve in da ne na-
črtujejo popolnega zaprtja lo-
kacije. Ni pa nam Ocvirk dal
garancij za nadaljnji razvoj,«
je povedal Motoh in dodal, da
so bili zaradi opozorilnega
štrajka deležni izrednih priti-
skov. »Menili smo, da nas vod-
stvo podpira, danes pa nam
skačejo v hrbet,« je še dejal
Motoh.
O pritiskih vodilnih je govo-
Čeprav v Štorah vodilni tarna-
jo zaradi pomanjkanja denar-
ja, pa so ob stavki delavcev
Vzdrževanja, zaradi česar so
bile prekinjene telefonske lini-
je, v družbi Jeklo kupili 3 mo-
bilne telefone.
ril tudi Jože Kragelj iz Ingsto-
ra. »Čeprav smo stavko pravo-
časno napovedali, nihče od vo-
dilnih ni pripravil seznama
nujnih del. Kljub temu sta di-
rektor Ingstora Viktor Logar
in namestnik direktorja Jekla
Gojko Manojlovič od ljudi
zahtevala, naj odidejo za stro-
je.« Primer prave lopovščine
pa je po Kragljevem mnenju
načrt za ukinitev AOP-ja.
»Vodilni so podpisali pogodbo,
da bodo uporabljali storitve
AOP, obenem pa se gradi la-
sten sistem AOP v Livarni, nov
sistem za 600 tisoč mark se
pripravlja tudi v Jeklu, zaradi
česar bo delo izgubilo skupno
35 ljudi.« Še na en problem je
opozoril Kragelj: zaradi seda-
nje anarhije se v Štorah že po-
javlja problem varnosti, nihče
pa se ne vpraša, kdo bo odgo-
voren, če bo prišlo do nesreče.
Štrajk da ali ne - ta dilema je
bila po besedah Stojana Stoja-
noviča še največja v družbi Je-
klo, kjer bi v enem obratu de-
lavci menda delali, v glavnem
so to člani neodvisnega sindi-
kata, čeprav je tudi ta sindikat
načelno podprl generalni
štrajk. So pa štrajk v celoti
podprli v družbi Valji, je pove-
dal Branko Javeršek, delali so
le delavci na nekaterih ključ-
nih mestih. Prav tako so štrajk
podprli v Vzdrževanju, kjer si-
cer zaradi neizplačanih plač
stojijo že od 11. oktobra. Kot je
na tiskovni konferenci pove-
dal Albin Gradič, živi 200 lju-
di v nemogočih razmerah, saj
niso dobili izplačanih plač niti
za avgust niti za september.
Kljub stavki so izpolnili naro-
čila za italijanskega partnerja,
tudi sicer je v družbi dela do-
volj, problem pa nastaja zara-
di neplačevanja tudi s strani
družb v železarni. Na pobudo
sindikata so v Vzdrževanju de-
lavcem minuli teden izplačali
vsaj otroške dodatke, čeprav
jih je vodstvo menda kar nekaj
časa prepričevalo, da izplačila
niso možna. Usoda Vzdrževa-
nja pa še vedno ostaja nejasna.
saj je upravni odbor sprejel
sklep o prodaji vseh tako ime-
novanih C družb, kamor sodi
tudi Vzdrževanje, čeprav so
delavci sami pripravili pro-
gram reševanja, upravni odbor
pa je zavrnil tudi njihovo ne-
zaupnico direktorju Ivanu
Felcu.
Opozorilno stavko so podpr-
li tudi v ITRU in seveda v Li-
varni, predstavnik njenega
sindikata Milan Kreuh pa je
povedal, da zaenkrat v zvezi
s to družbo nimajo nobenih in-
formacij. Delavci so v glavnem
doma, menda pa je celjski žu-
pan livarjem ponudil za direk-
torja Jožeta Gubenška.
IRENA BAŠA
Z enodnevnim opozorilnim štrajkom so delavci vseh družb
obsodili namero o zapovrstnem ukinjanju družb v Štorah, obe-
nem pa zahtevali jasne in natančne odgovore na vprašanja
o njihovi prihodnosti. Zahtevajo, da se javno pove, kdo je
odgovoren za nastale razmere, med drugim tudi za zgrešene
naložbe in izgubo tržišč. Od generalnega direktorja Ocvirka
ponovno terjajo, da stavkovnemu odboru osebno predstavi pro-
gram odvijanja sanacije v družbah slovenskih železarn, kadrov-
ska sanacija pa mora biti usklajena in dogovorjena s sindika-
tom. Med zahteve so zapisali še takojšnje izplačilo plač za
avgust, kjer še niso bile izplačane, ter plač za september. V zvezi
s stečajem Livarne pričakujejo jasnejše informacije, objekti
družbenega standarda se ne smejo prenesti v last države, od
lastnika pa sindikat zahteva sprotne informacije.
Svoje stališče do opozorilne stavke je delavcem štorske žele-
zarne poslal tudi svet sindikata koncema Slovenske železarne.
V sporočilu je predsednik sveta Janko Dežman med drugim
zapisal, da gre v primeru slovenskih železarn za načrtno poli-
tiko in pristope, katerih cilj je izključno privatizacija, brez
minimalnega upoštevanja interesov zaposlenih delavcev in
iskanja socialno pravičnejših rešitev. V sindikatih so doslej
menili, da bodo s poštenim sodelovanjem in dialogom ter upo-
števanjem argumentirane strokovne besede prebrodili krizno
obdobje in da bodo ob vseh bolečih preobrazbenih procesih;
vendarle uspeli zagotoviti vsem delavcem minimalno socialno]
varnost. Vendar pogovori niso uspešni, sindikat se jemlje kot
nujno zlo, ki ga občasno potrebujejo, nihče pa ga ne upoštevaj
kot partnerja. V primeru štorske Livarne pa gre po mnenju j
sindikata koncema za špekultativne postopke okoriščanja
posameznikov iz stmktur, ki so blizu lastnika. Sindikat kon-
cema je zato podprl generalni štrajk v Štorah, stavkajoče pa so
podprli tudi delavci celjske Žične, ene izmed družb v koncernu. j
Unior kupil
Konusovo halo
Zreško podjetje Unior je
pred kratkim postalo last-
nik velike Konusove hale,
ki so jo v tem podjetju upo-
rabljali za nizkoregalno
skladišče. Unior je halo od-
kupil od družbe Posest, ki'
zaradi neplačanih terjatev
razpolaga s precejšnjim de-
lom nepremičnim konji-
škega Konusa. V novih
prostorih naj bi Unior po
manjših obnovitvenih delih
obdeloval odkovke, v tem^
programu pa naj bi bilo na
začetku zaposlenih približ-
no 40 delavcev.
Katalog poslovnih
priložnosti
Sklad republike Slove-
nije za razvoj ter Agencija'
za prestrukturiranje in pri-
vatizacijo sta pripravili'
dve publikaciji, zanimivi
za podjetnike. Prva je ka-
talog podjetij v lasti Skla-
da z naslovom Poslovne
priložnosti, druga je pri-
ročnik Tuja vlaganja in
lastninsko prestrukturira-
nje. Obe publikaciji sta na-
menjeni iskanju domačih
ali tujih kupcev in vlagate-
ljev za podjetja, ki so v lasti
Sklada.
Zbornici za
skupno mizo
Območna gospodarska
zbornica Celje ter Območ-
na gospodarska zbornica
Velenje sta za danes na Do-
brni pripravili skupno sejo,
na pogovoru pričakujejo
tudi generalnega sekretar-
ja slovenske gospodarske
zbornice Janeza Bedino.
Člani obeh odborov bodo
razpravljali o aktualnih
nalogah zbornice, proble-
mih v zvezi s preoblikova-
njem lokalne samouprave
ter možnih skupnih proH
jeklih. 1
V Rogaški vse več
tulcev I
v Zdravilišču Rogaška
Slatina so zadovoljni z obi-
skom. Zasedenost se je
v zadnjem mesecu povečala
za 10 odstotkov, med 5O0
tujci je v Zdravilišču naj-
več Italijanov, Avstrijcev
in Nemcev. V Rogaški Slar
lini so prvič gostili tudi
večjo skupino Rusov, ki so
prišli na rekreativni oddih.
Pred kratkim so v Zdravi-
lišču podpisali tudi pogod-
bo s finsko potovalno agen-
cijo Loma Service, ki naj bi
že prihodnje leto pripeljalil
v Rogaško Slatino goste u
Finske.
Predstavitev
v Firencah
Zdravilišče Dobrna n
merava v prihodnje priva-
biti še več gostov iz tujine
Osvajanju novih tržišč jf
bila namenjena tudi okto-
brska promocija Zdraviliš-
ča v Firencah, na to pred-
stavitev so povabili pred-
stavnike s celotnega ob-
močja Toscane.
IS
Uresničena ena zahteva
Sinaikat Aera Copy še ni zailovoiien
Delavci podjetja Aero Copy
so prvega julija stavkali in ta-
krat zahtevali izplačilo regre-
sa v gotovini, oblikovanje sa-
mostojne finančne službe, no-
miniranje  zadolžnic  za  leti
1991 in 1992 ter odstop tehnič-
nega direktorja Zvoneta Hu-
deja; po mnenju delavcev za-
radi vnašanja nemira in raz-
dora med zaposlenimi ne more
biti več član kolektiva. Kako
se uresničujejo te zahteve
— o tem so v Aeru Copy sprego-
vorili na tiskovni konferenci
minuli četrtek.
Predsednik sindikata Per-
gam v Aeru Copy Alfred Hoj-
nik je poudaril, da se zahteve
vse prepočasi uresničujejo.
Delavcem so izplačali edino
regres v bonih, pogajanja
o ostalih zahtevah pa se od pr-
vega julija praktično niso pre-
maknila z mrtve točke. Očitno
Za odhod iz Aera Copy se je po
informacijah Alfreda Hojnika
odločil tudi direktor Bogo
Kirn. V podjetju so za direk-
torja že predlagali svojega člo-
veka: to mesto naj bi prevzel
dosedanji direktor trženja Iz-
tok Nareks.
je zalegla napoved tiskovne
konference, saj so se potem
stvari po Hojnikovih besedah
odvijale z vrtoglavo hitrostjo.
Upravni odbor najprej ni spre-
jel Hudejeve razrešitve, za nje-
gov odstop so se potem dogo-
vorili dan pred tiskovno kon-
ferenco. S prvim januarjem
prihodnjega leta naj bi bivši
tehnični direktor postal teh-
nološki višek, kar pomeni, da
mu pripada odpravnina, s či-
mer se v sindikatu ne strinjajo
povsem.
Še vedno ostaja o^dprto obli-
kovanje samostojne finančne
službe. Kljub prepričevanju
predsednika upravnega odbo-
ra Aera Franca Gazvode, da
bo samostojna finančna druž-
ba dražja za 20 odstotkov in
da sploh ni potrebna, ker stva-
ri dobro tečejo, v Aeru Copv
vztrajajo pri oblikovanju last-
ne službe. Po Hojnikovih po-
datkih plačuje Aero Copy
družbi Aero za finančne stori-
. tve mesečno 11 tisoč mark.
S tem denarjem lahko plačajo
lastnega človeka, pri lastni fi-
nančni službi pa vztrajajo
predvsem zaradi čistih raču-
nov. Po zadnjih pogovorih jim
je vodstvo Aera menda oblju-
bilo, da naj bi lastno finančno
službo ustanovili v začetku
prihodnjega leta.
Po podatkih sindikata še
vedno ni razrešeno vprašanje
zadolžnic niti vprašanje last-
ninjenja. V Aeru Copy so z an-
keto ugotovili, da so delavci
pripravljeni vložiti v podjetje
certifikate in zadolžnice, prav
tako papirje svojih družinskih
članov, vendar le pod pogo-
jem, da se lastninijo znotraj
Aera Copy, ne pa v okviru ce-
lotnega sistema. Predvidoma
bi delavci Aera Copy lahko
odkupili 20 do 23 odstotkov
premoženja. Toliko upravljav-
Zvone Hudej: »V zvezi z očitki,
ki so bili izrečeni med stavko
v Aem Copy, je upravni odbor
sprejel naslednje sklepe:
»Ugodi se ugovom Zvoneta
Hudeja, upravni odbor ugo-
tavlja, da Zvone Hudej pri
opravljanju svoje funkcije kot
tehnični vodja ni deloval proti
interesom družbe, temveč
skladno s predpisi in interesi
družbe. Upravni odbor nada-
lje ugotavlja, da je bil začasni
suspenz Zvoneta Hudeja pro-
tizakonit. Takšna so bila sta-
lišča upravnega odbora, ki
ustrezajo dejanskim razme-
ram, ne glede na takšna stališ-
ča pa sem se odločil, da bom
zahteval razrešitev.«
skih pravic, je povedal Alfred
Hojnik, so imeli delavci Aera
Copy tudi ob ustanovitvi leta
1990, vendar je bila kasneje
podpisana nova pogodba, kjer
so teh 23 odstotkov preprosto
izničili, zaradi tega pa delavci
Aera Copy nikoli niso bili čla-
ni upravnega odbora.
,_____.............,JB..
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
- Podjetje Sinaj d.o.o. Ljub-
ljana nudi trgovino na debelo
in drobno, agencijske, posred-
niške in komisijske posle, za-
stopanje domačih in tujih
partnerjev, strojni inženiiing
ter grafično dejavnost (tampo-
tisk). Informacije: tel. 061/
221-906 (Romildo Bratkič).
- Podjetje Iving - varnostni
inženiring d.o.o. Trbovlje nudi
specialne antivibracijske zaš-
čitne rokavice (Savira) in zaš-
čitne čevlje (Savis). Nudijo tu-
di inovacije s področja varstva
pri delu. Informacije:
tel. 0601/24-159 (Bruno
Logaj).
- Podjetje Mizarstvo d.o.o.
Velenje nudi lameliran les za
okna (A in B kvaliteta), leplje-
ne plošče (do 800 mm širine in
3000 mm dolžine), vrtne garni-
ture (smreka, hrast), bruno,
opaž, ročaje za orodje, okrogle
bukove palice, jesen fi 3 in 4,
dolžine 350 do 2400 mm ter
manjše masivne pohištvene
elemente. Informacije: tel. in
fax 856-558 (Jože Kaligaro).
- PodjetjeRiko Stroj Ribnica
nudi strojno obdelavo kovin in
druge storitve (razrez pločevi-
ne na škarjah, plamensko, na
plazmo, krivljenje do dolžine
6 m, obdelavo na stružnicah,
rezkalnih strojih, brušenje in
ostale usluge razreza ter vse
vrste ključavničarskih stori-
tev. Informacije: tel. 061/861-
132 in fax 061/861-607 (Marija
Mihelič).
Povpraševanje:
-Podjetje Peca Commerce
d.o.o. Mežica povprašuje po
inovativnih proizvodih, ki de-
lujejo avtonomno ali pa alter-
nativno na istosmerni tok iz
vgrajenih svinčenih hermetič-
nih akomulatorčkov osnovne-
ga modula 6V, 3.4 Ah/20
h v ohišju dimenzij osnovnega
modula 4 x R 20. Informacije:
tel. 0602/35-175 in fax 0602/
35-203 (Jože Krenk).
-CIS GZS povprašuje po
tehnični (odpadni) solni kislini
gostote 1,16 kg/dm-* (ali več),
v količinah 50 do 100 ton me-
sečno. Informacije: Informa-
cijska pisarna CIS GZS,
tel. 061/150-122 in fax 061/
219-536.
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
zbornice
Slovenije
Vse podrobnejše informacij
dobite pri Centru za InfonnJ
cijski sistem Gospodarsl*
Zbornice Slovenije, telef'*
(061) 150-122 interno 290, 29
293 ali direktno 215-631.
Št. 43 - 28. Oktober 1993
Spremembe čez noč niso možne
v soboto so v Šoštanjski ter-
moelektrarni pripravili dan
odprtih vrat. Številni gostje so
si ogledali elektrarno in grad-
bišča, vodstvo TEŠ pa je pred-
stavilo sanacijsko-ekološka
prizadevanja in odgovarjalo
tudi na vprašanja obisko-
valcev.
V TEŠ naj bi odžvepljevalne
naprave na bloku IV pričele
s poskusnim obratovanjem ko-
nec prihodnjega leta, medtem
pa bodo začeli s postopki eko-
loške sanacije tudi na bloku V.
Za ta blok potrebujejo 130 mi-
lijonov dolarjev, sredstva pa
naj bi pridobili s pomočjo
mednarodnih posojil. Pretekli
teden so v termoelektrarni do-
bili obvestilo, da je Mednarod-
na banka za obnovo in razvoj
odobrila 50 milijonov dolarjev
za slovenski eko program, od
tega naj bi v Šoštanju prejeli
30 milijonov dolarjev.
V tem času v TEŠ zaključu-
jejo krogotok na odlagališču
pepela in žlindre, tako da
v prihodnje ne bi več onesna-
ževali velenjskega jezera in
Pake. Na dnevu odprtih vrat
v elektrarni so povedali, da se
zavedajo, da s proizvodnjo
električne energije bremenijo
okolje, vendar pa sprememb
ne gre pričakovati čez noč.
US
Foto: EDI MASNEC
Sodelovanje s Poljsko?
Prejšnji teden se je v organi-
zaciji podjetja Gorenje Poljska
na obisku v Sloveniji mudila
skupina poslovnih partnerjev,
lastnikov najstarejših Gore-
njevih pralnih strojev in polj-
skih novinarjev.
Gostje s Poljske so že prvi
dan obiskali Gorenjeve Go-
spodinjske aparate ter si ogle-
dali mesto Velenje, za pred-
stavnike sedme sile pa so pri-
pravili liovinarsko konferen-
co, na kateri je sodelovala dr-
žavna sekretarka za ekonom-
ske odnose s tujino mag. Vojka
Ravbar.
Ravbarjeva je predstavila
slovenske   dosežke   zadnjih
dveh let, še posebej na gospo-
darskem področju. Medrtrdru-
gim je omenila, da si Slovenija
prizadeva okrepiti gospodar-
sko sodelovanje z vsemi drža-
vami, tudi s Poljsko, kjer je še
veliko neizkoriščenih možno-
sti. Slovenski izvoz je lani,
vključno z izvozom storitev,
presegel 6,5 milijard dolarjev,
na Poljsko pa je Slovenija iz-
vozila za nekaj več kot 66 mili-
jonov dolarjev. Še bolj skro-
men je bil uvoz, saj je znašal le
12,5 milijonov dolarjev.
Podobno kot z drugimi dr-
žavami Višegrajske skupine,
se Slovenija tudi s Poljsko do-
govarja za oblikovanje cone
svobodne trgovine. Pogovore
je treba pospešiti, saj bo Slo-
venija sporazuma s Češko in
Slovaško podpisala do konca
leta, dogovarjanja z Madžar-
sko pa so v zaključni fazi.
Tudi v Gorenju niso zado-
voljni z obsegom blagovne me-
njave s Poljsko, predvsem na
področju prodaje bele tehnike.
Poljske novinarje so v pogovo-
ru z Ravbarjevo zanimali
predvsem slovenski model pri-
vatizacije, možnosti za tuja
vlaganja, prednosti investitor-
jev, plačevanje dolga nekdanje
Jugoslavije, razvoj turistične-
ga gospodarstva...
še druga vrtina v Libojah
DoHatni UM ¥Oile bodo izboljšali oskrbo
še pred tremi leti je bilo
v žalski Komunali zaposlenih
61 delavcev, danes jih je samo
38. Iz okvira Komunale so med
drugim izločili ogrevanje in
urejanje javnih površin, po-
djetje pa še vedno skrbi za de-
lovanje vodovoda, javnega ka-
nalizacijskega omrežja ter de-
lovanje čistilne naprave. Tudi
o tem je spregovorilo vodstvo
podjetja na novinarski konfe-
renci ob svoji 30-letnici.
Pomanjkanje vode je v vseh
teh letih eden osrednjih pro-
blemov žalske občine, v Ko-
munali pa pričakujejo, da bo-
do težave z oskrbo vsaj delno
rešili z novo vrtino. Delavci
Geološkega zavoda iz Ljublja-
ne so namreč že lani izvrtali
120 metrov globoko vrtino
v Libojah, tam naj bi še letos
postavili vso potrebno opremo
za črpanje vode v žalski vodo-
vodni sistem. Pred kratkim so
v Libojah začeli vrtati še dru-
go vrtino, globoka bo 150 me-
trov. Če bo šlo vse po načrtih
in če bodo našli zadostne koli-
čine vode, potem bodo v občini
že prihodnje leto rešili pro-
blem oskrbe višje ležečih pre-
delov občine, zlasti območja
Ponikve, kamor so v sušnih
obdobjih vozili vodo s cister-
nami kar 1700 prebivalcem.
Projekt je vreden 4 milijone
tolarjev, financirata pa ga žal-
ska občina ter republika. Obe-
nem gradijo tudi črpališče
z rezervoarjem v Podlogu in
povezovalni cevovod do obsto-
ječega zajetja v Lokah v dolži-
ni 2600 metrov.
Komunala ima že nekaj časa
velike težave s čistilno napra-
vo v Kasazah. Okoliški krajani
so že večkrat opozorili, da je
življenje zaradi smradu iz či-
stilne naprave nemogoče, na
zasedanju občinskega parla-
menta so celo javno zagrozili,
da bo naprava šla v zrak, če se
stvari ne bodo uredile. V krat-
kem bodo v Kasaze spet pripe-
ljali mobilno stiskalnico in
spraznili lagune, polne mulja.
Naprava ni zgrajena do konca
in tehnološko ni zaokrožena
v zaprt sistem, zaradi česar
prihaja do težav. Le-teh bi
imeli veliko manj, če bi naj-
večji uporabnik - mlekarna
v Arji vasi — spuščal v čistilno
napravo manj maščob. Delo-
vanje čistilne naprave zahteva
tudi dovolj denarja, vendar tu-
di na tem področju cene ome-
juje država.
Na tiskovni konferenci je
vodstvo opozorilo še na izgu-
bo, ki se podobno kot v drugih
slovenskih komunalnih po-
djetjih že tri leta pojavlja za-
radi državnega omejevanja
cen komunalnih storitev. Ad-
ministrativno določene cene
ne sledijo stroškom, zato se tu-
di v žalski Komunali bojijo
razpada celotnega sistema.
IB
NOVO NA BORZI
Boljši pogoji dela
Zdenko Podlesnik
V preteklem tednu se je
ljubljanska borza preselila
v nove prostore. Za borzne po-
srednike in zaposlene na borzi
to predstavlja boljše pogoje
dela, za obiskovalce pa pred-
vsem boljši pregled nad pote-
kom trgovanja. Za obiskovalce
je poseben prostor, ki je dvig-
njen od tistega v katerem po-
teka trgovanje. Borzni posred-
niki imamo zakupljene telefo-
ne, kar pomeni, da nas je od-
slej mogoče direktno poklicati,
če v hrupnem trgovanju sliši-
no telefon.
Uradna otvoritev borze bo 9.
ttovembra 1993.
Na včerajšnjem borznem se-
stanku se je prvič trgovalo z že
lajavljeno in predstavljeno
)rednostno delnico UBK ban-
te. Njen tečaj ni bistveno po-
•asel glede na tečaje po kate-
ih se je ta delnica prodajala
)red uvrstitvijo na prosto ko-
tacijo ljubljanske borze. Njen
enotni tečaj je bil 34.809,00
SIT za delnico, lastnika je za-
menjalo 1483 delnic. Sicer je
[>ostalo trgovanje z delnicami
ipet bolj živahno, skupen pro-
met delnic je po daljšem pre-
doru presegel promet obvez-
•Uc. Nekako je že kar običaj,
izjava kakšnega državnega
funkcionarja na Portoroškem
^minarju vpliva na trgovanje
f vrednostnimi papirji. Tokrat
^ nastop guvernerja Banke
Slovenija povzročil povečano
'rgovanje z delnicami SKB.
Cene in promet nekaterih
delnic preteklega tedna so bile
»aslednje: ^^„3 ^ SJT
SKBP 20961- 22639
SKBR 23531- 27997
•"RB 21215- 22076
JlK 78918- 81130
DAD 137484-150035
Po enodnevni prepovedi tr-
govanja z delnico DADAS, za-
•■acli že znanih administrativ-
nih posegov na trg vrednost-
nih papirjev je ta delnica po-
novno porasla na ceno, ki jo je
imela sedi septembra.
Obveznice so še vedno zelo
iskano blago, a je ponudba ob-
veznic z boljšimi donosi majh-
na. Posledice tega se kažejo
v velikem zanimanuju pred-
vsem za poštne obveznice in
splošnem porastu cen vseh ob-
veznic. V ospredju so pred-
vsem ob poštnih republiške.
Za slednje velja da so včeraj
dosegle tečaj 100, kar pomeni,
da se je njihov donos približal
višini obresti, ki so navedene
na obveznicah. Vzrokov je ver-
jetno več, od varnosti do raz-
mišljanj o dohodnini, ter rasti
tečaja DEM.
Naložbe v tako likvidne
vrednostne papirje kot sta
RSLl in RSL2 so še vedno za-
nimivejše od obresti na avista
sredstva oz. presežke na žiro
računih. Tečaj Banke Sloveni-
je za DEM je v oktobru že za
0,4% presegel »R«.
Na včerajšnjem borznem se-
stanku je bil opazen tudi pro-
met z zlatom. Cena grama či-
promet v lotih
1920- 2872
211-11689
296- 2562
73-   393
367-   550
stega zlata se je vrtela okoli
1600,00 SIT, skupno je bilo
prometa 5000 gramov.
SVETUJEJO BROKERJI
CELJSKE BORZNE HIŠE
Borštnllcovo
srečanje
MARIBOR, 21. oktobra
(Večer) - Pričelo se je
28. Borštnikovo srečanje,
na katerem naj bi bili
v ospredju umetniška ka-
kovost in velika pripadnost
gledališču. Slavnostni go-
vornik je bil Rudi Šeligo,
predsednik sveta Borštni-
kovega srečanja. Poudaril
je, da je slovensko gledališ-
če marsikdaj nadomeščalo
politične akterje in se
vprašal, ali je zmožno ume-
stiti svoje prizorišče nazaj
v izvorni prostor.
Zanimanje za
gradnjo avtocest
LJUBLJANA, 22. okto-
bra (Dnevnik) - Prihodnje
leto naj bi začeli v Sloveniji
graditi devet avtocestnih
odsekov.Zanimanje doma-
čih in tujih gradbenih po-
djetij je veliko, saj se je na
razpis za oddajo del med
Šentiljem in Pesnico prija-
vilo 34 podjetij, od tega de-
vet domačih.
Enalfo izliodišče
za enal(o delo
LJUBLJANA, 22. okto-
bra (Dne\'nik) - Vlada je
sprejela predlog zakona
o razmerjih plač v javnih
zavodih in državnih orga-
nih. Po tem zakonu naj bi
imelo 130 tisoč zaposlenih
v negospodarstvu enake
izhodiščne plače po posa-
meznih tarifnih razredih.
Za večino naj bi veljalo
razmerje med najnižjo in
najvišjo plačo 1:9, za po-
slance pa 1:10.
Invalidska podjetja
v izgubi?
LJUBLJANA, 21. okto-
bra (Delo) - Invalidska po-
djetja bodo s 1. novem-
brom, kot kaže, izgubila
davčno olajšavo, ki jim je
pomagala pri njihovem bo-
ju s konkurenco na trgu.
Država namreč ni pravo-
časno uredila sedanjo neu-
stavno obliko olajšave.
Plačevanje 20-odstotnega
prometnega davka bo po
ocenah povzročilo, da bo
več kot polovica invalid-
skih podjetij poslovno leto
zaključila z izgubo.
Kolilco je
beguncev?
LJUBLJANA, 21. okto-
bra (Večer) - V Sloveniji je
po popisu približno 30 ti-
soč beguncev, ne pa 70 ti-
soč, kot se je prej govorilo.
Iz proračuna naj bi prihod-
nje leto zanje namenili 500
milijonov tolarjev. Visoki
komisariat za begunce pa
je letos zanje zbral 4,2 mili-
jona ameriških dolarjev.
Neurejeni stiici
z razvitimi
BLED, 25. oktobra (De-
lo) - Na mednarodnem go-
spodarsko- razvojnem fo-
rumu na Bledu so ugotav-
ljali, da bi morali homoge-
nizirati sporazume, ki jih
sklepajo vzhodnoevropske
države na isto temo z razvi-
timi.Otvoritveno predava-
nje na forumu je imel dr-
. Janez Drnovšek, ki je me-
nil, da ima Slovenija v tr-
govanju možnosti, da po-
stane ena najbolj perspek-
tivnih držav Srednje
Evrope.
Št. 43 - 28. oktober 1993
6
Slovenija podobo
na ogled postavi
oamevna promocUa Kozjanskega na Bavarskem
Motiv iz Donavskega nakupovalnega središča: predstavitev domače obrti s Kozjanskega.
Preteklo nedeljo se je kon-
čala 11-dnevna državna pro-
mocija Slovenije v bivši pre-
stolnici Bavarske, v Regens-
burgu. Sodelovanje izvira iz
prijateljevanja med ljudmi
Podsrede ter Wolfsegga, ki ju
družita odlična romanska gra-
dova, poudarek prireditve
»Slovenija danes« pa je bil
prav na pokrajinah Kozjan-
skega in Vipavske doline.
Zanimanje za številne slo-
venske prireditve je naraščalo
iz dneva v dan. Odmevnost
promocije nove države se zrca-
li v številnih prispevkih nem-
ških pokrajinskih časnikov, pa
tudi bavarske TV in radia. Ča-
sopisje je prireditve napove-
dovalo sproti, o njih pa so nato
izčrpno poročali. Tudi zato so
bile odlično obiskane - po ne-
katerih ocenah se je s sedanjim
utripom Slovenije srečalo ne-
posredno kar 300 tisoč Nem-
cev. V ponedeljek je bila v ba-
varskih medijih še zaključna
ocena, kjer so zapisali, da so
dnevi Slovenije zares uspeli.
Kozjanski park iz Podsrede
je imel pri tem vidno mesto,
tako v velikem Donavskem
nakupovalnem centru kot
v Škofijskem muzeju, z razsta-
vo parkove sakralne umetnosti
(posebno zanimanje je vzbudi-
la starogorska pieta iz Podsre-
de). Obiskovalce so pritegnile
tudi bogate predstavitve koz-
janske domače obrti, različnih
izdelkov, hrane in pijače, pri
čemer so se z našega konca iz-
kazali zlasti Jurij, Mont, šmar-
ska sirarna, imenska klet...
Posebno zanimanje so vzbuja-
la obsoteljska zdravilišča.
Med prireditvijo pa se je iz-
kazalo, da del gospodarstveni-
kov še vedno ne razume takš-
nega nesejemskega predstav-
ljanja ponudbe, prepoznava-
nja. Tako je, na primer, slatin-
sica Steklarska šola odpoveda-
la sodelovanje (da je predrago)
šele tik pred prireditvijo, pa če
tudi kot nosilec podprojekta
predstavitve našega stekla.
Direktor Spominskega par-
ka Trebče, Franc Zidar, ki se
je v torek vrnil s svežimi vtisi,
pravi: »Vse skupaj je izjemna
izkušnja in pridobitev novega
znanja.« Hkrati s pripravlje-
nostjo bavarske strani so za-
dovoljni z odzivom vodstva
šmarske občine, ki je pomaga-
lo tako po organizacijski kot
finančni plati. Park je pridobil
povsem novo celostno podobo,
ki jim koristi pri predstavi-
tvah na tujem in domačem tr-
gu. Zaposleni v parku so se
temeljito pripravljali kar dva
meseca. »To je bila gotovo pri-
ložnost desetletja,« ugotavlja
Zidar. Kozjanski park pa se je
tam dogovoril tudi za partner-
stvo z muzejem na prostem
- skansenom v Neusathu,
v Oberpfalzu.
O nekaterih prireditvah smo
poročaU že v prejšnji številki,
konec tedna pa je približno ti-
soč obiskovalcev navdušeno
sprejelo predstavitev sloven-
ske in bavarske ljudske glasbe
v univerzitetni dvorani (s celj-
skega območja so sodelovali
harmonikar Rajgl iz Kozjega
ter domači pevci iz Luč). Med
številnimi prireditvami zad-
njih dni »Slovenije danes« pa
so, pred pontifikalnim soma-
ševanjem slovenskega metro-
polita, navdušili slovenski pri-
trkovalci.
Prireditve so seveda vzbudi-
le tudi veliko zanimanje slo-
venskih zdomcev iz okoliških
mest, pa tudi zadovoljstvo.
Prireditelji ugotavljajo tudi to,
da je bila odločitev za Regens-
burg pravilna, saj bi se prire-
ditve v velikem Miinchnu pre-
več razgubile.
BRANE JERANKO
KOMENTIRAMO
Linde za Slovenijo
Linde je ugledna in ena naj-
večjih firm za proizvodnjo in
distribucijo tehničnih vrst pli-
nov. Prisotna je na vseh celi-
nah. Mnogi se verjetno še
spomnite julijskih dni v Šem-
petru.
Predstavniki firme Linde
Slovenija na zboru krajanov,
na katerem so želeli prebival-
cem predstaviti svojo naložbo,
sploh niso prišli do besede.
Blizu Sipa oziroma bivšega
doma TVD Partizan, je namreč
ta firma odkupila zemljišče,
na katerem naj bi bila polnil-
nica tekočih plinov. Izid je bil
znan. Krajani so zaradi napač-
nih informacij, česar je malce
kriv tudi Linde (v registraciji
podjetja, je bilo namreč tako
kot pri vseh, ki ustanavljajo
podjetja, našteta cela vrsta de-
javnosti), nasprotovali temu,
da bi Linde imel tudi v Slove-
niji svojo polnilnico.
Da bi stvari vendarle neko-
liko razjasnili, so minulo sobo-
to predstavniki te firme pope-
ljali v Avstrijo poslance žalske
občinske skupščine in na ogled
povabili tudi krajane Šempe-
tra. Ogledali so si objekt, ka-
kršen naj bi bil tudi v Šempe-
tru. V Gradcu stojijo podobni
objekti sredi mesta. Blizu Lin-
za, v Lambachu, so se lahko
prepričali, da ne gre za nika-
kršno stvar, ki bi kvarno vpli-
vala na ekologijo, kaj šele, da
bi bila ogrožena varnost, vse
skupaj pa sploh nima nikakrš-
ne zveze, denimo s kakšnim
sežiganjem odpadkov, kot so
nekateri natolcevali. Navse-
zadnje je jasno vsaj nekaj. Če
bi kdo od konkurentov izve-
del, da tako ugledna firma kot
je Linde, gradi ekološko spo-
ren objekt, potem bi to takoj
izkoristil. Le predstavljamo si
lahko, kaj bi to pomenilo za
poslovni ugled. V Evropi so na
te stvari namreč že dolgo čas
zelo občutljivi. Imajo pač dru
gačne izkušnje kot pri nas, ki
se je v stroko prevečkrat v ti
kala politika. Tudi zato dane^
preneka terim strokovnjakot\
pri nas skorajda nihče več n,
zaupa. Zato lahko po svoje ra
zumemo reakcije krajana
Šempetra, ki so po nedeljsk
oddaji z obiska v Avstriji, kli
cali v studio Radia Celje i
znova zatrjevali, da so pro\
naložbi Linde. Med njimi )
bilo tudi nekaj takšnih, ki s
bili povabljeni na ogled Lind
v Avstrijo, pa so rekli, da ij
gredo, ker so v svoje mnet^
dokončno prepričani. Ob
je seveda res, da smo v prete
klosti utrpeli precej škode tu6
zato, ker so bili nekateri pre
pričani v svoj prav in niso bil
pripravljeni spremeniti svoje
ga prepričanja, tudi če so bil
argumenti drugih še tako trda]
in prepričljivi.
Če že ne verjamemo doma
čim strokovnjakom, potei
skušajmo verjeti vsaj tistim, i
jim zaupa domala ves svet i
na njihov račun vsaj doslej j
ni bilo nobenih pripomb. CJ
tem moramo' vedeti, da o sva^
usodi odločamo sami. Prav j
torej, da o svoji usodi odloča
mo krajani, občani in drža\
Ijani. V imenu napredka naš
mlade države. Zato, da ne bc
mo zaradi nekakšne lažne idi
like ostali osamljeni otok sret
Evrope, ki ga prehitevajo z h
ve in desne, z vzhoda in zahc
da, severa in juga.
JANEZ VEDENLl
DELO
v središču
d o g a j a n i
Novembra o hmeljarstvu
Prihodnji mesec se bo v Žalcu predvidoma sestal repu-
bliški odbor za kmetijstvo in gozdarstvo, pogovor pa bo
namenjen predvsem razmeram v hmeljarstvu.
Tako so se dogovorili člani kmetijskega odbora pri
žalski Liberalno demokratski stranki minuli petek, pogo-
vora o pripravah na to srečanje se je udeležil tudi poslanec
v državnem zboru dr. Janez Zupanec. Po njegovem nme-
nju se niti poslanci niti vlada ne zavedajo problemov
v hmeljarstvu oziroma z njimi niso najbolje seznanjeni. Še
vedno velja ocena, da hmeljarji nimajo kakšnih posebnih
težav, ekonomski izračuni pa kažejo, da je položaj te
panoge kljub 96-odstotnemu izvozu vse slabši. Na pogo-
voru v Žalcu, kjer bodo govorili o razmerah celotnega
slovenskega hmeljarstva, naj bi se dogovorili za ureditev
vprašanj z ekonomskega področja ter možnostih za
uvedbo stimulacij. V središče hmeljarstva bodo povabili
še predstavnika ministrstva za ekonomski razvoj ter kme-
tijskega ministrstva. IB
Vizija Celja — knežjega mesta
v Razvojnem Centru Celje tšoiJo do sredine decembra Izdelali 2. fazo razvojne
strategije knežjega mesta
Na pobudo skupščinskih
poslancev je celjski IS lanske-
ga julija sprejel sklep o pripra-
vi projekta z delovnim nazi-
vom Celjska pokrajina s Ce-
ljem kot središčem, v Razvoj-
nem centru Celje pa so prejšnji
teden pripravili predstavitev
zaključka pr\'e faze projekta.
Člani občinske vlade so gradi-
vo ocenili kot dobro priprav-
ljeno ter podprli predlog Raz-
vojnega centra, da v izdelavi
2. faze projekta izpostavi vlo-
go Celja-knežjega mesta ter
tretjega največjega mesta v dr-
žavi.
V pripravi delovnega gradi-
va je ob strokovnjakih Razvoj-
nega centra sodelovalo 15
strokovnih delavcev občinskih
upravnih organov ter preko 40
predstavnikov regionalnih in-
stitucij. Sicer pa prva faza
projekta temelji na odslikavi
obstoječih ter predstavitvi
razvojnih možnosti Celja kot
regijskega središča, v drugi fa-
Z odločitvijo, da bo sedež
Družbe za izgradnjo avtocest
v Celju sc je vloga mesta ob
Savinji v državnem merilu le
nekoliko povečala, Celje pa
ima tudi vse možnosti, da po-
stane sedež škofije. O tem že
tečejo prvi pogovori z najvišji-
mi cerkvenimi oblastmi v dr-
žavi.
zi, ki je po besedah Darke Do-
mitrovič-Uranjek že v precejš-
nji meri pripravljena, glede na
pogodbene roke pa mora biti
izdelana do sredine letošnjega
decembra, pa bo poudarek na
razvojni strategiji.
V pripravo projekta se je le-
tos dejavno vključil tudi ob-
činski IS, saj je v zadnjem me-
secu izvršnik Jože Zimšek, ki
so ga minulo sredo imenovali
tudi za koordinatorja projek-
ta, pripravil razgovore s pred-
stavniki občin celjskega ob-
močja ter območne Turistične
zveze ter Gospodarske zborni-
ce o turizmu, z ravnatelji sred-
njih šol o razvoju srednjega in
višjega šolstva v Celju ter
s predstojniki regionalnih
zdravstvenih in kulturnih za-
vodov o razvojnih usmeritvah
na teh dveh področjih.
Druga faza projekta, ki je
ovrednotena na nekaj manj
kot 2 milijona tolarjev, bo tako
vključevala obdelavo razvoj-
nih ciljev Celja-knežjega me-
sta ter vizije gospodarskega,
kulturnega, šolskega, zdrav-
stvenega, športnega in infor-
macijskega središča. »Pri tem
gre predvsem za pomen Celja
kot regionalnega središča, po-
zabiti pa ne gre tudi na pn
močijo Celja kot knežjega m
sta, mesta arheološke dedišč
ne, zdravega mesta in sejer
skega središča, da naštejen
le nekaj od tistega, po čemer
Celje poznano,« je obseg dru|
faze, ici so jo v Razvojnem cei
tru pripravljali že čez polet;
utemeljila nosilka projek
Darka Domitrovič-Uranjek.
I. STAMEJČil
Celjski delež za TECOS
Za zagon slovenskega Tebnološkega centra orodjarstva naj aI
Celje v treb letlb prispevalo slablb 80 tisoč DEM A
Pred tedni so člani celjskega
IS ob obravnavi pobude za
ustanovitev Tehnološkega
centra orodjarstva Slovenije
s sedežem v mestu ob Savinji
svoje soustanoviteljstvo pogo-
jevali z zahtevo po predložitvi
natančnega obračuna kapital-
skega deleža za zagon centra.
Minulo sredo so razpravljali
o finančnih obveznostih ter
ustanovitev TECOS-a podprli,
takšen sklep pa bodo priporo-
čili v sprejem tucH poslancem
občinske skupščine.
V strokovnih službah občin-
skih upravnih organov so do
minule srede izdelali predlog
zagonskih kapitalskih vlož-
kov, po katerem naj bi občina
Celje krila 8 odstotni delež.
V absolutnih zneskih se bodo
obveznosti Celja zmanjševale,
saj naj bi prihodnje leto za za-
gon TECOS-a odšteli 42.752,
leto kasneje 20.800 in v letu
1996 še 16.000 DEM. Finančne
obveznosti Celja kot soustano-
vitelja centra so po predlogu,
ki ga je podprl tudi IS, plačlji-
ve tako v denarju kot tudi
v obliki kompenzacij pri na-
jemnini, opremi in ogrevanju.
Za sofinanciranje so predvide-
na le tri leta, saj mora v tem
času center poskrbeti za do-
bičkonosno poslovanje oziro-
ma to, da se preživi sam.
Predlog upošteva tudi zah-
tevo celjske občine, da se fi-
nančne obveznosti do TECOS-
a začnejo plačevati šele pri-
hodnje leto, saj v letošnjem
občinskem proračunu ni na
voljo niti tolarja nenamenske-
ga denarja več. Sofinanciranje
TECOS-a ter druge podobne
projekte pa bo treba upošteva-
ti pri sestavljanju proračun-
skih izhodišč za prihodnja
leta.
Soustanovitelji TECOS-a
ob celjskem IS še Vlada Repi
blike Slovenije ter Gospodai
ska in Obrtna zbornica Slovt
nije. Soustanoviteljski del«
so različni - največ 72 odstd
kov odpade na Vlado, ki I
kapitalske deleže zagotavljal
preko ministrstev za znano
in   tehnologijo,  gospodarsi
dejavnosti ter šolstvo in špol
z 12 odstotki sledi Gospoda
ska zbornica, na Obrtno zbo
nico in občino Celje pa odpi
deta 8-odstotna deleža. V kol
kretnih številkah to pomeJi
da bo celjska občina za zag'
TECOS-a od predvidenih 3l
milijonov SIT (nekaj manj k
535.000 DEM) prispevala p
bližno 3 milijone tolarjev, I
tem pa v dveh letih glede
svoj 8-odslotni soustanoviU
ski  delež skupaj  še  36.<
DEM.
I. STAMEJC
Plin v Šentjurju
Med največjimi načrti šent-
jurske vlade je plinifikacija
mesta Šentjur z naseljema
Hruševec ter Nova vas, pozimi
enega najbolj onesnaženih slo-
venskih krajev. Po ponovlje-
nem razpisu za podelitev 29-
letne koncesije se je Grdinova
vlada odločila za Slovenske
plinovode, pred dnevi pa so se
s tem strinjali tudi v občinski
skupščini. Pred podpisom bo-
do pogodbo preverili na prav-
ni fakulteti.
Pogovori s Petrolom, dru-
gim od kandidatov, niso bili
uspešni, zato so se odločili za
slovensko podjetje, ki se tesno
povezuje z italijanskim Don-
dijem. Osnovna ponudba Slo-
venskih plinovodov, ki se vse
bolj pojavljajo tudi v načrtih
okoliških občin, je vredna 3,1
milijona DEM, in to po siste-
mu »ključ v roke«. Za prvo
petletko je potreben še en mi-
lijon DEM obratnih sredstev,
3 milijone DEM pa bodo vloži-
li v izgradnjo priključkov ter
nakup plinskih trosil.
Po obljubi predstavnikov
šentjurske vlade bi se lahko
v centru mesta ogrevali na plin
že prihodnjo kurilno sezono.
Po predračunih bi stal osnovni
priključek za posamezno sta-
novanje 980 DEM, za tiste, ki
so oddaljeni od sredine ulice
več kot deset metrov, pa vsak
meter še 30 DEM. Pripravili so
tudi možnosti plačila v obliki
leasinga, kar velja tudi za tri
plinska trosila iz ponudbe ita-
lijanskih proizvajalcev.
Po osnutku pogodbe med
občinsko vlado in koncesi-
onarjem, ki so ga pokazali po-
slancem občinske skupščine,
bo prodajno ceno plina potrje-
vala občinska vlada, cena pa
ne bo smela presegati cene
propan butana ali kurilnega
olja. Šentjurski občinski načrt
pa se, ne nazadnje, sklada tudi
z državno politiko pUnifikaci-
je Slovenije.
BRANE JERANKO
Št. 43 - 28. Oktober 1993
7
Otroci in fabrike
Ko se stroka meša z tiemagogllo ali kako si nekateri preilstavljlalo predšolsko vzgojo po celisko
»Pa povejte, kakšno plačo
imate! Le zakaj bi morali ime-
ti v Celju tri vrtce in tri ravna-
teljice, če pa lahko celo fabri-
ko vodi en sam direktor? Po tej
logiki bi moralo biti v fabriki
z desetimi oddelki deset direk-
torjev,« je minulo sredo v raz-
pravi o reorganizaciji celjskih
vrtcev pribil predstavnik soci-
aldemokratske stranke Viktor
Majerič.
Pribhžno takšna razmišlja-
nja so najbrž pred časom vodi-
la tudi poslance celjske občin-
ske skupščine, ki so sprožili
vprašanje organiziranosti celj-
skih vrtcev. V sekretariatu za
družbene dejavnosti so zato
v odgovor na poslansko pobu-
do pripravili informacijo za
IS, v kateri so natančno orisali
razvoj in zdajšnji položaj
v treh celjskih vrtcih, varče-
valne ukrepe, ki so jih sprejeli
znotraj vrtcev, dinamiko spre-
jemanja razvojnega koncepta
predšolske vzgoje ter na teh
osnovah temelječe področne
zakonodaje in nenazadnje pri-
poročilo Ministrstva za šolstvo
in šport, da se položaj vrtcev
v občinah v tem prehodnem
obdobju ne menja.
Prvi vrtec Tončke Čečeve je
bil v Celju ustanovljen leta
1946, deset oziroma petnajst
let kasneje pa sta mu sledila še
vrtca Anice Čemejeve in Zar-
ja. Danes je skupno 27 vrtčev-
skih enot, vanje pa je vključe-
nih nekaj nad 3 tisoč malčkov,
kar predstavlja kar 73 odstot-
kov predšolskih otrok v obči-
ni. Prva razmišljanja o reorga-
nizaciji celjskih vrtcev sodijo
v leto 1988, ko je bila tudi iz-
delana strokovna analiza mo-
goče enovite organiziranosti
vseh treh vrtcev. Analiza
- v vrtce je bilo takrat vključe-
nih 3.500 otrok oziroma do-
brih 400 malčkov več kot da-
nes - je pokazala, da združeva-
nje ne bi bilo smiselno, stališča
Celjanov pa so potrdile tudi
raziskave ljubljanskega Cen-
tralnega zavoda za napredek
gospodinjstva (DOMUS). Ta-
krat je bilo ugotovljeno, da je
glede na višino stroškov dejav-
nosti na otroka optimalna ve-
likost vrtca med 700 in 1000
vpisanih otrok. Po podatkih iz
letošnjega junija (gradivo je
bila namreč pripravljeno že
poleti) pa je v vrtec Tončke
Cečeve vključenih 1.645 otrok,
v vrtec Anice Čemejeve 570 in
v Zarjo 854 otrok.
Veljavni normativi in stan-
dardi predpisujejo natančno
število otrok na skupine, ki so
odvisni od starosti malčkov,
predpisujejo kvadraturo, ki jo
morajo dosegati otroške igral-
nice, določajo število vzgojite-
ljic oziroma varuhinj in po-
dobno. Povsem natančno je
določeno tudi število oddel-
kov, na katero v Sloveniji pri-
pada pedagoški vodja, in če-
prav je le-to v Sloveniji omeje-
no z razponom od 15 do 18,
pride v Celju pedagoški vodja
na vsakih 21 oddelkov.
O racionalni organiziranosti
znotraj obstoječih normativov
in standardov govori še nekaj
ukrepov, ki so jih morali
v celjskih vrtcih sprejeti že
pred časom. Tako, denimo, ne
poznajo več zaposlovanja za
nedoločen čas, naravni odliv
kadrov nadomeščajo z notra-
njimi prerazporeditvami, vrtci
z dodatnimi programi sami
pridobivajo del denarja za de-
javnost, strokovni delavci (lo-
goped, socialni delavec, orga-
nizator investicijskega vzdrže-
vanja in varstva pri delu)
opravljajo naloge za vse tri
vrtce skupaj,...
Kaj je v dobro otroic?
v vseh treh celjskih vrtcih
so sprejeli še nekaj varčeval-
nih ukrepov, za katere so rav-
nateljice že v času uveljavitve
opozarjale, da ne smejo postati
stalni.
A vendarle je bilo minulo
sredo v razpravi na seji IS sli-
šati zgolj poenostavljena raz-
mišljanja v smislu tega, da je
otrok v vrtcih vedno manj in
imajo že zato boljši standard,
da bi lahko v prid otrok pri-
varčevali pri plačah ravnate-
ljic, veliko pa bi pripomogla
tudi konkurenca zasebnih vrt-
cev. Tega, da v predšolski
vzgoji nastaja nova razvojna
koncepcija, ki bo narejena do
konca leta in na kateri bo te-
meljila področna zakonodaja,
da ni izdelanih osnov za pode-
ljevanje koncesij zasebnim
vrtcem in da morajo obstoječi
Člani celjskega IS so minulo
sredo - spet po dokaj burni
razpravi, ki pa se je dejstva, da
so vzrok za priznavanje višje
ekonomske cene v vrtcih višji
materialni stroški, izogibala
— sprejeli sklep o 11,6 odstot-
nem povišanju ekonomske ce-
ne na otroka in enakem od-
stotku povišanja najvišjega
prispevka, ki ga za svojega
otroka plačujejo starši. Le-ta
bo od 1. novembra znašal
10.120 tolarjev mesečno.
vrtci že iz pravnega vidika,
predvsem pa v prid otrok,
upoštevati obstoječe normati-
ve in standarde, razpravljalci
niso hoteli slišati oziroma ra-
zumeti.
Trmasto vztrajanje Matjaža
Železnika, da vsebina gradiva
ne govori o reorganizaciji ter
prepričevanje, da Celje ne po-
trebuje nove mreže vrtcev - če-
prav jo bo z uveljavitvijo nove
zakonodaje moralo imeti - raz-
prave o tem, kaj je v dobro
naših otrok, prav gotovo nista
obogatile. Kot tudi njegova
utemeljitev, da v Sloveniji ne
potrebujemo nove koncepcije
predšolske vzgoje ampak le
zasebne vrtce, ni prepričala
strokovnjakinj iz vrtcev in se-
kretariata za družbene dejav-
nosti. Povsem preslišana pa je
bila pripomba sekretarja za
družbene dejavnosti Željka
Ciglerja, da Ministrstvo za šol-
stvo in šport zaradi dosedanje
ravni strokovnega dela in no-
vosti, ki so se v veliki meri
rojevale prav v celjskih vrtcih
in šele kasneje postajale uza-
konjena praksa v predšolski
vzgoji, vabi Celjane, naj posta-
nejo s svojimi vrtci eksperi-
mentalna občina reorganizaci-
je tega področja.
Zakaj je bilo preslišano to?
Mar zato, ker na področju
predšolske vzgoje Celje ni šele
na tretjem mestu v Sloveniji,
ampak po doseženih rezultatih
prednjači? In zakaj se nihče od
razpravljalcev ni vprašal, kaj
je resnično v dobro naših
malčkov? Niti omembe vredna
namreč niso bila stališča, ki
jih je za temeljito pripravo na
bodočo reorganizacijo vrtcev
pripravila višja svetovalka za
vzgojo predšolskih otrok in so-
cialno varstvo Tatjana Rojšek
o tem, da je takoj po sprejemu
področne zakonodaje potreb-
no izdelati mrežo javnih vrt-
cev v občini, pripraviti osnove
za reorganizacijo glede na ve-
likost (6 do 8 oddelkov na vr-
tec), ki jo predvideva nova
koncepcija, pripraviti raziska-
vo o željah in potrebah staršev
za svoje v vrtce vključene
otroke ter pripraviti koncesij-
ske osnove za izvedbo progra-
mov v zasebnih vrtcih.
O tem so po glasovanju,
v katerem so se za sprejem in-
formacije o reorganizaciji celj-
skih vrtcev odločili le Rudi Vi-
detič, Željko Cigler in Danica
Doberšek, člani celjske vlade
menili le to, da bodo po dopol-
njenem in razširjenem gradivu
govorili še enkrat. Kot smo iz-
vedeli v ponedeljek, pa so na
koordinaciji IS sklenili, da po-
novno razpravo o reorganiza-
ciji celjskih vrtcev člani občin-
ske vlade odložijo dotlej, da bo
na državni ravni sprejeta nova
koncepcija predšolske vzgoje.
Morda je, glede na slišano raz-
pravo minule srede, to še naj-
boljše? IVANA STAMEJČIČ
Foto:"EDO EINSPIELER
Poslanci naj se končno odločijo!
Zdravilišče Dobrna: ali zavod ali delniška družba
Poslanci celjskega parla-
menta naj bi se danes ukvar-
jali s problematiko statusne-
ga preoblikovanja Zdraviliš-
ča Dobrna. Ker pa na zase-
danje spet niso vabljeni, trdi
Vodstvo, so ubrali drugo pot:
pred dnevi so sklicali novi-
narsko konferenco in pojas-
nili svoja stališča, do zaseda-
nja so sklenili podrobneje
informirati poslance in po-
slanske klube, v skupščinsko
dvorano pa nameravajo priti
Icot zainteresirana javnost.
V zvezi s statusnim preo-
blikovanjem Zdravilišča Do-
brna se že nekaj časa krešejo
l^ncnja. Delavci se zavzema-
jo za neposreden prehod iz
delovne organizacije v delni-
ško družbo, celjska občina
Pa jc bolj naklonjena temu,
se zdravilišče najprej pre-
'^blikuje v javni zavod, po-
l^m pa naj bi se skupno od-
'očili za najprimernejšo go-
spodarsko obliko. »Čc bi bili
š^mo en dan zavod,« je zatr-_
jeval direktor Darko Ur-
bancl, »bi zaposleni v Zdra-
vilišču izgubili pravico do
popusta pri notranjem odku-
pu, izgubili bi delež neizpla-
čanih plač po kolektivni po-
godbi in obenem možnost, da
bi vložili certifikate v obsto-
ječo organizacijo.«
Na Dobrni ne razumejo
predvsem tega, da so poslan-
ci celjskega parlamenta že
pred meseci sprejeli sklep
o preoblikovanju v delniško
družbo, izvršni svet pa za-
dolžili, da ugotovi kapital-
ske   vložke   občine   Celje
v zdravilišče, ki bi jih kot
ustanoviteljski delež občine
upoštevali v novi delniški
družbi. »Izvršni svet zadolži-
tve skupščine še do danes ni
realiziral,« je ocenil Ur-
bancl. Očitno postaja za ne-
katere sporno tudi njegovo
imenovanje za direktorja.
Urbancl je bil za direktorja
Zdravilišča Dobrna imeno-
van v začetku junija. »Skoraj
tri mesece na občini nihče ni
oporekal imenovanju, tudi
predsednik izvršnega sveta
je soglašal z mojo kandida-
turo,« je razlagal, »sedaj pa
ravno ta isti izvršni svet po-
sega v sodni spor, ki ga je
sprožil eden izmed protikan-
didatov, in sicer z mnenji ter
oceno, da sta imenovanje in
razpis nezakonita.« Zaradi
vsega tega vodstvo sklepa,
da gre pri statusnem preo-
blikovanju zdravilišča za
uveljavljanje osebnih last-
ninskih interesov posamez-
nikov v izvršnem svetu obči-
ne Celje.
Vsi ti zapleti po oceni vo-
dje kadrovske službe in
v preteklosti tudi vršilke
dolžnosti direktorice Zdra-
vilišča Dobrna Vanje Strniša
krepko zavirajo poslovanje.
Namesto da bi energijo po-
rabili za boljše in kvalitetno
delo, se že tri leta ukvarjajo
s statusnim preoblikova-
njem. Poslanci se morajo po
njeni oceni končno odločiti
in zdravilišče proglasiti za
zavod, kar pomeni, da je tre-
ba najprej sprejeti odlok
o dejavnosti posebnega
družbenega pomena in zago-
toviti denar iz proračuna, ali
pa naj proglasijo delniško
družbo. Obojega skupaj pa
po zakonu ne morejo spreje-
ti, trdi Stmiševa.
IB
Po podatkih vodstva je Zdravilišče Dobrna danes ena redkih
uspešnih firm na Celjskem, ki ima velik pomen tudi za razvoj
kraja, saj Zdravilišče ustvarja kar 90 odstotkov prihodka
v kraju. Letos so ustvarili celotni prihodek v višini 8 milijonov
mark, pri čemer beležijo ostanek v višini 400 tisoč mark,
tolikšna sredstva so namenjena tudi za investicije in investicij-
sko vzdrževanje. Stopnja akumulativne sposobnosti se je z lan-
skih 5 povečala na 11,5 odstotkov. Takšne finančne rezultate je
po oceni vodstva mogoče doseči le z dobrim tržnim pristopom,
podatki devetih mesecev kažejo, da so z gostinsko turistično
dejavnostjo ustvarili 75 odstotkov prihodka, vse bolj pa se
povečuje število samoplačnikov in tujih gostov.
Na Dobrni težko razumejo, zakaj in kdo po ugotovitvah nepra-
vilnosti v preteklih letih, uradnih zapisnikih SDK in odločbi
o carinskih prekrških blokira ugotavljanje krivde nekaterih
vodilnih iz preteklosti. V zadnjem času so v Zdravilišču vložili
tudi nekaj tožb oziroma pritožb. Med drugim so se pritožili na
razsodbo sodišča združenega dela, ki je Darka Urbancla razgla-
silo za nezakonito izvoljenega direktorja. Tako se je odločil
predsednik sodišča Ivan Robnik, ki je pred meseci odredil, da se
mora tedaj odstavljeni direktor Stane Bizjak za pol leta vrniti
na svojo prejšnjo funkcijo.
Policisti o staviti
LJUBLJANA, 22. okto-
bra (Delo) - Do 1. novembra
policisti verjetno ne bodo
stavkali, je sporočil policij-
ski sindikat Slovenije. Ka-
ko bodo kasneje uveljavili
svoje stavkovne zahteve,
pa je odvisno od odgovora
vlade. Ta naj bi do 5. no-
vembra pripravila primer-
jalno analizo o izplačilih
v družbenih dejavnostih.
Javnost o Natu
LJUBLJANA, 22. okto-
bra (Delo) - Delo je opravilo
anketo med 753 telefonski-
mi naročniki, ki so jih
spraševali o tem, ali naj
Slovenija vstopi v Nato.
Več kot 51 odstotkov jih je
odgovorilo pritrdilno, od
teh pa je večina menila, da
nam le to zagotavlja var-
nost.
Protest lastniicov
počitnišicih domov
LJUBLJANA, 22. okto-
bra (Delo) - Lastniki počit-
niških domov v Pineti so
zahtevali, da slovenska
vlada zaščiti njihovo last-
nino. Zunanje ministrstvo
je medtem poslalo hrvaške-
mu zunanjemu ministrstvu
protestno noto v zvezi z na-
mestitvijo beguncev v po-
čitniških naseljih Pineta in
Mareda pri Novigradu brez
soglasja lastnikov domov.
Če bi biie voiitve
v nedeijo..
LJUBLJANA, 25. okto-
bra (Dnevnik) - Dnevniko-
vo mesečno merjenje stran-
karske priljubljenosti je to-
krat pokazalo, da je LDS še
vedno vodilna. Na drugo
mesto se je prebila SLS,
krščanski demokrati pa so
zdrsnili na četrto mesto,
medtem ko so prenovitelji
med obema.
Evropsici muzej
v Kobaridu
KOBARID, 25. oktobra
(Dnevnik) - Kobariški mu-
zej je prejel priznanje
Evropski muzej leta 1993.
Po besedah evropskega po-
slanca Giintherja Miillerja
je muzejska zbirka v Koba-
ridu opomin Evropi, obe-
nem pa ustanova, ki kliče
k miru in sožitju med na-
rodi.
O proračunsici
pogači
LJUBLJANA, 25. okto-
bra (Delo) - V zaključno fa-
zo so prešle razprave v par-
lamentarnih odborih, ki
govorijo o proračunskem
memorandumu. Do novem-
brskega zasedanja držav-
nega zbora lahko stranke
še postrežejo s preseneče-
nji, čeprav so se nedavno
dogovorile, da podpirajo
predlagana izhodišča.
Najemniici se ne
strinjajo
LJUBLJANA, 25. okto-
bra (Delo) - Združenje na-
jemnikov nacionaliziranih
stanovanj se ne strinja
s predlaganimi rešitvami
ministrstva za okolje in
prostor v zvezi z zagotav-
ljanjem pravic nekdanjim
imetnikom stanovanjske
pravice v denacionalizira-
nih stanovanjih. Največ
pripomb imajo na tri pred-
lagane rešitve v zvezi z od-
kupi, ki so po njihovem na-
ravnane tako, da bi državo
čim manj stale.
Št. 43 - 28. oktober 1993
8
Ko ne moreš ne
živeti, ne umreti
Socialna slika v Cellu ¥se boli kritična, uradna pomoč preskromna
Po sindikalnih izračunih je
septembra 4-članska družina
potrebovala 66.970 tolarjev,
da je pokrila najbolj nujne me-
sečne izdatke. Pri tem niso
smeli niti tolarja porabiti za
obutev in opremo, pri oblači-
lih pa so si lahko privoščili le
kakšen par novih nogavic.
Skoraj polovico omenjenega
zneska naj bi družina porabila
za nakup hrane. Toliko stati-
stika. Resničnost za marsikoga
pomeni precej manjši znesek,
kot je omenjenih šestdeset ti-
sočakov.
Po podatkih za avgust je
v Celju brezposelnih že 4629
ljudi, v regiji pa več kot 13
tisoč. Glede na položaj v neka-
terih največjih celjskih podjet-
jih se bo ta številka v nasled-
njih mesecih gotovo povečala.
Tisti, ki so zaposleni, pa preje-
majo ponekod tako bedne pla-
če, da niti za kruh ne zadošča-
jo, ali pa nanje čakajo po nekaj
mesecev. Kako v takšnih raz-
merah preživeti?
Na Zavodu največ tri
leta
Ostati brez zaposlitve je po
nekaterih raziskavah ena od
groženj, ki se jih ljudje najbolj
bojijo. Pomeni namreč odvis-
nost od različnih oblik pomo-
či, življenje na robu preživetja,
z malo upanja, da se bo našla
nova zaposlitev, še zlasti, če
gre za ljudi brez ustrezne izo-
brazbe. V Celju je bilo po po-
datkih Zavoda za zaposlova-
nje brez zaposlitve več kot
4600 ljudi, kar pomeni skoraj
12-odstotno stopnjo brezpo-
selnosti. Nekaj manj kot polo-
vica jih prejema eno od oblik
pomoči Zavoda, ostali je niso
deležni, ker gre za prve iskalce
zaposlitve, za takšne, ki so sa-
mi krivi za to, da so hrež sliiž-
be, ali pa za tiste, ki so jim vse
oblike pomoči Zavoda že pote-
kle. Zavod je tako avgusta
1750 iskalcem zaposlitve iz-
plačal denarno nadomestilo za
brezposelnost, ki je v povpreč-
ju znašalo skoraj 26 tisoč to-
larjev. Višina tega nadomesti-
la je namreč odvisna od plače
v zadnjih treh mesecih, ko je
upravičenec še imel zaposli-
tev. Čas, v katerem je nekdo
upravičen do nadomestila, pa
je odvisen od delovne dobe. Za
več kot 20 let službe prejema
brezposelni nadomestilo 24
mesecev.
Ko se izteče pravica do de-
narnega nadomestila, lahko do
obdobja 36 mesecev ljudje
brez službe na Zavodu za za-
poslovanje zaprosijo za denar-
no pomoč. Ali jo bodo dobili
ali ne, pa je odvisno od tega.
kakšen je socialni položaj dru-
žine. Dohodek na dmžinskega
člana namreč ne sme presegati
80 odstotkov zajamčene plače,
kar pomeni v bruto znesku 20
tisočakov. Tisti, ki jim takšno
pomoč odobrijo, se morajo za-
dovoljiti z 12.926 tolarji in po
podatkih za avgust je bilo
v Celju 770 upravičencev.
Če se v času, ko je brezpo-
selni prijavljen na Zavodu,
zanj ne najde nova zaposlitev,
če se ga ne vključi v program
sofinanciranja pripravništva
ali samozaposlitve, potem mu
po treh letih ne preostane dru-
gega, kot da se obrne po po-
moč na Center za socialno de-
lo. Tja se morajo po pomoč
obrniti tudi vsi tisti, ki prvič
iščejo zaposlitev, saj zanje niso
predvidena sredstva v okviru
Zavoda, pač pa sodijo med
upravičence do socialne po-
moči. Ali je takšna rešitev smi-
selna ali ne, pa je že drugo
vprašanje.
15 tisočakov za
preživetje
če je še do nedavnega velja-
lo, da lahko socialno ogroženi
na Centru za socialno delo za-
prosijo za eno od 15 oblik po-
moči, je novembra lani sprejeti
zakon o socialnem varstvu na
novo uredil to področje. To pa
v praksi pomeni, da se je števi-
lo pomoči precej skrčilo in da
so tudi pogoji za njihovo pri-
dobitev strožji. Zakon pozna
dve obliki socialnovarstvene
pomoči, in sicer denarno po-
moč kot edini vir preživljanja
ter denarni dodatek. Zaradi
novih pogojev so morali na
Centru preveriti vse dosedanje
prejemnike pomoči. Pri prvih
se število ni bistveno spreme-
nilo, drugih pa je zaradi zao-
strenih socialnih razmer vse
več.
Denarna pomoč kot edini
vir preživljanja znaša trenut-
no 15 tisoč tolarjev. Dobijo jo
tisti, ki so trajno nezmožni za
delo, ki so starejši od 60 let, če
so brez vsakršnih dohodkov
oziroma prejemkov in brez
premoženja, če živijo doma in
nimajo nikogar, ki bi jih bil
dolžan in sposoben preživljati.
S 15 tisočaki mora tako preži-
veti 55 Celjanov, medtem ko je
bilo lani takšnih upravičencev
65. Če so imeli kakršnokoli
premoženje, so pravico do te
pomoči izgubili. Center pet-
najstim od teh upravičencev
pomaga še pri plačilu najem-
nine. Enkrat letno prejmejo ti
upravičenci še enkratno po-
moč prek naročilnice za kurja-
vo, ozimnico in podobno.
Družina naj preživi
s štirimi tisočaici
Druga oblika pomoči Centra
pa je denarni dodatek, ki ga
lahko dobijo tisti, ki si začasno
ne morejo zagotoviti sredstev
za preživetje, in to iz razlogov,
na katere ne morejo vplivati.
To obliko pomoči dobijo tisti,
ki ne presegajo cenzusa, ki je
določen v deležu od zajamčene
plače, odvisen pa je tudi od
starosti prosilca. Za odrasle ta
cenzus znaša 13 tisoč tolarjev,
za otroke med 15. in 18. letom
10.500 tolarjev, za otroke od
7. do 14. leta 8.500 tolarjev in
za predšolske otroke 7.250 to-
larjev. Štiričlanska družina
z enim predšolskim in drugim
osnovnošolskim otrokom naj
bi po teh kriterijih torej imela
nekaj več kot 41 tisočakov. Če
zaprosi za pomoč, na Centru
seštejejo vse njene mesečne
dohodke, razen otroških do-
datkov in štipendije, razlika
med temi prejemki in predvi-
denimi 41 tisočaki pa je denar-
ni dodatek.
Po podatkih celjskega Cen-
tra za socialno delo je teh po-
moči vse več, saj je tudi stiska
ljudi vse večja. Če so imeli
v lanskem drugem polletju
okrog 300 upravičencev do do-
datka, jih je sedaj že več kot
tisoč. Eden od raizlogov - poleg
vse večje brezposelnosti ~ je tu-
di že omenjena uvrstitev iskal-
cev prve zaposlitve med pre-
jemnike socialne pomoči, dru-
gi razlog pa je novost, po kate-
ri se štipendije in otroški do-
datki (najvišji dosega nekaj
več kot 6.700 tolarjev) ne šte-
jejo v dohodek družine in so
zato te v relativno boljšem po-
ložaju, ko prosijo za denarni
dodatek. Povsem drugače je
z ostarelimi, za katere novost
ni ugodnejša. Strogi kriteriji
ne omogočajo več prejšnje
proste presoje v primerih, ko
prosilci cenzus presegajo samo
za nekaj tolarjev. Upokojenec,
ki ima na primer 13.005 tolar-
jev pokojnine, pomoči ne more
dobiti, saj že presega cenzus!
Ostareli prejemniki denar-
nih pomoči pa lahko Center
zaprosijo še za dodatek za po-
moč in postrežbo, ki znaša
4.500 tolarjev. O njem odloča
invalidska komisija.
Tudi prejemnikom denarne-
ga dodatka lahko pomagajo
pri plačevanju najemnine,
vendar je zaradi strožjih krite-
rijev upravičencev trikrat
manj kot lani (465). Posebej
boleča pa je za marsikoga, ki
prejema denarni dodatek, no-
vost, po kateri ti prejemniki
niso več upravičeni do enkrat-
ne pomoči. Ta je bila še kako
dobrodošla pri nakupu kurja-
ve, ozimnice ali šolskih po-
trebščin, novi zakon pa jo je
ukinil. Zato je to jesen stiska
marsikatere družine, ki je že
sicer na robu preživetja, še
večja.
Tudi dobrodelnost
v krizi
Novosti v zakonodaji o soci-
alnovarstvenih pomočeh so to-
rej zaostrile pogoje pridobiva-
nja le-teh in onemogočile nek-
danje začasne denarne pomo-
či, ki so pomenile nekakšno
kreditiranje prosilcev v času,
ko so se znašli v težavah. Po
novem tako Center ne more
z ničemer pomagati tistim
dnižinam, kjer sta na primer
oba starša zaposlena, vendar
njuni podjetji že nekaj mese-
cev nista izplačali plač. Druži-
na, ki se znajde v takšni stiski,
se lahko za pomoč obrne le še
na dobrodelne organizacije. Te
pa so v zadnjem času prav. ta-
ko pred vse težjim problemom,
kako zagotoviti dovolj pomoči
za vse, ki jo potrebujejo.
Na celjskem Rdečem križu
ugotavljajo, da se tudi k njim
zateka vse več ljudi v težavah.
Vsak. ki prosi za pomoč, mora
izpolniti vprašalnik s podatki
o družini, njenih prejemkih in
drugih oblikah pomoči, svoje
mnenje pa pove tudi matična
krajevna skupnost. Lani je za
pomoč Rdečega križa prosilo
okrog 700 posameznikov, letos
pa že skoraj 650 družin. Po-
moč dajejo tistim, ki so sloven-
ski državljani in katerih doho-
dek ne presega 17 tisoč tolar-
jev, če gre za eno osebo, 28
tisoč, če gre za dve, 39 tisoč, če
gre za tri člane družine, pri
štirih članih in več pa računa-
jo po 12 tisočakov na osebo.
Vsem nudijo enako obliko p>o-
moči v hrani in oblačilih.
V kritičnih primerih prejmejo
prosilci paket hrane vsaki
pet tednov, sicer bolj poredki
Doslej je šlo v glavnem za
moč, ki je prihajala za begune
in je zadoščala tudi za socialn
ogrožene državljane Sloveniji
Vprašanje pa je, kako bo v pjj
hodnje, ko bo te pomoči preci
manj, saj je tudi uradno pop
sanih begimcev manj, kot jj
je bilo po prejšnjih podatki]
Če je s hrano vse težje, pa;
zaenkrat oblačil dovolj. V zac
njem času prihajajo ljud;
prosit tudi za pomoč v kurja\
vendar Rdeči križ zaenkrat
možnosti nima.
Podobno je pri Karitas, kj
pa prosilcev ne sprašujejo (
državljanstvu, ampak pomj
gajo vsem, ki so tega potrebi
Trenutno pomagajo 720 druž
nam in 340 posameznika
s hrano in oblačili. Tudi p
njih prosilci izpolnijo vpraša
nik o prejemkih, ki ga preve
jajo vsake tri mesece. Ker pa
razpoložljive pomoči zlas
v hrani vse manj, so je v zai
njem času deležni samo tis*
ki so skoraj brez sredstev ;
preživljanje. Vsak dan posk
bijo za vsaj sedem brezdor
cev, ki jim nudijo kruh in kot
zervo, pa tudi mleko, če ima
želodčne težave. Pričakujej
da bodo s koncertom Klic di
brote, ki ga pripravlja
26. novembra, zbrali denar ;
nakup pomoči, na katero rači
najo tudi pri zbiralni akc
med 22. in 28. novembrom.
Zavetišče in javna
kuhinja .
Kako preživeti, smo se spr
sevali na začetku. Neprizad
bralec se bo morda začud
kako ljudje sploh še živijo, t
stim, ki prejemajo 15 tisoč
kov, ne bo po vsem tem n
lažje. Še vedno bodo mon
v večernih urah pobrskali mi
ostanki na celjski tržnici {
pri zadnjih vratih katere (
restavracij. Uradne oblike p
moči jim namreč ne morejo z
gotoviti spodobnega preživ«
ja. Odprtje zavetišča za bre
domce in javna kuhinja, ki,
v Celju ponudila vsaj en top
obrok hrane socialno ogrož
nim, bi vsaj deloma omili
razmere. Po zadnjih podatk
naj bi zavetišče, kjer bi bi
prostora za 20 do 25 brezdor
cev, odprli na Stari Dečkovi
Na tej lokaciji naj bi odp
tudi razdeljevalnico hrane
reveže, po prvih ocenah naj
jih bilo od 50 do 70 na da
Brezdomcem želijo omogoč
prenočevanje že to zimo, dog
vor o tem je sklenjen, gre le
za vprašanje časa za uresnii
tev zamisli. Tako bo vsaj
peščico ljudi brez vsega zir
manj ostra. Kako jo bodo pi
živeli vsi drugi, pomoči p
trebni?      TATJANA CVIR
Avto poleg bencina požira denar
No¥l predpisi škoduleio občanom In zavarovalnicam
V začetku novembra se zavarovalni-
cam in zavarovancem obetajo spremem-
be, ki vsaj po sedanjih ugotovitvah so-
deč, prinašajo zavarovancem le še več
hude krvi, predvsem pa več čakanja na
izplačilo odškodnine.
Zaradi varovanja osebnih podatkov
naj bi poslej policijska poročila posredo-
vali na tožilstvo, sodišču ali sodniku za
prekrške, ne pa tudi zavarovalnici. To
praktično pomeni upočasnitev postopka
pri reševanju škode. Na zavarovalnici
Triglav, kjer smo povprašali o novih
predpisih, so zaenkrat še previdni pri
njihovem ocenjevanju. Vsekakor pravijo,
da jim bodo zelo otežili poslovanje. Želja
zavarovalnic je namreč izpolnitev skle-
njene pogodbe v čim krajšem roku.
»Tudi v zavarovalnici ocenjujemo, da
bo zaradi spremenjenih predpisov prišlo
med ljudmi do večjega negodovanja,« je
povedal Tone Pavšer, vodja odseka za
avtomobilsko zavarovanje na zavaroval-
nici Triglav. »Doslej smo imeli vse po-
stopke dobro utečene, zadeve, ki niso bi-
le sporne, smo brez težav urejali v obi-
čajnem roku. Dosedanji sistem bomo
skupaj z zavarovanci pogrešali. Vendar
je že tako, da brez dokazov ne moreš
reševati škode. Po drugi strani pa je tre-
ba vedeti, da prihaja do goljufi]. Tako ne
moremo ukrepati zgolj na željo enega od
udeležencev v nesreči.«
Je že tako, da je avto naš dober, uslu-
žen prijatelj. Očitno pa se lastnikom je-
klenih konjičkov obetajo slabi časi. Naj-
prej davki, potem še zavarovanja. In kaj
storiti, da bi lahko vsaj upali na pospeši-
tev reševanja postopkov?
Na zavarovalnici Triglav svetujejo, da
si udeleženci v nesreči sami čim bolj te-
meljito zavarujejo dokaze. Pri kasko za-
varovanju je dobro, če predložijo potrdi-
lo o opravljenem testu vinjenosti (seveda
morajo biti številke čim bližje ničli),
s tem je v bistvu ključ za kasko zavaro-
vanje jasen. Na kraju nesreče, ne glede
na vrsto zavarovanja, je najbolje, če sku-
ša udeleženec v nesreči zbrati čimveč po-
datkov o okoliščinah nastanka dogodka.
Poleg tega so pomembne izjave vseh ude-
ležencev, po možnosti naj udeleženci ne-
srečo še slikajo. Ker zavarovalnice v bo-
doče ne bodo dobivale policijskih zapis-
nikov, bodo morale za razjasnitev nesre-
če več prispevati stranke.
To je zaenkrat prva pot, ki jo na zava-
rovalnici vidijo, da bi olajšali postopke
izplačila škode. Na nov predpis se tudi
drugače pripravljajo, tako na primer naj
bi zavarovanec ob sklenitvi zavarovanja
podpisal izjavo, da dovoljuje vpogled
v osebne podatke. To bi bilo po oceni
zavarovalnice dovolj, da bi policija ont
gočila vpogled, a, kot že rečeno, br
dokazov ne bo šlo.
Na zavarovalnici se bodo potrudili p
iskati še kakšno drugo pot, čimb«
ugodno za zavarovance. Vendar je trel
nove predpise najprej preizkusiti v pral
si. Še do začetka novembra naj bi bJ
jasno ravnanje policije, predvsem naj I
povedali, kako bodo uporabljali zakO
potem pa bodo tudi na zavarovalni
ustrezno reagirali.
Torej še enkrat. V primeru nesrei
imejte s sabo fotoaparat, po možnos
magnetofon za posnetek izjav prič in b
lonček. Vse to je treba tudi uporabi'
Drugače je za živce dolgoročno najbolj
da se na pot odpravite peš ali z avt
busom.
URŠKA SELlSNl
Št. 43 - 28. Oktober 1993
9
v Vrtnarstvu Celje so se z 70 tisoč krizantemami pripravili na
letošnjo počastitev mrtvih.
Številne počastitve mrtvili
Po vseh občinah celjskega
območja pripravljajo pred
dnevom spomina na mrtve šte-
vilne počastitve. V celjski ob-
čini pripravljajo komemoraci-
je tako v občinskem središču
kot v večini krajevnih skupno-
sti. Spominu mrtvih se bodo
poklonili zvečine ob koncu
tedna, na sam dan mrtvih pa
bo delegacija mesta Celja obi-
skala avstrijski Graz (pokopa-
lišče, kjer je pokopanih nad
1200 Slovencev).
V Celju bodo osrednje ko-
memoracije ob dnevu mrtvih
jutri, v petek, ob 10,30. uri
pred spomenikom Vojna in
mir na Gledališkem trgu, ob
11. uri v atriju Starega piskra,
ob 12. uri pri Spominskem
parku Teharje in ob 16. uri pri
spomeniku na Golovcu. V so-
boto ob 11. uri se bodo spomi-
nu talcev poklonili tudi na
Frankolovem.
Že nocoj ob 18. uri (v četr-
tek) pripravljajo komemoraci-
ji v krajevnih skupnostih Ga-
berje (TVD Partizan) in Lju-
bečna (pri Štekliču). Pri spo-
meniku v Novi Cerkvi bo ko-
memoracija jutri ob 9. uri,
v Šmartnem v Rožni dolini ob
10., ob 10,30. uri se bodo umr-
lim poklonili na pokopališču
Dobrna, ob 11. uri pri spomin-
ski plošči na Polulah in pri
spomeniku na Svetini, pol ure
kasneje pri spomeniku žrtvam
v Vojniku ob 12,30. uri pri os-
novni šoli v Štorah in popold-
ne ob 16. uri pred Gasilskim
domom v Tmovljah. V nedeljo
ob 17. uri bo komemoracija pri
spomeniku v Škofji vasi.
V žalski občini osrednje ob-
činske komemoracije ne bo,
spominske svečanosti pa bodo
krajevni odbori ZZB organizi-
rali po vseh krajevnih skupno-
stih. Po podatkih občinske
borčevske organizacije bo ve-
čina slovesnosti že jutri, v pe-
tek. V vsakem kraju bodo po-
ložili lovorjev venec.
Tudi v šmarski občini bo ve-
čina komemoracij jutri, v pe-
tek in to pri spomenikih ter
grobnicah iz NOB v Kozjem,
Podsredi, Podčetrtku, Šmarju,
Rogaški Slatini, Rogatcu in
Bistrici ob Sotli ter v manjših
krajih. Pripravljajo jih krajev-
ne organizacije zveze borcev
in učenci osnovnih šol, ki bodo
počastili spomin na padle iz
obeh vojn, tako iz druge sve-
tovne kot iz zadnje vojne, leta
1991.
Zaradi nadaljevanja spomi-
na so šentjurski borci NOB po-
vabili k počastitvi pokojnih iz
časa druge svetovne vojne šole
ter krajevne skupnosti. V šo-
lah šentjurske občine bodo za-
to imeli posebno uro zgodovi-
ne, nato pa odšli k spomeni-
kom ali grobovom padlih
v Šentjurju in okolici, na Po-
nikvi, v Dramljah, na Planini,
v Loki in na Prevorju. Večina
komemoracij bo jutri.
Tako kot vsako leto priprav-
ljajo v krajevnih borčevskih
organizacijah laške občine
spominske svečanosti pri spo-
menikih NOB, ki bodo v dneh
pred osrednjim praznikom. Pri
spomeniku padlim v Laškem
bo v soboto, ob 15. uri. Podob-
no kot v laški občini bodo spo-
min na mrtve počastili v nao-
zirski občini, pridružili pa se
jim bodo tudi učenci osnovnih
šol.
V velenjski občini pa je zve-
za borcev že včeraj, v sredo,
pripravila več manjših kome-
moracij in osrednjo svečanost.
Tako so se spominu padlim
poklonili v Podkraju, Starem
Velenju in Šmartnem, osred-
nja komemoracija, ki so jo po-
imenovali Onemele puške, pa
je bila na Titovem trgu. Poleg
občinske zveze borcev pri-
pravljajo komemoracije tudi
krajevne organizacije pred
spomeniki NOB, večina pa bo-
do jutri.
Cellske misli oh Dnevu reformacije
»Vsak jezik bo slavil Boga«
- ta svetopisemska misel je ro-
dila za Slovence najžlahtnejši
sad   našega   protestantizma
- slovensko knjigo. Preden pa
je s Primožem Trubarjem be-
seda postala meso, so bila po-
trebna leta zorenja. Njegovo
zorenje je delno potekalo v na-
šem okolju: v Loki, Laškem in
Celju.
Župnija »Loka per Radoča-
ji« mu je še neposvečenemu
v duhovnika omogočila, da se
je lahko šolal na Dunaju. La-
škemu pa gre prednost. Pri
Sv. Martinu je mladi duhovnik
pasel duše vsaj dve leti, če že
ne štiri ali celo šest let. Sicer še
katoliški duhovnik, si je tu ob
študiju švicarskih reformator-
jev preoblikoval verske in
cerkvene nazore. K racionaliz-
mu nagnjen je bil brez posluha
za čustveno plat ljudske po-
božnosti, a prevzet od kmečke
revščine, ki si je še odtrgovala
od ust, da bi omogočila zidanje
cerkev na bližnjih hribih. Do-
ber govornik je tako odločno
»zuper pridigal«, da so ga
ogorčeni farani hoteli pretep-
sti - tako v enem svojih knjiž-
nih predgovorov odkrito priz-
nava.
V Celje je prišel kasneje, ko
je kot zagovornik cerkvenih
reform moral iz Ljubljane, pa
mu je tržaški škof Bonomo,
njegov   nekdanji   vzgojitelj,
izročil v upravo cerkev
sv. Maksimilijana. Ker pa tu ni
bilo redne službe božje, je pri-
hajal v naše mesto samo ob-
časno. Toda iz tega časa je
ohranjen dokumen t, ki ga kaže
kot dobrega gospodarja (ali
mu ni tudi ta lastnost kasneje
omogočila, da se je lotil izda-
janja knjig?) - lastnoročni za-
pis izdatkov, ki jih je imel, ko
je obnavljal po požaru uničeno
duhovniško hišo na vogalu da-
našnjega Glavnega in Slom-
škovega trga. Ta čas je iz bliži-
ne spoznal nekdanje domova-
nje Celjskih grofov, pa ga mo-
gočniki niso navdali s kakim
občudovanjem. Nasprotno.
Kasneje jih je ob kmečkih
puntih postavil za svarilen
zgled fevdalcem, češ da so za-
radi svoje neusmiljenosti in
razuzdanosti »hud konec
vzeli«.
Seme protestantizma je tudi
na Celjskem med plemiči in
meščani padlo na plodna tla,
pridigarji so opravljali službo
božjo v slovenščini in nemšči-
ni, najprej v eni izmed hiš na
Glavnem trgu. Malo pozneje
so si kot edinstven primer na
Slovenskem sezidali v žalski
okolici veliko in lepo cerkev.
Ohranil pa se je le načrt zanjo,
o stavbi ni več sledu. Zmago-
viti protireformatorji so ob
koncu 16. stoletja s pomočjo
smodnika  in  množice  ljudi
tempelj do tal podrli. Grmada,
na kakršni so v Ljubljani gore-
le protestantske knjige, je
vzplamtela tudi v Celju. Zublji
so požirali nemške in sloven-
ske knjige. Kdo ve kako pa sta
se ognju izognili vsaj dve slo-
venski knjigi: Dalmatinova
Biblija s podpisom prvega
lastnika   Weidingerja,  pridi-
garja v Žalcu, in še dragoce-
nejši in redkejši Trubarjev No-
vi testament, ohranjen na Slo-
venskem le v treh izvodih (ra-
zen v Celju še v Ljubljani in na
Ptuju). Obe knjigi sta zdaj var-
no spravljeni v celjski knjižni-
ci kot najdragocenejši sad na-
še reformacije.
BOŽENA OROŽEN
Videti Rim in umreti!
Videti Rim je pravzaprav
največja želja vsakega katoli-
čana. Tu so grobovi apostolov
in prvih mučencev in nešteti
spomini na življenje, trpljenje
in zmage tistih, ki so šli kot
pričevalci Kristusovega nauka
po bridkih stopnjah Njegove
poti. Rim je seveda tudi za-
kladnica umetnosti in kulture.
V teh zapiskih ne namera-
vam opisovati vseh njegovih
bogatih spomenikov in zgodo-
vine, ker bi bilo to nesmiselno.
O tem je bilo napisanih že na
tisoče knjig, posnetih je bilo
kdo ve koliko filmov... V Rim
sem prišel v torek dopoldne
z letalom Adrie Airways, v pe-
tek dopoldne sem se s taistim
letalom vrnil v Slovenijo.
Mnogo je bilo zanimivih sre-
čanj, med katerimi je vrhunec
seveda predstavljalo srečanje
s papežem. Marsikaj zanimi-
vega sem izvedel v pogovorih
s prijaznimi gostitelji, vmes
sem se vsak dan javljal v spo-
red Radia Celje, pa vendarle se
je še našlo nekaj prostega časa
za ogled prenekaterih zname-
nitosti.
Piazza Navona, kjer se zve-
čer zbirajo turisti z vsega sveta
in poslušajo takšne in drugač-
ne umetnike... Obvezen ogled
Fontane Trevi, da o vatikan-
skih umetninah niti ne izgub-
ljam besed! Vsega se v nekaj
dneh res ne da videti. V Rimu
se zares srečuje ves svet. Staro
in mlado. Črni in beli, verujoči
in neverujoči, tisti, ki se spoz-
najo na umetnost in zgodovi-
no, tisti, ki v Rim enostavno
pač morajo priti, že zato, da
bodo drugim lahko povedali,
da so bili tam. Rim vsekakor
napravi vtis na človeka. Pa
vendarle si velja ogledati tudi
še kaj drugega kot zgolj večne
spomenike. Stanoval sem v sa-
mostanu, ki ga upravljajo
ukrajinske nune. Od tam ni-
sem mogel telefonirati, zato
sem največkrat poklical s po-
šte na znameniti postaji Ter-
mini. Pravijo, da je ta kolod-
vor eden izmed najlepših
v Evropi. Dokončan je bil leta
1950. Tu je neznanski vrvež, tu
lahko srečaš ljudi domala
z vsega sveta. Vrvež te po svoje
tako prevzame, da je prav pri-
jetno sesti na kakšno klop ter
opazovati ljudi. Lepo urejena
je tudi podzemna železnica.
Skoraj vsaki dve minuti se
lahko z njo popeljete v vsak
konec Rima. Promet v pod-
zemni železnici je tudi za tujce
tako enostavno urejen, da pri
orientaciji ni nikakršnih te-
žav. To velja tudi za avtobusni
prevoz po Rimu, cene vozovnic
pa so smešno nizke. Dve uri se
lahko z mestnim avtobusom
vozite za kakšnih 50 SIT, cene
v podzemni železnici pa so še
nižje. Tudi zato je taksistom
v bistvu odzvonilo in pravega
dela nimajo več. Tudi za pre-
voz od letališča do središča
mesta je tako rekoč idealno
poskrbljeno. Mislim predvsem
na hitri vlak, ki je, razume se,
tudi sorazmerno poceni, pa tu-
di zelo udoben. Promet z oseb-
nimi vozili pa je seveda vseeno
še velik in tako je povsem ra-
zumljivo, da neobtolčenega
avtomobila skorajda ni videti.
Toliko dobrih avtomobilov,
kot jih lahko na enem samem
parkirnem mestu vidimo kje
pri nas, pa v Rimu sploh nisem
videl. Očitno jih je škoda za
tako velik vrvež. "Rsti, ki ima-
jo kaj pod palcem, pa itak živi-
jo v predmestjih. Povsod se
pozna tudi devalvacija Ure.
Vedno več trgovin je zaprtih,
cene konfekcijskih izdelkov so
v samem središču Rima, tudi
v najbolj elitnih predelih, pre-
cej nižje kot pri nas in za kakš-
nih 800 naših tolarjev se lahko
človek že kar solidno naje.
Vsekakor pa, pozor pred tato-
vi! O tem pa naslednjič.
JANEZ VEDENIK
Foto: FRANC SEREC
Prihodnjič: Pozor pred tatovi
Tudi okrog znamenitih španskih stopnic kradejo kot srake.
Pošti bodo pomagali
V šentjurski občini so po
razvitosti telefonije na sloven-
skem dnu. Potem ko so v me-
stu Šentjur pravkar pridobili
novo telefonsko centralo, si
želijo čimprejšnjo širitev tele-
fonije še v druge, bolj oddalje-
ne kraje občine. Pri tem so se
poslanci občinske skupščine
pretekli teden razburjali, da je
cena previsoka, zato je večina
glasovala za nove naložbe
s stisnjenimi zobmi.
Ko so se odločali o prihod-
nosti telefonije, je to spremlja-
la burna razprava. Mnogim so
se nanru-eč zdeli pogoji PTT po-
djetja prezahtevni. Po dolgo-
trajnem odločanju pa so po-
slanci vendar le privolili, da
bodo za širitev telefonije
v druge kraje šentjurske obči-
ne (za štiri milijone DEM
vredno naložbo) priskrbeli po-
šti še kredit v vrednosti dva
milijona DEM, z 8-odstotno
obrestno mero ter triletnim
moratorijem za odplačilo
glavnice ter obresti. To je po-
goj za pripravljenost celjskega
PTT podjetja, da bo prihodnje
leto širilo telefonijo v Dram-
ljah, na Grobelnem, Ponikvi,
Kalobju ter Gorici pri Slivnici,
leta 1995 pa še na Dobju, Pla-
nini, Loki ter Prevorju.
Kot je zapisano v skupščin-
skem gradivu, bo šentjurska
občina letos do konca septem-
bra zagotovila pošti prvih 500
tisoč DEM kredita, prihodnje
leto še dvakrat po 500 tisoč,
leta 1995 pa še zadnji obrok
v enakem znesku. V razpravi
so se poslanci hudovali, češ da
pošta preveč izkorišča svoj
monopol. Slišati je bilo celo
opazke o »lopovski ponudbi«,
kajti investitor v bistvu ne vla-
ga ničesar, pa nmenja o »la-
godnosti« PTT podjetja. Prav
tako so opozarjali, da bodo de-
mografsko ogroženi Šentjur-
čani ostali brez denarja za
druge razvojne naložbe.
Občinska vlada je poslan-
cem pojasnila, da bo v prihod-
nosti še manj možnosti za ude-
janjenje šentjurskih telefon-
skih načrtov - odločanje se
prenaša v Ljubljano, priprave
za načrtovano naložbo pa so
potekale več mesecev. PTT po-
djetje pa je tudi privolilo
v nadzor posebne občinske ko-
misije.
BRANE JERANKO
Št. 43 - 28. oktober 1993
10
(Ne)l(ultumi proračun
Kulturni minister Sergij Pelhan v Cellu
Slovenski minister za kultu-
ro Sergij Pelhan je bil gost
okrogle mize, ki jo je pripravi-
la celjska Združena lista social
demokratov pod naslovom
Kultura v republiškem prora-
čunu ali (ne)kulturni prora-
čun. Predstavil je nekaj izho-
dišč nacionalnega kulturnega
programa in pripombe na ra-
čun proračunskega memoran-
duma.
Eno glavnih izhodišč naci-
onalnega kulturnega progra-
ma, ki ga bodo v kratkem
predložili parlamentu, naj bi
bilo spoznanje, da je kultura
razvojna sila, ne le potrošnja,
kot je veljalo v preteklosti.
Takšen koncept je sprejelo šest
evropskih držav, med njimi
tudi sosednja Avstrija, in te
povečujejo sredstva za kultu-,
ro. Pri nas se dogaja ravno
obratno, saj je Slovenija leta
1990 namenila za kulturo
1 odstotek narodnega dohod-
ka, letos pa samo še 0,60 od-
stotka. Cilj je, da bi do leta
2000 ta delež povečevali, tako
da bi dosegel 1,12 odstotka na-
rodnega dohodka. Tolikšen
odstotek daje tudi sosednja
Avstrija, ki je edina, ki nameni
več za kulturo kot za obrambo
(samo odstotek narodnega do-
hodka, kar je spodnja meja za
vstop v Nato).
V nacionalnem programu
bodo po Pelhanovih besedah
dali poudarek varovanju naci-
onalne in kulturne dediščine,
ki med drugim zajema zaščito
400 gradov, 1200 cerkva in
številnih etnoloških spomeni-
kov. Drugi sklop v nacional-
nem programu pa bo pred-
stavljala ustvarjalna in pou-
stvarjalna kultura, vendar po
Pelhanovih besedah nobene-
mu od obeh sklopov ne bodo
dajali prednosti.
Ob tem je Sergij Pelhan
izrekel še nekaj kritičnih na
račun proračunskega memo-
randuma. V njem najprej kul-
tura sploh ni bila omenjena.
Ministrstvo zahteva, da ima
kultura enak položaj kot dru-
ge družbene dejavnosti. To pa
pomeni 2 milijardi tolarjev
več, kot daje država sedaj (6,5
milijard tolarjev).
Sicer pa memorandum bi-
stvenih sprememb v prihod-
njem letu na področju kulture
ne predvideva. Mreža knjižnic
je po Pelhanovih besedah na-
cionalnega pomena, kar pome-
ni, da bo država zagotavljala
plače zaposlenim, občina pa
bo skrbela za vzdrževanje
zgradb in nakup gradiv. Tudi
gledališke mreže ne namera-
vajo krčiti, saj je sedanji regi-
onalni sistem najracionalnejši
in za ljudi najbolj dostopen.
V muzejski mreži pa bodo za-
gotavljali denar samo za glav-
ne muzeje, ne pa tudi za njiho-
ve podružnice. Ljubiteljske
kulture država ne bo financi-
rala, pač pa bo ustanovila po-
seben sklad in skrbela za stro-
kovno pomoč tem dejavno-
stim.
T. CVIRN
Za narodov blagor
Piše: Tadej Čater
Vsako leto so prav vsa slo-
venska gledališča tarča najra-
zličnejših očitkov, češ, da vse
premalo uprizarjajo slovenske
avtorje, da zanemarjajo slo-
vensko dramatiko, da na ra-
čun tujih »preizkušenih« veli-
kanov iz zgodovine evropske
in svetovne dramske literatu-
re, propada in se izničuje to-
vrstna domača ustvarjalnost,
da takorekoč (razen redkih iz-
jem !) ne premoremo sodobne-
ga dramskega besedila, ki bi
na kritičen način reflektiralo
aktualno stvarnost, da skratka
po Cankarju na Slovenskem še
nismo dobili tazaresnega in
tapravega dramatika. Pravza-
prav je vse to še kako zelo res,
toda očitki so upravičeni vse
dotlej, dokler se kot vzorec, po
katerem bi naj nastajala slo-
venska dramatika, postavljajo
Cankarjevi dramski teksti.
Cankar pa je - kar seveda vsi
vemo - živel v začetku stoletja,
ki se pravkar izteka. Problem
torej ni v slovenskih gledališ-
čih, ki menda zanemarjajo iz-
virno slovensko dramsko bese-
do, problem prav tako ni v slo-
venskih avtorjih, ki se izogiba-
jo kritični refleksiji družbene
stvarnosti, problem je torej
v zastavitvi vzorcev, ki se vse
preveč naslanjajo na Cankarja
in s tem pozabljajo prej ome-
njeno preprosto dejstvo, da se
je v osemdesetih letih, kolikor
nas približno loči od Cankar-
jevih zlatih ustvarjalnih letih,
marsikaj spremenilo. Da bi
nemara tudi Cankar pisal dru-
gače, če bi živel v tem prehod-
nem novodekadentnem času.
Temeljna razlika med Can-
karjevim in današnjim časom
se skriva v diskurzu zgodovi-
ne; medtem, ko seje v Cankar-
jevih letih zgodovina še pisala,
kar izpričuje tedanja »lakota«
po velikih zgodbah, se danes
zgodovina le še ponavlja. Veli-
kih zgodb, ki bi premikale ko-
lesja zgodovine več ni, kar je
povsem razumljivo in s stališ-
ča postmoderne teorije o kon-
cu zgodovine, ki jo nemara še
najbolj konsistentno podpisu-
je J. Baudrillard v svojem be-
sedilu Simulacije, tudi priča-
kovano. Čas, ki ga živimo, ki
ga določa tehnološki in infor-
macijski napredek, za velike
zgodbe tipa Ivan Cankar pač
ni dojemljiv. In ne gre, da bi
obžalovali tiste čase z začetka
tega stoletja. Kot tudi ne gre,
da bi obžalovali tiste čase z za-
četka tega stoletja. Kot tudi ne
gre, da bi na vsak način potre'
bovali novega Cankarja. Klei
je namreč ravno v tem; Cankai
je ena sama velika zgodba sio-
venskega naroda, ki se danes
več ne more ponoviti. Ni zgo-
dovina, ki bi se ponavljala,
marveč zgodba, ki zaradi svoje
»obsežnosti« danes ne mon
več funkcionirati. Živ dokaz jt
najnovejša predstava ljubljan-
ske Drame, ki zaradi pomanj-
kanja vzdržnosti o koncu zgo-
dovine oziroma o njenem po-
navljanju, če hočete, izglede
dobesedno smešno. Za naro-
dov blagor uprizarjati Can-
karja, se preprosto ne izplača
Kar seveda še ne pomeni, di
Cankar na današnje odre vet
ne sodi. Daleč od tega; sodi,
vendar ne v preobleki, ki bi
asociirala na današnji čas, št
manj v preobleki, ki bi pripa-
dala drugemu žanrskemu ok-
virju. Z drugimi besedami
Cankar bo v zavesti tega naro-
da ostal zapisan takorekoi\
z zlatimi črkami in ravno za-
radi teh zlatih črk, bi lahke
bili vsaj toliko prizanesljivi
da se ga ne bi lotevali s sred-
stvi, ki ga nesranmo smešijd
Naj bo še tako hvaležen dra-
matik, dejstvo je, da Cankai
v današnji čas več ne sodi. In,
da ga na vsak način in po sil
razmer zares ne gre uprizarja-
ti. Še kako zelo potrebno ga jt
pa brati, kar utegne biti svoj-
stven paradoks. Sicer pa, ali n
čas, ki ga živimo že sam pc
sebi zelo paradoksalen?Mar n
to čas, ki ljubi paradokse?
Laški follcloristl bodo praznovali
Folklorna skupina Anton
Tanc iz Marija Gradca pri La-
škem bo v decembru letos
praznovala svojo 15-letnico
delovanja.
V tem času se je pri folklori
zvrstilo več kot 200 plesalcev,
prisotni pa so bili pri skoraj
vseh pomembnejših priredi-
tvah tako doma kakor tudi
v tujini. Ustvarili so si ugled in
povsod, kjer so gostovali, so
jih lepo sprejeli.
Za svojo obletnico priprav-
ljajo celovečerni nastop v Kul-
turnem centru Laško in še ne-
kaj drugih gostovanj. Edina
težava, ki jih v zadnjem času
tare je, da imajo precej pestro
sestavo plesalcev, med kateri-
mi je tudi precej študentov. Ti
pa so med tednom odsotni, za-
to morajo marsikatero vajo pa
tudi nastop med tednom odpo-
vedati, čeprav si tega ne želijo.
Tudi zato bi radi v svoje vrste
povabili nove člane, veseli pa
bodo članov vseh starosti, ki
jih ples veseli. Vsi, ki imate
radi folkloro, se lahko v pro-
storih društva Anton Tanc
v dvorani na Marija Gradcu
pri Laškem oglasite vsak pe-
tek ob 20. uri, ko imajo redne
vaje, ali pokličete Ireno Mulej
na telefon dopoldan 731-315,
popoldan pa 732-071.
....  . _   .   MOJCA MAROT
Sinteza modernizma
Razstava Tanle Špenko-Novakovič
V razstavnem salonu zdra-
vilišča Rogaška Slatina so
prejšnji petek postavili na
ogled novo likovno razstavo.
V salonu svoja dela razstavlja
Tanja Špenko-Novakovič, gre
za predvsem grafike, nekaj pa
je tudi olj.
Slikarka Tanja Špenko-No-
vakovič se je rodila sredi 50-
tih let, diplomirala pa je na
slikarskem oddelku Akademi-
je za likovno umetnost v Ljub-
ljani. Kljub temu, da gre za
nekoliko manj znano ime iz
slovenskega likovnega življe-
nja, je umetnica priredila
v preteklih letih večje število
razstav v domačih galerijah
ter v tujih razstaviščih, njena
dela pa so pritegnila tudi po-
zornost strokovnih krogov, ki
so ji podelili več nagrad.
Slog, ki ga je razvila Tanja
Špenko-Novakovič, temelji na
sintezi različnih modernistič-
nih tokov, ki so imeli v dvajse-
tem stoletju odločujočo vlogo
pri oblikovanju podobe sodob-
ne likovne umetnosti.
V jedru so njena dela kom-
pozicijsko sestavljena iz ab-
straktnih oblik, razdeljene so
na posamezne parcialne enote,
ki temeljijo na geometrijski si-
stematiki. Pogosto gre za pra-
vilno oblikovane like: trikot-
nike in rombe, ki pa se poka-
žejo tudi v svoji izkrivljeni,
nepravilni podobi, pač glede
na samo dinamiko slik. Ti po-
samezni liki so med sabo loče-
ni s konturami, skupaj pa tvo-
rijo ritmi'no likovno celoto.
Slikarka se nagiba k minima-
listični podobi, kar pomeni, da
že v samem temeljnem izho-
dišču poskuša doseči največji
vizualni učinek z načrtovano
razredčitvijo likovnih elemen-
tov. Poleg že omenjenih po-
navljajočih, a vendarle razno-
vrstnih likov, se njen minima-
lizem kaže tudi v odnosu do
barv, ki so nevsiljive, diskret-
ne. Njihov izbor je omejen,
med sabo pa ne ustvarjajo ne-
posredne agresivnosti, temveč
tvorno sledijo funkciji enovi-
tosti slike.
Tanja Špenko-Novakovič,
ki jo zanimajo tudi prostorske,
torej kiparske oblike izraža-
nja, se tokrat predstavlja le
z grafikami in slikami. Razsta-
va je pregledna, odprta pa bo
do 12. decembra.
BORIS GORUPIČ
KINO
METROPOL:
18.00 in 20.00
DENNIS HOPPER,
NICHOLAS GAGE &
LARA FLYNN BOYLE
V
erotični l<riminalki
RED ROČK
WEST
NACEUSKIH PtATNiH
Prosti pad. ZDA, 1992
akcijska kriminalka
Režija: Joel Schumacher; Igrajo: Michael Douglas, Robert
Duvall, Barbara Hershey, Rachel Ticotin, Tuesday Weld.
Dvanajsti jimij 1991:
najbolj vroč dan v letu. Na
losangeleški obvoznici se
promet že zjutraj brezupno
zagozdi. Vidno živčni voz-
nik z vzdevkom D-Fens
(M. Douglas) nekaj časa
opazuje muho, nato pa na
vsem lepem izstopi iz avto-
mobila in besno odkoraka
naravnost v grmovje ob ce-
sti. Kmalu naleti na trgovi-
nico, od koder bi lahko te-
lefoniral bivši ženi
(B. Hershey). Ko lastnik tr-
govine, aziat, vztraja, da
mora D-Fens najprej nekaj
kupiti, ga ta obtoži, da je
preveč navil cene, razbije
trgovino s kijem za base-
ball in mirno odide, še prej
pa položi na pult 50 centov
za pločevinko pijače, ki
stane 85 centov, in pripom-
ni, da je znižal ceno na ra-
ven iz leta 1965.
Tako povsem vsakdanji
moški, ki ne more obvlada-
ti svojega gneva, stopi na
pot nasilja, ki neizogibno
vodi v samouničenje.
D-Fensova nasilna deja-
nja pritegnejo pozornost
policije; povezanost med
napadi pa opazi detektiv
Martin Prendergast (R. Du-
vall), ki mu dobesedno
manjka le nekaj ur do upo-
kojitve. Razvije se zgodba
o možu, ki ga je življenje
prignalo v blaznost, in po-
licistu, ki ga vse bolj priga-
nja čas.
V napeti srhljivki se pre-
pletajo univerzalne in za-
sebne, konvencionalne in
bizarne, strašljive in ab-
surdno smešne resnice
o sodobnem vsakdanjiku in
ceni, ki jo plačujemo zanj.
D-Fens je tragični junak
v nepravični družbi, ki ga
obtožujemo, ker se zateče
v nasilje, in razumemo, ker
ga mučijo vsem nam znane
težave. Uslužbenec
obrambne ustanove, ki je
izgubil službo, ženo in
hčerkico, se zlomi pod pri-
tiskom krute resničnosti
urbanega vsakdanjika.
Scenarista E. R. Smitha
je navdihnil časopisni čla-
nek o ponorelem vozniku
tovornjaka, ki se je pričel
zaletavati v avtomobile
pred seboj. Scenarij je na-
stal v borih 10 dneh. Smith
pravi, da je D-Fens »Janez
Novak-slehemik, ki je ver-
jel v ameriški sen, pa se mu
je pred nosom razblinil.«
Režiser J. Schumacher
dodaja: »Saj ni slab fant, le
potrpljenje mu je pošlo. Je
pripadnik izumirajočega
srednjega razreda, ljudi, ki
so bili nekoč hrbtenica te
države, ki so ubogali pravi-
la in se zdaj počutijo od
vseh zapuščeni. Terapevt-
skih skupin in pomoči za-
nje ni; so pa zelo, zelo
jezni.«
Producent H. Weingiod
razlaga: »D-Fens se ne tru-
di, da bi bil nekaj izjemne-
ga; pravzaprav se skuša
prilagoditi - po njegovem
- izjemnim razmeram. Ven-
dar se izgubi in sam posta-
ne del teh težav, ne da bi se
tega sploh zavedal. Veliko-
krat nam gre na smeh, ker
se lahko prestavimo v nje-
govo kožo, ker vemo, kako
nesmiselno je včasih vse.
Vendar nas smeh mine, ko
spoznamo, da je vročega
junijskega dne prekoračil
usodno ločnico in da zanj
ni več poti nazaj.«
Gledališki teden v
Slovenski Bistrici
Alternative tudi na Ilubitellskih odrih
Slovenski gledališki ljubite-
lji pripravljajo alternativna
srečanja zaradi gledališke kul-
turne politike Zveze kulturnih
organizacij Slovenije.
Na Jesenicah že nekaj let
potekajo novembrski Cufarje-
vi dnevi, v Trnovljah bodo
II. Novačanovi dnevi, ta teden
pa potekajo dnevi I. gledali-
škega tedna v Slovenski Bi-
strici. Pri vseh dogodkih pa
ves čas sodeluje tudi trnovelj-
ska Zarja, ki se tudi na ta na-
čin uveljavlja v širšem sloven-
skem kulturnem prostoru.
V Slovenski Bistrici je do-
mača skupina odprla srečanje
s Fritzovo komedijo Kralj
Malhus, v režiji Štefana Žviže-
ja, gimnazija iz Raven na Ko-
roškem se je predstavila z de-
lom Draga Jančarja Zalezujoč
Godota, pod režijskim vod-
stvom Silve Sešel. Tretji dan je
dramska skupina iz Logatca
uprizorila Aristofanesovo ko-
medijo Lizistrata, v režiji Jaše
Jamnik, v torek, 26. oktobra je
bilo na sporedu delo Francka
Rudolfa Pegam in Lambergar,
v režiji Branke Bezeljak-Gla-
zer in v izvedbi ptujskega Tea-
tra III. K sodelovanju so se
prijavili tudi Amatersko gle-
dališče Vrba iz Vrbja pri Žalcu
s tremi enodejankami in skup-
nim naslovom Glumači priha-
jajo, pod režijskim vodstvom
Ljerke Belak, Stalno sloven-
sko gledališče iz Trsta, kot
profesionalna ekipa, z delom
Milana Kleca Vsega je kriva
Marjana Deržaj, v režiji Duša-
na Mlakarja, predzadnji večer
pa bo nastopil ansambel KUD
Zarja Trnovlje Celje, z uspeš-
nico Bulgakova Zojkino sta-
novanje, v režiji Štefana Žvi-
žeja. Zaključna predstava
v tem tednu bo na sporedu ko-
medija Raymonda Queneaua
Vaje v slogu, v izvedbi Gleda-
lišča Tone Čuf ar z Jesenic v re-
žiji Alenke Bole-Vrabec.
ŠTEFAN ŽVIŽEJ
Jubilej Komornega
moškega zbora
Zbor ponovno vodi Ciril Vertačnik
Celjski Komorni moški pev-
ski zbor, ki šteje 33 članov, bo
marca prihodnje leto prazno-
val 45. letnico delovanja. V ju-
bilejni sezoni bodo ponovno
vadili pod taktirko priznanega
zborovodje profesorja Cirila
Vertačnika. Ta je Komorni
zbor vodil že pred 19 leti.
Za jubilejno pevsko sezono
zbor načrtuje v marcu jubilej-
ni koncert, ki ga bodo pripra-
vili v celjskem Narodnem do-
mu, repertoar pa bo sestavljen
kot retrospektiva dela v minu-
lih 45 letih. Dva koncerta z ne-
koliko lažjim pevskim progra-
mom pa bodo pripravili še
letos.
Komorni zbor se namerava
odzvati povabilu k sodelova-
nju na tekmovanju pevskih
zborov v Mariboru, na koncer-
te pa jih vabijo tudi na tuje, na
Nizozemsko in v Nemčijo,
k pevcem iz Singena, ki so
celjski Komorni zbor obiskali
v mestu ob Savinji letos.
Zbor namerava v jubilejni
sezoni izdati tudi kaseto, še
posebej zato, ker so posnetki
njihovih že posnetih pesmi
precej stari, celjski radijski ar-
hiv pa je uničil požar. Zato
nameravajo pripraviti snema-
nji za celjski radio in radi
Slovenija.
Letos bo Komornemu zbor
predsedoval Marjan Podgol
šek, ki je hkrati v zboru kort
petitor, podpredsednik in ml
nager zbora pa bo Alojz Seli
V jubilejnem letu si zbor že
tudi pomladiti pevske vrsfc
zato vabijo mlade pevce na a^
dicijo, ki je vsak ponedeljek i
četrtek ob 19. uri v prostori
celjske glasbene šole.
N.C
Št. 43 - 28. oktober 1993
11
živahno na knjižnem trgu
oa srečanj s tujimi kulturami tlo jezikovnega priročnika
Različni založniki so za vse
daljše jesenske večere, ki so
lahko tudi bralni, izdali precej
zanimivih knjig in kar nekaj
jih je, ki nam oddaljene dežele
in njihove civilizacije prikazu-
jejo v sliki in besedi.
Svetovni popotnik Aleksan-
der Zalar je pri založbi Amali-
etti izdal potopis Dežele na
koncu sveta. V njem je zajel
izkušnje, vtise in zanimivosti,
ki jih je spoznal in podoživel
v preteklih dvajsetih letih na
poti po vseh kontinentih. Za-
nimiv je njegov način pisanja,
ki je lahkoten, a hkrati razmi-
šljajoč in poglobljen.
Borut Korun je izdal v sa-
mozaložbi potopisno knjigo
z naslovom Kača in jaguar.
Korun, ki sicer živi v Lipnju
pri Velenju, je potoval v Sred-
njo in Južno Ameriko, kjer je
šel po sledovih Evropejcev, ki
so pred več kot pol stoletja od-
krili Ameriko in povzročili
propad cvetočih kultur. Njiho-
vi ostanki so še danes živi in
nekaj od njih jih je Korun tudi
opisal.
Vendar pa ne ugotavlja sa-
mo Borut Korun tragične raz-
sežnosti evropskega osvajanja
Amerike. O tem je pisal tudi
Bartolome de Las Casas, kate-
rega oče je potoval s Kolum-
bom, sam pa je v 16. stoletju
širil krščanstvo v osvojenih
deželah. Kmalu je spoznal tudi
vse slabe strani osvajanja no-
vih dežel, zato je postal eden
najbolj vnetih borcev za pravi-
ce domačinov v Novem svetu.
Delo tega dominikanca in ško-
fa je v prevodu pravkar izšlo
pri celjski Mohorjevi družbi.
njen naslov pa je zgovoren:
Uničevanje Indijancev in
Evangelizacija.
Pri isti založbi so tudi natis-
nili knjigo, ki opozarja na ne-
gativne vplive ravno iz Ameri-
ke oziroma anglo-ameriškega
kulturnega kroga. Priročnik
Slovensko ali angleško je na-
pisal Janez Gradišnik, tudi
uveljavljen prevajalec. Knjiga
je sestavljena iz dveh delov:
v prvem so teksti o določenih
konkretnih jezikovnih poglav-
jih, v drugem pa so po abeced-
nem redu razvrščene besede,
ki nam pogosto predstavljajo
težave v pogovoru oziroma pri
pisanju.
Studia
liumanitatis
Založba ŠKUC in Filozof-
ska fakulteta že več let izdaja-
ta osrednjo zbirko znanstvene
humanistične literature z na-
slovom Studia humanitatis.
Do sedaj je izšlo že skoraj v ce-
loti sedem letnikov s preko
petdeset naslovi najuglednej-
ših svetovnih teoretikov z ra-
zličnih področij, pred kratkim
pa so predstavili pet norih
prevodnih del.
Georg Simmel v knjigi »Te-
meljna vprašanja sociologije«
s podnaslovom Individuum in
družba pojasnjuje nekatere te-
meljne principe t.i. formalne
sociologije. Poleg analize sa-
mega pojmovanja te vede so
zajete študije o združevanju
posameznikov v družbene
skupnosti, pri čemer se vrača
tudi v pretekla stoletja.
Tudi' Emile Durkheim je so-
ciolog, izšla pa sta dva njegova
spisa: »Samomor« ter »Prepo-
ved incesta in njeni izviri«.
Oba sta bila napisana ob kon-
cu prejšnjega stoletja a sta
s svojo analitično težo uporab-
na tudi danes. Predvsem prvi
o samomoru dopolnjuje razi-
skave domačih strokovnjakov
o tem perečem vprašanju tudi
pri nas.
Eden najuglednejših danes
živečih britanskih antropolo-
gov Jack Goodnv je raziskova-
lec kulturnih in socialnih raz-
sežnosti pisave. Njegovo delo
»Med pisnim in ustnim« prina-
ša tudi pregled nastanka in
razvoja pisav v različnih civi-
lizacijah, pri čemer se opira na
najnovejše izsledke.
Ljubezenska literatura je
stara prav toliko kot najstarej-
še književnosti. Francoski
zgodovinar Paul Veyne v knji-
gi »Rimska erotična elegija«
raziskuje predvsem to obdob-
je, poezijo Katula, Ovida, Ver-
gila in drugih sodobnikov, ki
jih poznamo kot klasike.
»Spisi o humanizmu in re-
nesansi«, ki jih je napisal
Eugenio Garin, prinašajo raz-
mišljanja o kompleksnem du-
hovnem in družbenem dogaja-
nju v obdobju renesanse, pri
čemer pisec posega na področ-
ja umetnosti, religije, znano-
sti, astrologije, filozofije in
drugih ved, zato gre za dokaj
izčrpen vpogled v ta prelomen
čas.
Grimmove
pravijice
Predvsem za mlajše bralce
so pri Mladinski knjigi izdali
zbrane pravljice, ki sta jih na-
pisala brata Grimm. V dveh
obsežnih knjigah jih je zbra-
nih 211.
Jacob Ludwig Kari ter Wil-
helm Kari Grimm, oba nemška
filologa in etnografa sta živela
v času osemnajstega in devet-
najstega stoletja. Preučevala
sta narodno kulturno dedišči-
no, nemške in germanske pri-
povedi, sage, v letih 1812-15
sta izdala Pravljice, izdajala
pa sta tudi druga slovstvena
dela, pomembna pa sta tudi
kot utemeljitelja nemškega je-
zikoslovja.
Grimmove pravljice so pisa-
ne v slogu, ki spominja na
ljudsko govorico, pripovedi so
poenostavljene in se običajno
zaključijo s poučnim, hioral-
nim prizvokom. Poleg člove-
ških junakov se v zgodbah po-
javljajo tudi razne vile, čarov-
nice, palčki in živali s člove-
škimi ali celo čudodelnimi
lastnostmi. Med več kot dve-
stotimi pravljicami so mnoge
takšne, ki se uvrščajo v recimo
železni repertoar vsakega
otroštva že ničkoliko genera-
cij. To so denimo Rdeča kapi-
ca, Pepelka, Tmjulčica, Sne-
guljčica, Janko in Metka, Volk
in sedem kozličkov. Bratec in
sestrica. Pogumni krojaček ali
Janček Ježek. Pravljice v pre-
vodu Polonce Kovač so pri za-
ložbi izdali v dveh obsežnih
delih, vsaka knjiga ima preko
štiristo strani, ki jih krasijo
tudi ilustracije Ludwiga Rich-
terja ter drugih starih nemških
umetnikov, ki so s črno belimi
risbami ponazorili pripovedi.
BORIS GORUPIČ
Podobe
prostorov
v avli velenjske skupšči-
ne je na ogled 30 fotografij,
razstavo pa sta avtorja
Barbara Jakše in Stane
Jeršič poimenovala Podobe
prostorov nekega mesta.
Razstavljene fotografije
so v velikosti od 50 x 60 cm
do 70 X 100 cm. Ta razstavni
projekt bosta v prihodnjem
letu avtorja predstavila
v Milanu in Amsterdamu,
kasneje pa še v Parizu in
Tokiu. Podobe prostorov
nekega mesta bodo v Vele-
nju na ogled do začetka de-
cembra.
US
Sicaietovi odmevni uspelii
Vinko Skale, član celjskega
Fotokino društva, se že vrsto
let uspešno potrjuje na števil-
nih domačih in tujih razstavah
umetniške fotografije. Zadnje
vidnejše mednarodno prizna-
nje je prejel pred kratkim na
eni največjih evropskih tovrst-
nih manifestacij. Mednarod-
nem foto salonu »Golden« na
Dansikem.
»G<)lden«, ki je vsaki dve le-
ti, je največji in edini danski
mednarodni foto salon, orga-
nizirajo ga pod patronatom
danskega ministrstva za kul-
turo in dveh mednarodnih foto
organizacij, evropske FIAP ter
ameriške PSA. 750 avtorjev iz
več kot 50 držav je na letošnjo
prireditev poslalo preko 2.500
fotografij, od teh pa so jih
v konkurenco sprejeli deseti-
no! Na tej veliki mednarodni
prireditvi je Vinko Skale pre-
jel kar dve nagradi: nagrado
za najboljšega razstavljalca
ter srebrno medaljo v katego-
riji »Portret« za svojo fotogra-
fijo »Silvestrovo«. Razstavo so
odprli v Koebenhavnu, sedaj
pa potuje po vseh večjih me-
stih Danske in je trenutno na
ogled v mestu Nvkoebing.
To priznanje ni edini letoš-
nji uspeh Vinka Skaleta. Sre-
brno medaljo je prejel na med-
narodni foto razstavi v Buenos
Airesu, posebno priznanje na
škotskem »Scottish saloon«,
nagrado na razstavi »Super
Circuit« v Lienzu v Avstriji,
sodeloval je na treh razstavah
v Franciji (v Saint Germaine,
Lacelle St. Cloud in De la Rose
d'Or), v South Shieldsu v An-
gliji, v Edinburgu na Škot-
skem, ponovno v Argentini in
Avstriji pa v Belgiji, na Polj-
skem in Slovaškem. Nazadnje
se je v tujini predstavil na raz-
stavi umetniške fotografije
v Južni Afriki.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Red sv. Forlunata o svojili načrtiii
v Rogaški Slatini podelili visoko oilličje dr. Berniku-
Red sv.Fortunata v Sloveniji, ki je
enakopravni član mednarodne, neverske
in nepolitične korporacije, ki si prizade-
va za kakovost življenja, je imel minulo
soboto v Rogaški Slatini redni letni kon-
vent. V navzočnosti predsednika repu-
blike Slovenije Milana Kučana, je slo-
venski generalni prior in Grand Marcc-
hal OSF Štefan Spilak podelil predsed-
niku Slovenske akademije znanosti in
Umetnosti dr. Francetu Bcrniku najvišje
odličje Reda za posameznike Recherche
de la Qualite.
Na rednem letnem konventu so člani
pregledali doslej opravljeno delo in ugo-
tovili, da je slovenska provinca, od samo-
stojnosti Slovenije dalje pa tudi samo-
stojna enota mednarodne korporacije
Reda sv. Fortunata, opravila tudi v med-
narodnem pogledu pomembno delo. Po-
sredovala je številne novosti, ki jih je
generalni priorat sprejel in so postale
Sestavina delovanja Reda. Med takimi
fiovostmi je sprejemanje juridičnih čla-
nov, tesnejše povezovanje med odliko-
\'anci in Redom v smislu sodelovanja pri
spodbujanju kakovosti življenja na vseh
področjih. Na letošnjem mednarodnem
konventu, ki je bil maja meseca v Brixnu
na Južnem Tirolskem v Italiji, je sloven-
ska delegacija prispevala pomemben de-
lež k uveljavljanju jezikovne enakoprav-
nosti med člani korporacije.
Tedaj je bilo tudi sklenjeno, da bo
mednarodni konvent prihodnje leto
v Portorožu in Benetkah v organizaciji
slovenskega Reda sv.Fortunata. V kon-
kurenci sta bila tudi Dunaj in Zagreb.
Na konventu v Rogaški Slatini so se
dogovorili, da bodo konkretizirali neka-
tera pravila, posodobili statut in preveri-
li kakovost pri tistih, ki so doslej prejeli
odličja Reda sv. Fortunata. Znano je na-
mreč, da naziv Maison de Qualite ni po-
deljen za vse čase, temveč za dobo deset
let, ki jo lahko podaljšajo, lahko pa tudi
predčasno skrajšajo.
Po končanem konventu je bila popold-
ne redovna svečanost v zdraviliški Kri-
stalni dvorani, ki se je je udeležil tudi
predsednik republike Milan Kučan.
Akademik dr. France Bernik, ki je bil
v redno članstvo sv. Fortunata sprejet že
maja v Brixnu, pa se tamkajšnje sloveno-
sti ni mogel udeležiti, je prejel iz rok
generalnega priorja Štefana Špilaka re-
dovne insignije in priznanje Recherche
de la Qualite, ki ga red podeljuje posa-
meznikom za njihovo umetniško, znan-
stveno ali humanistično delovanje. La-
udacijo za to odličje je prebral vodja
kuratorija, officier dr. Janez Bogataj.
Na slovesnosti je bil med redne člane
sprejet tudi Franci Križan, sicer direktor
marketinga Zdravilišča Rogaška Slatina,
ki je že dalj časa sodeloval z redom na
področju hotelirstva in tudi vodi tovrst-
no sekcijo. Naziva Aspirant Officier sta
prejela zakonca Frida in Karel Horvat iz
Polane pri Murski Soboti. Za letošnjo
udeležbo na mednarodnem ocenjevanju
vin Reda sv. Fortunata v Avstriji pa sta
prejeli priznanje Prix de Vin 1993 kleti
kmetijske zadruge Metlika in Dobrovo,
Goriška Brda.
Primarij dr. Borut Rus, sicer redovni
Aspirant Officier, je predaval o razmer-
jih med telesnim in duševnim zdravjem
na Slovenskem - vpliv družine v naših
razmerah. Glasbeni nastop sta izvedla
kitarista Tomaž Rajterič in Grega Avse-
nik. Zdravilišče Rogaška Slatina je od-
lično opravilo vlogo gostitelja, ki sicer že
nekaj loti nosi naziv Maison de Qualite.
DRAGO MEDVED
PRIREDITVE
LEDALIŠČE
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo danes, v četrtek ob
19. uri za izven uprizorili Odrsko utvaro, v režiji Bojana Jablanovca.
Za nedeljo, 7. novembra ob 16. uri pa napovedujejo krstno uprizori-
tev mladinske predstave Bogomira Verasa Zelena kapica, v režiji
Katje Pegan.
V Domu kulture v Velenju bo jutri, v petek ob 19.30 prva gledališka
predstava Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta avtorja Milana
Kleca z naslovom Vsega je kriva Marjana Deržaj.
OMCERTI
V cerkvi Sv. Mihaela v Šoštanju bo jutri, v petek ob 19. uri koncert
prof. Huberta Berganta.
V hotelu Atomske Toplice v Podčetrtku bo jutri, v petek ob 20. uri
koncert moškega pevskega zbora Atomske Toplice.
V Razstavnem salonu Zdravilišča v Rogaški Slatini bo drevi ob
20. uri koncert Mešanega pevskega zbora Pro musica iz Maribora, ki
ga vodi prof. Ivan Urbančič.
V Narodnem domu v Celju bo prav tako danes, v četrtek ob 19.30
koncert Akademskega pevskega zbora iz Celja, ki ga vodi Adrijana
Požun-Pavlovič, jutri ob 19.30 pa koncert revijskega tamburaškega
orkestra Akord, ki ga vodi Matjaž Breznik.
A-ZSTAVE
V Likovnem salonu bo do sobote odprta razstava del krajinskih
arhitektov in sicer Arabele Križ-Mrdakovič, Darje Marinček,
Alenke Kocuvan-Polutnik, Lrene Rozman-Fatori in Radovana
Romiha, ki predstavljajo oblikovanje za sožitje s prostorom.
V avli hotela na Dobrni bo do 5. novembra na ogled razstava del 25
slikarjev in učencev iz 12 šol, ki so nastala v likovnih delavnicah
v Štanjelu na Primorskem in v Zdravilišču Dobrna. Organizator je
Mihajlo Lišanin iz Limita v Štorah.
V Cafe galeriji v Celju si lahko ogledate razstavo risb in grafik
Jožeta Božička.
V razstavnem salonu Alposa v Šentjurju so na ogled likovna dela
učencev osnovnih šol šentjurske občine.
V Zdravstvenem domu v Celju bo do 31. oktobra na ogled razstava
del Janka Kastelica iz Sežane.
V Termah Čatež razstavlja v mesecu oktobru olja in akvarele
Miljanka Fritce iz Švice.
V galeriji Mozirje je za organizirane skupine na ogled razstava
likovnih del likovne kolonije učencev osnovnih šol občine Mozirje,
ki je bila v Lučah ob Savinji letos spomladi.
V Osrednji knjižnici je do konca oktobra na ogled izbor del
s S.bienala otroške grafike z naslovom Človek, ena je zemlja pod
tabo.
V Laškem zdravilišču so še vedno na ogled fotografije z utrinki iz
Laškega in okolice.
V galeriji Uroš v Ulici 8. črnogorske brigade 10 v Celju si lahko do
sobote še ogledate razstavo izbranih likovnih del, ustvai-jenih na
1. mednarodnem slikarskem Ex-tempore v Celju.
V avli Razvojnega centra v Celju bo do konca tega meseca odprta
razstava Akt 93, kjer razstavlja osem članov Društva šaleških likov-
nikov, skupina 83.
V Zdravstvenem domu v Sevnici je odprta razstava slikarskih del
Irene Plevnik, članice Likovne sekcije Polzela.
V galeriji sodobne umetnosti v 2. nadstropju celjskega Mestnega
gradu je na ogled razstava iz izbora slovenskega slikarstva in
kiparstva. Galerija je odprta od torka do sobote od 10. do 12. ure,
popoldan pa od 16. do 18. ure, ob nedeljah in ponedeljkih je zaprta.
V Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini je do 29. novembra
na ogled razstava Mrtvaški ples, originalnih lesorezov iz 15. stoletja.
V Razstavnem salonu Pivnice v Rogaški Slatini si lahko ogledate
razstavo kiparskih slik in objektov av^torice Tanje Špenko iz Ljub-
ljane. Razs.tava njenih del bo na ogled do 12. novembra.
V knjižnici v Šentjurju bo do konca oktobra na ogled razstava
likovnih del Jožija Ipavca iz Šentjurja.
V hotelu Evropa Celje si lahko do nedelje še ogledate razstavo
slikarskih del Jane Dobrajc.
V Pokrajinskem muzeju v Celju bodo danes, v četrtek odprli raz-
stavo Mestnega muzeja Ljubljana z naslovom V Ljubljanci so pa
take, ki imajo rinčke zlate, to je razstava, ki prikazuje nakit iz
arheoloških obdobij Ljubljane, star tudi do šesttisoč let. Na ogled bo
do 11. novembra, vsak dan, razen ponedeljka od 9. do 12. in od 14. do
16. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure.
V Muzeju novejše zgodovine je na ogled občasna razstava z naslo-
vom Nazaj v planinski raj ob 100-letnici Savinjske podružnice
Slovenskega planinskega društva.
I     M    O
Celje: Union 28.10 ob 16. in 18.15 ameriški film Sommersby, ob
20.30 bo premiera Prosti pad - ameriški film od 29.10 dalje pa bodo
Prosti pad - ameriški film vrteli vsak dan ob 16.30, 18.30 in 20.30;
Mali Union 28.10. ob 19. uri Rt strahu - ameriški film, od 29.10 ob
19. uri pa ameriški film Sommersby; Metropol do 3.11 ob 16. uri
Beethoven - ameriški film, ob 18. in 20. uri pa Red ročk west - ameri-
ški film.
Kino Dobrna 31.10. ob 17. uri ameriška komedija Napihnjenci II.
T A L O
Otroški oddelek Osrednje knjižnice v Celju poklanja danes, v četrtek
ob 17. uri najmlajšim obiskovalcem pravljico To bo plašček za Bar-
baro, ki jo bo pripovedoval igralec Marjan Bačko.
Knjižnica Laško pripravlja jutri, v petek ob 19. uri večer z mladim
pesnikom, esejistom in poznavalcem ameriške kulture Alešem
Debeljakom. Na srečanju bosta sodelovala tudi saksafonist Franjo
Maček in klaviaturist Blaž Jurjevčič.
V Zdravilišču Laško bo danes, v četrtek ob 16.30 Meta Meh povabila
goste k sodelovanju v delavnici ročnih del, kjer bodo lahko sodelo-
vali v izdelovanju makramejev. Jutri, v petek ob 19. uri pa bo
v tamkajšnjijcdilnici za zabavo poskrbel duo Gold.
Št. 43 - 28. oktober 1993
12
Bojan je moj Ijuhček
PreUstavUamo Aliošo Kovačiča, Boiana iz Generalke
Aljoša Kovačič s Kristan
Vrha pri Mestinju je luštkan
in simpatičen najstnik, ki je
lani končal osnovno šolo
v Šmarju, sedaj obiskuje
Gimnazijo Center v Celju.
Modrook je in rjavolas, v ko-
tičkih ustnic mu ves čas po-
plesava prikupno nagajiv,
skoraj predrzen smehljaj.
Nič čudnega torej, da ga
imajo punce rade in da tele-
fon pri Kovačičevih največ-
krat zvoni za Aljošo, ki se
seveda pridno oglaša s svo-
jim že precej moškim
glasom.
Aljoša, 15-letni Šmarčan,
je namreč debitiral v Gene-
ralki, novem slovenskem
mladinskem filmu, ki ga je
slovenska TV že predvajala.
Posneli so ga letos aprila
v Vibinih studiih v Ljublja-
ni. Tako so slovenski najst-
niki po dolgem času dobili
film, ki govori o njih, Aljoša
pa igra Bojana, s katerim so-
delujeta Tina in Simona. Bo-
jan je nov zapeljiv sošolec,
po katerem hrepenijo skoraj
vse punce na šoli. Vse po vr-
sti ga osvajajo, on pa ima rad
Simono, in Simona ima rada
njega. Problem je nadležna
Tina, Simonina mlajša se-
stra, ki se je odločila, da bo
Bojan njen ljubček.
Bojan je malce drugačen
od drugih. Toda tudi Aljoša
v resničnem življenju pravi,
da je drugačen, kajne?
Veliko ljudi o meni misli,
da sem čuden, nepristopen,
da živim v nekem drugem
svetu. Spet drugi pravijo, da
sem zelo resen, skorajda že
odrasel. Rad spoznavam no-
ve ljudi, se pogovarjam z nji-
mi. Meni je pomembno tisto,
kar človek nosi v sebi. Ni po-
membno, kako je človek
oblečen in kakšne zunanjosti
je. Sam se oblačim prepro-
sto, glede na to, kako se po-
čutim. Ja, počutje je važno.
Kako se počutiš sedaj, ko
vidiš da je film Generalka
uspel?
Se si želim igrati. Upam,
da bomo snemali nadaljeva-
nje tega filma. Sicer pa se
nameravam po končani gim-
naziji vpisati na AGRFT.
Vem, da bom uspel. Ker sem
sposoben to narediti in ker si
to močno želim. Če slučajno
ne, potem bom verjetno vpi-
sal katero od smeri na Filo-
zofski fakulteti.
Kako pa ti uspeva v šoli?
Najraje imam slovenščino,
drugače pa poleg šole poč-
nem še veliko stvari. Tako na
primer igram v glasbenem
bandu The Iron Flovver, ozi-
roma se bomo preimenovali
v The Flowers. V skupini nas
je pet, poleg mene igrajo Go-
ran Koražija, Luka Tašner,
Kj-istijan Guček in Igor
Orač. Pred štirinajstimi dne-
vi smo nastopili v Šmarju
skupaj z Janom Plestenja-
kom. Igramo vse zvrsti glas-
be, vsi pa najbolj hrepenimo
po starih hipijevskih časih.
Otroci cvetja?
Ne, mi smo cvetje — The
Flovv^ers. Drugače pa za ra-
zliko od večine vrstnikov na-
mesto v disco raje hodim
v bar, kjer se lahko v miru
pogovarjam in kaj popijem.
Bojan v filmu ima punco,
jo ima Aljoša v resničnem
življenju? Aljoša je trenutno
nima, imel pa sem jih že več.
Deklici, ki mi je všeč, se naj-
lažje približam tako, da jo
najprej opazujem, in ko se
mi zdi, da sem jo »prečital«,
naredim prvi korak.
Se morda pogosto spomniš
česa posebnega s snemanja
Generalke?
Največkrat snemanja zad-
njega kadra. To je bil
»french kiss«. Tina se ni še
nikoli prej poljubljala, ved-
no znova nam je pobegnila
s scene in se skrivala. Nihče
je ni mogel prepričati, da bi
vendarle posneli tudi ta ka-
der. Potem sem jo jaz pokli-
cal za oder. Rekel sem ji, naj
si predstavlja, da ima rojstni
dan, da ji jaz čestitam in da
se ob tem poljubiva. Posku-
sila sva in potem je Tina
v smehu dejala »a to je to?«.
In stvar je bila urejena.
GRETA KOKOT
Foto: NANI POLJANEC
PREJELI SHO
Dnevi spominov
Ob koncu oktobra in v prvih
dneh novembra bo minilo 75
let od pomembnih dogodkov,
ki so odločilno krojili tudi zgo-
dovino Slovencev.
Devetindvajsetega oktobra
1918 so v avstroogrski monar-
hiji živeči pripadniki sloven-
skega, hrvaškega in srbskega
naroda razglasili svojo neod-
visno državo, znotraj te pa so
Slovenci imeli svojo vlado.
Nekaj dni za tem je kapitulira-
la Avstro-Ogrska. Končala se
je štiri leta trajajoča morija,
»velika vojna« so jo imenovali
sodobniki, prva vojna svetov-
nih razsežnosti, preokretnica
v življenju slovenskega naro-
da. A pustimo tokrat ob strani
vojaško in politično plat, tudi
pogled v življenje malega člo-
veka med vojno je dovolj za-
nimiv.
Zaledje front v letih 1914-
1918 še ni okusilo tolikšnih
strahot, kot jih je prinesla to-
talnost druge svetovne vojne.
Vendar je že prva pokazala, da
vojne ne bodo več stvar le dveh
vojska, ki se spopadata nekje
na polju. Nasprotno, z vsakim
dnem se je globlje zarezala tu-
di v vsakdan civilnega živ-
ljenja.
Sarajevski atentat 28. junija
1914, v katarem je Gavrilo
Princip ustrelil avstrijskega
prestolonaslednika, je seveda
bil osrednji predmet razgovo-
rov na ulici ali v gostilni. Pri
tem so nekateri izražali tudi
svoje poglede, ki so se razliko-
vali od uradnega, kar pa je
v kriznih časih lahko tudi ne-
varno. Atentat so opravičevali
z očitki, da je prestolonasled-
nik bil »farovški podrepnik«,
bolj na nemško kakor na slo-
vensko stran, da so »taki... vsi
za pobit« ker »samo jejo, mi pa
delamo«. Nekdo je v gostilni
ob pijači obžaloval, ker Gavri-
lu Principu ne more ponuditi
kozarca vina in zato dobil
osem mesecev ječe. Tudi cesar-
jev ugled v očeh nekaterih te-
daj ni bil na zavidljivi ravni,
mnogi so ga označevali kot ne-
vrednega, da se zanj bori toli-
ko vojakov. Delavci nimajo
v Avstriji nobenih pravic, do-
bri so le, ko oblast potrebuje
vojake, se je pridušal nekdo.
Drugi je cesarja poimenoval
z imenom živali in jo v primer-
javi z zgoraj omenjeno kaznijo
kar poceni odnesel z enim me-
secem, a potem, ko je že prese-
del dva v preiskovalnem zapo-
ru. Kdo ve, ali je kdaj izvedel,
da je sodišče v Ljubljani za
takšne besede obsojalo tudi na
smrt z ustrelitvijo. Nekomu je
bilo povšeči le to, da «... tam
(v Srbiji, ki so jo obdolžili or-
ganizacije atentata) lahko
streljajo zajce, pri nas ne...«
Avstro-Ogrska je takoj ob
začetku vojne sprejela sklep,
s katerim so bile vse zaloge
hrane in ostalih, za normalno
eksistenco prebivalstva nujno
potrebnih stvari, zaplenjene.
Vsak posamezni lastnik je
smel obdržati le toliko, kolikor
je potreboval zase in svojo
družino. Oblasti je moral sam
naznaniti količino svojih za-
log. Pri reviziji teh podatkov
na domu lastnika se ugotovlje-
no stanje velikokrat ni ujema-
lo z napovedjo. Do zapletov je
prihajalo tudi, ko je bilo treba
stvari »odrajtati državi«, torej
ko so jih, v spremstvu žandar-
jev ali vojakov, odnašale rek-
vizicijske komisije. Njihovi
člani so morali prenašati ra-
zlične žaljivke in večkrat tudi
fizične napade, vendar so
takšni izpadi storilcu prinesli
tudi večmesečno zaporno
kazen.
Leta vojne so pripeljala do
nastanka nekaterih predpisov,
ob prebiranju katerih se naj-
prej namuznemo, nato pa za-
mislimo, saj slikajo razsežno-
sti pomanjkanja za življenje
nujnih stvari: prepoved priži-
ganja sveč na grobovih ali bar-
vanja velikonočnih pirhov;
kazni, ki so grozile tistim, ki so
tudi v svojem lastnem domu
jedli meso na katerega od treh
dni v tednu, ko je to bilo izrec-
no prepovedano; navodila
o različni uporabi kopriv ali
o dodajanju manjvrednih pri-
mesi v krušno moko.
Zato se ne gre čuditi pre-
cejšnjemu nezadovoljstvu in
skupinskim nastopom zoper
izvedbo    ukrepov    oblasti.
V septembru 1916 so okrajna
glavarstva ukazala zapreti vse
mline in hkrati zasegla vse za-
loge žita in mlinskih izdelkov,
ki so takrat bili v njih. Polovi-
ca le-teh je postala državna
last. Pred mlinom v Pasjem se
je 23. septembra zbrala skupi-
na žensk, ki je čakala, da ji bo
predstavnik oblasti izročil žito
in ostalo v tisti količini, ki ni
bila zasežena. Ker ni prišel še
dolgo po napovedani uri, so
ženske postale nestrpne, nav-
sezadnje same vdrle v mlin in
odnesle svoje stvari domov.
O težkih razmerah glede
prehrane priča tudi dogodek iz
leta 1916, ko so v Vojniku za-
lotili žensko pri kraji vreče
moke. Zagovarjala se je, da
ima doma kopico otrok, moža
pri vojakih in da je moko vzela
le zato, ker bi otroci brez nje
stradali. Pravzaprav je to bila
njena moka, odnesla jo je z vo-
za, potem ko ji je bila odvzeta,
ker ni imela mlevne karte. Ma-
ti je morala izbirati med dve-
ma zlema: prekršiti zakon ali
pustiti svoje otroke stradati.
Sodišče je upoštevalo, da je bi-
lo dejanje storjeno v nepre-
magljivi sili in mater opro-
stilo.
Še dve podrobnosti v zvezi
z navijanjem cen: v prvih me-
secih po izbruhu vojne so šle,
kot vse druge, tudi cene jajc
nepretrgoma navzgor in v no-
vembru dosegle skoraj trikrat-
no ceno glede na avgust 1914.
V Celju so bile tedaj tržne cene
jajc višje kot npr. na Dunaju.
Celjsko Okrajno sodišče, ki je
obravnavalo dve branjevki za-
radi obtožbe navijanja cen ob
izkoriščanju vojnih razmer, je
obe oprostilo. Prvo z argumen-
tacijo, da je znano, da so jajca
iz Spodnje Štajerske večinoma
težja in boljše kakovosti kot
drugod, drugo pa z navedbo:
»So namreč na svetu obljudeni
kraji, kjer kokošjereja sploh ni
znana.«, torej jajca niso nujno
potrebna sestavina prehrane,
saj ponekod dobro živijo tudi
brez njih! i
Poleg rekvizicij in omejeva
nja porabe je na posameznik;
pritiskalo tudi obvezno delo z;
potrebe države. Tako je občin
ski urad v Kozjem decembri
1916 po naročilu vojaški!
oblasti zahteval od več posest
nikov, naj dajo na razpolagi
svoje vozove s konji in potrel
nega voznika za prevoz za vq
jaške namene po državi odvz^
tih cerkvenih zvonov do M^
stinja, spet drugič pa za pra
voz sena do Rajhenburga.
Vsakodnevni pritiski vojni
so morah pustiti posledice nii
duševnem zdravju ljudi. Težki
psihološke travme so doživlja
li povratniki s front, ki so do
ma namesto na razumevanj
in toplino naleteli na neureje
ne družinske razmere. Ilustra
ti ven je primer iz avgusta 191
iz okolice Laškega. Mož, ki s
je nekaj mesecev pred tem kc
začasno nesposoben vra
s fronte, je v prepiru s sekin
ubil ženo, ker mu je ta grozili
z vložitvijo tožbe za ločitev
Okrajno sodišče mu je prisodi
10 12 let ječe, prizivno pa le ^
Pri tem je upoštevalo dejstv«
da je obsojeni bil 31 mesece
na fronti, trikrat ranjen in eq
krat zasut in da je posledični
bila njegova duševnost preaj
prizadeta. Pri dejanju je gotd
vo imela vpliv tudi posurove
lost kot posledica dolgotrajq
vojaške službe. j
Že po koncu vojne, a kcj
njena neposredna posledica, a
je decembra 1918 na celjskaj
kolodvoru zgodila težka želei
niška nesreča. Tega dne je mej
šesto in sedmo uro zvečer nI
vlak čakalo veliko potniko^
kasneje so njihovo število cfl
nili na okoli 300. Vlak prot
Mariboru je imel že približni
uro zamude. Ker je takrat vd
žilo le malo vlakov (v to sm«
le dva dnevno in vsak je prip«
Ijal v Celje že poln) in je biJ
ravno pred božičnimi prazni
ki, so bili čakajoči zelo nestrp
ni in vznemirjeni. Vsakdo sij
prizadeval biti med prvimi, l
bi ob njegovem prihodu stopi
na vlak. Stali so tudi na tiril
ker so na spredaj stoječe priti
skali potniki iz ozadja. Ves k4
lodvor je bil zaradi pomanjkl
nja razsvetljave v poltemi. 0
žvižgu prihajajočega vlaka i
čakajoči še bolj silili proti fl
rom. Priča dogodka je zatrji
vala, da so železničarji oznao!
11 prihod vlaka na tir 3, dejali
sko pa je pripeljal po druge^
Zavozil je v množico in i
smrti povozil sedem ljudi, t
nesrečo so okrivili strojevodij
češ da je na postajo pripelfl
s preveliko hitrostjo, vendar!
bil kasneje oproščen.        J
BOJAN HIMMELREld
SKUPŠČINA OBČINE CELJE
KOMISIJA ZA OBČINSKA
PRIZNANJA IN ODLIKOVANJA
razpisuje priznanje
»ZLATI CELJSKI GRB«
ZA LETO 1994
Skladno z odlokom o priznanjih občine Celje (Ur. list RS,
št. 1/1 - 1992) podeljuje Skupščina občine Celje
ZLATI CELJSKI GRB
- za izredno življenjsko delo ali za vrhunske uspehe
in dosežke, ki so pomembni za razvoj in ugled
občine Celje.
»Zlati celjski grb« lahko dobi:
- posameznik
- skupina posameznikov
- podjetje ali zavod
- druga organizacija in skupnost
- društvo.
Pobude za podelitev »Zlatega celjskega grba« morajo vsebo-
vati:
- podatke o pobudniku
- podatke o kandidatu
- natančno utemeljitev predloga s predložitvijo strokovnega
elaborata s področja, na katerega se pobuda nanaša
- podatke o osebah ali ustanovah, ki podpirajo pobudo
- datum pobude.
Komisija bo sprejemala pobude za podelitev »Zlatega celj-
skega grba« za leto 1994 do vključno 30. 11. 1993 na naslov:
Skupščina občine Celje, Komisija za občinska priznanja in
odlikovanja. Trg celjskih knezov 9, 63000 Celje.
Kroflove Tereze 90 let
Samo streljaj od trga Kozje,
v soteski med Kozjakom in
Bredičem, stoji star grajski
mlin. Žal koles, ki naj bi se
vTtela, ni več. Le potoček Bi-
ster graben še vedno žubori
mimo in šepeta nikoli izpeto
pesem o življenju, ki teče da-
lje... In v tem mlinu smo pre-
tekli teden obiskali Kroflovo
Terezo, ki je praznovala devet-
desetletnico. Drobna ženica je
to, še vedno vsa polna življe-
nja, saj zase postori vse sama,
tudi motika in samokolnica ji
nista tuji. Že vsa nemirna na-
črtuje, kaj vse bo potrebno na
njenih njivah nasaditi prihod-
njo pomlad.
Pred dvainšestdesetimi leti
se je primožila iz Jurkloštra
v Kozje. In poslej sta bila nje-
na skrb mlin in družina s peti-
mi otroki. Nikoli ji ni bilo tež-
ko vstajati ponoči - poskrbeti
za otroka ali postoriti kaj
v mlinu. Mnogi krajani se je
spominjajo z ljubeznijo v srcu,
saj je v letih, ko ni bilo kruha,
znala lačnemu otroku stisniti
v žep kos kmha, črnega sicer,
saj njihov mlin ni bil bogat,
a kruh je le bil. In merica, s ka-
tero se je plačevalo mletje, je
bila pri družinah z več otroki
vedno manjša ali pa je sploh ni
bilo.
Nikoli ji ni bilo z rožicami
postlano. Izgubila je dva sino-
va in moža. Pa vendar še danes
vsa čila z jasnim spominom in
novimi načrti zre v jutrišnji
dan, obkrožena z ljubeznijo in
skrbjo treh otrok, vnukov,
pravnukov in prijateljev. Na
vprašanje, kako ji vse to uspe-
va, se nasmehne in pravi: »Ni-
koli ne smeš od življenja pri-
čakovati preveč, sprejmi to,
kar ti da, in obrni na pravo
stran.« In že se zagleda skozi
okno, na cesto, ki vodi mimo
hiše, skoraj vsak od mimoido-
čih se ustavi pri Terezi, četudi
le za hip. Za vsakega najde
prijazno in toplo besedo, po-
klepeta o vsakdanjih skrbeh in
dogodkih. Zato v imenu vseh,
ki jo imamo radi: »Še na mno-
ga leta, Tereza!«
ERNA KREMENŠEK
Št. 43 - 28. oktober 1993
13:
Strah z velikimi očmi
Prejšnji konec tedna je mar-
sikdo zaskrbljeno obračal oči
proti nebu in na tihem prosil,
naj preneha deževati. Poplava
skoraj do dneva točno pred
tremi leti je še preveč živo
v spominu, še preveč je uniče-
nega, da bi lahko pozabili vse
gorje.
Petek, soboto in nedeljo so
marsikje preživeli na terenu,
gasilci, člani civilne zaščite in •
drugi so se pripravljali, da bi
vsaj poskušali omejiti nevar-
nost. Strah, ki je ostal v ljudeh
in ki je star že tri leta, marsi-
komu ni dovolil zatisniti oče-
sa. Sicer nekateri pravijo, da
vsaka kaplja še ne pomeni
dežja, vendar je bilo tokrat de-
ževje res obilno ter napolnilo
struge rek in potokov.
Tokrat deževje ni povzročilo
hujših posledic. Ponekod so si-
cer narasle vode prestopUe
bregove, vendar niso zalivale
stanovanjskih hiš ali celo
ogrožale življenj. Z neasfalti-
ranih cest so narasle vode od-
našale gramoz in zadelale več
jarkov za odvodnjavanje. Še
največ nevščečnosti so imeli
v konjiški občini, kjer je plaz
odnesel del cestišča pod vi-
aduktom Žiče-Špitalič in za-
sul cestišče na Tolstem vrhu.
Tudi drugod je voda poplav-
ljala ceste, tako da je bil moten
promet.
V marsikateri hiši so bili
kljub 4emu oškodovani, saj je
podtalnica zalila kleti in mar-
sikje namočila ozimnico. Tako
smo ponovno prestavljali. in
shranjevali na varno stvari, ki
sicer sodijo v nižje ležeče pro-
store.
V soboto smo bili priča zani-
mivemu dogodku, ko so delav-
ci Hidrometeorološkega zavo-
da nad Mozirjem merili hitrost
in pretok Savinje. Ta dela
opravljajo po vsej Sloveniji,
največkrat tam, kjer reke naj-
bolj pogosto poplavljalo. Nji-
hove meritve so zelo upoi abne,
saj pomagajo pri raznih pro-
jektiranjih in študijah. Vseka-
kor se bo treba sprijazniti, da
poplav ne moremo prepreče-
vati, lahko pa jih, tudi s po-
močjo posameznikov in
ustreznih institucij, v prihod-
nje poskušamo kontrolirati.
EE, TT, US
Tudi potok Ložnica je v Založah prestopil bregove.
V Marija Gradcu je bil promet zaradi poplavljenega podvoza nekaj časa zaustavljen.
Delavci HMZ med merjenjem na razburkani in grozeči Savinji.
Tuii vzgledi za lažje življenje
Na obisku v bavarskem me-
stu Landshut smo od 14. do
16. oktobra v skupini strokov-
nega teama iz Centra za reha-
bilitacijo invalidov Celje spoz-
navali urejenost invalidskega
varstva ter izkoriščanje delov-
nih zmožnosti in psihofizičnih
sposobnosti oseb z motnjami
v razvoju. V organizaciji po-
djetja Humanitar d.o.o. iz
Šentjurja smo obiskali Zdru-
ženje za življenjsko pomoč tem
osebam, ki je eno izmed 71
krajevnih združenj na Bavar-
skem.
Združenje je bilo ustanov-
ljeno leta 1967 na pobudo
staršev otrok z motnjami
v razvoju, predsednik društva
je župan mesta Landshut go-
spod Schratzenstaller, ki je tu-
di ravnatelj Pestalozzijeve šole
za osebe z motnjami v razvoju.
Združenje je organizirano
kot samostojen zavod, ki ga
poslovno vodi gospod Mee-
sters. Nudi zgodnjo pomoč
' staršem otrok, ki kažejo nena-
vaden razvoj, ima svoj vrtec,
fv katerega je vključenih 90
otrok od 3. do 7. leta, nadaljuje
' s šolo za življenje - Pestalozzi-
jeva šola (imenovana po švi-
carskem pedagogu Peslalozzi-
ju), ki vključuje 115 otrok. Šo-
la ima glede na motnje v raz-
voju štiri stopnje poučevanja,
šolska obveznost je 9 let. Poleg
pisanja, branja in računanja
dajejo velik poudarek praktič-
nim znanjem za življenje, kre-
ativnem izražanju in glasbeni
Vzgoji. Po končani šolski dobi
nudi zavod zaposlitev v delav-
nicah, ki imajo 750 delovnih
mest za te osebe, ki niso spo-
sobne najti dela nikjer drugje.
Zaposlenih je 15 odstotkov
Oseb z motnjo v telesnem raz-
voju, 70 odstotkov oseb z mot-
njo v duševnem razvoju in 15
odstotkov oseb z motnjami
v vedenju in osebnosti. Za svo-
je delo dobijo mesečno nagra-
do in k temu še dodatek za
storilnost. Poleg organizirane-
ga dela nudi zavod tudi druge
dejavnosti, kot so ročna dela,
fizikalna terapija, gimnastika,
jezikovni tečaji. Nenavadna je
glasbena dejavnost, ki jo nudi-
jo. Po zamisli gospoda Mee-
stersa (ki ima sam otroka
z motnjo v razvoju), so v de-
lavnicah začeli pridelovati po-
sebne inštrumente (različno
oblikovana brenkala), ki so
prilagojeni za učenje teh oseb
(otrok in odraslih). Inštrumen-
te, imenovane Ulwila, .so nam
opisali in predstavili s kratkim
nastopom instrumentalne sku-
pine zavoda. Takšne inštru-
mente je že nabavila kot prva
v Sloveniji tudi Osnovna šola
Glazija Celje (šola s prilagoje-
nim programom) in učenci te
šole pri pouku glasbe že lahko
uživajo ob lastnem izvajanju
na Ulwila inštrumentih.
V landshutski zavod so vklju-
čeni tudi trije zelo lepo oprem-
ljeni in urejeni domovi za tiste
odrasle, ki ne morejo prebivati
v krogu svojih družin. Živijo
v eno ali dvoposteljnih sobah
s skupnimi prostori za vsakda-
nje življenje in prosti čas. Od-
dihu otrok in odraslih pa je
namenjen dom za šolo v naravi
v Bavarskem gozdu.
Strokovni team Centra za
rehabilitacijo invalidov Celje
(team je vključeval tudi zdrav-
nika fiziatra in profesorico
glasbe) je z obiskom zavoda
v Landshutnu uspešno spoz-
naval vključevanje oseb z mot-
njami v razvoju v delovni pro-
ces in primerjal posamezne fa-
ze v procesu rehabilitacije, ka-
kor tudi načine vključevanja
teh ljudi v življenje in preživ-
ljanje z načinom pri nas. F*rav
tako pomembno je bilo spoz-
navanje delovnih programov
in prirejenosti delovnih mest
za posamezne invalidne osebe.
Predstavniki zavoda so nas
gostoljubno in prisrčno spreje-
li, tako da smo se na obisku
dobro počutili ter jih radi po-
vabili, naj nam obisk v Celju
kmalu vrnejo.
D. ZVAR
Obisk iz Grevenbroicha
Srednjo ekonomsko šolo v Celju jc v ponedeljek obiskala skupina 12 srednješolcev z dvema
spremljevalcema iz partnerskega nemškega mesta Grevenbroich.
Grevenbroichski srednješolci vračajo obisk svojim vrstnikom, ki so se v Nemčiji mudili junija,
v dneh do sobote pa so gostitelji zanje pripravili pester program. Tako srednješolci stanujejo pri
družinah, za še tesnejše stike s slovenskimi vrstniki pa so poskrbeli tudi v šoli. kjer so gostom
v ponedeljek predstavili slovenski šolski sistem, v torek pa so prisostvovali pouku angleščine.
V teh dneh so si gostje iz partnerskega mesta ogledali Stari grad in mesto Celje, obiskali Rogaško
Slatino, Podčetrtek, Postojno in Ljubljano, jutri (v petek) pa bodo obiskali še Pivovarno Laško in
grad Tabor. * IS, poto: EDI MASNEC
Bo na Rogii sneg?
Rogla je za novembrske počitnice obljubljala in kar je še
bolj nerodno, tudi jamčila sneg. Sedem snežnih topov do
včeraj še ni delovalo, kajti temperature so previsoke,
neugodna pa je tudi vlažnost zraka. Vremenska napoved
sicer obeta hladnejši val, v najslabšem primeru pa bi na
Rogli zasnežili vsaj Uniorček. »Dovolj je že ena noč,«
pravijo odgovorni v prodajnem oddelku, za Košuto pa je
že bolj ali manj jasno, da še ne bo pobeljena niti z umet-
nim snegom.
Pina zmagovalica v logilci
V organizaciji Zveze organizacij za tehnično kulturo Slove-
nije so minulo soboto v Ljubljani pripravili državno tekmovanje
iz logike, ki je bilo namenjeno osnovnošolcem od 5. do
8. razreda, srednješolcem ter študentom.
Tekmovanja so se udeležili najboljši tekmovalci izbirnih
občinskih tekmovanj, celjsko občino pa je zastopalo približno
50 učencev iz I., II. in III. osnovne šole, OŠ Lava ter Hudinja, ter
Srednje tehniške šole. Gimnazije Celje in Gimnazije Celje-
Center. Najbolje se je odrezala petošolka Pina Javemik iz II. os-
novne šole, ki je v svoji starostni skupini zmagala. IS
Seminar za študente
Glasbena šola Fran Korun Koželjski iz Velenja bo za študente
Akademije za glasbo - oddelek za orgle, priredila seminar.
Danes, v četrtek, bo ob 16. uri v Cankarjevem domu v Ljubljani
koncert učencev orgelskega oddelka nižje in srednje glasbene
šole Velenje. Jutri pa se bodo udeleženci seznanili z učnim
načrtom za pouk orgel na nižji in srednji stopnji, z metodiko
orgelskega poučevanja, poslušali pa bodo tudi strokovno preda-
vanje prof. Huberta Berganta ter imeli učne nastope z učenci
orgelskega oddelka na Srednji glasbeni šoli v Velenju, pod
vodstvom prof. Eme Zapušek. Seminar bodo jutri ob 19. uri
zaključili s koncertom prof. Huberta Berganta, ki bo v cerkvi
Sv. Mihaela v Šoštanju. M. MAROT
Celje, Linhartova 18
razpisuje
prosto delovno mesto
ELEKTROMEHANIK - previjalec
elektromotrorjev
Zahtevani pogoji:
- končana V. ali IV. stopnja strokovne izobrazbe
- 5 let delovnih izkušenj na podobnem delu
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s pol-
nim delovnim časom in 6-mesečnim poskusnim delom.
Ponudbe (izključno pisne) pošljite v roku 15 dni na
zgornji naslov.
Št. 43 - 28. Oktober 1993
14
Nujno ne, fino pa ■ ■ ■
Učenci, učiteiii in starši o iesensiiili počitnicah, ki se (ietos prvič) začnejo v ponetieijek
Romana Šimunovič, dijakinja Srednje kme-
tij sko-živilske šole: »Neumno se mi zdi, da so
si izmislili jesenske počitnice. Zdi se mi, da bi
bilo bolje, če bi bile poletne daljše. Pozimi
počitnic ne potrebujem tako zelo; pozimi na-
mreč ne moreš nikamor iti, nobene prave druž-
be ni. Poleti pa so priložnosti; s klapo lahko
gremo, na primer, na morje, v hribe... Jesen-
ske počitnice pa bom najbrž, predvsem zaradi
vremena, preživela kar doma.«
Srečo Plevnik, pedagog: »Z vidika prosvet-
nega delavca sem bil vedno za humano šolo. Tu
mislim predvsem na osnovno šolo, ki bi morala
biti otrokom čim bolj prijazna. Zdi pa se mi, da
bodo otroci po teh počitnicah samo čakali na
to, kdaj bodo poletne počitnice. Mislim pa, da
bo takšen način počitnic (večkrat po malem)
na otroke kljub vsemu deloval sprostitveno
oziroma pozitivno.'Seveda pa niso samo počit-
nice tiste, ki bodo naredile šolo otroku prijaz-
nejšo. Zdi se mi, da bi bilo potrebno spremeniti
tudi odnos učitelja do učenca, predmetnike
očistiti raznih odvečnih predmetov in še kaj.
Sicer pa mislim, da je to, da so zimske počitni-
ce razdelili na dva dela, dobra pogruntavš-
čina.«
Dušica Doberšek, učiteljica angleškega jezi-
ka: »Meni se to ne zdi nujnost; zdi se mi kveč-
jemu fino. Po dveh mesecih bomo namreč med-
tem, ko bodo drugi delali, mi spet doma. Te
počitnice so za učence koristne zato, ker se
lahko vsaj za kratek čas sprostijo. Vendar pa
večina učencev to vzame preveč počitniško in
v tem času za šolo ne naredi čisto nič. Počitnice
namreč niso samo zato, da so otroci doma in
gledajo televizijo. Lahko se spočijejo, toliko da
si naberejo novih moči. To pa ne pomeni, da
jim v tem času ni treba ničesar delati.«
Leja Kolar, kemijski tehnik iz Celja: »Te
počitnice so sicer v redu, ampak, če razmišljaš
o tem, da bi z otrokom kam šel, je to predrago.
Počitnice; to je samo brezdelje za otroke.
V tem času se bodo namreč ravno odvadili šol
Ko se bo spet začela, pa bodo potrebo\;i
kakšnih štirinajst dni, da se ponovno uvedejc
v šolsko delo. Mislim, da bi morali učenci mec
počitnicami kaj malega tudi delati; v glavnen
pa so počitnice le namenjene razvedrilu. Sarrii
svojega otroka ne silim v to, da bi za šolo delal
tudi med počitnicami.«
Primož Tanjšek, dijak SŠBK: »Da imamo tf
počitnice, je super. Letos so prvič; mislim, dj
bi morale biti že prej. Prej se mi je zdelo, da
imamo počitnic premalo, sedaj, ko so v bistvi
vsake dva meseca, pa jih je dovolj. Mislim pa
da so počitnice zato, da se odpočiješ; razen z{
tiste, ki imajo težave v šoli. Sam bom jesensk(
počitnice preživel s sošolci na Rogli.«
NINA M. SEDLAJi
Romana Šimunovič Srečko Plevnik
Dušica Doberšek
Leja Kolar
Primož Tanjšek
Premoženje v košu
Ziatoporočenca Marija in Atloif Lipuš
Tokrat je bilo precej druga-
če kot prvič pred petdesetimi
leti. Manjkali nista niti praz-
nična obleka niti šopek rož, po
slovesnosti na matičnem ura-
du in v cerkvi pa je sledila
pojedina v gostilni, ne tako kot
takrat, ko je morala nevesta
sama skuhati večerjo. Nekaj
pa je vendarle ostalo enako
kot pred davnimi leti. Adolf
Lipuš še vedno rad stisne k se-
bi svojo Marijo, ki ji je pred
pol stoletja obljubil zvestobo.
Kar precej v hrib gre cesta,
da se pripelješ do hiše Marije
in Adolfa Lipuša v Zvodnem
pri Celju. Vsa je sredi zelenja,
na vzpetini kraljuje nad vino-
gradom in sadovnjakom, daleč
.spodaj v dolini je videti Štore.
Štiri hektare zemlje imata Ma-
rija in Adolf okoli hiše, poleg
tega vselej redita kakšno kra-
vo in pujska, zato jima dnevi
minevajo delovno. Pa saj sta
tega vajena iz rane mladosti.
Nikoli nista poznala drugega
kot trdo garanje, vse, kar ima-
ta, sta ustvarila z lastnim de-
lom in pridnostjo.
Marija je bila doma na Ka-
lobju v revni družini z osmimi
otroki in že zgodaj je morala
za služkinjo v Ljubljano. Tam
se ji je slabo godilo, saj je bila
večkrat lačna kot sita. Za prvo
plačo si je kupila hlebec kruha
in se vsaj enkrat do sitega na-
jedla. Oče je ob obisku videl,
kako se ji godi in odpeljal jo je
nazaj domov. Prišla je vojna in
mnoge so poslali na delo v Av-
strijo, med njimi tudi Mariji-
nega brata, ki je kmalu našel
zaposlitev tudi njej. Odpoto-
vala je v železarski Kapfen-
berg blizu Gradca in tam
spoznala Adolfa.
Adolf Lipuš je mladost pre-
življal v Vojniku. Zgodaj je iz-
gubil staiše in sam se je moral
znajti v življenju. Tudi njega je
pot zanesla na delo v Avstrijo.
Se danes se dobro spominja,
kako je bilo, ko je prvič videl
Marijo. Prav nič ni opešal nje-
gov spomin v vseh teh letih in
tudi njegova pripoved je živa
in zanimiva. »Z njenim bratom
sva skupaj delala, pa sva jo šla
čakat na postajo. Čez nekaj
časa sem jo srečal v mestu,
zdela se mi je znana, pa sem jo
ogovoril. V tujini, kjer ne znaš
dobro jezika, je vsak domač
človek dobrodošel in midva
sva se že prvi dan dogovorila
za obisk kino predstave. Pri
drugih rečeh pa ni šlo tako hi-
tro, kot je to pri današnjih
mladih,« se smeje Adolf. Po le-
tu in pol sta se odločila za po-
roko. Tudi to ni bilo tako eno-
stavno, kot se sliši. Morala sta
imeti potrdili o državljanstvu
rajha in dokazati, da se znata
sporazumevati v nemščini. Še-
le nato sta se lahko poročila.
Vse je bilo zelo skromno, se
spominja Marija. »Brez poroč-
nih oblek sva bila, tudi šopka
nisem imela, kupila sva le sre-
brne prstane. Večerjo pa sem
sama skuhala s tistim, kar smo
dobili na karte. Nato sva sedla
na vlak. ip se odpeljala domov
na Kalobje. Tudi tam ni bilo
gostije, jedli smo tisto, kar sva
prinesla s seboj,« se spominja
Marija.
Pa nista dolgo uživala za-
konske sreče, že po nekaj me-
secih so Adolfa vpoklicali
v nemško vojsko, Marija pa se
je vrnila na Kalobje. Vendar se
Adolf ni sprijaznil s tem, da bo
moral na fronto. V Mariboru je
skočil z vlaka in se v popolni
bojni opremi napotil proti Ka-
lobju. Vmes se je moral skriva-
ti in imel je precej sreče, da je
živ in zdrav prispel do cilja.
Po vojni je dobil Adolf zapo-
slitev v Celju in s Kalobja so se
preselili v Razlagovo ulico
(prej Čuprijska). Vse svoje
premoženje so lahko ob selitvi
zložili v koš, tako malo ga je
bilo. Adolf je vse dni delal, da
družina ni bila lačna. Članov
pa je bilo vsako leto več. Še na
Kalobju se je rodila Marica, za
njo pa Silva, Adi in Milenka.
Marija je doma skrbela zanje
in Marica s hvaležnostjo pri-
poveduje, kako skrbna je bila
mama, da so bili vselej čisti in
urejeni in da so se z veseljem
vračali domov. Adolf pa je 28
let delal kot teracer na števil-
nih gradbiščih in opravil poleg
rednega dela še udarniških
2 tisoč ur. Da bi družina konč-
no imela tudi košček svojega,
je kupil zemljo v Zvodnem in
začel zidati hišo. Nazadnje je
zbolel na hrbtenici, zato so ga
invalidsko upokojili. Boli ga,
da je po vseh letih garanja de-
ležen minimalne pokojnine,
saj mu medvojnih let ne priz-
najo. Po drugi strani pa priz-
na, da je na svojem hribu sre-
čen. »Očitno mi je ta dal nove-
ga zdravja in novih moči, da
sva z Marijo dočakala ta ju-
bilej.«
TATJANA CVIRN
Foto: EDI MASNEC
Foto life
Deček si je v prostem času našel zelo lepo delo. Na ulici j
prisluhnil »pleh« muziki in si pripravil life, katerega je oveko
večil Jernej Utrankar iz Celja.
Ker se naša akcija počasi približuje vrhuncu - dnevu, ko bom
razglasili najuspešnejše in podelili nagrade, pričakujemo, d
nam boste poslali na ogled še več fotografij na temo Človek i
prosti čas. Foto life bomo zaključili decembra.
Št. 43 - 28. oktober 1993
15
Jerca z dekliškim srcem
Nazadnje smo se s skrom-
nim spominkom za dolgoletno
zvestobo našemu časopisu po-
dali v velenjski Dom za var-
stvo odraslih, kjer že 14 let živi
gl-letna Jera Konšak iz Luč.
Jere v domu ni bilo težko
najti. Vsi jo poznajo, toda pov-
prašati smo morali po Jerci.
Tako jo namreč imenuje velika
druščina v domu, kjer vsi živi-
jo kot eden. Tudi Jerca popol-
noma pripada tej domski
skupnosti. Ze vsa leta pomaga
pri raznih opravilih, prej je bi-
la v pralnici in na vrtu, sedaj
pa pripravljala vse potrebno
za kosila in večerje v jedilnici.
»Najtežje je bilo v začetku, ko
sem se prvi tedne navajala ho-
diti, toliko je hodnikov in raz-
inih kotov,« je pripovedovala
živahna in zgovorna Jerca.
«d)elo ni hudo, le >mendranja<
je dosti.«
Jerco je v velenjski dom pri-
peljala usoda, v katero verja-
me. Vsa leta, ko je še živela
v Lučah, je gospodinjila mate-
ri in bratu čevljarju. Potem sta
oba umrla, Jerca pa je ostala
brez hiše. Znanka iz Velenja ji
je uredila vse potrebno za so-
bo. »Sedem otrok nas je bilo
v družini, jaz pravim, da sem
bila sedmo kolo, ker sem bila
najmlajša. Sestre so se poženi-
te in šle v svet, sama pa sem
ostala doma, in ostala dekle.
Pa mi ni žal, čeprav je bilo
življenje vseh sort,« se je vese-
lo, malce po lučko, nasmejala
Jerca.
Iz mladosti je Jerci najbolj
ostalo v spominu težaško delo,
ki so ga opravljale lučke žen-
ske, ko so v koših nosile grad-
beni material in cement za ko-
čo na Korošici. Vstajale so ob
štirih zjutraj in šest ur prena-
šale težke koše, včasih pa tudi
deske. »Ja, vse sorte se je >ga-
jalo<. Včasih smo križev pot tr-
pele. Vendar so bile to večina
starejše ženske, ki so bile >ši-
kane< kot koze, največkrat so
čakale mene, ki sem bila ta-
krat najmlajša. Pa v >taverh<
sem hodila, tudi to je bilo vča-
sih naporno, cele dneve te je
peklo sonce na njivah. Pa kaj,
vsak starejši človek ima svoj
življenjepis, vsak je preživljal
svoje zgodbe. Eni smo pač
ustvarjeni za delo. Se vedno
rada poprimem, saj ne morem
dolgo spati. Še prekmalu se bo
zgodilo, da ne bom mogla več
vstati. Vedno pravim, da mo-
raš vse sprejeti, kar ti je name-
nila usoda, dobro ali slabo.«
Jerca se dobro počuti v do-
mu, prijateljuje s sestrami,
s kuharicami, z drugimi oskr-
bovanci ... »Edino, kar tu po-
fresam, je domača hrana,
truklje, žlinkrofe in tisto ta
pravo mamino potico. Nered-
ko pa se spomnim še na >poha-
ne< žabe, te smo doma veliko-
krat jedli. Nalovil jih je brat.
Spomnim se da sem bila en-
krat zelo bolna, takrat sem ho-
dila še v šolo. Ničesar nisem
mogla jesti, brat Jože je nalo-
vil žab, mama pa je skuhala
>ajmoht<. Ko sem se ga pošteno
najedla, sem kar ozdravela.«
Sicer Jerca še sedaj zaide
v Luče, bila je na Brezjah,
v dolini Vrat pod Trigla-
vom ..., vse po zaslugi prijate-
ljice Malči iz Velenja. »Sem
pač takšna, da imam raje ka-
menje kot vodo.« Jerca poleg
Novega tednika prebira tudi
druge časopise. Včasih si kupi
kakšnega v trgovini, redno pa
je naročena na Savinjske novi-
ce. »Že od nekdaj imam veliko
veselje do branja. V stari Jugo-
slaviji smo imeli naročeno Do-
movino, takoj ko sem znala
brati, sem brala na glas, drugi
pa so me poslušali. Na Novi
tednik sem naročena že več
kot 30 let. Nekajkrat se je zgo-
V času, ko Novi tednik priča-
kuje svojega 10 tisočega na-
ročnika, nismo pozabili na na-
še zveste prijatelje. Z obiski in
spominskimi darili se želimo
oddolžiti vsem, ki so nam zve-
sti že desetletja. Če imate do-
ma še kakšen izvod prvih šte-
vilk Novega tednika oziroma
njegovih predhodnikov (Nova
pot. Na delo. Naše delo. Celj-
ski tednik. Savinjski vestnik)
ali pa dele teh časopisov oziro-
ma kakršno koli dokazilo, da
ste bili naročeni, se nam ogla-
site! Veselimo se obiska pri
vas.
dilo, da sem ga mislila odjavi-
ti. Vendar potem pride tisti če-
trtek, pa komaj čakam, da ga
vzamem v roke. Ob prebiranju
se včasih jezim, včasih smejim,
je pač tako. Navadno prebe-
rem cel časopis od začetka do
konca. Rada bi, da bi objavili
še več romanov. Najbolj všeč
mi je bil tisti o razbojniku Gu-
zeju, vsa nadaljevanja sem si
izrezala, vendar sem jih potem
podarila sestri.«
V majhni sobici, kjer sva
klepetali z Jerco, o starih ča-
sih, o Lučah, o časopisu, je bilo
prijetno domače. Rože, slike,
časopisi, kar nekakšnem maj-
hen domek je to, čeprav je zu-
naj neusmiljeno deževalo.
Vendar sem prepričana, da
v Jerčinem srcu ni dežja. Lepo
je, če veš, da so našemu časo-
pisu zvesti tudi takšni kot je
Jerca Konšak.
URŠKA SELIŠNIK
OBČINA CELJE
Občinski sekretariat za
družbeno-ekonomski razvoj
CE-PIC
vabi vse podjetnike in obrtnike na seminar
VODENJE ZASEBNEGA PODJETJA
prvi del seminarja
- PRAVNA, GOSPODARSKA IN FINANČNA ZAKO-
NODAJA V ZASEBNEM PODJETNIŠTVU IN OBRTI
- DEJAVNOSTI IN USMERITVE POSPEŠEVALNE-
GA CENTRA ZA MALO GOSPODARSTVO PRI MINI-
STRSTVU ZA GOSPODARSKE ZADEVE
Seminar bo v torek, 9. 11. 1993 v zgornji stranski
dvorani Narodnega doma v Celju, s pričetkom ob 10.00
uri in bo trajal predvidoma do 16.00 ure.
Kotizacijo, 5.100,00 SIT na udeleženca, je potrebno
nakazati pred pričetkom seminarja na ŽR 50700-603-
31434 z oznako CIS-PS-011.
drugi del seminarja
- VODENJE POSLOVNIH FINANC, POSLOVNIH
KNJIG, RAČUNOVODSTVO PO NOVIH RAČUNO-
VODSKIH STANDARDIH, DAVKI IN PRISPEVKI
bo v torek, 16. 11. 1993 v zgornji stranski dvorani
Narodnega doma v Celju, s pričetkom ob 9.00 uri in bo
trajal do 16.00 ure.
Kotizacijo, 5.600,00 SIT na udeleženca, je potrebno
nakazati pred pričetkom seminarja na ŽR 50700-603-
31434 z oznako CIS-PS-012.
Vse podrobnejše informacije posreduje Podjetniško in-
formacijski center, ki deluje v okviru OSDER Občine
Celje, tel.: 441-413 ali CIS d.o.o., Celje, tel.: 21-805.
Novo vozilo, obnovilen dom
Sobotno deževno vreme ni
preprečilo, da bi na Gomil-
skem praznovali visok jubilej
- 90-letnico domačega gasil-
skega društva.
Že dopoldne je bila v Domu
krajanov slovesna seja dru-
štva, na kateri sta o devetde-
setletnici govorila predsednik
društva Franci Skok in Dani
Brišnik. Poudarila sta, da je
društvo vseh devetdeset let
v kraju skrbelo za požarno
Varnost in bilo aktivno tudi na
drugih področjih. Na seji so
podelili več gasilskih priznanj
in odlikovanj. V imenu Gasil-
ske zveze Slovenije je sekretar
OGZ Žalec Anton Gros izročil
društvu najvišje državno ga-
silsko odlikovanje - plamenico
I. stopnje. Za 50-letno delo
v društvu so posebna prizna-
nja prejeli Ferdinand Orožen,
Alojz Lukman in Viktor Jelen
in za 60 let dela Franc Čulk.
Občinska gasilska odlikovanja
I- stopnje so prejeli Franc Ran-
čigaj, Dani Brišnik, Filip Belo-
glavec in Anton Rančigaj. Po
slovesnosti v dvorani, je novo
gasilsko vozilo (na sliki) bla-
goslovil domači župnik, častni
kanonik Adolf Piki. Popoldne
ie bila še parada gasilcev in
tehnike skozi Gomilsko.
Kot ponavadi so tudi gasilci
2 Gomilskega slovesnost zak-
ljučili z zabavno prireditvijo
Franci Skok, predsednik GD
Gomilsko: »Da smo lahko na-
bavili novo gasilsko vozilo se
je treba zahvaliti vsem, ki so
nam kakorkoli pomagali.«
z ansamblom Nočna izmena in
pevko Ireno Vrčkovnik. Glav-
ni pokrovitelj ob 90-letnici
društva je bila tovarna mon-
tažnih hiš Inntal, denar za na-
bavo novega gasilskega avto-
mobila pa so prispevale še šte-
vilne delovne organizacije, za-
sebniki, KS Gomilsko, sekre-
tariat za obrambo Žalec — po-
žarna varnost in še mnogi dru-
gi ter petnajst botrov.
T.TAVČAR
Ivan Drča, poveljnik gasil-
skega sektorja Gomilsko:
»Osrednja občinska vaja ob
mesecu požarne varnosti je bi-
la na bivšem Ingradovem
obratu na žagi v Smatevžu.
Preizkusili smo verižno vajo in
imeli praktični preizkus gaše-
nja požara. V vaji je sodelova-
lo 110 gasilcev in petnajst ga-
silskih vozil. Največ udeležen-
cev pri vaji je zagotovil naš
gasilski sektor, ostali udele-
ženci vaje pa so bili iz priori-
tetnih gasilskih društev občine
Žalec. Vaja je po naši oceni
uspela v celoti, čeprav nam je
vreme močno nagajalo, kar pa
je bilo po drugi strani še bolj
pristno, saj tudi pri resničnih
požarih in nesrečah vremen-
skih razmer ne moremo izbi-
rati.«
T. TAVČAR
Koncert župnijsicili pevslcih zborov
v žalski farni cerkvi je bil
v nedeljo popoldne koncert
župnijskih pevskih zborov žal-
ske dekanijc.
Nastopilo je 11 pevskih zbo-
rov in sicer oktet iz župnije
Gomilsko, mešani zbori iz
župnij Petrovče, Šempeter,
Polzela, Braslovče, Griže in
Žalec, moški zbcr župnije Pol-
zela in Šempeter in vokalna
skupina Adoramus iz župnije
Polzela. Kot gost pa je nastopil
mešani pevski zbor župnije
Sv. Duh iz Celja.
Na začetku je vse skupaj
v polni cerkvi pozdravil žalski
pater Viktor Arh, ki je dejal,
da so v cerkvenih pesmih skri-
ta največja hrepenenja, naj-
lepše misli in neizrekljive že-
lje. So izraz vere in zaupanja,
veselja do življenja, marsikdaj
pa tudi boleči klic duše v oseb-
nih preizkušnjah in trpljenju.
Koncert, na katerem je vsak
zbor zapel dve ali tri pesmi, je
trajal dve uri. Na koncu pa se
je vsem sodelujočim zahvalil
dekan žalske dekanije, Branko
Zemljak.
Vsekakor so tako nastopajo-
či kot poslušalci s koncerta
v žalski farni cerkvi odšli za-
dovoljni in duhovno ter doživ-
ljajsko bogatejši. Na sliki:
Med nastopom okteta župnije
Gomilsko.
T.TAVČAR
Št. 43 - 28. oktober 1993
16
»Namerno nas podcenjujejo«
PreazaanU korak rokometašev do lige prvakov - Šolai ne lemlle resno Izjav Tominca - Prva tekma
osmine finala prvakov v Golovcu
Trener švicarskega prvaka Borbe Matjaž To-
minec (38) je dejal, da so celjski rokometaši
premočni za njegovo ekipo in da so Švicarji že
izgubili upanje po zmagi v dvoboju za vstop
v evropsko ligo prvakov. Po njegovem bo že
sobotna tekma v Golovcu formalnost...
»Na takšne »štose« ne padamo! Največja želja
slovenskega trenerja je seveda, da podkuri prav
moštvu- iz domovine. Potem bi mu v slovenskem
rokometu bilo odprtih mnogo vrat, tudi največ-
ja. Zato bomo prvaka države, ki je spomladi SP
zasedla 4.mesto, pričakali kot se mu spodobi!«,
je bil jasen Josip Sojat, ki bo svoje razpoloženje
prav gotovo prenesel na igralce.
Tominec v Celju ne bo mogel računati na
poškodovanega zvezdnika, Hrvata Perkovca.
Oba sta igrala pri Slovanu, Tominec na mestu
srednjega zunanjega igralca kar devet let. Leta
1981, ko je Slovan igral v finalu pokala prvakov,
je bil Ajdovec v senci Mihe Bojoviča.
Rokometni klub iz Liizema je bil ustanovljen
v šestdesetih letih, ime pa je dobil po nekem
izjemno zagrizenem češkem igralcu, ki je ves čas
govoril: »Borba, borba!« Na natečaju je prišlo
do glasovanja in zmagala je - Borba.
Nasprotniki Celjanov v švicarskem prvenstvu
ne blestijo. Po petih kolih so z dvema zmagama
na skromnem 6. mestu. Brez Perkovca so pač
»izgubljeni«, pa čeprav imajo tri reprezentante:
vratarja Hvirlimanna (35) ter mlada Christena in
Limo (oba po 23 let). V sezoni 1990/91 so v poka-
lu IHF igrali s Proleterjem, ki jih je izločil.
najboljši tuji igralec v Švici zadnjih štirih let
Perkovac pa je v obeh tekmah dal po 12 golov.
Trenutno ima zlomljeno dlansko kost in vstav-
ljeno kovinsko ploščico. A Tominec potihem ra-
čuna nanj v povratni tekmi čez deset dni.
Šojat bo junakom zmage nad Norvežani dodal
še hrvaška reprezentanta in obramba bo mnogo
trdnejša. »Lovili bomo visoko razliko, to je jas-
no, a hiteli ne bomo. Slovenska reprezentanca je
nasprotnike dotolkla v zadnjih desetih minutah
in imela odlično podporo občinstva v Velenju.
V nedeljo je v Velenju slovenska reprezentanca
v kvalifikacijah za EP premagala Norveško s 24:19
(10:12). Strelci: Pungartnik 6, Leve in Šerbec po 5,
Likavec 4, Jeršič 2, Tomšič, Plaskan 1.
Nanjo računamo tudi mi. Vsem mora biti jasno,
da imamo zgodovinsko priložnost. »Osmička«
nam ne sme uiti. Sodelovanje v evropski ligi, ki
bo igrana prvič, bo prav za vsako ekipo pomeni-
lo ogromno. Dva koraka nas še ločita do »sanj«,
dovolite mi, da sem optimist,« pravi celjski
strateg.
Dvorana Golovec je na povratnem srečanju
z Goteborgom bila polna pol ure pred začetkom
tekme. Tudi tokrat so vstopnice 500 tolarjev,
predprodaja je v recepciji dvorane v TA Palma
v Teku, na povratno tekmo v Luzem pa vabijo
kar tri agencije.
DEAN ŠUSTER
Foto: EDO EINSPIELER
Roman Pungartnik (z žogo) je najboljši celjski strelec
v pokalu prvakov, sijajno formo pa je potrdil tudi
v reprezentančnem dresu proti Norvežanom.
Nogomet
Slovenska liga
10. kolo: Publikum-Maribor
2:2 (1:1); z goli Gorska (9, 75) so
domači dvakrat vodili, a le za
pet minut. Krka-Rudar 0:1 (0:1);
edini gol je dosegel Mešanovič
(9). Vrstni red: Olimpija 18, Na-
klo 17, Koper 16, Mura 15, Pu-
blikum 14, Maribor, Gorica 12,
Izola 11, Potrošnik 10, Optimi-
zem 9, Ljubljana 7, Rudar 6, Pri-
morje, Istragas, Mavrica 4, Krka
1.
II. Slovenska liga
10. kolo: Era Šmartno-Rudar
(T) 3:2 (2:2); po dveh vodstvih
fostov je zmaga ostala doma:
;urej (17), Druškovič (27), Mašič
(61). Zagorje-Oravinja 2:1 (1:1);
z golom Bezenška (24) so Konji-
čani brez točke ostali deset mi-
nut pred koncem in še brez izk-
ljučenega Kraševca. Korotan-
Steklar 1:0 (1:0). Vrstni red: Av-
tobum, Korotan 16, Nafta, Tur-
nišče, Piran 13, Era Šmartno,
Vevče, Steklar 11, Domžale 10,
Dravinja, Zagorje 9, Rudar (T) 8,
Beltrans, Železničar 7, Triglav 5,
Medvode 1.
III. Slovenska liga
9. kolo: Žalec-Ižakovci 1:0
(0:0); domače sta rešila vratar
Verboten in strelec zmagovitega
gola Topolovec (82); Pobrežje-
Papimičar 1:0 (1:0); zmaga do-
mačih po petih zaporednih pora-
zih in zamenjavi trenerja. Vrstni
red: Kovinar (M), 2alec 12, Dra-
va, Aluminij 11, Papimičar, SI.
Gradec, Race, Pohorje 10, Svo-
boda 9, Kungota 8, Impol, Dra-
vograd 7, Pobrežje 5, Ižakovci 4.
Košarka
Slovenska liga
Moški - 8. kolo: Polzela-Slo-
van 79:65 (38:35); Petranovič 23,
Stavrov 15, Govc 13, Cizej 12,
Urbanija 8, Stegič 6, Rovšnik 2.
Ježica-Comet 71:74 (41:37);
zmaga Konjičanov proti nepo-
srednemu tekmecu za obstanek:
Benič 28, Mijovič 14, Železnikar
12, T. Pučnik 11, Šrot 7, Kožar 2.
Triglav-Rogaška 83:77 (70:70,
36:27); domači so vodili s 17:2 in
52:36, Tabak pa je s trojko v zad-
nji sekundi izsilil podaljšek: No-
vakovič 37, Tišma 14, Tabak 11,
Jurkovič 9, Sušin 6. 9. kolo: Ro-
gaška-Tinex 81:78 (41:40); No-
vakovič 29, Jurkovič 14, Tišma
13, Tabak 12, Sušin 8, Voh, Peto-
var 3. Comet-Triglav 69:78
(36:39); domači so zgrešili vseh
14 metov za tri točke: Benič 25,
Kožar 17, Železnikar 10, Šrot 7,
Mijovič, T. Pučnik 5. Ježica-Pol-
zela 91:81 (44:35); pred odmo-
rom je moral Petranovič na šiva-
nje ličnice: Stavrov 17, Cizej 15,
Petranovič, Stegič 12, Urbanija
9, Govc 7, Goltnik 6, Rovšnik 3.
Vrstni red: Helios, Triglav, Ro-
gaška 16, Polzela 15, Slovan 13,
Comet 12, Jezica, Tinex 10.
Ženske - 4. kolo: Comet-Kranj
81:60 (45:33); Skerbinjek 31, Vi-
rant 24, Novak 14, Temnik 8,
Koželj, Šporar 2. Rogaška-Slo-
van 103:62 (49:27); Čupahin 28,
C. Jezovšek 24, Pešič 19, Vidako-
vič 10, Potočnik 8, A. Jezovšek 7,
Kokolj 6, Šega 1. 5. kolo: Celje-
Rogaška 63:78 (26:41); Polutnik
23, Obrovnik 9, Vodopivec 7,
Hajdinjak, Breznik, Jurak 6,
Škedelj, Mijač 3 za domače; Vi-
dakovič 27, Čupahin 19, C. Je-
zovšek 9, A. Jezovšek 7, Pešič 8,
Potočnik, Kokolj 4. Ilirija-Co-
met 58:59 (27:28); Skerbinjek 21,
Virant 20, Novak 8, Šporar 4, U.
Groleger, Temnik 3. Vrstni red:
Rogaška 10, Jezica ml, ODeja 9,
Comet, Slovan 7, Ilirija, Kranj,
Celje 6.
II. Slovenska liga
Moški - 8. kolo; Celje-Ruše
86:62 (32:40); prva zmaga Celja-
nov; Kitek 23, Strašek 19, Kolka
10. Pivovarna Laško-MIK Pre-
bold 106:68 (62:34); po 25 letih
igranja je svojo zadnjo tekmo
odigral Srečko Lesjak (na sliki),
ki je bil član obeh klubov: Prelič
28, Zdolšek 16, Vujovič 15 za do-
mače; Vasiljevič 21, Benčan 20
za goste. Radgona-Elektra
85:101 (48:52); pri izidu 70:71 so
gostje zadeli nekaj trojk: Mrzel
24, Rizman 23, Plešej 14. Vrstni
red: P. Laško, Slivnica 16, Elek-
tra 14, Radgona 13, Starše 12, SI.
Gradec, Ruše, Bistrica 10, MIK
Prebold 10, Celje 9.
III. Slovenska liga
Moški, vzhod n - 4. kolo: BP-
Feniks 57:84 (26:36), Šentjur-
Rogla 74:49 (39:25), Comet B-
Hrastnik 74:84 (44:46), Podčetr-
tek-Rudar 75:79 (32:37). Vrstni
red: Šentjur 8, Rudar 7, Feniks,
Hrastnik, BP, Rogla 6, Podčetr-
tek 5, Comet B 4.
Rokomet
Slovenska liga
ženske: 3. kolo - modra skupi-
na: Velenje-Olimpija 14:31
(6:13); Kranjc 7, Topič 3, Steva-
novič, Ibralič 2. Vrstni red: Ko-
čevje 6, Mlinotest, Krim 5, Olim-
pija, Velenje 3, Branik 2. Bela
skupina: Burja-Žalec 29:18
(13:9); Hudej 9, Vujovič 4, S. Ši-
mek 2, Jelen, Randl, Kline 1.
Vrstni red: Burja, Kranj 6, Žalec
4, Piran 2, N. mesto, Drava 0.
Kegljanje
Slovenska liga
Moški - 5. kolo: Rudar-MDL
6:2 (5301:5290); zmagala: Lešnik
884, Salobir 893; izgubili; Klinar
851, Cene 897, Sivka 873, Brglez
892. Konstruktor-Žalec 8:0
(5296:5275); izgubili: Dobrajc
886, Kačič 810, Krajšek 757,
Podkrajšek 852, Kompan 813,
Jakopovič 813. 6.kolo: Žalec-
Brest 7:1 (5089:4983); zmagali:
Kompan 802, Kačič 846, Dobrajc
852, Podkrajšek 865, Jakopovič
875; izgubil: Mileč 852. MDL-
Donit 2:6 (5121:5155); zmagala:
Salobir 876, Cene 858; izgubili:
Brglez 865, Sivka 885, Lešnik
818, Vodeb 819. Vrstni red: Kon-
struktor 12, Tekstina 10, Gradiš
9, Triglav, Donit 6, MDL.Brest,
Žalec 4, Rudar 2, Fužiriar 1.
Ženske - 5. kolo: Rudar-Emo
0:8 (2410:2541); zmagale: Šeško
411, Zupane 409, Tkalčič 436,
Grobelnik 415, Kardinar 446,
Petek 424. 6 kolo: Emo-Slovenj
Gradec 7:1 (2550:2402); zmaga-
le: Šeško 414, Grobelnik 406,
Tkalčič 423, Kardinar 444, Zu-
pane 435; izgubila: Petak 428.
Vrstni red: Emo 12, Triglav 10,
Ljubljana, Konstruktor 8, Gori-
ca 6, Adria 5, SI. Gradec 4, Koro-
tan 3, Rudar 2, Fužinar 0.
Judo
Slovenska liga
L.kolo - Celje: Ivo Reya-Sl.
Gradec 12:2 (60:5), Ivo Reya-Ko-
per 14:0 (67:0), Ivo Reya-Beži-
grad 13:1 (60:10). Vrstni red: Ivo
Reva 6, SI. Gradec 3, Koper, Be-
žigrad 1. Ljubljana: Sankaku-
Drava 4:10 (17:45), Sankaku-
Olimpija 2:12, Sankaku-Goriš-
nica 8:6 (32:25). Vrstni red:
Olimpija 6, Drava 4, Sankaku 2,
Gorišniea 0.
Odbojka
II. slovenska liga
Moški - 3. kolo: Šempeter-Me-
žica 3:0 (4, 7, 4), Braslovče-lzola
0:3(-13,-7,-7). Vrstni red: Šem-
peter, Kovinar, Brezovica 6, Izo-
la, Črnuče, Braslovče, Pionir Ml.
4, Vileda ml, Beltinci, Mežica,
Salonit ml, Mislinja 0.
Ženske - 3. kolo: Prevalje-To-
polšiea 3:0 (2, 8, 13). Vrstni red:
Vital, Prevalje, Triglav 6, Kropa,
Cimos ml, Rogoza ml, Mežica,
Tabor ml. 2, Ptuj, Topolšica, Po-
murje 0.      .,„_.._^_, .^^.^.^.^_____
III. Slovenska liga
Moški, vzhod - 3. kolo: Vileda
III-Topolšica 3:0 (7, 13, 8), Dom-
žale-Celje3:l (2,7, -13, 6), Šem-
peter Il-Turbina 1:3. Vrstni red:
Vuzenica, Turbina 6, Fužina
r ml, Domžale, Šempeter ml, Vi-
leda III 4, Celje, Radenci, Po-
murje ml, Kranjc 2, Toplšica ml,
Ptui 0.
Ženske, vzhod - 3. kolo: Ljuto-
mer-Celje ml. 3:1 (6, -13, 12, 4),
Pomurjeml-Vitanc0:3(-3,-4,-0)
Šempeter prost. Vrstni red: Ru-
še, Ljutomer 6, Šempeter, Celje
ml, Vitanc 2, Črna, Rogoza 111,
Pomurje ml 0.
Namizni tenis
U. slovenska liga
Moški-4. kolo: Ingrad-Preser-
je 0:7, Ingrad-Slovan 2:5. Vrstni
red: Preserje 14, Slovan 12, Fu-
žinar, Ingrad 8, Semedela, Krško
6, Merkur, Gorica 2, Merkur 0.
Petek, 29.10,'
Hokel
na ledu
Celje: Cel je-Jesenice (1
kolo SHL, 18).
Košarka
Maribor: Slivnica-MIK Pn
bold (10. kolo II. moške SK]
19.15); Zreče: Rogla-ComJ
B (5. kolo III. moške SKL, 19
Sobota, 30,10.
Judo
Celje: troboj Ivo Reya, Sai
kaku. Branik (2. kolo SJL, 1{
Kegllanje
Trbovlje: Rudar-Žalec, Ea^
ne: Fužinar-MDL (7. kolo mc
ške SKL (obe 16); Fužina:
Emo (7. kolo ženske SK]
13.30); Celje: Emo II-Kočev
(7. kolo II. ženske SKL, 10).
Košarka
Polzela: Polzela-Helic
(19.30), Ljubljana: Slovan-Rc
gaška (17), Tinex-Comet (K
kolo moške SKL, 20); Celj«
Celje-Kranj (17), Slovensk
Konjice: Comet-Šlovan, Rogj
ška Slatina: Rogaška-Odej
(6. kolo ženske SKL, obe 19
Šoštanj: Elektra-Pivovam
Laško, Slovenska Bistrica: B
strica-Celje (10. kolo II. mošl
SKL, obe 18); Ljubljana: F«
niks-Šentjur (5. kolo III. mt
ške SKL, 11). J
Nogomet
Velenje: Rudar-Istraga
Koper: Koper-Publikum (1
kolo SNL); Rogaška Slatin
Steklar-Zagorje, SlovensI
Konjice: Dravinja-Triglav, P
ran: Piran-Era Šmartno (1
kolo II. SNL); Radeče: Papi
ničar-Svoboda, Ruše: Pohoi
je-Žalec (10. kolo III. SNL
Zreče: Unior-Ljubno, Šoštai
Usnjar-Ljubno, Rečica: Tii
Laško-Hrastnik, Šmarj
Šentjur-KIV Vransko (8. kol
MNZ Celje, vse 14).
Odbojka
Ravne: Fužinar-Topolšii
(3. kolo moške SOL); Semp
ter: Šempeter-Braslovče (
kolo II. moške SOL); TopoH
ca: Topolšica-Ptuj (4. kolo 1
ženske SOL); Topolšica m
Fužinar, Celje: Celje-Šemp
ter ml (4. kolo III. moške SOL
Šempeter: Šempeter-Ruše
kolo III. ženske SOL).
Rokomet
Celje: Pivovarna Lašk
Borba (prva tekma osmine-i
nala pokala evropskih prvi
kov. 17.15); Litija: Litija-O
renje (5. kolo moške SRL, U
Ptuj: Drava-Žalec (4. k>
ženske SRL, 17).
Nedelja, 31.10.
Košarka
Hrastnik: Hrastnik-Pod
trtek (5. kolo III. moške SK
17).
Torek, 2.11.
Košarka
Slovenske Konjice: Com(
Slovan, Rogaška Slatina: B
gaška-Helios (11. kolo moš
SKL, obe 19).
Sreila, 3.11.
Košarka
Kranj: Triglav-Polzela (1
kolo moške SKL, 20).
Rokomet i
Ribnica: Ribnica-Pivovaril
Laško (5. kolo moške SRl|
Ljubljana:   Krim-Velenje
kolo ženske SRL, obe 19).
Št. 43 - 28. oktober 1993
17
NA KRATKO
Čez mesec dni bo v Rogaški
Slatini dvoranski teniški
Challenger Cyrstal Cup z na-
gradnim skladom 25.000 to-
larjev, prireditelji pa računajo
tudi na udeležbo igralcev, ki
so na svetovni lestvici ATP
med najboljših sto.
Zaradi zadnjega deževja so
bile preložene vse nogometne
tekme prvenstev MNZ Celje.
V soboto bodo tako igrali tek-
me 8. kola, jesenski del pa se
bo končal prvo novembrsko
soboto.
Na startu ligaškega prven-
stva v streljanju je z zračno
pištolo ekipa Dušana Poženela
premagala Celje s 1656:1619.
Z zračno puško je v II. ligi Ce-
lje premagalo Steklar (Hrast-
nik), v tretjeligaški konkuren-
ci pa je štorski Kovinar štartal
s porazom v Boštanju.
Prve dvoboje ekipnega dr-
žavnega prvenstva v karateju
je ekipa Celja v Slovenskih
Konjicah izgubila z WKSA
Maribor in Olimpijo z 0:5 ter
s Šiško z 1:2.
Na klopi košarkarskega
drugoligaša MIK Prebolda je
prišlo do nove trenerske me-
njave. Strožer je vztrajal le te-
den dni, po njegovem odhodu
pa se je na klop vrnil Lesjak,
ki računa na povratek izkuše-
nega Udriha.
Na mednarodnem tekmova-
nju umetnostnih drsalcev
v Meranu je v starejši pionir-
ski konkurenci Pfeiferjeva za-
sedla 16. mesto, med mlajšimi
pionirji sta bila Špoljar in
Kranjčeva četrta, Pevnikova
pa je bila dvanajsta.
V finalu 1. pozivnega turnir-
ja v squashu je Velenjčanka
Petra Vihar premagala držav-
no prvakinjo Slabetovo (Men-
geš), četrta pa je bila Plajhner-
jeva iz Vojnika.
V l.kolu pokalnega prven-
stva za rokometaše bodo med
drugim igrali tudi: Slovan B-
Pivovarna Laško, Celje-Ja-
dran, Ivančna Gorica-Gorenje
in Radeče-Nova Oprema. Prve
tekme bodo 17. novembra, po-
vratna pa teden dni kasneje.
Vrstni red pokala Aurea
(najboljši igralec Publikuma):
Zupan 60, Zilnik 54, Prelogar
43, Pevnik 38, Goršek 30. Toč-
ke ima 13 igralcev.
Vaš intervju: Tomaž Vnulc
v naslednji številki Petice
bo na vprašanja bralcev odgo-
varjal hokejski reprezentant
Tomaž Vnuk, ki je bil na zad-
njih dveh svetovnih prven-
stvih skupine C izbran za naj-
boljšega igralca naše repre-
zentance.
Med predlogi so bili še atle-
tinji Brigita Bukovec in Rena-
ta Strašek, hokejist Andrej
Razinger, kolesarja Valter
Bonča in Iztok Melanšek, no-
gometaš Darko Valek, športni
pedagog Franjo Rumpf, bivša
atleta Roman Lešek in Ivan
Škof, smučarja Bojan Križaj
in Mateja Svet ter še enkrat
Britta Bilač in Franci Petek, ki
sta že bila gosta rubrike Bralci
intervjuvajo.
Med bralce, ki so svoje vpra-
šanje zastavili rokometnemu
vratarju Rolandu Pušniku,
smo razdelili tri darilne bone
v skupni vrednosti 6000 tolar-
jev. Nagrajenci: Zlatko Kro-
novšek iz Braslovč ter Brigita
Lesjak in Polona Volašek iz
Gorice pri Slivnici. Nagrade
bodo dobili po pošti.
Kot pokrovitelj štajerskega nogometnega derbija
čestitamo nogometašem Publikuma za dobro in
požrtvovalno igro na tekmi z Maribor Branikom ter
najavljamo derbi 12. kroga
državnega prvenstva
PUBLIKUM CELJE :
SCT OLIMPIJA
Nedelja, 7.11.1993 ob 13.30 uri \
na Skalni kleti v Celju. j
Samo do sobote, 6.11. predprodaja vstopnic po znižani
ceni 400 SIT na naslednjih mestih:
- Bistro Točka na Skalni kleti
- Menjalnica Publikum, Celje
- Gostišče Ojstrica, Celje
- Gostišče Jurček, Babno pri Celju
- Hotel ŽALEC
Bodo padli tudi
Jeseničani?
Hokejisti Celja so tri kola
pred koncem prvega dela dr-
žavnega prvenstva še naprej
na vrhu brez oddane točke, ju-
tri ob 18. uri pa bodo gostili
prvake z Jesenic (predprodaja
vstopnic poteka v menjalnici
Atka), ki jih doslej na doma-
čem ledu še niso premagali.
V 10. kolu so imeli Celjani
v gosteh precej dela z Maribo-
rom in s šestimi zaporednimi
gob zmagali z 10:5 (3:1, 1:1,
6:3) strelci: Rojšek in Frolikov
po 2 ter Filipovič, Šubinov,
Povečerovski, Kolar in Stra-
šek po 1. V torek so Celjani
zlahka opravili s Triglavom
s 13:1 (4:0, 4:0, 5:1) z goh Vnu-
ka (na sliki v temnem dresu) 3,
Hrušova, Povečerovskega in
Milidragoviča po 2 ter Filipo-
viča, Pajiča, Kolarja in Šubi-
nova po 1. Vmes so se pomerili
še z mlado reprezentanco Slo-
venije, ki se pripravlja za kva-
lifikacije za SP, in po pričako-
vanju zmagali z 9:6 (3:2, 4:2,
2:2).
Foto: EDO EINSPIELER
iVIaiilta varianta
profesionaiizma
v antiki se je izoblikova-
la parola kruha in iger, na
pragu 21. stoletja pa šport-
ne usode bolj kot kdaj koli
poprej kroji denar. Šport ni
več samo zabava, marveč
tudi donosen posel, po dru-
gi strani pa se - predvsem
z razmahom slovenskih dr-
žavnih lig in prvenstev
- porajajovedno nova vpra-
šanja o preživetju klubov,
ki so bili še pred nekaj leti
na podeželski ravni, zdaj
pa imajo v svojih vrstah
profesionalne športnike.
Edina nagrada zmago-
valcev antičnih olimpijskih
iger so bili lovorjevi venci,
leta 1912 so Američanu in-
dijanskega porekla Jamesu
Thorpu odvzeli (in sedem-
deset let pozneje tudi vrni-
li) zlati kolajni za zmagi
v peteroboju in deseterobo-
ju, ker je bil poklicni igra-
lec baseballa z mesečno
plačo med 60 in 100 dolarji.
Pred dvema desetletjema je
podobno usodo doživel
alpski smučar Kari
Schranz, lani pa so bile
igre v Barceloni na široko
odprte tudi najbolje plača-
nim zvezdnikom.
Slovenija je imela že od
nekdaj vrhunske posamez-
nike, toda v igrah z žogo je
bila le redko v jugoslovan-
skem vrhu. Medtem ko so
na jugu dobro plačevali tu-
di nižjerazrediie nogome-
taše, so pri nas v sezoni
1974/75 z odvzemom točk
kaznovali osem klubov, ki
so igralcem po treningih
delili bone za hrano. Na
dan je prišla še mariborska
afera žoga in še bolj omaja-
la položaje kolektivnih
športov, ki v novih razme-
rah počasi le dobivajo na
veljavi.
V slovenskem športu so
bile potrebe (in želje) že od
nekdaj večje od realnih
možnosti, z osamosvojitvi-
jo države pa se je marsikaj
spremenilo. Desetletja vpe-
tosti v jugoslovanski utrip
so zasnovala nekatere stal-
nice, okrog katerih so se
izoblikovala sistemske re-
šitve financiranja. Praksa
je bila zakoreninjena na
vseh ravneh, tako da do
večjih sprememb (tudi
sponzorstev) ni prišlo, zato
so za zadnje obdobje toliko
bolj značilne zamenjave
v klubskih vrhovih.
Lani je šport iz republi-
škega proračuna dobil oko-
li 3,5 milijona DEM, po
dolgih letih pa so bila sred-
stva za vrhunski šport
manjša od polovice vseh
proračunskih sredstev za
šport. Država namreč veli-
ko pozornost namenja
športu za vsakogar, zlasti
mladim in tistemu delu vr-
hunskega športa, ki je naj-
bolj odmeven in za Slove-
nijo najbolj promotiven.
Pri tem nikakor ne gre
spregledati, da gre za zelo
ozek vrh športnikov in tako
je ogromen del športa - re-
gistriranih je kar 60 panož-
nihzvez - prepuščen tržnim
zakonitostim.
Slovenski športni gigan-
ti, rokometaši Celja Pivo-
varne Laško, košarkarji in
nogometaši Olimpije ter
hokejisti Olimpije in Jese-
nic - brez dvoma najvidnej-
ši reprezentanti v vseh po-
gledih profesionalnih klu-
bov - imajo proračune že
krepko čez milijon mark in
po sili razmer se uveljavlja
nekakšna inačica spornih
portoroških sklepov. V no-
vih razmerah imajo po-
vsem drugačno veljavo, se-
veda pa je pred športno
sfero še veliko pomembnih
odločitev. V parlamentu bo
kmalu osnutek zakona
o športu, povečini občinski
objekti pa bodo oddani
v upravljanje. Klubi bodo
torej praktično povsem sa-
mostojni, a tudi v celoti od-
govorni za tekmovalne
uspehe in morebitne
polom.
Po sili razmer je profesi-
onalizem s svojo mehko* va-
rianto dobil prosto pot,
klubi pa se pri plačevanju
davčnih obveznosti še ved-
no ravnajo po nekdanjih
jugoslovanskih predpisih
(primer Mura in ovadbe in-
špektorjev SDK). Po drugi
strani so časi športne ro-
mantike dokončno zblede-
li, show se mora nadaljeva-
ti. Zadnji tedni so — tudi
v slovenskem prostoru
- v znamenju Celja, kar je
pravšnje izhodišče za temo
o športu in denarju.
ŽELJKO ZULE
Prihodnjič: šport v Celju
Žreb izbiral med sedmerico
v 10. kolu športne stavnice Novega tednika
je o nagradnem skladu 15.000 tolarjev odločal
žreb, saj je bilo me 118 kuponi osem pravilnih
napovedi: Slovenija-Norveška 1, Burja-Žalec
1, Sentjur-Rogla 1, Publikum-Maribor O, Kr-
ka-Rudar 2.
Nagrajenci: Srečko Selič (7000 tolarjev),
Račnik Grega iz Braslovč (5000 tolarjev) in
Jožica Osolnik iz Celja (3000 tolarjev). Nagra-
de bodo dobili po pošti, nagradni sklad za
novo kolo pa je spet začetnih 10.000 tolarjev.
Za sodelovanje v naslednjem kolu (pri ko-
šarkarski tekmi tip O pomeni podaljšek) bomo
upoštevali kupone s poštnim žigom sobote,
30. oktobra, ali če bodo v soboto najkasneje do
12.ure oddani v nabiralnik pri vhodu v našo
stavbo. Naslov: Novi tednik, Prešernova 19,
63000 Celje, s pripisom Golding loto.
1. Rokomet (m): Pivovarna Laško - Borba 1 O 2
2. Košarka (m): Tinex-Comet 1 O 2
3. Košarka (m): Elektra-Pivovarna-Laško 1 O 2
4. Nogomet: Koper-Publikum 1 O 2
5. Nogomet: Piran - Era Šmartno 1 O 2
Ime in priimek:
Naslov:_
Št. 43 - 28. oktober 1993
18
• v torek, 19. oktobra po-
poldne, je ogorčena ženska
obvestila policiste, da že
dva dni opaža moškega, ki
z okna svojega stanovanja
razkazuje svoj moški po-
nos. Ker ga je ženska dobro
opisala, je bil razkazovalec
kmalu razkrit.
• Policijsko patruljo so
v sredo, 20. oktobra do-
poldne, napotili na Temelj-
no sodišče v Celju, kjer naj
bi se odvijal splošni pretep.
Policisti so potem ugotovi-
li, da sta se sporekla in dva
zakonska para, ki sta šla na
sodni j o svojo pravdo iskat.
K sodniku pa bo, zaradi kr-
šitve javnega reda in miru,
šel samo en par.
• Isto sredo je za policij-
sko intervencijo zaprosila
tudi Tatjana, ki je poveda-
la, da se v njenem stanova-
nju dva tepeta. Tisti prvi,
ki se je tepel, je bil Jože G.,
tisti drugI pa sama gospa
prijaviteljica Tatjana.
K sodniku pa prekrške pa
bo šel, kdo drug, kot Jože.
• Minuli četrtek popoldne
so klicali iz samopostrežni-
ce na Dobrni, kjer je po tr-
govini haral pijanček
Franček. Aktiven je bil še
potem, ko so prispeli možje
postave, a so ga kar kmalu
umirili in mu napisali na-
potnico za sodnika za pre-
krške.
• V stanovanju na Milčin-
skega ulici je v četrtek nek-
do žongliral z jajci in jih
potem metal z okna dol na
nedolžno ljudstvo. Metalca
jajc pa policisti niso izsle-
dili, saj so ti beli projektih
nehali padati na ulico.
Očitno je bil veseljak že
brez jajc.
• V nedeljo popoldne je
Aleš prišel povedat, da ga
je tega dne pred svojim sta-
novanjskim blokom mahnil
neznanec in se potem odpe-
ljal z avtomobilom. Nezna-
nega tepca zdaj še iščejo.
• V nedeljskem popoldne-
vu so policisti intervenirali
tudi na Goriški ulici. Dobi-
li so namreč obvestilo, da
tam leži pijana in pretepe-
na moška oseba. Po identi-
fikacijskem postopku je bi-
lo ugotovljeno, da je to bil
Celjan Ibro O., ki so ga po-
licisti vzeli s seboj in potem
ugotovili, da ga je namlatil
Branko J., prav tako Ce-
ljan. K sodniku za prekrške
pa bosta šla Branko in
Ibro. Branko zato ker je te-
pel, Ibro pa zato, ker je
s svojim pijanskim leža-
njem na javnem mestu one-
čedil javni red in mir.
M.A.
Na las podobna brata
razdvojili s silo
Dogodek, ki Je brez primere ¥ policijski praksi
Zgodilo se je v četrtek,
21. oktobra v Velenju, nekaj
dni po tem, ko so velenjski po-
licisti prejeli od ljubljanskega
Temeljnega sodišča odredbo,
s katero bi morali dne 21. ok-
tobra na ljubljansko enoto so-
dišča privesti 25-letnega Živ-
ka D. iz Šoštanja. Pa se je pri
tem grdo zatikalo.
Že pred pričetkom postopka
privedbe so policisti zbrali vsa
potrebna obvestila o osumlje-
nemu Živku. Vedeli so namreč,
da ima Živko brata dvojčka in
da ju je med sabo težko ločiti.
Končno so prišli do informaci-
je, da se ločita edinole po ma-
terinem znamenju na obrazu.
Živko ga ima. Roman ga nima.
Omenjenega dne zjutraj se
je petčlanska policijska patru-
lja odpeljala k Živku D. Izsto-
pili so iz intervencijskega vo-
zila, a so do stanovanja stopili
le trije policisti, dva pa sta
ostala pri vozilu. Ko je Živko
odprl vrata, so bili policisti
prepričani, da gre za pravega,
saj so ga prepoznali po zname-
nju na licu. Seznanili so ga
z odredbo o privedbi, Živko pa
je izjavil, da ne bo šel nikamor.
Nato ga je policist opozoril, da
smejo uporabiti tudi prisilna
sredstva, če odredbe ne bo
upošteval. Takrat je k Živku
pristopil brat Roman, oba pa
sta policistom dala jasno vede-
ti, da tudi s prisilno privedbo
ne bo nič. Zato so policisti mo-
rali vstopiti v stanovanje, bra-
ta pa sta se držala drug druge-
ga, kot klopa. Ko so ju hoteli
razdružiti, je prišlo do fizične-
ga upiranja obeh bratov, ki sta
policiste udarjala in jih grizla.
Med prerivanjem sta brata ves
čas drug drugemu govorila:
»Živko, pomiri se« in »Roman,
pomiri se.« Pri tem je bilo jas-
no, da sta si imeni izmenjala,
da bi ustvarila še večjo zmedo.
V ukano s spreminjanjem imen
se je vključila tudi neka nose-
ča ženska. Enemu od polici-
stov je končno le uspelo, da je
Živka ločil od brata, ki so ga
obvladali ostali policisti. Ker
pa sta se še vedno oba upirala,
udarjala okoli sebe in grozila,
da bosta policiste pobila, so
morali oba vkleniti. Živko je
bil samo v spodnjicah, na pri-
govarjanje, naj se obleče, pa ni
pristal. Takšnega so potem od-
peljali v intervencijsko vozilo,
bratu Romanu pa so sneli lisi-
ce in ga pustili doma. Živko si
je v intervencijskem vozilu na
poti do poUcijske postaje sle-
kel še spodnje hlače in tako je
v policijske prostore vstopil
čisto gol. Seveda se je tudi med
vožnjo do Velenja ves čas srdi-
to upiral. Kmalu za tem sta
prispela Romanova bivša žena
in njegov prijatelj in prinesla
Živkova oblačila, a se ta spet
ni hotel obleči. Ob prihodu sta
oba policiste vneto prepriče-
vala, da imajo opravka z na-
pačnim in da je pravi, to je
Živko, doma.
Živko D. je v velenjskih pro-
storih za pridržanje razbijal
po vratih in tolkel po stenah
ter se pri tem samopoškodo-
val, a je zdravniško pomoč od-
klonil. Vseh pet policistov pa
je v tej avanturi utrpelo udar-
nine, odrgnine in ugrize, eden
pa ima tudi z vinjen palec na
roki. Oba brata je v večernem
času (na zahtevo preiskovalne
sodnice) pregledal zdravnik,
ki je ugotovil, da ima Živko D.
udarnine v predelu med lopa-
ticama, udarnino v predelu
desnega zapestja in na obeh
ramah. Roman D. pa da ima
podplutbo v predelu leve ra-
me, v sredini leve lopatice in
udarnino na peti levega stopa-
la. Vse te poškodbe so nastale
v času fizičnega upiranja poli-
cistom.
Živka D. so iz Velenja, še
vedno golega, odpeljali v celj-
ski preiskovalni zapor, za slo-
vo pa je enemu od policistov še
zagrozil, da ga bo ubil. Prei-
skovalna sodnica je zoper
osumljenega Živka D. po
opravljenem zaslišanju odre-
dila pripor. Kasneje se je okoli
celjskih Zap>orov smukal Živ-
kov brat-dvojček, ki so ga po-
licisti prijeli in zoper katerega
je preiskovalna sodnica prav
tako odredila pripor. Seveda
pa so policisti zoper oba brata
napisali kazensko ovadbo za
vrsto kaznivih dejanj, ki sta
jih storila tega dne.
MARJELA AGREŽ
PROMETNE NfZGODE ^
Zadel pešca
Na magistralni cesti Teharje
- Štore se je, v torek, 19. okto-
bra dopoldne, pripetila nezgo-
da, v kateri je ena oseba utrpe-
la hude telesne poškodbe, na
vozilu pa je škode za okoli 80
tisoč tolarjev.
Robert Ožek (18) iz Celja, je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Teharij proti Štoram. Pri
dovozni poti k stanovanjski
hiši Teharje 39 je magistralno
cesto prečkal pešec Rudolf
Fidler (78) iz Teharij, voznik
Ožek pa ga je s sprednjim de-
lom vozila zadel v desni bok.
Po trčenju je pešca vrglo na
pokrov motorja in vetrobran-
sko steklo, od tam pa nazaj na
cesto, kjer je obležal s hudimi
poškodbami.
Na prehodu za pešce
Na Mariborski cesti v Celju
se je, v četrtek, 21. oktobra po-
poldne, pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hudo
telesno poškodovana, gmotna
škoda pa znaša okoli 50 tisoč
tolarjev.
Samuel Cernelč (33) iz Ce-
lja, je vozil osebni avtomobil
v raztegnjeni koloni vozil iz
smeri Kidričeve proti Dečkovi
cesti. V bližini stanovanjske
hiše Mariborska 66 je na pre-
hodu za pešce zadel peško, 32-
letno Milico Kovačevič iz Ce-
lja, ki je utrpela hude telesne
poškodbe.
Vlečno v osebno
vozilo
Na magistralni cesti, izven
naselja Šempeter, se je, minuli
četrtek zvečer, pripetila nez-
goda, v kateri sta bili dve osebi
hudo telesno poškodovani,
gmotna škoda pa znaša pri-
bližno 450 tisoč tolarjev.
Boguslaw Rudy (40), držav-
ljan Poljske, je vozil vlečno vo-
zilo s polpriklopnikom iz sme-
ri Latkove vasi proti Žalcu.
Pred naseljem Šempeter je do-
hitel kolesarja in začel zavira-
ti, na mokrem vozišču pa ga je
pri tem zaneslo v levo v tre-
nutku, ko je iz nasprotne smeri
pripeljal voznik osebnega av-
tomobila, 28-letni Štefan Ma-
učec iz Prebolda. V čelnem tr-
čenju sta se hudo telesno po-
škodovala voznik Maučec in
njegova sopotnica, 56-letna
Jožica Maučec iz Rakovlja.
Nezgoda v Šentjanžu
Na regionalni cesti v Šent-
janžu pri Mozirju se je, minulo
nedeljo zvečer, pripetila nez-
goda, v kateri sta bila dva ude-
leženca hudo telesno poškodo-
vana, gmotna škoda na vozilih
pa znaša okoli 1 milijon 100
tisoč tolarjev.
Tonček Kopušar (23) iz Mo-
zirja je vozil osebni avtomobil
iz smeri Mozirja proti Radmir-
ju. Ko je zapeljal v blagi levi
ovinek, ga je zaneslo na na-
sprotni vozni pas in je trčil
v nasproti vozeči osebni avto-
mobil, ki ga je vozila 26-letna
Darinka Ošep iz Mozirja.
V nezgodi sta oba voznika utr-
pela hude telesne pošk(Klbe.
M.A.
Padla s Icolesom
Na magistralni cesti v Ro-
gatcu se je, v nedeljo, 24. okto-
bra popoldne, pripetila nezgo-
da, v kateri je hude poškodbe
utrpel otrok.
Dvanajstletna K.G. iz
Šmarja se je peljala s kolesom
iz smeri Dobovca proti Rogat-
cu. Ko je po klancu navzdol
pripeljala v Rogatec, je nena-
doma padla s kolesom in z gla-
vo udarila ob asfaltno povr-
šino.
Spet v peško
V križišču Grevenbrojske in
Kraigherjeve ulice v Celju se
je, v četrtek, 21. oktobra po-
poldne, pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hudo
telesno poškodovana, materi-
alna škoda pa znaša okoli 30
tisoč tolarjev.
Matej Krivec (21) iz Gorice
pri Šmartnem je vozil osebni
avtomobil iz smeri Škapinove
ulice proti Dečkovi cesti.
V omenjenem križišču je ta-
krat prečkala vozišče Stanka
Pipan (55) iz Celja, ki jo je
vozilo zadelo.
Trčila v kolesarko
Na lokalni cesti v Polzeli se
je, y petek. 22. oktobra ,po-^
poldne, pripetila nezgodi
v kateri je bila ena oseba hud
poškodovana.
Marta Dobnik (22) iz D(
brovelj je vozila osebni avt(
mobil v smeri križišče z loka
no cesto Parižlje-Polzel
V tem križišču je zavijala v 1
vo in pri tem trčila v kolesa
ko, 79-letno Julijano Čefar
iz Preserij, ki je vozila iz sme
.Poizele,.      ....... ^ ..... .i
Trčenje v Vojniku
Na magistralni cesti v Vo
niku se je, v petek, 22. oktoh
zvečer, pripetila nezgo<J
v kateri je bila ena oseba hui
poškodovana.
Anica Brajlih (31) iz Oteml
je vozila osebni avtomobil {
magistralni ce^ti iz smeri Ar|
lina proti Vojniku. Ko je pr|
peljala v bližino prodajaL
Sutima, je dohitela in zade
pešca, 52-letnega Matijo Cv(
farja, ki je nenadoma stoj
proti sredini vozišča.
MEGRA p.o.
v likvidaciji
Trubarjevo nabrežje 11
63270 LAŠKO
objavlja prodajo naslednjih
OSNOVNIH SREDSTEV
- telefonska centrala ISKRA
EPABX 16 (v okvari)
- električni     pisalni     stroj
OLVMPIA
- električni pisalni stroj DEL-
STAR
Inf. po telefonu: 731-414
Pisne ponudbe sprejemajo 5 dni
po objavi na naslovu podjetja.
Lomil ogledala
Aleš K. je bil neko oktob
sko noč v stanovanju Antoi
A. na Malgajevi ulici razbij
ško nastrojen. Namerno je ra
bijal in razbil več starinsk
ogledal, svečnikov in nek
kosov pohištva ter s tem la!
nika oškodoval za okoli 2
tisoč tolarjev. i
Prijeti povratnilc
Skupina šentjurskih policistov je prejšnji teden pri-
jela V.K. iz Rogaške Slatine, ko je poskušal vlomiti
v neko stanovanjsko hišo v Šentjurju. V preiskovalnem
postopku po katerem je bil osumljeni storilec izpuščen,
se je tudi ugotovilo, da gre za povratnika, ki je pravkar
prišel iz zapora - uživat pogojno prostost.
M.A.
Grozil s pištolo
v torek, 19. oktobra po-
poldne, je na operativno-ko-
munikacijski center klical
Gregor Z. iz Pesjega, ki je
policistu povedal, da mu je
pred njegovo hišo s pištolo
grozil neznanec, ki se je po-
tem odpeljal z osebnim avto-
mobilom.
Po tem obvestilu je stekla
policijska akcija. Storilca so
opazili, ko se je peljal mimo
policijske postaje v Velenju
in nato skozi naselje Arj
vas. V Levcu. so ga poter
ustavili in ugotovili, da gr
za Zorana H. iz Velenja, ki j
imel pri sebi plinsko pištol
in šest nabojev zanjo. Orožj
in strelivo so mu zasegli, sa
ni imel potrebnih dokumen
tov za posedovanje, zope
storilca pa so sestavili tud
kazensko ovadbo in prijavi
sodniku za prekrške.
M.A
Grožnje in ogrožanje z bencinom
Triindvajsetletni Slavko K.
iz Gorice je minuli petek po-
poldne povzročal splošno ne-
varnost, ko je stopil v lesarski
obrat 46-letnega Jožeta T. iz
Letuša in od njega zahteval,
da mu vrne denar, ki mu ga je
bil dolžan.
Ker denarja ni dobil, je iz
delavnice vzel 20-litrsko poso-
do za gorivo in se odpeljal do
najbližje bencinske črpalke.
Tam so mu v posodo natočili
bencin, potem pa se je Slavko
vrnil v omenjeno delavnico.
Ker mu Jože spet ni hotel izro-
čiti zahtevane vsote denarja, je
šel Slavko nazaj do svojega
vozila in se vračal proti dela\
niči s posodo, polno bencinj
V navalu jeze je Slavko najpr<
polil Jožeta, potem pa benci
razlil še po pisarni ob obrati
Na srečo mu je oškodovane
preprečil nameravani pož^
tako, da ga je zgrabil, mei
prerivanjem pa je Slavko s pcj
sodo za bencin udaril Jožei
v glavo in mu povzročil lan
poškodbo. Končno so ljudje, \
so priskočili na pomoč, Slavk
le obvladali in mu prepreči
požig, na kraj dogajanja pa j
prispela tudi žalska policijsh
patrulja.
M.;
Gorela drvarnica
v torek, 19. oktobra popoldne, je zagorelo na drvarnici
v kraju Nizka na Mozirskem. V požaru, ki je nastal pri kurjenju
v kotlu, je zgorela drvarnica v izmeri 6x7 metrov, ob njej pa še
manjši kumik. Ogenj se je razširil tudi na novo stanovanjsko
hišo v bližini, kjer je zgorel okenski okvir, ožganih pa je tudi
nekaj tramov. Ogenj so ukrotili mozirski gasilci, strokovnjaki
pa so ugotovili, da nastala škoda znaša okoli 500 tisoč tolarjev.
Ogenj v Garantu
v sredo, 20. oktobra popoldne je prišlo do požara na stroju za
sušenje laka v tovarni pohištva Garant na Polzeli. Požar je
nastal zaradi dotrajanosti izolacijskim materialov na električ-
nih vodnikih, ki so se pri preboju elektrike vneli. Hitro posredo-
vanje delavca, ki je izključil stroj, je preprečilo hude posledice
ognja, kljub temu pa je škode za okoli 1 milijon 400 tisoč
tolarjev.
M.A.
Št. 43 - 28. oktober 1993
19
Napihal za 2,44
v ponedeljek, 18. oktobra
zvečer, se je 3 7-letni Jože
z Dolenje vasi vozil z osebnim
avtomobilom po magistralni
cesti iz smeri Žalca proti Šem-
petru. Vozil je tako, kot da je
cesta samo njegova in s tem
spravljal v nevarnost druge
udeležence v prometu.
Jožetovo vratolomno vožnjo
je opazila tudi prometna poli-
cijska patrulja in ga poskušala
ustaviti, temu pa se je voznik
upiral. Končno ga je patrulja
le prehitela in ga prisilila, da
je zapeljal na avtobusno po-
stajališče pri bistroju Štorman
v Šempetru. Jože najprej sploh
ni hotel odpreti vrat svojega
avtomobila, ko jih je odprl, pa
je to storil tako sunkovito, da
so vrata udarila policista. Svo-
jo aktivnost je Jože nadaljeval
tako, da je policista zgrabil za
površnik uniforme in ga po-
tegnil v vozilo. Posredovati je
moral drugi policist in končno
sta oba le obvladala izgredni-
ka. Preizkus z alkotestom je
pokazal, da je bil Jože pretira-
no samozavesten in borbeno
razpoložen predvsem zaradi
alkohola. V izdihanem zraku
je bilo namreč kar 2,44 g/kg
alkohola. Po tem postopku je
Jože prespal noč na policijski
postaji, la-iminalisti so sesta-
vili kazensko ovadbo, promet-
ni policisti pa predlog sodniku
za prekrške. M.A.
Dobrota le sirota
Da ta pregovor še vedno dr-
ži, sta se prejšnji teden ponov-
no prepričala dva policista
celjske prometne policije, ki
sta na travniku ob cesti v kra-
ju Leveč opazila na tleh leže-
čega moškega in ga potem
vprašala, če potrebuje kakšno
pomoč.
Na to vprašanje sta dobila
odgovor: »Kaj bi radi vi komu-
nistični prasci, pojdite raje
štrajkat.« Ker pomoči očitno
ni potreboval, sta se policista
odpeljala dalje, med vožnjo pa
sta se spomnila, da bi nezna-
nec utegnil sesti v vozilo za-
stava 750, ki sta ga opazila
v neposredni bližini. Zato sta
se v Petrovčah obrnila in pe-
ljala nazaj proti Levcu. Kmalu
sta ugotovila, da so bile njune
slutnje upravičene. Neznanec
je res sedel v svojo zastavo in
s cik-cak vožnjo nevarno ogro-
žal ostala vozila na cesti. Ko
sta policista ugotovila, da gre
za istega neznanca, ki sta ga
srečala ležati ob cesti, sta
s prižganimi modrimi lučmi
vozila za njim, da bi ga ustavi-
la. Kaj vse je neznanec počel
med vožnjo, je mogoče videti
le v akcijskih filmih, končno
pa sta ga policista le uspela
prehiteti in ga prisiliti, da je
v Arji vasi ustavil. Ugotovila
sta, da gre za 48-letnega Anto-
na iz Celja, ki je preizkus z al-
kotestom odklonil rekoč, da ne
more pihati, ker je popil pre-
več gina, imel pa je še vedno
dovolj moči, da je policista gr-
do zmerjal in ju žalil. V nada-
ljevanju avanture je Anton pa-
del vznak na glavo v službeno
vozilo, ko sta mu policista po-
magala vstati, pa je padel še
v vrt bližnje hiše. Da bi mu
onemogočila nadaljnjo vožnjo,
sta mu policista (s potrdilom)
zasegla ključe avtomobila, ča-
ka pa ga sodnik za prekrške.
M.A.
inini KRIMICI
Vlomil
v okrepčevalnico
v noči na 22. oktober je nez-
nani storilec vlomil v okrepče-
valnico pri tenis igrišču v Mla-
čah na Konjiškem. V notra-
njost je prišel tako, da je razbil
okensko steklo, odnesel pa je
glasbeni stolp znamke sam-
sung z dvema zvočnikoma,
stroj ček za peko koruznih
zrnc, več kosov čokolade in li-
zik, pet majic z napisom »te-
nis«, 15 tenis žogic in več ko-
sov prevlek za ročaj tenis lo-
parja. Škode je za okoli 120
tisoč tolarjev.
Okradeni Merkur
v času od 13. do 20. oktobra
je neznani storilec iz priročne-
ga skladišča trgovine Merkur
na Mariborski cesti v Celju
ukradel dca videorekorderja
znamke sharp, videoplayer
goldstar in glasbeni stolp iste
znamke. Merkurja je s tem
oškodoval za 200 tisoč to-
larjev.
Okraden Delov kiosk
v noči na 21. oktober je nek-
do vlomil v kiosk Dela na Ma-
riborski cesti v Celju. V notra-
njost je prišel tako, da je zlo-
mil obešanko na vratih, ukra-
del pa je 124 zavojev cigaret
različnih znamk in 8 tisoč to-
larjev gotovine. Skupna škoda
znaša 140 tisoč tolarjev.
Naskočil ozimnico
Prejšnji teden je neznani
storilec vlomil v klat stano-
vanjskega bloka v Razlagovi
ulici v Celju. Tam se je storilec
oskrbel z vso najbolj potrebno
ozimnično robo in lastnika
oškodoval za okoli 7 tisoč to-
larjev.
Zgorel čebelji dom
Minulo nedeljo okoli štirih
zjutraj je izbruhnil požar na
čebelnjaku v Podsredi, last
M.Š. iz Podsrede. Čebelnjak je
zgorel v celoti, materialna
škoda pa znaša okoli 700 tisoč
tolarjev. Govori se, da je šlo za
požig.
Kupec Gorenjevih televizorjev
Stanko N. iz Trbovelj, lastnik firme s sedežem v Zagor-
ju, je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja goljufije, ko
je 5. maja letos z Gorenjem-Trgovino sklenil posel in
dvignil ter odpeljal štirideset barvnih televizijskih spre-
jemnikov.
Zdaj je že znano, da je bila Stanetova firma v času
omenjenega nakupa v fazi likvidacije, saj je bil žiro račun
blokiran že 400 dni, negativni saldo na njem pa je znašal
okoli 10 milijonov tolarjev. Ko so primer prejšnji teden
obravnavali kriminalisti UNZ Celje, so tudi ugotovili, da
»kupljenih« televizorjev ni bilo nikjer več. Stanko naj bi
jih znosil v komisijske prodajalne.
M.A.
Vlomil v Zlati križ
Prejšnjo nedeljo je neznani
storilec vlomil v bistro Zlati
križ v Dobriši vasi pri Žalcu.
Ukradel je okoli 30 tisočakov
gotovine in nekaj zavojev ci-
garet marlboro. Skupna mate-
rialna škoda znaša okoli 40 ti-
soč tolarjev.
Isto nedeljo je nekdo vlomil
tudi v bistro As v Celju, last
Romana B. iz Celja. Ukradel je
večjo količino različnih ciga-
ret, pijač, kave ter nekaj goto-
vine. Skupna materialna ško-
da znaša okoli 100 tisočakov.
M.A.
V disco s pištolo
šmarski policisti so minulo
soboto v diskoteki Saša hrva-
škemu državljanu Gordanu H.
(20) iz Pregrade zasegli plašil-
no pištolo, ki jo je sam prede-
lal v malokalibersko. Streliva
Gordan sicer ni imel pri sebi,
sploh pa je bil brez ustreznega
orožnega lista. Zato so mu po-
licisti pištolo zasegli in ga pre-
dali v postopek sodniku za
prekrške.
Udaril mačeho
Albin P. (46) iz Petrovč naj
bi v torek, 19. oktobra popold-
ne, večkrat z roko udaril svojo
72-letno mačeho Ano B. Udar-
ci so bili tako močni, da je žen-
ska padla po tleh in si pri tem
zlomila desno roko. Zoper sto-
rilca so policisti napisali ka-
zensko ovadbo.
Navalil na cigarete
Neznani storilec je v noči na
20. oktober vlomil v prodajni
kiosk ljubljanske Tobačne to-
varne na Miklošičevi ulici
v Celju. Iz kioska je ukradel
290 zavojev različnih vrst ci-
garet in s tem lastnika oškodo-
val za 45 tisoč tolarjev.^     _
Okradel mizarje
v času od 16. do 18. oktobra
je neznani storilec vlomil v mi-
zarsko delavnico Metallesa na
Titovi ulici v Radečah. V no-
tranjost je prišel na silo skozi
okno delavnice in iz nje odne-
sel različno mizarsko orodje:
kotne brusilke, razločne rez-
karje za obdelavo lesa ipd
Mettalles je s tem oškodovan
za okoli 650 tisoč tolarjev.
Zaklenil za seboj
v dneh od 15. do 18. oktobra
je nekdo nepovabljen prišel
v stanovanjsko hišo v Ravnah,
kjer je v prvi etaži našel ključ
od stanovanjskih prostorov in
si odklenil. V kuhinji je iz ku-
hinjskega elementa ukradel
denarnico z 2.700 markami
gotovine, kar v tolarjih znaša
okoli 210 tisočakov. Po oprav-
ljenem »podvigu« je storilec
vrata za seboj zaklenil.
Pikado in denar
v noči na 19. oktober je nez-
nani storilec vlomil v gostinski
lokal San Marco v Štorah, ki je
last Marja Jezoška iz Štor.
Ukredel je igralni avtomat pi-
kado in 4 tisoč tolarjev gotovi-
ne. Lastnika je oškodoval za
okoli 285 tisoč tolarjev.
Vlomil v avto
Neznani storilec je prejšnjo
soboto v času od 3. do 11. ure
vlomil v osebni avtomobil
znamke VW, ki je stal na par-
kirišču v Šempetru. Iz avto-
mobila je ukradel tri športne
torbe v katerih je bUa razhčna
športna oprema, žoge za od-
bojko in oškodovančevi doku-
menti. Beno B. iz Šempetra je
oškodovan za okoli 70 tisoč to-
larjev.
Št. 43 - 28. oktober 1993
Kakšna je cena življenja?
Služba nujne medicinske pomoči (ur-
gentna služba) deluje v celjskem zdrav-
stvenem domu od 1. marca 1986 v sklopu
dežurne službe. Od takrat do konca sep-
tembra letos je posredovala v 12451 pri-
merih. 1589 ljudi je bilo neposredno živ-
ljenjsko ogroženih, 4406 jih je nujno po-
trebovalo medicinsko pomoč. Večini so
uspešno pomagali. Zavod za zdravstveno
zavarovanje Slovenije pa jim tega dela
pri plačilu ne priznava. Je zaradi tega
upra\ičena bojazen, da bodo to dejav-
nost ukinili?
»Letos deluje služba nujne medicinske
pomoči na etični pogon oziroma delamo
v lastno izgubo. Formalno bi jo lahko
ukinili, saj je pogodba z zavarovalnico ne
predvideva,« razlaga predstojnik enote
in vodja osnovne zdravstvene dejavnosti
v zdravstvenem domu prim. dr. Andrej
Žmavc. »Ukinitev dejavnosti, s katero
lahko pomagamo bolnim in ponesreče-
nim v prvih minutah in urah, ko je po-
moč najpomembnejša in najbolj izdatna
in zaradi katere ohranimo veliko življenj
oziroma zmanjšamo invalidnosti, ne bi
bila v skladu z zdravniško etiko. Zaradi
tega urgence v Celju ne bomo ukinili.«
Celjska urgentna služba, ki poleg Celja
skrbi še za občini Žalec in Šentjur, je
v Sloveniji zorala ledino. Ljubljana je
nujno medicinsko pomoč delno obliko-
vala šele leta 1990, povsem pa leta 1991,
drugod se šele pripravljajo nanjo...
»To je tudi razlog, da v Sloveniji še
nimamo pravilnika za to dejavnost. Po-
sebna skupina za urgentno medicino se
je šele dobro oblikovala, tako da priča-
kujem, da bo pravilnik pripravila do za-
četka leta 1994, veljati pa verjetno ne bo
pričel pred letom 1995. Pobude so, da bi
bila urgenca organizirana po posamez-
nih regijah. Dokler ni vse dorečeno, za-
varovalnica zavrača plačevanje urgence
oziroma je ne smatra za normalno po-
trebno dejavnost. Pravzaprav se o tem
sploh ni pripravljena pogovarjati.«
Celjska urgenca velja za vzorčno. Ka-
ko je organizirana?
Pokrivamo 125 tisoč prebivalcev. To je
ravno za polno zaposlenost ene ekipe.
Naša dejavnost je vključena v redno de-
javnost dežurne službe in reševalne po-
staje. Tako je lahko bistveno cenejša. Res
pa je, da vseeno zahteva dve vozili z vso
potrebno opremo, in seveda posebej
usposobljene ne le zdravnike, ampak tu-
di tehnike in voznike. Vključenih je 11
zdravnikov, tako da vsak pride na vrsto
trikrat mesečno. Tudi to je dobro, saj so
ves čas v stiku z urgenco, niso pa z njo
preobremenjeni. Tam, kjer se zdravniki
ukvarjajo izključno z urgenco, je zaradi
napornega in odgovornega dela izredno
velika fluktuacija. Mislim, da se ceneje,
kot je, takšna služba ne da organizirati.
Stroški pa vendarle so. Veliki?
Če pozabimo na vozili in njuno opre-
mo, izobraževanje in druge podrobnosti,
ostaja še strošek za delo zdravnikov 24
ur na dan. Samo za pokritje tega dela
stroškov smo zaprosili občine Celje, Ža-
lec in Šentjur. Gre za približno 800 tisoč
tolarjev mesečno (bruto). Glede na števi-
lo prebivalcev naj bi večji del zagotovila
občina Celje, 18 oidstotkov Žalec in 5 od-
stotkov Šentjur. Upam in verjamem, da
nam bodo te občine pomagale, da pre-
brodimo to in prihodnje leto.
Poudarili ste že pomen urgentne služ-
be. V čem se najbolj razlikuje od običajne
reševalne službe?
Ob hudi bolezni ali poškodbi je najpo-
membnejši čas, v katerem človeku poma-
gamo. Lahko se pohvalimo, da je vozilo
urgentne službe z zdravnikom, ki lahko
takoj pomaga, na kraju nesreče ali v sta-
novanju bolnika povprečno prej kot
v 9 minutah. Skupni čas od takrat, ko
dobimo poziv, pa do takrat, ko pripelje-
mo bolnika ali ponesrečenca v bolnišni-
co, je vsega 28 minut. Povprečni čas,
v katerem v Sloveniji prepeljejo poško-
dovanca v bolnišnico, pa presega eno
uro. Čas je najpomembnejši, saj še tako
vrhunsko znanje ekipe in še tako odlična
oprema ne pomagata, če prideš pre-
pozno.
Kdo vas najpogosteje potrebuje?
Prometnih poškodb smo doslej zabele-
žili 2963. Pripomniti moram, da ravno
pri prometnih poškodbah ne posreduje-
mo le v »naših« treh občinah, ampak tudi
preko njenih meja - na primer na avtoce-
sti Hoče-Arja vas. Sicer pa je največ ki-
rurških primerov, 4456, in internističnih
- 3981. Med temi je precej srčnih infark-
tov. Oživljanje je bilo potrebno v 314
primerih, uspešnost pa je bila v takih
primerih na svetovni ravni.
Številnim ljudem ste v urgenci rešili
življenje ali jih obvarovali invalidnosti.
Je strah, da bi zdravniški etiki navkljub
zaradi pomanjkanja denarja ukinili to
dejavnost, upravičen?
Nikakor. Strah ni potreben. Rajši bi
skrčili ali ukinili kar koli drugega kot
službo nujne medicinske pomoči.
MILENA B. POKLIC
»Prva akcija^< na Iršičevi, kjer so pretepli mladeniča.
Tudi moškega pred avtobusno postajo, kjer so ga pretepli, jt
prepeljala v bolnišnico. ^.
Irena potuje v Wew York
Naj slovenska natakarica, Irena zaolšek, o tekmovanju In o potovanju na
Miklavževo
o tekmovalnem izboru za
najboljšo slovensko natakari-
co ki je bil, v organizaciji Ra-
dia Slovenija in časopisa Slo-
venske novice, v soboto,
16. oktobra, v dvorani Golovec
v Celju, smo pisali v prejšnji
številki, danes pa vam malce
pobliže predstavljamo zmago-
valko, Ireno Zdolšek iz Dra-
melj, natakarico v bistroju
TPP Lipa v Šentjurju.
Praznovanje in nazdravlja-
nje zmagi je mimo, ostali so
spomini na tekmovanje. Kako
ste prišli v tridesetčlansko
tekmovalno ekipo in kakšno je
bilo vzdušje med vami glede
na to, da ste prišle z vseh ve-
trov in si je vsaka želela posta-
ti naj?
Kot vse ostale, so tudi mene
prijavili moji gostje. To so na-
redili na skrivaj, a dolgo tega
niso mogli skrivati. Na Slo-
venske novice so poslali mojo
kandidaturo, a kar brez foto-
grafije. Ker je bila slika obvez-
na, sem jim jo morala dati in
potem skrivnost ni bila več
skrivnost. Moram pa reči, da
sem bila tega vesela, saj na tak
način posredno izveš, da te
imajo gostje radi. Samo tek-
movanje pa je potekalo v pri-
jetnem, sproščenem vzdušju.
Vse tekmovalke smo se že pred
tekmovanjem srečale na spoz-
navnem večeru v Domžalah, ki
sta ga organizirala Radio Slo-
venija in Slovenske novice.
V Celju je bilo potem vse su-
per, nobena izmed nas ni imela
treme in prav zares ni bilo med
nami nobene tekmovalne zavi-
sti. Zmago so mi kolegice is-
kreno privoščile. Vse smo se
imele zares lepo.
Se je bilo treba na tekmova-
nje kaj pripravljati, se v čem
uriti?
Te potrebe ni bilo. Če delaš
dolgo v gostinstvu, jaz napri-
mer že trinajst let, so vsakršne
priprave odveč. Vsakdanja
praksa v gostinstvu je bila
pravzaprav naša priprava na
tekmovanje.
Kako ocenjujete idejo za te
vTste slovensko tekmovanje in
kakšna se vam je zdela sama
prireditev?
Idejo lahko samo pozdra-
vim. Res je bilo lepo in prav,
da se je kdo spomnil še na nas.
Saj veste, da je natakarski po-
klic pri nas še veliko premalo
cenjen, lahko rečem da velja
celo za manj vrednega.
V dvorani ste imeli številčno
močno skupino navijačev, va-
ših gostov, prijateljev, znan-
cev. Po čem se lahko natakari-
ca svojim gostom priljubi,
v vašem primeru tako zelo, da
jo ta priljubljenost pripelje ce-
lo na najvišjo tekmovalno
stopničko?
Mojih navijačev je bilo res
veliko v dvorani. Pa niso bili
to samo moji gostje iz bistroja
v Šentjurju. Prišli so tudi na-
vijači iz Celja, Žalca, tudi iz
Ljubljane in še morda od kod
drugod. In zakaj imajo neko
natakarico gostje radi? Če je
kavica slaba in natakarica do-
bra, je potem tudi kavica do-
bra. Jaz sem pri delu zgovor-
na, poskušam biti vedno dobre
volje, nasmejana in nisem za-
merljive narave. To pa je go-
stom všeč. Veliko jih je stalnih,
v lokal prihajajo tudi s svojimi
težavami, problemi, veselimi
novicami. Tako smo postali že
kar nekakšna družina, in ti
moji gostje so bili v Celju tudi
moji najbolj vneti navijači.
Mislim pa, da o zmagovalki ni-
so odločali izključno glasovi
publike. Tudi v tekmovalnih
disciplinah si se moral za zma-
go izkazati.
Nagrada za zmago je petd-
nevno potovanje v New York.
Kdaj in s kom boste odpotova-
li? Bo z dopustom kaj težav?
Nagradno potovanje je takš-
no, da lahko vzamem s seboj
tudi do dvajset svojih gostov.
Ti imajo za to pot petnajst od-
stotni popust. Po dosedanjem
odzivu sodeč, jih bo šlo z mano
res kar dvajset. To bo zares
vesela družba in prav zares se
New Yorka zelo veselim. Od-
potovali bomo šestega decem-
bra, moj direktor, ki je tudi
ponosen na mojo zmago, pa mi
bo dal pet dni nagradnega do-
pusta.
MARJELA AGREŽ
Foto: EDI MASNEC
Št. 43 - 28.oktot>er 1993
20,21
»Halo, 04!«
}fečer s celjsko urgenco - Na gobecl
Sobota zvečer. Celje. Tišina
in mir. To so le želje človeka,
|(i se odloči, da bo preživel ve-
čer s celjsko urgentno reševal-
no ekipo. Vedno so pripravlje-
ni - zdravnik, tehnik in voznik,
tako da od sprejema klica pa
do takrat, da reševalni avto-
niobil spelje, potrebujejo samo
niinuto.
v soboto zvečer so bili v de-
žurni urgentni ekipi dr. Jože
Utroša, tehnik Dragic Vrane-
ševič, voznik Zdenko Hernaus,
na centrali, ki sprejema »klice
94«, pa je bila dežurna sestra
Suzana Končan.
Dr. Utroša sedi v sobi, v ka-
teri so dežurni urgentni zdrav-
niki vseh štirindvajset ur svo-
jega dežurstva. »Ven lahko
grem toliko, da nekaj pojem
- vendar mi hrano prinesejo
kar v klet. Razen tega pa ima-
mo vsi iz urgentne ekipe, če se
oddaljimo iz teh prostorov,
s   seboj   majhno   napravico
- >pipser<, ki takoj, ko prejmejo
v centrali urgentni klic, zacvi-
li,« razlaga, medtem ko tele-
fon, ki ga v glavni centrali po-
noči prevežejo v to sobo, kar
naprej zvoni. »Dežurna služ-
ba, prosim?!« »Ja... ja... Vaš
otrok je že bil tukaj... Vroči-
na ... Naredite to in to... Nič,
nič. Na svidenje!« Pa spet...
»Ljudje večkrat ne znajo pre-
soditi, kaj je za dežurno službo
in kaj za urgentnega zdravni-
ka,« mi razlaga dr. Utroša.
»Ampak, če kdo pokliče, pač
svetuješ. Včasih ljudje kličejo,
češ da je nujno, pa potem iz
pogovora izveš, da le ni tako
hudo in se da stvari urediti.
Včasih se zgodi, da dobiš kak-
šen >sumljiv< klic. Vendar se je
na vse takšne stvari bolje odz-
irati in pogledati, kaj je, kot
pa, da narediš napako. Nikoli
namreč ne veš...«
Prva akcija
Tako kot ne veš, kdaj se bo
zgodila nesreča, oziroma, kje
in zakaj bo potrebna pomoč
urgence. »Danes je sobota zve-
čer, zato zna biti živo. V Žalcu
je Lačni Franz, v Golovcu iz-
birajo natakarico... Prav go-
tovo bomo večkrat na terenu!«
Ogledamo si dnevnik in spi-
jemo kavo. Dr. Utroša se odlo-
či za cigareto - kadijo samo
zunaj, pred vrati. Meni ni do
ohladitve; v topli sobi, ob tele-
vizorju, mi je kar všeč. Vendar
mi je jasno, da bi, če bi bila na
njegovem mestu, v tej sobi po-
noči kaj težko zaspala. Če ne
zaradi drugega, že zaradi ne-
prestanega zvonjenja telefona
in, kot razlagajo vsi iz urgen-
ce, »stalne pripravljenosti«.
Nikoli namreč ne veš, kdaj se
bo kaj zgodilo.
Dr. Utroša odide in obljubi,
da name ne bo pozabil. Dve
minuti po tistem vstopi v sobo
zdravnica iz dežurne ambu-
lante, dr. Gostetova. »Urgenca
odhaja na teren in vas vabi
s seboj!«
Sicer »odhoda urgence na
teren« še nikoli nisem videla,
ampak kristalno jasno mi je,
da tu ni obiranja. Z obešalnika
poberem jakno, stečem po
hodniku in že sedim v spred-
njem delu reševalnega avto-
mobila, ob prijaznem vozniku
Zdenku, ki tudi že spelje in
prižge sireno. »Vas je strah?«
vpraša, ko se peljemo proti
Hudinji. »Ne. Obožujem hitro
vožnjo.« »Dobro prenašate
kri?« se iz ozadja reševalnega
avtomobila, na katerega so vsi
iz urgence zelo ponosni, saj je
med najbolje opremljenimi
v Sloveniji, zasliši glas dr. U-
troše. »Ne vem še... Bom da-
nes videla!«
Blok na Iršičevi, poln stano-
valcev, ki stojijo pred vrati in
reševalno ekipo gledajo kot
heroje. Policaji so že tam. Ko
hitimo v četrto (zadnje!) nad-
stropje, se z dr. Utrošo zaple-
teva v zanimiv pogovor o ne-
umno zgrajenih blokih, ki so
brez dvigal...
Na vrhu stoji mlad fant. Kr-
vav obraz ima in, v skladu
s »slovensko folkloro« in z dej-
stvom, da je sobota, je - jasno
- pijan... Dr. Utroša sosedom
prijcizno svetuje, naj se malo
umaknejo, nakar fanta, ki se
trdno oklepa stopniščne ogra-
je, pazljivo pregleda. Starejši
moški, ki stoji ob njem, po vsej
verjetnosti fantov oče, zdrav-
niku razlaga, da sin krvavi iz
ušes. »Ne iz ušes, temveč iz
nosu.« »Krvi je veliko, vendar
ni nič hujšega,« odloči dr.U-
troša, medtem ko tehnik Dra-
gic poškodovanega fanta moč-
no drži. Nato se obrne k očetu;
»Najbolje, da ga peljete spat!«
»Ne!« trmasto odkima oče.
»Če bi domov prišel trezen, bi
bilo vse v redu!«
Vendar to ni več problem
urgentne ekipe, zato se odpra-
vimo. Nadaljnje delo je pre-
puščeno policistom.
Poskus samomora
Ko prispemo nazaj »domov«
- torej na reševalno postajo, se
prva odpravim do vrat »ur-
gentne sobe«. Drugi še niso ni-
ti dobro stopili iz avta, jaz pa
ravno pritisnem na kljuko, ko
mi Suzana, ki dela v centrali,
zavpije: »Urgenca!«
Spet smo v avtu in spet hiti-
mo s prižganimi sirenami. In
medtem ko me premetava sem
ter tja, še preden mi Zdenko
do konca razloži, kdaj ima
prižgane luči in kdaj vključi
tudi sirene, smo že pred vra-
tarnico Topra.
Na tleh v luži krvi leži mo-
ški, ob njem pa sta dva prijate-
lja, znana celjska klošarja.
Dr. Utroša in tehnik Dragic se
sklonita k poškodovancu (ki si
je prerezal žile), sama pa foto-
grafiram in se za pripombe
obeh njegovih prijateljev ne
zmenim preveč. Spoznala sta
me namreč in se odločila, da
bosta name zlila ves svoj gnev
in razočaranje, ki ga čutita do
celjske reševalne službe. Dra-
gic zavpije Zdenku, naj pri-
pravi nosila, dr. Utroša je
medtem roko, ki si jo je Sreč-
ko, kot razloži, prerezal zato,
ker je padel v depresijo, že za-
vil. Prestavijo ga na nosila,
v reševalni avto, in odpeljemo
ga v bolnišnico. Zdravnik in
tehnik se v času, ko se vozimo,
s poškodovancem ves čas po-
govarjata. Kje stanuje, zakaj
se je odločil, da si bo prerezal
žile...
Meni pa Zdenko razlaga,
kako majhne ekipe delujejo na
urgenci in kako nikogar ne
briga, kaj počenjajo. Vendar je
- seveda - tako le, dokler sami
ne potrebujejo pomoči. »Po-
tem vedo, na koga se morajo
obrniti,« pravi. »Potem posta-
nemo pomembni.«
Pripeljemo pred kirurgijo,
kjer poškodovanca prestavijo
na voziček in ga odpeljejo na
oddelek. S tem je delo urgent-
ne službe opravljeno in spet se
vrnemo na postajo.
Reševalni avto celjske urgence je eden izmed najbolje opremlje-
nih v Sloveniji.
Na gobec!
Kakšno uro je mir, nato pa,
okoli desetih, ko stojimo zu-
naj, spet klic. Spet smo takoj
v avtu in med potjo mi fantje
razlagajo, da gremo »samo do
avtobusne postaje« in da bi bi-
lo zame najbrž bolj zanimivo,
če bi šli kam dlje. Ampak meni
je vseeno.
Zdenko pripelje na avtobus-
no postajo, a nikjer nikogar ne
vidi, zato izreče nekaj »šofer-
skih«. Mimo pripelje avtobus,
iz katerega prične voznik ma-
hati in kazati na mesto, kjer
naj bi bil poškodovanec, in
Zdenko se potolaži. Ampak
vse skupaj nas bi skoraj kap!
Moški leži ob glavni cesti pri
semaforju, tik ob robu pločni-
ka je in če je v nezavesti, je
samo vprašanje trenutka, kdaj
se bo skotaUl na cesto!
Zdenko ustavi avto ob cesti,
dr. Utroša in Dragic skočita
ven in že sta ob poškodovancu.
Sama ga najprej fotografiram,
vidim samo hrbet. Kar naen-
krat pa dr. Utroša vstane in
z lučko, s katero je prej pregle-
doval poškodovanca, sledi ne-
čemu po tleh. Tudi sama po-
gledam in... kar naenkrat
ugotovim, da klečim sredi
mlake krvi, ki se vleče kar ne-
kaj metrov! Mimo vstanem in
stopim do poškodovanca. Nje-
gov obraz je popolnoma razbit
in krvav!
»Tole je stvar za policijo!«
zavpije dr. Utroša Zdenku. Iz
poškodovanca, ki je zmeden in
najbrž na robu zavesti, mu ne
uspe izvleči kaj veliko. Razu-
me le, da ga je nekdo prete-
pel... »Pokliči jih!« »Ne,« pra-
vi Zdenko. »Saj so oni poklica-
li nas!«
Vendar policije še ni. Tudi
tega poškodovanca odpeljemo.
Na oddelek za ušesa, nos in
grlo.
Ko z Zdenkom čakava, da se
zdravnik in tehnik vrneta
z oddelka, mi pripoveduje, ka-
ko je bilo zoprno včasih, ko je
delal sam. »Takrat ni bilo ur-
gentne ekipe, na teren sem ho-
dil kar sam in poškodovance
pač odvažal. Včasih je bilo tre-
ba komu tudi pomagati in
znajti sem se moral, kot sem
vedel in znal! Sedaj je dosti
bolje.«
Potem ga vprašam, kaj bi
storil, če bi dobil nujen klic po
UKV-ju v trenutku, ko je
zdravnik na terenu. »Stekel bi
ponj in odpeljali bi se!«
Potem se spet vrnemo na re-
ševalno postajo in zdi se mi, da
sem videla že dovolj. Zato se
od članov prijazne urgentne
ekipe poslovim. In jim želim
čim manj dela. Vendar je zelo
malo verjetno, da se bo ta želja
uresničila...
NINA M. SEDLAR.
Štajerski nogomet-
ni derbi Publikum-
Maribor se je končal
z delitvijo točk, za
Celjane pa je bil stre-
lec obeh golov Andrej
Goršek. Prvič po pro-
doru po desni strani
(levo zgoraj), pri dru-
gem golu pa je V sre-
dino podal Bojan Ro-
mih (desno zgoraj),
Goršek pa je bil pred
golovo mrežo hitrejši
in spretnejši od mari-
borskega branilca
(desno spodaj).
Št. 43 - 28. Oktober 1993
122
Spomenik
Friscliaufu in
Kocbel(u
Znano je nasprotovanje Pe-
tra Plesnika k postavitvi spo-
menika J. Frischaufu in
F.Kocbeku v Logarski dolini.
Ne želimo odgovarjati na pod-
tikanja in žalitve v pismu,
vendar moramo le pojasniti
nekatere stvari zaradi pravil-
nega obveščanja bralcev vaše-
ga časopisa.
Postavitev spomenika je or-
ganiziralo planinsko društvo
Celje na pobudo planincev Sa-
vinjskega območja in sloven-
ske planinske organizacije.
Zbrali smo sredstva, ki niso
bila majhna, pridobili vsa po-
trebna dovoljenja in organizi-
rali prireditev od odkritju spo-
menika. K lokacijskemu ogle-
du je bila vabljena tudi KS
Solčava, pri odkritju so sode-
lovali tudi domačini iz Solčave
in Logarske doline. Prepričani
smo, da je spomenik pridobi-
tev in okras Logarske doline.
Spomenik sredi gozdov zgor-
njega dela Logarske doline in
na prostoru, ki je last planin-
cev, ne more nikogar motiti.
Breme finančnega tveganja in
vse delo pri postavitvi spome-
nika, ki ga je opravilo PD Ce-
lje bi zaslužilo pohvalo ne pa
pisarijo, ki si jo je privoščil
Peter Plesnik. Vedno smo spo-
štovali in cenili prispevek do-
mačinov k razvoju planinstva
v Savinjskih Alpah še posebej
cenimo delež tistih domači-
nov, ki jih je v svojem zgodo-
vinskem prikazu podal slav-
nostni govornik Dušan Gra-
dišnik, kar Peter Plesnik
v svojem pismu zanika.
Prav planinska organizacija
in PD Celje, so bili tisti, ki so
njihova imena in njihove za-
sluge predstavili slovenski in
tudi širši javnosti.
Predlagamo pa Petru Ples-
niku, da del svoje energije na-
meni raje za postavitev pri-
mernega obeležja res zasluž-
nim ljudem iz Solčave in Lo-
garske doline. Tudi na primer-
no lokacijo bo lahko vplival,
pri postavitvi ga bomo vse-
stransko podpirali.
Za konec si pridružujemo
misli predsednika Milana Ku-
čana, ki jo je povedal ob nago-
voru pri odkritju spomenika
»naj z njo živijo skladno in le-
po domačini, ki so več kot dru-
gi zaslužni, da je Logarska do-
lina takšna kot je.«
PD CELJE
Vznemirjanje po
teiefonu
Tri tedne po preranem po-
grebu sina Gregorja sem pre-
jela anonimno telefonsko spo-
ročilo, češ da sem kriva za nje-
govo nesrečo. Posnetek sem
predala pristojnim organom,
sama pa pozivam anonimnico,
da pokliče še enkrat in zadevo
pojasni. Sama imam čisto vest,
vsaj kar zadeva moje otroke.
IVANKA-MARIJA
SMOLE, Celje
Pasje živijenje
- pasja smrt 11.
v odgovor na moje pisanje
v rubriki Pisma bralcev sem
na dom prejel anonimno pi-
smo, v katerem me nekdo žali
in mi grozi. Med drugim mi
očita, da sem bil med vojno
likvidator. To je nemogoče, saj
sem rojen precej po vojni. Pis-
cu poleg tega še sporočam, da
se naj v prihodnje podpiše
z imenom in priimkom in da
naj pozabi svojo grdo prete-
klost, v kateri je bil sam očitno
najbolj aktiven.
JURIJ CVIKL,
Dobrna
Kdo se boji Lee
Eve Miiiler
Vsakokrat, ko se oglasi
v Novem tedniku moj dobri in
cenjeni prijatelj Marjan Man-
ček, preberem njegov prispe-
vek z največjim zanimanjem in
odobravanjem. Kot le malok-
do zna ta iskrivi mož z danda-
nes redko njemu lastno hudo-
mušnostjo in kleno besedo
udariti žebljico na glavico.
Naneslo pa je, da je moral ime-
ti zadnjič hudo slab dan, ko se
je v Novem tedniku spraševal
»Kdo se boji Lee Eve Miiiler«,
prve dame predolgo prezrtega
slovenskega civilnega gibanja
proti mučenju živali in za
priznanje njihovih pravic ter
dostojanstva. Gospe Miillerje-
ve se je namreč lotil tako ihta-
vo, da je najbrž zaradi tega
nehote, saj mi ne bo zameril,
nekoliko pomešal jabolka in
hruške.
Docela neumestno se mi na-
mreč zdi na škodo živaU mora-
lizirati o stiskah ljudi, četudi
gre za Titove »cucke«. Ne za-
radi Titovih psov, temveč za-
radi razkošja, s katerim se je
obdajal, in zaradi njegovih
večmesečnih »poti miru« in še
zaradi marsičesa smo šolarji še
ali pa že v petdesetih letih
ostajali brez malice, tople zim-
ske obleke in brez svinčnikov
ter zvezkov, ker zanje enostav-
no ni bilo denarja. Še od ta-
krat mi je ostala v spominu
ena prvih politično živalskih
ugank, kako je ime najdražje-
mu in najbolj požrešnemu pti-
ču na svetu? Seveda smo vsi
poznali odgovor. Galeb, galeb,
je šlo potihoma od ušesa do
ušesa med ljudmi, ki so si za-
upali. Samo duhovno prazni
ljudje ali pa ljudje s slabo
vestjo se sprašujejo, čemu je
potrebna skrb za trpeče živali,
dokler je po svetu še toliko
človeškega gorja in stisk. Le
koliko ljudi bo bolj srečnih in
zadovoljnih, če bodo okrog nas
tavale zavržene, pohabljene,
lačne in prezeble živali? In ko-
liko ljudi bo bolj sitih, če bodo
zaprti na prekratkih verigah
od žeje in lakote počasi v groz-
ljivem trpljenju in v lastnem
gnoju poginjali konji, goveda,
psi in druge živali?
Seveda pa moram pritrditi
gospe Miillerjevi, da se glede
odnosov do živali še nismo
otresli balkanskih razvad in
Marjanu Mančku, da je več kot
sedemdesetletno vsiljeno bra-
tenje z Balkanom in skoraj pol
stoletja brezdušnega komu-
nizma, ki mu še človeško živ-
ljenje ni bilo sveto, pustilo sle-
dove. Tako po eni strani nima-
mo predpisov, ki bi prepove-
dali in kaznovali mučenje ži-
vali, nimamo zatočišč za zavr-
žene in izgubljene živali in ni-
mamo nikakršne organizirane
družbene skrbi za mučene, tr-
peče, zlorabljene in brezdom-
ne živali, po drugi strani pa
kar mrgoli slabih zgledov, ki
jih ljudje tako preradi posne-
majo. Naj spomnim le na pravi
pokol, ki sta si ga privoščila
pokojna predsednika Tito in
Ceausescu, ko sta v enem sa-
mem dnevu postrelila preko
tristo divjih prašičev. Takšna
lovska razuzdanost na najviš-
jem nivoju pa ni minila brez
škode za lovske organizacije in
lovce. O tem priča boljševistič-
na zakonodaja, ki je spremeni-
la lovce v nekakšno parapoli-
cijsko organizacijo s privilegiji
in pooblastili, ki jih niso imeli
niti policisti. Odtod izhaja še
danes vera mnogih ljudi, da
imajo lovci pravico ustreliti
psa celo na hišnem pragu, kar
se je tudi že zgodilo.
Tudi sicer je med nami in na
Celjskem veliko preveč muče-
nja živali. Spomnil bom na ne-
katere najbolj kritične prime-
re. V Tremerjih so mladi zli-
kovci privezali k avtu psa in
ga z vso hitrostjo vlekli po ce-
sti, da je bil nekje pri Košnici
le še brezoblična krvava gmo-
ta. V Levcu je brez vode in
hrane z zlomljeno nogo pri ži-
vem telesu gnil osliček. Muk so
ga odrešili šele po dolgih ted-
nih. Pri Šmartinskem jezeru so
zaradi brezvestnega gospodar-
ja v zaprtem hlevu in v last-
nem gnoju poginila goveda
brez vode in hrane. Pred ča-
som pa smo lahko brali o ža-
lostnem koncu dvanajstih
psov, ki so za mrežo hirali žej-
ni in lačni. Da o vseh drugih
živalih, ki trpijo zaradi brez-
vestnih ljudi, sploh ne govo-
rimo.
Ko moram v stiski s prosto-
rom končati, ugotavljam, da je
to pismo pravzaprav sploh ni
bilo namenjeno mojemu prija-
telju Marjanu Mančku, ki je
prijazen in srčno dober človek
ter ljubitelj in skrben rejec ži-
vali. Namenjeno je predvsem
tistim, ki se bodo sami ali, ki
jih bodo drugi spoznali v njem.
Moj namen bo dosežen, če bo
tudi zaradi tega pisma manj
takih ljudi, kot je bil tisti mo-
žakar, ki je v navalu besa kaz-
noval svojega nedolžnega
otroka tako, da je pred njim
prav tako nedolžnemu igrive-
mu psičku odsekal glavo.
MIRO GRADIČ,
Celje
Kje je dvanajsta
števiiica
v zvezi z izjavami g. Bačiča
(RDL) v članku »Kje je dva-
najsta številka«, bi kar na za-
četku razčistili z njegovimi
lažmi.
Telefonska centrala, katero
omenja, je bila zgrajena v času
gradnje telefona v Lokavcu
(prej ni obstajala) in je del te-
lefonskega omrežja za naselje
Lokavec. Stara, od nje odvisna
telefonska linija Rimske To-
plice-Jurklošter je napeljana
po drugi strani reke Gračnice
in sicer neprekinjeno, saj na
tem mestu nima priključne
omarice.
Za lokavški asfalt niste dali
prebite pare, g. Bačič. Izkori-
stili pa ste priložnost (prisot-
nost ustrezne mehanizacije)
ter dali asfaltirati svoj prostor
ob ribogojnici, za katerega ste
mogoče plačali, za nas ničesar.
Ste po vaših »pravilih igre«
(vaš rek), ki jih zakon ne poz-
na, usmerjali tudi inšpekcijo,
da je samo nam odredila ure-
ditev greznic? Ima edina
zgradba v Lokavcu, ki je
v družbeni lasti in se že okrog
15 let koristi kot stanovanjska
zgradba (stara šola zgrajena
1937-1939) urejeno greznico,
kakršno je nam odredila in-
špekcija?! Verjetno ne obstaja
niti zapisnik, še manj ustrezna
greznica? Lažete, da so sporne
greznice, sporni so v vsem pri-
stopi v vašem stilu že takoj
v začetku. Ali pa mogoče lah-
ko dokažete g. Bačič, da tam-
kajšnji stanovalci ne opravlja-
jo potreb...
»Lokavec je zaostal kraj,
brez možnosti za napredek,
z ribogojnico pa bi se vendarle
nekaj premaknilo« - tako ste
izjavili. Res se je premaknilo,
g. Bačič, dobili smo v Lokav-
ško dolino - vas Vandale, da
nas razveseljujete s črnimi
gradnjami, trganjem vodovo-
dov krajanom, nekaj mesecev
odprtimi nezaščitenimi rovi
tik ob cesti, oviranjem prome-
ta, blatno cesto, brezveznim
rezanjem asfalta (17,5 m v dol-
žino), ter nazadnje z namero
izkopati brežino ob cesti na
najbolj nevarnem mestu, česar
pa vam nismo več dovolili. Tu-
di objekt, zgrajen že pred ča-
som, ste zgradili tako nepri-
merno, da usmerja tok potoka
ravno na to, za vdor najnevar-
nejše mesto.
Boste zavarovali vašo dose-
daj edino uradno dovoljeno
gradnjo? Mislimo na dva že
spomladi zgrajena bazena
v izmeri cca 37mx2,5m in glo-
bine 1,5 do 2m, ki sta na naj-
bližjem delu oddaljena samo
2,4m od ceste. Bojimo se na-
mreč, da bi se tu kakšen »zao-
stal Lokavčan« resno poško-
doval zaradi malomarnosti
»naprednih ribičev«!
G. Bačič, niste gospodar Lo-
kavca niti Lokavščice (čeprav
ste se dosedaj tako samopašno
obnašali) in tudi nikoli ne bo-
ste. To je naš kraj, kamor ste vi
prišli, za ta kraj smo do sedaj
delali in prispevali krajani,
pač po svojih možnostih. Na
kakršenkoli škodljiv poseg ali
neupoštevanje odredb inšpek-
cijskih služb se bomo odzvali
ter po potrebi obrnili tudi na
pristojne na nadobčinskih
ravneh. Tudi nobenega dodat-
nega urejanja hlevov na naš
račun ne bo, kot grozite, ker
take onesnaženosti ni, saj je
Lokavščica po čistosti vode vi-
soko nad čistostjo mnogih vo-
da v Sloveniji. Za vaša že od-
dana delovna mesta se vam
zahvaljujemo, saj ne bodo pri-
padla nobenemu nezaposlene-
mu pri nas, kakor tudi ne na-
šim kmetom proizvodnja ribje
hrane.
Obžalujemo, da je z doseda-
njim ravnanjem g. Bačiča pad-
la slaba luč na RD Laško, ter
tudi na vse poštene ribiče, pro-
ti katerim nismo imeli in ni-
mamo ničesar. Žal vse do sedaj
ni bilo nobenega sodelovanja
ali vsaj dogovarjanja s krajani,
ribogojnica nam je bila eno-
stavno vsiljena in je tujek
v našem »zaostalem Lo-
kavcu« !
JOŽE BELEJ,
IVAN PAVLIC,
Lokavec
PREJELI
Inšpelftorat za
deio - Neodvisna
in samostojna
institucija
Obstoječa organizacija in-
špekcij v Republiki Sloveniji
(organiziranost na občinskem
in republiškem nivoju) in po-
polna neustreznost inšpekcij-
skih ukrepov, katerih norma-
tivna urejenost ne sledi času,
so narekovali zahtevo s strani
sindikatov, kot tudi drugih in-
stitucij, za sprejem nove zako-
nodaje, ki naj bi vpeljala red
in učinkovitost predvsem pri
izvajanju delovnopravne za-
konodaje.
Vlada RS predlaga v zako-
nu, da se Inšpektorat za delo
ustanovi kot organ v sestavi
Ministrstva za delo, kar je po
mnenju Neodvisnosti - KNSS
neustrezno. Takšno mnenje
utemeljujemo s potrebo, da
mora biti Inšpektorat za delo
povsem samostojen organ, ne-
odvisen od vlade ali drugega
državnega organa, tudi od Mi-
nistrstva za delo, ki je podvJ
ženo vplivom strank in vsakrf
ni spremembi vlade in njeri
politike: j
Neodvisnost - KNSSstojijJ
stališču, da je varovanje pr^j
vic delavcev iz delovnega ra^
merja ter zagotavljanje varna
sti in zdravja delavcev najboj
pomembna zahteva in pravic^
vsakega delavca, zato morajj
biti te pravice varovane z di,
žavnim organom, ki ima naj
večjo možno avtoriteto in s^
mostojnost od sodišča, mini
strstva ali varuha človekovi)
pravic in svoboščin.
Neodvisnost - KNSS predla
ga naj bi glavnega inšpektorji
za delo imenoval Državni zboi
RS v soglasju ali na predlo|
sindikatov kot organizacij
delavcev in ne Ministrstva zi
delo, kot je to navedeno v za
konu.
V zakonu o inšpekciji dela j
predvideno, da je predmet in
špekcijskega nadzora tudi iz
vajanje predpisov o sodelova
nju delavcev pri upravljanji
podjetij in zavodov. Najbrž j
mišljeno upravljanje delavc«
na podlagi t.i. delavskega d^
ničarstva oz.solastništva. (.
ni to mišljeno, potem menimt
da je nujno, da inšpekcijsl
nadzor vključuje tudi izvajj
nje zakona o lastninjenju j
drugih predpisov ter interni
aktov glede upravljanja dela
cev na podlagi vloženega kap
tala oz.solastništva. Po izv
deni privatizaciji družbei
lastnine ne bo večina delavo
tudi solastnikov podje
z upravljalskimi pravicami.
Čeprav bo velika večina d
lavcev solastnikov z majhnii
deleži, bo seštevek vseh t(
delavskih deležev predstavlj
vsaj v začetnem obdobju p
memben delež. Na ta način
imeli delavci pomemben vpl
na upravljanje podjetij
s tem tudi na zagotavljaj
lastne socialne varnosti.
Po drugi strani bodo tu
menadžerji in drugi vodstve
delavci lahko solastniki podj
tij. Notranji odkup bo te
strukturam omogočil tudi d
setkrat večji ali še višji del
delnic oz. solastniških delež
v primerjavi z delavci. Uredi
o pripravi programa preobl
kovanja in izvedbi posame
nih načinov lastninskega pr
oblikovanja podjetij določ
da je razmerje pri notranje
odkupu lastninskih delež
enako razmerju plač v zadnj
treh mesecih. Če upoštevam
da si bodo te strukture z izbi
programa lastninskega pre
blikovanja nedvomno sebi z
gotovile kar najbolj ugodi
lastniško strukturo, potem b
do te strukture hitro imele p
memben, če ne že odločili
vpliv na upravljanje in vod
nje podjetij.
Predvideva se, da bodo so(
alne razmere in drugi razlo
vplivali na to, da bodo delni
delavci hitro odprodali in 1
tako že v nekaj letih le nek
odstotkov Slovencev in tuja
lastnik podjetniškega kapita
oz. premoženja v državi.
Tako razmerje bi s pomoČ
Inšpekcije za delo lahko up
časnili, če že ne preprečili. C
Državnega zbora pričakuj
mo, da zakon čim pl
sprejme.
Neodvisnost - KN£
Sekretarka predsedst
ALENKA ORE
Sendvič in iiter
martina
Postavil bi vprašanje naS
gospodom, ki odločajo o i
jamčenem osebnem dohodi
ali niso morda pozabili, da
danes ne da živeti kot pred p
sto leti.
Kar precej časa sem bil i
poslen v proizvodnji, se<
sem na zavodu. Mesečno pf
jemam 14.000 SIT, ali dnevi*
450 SIT, kar bi bilo dovolj ^
življenje klošarja. Zakon o d<
lovnih razmerjih, ki je MarV"
vičev model, ki daje pooblasf
la direktorjem, da se lahV
v družbenih podjetjih znebif
ljudi zakonito ali nezakoni''
— brez kakršnihkoli posledi''
OBČINA ŠMARJE PRI JELŠAH
Sekretariat za gospodarstvo
RAZVOJNA SLUŽBA
organizira
PODJETNIŠKO DELAVNICO
ki se bo pričela v četrtek, 4. novembra ob
14.30 url v sejni sobi SO Šmarje pri Jelšah
- nova stavba.
Štiridnevni seminar bo v četrtek 4. novembra
in petek 5. novembra ter v torek 9. novembra
in sredo 10. novembra v popoldanskem
času.
Seminar je namenjen podjetnikom začetni-
kom ter bodočim podjetnikom, ki imajo po-
djetniške ideje in bi želeli ustanoviti lastno
podjetje sami oziroma skupaj s partnerjem ali
postati podjetnik posameznik, se osamosvo-
jiti in stopiti na lastno pot.
Izobraževanje financira občina Šmarje, vsak
udeleženec pokrije le materialne stroške v vi-
šini 2000 SIT.
Prijave zbiramo do vključno 3. 11. 1993.
Podrobnejše informacije o tem in nadaljnjih
seminarjih lahko dobite na občini Šmarje pri
Jelšah tel. 821-111, interna 16 in 17.
Rum I/l               ^ 264.60 SIT
Milka čokolada 100g $4.00 SIT
Čokolada uvoz Švica 100 g 79.90 SIT
Keksi uvoz 300g 131.00 SIT
Goveji konci 1 kg 236.20 SIT
Margarina Petra 500g 124.10 SIT
Riž italijanski m 97.00 SIT
Olje Zvezda 129.90 SIT
Solin 33.00 SIT
Moka tip 400 Klasje 59.70 SIT
Toaletni papir Paloma ion 183.20 SIT
Pralni prašek AVA 311 380.00 SIT
Pralnipra&kFAK3/1 380.00 SIT
Št. 43 - 28. oktober 1993
23
Ce bi služil gospodarju po-
sestva kot hlapec, bi še to ne-
kako razumel, nesprejemljivo
pa je, da družbena lastnina
prihaja v roke ljudem na lahek
način, predvsem tistim, ki si to
najmanj zaslužijo. Nič bi me
ne motilo, če ostanejo zgolj di-
rektorji in njim podobni na
položajih in so sami nosilci go-
spodcu-stva, pa četudi imajo
mesečno 5000 DEM plače, če
bi sam dobil sedaj na zavodu
vsaj 500 DEM mesečno in če bi
bilo urejeno tudi z odpravni-
nami. Spoznam se na marsika-
tero delo, žal ni bilo cenjeno
v Jugoslaviji, danes v Sloveniji
pa si lahko bogat, če se znaj-
deš. To je že staro pravilo, žal
se pri nas to dogaja največkrat
na-račim drugih.
Nismo tako bogata država,
znanstvenih inštitutov pa tudi
ni toliko, da bi lahko prodajali
znanje, zato bomo še odvisni
od delovnih rok pa četudi bi
prišli roboti, ki ravno tako ni-
so poceni delovna sila. Mislim,
da bi bilo potrebno ceniti de-
lovnega človeka in ga za po-
šteno delo pošteno plačati ka-
kor je to poznano v svetu, ka-
mor hodimo po kredite. Na
mestu bi bilo pravilo, da ne
more - nekdo imeti več kot
ustvarja.
Ugotavljam, da pri nas pre-
vladuje še vedno balkanska
miselnost, saj kriminal, na ka-
terega opozarjajo nekateri
javno, ne kaže, da bi ne bilo
nič več tako kot je bilo!
F. N.
Naslov v uredništvu
Črna odlagališča
v Sloveniji je več kot 3.000
»črnih« odlagališč in ni videti
načina, kako jih »pospraviti«.
Ni sporno, da je treba prepre-
čiti nastajanje novih. Zakon
o varstvu okolja to omogoča.
Glede »starih grehov« sodimo,
da ni moč ugotavljati grešni-
kov in bi bilo takšno početje
nesmiselno.
Zategadelj predlagamo: Le-
galna odlagališča je treba sa-
nirati in zanje pridobiti še vsa
manjkajoča dovoljenja. Mini-
strstvo za varstvo okolja pri-
pravi in razpošlje prizadetim
model urejanja komunalnega
odlagališča. Sanacijski načrti
morajo biti sprejeti in potrjeni
do 30. junija 1994.
Leto 1994 naj bo leto od-
stranjevanja »črnih odlaga-
lišč«. Počistili bi vsa evidenti-
rana in tudi tista črna odlaga-
lišča, ki bodo še odkrita. Ko-
munalna podjetja bodo v naj-
krajšem času razposlala
ustrezne pozive inšpekcijskim
službam na svojem območju,
izvršnim svetom, KS, ribiškim
družinam, gozdarski službi,
gobarskim družinam, dioigim
nevladnim organizacijam in
društvom s prošnjo, da prija-
vijo vsa črna odlagališča. Rok:
konec januarja 1994.
Denar za akcijo zagotovijo
država Slovenija iz republi-
škega proračuna, občine iz
svojih proračunov, komunalna
podjetja iz lastnih sredstev ter
državljani Slovenije, ki plaču-
jejo odvoz smeti z namensko
povišano ceno za to komunal-
no storitev. Deleže določi vla-
da. Denar iz vseh virov se zbe-
re v komunalnih podjetjih za
posamezna območja in ga je
moč uporabiti le za sanacijo
»črnih odlagališč«. Nadzor
opravijo izvršni sveti občin,
kjer je sedež komunalnih po-
djetij.
Na takšni osnovi bi komu-
nalna podjetja lahko načrte za
akcijo sprejela do konca janu-
arja 1994, v februarju pa bi
Vlada RS z uredbo povišala
cene odvoza smeti, iz republi-
škega proračuna pa bi (glede
na število plačevalcev odvoza
smeti) nakazala tudi sredstva
iz državne blagajne, občine pa
prav tako iz svojih proraču-
nov. To tudi pomeni, da je tre-
ba sredstva planirati v prora-
čunih za leto 1994. V tej akciji
bi komunalna podjetja lahko
dodatno zaposlila delavce.
Pristojne inšpekcije so odgo-
vorne za morebitno nastajanje
novih črnih odlagališč in so jih
dolžna, če nastanejo in ne ugo-
tovijo povzročitelja, sanirati iz
svojih sredstev, tudi iz denar-
ja, ki ga dobijo za plače.
V Ekološki patrulji v »Sloven-
skih novicah« bomo akcijo
sproti spremljali.
Ponavljamo našo znano mi-
sel: Institucije ne zmorejo vse-
ga same, zato je treba govoriti
o »mojih smeteh«, o »naših
smeteh« in to tudi plačati. Še
to: pisma s podporami in na-
sprotovanji zbiramo na naslo-
vu SEG, Miklošičeva 38/111,
Ljubljana do 2. novembra. Po-
slali jih bomo vladi R Slove-
nije.
Za IG SEG
KAREL LIPIČ
Ko bi mrtvi
oživeli
Ne bo dolgo, pa bodo tukaj
Vsi sveti. Dolgo, dolgo smo pi-
sali: Dan mrtvih. Čisto slučaj-
no sem vprašal dekUco, peto-
šolko, če imajo na šolskem
hodniku še vedno tako lepo
urejen stenski časopis. Po ra-
zredih je urejen. »Vaša šola je
imenovana po velikem sloven-
skem heroju. Morebiti veš
kakšno prigodo iz njegovega
življenja, saj se je rodil v kajži
poleg šole?« »Njegova slika je
na začetku stenskega časopisa,
njegov doprsni kip je pred šo-
lo. O njegovem življenju pa ni-
česar ne vem. Mi se učimo no-
vejšo zgodovino in kako se po-
bijajo tam doli...«
»Kje tam doli?« silim vanjo,
ko vendar zaznam, da ji ni do
takega pogovora.
»No na Hrvaškem, Bosni in
Hercegovini, z muslimani.
Učitelji nam govorijo, da bodo
Srbi premagali vse, čisto vse.«
»Misliš, celi svet?«
»Gospod, zgodovina mi je
nepriljubljen predmet.«
»Punčka, pred teboj so štirje
razredi. Zgodovina te bo ved-
no bolj spremljala...«
»Kaj ste vi kakšen učitelj?«
me je vprašala s pogledom, ka-
ko si želi ta pogovor končati.
Potrudil sem se, kot da ni-
koli nisem bil učitelj in razdi-
ral šale, da se je punčka do
solz nasmejala. Ko pa sem
partizane omenil, je z glavo
odkimala. »Nak, gospe iična
pravi, da so to le pravljice...«
»Gospodična učiteljica to
pripoveduje? Kam, le kam bo
prišla zgodovina?!«
Pišem iz kraja, ki je žrtvoval
preko 250 življenje, med njimi
je bil prvi, ki se šola po njem
imenuje. Današnji, sodobni
otroci, o njem ne vedo ničesar
povedati.
Kako bo desetletja vna-
prej?! Zato in prav zato sem ob
bližajočem dnevu mrtvih na-
pisal: »Ko bi padli oživeli.«
Slavka Šlandra pa sem kot
človeka izredno dobro poznal,
saj še zdaj nosim v čeljustih
zobe, ki mi jih je veliki revolu-
cionar brezplačno popravil.
DRAGO KUMER,
Prebold
Spomnimo se jIh
Orumenelo in odpadlo listje
nas spominja, da se letni časi
spreminjajo. Narava počasi
umira. Da se tudi naše življe-
nje spreminja in je minljivo,
nas spominja bližajoči Dan
mrtvih, praznik Vseh svetih.
To je najbolj žalosten dan v le-
tu, posebno za tiste, ki smo
zgodaj izgubili drage starše.
Tega dne se bomo spomnih
vseh tistih, ki so morda še vče-
raj živeli med nami, a jih da-
nes že krije črna zemlja. Na
grobove bomo položili zadnje
jesensko cvetje in prižgali
svečke. S tem bomo izkazali
ljubezen in spoštovanje do po-
kojnih in za vsa njihova dobra
dela.
Mnogi grobovi so med letom
zapuščeni in poraščeni s ple-
velom. Tudi med letom jih je
treba večkrat očistiti. Za praz-
nik Vseh svetih pa potem ne-
kateri kar tekmujejo, kateri
grob je lepši. Ob grobovih se
vidi naša srčna kultura, ljube-
zen in spoštovanje do pokoj-
nih. Pregovor pravi, kakšna je
ljubezen do živih, takšna je tu-
di do mrtvih. Naj letos nikjer
ne bo niti enega neočiščenega
groba in na njem vsaj ena
cvetka in prižgana ena svečka.
Spomnimo pa se tudi vseh
svojcev, ki so še živi, pa jim
med letom premalo posvečamo
pozornosti. Morda so v domu
upokojencev, v bolnišnici ali
zavodu. Obiščimo jih. Vlijmo
jim voljo in pogum za življe-
nje. Napolnimo jim srca s to-
plino, da se bodo ogrela in
stkale nove vezi vsaj do pri-
hodnjega leta. Poskusimo!
HILDA LOKOVŠEK,
Šmarje
Sporočilo za
javnost
Na občinski odbor Liberal-
no demokratske stranke Šent-
jur se je obrnilo precej naših
občank in občanov, predvsem
tistih z nižjimi plačami in brez
dodatnih prejemkov. Navajali
so primere nelogično visoke
razlike, ki so jo po odločbi dr-
žavnega organa morali dopla-
čati za dohodnino. Vse prime^
re smo skrbno proučili. Ugoto-
vili smo, da so bili izračuni
v skladu z obstoječo zakono-
dajo. Do izračunane razlike je
prišlo, ker je pri plačevanju
dohodnine med letom v teh
primerih prišlo do napačnega
odvajanja potrebne akontacije
dohodnine glede na izplačano
neto plačo (osebni dohodek).
Podjetja in drugi delodajalci
so dolžni med letom izplačeva-
ti bruto plače. Od postavljenih
bruto plač so izplačevalci
(npr. podjetja) dolžni odšteti
in odvesti dohodnino, ki je do-
ločena po posebni lestvici in
upoštevati v začetku leta na-
javljene olajšave. V praksi se
dogaja, da slabše plačani de-
lavci prejmejo tako zelo nizka
izplačila neto plač. V cilju
ohranjanja vsaj minimalnega
miru pred svojimi delavci, ne-
kateri izplačevalci plač umet-
no dvigujejo izplačilo tako, da
odvedejo nižjo dohodnino kot
je predpisano. Razliko pa iz-
plačajo delavcu. Le-ta mora
tako naslednje leto po prejetju
odločbe državnega organa
vplačati to razliko.
V teh primerih gre torej za
nerealno višino mesečnega iz-
plačila neto plač. Zastavlja se
vprašanje, ali ni to neke vrste
»prevara« zaposlenih. Zato
najširšo javnost opozarjamo
na omenjene zvijačnosti. Pri-
poročamo, da med letom zah-
tevate predpisan izračun in
plačilo dohodnine od svoje
plače, kar je po zakonu tudi
obveza izplačevalcev, v koli-
kor ne želite prihodnje leto
plačevati enormno visokih ra-
zlik.
Občanke in občane obvešča-
mo, da smo v naši občinski or-
ganizaciji ustanovili skupino
za razne oblike samopomoči,
ki se ukvarja z zaščito ljudi
pred razUčnimi nepravilnost-
mi in samoorganizacijo. Zato
se lahko še v naprej v teh in
tudi drugih primerih obračate
na našo organizacijo. Z vso
resnostjo bomo proučili slehe-
ren primer in tudi pomagali,
če bo to mogoče. Zagotovo pa
bomo odgovorili. Naš naslov je
Mestni trg 5, Šentjur, tel. 741-
169.
Občinski odbor LDS,
Šentjur
Izvršni svet Skupščine občine Žalec in
Hmezad Golding gostinstvo turizem iz
Žalca
RAZPISUJETA
JAVNI NATEČAJ
z zbiranjem ponudb za oddajo
V najem poslovne stavbe Hotel
Prebold
na parceli št. 572/66, k.o. Prebold, v velikosti 746 m^.
Poslovni prostor se daje v najem za nedoločen čas.
Vsi zainteresirani morajo v svoji ponudbi prikazati tudi
svojo vizijo nadaljnjega reizvoja poslovnega objekta ho-
tela in celotne turistične ponudbe kraja.
Prosilci morajo ponudbe poslati v zaprti kuverti priporo-
čeno po pošti na naslov: Ot>čina Žalec, izvršni svet,
Savinjske čete 5, Žalec, z oznako Ponudba Hotel - ne
odpiraj.
Rok za zbiranje pisnih ponudb je 15 dni od dneva
objave. Ogled poslovnega prostora bo 5. 11. 1993 od
10. do 12. ure. Po poteku razpisanega roka bo ponudbe
odprla komisija in izbrala najboljšega ponudnika, s kate-
rim bo sklenila najemno pogodbo.
Št. 43 - 28. Oktober 1993
št. 43 - 28. oktober 1993
25
Festival radijskih postaj - Ptuj '93
Danes Skupščina združenja radUcev In pogovor z dr. Janezom Drnovškom
Končno smo dočakali 4. fe-
stival radijskih postaj, ki se bo
začel danes na Ptuju v motelu
podlehnik in v oi^anizaciji
Radia-tednika Ptuj. Najprej
bo ob 13. uri skupščina zdru-
ženja radijskih postaj v Slove-
niji, uradni začetek pa bo po-
poldne ob 16.50, ki ga bo na-
povedal prenos skupne oddaje
vseh regionalnih in nekaterih
lokalnih radijskih postaj.
Glavni motiv za to oddajo t.i.
četrte slovenske radiodifuzne
mreže je pogovor s predsedni-
kom slovenske vlade dr. Jane-
zom Drnovškom.
2e dnevni red skupščine
Združenja napoveduje živah-
no razpravo, saj bosta vodilni
temi za pogovor imela direktor
Urada za informiranje Mile
Šetinc in direktor Oddajnikov
in zvez RTV Slovenija Leopold
Gregorač. Pa tudi pogovor
o »internih« zadevah Združe-
nja utegne biti zanimiv, saj bo
treba na novo oceniti nekatere
skupne akcije, kot so skupne
oddaje, odnos do Slovenske ti-
skovne agencije in njene po-
nudbe, ki bi morala biti bolj
prilagojena informativnim po-
trebam regionalnih in lokalnih
radijskih postaj, akcije sloven-
ske Karitas, pa tudi vključitev
in sodelovanje novih in ko-
mercialnih radijskih postaj.
Letošnji organizatorji festi-
vala, ptujski radijci, imajo kar^
nekaj razlogov, da so kandidi-
rali za zahtevno organizacijo.
Predvsem se bodo ob tem vese-
lili novega oddajnika in nove
frekvence 99,5 MHz z Belske-
ga vrha, ki jim bo bistveno po-
večal slišnost in jim hkrati dal
tehnične možnosti za »boj
z radijsko konkurenco«, med
katere po besedah direktorja
in glavnega urednika Franca
Lačna prištevajo tudi naš Ra-
dio Celje, saj se z Boča na frek-
venci 95,1 MHz dobro slišimo
na širšem ptujskem območju
in dalje proti severu in seve-
rovzhodu, tudi čez državno
mejo.
Program festivala ima poleg
že omenjenih posvetovabiih
funkcij predvsem tekmovalni
mačaj, ko bo zanimivo poslu-
šati izdelke 14 radijskih po-
staj, ki so se na tekmovanje
prijavile in jih primerjati
z lastnimi dosežki. Le-ti brez
primerjave kaj lahko dobijo
v domačih logih preveč sa-
movšečne in dobre ocene, zato
so primerjave v novinarskih
radijskih izdelkih izjemno ko-
ristne.
Seveda je mogoče reči še
kakšno o tem, kako je važno
sodelovati in ne zmagovati...
Ampak v resnici vsi tekmuje-
mo in si skušamo pridobiti
kakšno festivalsko odličje.
Nehvaležno je karkoU napove-
dovati, kajti tudi slab plasma
je koristen, če mu sledi pošte-
na in kritična, ali še bolje sa-
mokritična analiza, katere
sklep mora biti izboljšanje
stanja.
Celjski radijci se radi udele-
žujemo festivalov, čeprav smo
z dobrimi skupnimi uvrstitva-
mi že kar precej obremenjeni,
pa vendar vsakoletni festival
dočakamo z nekaj razumljive
treme in pričakovanji. Doslej
smo imeli srečo. Tudi s festi-
valsko je tako, da je sreča vča-
sih tudi opoteča!
F. S. Celjsko radijsko ekipo
je na festivalu sponzorsko
podprla Ljubljanska banka.
Splošna banka Celje.
MITJA UMNIK
Umik tekmovalnih dni na Ptuju in okolici v času festivala od
28. do 31. oktobra je naslednji: vsak dan dopoldne in popoldne
od 9. do 12. in od 13. do 15. poslušanje radijskih izdelkov, ki se
konča v soboto, 30. oktobra ob 20. uri z zaključno prireditvijo in
slavnostno razglasitvijo dobitnikov nagrad in priznanj.
Oiganizatorji pa so poskrbeli tudi za družabno in kulturniško
plat. Tako si bo mogoče temeljito ogledati bogate muzejske
zbirke in viničarski muzej v Gorci, skoraj zagotovo pa bo »na
sporedu« še kakšna ekskurzija v vinsko klet. Ptujski radijci so
po zgledu Slovenjgrajčanov v program obfestivalskih dogajanj
uvrstili še panoramske polete nad Ptujem in okolico, za kar
bodo poskrbeli na letališču v Moškanjcih.
Tone VrabI - športni uredniic
Vodstvo Radia Celje smatra šport kot posebno delovno
področje z vse šii-šo radijsko ciljno publiko za enega izmed
nosilnih stebrov radijske sedanjosti in predvsem radijske
prihodnosti, tako s programsko-novinarskega kot
poslovno-tržnega vidika.
Dobra koordinacija in urednikovanje je zato prvi pogoj,
da ob sedanjih prizadevnih in zagnanih sodelavcih šport-
nega uredništva in usposobljeni radijski tehnični ekipi,
športne usmeritve in politiko Radia Celje še bolj pripra-
vimo za vse bolj zahtevne naloge.
Za to so potrebne izkušnje in motivi. Za športnega
urednika Radia Celje je imenovan novinar Tone Vrabl, ki
je večino profesionalnega novinarskega dela posvetil prav
področju športa.
Četrtek, 28. oktobra ob 16.50
Pogovor z dr. Janezom Dmovšifom - prenos
začetica radijsicega festivala na Ptuju
Letošnji 4. festival radijskih regionalnih in lokalnih postaj bo
od 28. do 31. oktobra na Ptuju. Na radijskih valovih RC in
> drugih se bo začel danes ob 16.50 s skupno oddajo Združenja
radijskih postaj. V prvem delu, do 17. ure se bo predstavil
letošnji organizator Radio-tednik Ptuj, nato pa bomo prenašali
s Ptuja pogovor s predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom
- v živo. Poslušalci bodo lahko sodelovali v radijskem kontaktu.
Petek, 29. oktobra ob 18.00
HolceJ na radijslcili valovili
Tudi uspehi celjskih hokejistov so razlog, da bomo poskušali
poslušalcem RC približati vzdušje na srečanju v celjskem Mest-
nem parku, kjer se bosta pomerili ekipi Celja in Jesenic. Bodo
Celjani tudi v drugo premagali CJorenjce?
Sobota, 30. oktobra ob 17.15
Rokomet na radijskih valovih
Celje Pivovarna Laško nadaljuje'svoj pohod po rokometni
Evropi, to pot bodo »pivovarji« v prvi tekmi drugega kola
pokala evropskih prvakov doma igrali proti Borbi iz švicar-
skega Luzerna. Kako bodo kot favoriti uspeli zmagati s čim
večjo razliko, ki jim bo potrebna pred povratno tekmo, boste
lahko spremljali tudi po radijskih valovih. Reporter bo Dean
Šuster.
Že zdaj pa lahko napovemo tudi prenos povratne tekme, ki bo
7. novembra v Luzemu. Tudi to tekmo boste lahko spremljali
v programu Radia Celje.
Nedelja, 31. oktobra ob 9.15
Reportaža s 4. festivala radijskih postaj
Slovenije
Kako je bilo na festivalu radijcev na Ptuju, boste izvedeli iz
posebne reportaže. Tudi o tem, kako je celjske barve zastopala
tekmovalna ekipa Radia Celje pod pokroviteljstvom Splošne
banke Celje.
Nedelja, 31. oktobra ob 10.30
Nedeljski gost - Rožena Orožen
Profesorice slovenščine Božene Orožen iz Celja se spominjajo
generacije celjskih gimnazijcev, neizbrisen pečat je s svojim
delom dala tudi Osrednji knjižnici v Celju. Čeprav že nekaj časa
upokojena, pa v knjižnici pripravlja zanimive občasne razstave
iz sveta literature, posebej slovenske. V nedeljo, na Dan refor-
macije, smo jo kot nedeljsko gostjo povabili v naš studio. Povab-
ljeni k poslušanju.
Ponedeljek, 1. novembra ob 20.00
Vrtiljak polk In valčkov
Tudi ta ponedeljek bo Tone Vrabl pripravil Vrtiljak polk in
valčkov, čeprav bo izbor prilagodil razpoloženju na ta dan.
Ponedeljkov radijski program se bo začel ob 8.00 in bo trajal do
22.00.
Rado Časi - lep glas še ne pomeni,
da si dober pevec
Ni še dolgo, ko smo se po-
slavljali od počitnic in evo
- spet so pred vrati. Tokrat so
predpostavljenim šolske spre-
membe dobro uspele.
»Kaj si bila danes vprašana
v šoli, Mojca?«
»Učiteljica me je vprašala
matematiko za končni red. Ni-
sem znala, pa je rekla, naj pri-
de v šolo oče.«
»Pa kaj bo z njim, ko tudi ne
zna računati!«
V naši nagradni igri Sola pa
dobivamo zelo zanimive grafi-
te. Oranžada Sola je brez alko-
hola, človeka ne znori, ga le
prijetno osveži.
Takole nam je napisala Oti-
lija Kreft, žreb pa je določil
uro Sola Franciju Blažiču iz
Novega mesta, po dve majici
pa dobijo: Klavdija Zbičajnik
iz Slovenj Gradca, Helena
Frelih iz Železnikov in Nada
Mohorič iz Tržiča.
Nagrajencem čestitamo, ti-
ste pa, ki naše igre še ne poz-
najo, vabim, da nas poslušajo
v oddaji Glasba je življenje, ki
je na sporedu vsako soboto, na
radijskih postajah: Jesenice,
Studio D, Celje, Murski val in
Slovenj Gradec.
Gost sobotne oddaje bo zna-
ni radijec, ki ga vsi poznamo,
če ne po zunanjosti, po glasu
prav gotovo - Rado Časi.
Rado Časi se s spikerstvom
ukvarja že 27 let, čeprav zad-
nja leta deluje kot novinar
v redakciji razvedrilnega pro-
grama. Kljub lepemu glasu, je
Rado pel v zboru le kot gimna-
zijec. Pravi, da bi bil rad virtu-
oz na lažjem instrumentu (po
kilogramih). Sodeloval je
s Franetom Milčinskim-Jež-
kom, včasih pa ga Tof povabi
v Moped show.
Slišimo se v sobotni oddaji
Glasba je življenje! Čav, čav!
Simona H2O
RADIJSKI SPORED
od 28. oktobra do 3. novembra
RADIO CELJE
četrtek, 28.10.: 5.00 Po domače v novo jutro, 6.00 Poročilo OKO Celje,'
6.30 Poročilo OKO Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronikaJ
(RaS), 7.20 Tečajnrca, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,'
8.25 Poročilo OKO Celje. 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, i
10.00 Novice, 10.15 Minute za zdravje, 10.30 Mali O, 11.00 Glasbene^
novosti, 12.00 Novrce. 13.00 Začetek popoldanskega programa, 13.50)
Jack pot, 14.00 Novice, 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska, 15.30:
Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika^
na i, 18.00 Ročk blok (Aleš Uranjek), 19.00 Radijski dnevnik (RaS), 19.25;
Deutsche Welle, 19.45 Zaključek sporeda.
Petek, 29.10.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika;
(RaS),6.00 Poročilo OKO Celje. 6.30 Poročilo OKO Maribor, 6.45 Horo- \
skop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica. 7.40 Pregled ^
tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKO Celje, 8.45 Kam ^
danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Filmski spre-j
hodi, 12.00 Novkie, 13.00 Začetek popoldanskega sporeda, 13.50 Jack;
Pot, 14.00 Novice, 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska, 15.00 Šport ob.
koncu tedna. 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika,
osmrtnice, 17.30 Pika na i, 17.45 Rumeni CE, 19.00 Radijski dnevnik'
(RaS), 19.25 Deutsche VVelle, 19.45 Zaključek sporeda.
Sobota, 30.10.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja^
kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKO Celje, 6.45 Horoskop, 7.00 Dmga j
jutranja kronika (prenos RaS), 7.20 Tečajnica. 7.40 Pregled tiska, 8.05 i
Poročila, 8.15 Obvestila. 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa,!
10.00 Novice, 10.15 Študentski sen/is. 12.00 Novice. 13.00 Začetek 1
popoldanskega sporeda, 13.50 Jack pot. 14.00 Novice, 14.05 Glasba je i
življenje, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS). 16.00 Čestitke in,
pozdravi. 17.00 Kronika, osmrtnice. 18.15 Vročih 20. 19.30 Večerni i
program, 23.15 Zaključek sporeda.
Nedelja, 31.0.: 8.00 Začetek programa. 8.05 Poročila. 8.30 Verska 1
oddaja - Luč sveti v temi. 9.00 Horoskop, 10.00 Novice. 10.30 Nedeljski ]
gost, 12.00 Time out za šport, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), i
13.00 Novice, 13.05 Čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 1.11.: 5.00 Po domače v novo jutro. 5.30 Prva jutranja ;
kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 i
Horoskop. 7.00 Dmga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre-'
gled tiska 8.05 Poročila. 8.15 Obvestila. 8.25 Poročita OKC Celje. 8.45 ;
Kam danes. 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice. 10.15 Za lepše j
okolje, 10.30 Športno dopoldne, 12.00 Novice. 12.10 Tečajnica. 13.00«
Začetek popoldanskega sporeda. 13.50 Jack Pot, 14.00 Novice, 14.30 i
BBC-Pregled evropskega tiska. 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), i
17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 18.00 Lestvica 3, tri, III. & AS, i
19.00 Radijski dnevnik (prenos RaS). 19.25 Deutsche VVelle, 19.301
Večerni program. 20.00 Domača glasba: Vrtiljak polk in valčkov (Tone ■
Vrabl). 22.00 Zaključek sporeda. i
Torek, 2.11.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika i
(RaS), 6.00 Poročita OKC Celje. 6.30 Poročita OKC Maribor. 6.45]
Horoskop. 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica. 7.40 Pre- ]
gled tiska, 8.05 Poročila. 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje. 8.45 j
Kam danes, 9.00 Predstavitev programa. 10.00 Novice, 12.00 Novice, *
12.10 Tečajnica. 13.00 Začetek popoldanskega sporeda. 13.30 Teko j
vabi k nakupu. 13.50 Jack Pot. 14.00 Novice. 14.30 BBC-Pregled evrop- i
skega tiska, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS). 16.10 Inšpektor i
Martinček. 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 17.45 Zimzelene j
melodije. 19.00 Radijski dnevnik (prenos RaS) 19.25 Deutsche VVelle, i
19.45 Zaključek sporeda.
Sreda, 3.11.: 5.00 Po domače v novo jutro. 5.30 Prva jutranja kronika i
(RaS). 6.00 Poročita OKC Celje, 6 30 Poročita OKC Maribor. 6.45-
Horoskop, 7.00 Druga jutranja krpnika (RaS). 7.20 Tečajnica. 7.40 Pre- i
gled tiska. 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila. 8.25 Poročilo OKC Celje. 8.45 i
Kam danes. 9.00 Predstavitev programa. 10.00 Novice, 10.15 S knjiž- :
nega trga, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Začetek popoldanskega J
sporeda, 13.50 Jack Pot, 14.00 Novice, 14.30 BBC-Pregled evropskega i
tiska, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS). 17.00 Kronika, osmrtnice, '
17.30 Pika na i, 17.45 Pop loto, 18.05 Brane Rončel na RC, 19.00 ;
Radijski dnevnik (RaS). 19.25 Deutsche VVelle. 19.45 Zaključek sporeda, i
Radio Celje oddaja od 5.00 do 19.45 od torka do petka, ob j
ponedeljkih do 22.00, ob sobotah do 23.15 ure, ob nedeljah pa od ;
8.00 do približno 18.00 ure, na UKV frekvencah 95,1, 95,9 in 100,3 ]
MHz    stereo.
Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc
Uredništvo: Nataša Gerkeš, Nada Kumer, Vesna LejičJMateja
Podjed, Janez Vedenik in Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel.
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje.
Telefon: 29-431, Fax: 441-032
Studio: 441-310,441-510
Št. 43 - 28. Oktober 1993
26
Bivši pevec birminghamskih
metalcev Judas Priest, štiride-
setletni ROB HALFORD, je
s svojo novo skupino Fight
posnel album »War Of
Words«. Glasba na albumu je
agresivnejša od vsega, kar je
do sedaj počel Halford. Vse
skupaj meji že na hard-core,
k čemur je v precejšni meri
pripomogel tudi bobnar Scott
Travis, ki je Judas Priest zapu-
stil skupaj z Robom Halfor-
dom. Medtem pa so si Judas
Priest že našli novega pevca
Tonya Millsa, bivšega vokali-
sta skupine Shy.
Samostojne kariere se je lo-
til tudi kitarist Zakk Wylde,
znan predvsem po sodelovanju
z Ozzyem Osbourneom. Prvi
album bo posnel za slavno za-
ložbo Geffen, ki mu je ob pod-
pisu pogodbe dala predujem,
težak kar 1,5 mio ameriških
dolarjev.
Rap zveznik M. C. HAM-
MER je prekinil pogodbo z za-
ložbo Capitol, ker mu ta ni ho-
tela izplačati zahtevanega
predujma v višini 25 mio do-
larjev. To bo, kot kaže, še en
(dokončni?) finančni udarec za
Hammerja, ki je tik pred ban-
krotom, saj je ves denar, pri-
služen s prodajo skoraj desetih
milijonov plošč, zapravil za
zabave, nakup bizarnega avto-
parka in opremo luksuzne pa-
lače.
Bliža se Božič in trg so že
preplavile razne kompilacije
tipa »The Best Of...«. Trenut-
no sta poleg zbirke hitov kon-
traverznih FRANKIE GOES
TO HOLLWOOD in CULTU-
RE CLUB najaktualnejša po-
natisa vinilnih plošč na CD
format (»1962-1966« in
»1967-197 0«)legendarnihTHE
BEATLES, odlično pa se pro-
dajajo tudi vse tri kompilacije
PRINCEA.
Japonski glasbeniki se že
dobra tri desetletja zaman tru-
dijo, da bi uspeli izven svojih
meja. Denarja za prodor jim
zagotovo ne manjka, večje te-
žave imajo z inventivnostjo,
saj večina njihove glasbe te-
melji le na bledih kopijah
ameriških rockerjev. Končno
pa so se pojavili United Future
Organization, krajše UFO, trio
iz Tokia, ki je z ACID-jazzom
in odličnimi videospoti navdu-
šil najprej e\Topske, nato pa še
ameriške kritike, njihov prvi
single »Insamnie« pa se že dvi-
ga proti vrhu ^angleške le-
stvice.
Angleški TAKE THAT se
potem, ko so prodali več kot
milijon izvodov prvega albu-
ma »Take That And Party«,
skušajo z drugim albumom
»Everything Changes« znebiti
imagea plehkih najstniških
idolov, kar pa jim, sodeč po
prvem singlu »Relife My Fire«,
nikakor ne bo uspelo.
PAUL RODGERS (ex-Free
in Bad Company), eden izmed
boljših rockerskih pevcev iz
začetka sedemdesetih, je ietos,
ob sodelovanju nekaterih naj-
bolj znanih blues glasbenikov
(Gary Moore, Jeff Beck, Steve
Miller), izdal album »Tribute
To Muddy Waters«. Album se
odlično prodaja, komaj začeto
evropsko turnejo pa so Paul
Rodgers in člani njegove
spremljevalne skupine zaklju-
čili v bolnišnici. Avtobus, s ka-
terim so potovali, je v megleni
noči zapeljal s ceste, poškodbe
nekaterih glasbenikov pa so
tako hude, da najbrž turneje
ne bodo nadaljevali.
MARKY MARK je s svojim
novim partnerjem Princem
Italom Joem izdal single
»Can't Stop We«. Če bo ta na-
letel na dober odziv pri publi-
ki, imata fanta že pripravljeno
skladbo »Happy People«, ki je
nekakšno nadaljevanje prej
omenjenega singla.
Beseda TESKO je sestav-
ljenka iz besed techno in disco,
tako pa se imenuje tudi nova
glasbena smer, katere glavna
propagatorja sta Haddaway in
Culture Beat.
Angleški kritiki so letos za
eno izmed najobetavnejših
skupin proglasili zasedbo
THROW THAT BEAT IN THE
GARBAGECAN, ki trenutno
zaključuje snemanje materiala
za prvi album.
RICK RUBIN, producent
v zadnjih nekaj letih nekaterih
najuspešnejših hip-hop in he-
avy metal izvajalcev, bo pro-
duciral novi album JOHHNV
CASHA, legendarnega coun-
try glasbenika.
Po krajšem zatišju je ponov-
no začela delovati dobrih pet-
najst let stara zasedba QUIET
RIOT. Originalnima članoma,
pevcu Kevinu Dubrowu in ki-
taristu Carlosu Cavazou, sta se
pridružila še bobnar Frankie
Banali (ex-W.A.S.P.) in basist
Kenny Hilary. Septembra pos-
net album, ki ima naslov »Ter-
rified«, je prišel na tržišče rav-
no te dni. Kljub novima člano-
ma v glasbi skupine ni čutiti
bistvenih premikov naprej.
DRAGO MLINAREC, eden
izmed prvih rockerjev v ex-Ju-
gi, bo v torek, 2. novembra, ob
spremljavi Tria Ivice Frangeša
nastopil v ljubljanskem klubu
K4.
STANE ŠFEGEL
Ježkova nagrada
Iztoku Mlakarju
že nekaj let posebna komi-
sija, ki so jo letos sestavljali
predsednik Bojan Adamič in
člani Bogdan Gjud, Janez Me-
nart, Vladimir Senica, Jože
Snoj, Vili Vodopovec in Kaje-
tan Zupan, podeljuje nagrado
Frana Milčinskega-Ježka.
Kdo ga ne pozna in kdo ne
ve, kaj so bile njegove največje
odlike? Šansoni in humor, igra
in še marsikaj. Nagrada, ki no-
si njegovo ime, se podeljuje
ravno za umetniške storitve
s področja šansona in humorja
ter ustvarjalnosti v različnih
radijskih in televizijskih zvr-
steh.
Letos jo je dobil primorski
gledališki igralec Iztok Mla-
kar, znan tudi kot kantavtor,
ki poje in igra le tisto, kar je
povsem njegovo, v tej celoti pa
se pogosto najdemo tudi sami.
Humor, dobra igra, ki jo je
v novogoriškem gledališču
združil z glasbo in petjem in
sploh vse kar počne, je bilo
odločilno za odločitev žirije.
Iztok nam odkriva mnoge
stvari in strani v življenju, ki
smo jih cenili že pri Ježku.
S to nagrado se je pridružil
imenom kot so Marjan Marine,
Srečko Golob, Bojan Adamič
in Urban Koder, ki so jo preje-
li do .sedaj.
............. SŠ
Ne obračal
se, sinko!
Piše Aleš Joštl
Res ni bilo lahko, pa tudi
pretegnil se nisem, tistega pet-
kovega večera pesmi in nape-
vov v Barflyu, ko sem na odru
opazoval svoje nekdanje so-
borce, s katerimi smo v osem-
desetih veliko vadili in malo
nastopali, v glavnem pa se do-
bro zabavali. Oni na odru, jaz
pa spodaj s fotoaparatom, pa
smo listali po družinskem al-
bumu s komadi, ki so v večini
že takrat bili ostareli, danes pa
se jih drži že debela patina po-
zabe. In če so nas nekoč ljudje
prav radi hodili poslušat, ker
v glavnem tako ni bilo druge-
ga, se tudi tokrat ni bilo čuditi
še kar številnemu občinstvu.
Pesmi so zvenele gladko, Kar-
lov glas je bil svež in spočit, da
se ne spomnim kdaj nazadnje
tako, ekipa rutinersko utečena
z iluzijo užitka pred naslednjo
rundo zapitka. Seveda se mi je
milo strilo, nekje med nadled-
vično žlezo in jetrno rekonva-
lescenco je zaščegetalo, da sem
moral pogoltniti slino, kot da
se peljem z gondolo. Potem je
popustilo. Kosta je postajal
vse glasnejši in zopet je bilo
vse kot v starih dobrih časih.
Takrat pač nisem prenesel, da
bi Lačni Franc dobil osem mi-
lijonov, nam pa sekretar Paj ni
bil pripravljen plačati niti
enega, pa Titova štafeta gor,
štafeta dol, enostavno ni bilo
pravično. Tako je skupini Ka-
ya, ki je nismo vozili v avto-
pralnico, ampak smo vse zade-
ve reševali v pri Starih starcih,
Kapunu ali pri Bornšku, kljub
temeljiti konzervaciji, potekel
rok trajanja in vse do danes so
bili vsi poskusi reinkarnacije
bolj ali manj jalovi. Vendar je
želja po preigravanju evergri-
nov le preživela in fantje so
sveže oprali repertoar in zvo-
zili. Ta teden se bodo predsta-
vili še enkrat, tokrat na samo-
stojnem nastopu. Nostalgiki,
ki vas glasba Kaye spominja
na neko brezkrbno mladost,
tokrat ne boste zamudili in
vsem skupaj želim veliko bo-
žanja, hladnega piva in bobi
palčk, jaz pa moram dalje.
Zvezda večera, kot se reče,
pa je bil tisti večer vsekakor
Peter Lovšin  z svojo  novo
spremljevalno zasedbo Vitezi
obložene mize. Nič nisem pri-
čakoval od njih in temu pri-
merno tudi nič dobil, saj mi je
bilo že po tonski vaji jasno, da
bi bilo nemara krivično od
Lovšina pričakovati, da bo na-
stopal kot stari panker, kar je
nekoč nedvomno bil. Zato pa
ne sme zveneti krivično, če re-
čem da je bilo vse skupaj ena
velika mehko kuhana jajca, ki
jo je kot mačka previdno obli-
zovalo vedno številnejše ob-
činstvo. Je pač tako, da v boju
za preživetje in ohranitev sta-
tusa odpovejo človeku tudi
ideali in potem skupaj sklamfa
nekaj spevnih jodldodlov, kot
da jih še ni dovolj, potem pa
gre malo po deželici in pobere
svojo žepnino. J a pa kaj bi še
sral, saj če vam je jasno, vam je
jasno, drugi pa tako mislijo, da
sem živčen, da omalovažujem
in take bale. Kar blobotajte
v miru dalje, meni pa dajte
meč, da se kdo ne ureze.
Medtem so mi med nogami
zdrsnili Clock DVA, ki so
v Ljubljano zašli po kdove-
kakšni pomoti. Nekje po Slo-
veniji, kjer so nekateri doživeli
Električni orgazam, drugi pa
se mastili z Iggy popom, se bo-
do ta teden predstavljali polj-
ski core baloni Apatija. Ime je
zanimivo, muzika pa... Šla-
tajte!
Osnovna šola Štore p.o.
razpisuje prosto delovno mesto
knjižničarja
v šolski knjižnici za nedoločen čas s polnim delovnim
časom.
Pogoj za sprejem na delovno mesto je izobrazba knjižni-
čarja.
Kandidati naj pošljejo prijavo z dokazili o izpolnjevanju
zahtevanih pogojev v 7. dneh po objavi razpisa na
naslov: Osnovna šola Štore, Ul. Cvetke Jerin 5, 63220
Štore.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15. dneh po sprejemu
sklepa o izbiri._
EMKOR
Tovarna elektromehanskih
komponent, d.o.o.
ROGATEC
V Bistrici ob Sotli ustanavljata naše krovno podjetje
Gorenje Gospodinjski aparati
iz Velenja in dansko podjetje Danfoss International A/S
slovensko-dansko družabniško podjetje »BITERM« za
proizvodnjo termostatov v obliki družbe z omejeno od-
govornostjo po slovenskem pravu.
K sodelovanju v tem podjetju vabimo delovne, vestne in
ambiciozne sodelavce za sledeča dela:
1. Vodja finančno-komercialnega
področja
- 1 delavec
Pogoji: kandidati morajo izpolnjevali splošne pogoje,
biti državljani Republike Slovenije in izpolnjevati
še naslednje pogoje:
- VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonom-
ske smeri in 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na
finančno-komercialnem področju
- aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika
- šoferski izpit B kategorije
2. Vodja proizvodno-tehničnega
področja
- 1 delavec
Pogoji: kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje,
biti državljani Republike Slovenije in izpolnjevati
še naslednje posebne pogoje:
- VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe strojne ali
elektro smeri in 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na
navedenih tehničnih področjih
- aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika
- šoferski izpit B kategorije
3. Računovodja
- 1 delavec
Pogoji: kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje,
biti državljani Republike Slovenije in izpolnjevati
še naslednje posebne pogoje:
- VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonom-
ske smeri in 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na
področju računovodstva
- šoferski izpit B kategorije
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8. dneh po
objavi razpisa na naslov: EMKOR, d.o.o. Rogatec - kadrov-
ska služba.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni po preteku
razpisnega roka.
KOVINOTEHNA d.d. CELJE, Mariborska c. 7
Objavljamo
JAVNO PRODAJO
rabljenih vozil, ki bo v torek, 9. 11. 1993 ob 10. uri na Zg. Hudinji - Celje.
Ogled vozil in viličarjev bo na dan licitacije med 9. in 10. uro na Zg. Hudinji - Celje.
Varščino v višini 10% bomo sprejemali med 9. in 10. uro. Nakup vozila je po sistemu videno
- kupljeno in kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali.
Kupec lahko plača kupljeno takoj ali najkasneje v treh dneh po licitaciji.
Prometni davek ni vračunan v ceno.
Št. 43 - 28. oktober 1993
27
Malibu preseneča
Sveže ideje, ki jih je treba do
potankosti izdelati, obogatiti,
nenehno spreminjati, in
v končni fazi dobro prodati - to
so stvari, ki so v show busines-
su sila pomembne. Če si na
sceni že več let, se skušaš
s takšnimi idejami nenehno
potrjevati. Včasih uspeš, vča-
sih ne, odvisno od tega, kako
blizu črnega si zadel, se temu
pravi. Ta začetna ideja ali vsaj
dobra skladba, predstavljena
na pravem kraju ob pravem
času, je najbolj pomembna za
uspeh novega benda ali pevca.
Ko sem bil pred kakšnim le-
tom po opravkih na ZKP Slo-
venija, mi je odgovorni ured-
nik Ivo Umek mimogrede na-
vrgel: »Slave, zopet imam eno
pravo stvar. Sicer boš videl,
zapomni pa .si ime Malibu.«
Nisem vedel, kaj bi to lahko
pomenilo, morda kakšno trop-
sko pijačo, kdo bi vedel? Pred
približno pol leta je po medijih
završalo Malibu, slovenski hi-
ti. Sicer sem že sam večkrat
razmišljal, če se bo kdo od pri-
hajajočih spomnil v venčku
posneti hite slovenskih an-
samblov. Nakaj podobnega,
vendar v drugačnem žanru, so
storili Zasavci, Malibu pa so
zapolnili točno tisto vrzel, ki je
manjkala.
V skrajšani verziji so nani-
zali kar 30 slovenskih uspeš-
nic, kot so Oh, ne, cherie. De-
bela deklica. Srce je popot-
nik..., pod skupnim imenom
Slovenija Grand mix. Redko
katera izdaja se pozlati v tako
kratkem času, kot se je to zgo-
dilo v tem primeru. In ker do-
ber glas seže v deveto vas, so
v poletnem času prekrižarili
dobesedno ves slovenski pro-
stor, posneli dva TV spota, so-
delovali na festivalu MMS 93
in narečnem PVJ93 ter ustano-
vili klub oboževalcev (Fun
Club Malibu, Topole 59/a, Ilir-
ska Bistrica). Po treh letih ob-
stoja in komaj prvi opazni ka-
seti je to uspeh, kakršnega ni-
so niti v sanjah pričakovali.
Kljub temu stojijo na realnih
tleh, saj se zavedajo, da je sla-
va minljiva in pridno priprav-
ljajo svojo tretjo izdajo, ki bo
ugledala luč sveta v začetku
prihodnjega leta.
Marjan, duhovni vodja an-
sambla, mi je povedal, da za
zimske mesece pripravljajo
presenečenje, kakršnega pri
nas še ni bilo. Svoje nastope
bodo opremili s prvovrstnim
ozvočenjem in svetlobnimi
efekti. Torej obilo uspeha in
pustili se vam bomo preseneti-
ti, Malibu.
SLAVC L. KOVAČIČ
Letošnji novoletni Vide-
omeh bo 18. decembra v Kam-
niku. Na TV ga bodo predvaja-
li v Silvestrski noči. Tudi to-
krat ga bo vodil Boris Kopitar,
okvirni program je že pripra-
vil. Med nastopajočimi so sa-
me »špice« slovenske domače
glasbe; Alpski kvintet. Slak,
Slovenski muzikantje, Alfi Ni-
pič. Nagelj, Bratje Poljanšek,
Kamniška godba ter humoristi
Iča in Matevž, Vinko Šimek in
Franc Pestotnik ali Podokni-
čar. Program bo trajal 70
minut.
Boris Kopitar končuje svoj
prvi CD, na katerem bodo nje-
gove uspešnice ter nekaj novih
skladb, kot Cvet z gora, ki je
neupravičeno ostala brez na-
grade na Veseli jeseni v Mari-
boru. Ob tem pri Helidonu
končuje tudi novo kaseto z an-
samblom Nika Zajca, izdali jo
bodo zadnje dni novembra.
Alfi Nipič se pripravlja za
tretjo pot preko morja v daljni
svet. Na festival v Kanado ga
je povabil Walter Ostanek,
tamkajšnji kralj polke. No-
vembra bosta Ostanek in Ni-
pič tudi skupaj izdala kaseto,
kar bosta ponovila kasneje še
v Avstriji za evropsko tržišče.
Na tem gostovanju bo Alfija
spremljal ansambel Walterja
Ostaneka.
Igor Podpečan ni zadovoljen
z nastopi v ansamblu Slavka
Avsenika (ki jih v zadnjem ča-
su ni), zato se je odločil za
okrepljene nastope svojega
ansambla Igor in Zlati zvoki.
Zamenjal je nekaj članov, pri-
družili so se mu Štefan Frece
in njegova žena Anka Hribov-
šek ter Vinko Frece, bolj znani
kot nosilci odlične skupine Sa-
\'injskih 7. Skupina je »straš-
na« in jo predstavljajo kot no-
ve Avsenike. Žal je res veliko
podobnosti...
Pred novim letom so skoraj
vsi slovenski studii polni, saj
ansambli hitijo izdajati kasete
in CD plošče. Igor Podpečan
s svojim ansamblom priprav-
lja CD in kaseto božičnih pe-
smi, snemajo Zasavci (menda
imajo probleme s teksti), Ma-
rela bo presenetila z novo ka-
seto, dolgo pa že čakamo na
nov izdelek Braneta Klaužarja
in Primorskih fantov - pravijo,
da je gradivo že posneto...
Projektov bo še več, tako da se
obeta osvežitev radijskih pro-
gramov !
Pop loto
Pravilen vrstni red skladb
je napovedala Tjaša Naglic
iz Malih Dol pri Vojniku.
Nagrado, vredno 9000 SIT,
dobi pri sponzorju oddaje
Pop loto. Optiki Salobir. Za
skladbe, ki jih je tokrat iz-
brala nagrajenka, lahko gla-
sujete v sredo, 3. novembra.
Nagrada za pravilno napo-
ved je vredna 3000 SIT. Ku-
pone pošljite na naslov: Ra-
dio Celje, Prešernova 19,
Celje.
Št. 43 - 28. Oktober 1993
28
Pozdravljena!
Na začetku te prav lepo poz-
dravljam. Sem punca, ki obi-
skuje drugi letnik srednje šole.
Vrtiljak mi je všeč, še posebej
rada berem zgodbe. Ker si
zadnjič spraševala, če je že ka-
tera hodila s kom, ki je veljal
za frajerja in ga potem pustila,
sem se odločila, da ti napišem
še svojo zgodbo. Posvečena je
moji nekdanji ljubezni.
POLONA
Dear Polona,
tvoja pripoved mi je, jasno,
všeč. Všeč mi je tudi to, kar si
storila. Najbrž je bilo sicer res
težko, ampak, kot praviš sa-
ma: bolje ne imeti nikogar, kot
imeti enkrat na mesec... Ven-
dar pa je za prekinitev raz-
merja z nekom, ki ga ljubiš,
resnično potrebna trdna volja.
Ampak, ti si zmagala, kajne?
V pismu nisi napisala, če pi-
šeš tudi sicer. Če to počenjaš
oziroma o zadevi razmišljaš,
pošlji še kaj! Uživaj!
NINA M.
gib, bil je nekaj posebnega. In,
čeprav je dobil vse, kar si je
zaželel, ni bil domišljav. Zme-
raj pa je bil v središču pozor-
nosti nasprotnega spola, saj je
bil zelo privlačen.
Kmalu sva postala fant in
punca. Nisem še imela tako
pozornega fanta, kot je bil on.
Dokler je trajalo, je bilo
lepo...
Začele so se počitnice in ta-
krat se je marsikaj spremenilo.
Počasi sva se začela odtujeva-
ti; predvsem zaradi razdalje in
njegove prezaposlenosti. Moje
zaupanje vanj se je vedno bolj
izgubljalo. Vedela sem, da na-
jina zveza ne bo več dolgo tra-
jala, in to me je kar nekaj noči
spravljalo ob spanec. In res. Po
treh mesecih sem ga s težkim
srcem zapustila.
Mineva že mesec dni, odkar
nisva več skupaj, ampak še
zmeraj ga imam rada. Vendar
pa vem, da je bolje, da sem
sama, kot da imam fanta, ki ga
vidim enkrat na mesec.
V meni pa ne da miru le eno
vprašanje: kaj čuti on? Mu je
hudo ali ne? Verjetno odgovo-
ra ne bom izvedela nikoli...
POLONA
Bolje biti...
.. .trezen kot pijan.
To sem ugotovila prejšnji teden. Nekega večera mi je
bilo namreč zelo slabo. V nekateri celjskih lokalih pa je
bila količina rum-cole in še nekaterih drugih alkohol-
nih pijač (ki se jih sploh ne spominjam več) rahlo
zmanjšana...
Do sedaj nisem pila in za »odločilni požirek« sem se
odločila, ker me je zanimalo, kako to izgleda. Zdajle,
ko me je glava nehala boleti, ugotavljam, da sploh ne
izgleda. Da, ko sem bila »ulita«, nisem pozabila na
nobeno stisko ali težavo; kvečjemu kakšna več se je
nabrala.
Zato se vračam k čaju in kokakoli. Pa vi?
NINA M.
Glasbena
skupina Emerson
V Vojniku imamo super
glasbeno skupino - Emerson.
Sestavljajo jo sami mladi fant-
je, ki so bili vsi, razen enega, še
pred nekaj leti zelo uspešni
novinarji našega Ahaja, oziro-
ma takrat še Stopinjic. Am-
pak, danes ne bomo govorili
o tem, temveč o njihovi glasbe-
ni usmeritvi in karieri.
Aha: Kako se izbrali ime?
Emersoni: Bil je tip z ime-
nom Emerson. Pravijo, da je
živel v Celju kot samotar.
Oblačil se je poleti v krznen
plašč, pozimi pa v poletna
oblačila. Ko je bil star petin-
trideset let, je unu-l od preveli-
ke doze alkohola ali mamila.
To naj bi bila pravljica.
Aha: Kdo sestavlja vašo
skupino?
Emersoni: Dejan Zorko-Zoc
igra orglice in je pevec, Bošt-
jan Sevnik-Bagdo igra solo ki-
taro, Grega Sevnik-Mali-bas
kitara, Matjaž Jambriško-
Jambriž igra bobne, Igor Pav-
šer pa je tehnični vodja.
AJia: Igrate tudi kaj svojih
pesmi?
Emersoni: Da, imamo nekaj
dobrih komadov; od blues
songov do rock&roll štiklcov.
Z vsemi glasbenimi dodatki, ki
sodijo k tej umetnosti.
Aha: Kako dolgo že igrate?
Emersoni: Od prvega no-
vembra 1991.
Aha: In koliko koncertov ste
imeli v tem času?
Emersoni: Devet.
Aha: Imate radi nočno živ-
ljenje?
Emersoni: Da, saj smo ven-
dar netopirji, a ne? Netopirji
pa so nočne živalce in pridejo
na »dan« samo ponoči. To smo
mi!
Aha: Kaj ste po horoskopu?
Emersoni: Vsi smo dvojčki.
Aha: Katero glasbo poslu-
šate?
Emersoni: Ročk v stilu 70-ih
let.
Aha: Kdaj nameravate ne-
hati igrati?
Emersoni: Leta 3015, razen
v primeru nesreče.
Aha: Katero je vaše najljub-
še oblačilo?
Emersoni: Jeans, sicer pa
nimamo kakšnih posebnih kri-
terijev.
Aha: Imate punce?
Emersoni: Imamo samo do-
bre prijateljice.
Aha: Imajo bralke Ahaja še
kaj šans pri vas?
Emersoni: Brez komentarja.
Sicer pa čez sedem let komen-
tar ne bo več potreben...
O Zemlji
Tam zunaj, v neraziskanih
zaplotjih nekega popolnoma
nemodemega predela Galak-
sije onkraj Zahodnega spiral-
nega rokava plava majhno ne-
ugledno rumeno sonce.
Okrog njega kroži v razdalji
kakih dvaindevetdesetih mili-
jonov milj skrajno nepomem-
ben modrozelen planetič, ka-
terega iz opic izvirajoče živ-
ljenjske oblike so tako obupno
zaostale, da se jim zdijo digi-
talne zapestne ure kar bistra
pogruntavščina.
Douglas Adams, Štoparski
vodnik po Galaksiji
Konec
Bil je mesec maj, mesec lju-
bezni. In bil je petek, ki ga ne
bom pozabila tako kmalu.
S prijateljicama sem sedela ob
Savinji in kmalu sem opazila
njega. Že od nekdaj mi je bil
všeč. Bil je blondinec z modri-
mi očmi in občutkom za obla-
čenje. Skratka, bil je fant, ki bi
si ga želela marsikatera punca.
Nagovoril me je in kmalu smo
se seznanili in se zapletli v kle-
pet. Pozneje sva se pogosto
srečevala. Videvala sva se
v šoli in ob koncu tedna. Poča-
si sem ga začela bolje spozna-
vati. Bil je drugačen od dru-
Bil je kriv...
.. .ovitek. Od CD plošče, na-
mreč. Zakaj? Zato, ker je Ma-
tej med glasbenim maratonom
spustil narobe komad. Zakaj?
Zato, ker je bilo na ovitku vse
skupaj napisano tako grdo, da
je narobe preštet komade. Za-
radi česar je spustil napačne-
ga. Potem smo zadeve le po-
pravili in skupni zmagovalec
šestega glasbenega maratona
Teen-vala je Eros Ramazzoti
s komadom Un altra te.
O manjših težavah (kot je
bila tista, ko ni nihče znal pre-
brati Massachucetts, naslova
komada Bee Gees-ov), raje ne
bomo.
Bomo pa o naslednji oddaji
Teen-vala, ki se bo zgodila
v soboto, natanko noč po praz-
novanju rojstnega drie nas,
škorpijonov. S Simonom sva
že v elementu, Nena se nama
približuje.
Napenjajte ušesa še naprej!
NINAM^
Guns 'n' Roses
November Baln
When I look into your eyes
I can see a love restrained
But darlin' vi^hen i hold vou
Don't you know I feel the same
'Cause nothing lasts forevcr
kand we both know hearts can change
And it's hard to hold a cander
In the cold November rain
We've been through this such a long long tirne
Just tryin' to kili the pain
But lovers always come, an' lovers always go
An' no one is really sure who's lettin'go today
Walking away
If we could take the tirne to lay it on the line
I could rest my head
just known that you were mine
AU mine
So if you want to love me
then darlin' don't refraind
Or ril just end walking
in the cold November rain
Do you need some tirne on your own
Do you need some tirne ali alone
Everybody needs some tirne on their own
Don'tyou knowyou need some tirne aH alone
I know it's hard to keep an open heart
When even friends seem out to harm you
But if youd could heal a broken heart
WouIdn't tirne be out to charm you
Sometimes I need some tirne on my own
Sometimes I need some tirne ali alone
Everybody needs some tirne on their own
Don't you knowyou need some time ali alone
And when your fears subside and shadows stili remain
I know that you can love me
when there's no one to blame
So never mind on darkness
we stili can find a way
'Cause nothing lasts forever
even cold November rain
Don't ya think that you need somebody
Don't ya think that you need someone
Everybody needs somebody
Vou 're not the only one
You're not the only one
AHA
Vse pohvale, zahvale in časti
so vredni učenci centralne os-
novne šole v Vojniku, ki so pr-
vi v letošnjem šolskem letu iz-
dali (in nam poslali!) šolski ča-
sopis. Gre za šolsko glasilo, ki
že nekaj let slovi kot eno iz-
med najboljših v Sloveniji. Da
je ta oznaka upravičena, pa
dokazujejo mladi novinarji tu-
di z ažurnostjo.
Na prvih dveh straneh brali
ci lahko preberejo predsta\l!
tev in zadolžitve vseh letošnji!
Ahajevcev. Sledijo zastareli
(torej lanske) šolske novi
- poročanje o dogodkih, ki so
na šoli zgodili po tem, ko
izšla zadnja lanska števil]
glasila. V glasilu je objavlja
tudi intervju z mentorico mla
dih raziskovalcev - geografov
ki so se z nalogo Klimatologij;
Vojnika na natečaju Mladi a
napredek Celja dobro uvrsti
predstavljene so šolske novos
- skratka, glasilo Aha je pral
šolsko glasilo. Učence resni
no obvešča o vsem, kar se d
gaja na njihovi šoli.
Objavljamo pa prispevek
glasbenega kotička - interv
z vojniško glasbeno skupin
Emerson, ki so jo predstavil
mladi novinarji Tina Zorka
Dino Bohan in Katja Kovačil|
Z NT&RC V Gardaiand
V sobotni oddaji Teen-vala smo letošnjo akcijo »Z NT&RC in
turistično agencijo Dober Dan v Gardaiand« zaključili. Bliža se
namreč zima in Gardaiand, velik zabaviščni park v Italiji,
kamor ste z nami hodili letos že tretje leto, sedaj zapirajo. In
poslednji izžrebanci letošnje akcije? To so: Emanuela Medved,
Debro 29, Laško, Jelka Kompan, Brinarjeva 8, Celje, in Marko
Petrovič, Miklošičeva 3, Celje. Čestitamo! |
Narkoman
Mnogo je na svetu ljudi,
ki so razočarani kot ti,
ki iščete rešitev v DROGI,
kjer je za nikogar ni.
Droga je strup,
ki načenja ti trup;
prevelika doza te ogrozi
in lahko smrt povzroči.
Če si narkoman -
ne živi z drago tja v en dan!
Raje proti soncu poglej;
poglej in se - nasmej...
Spoznal boš,
da si postal eden tistih ljudi,
ki jim groza znana ni!
VESNA TEVŽ
VIGRAD d.o.o.
Ljubljanska 32
CELJE
RAZPISUJE
Prosto delovno mesto
komercialista.
Minimalna zahtevana izo-
brazba je 1. st. VEKŠ, več
kot pasivno znanje angleške-
ga jezika.
Lahko je tudi pripravnik.
Delovno razmerje bi bilo za
določen čas z možnostjo po-
daljšanja, oz. spremembe za
nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo pisne
prijave v roku 8 dni po objavi.
Pričetek dela takoj po spre-
jetju.
OSNOVNA ŠOLA
PRANJA MALGAJA
Šentjur pri Celju
Ipavčeva 2
razpisuje
prosto delovno mesto
učitelja slovenskega
jezika
za določen čas (nadomešča-
nje porodniškega dopusta)
Pogoj: P, PRU ali absolvent
ustrezne smeri.
Kandidati naj pošljejo prijave
z dokazili v roku 8 dni na
gornji naslov.
Začetek dela po dogovoru.
Št. 43 - 28. Oktober 1993
29
Kljub upadanju pivcev vina in narašča-
nju šnopsarjev in pivopivcev, pa je bilo vino
Še vedno trdno zakoreninjeno med prebi-
valci, zlasti med višjimi sloji. O tem nam
poroča tudi Rus Izmail Sreznjevski, ki je
leta 1841 v pismu svoji materi zapisal, da
prebije vsak večer v tej ali oni gostilni
s svojimi ljubljanskimi znanci, ki »pijejo
vino kakor vodo«. Po izračunih ljubljan-
skega zdravnika Lipica, je bilo v tridesetih
letih v Ljubljani kakih 400 pijancev, pri
čemer ugotavlja, da je bilo v prejšnjih sto-
letjih še slabše. Lipič je razmerje med žga-
njepivci (kot zdravilo je bil zlasti priljub-
ljen brinjevec) in vinskimi bratci (medica se
je točila že kot redkost) določil s 87:110 in
omenil, da je prekomerno pitje vina zelo
razširjeno tudi pri porodnicah, saj je bila
baje vsa nesrečna tista kmetica, ki je v tej
dobi dobila samo pol vedra vina.
»Ženske bi se druzega poroda bale ko ne
bi vedele, kako se streže otročnicam
s kuretino in vinom«, (Janez Trdina)
Seveda pa največji pijanci ne žive v Ljub-
ljani. Če pride v Ljubljani leta 1830 ena
gostilna na približno vsakih 250 prebival-
cev, pride približno v istem času v Celju
(1843) gostilna na vsakih 55 prebivalcev.
Podobno je tudi v Mariboru, na Ptuju in
celo v manjših spodnještajerskih trgih (Ka-
niža pri Ptuju je imela leta 1858 450 prebi-
valcev in 18 gostiln), kjer je vinski pridelek
vedno tako bogat, da ostane dovolj vina za
lastno potrebo.
Naraščanje porabe seveda samo po sebi
ni pohujšljivo, saj postane v tem času vino
(zlasti vino slabše kakovosti) ceneno živilo.
Seveda pa ne gre samo za poceni kalorije,
temveč tudi za tisto, po čemer vino upravi-
čeno imenujejo »pozaba trpljenja« in »pre-
ganjalec žalosti«, da o njegovih vsestran-
skih zdravilnih lastnostih sploh ne govo-
rimo.
Nič drugače kot v mestih pa ni na podeže-
lju, zlasti v vinorodnih predelih Primorske,
Štajerske in Dolenjske. Tam, kjer vino ne
uspeva, pijančevanja ni bistveno mnogo
manj, saj namesto vina pač pijejo žganje ali
pa doma narejeno pivo (npr. na Koroškem).
Za razliko od Gorenjske, kjer po Valvazor-
ju in ljubljanskem zdravniku Vidmajerju,
prebivajo izredno delovni in pošteni ljudje,
ki si žejo gasijo predvsem z vodo, se na
Dolenjskem tudi navadni kmetje precej
vdajajo pijači. Rohrer, ki je leta 1804 priob-
čil svoj nemško pisani Poskus o slovanskih
prebivalcih avstrijske monarhije, trdi, da se
Kranjci med vsemi ostalimi Slovenci odli-
kujejo po številu, obrtnosti in po duševnih
zmožnostih. Vendar pa so razlike med Go-
renjcem in Dolenjcem tudi po njegovem
mnenju več kot očitne. Radi njegove varč-
nosti in treznosti je Dolenjec zbadal Go-
renjca, češ da se pol ure pred gostilno pomi-
šlja, ali bi šel noter ali ne. Pisec pa kara
Dolenjca, ki hodi brez pomisleka v gostilne,
se rad opijani, leze v dolgove, je zato po
večini reven in ne pride nikoli do premože-
nja. O Dolenjcih in Dolenjkah je še danes
dosti živo mnenje, da so nepoboljšljivi pi-
janci. Za Dolenjce v šali celo trdijo, da jih je
treba opolnoči obrniti, da jim kislina ne
prezre želodca.
Podobne razmere vladajo tudi na Koro-
škem, saj nam neko poročilo iz začetka
19. stoletja govori, da je običajno dajanje
vina in drugih alkoholnih pijač otrokom, še
huje pa je seveda na Štajerskem, o čemer
nam zgovorno pričajo podatki Gothove to-
pografije.
Poglejmo si nekaj najbolj značilnih pri-
merov.
Podatki za Arvež iz leta 1811 govore, da
so v kraju običajne živčne vročice, ki jih
pospešujejo »čezmerno uživanje vina, veli-
ka nesnaga, slaba hrana in slab zrak«, glav-
na napaka tamkajšnjega prebivalstva pa je
po mnenju zapisovalca (poleg lakomnosti)
prav pijančevanje, ki so mu Arvežani vdani
do skrajnosti: »Ob vsaki priložnosti, pri
krstih, ženitovanjih, pogrebih, žegnanjih,
živinskih sejmih in drugih shodih lokajo
vino čez mero in se vsakokrat krepko napi-
jejo. Vsi izgredi, pretepi in drug razvrat so
le posledica tega nagnjenja in malo je pri-
merov, da bi jih zagrešili trezni ljudje«.
Tudi podatki za Bizeljsko, kjer je edini za-
nesljivi zaslužek prebivalstva že od nekdaj
prodaja vina, govore o nagnjenosti k pijan-
čevanju. Če zapisovalec leta 1831 pravi, da
se v letih, ko se je vino bolje prodajalo, ta
nagnjenost ni kazala v takšni meri (»Kako
škodljiva je slaba kupčija z vinom, ni mo-
goče prezreti «), pa deset let kasneje (1843)
odločno zapiše:
»Najpogostejše napake tukajšnjega po-
deželskega ljudstva so...: prepiri j ivost, hi-
navščina, lažnivost, preklinjanje, posebno
pa nagnjenje k pijanstvu«. Popolnoma res
in razumljivo, kajti - kot poroča isti vir - je
glavna in skoraj edina zabava prebivalcev
Bizeljskega ta, »da v družbi zlasti ob nede-
ljah in praznikih popoldne obiskujejo svoje
»^Kedar ima kdo drisko, naj pije črnino,
pa mu se bo rit kmali zaprla. Kedar boli
človeka trebuh, naj izpije dopoldne polič
dobre starine, pa bo kmali dober. Kedar
obhajajo človeka slabosti, naj pije stari-
no, pa ga bo kmali ozdravila. Kedar stre-
se človeka mraz ali mrzlica, naj si da
skuhati polič ali firkelj dobrega vina,
vanj naj dene veliko popra in drugih ta-
kih reči, pa se bo bolezni najpred znebil.
Za prehlajenje ga ni boljšega zdravila ko
kuhano vino s poprom in potem gorka
postelja. Kdor ima premalo krvi ali slabo
kri, se ne bo z nobeno rečjo tako brž
ozdravil kakor z dobrim vinom in tečno
jedjo...«
zidanice. Tam se med sto in stokratnim
nazdravljanjem: >Bog živi!< napijejo, pri če-
mer so navadno zelo dobrovoljni in se le
redko sporečejo«.
Tudi poročilo za Brežice govori o preveli-
kih količinah vina, ki ga prebivalci ne mo-
rejo prodati, zaradi česar se »precej vdajajo
pijači« (1843). Vendar pa se pije tudi v ti-
stih predelih Štajerske, kjer vinska trta ne
uspeva. Poročilo za Dobje pri Planini
(1843) namreč pravi, da prebivalci živijo
preprosto in ne uživajo močnega vina in
žganih pijač, »ker jih nimajo«, tri leta kas-
neje pa zapisovalec doda še naslednje: »Po-
leti je glavna zabava obiskovanje proščenj
v sosednjih župnijah ter romanje. Ko se
vračajo domov, ne gredo kar mimo gostiln
in točilnic. Pozimi je glavna zabava furež
(Vorosch). Pri kolinah namreč s sosedi ne-
kaj dni zapored žro (fressen), se nacejajo
(sauven) in pojejo«. Tudi poročilo za Gornji
grad iz leta 1843 navaja, da vinogradov
v gomjegrajskem okraju ni, vendar vsi pre-
tepi med fanti, ki so najobičajnejši presto-
pek kraja, izvirajo iz pretiranega pitja. Se-
veda pa nam podatki iz prve polovice
19. stoletja govore že o precej spremenje-
nem položaju, kajti v prehodu iz 18. v
19. stoletju, je izmed vseh »revolucij« (de-
mografske, industrijske, politične) v času
pospešene modernizacije, na Slovenskem
najbolje uspela »alkoholna revolucija«.
Njen uspeh je bil opazen že v tridesetih
letih prejšnjega stoletja, saj se je pretirano
pitje alkohola, ki je bilo v prejšnjih obdob-
jih omejeno predvsem na plemstvo in meš-
čanstvo, razširilo na vse družbene sloje in
zajelo tudi vse slovenske pokrajine. Prav
v tem obdobju je začela omahovati tudi
gorenjska zdržnost in treznost. Kajti, kot je
zapisala Čbelica:
Gorenjci so brali,
Dolenjci beroč
Dolenjci so pili,
Gorenjci pijo.
Buckinghamska palač«
Piše Mojca Belak
Buckinghamska palača, ena
izmed svetovno znanih kralje-
vih rezidenc, je sredi avgusta
za osem tednov odprla svoja
vrata. Navadni Zemljani so si
dosti obetali od obiska kralji-
čine londonske rezidence, ki
skriva natanko 661 soban in
38 kopalnic, toda monarhija je
dovolila samo ogled 18 soban.
Od kod zamisel
Britanska kraljeva družina
se v preteklih letih, desetletjih
in stoletjih ni takole prodajala
in se tudi zdaj najraje ne bi, če
je k temu ne bi prisilile finanč-
ne težave. Že res, da je kraljica
Elizabeta II. četrta najboga-
tejša Zemljanka, toda ko je la-
fii novembra pogorel del nje-
fiega Windsorskega gradu, je
obnovo hotela naprtiti britan-
skim davkoplačevalcem. Njeni
Podložniki so se odzvali z od-
ločnim ne in kraljica, ki očitno
Svojega nespornega bogastva
"^e namerava zapravljati za
obnovo narodne dediščine, se
je odločila, da bo sredstva za
obnovo - 40 milijonov funtov
- priskrbela drugače. Zamisel,
da bi svojo londonsko palačo
delno odprla za javnost, ni
zrasla   na   njenem   zelniku
- prav to so ji v časopisu Sun-
day Times predlagali že febru-
arja in očitno se je ideja zdela
kraljici (ali vsaj njenemu žepu)
razmeroma sprejemljiva. Tako
je del Buckinghamske palače
od začetka avgusta do oktobra
od devetih do petih odprt za
javnost. Novica je razveselila
predvsem vnete kraljičine pri-
staše, ki so se že dan pred na-
povedanim odprtjem palače
utaborili v njeni bližini in si
tako zagotovili posebno čast,
da so lahko med prvimi zako-
rakali po stavbi, o katere no-
tranjosti so lahko prej samo
ugibali.
Nekoč in danes
Buckinghamska palača ni
bila vedno kraljevo domova-
nje. Zgradil jo je vojvoda Buc-
kinghamski leta 1705 na za-
plati zemlje v bližini mestnega
središča, kralj Jurij III. jo je
leta 1762 kupil za svojo kralji-
co - za pičlih 28 tisoč funtov
(danes, dobrih 230 let kasneje,
bi s tem denarjem lahko kupili
nekako polovico enosobnega
stanovanja v ne preveč pre-
stižnih predelih Londona). Še-
le 60 let kasneje sta jo kralj
Jurij IV. in njegov veliki arhi-
tekt John Nash preuredila
v palačo, vredno britanskega
vladarja, uradna kraljeva rezi-
denca pa je postala šele v času
kraljice Viktorije.
Danes skriva med neštetimi
sobami kraljičino spalnico,
v prav tej palači se je vojvoda
Vorški prepiral s svojo rdeče-
laso ženo Fergie, v eni izmed
soban se je Diana naučila ple-
sati step, toda ko se obiskova-
lec sprehodi po delu, ki je od-
prt za javnost, dobi občutek,
kakor da je kraljeva družina
zapustila palačo že pred deset-
letji. Precej razumljivo je, da
niso na ogled tisti predeli pa-
lače, v katerih še bivajo člani
kraljeve družine, manj očitno
pa je, zakaj skrivajo pred jav-
nostjo na primer plesno dvora-
no, jedilnice, slavno kuhinjo,
kjer vsak dan pripravijo do
600 obedov, in kraljičino de-
lovno sobo, v kateri vladarka
vsak dan odgovarja na pisma
svojih vdanih podložnikov (na
leto jih prejme kakih sto tisoč).
Ne samo, da vsega tega ni na
ogled, v vsej palači ni niti ene
same kraljičine fotografije, da
bi obiskovalce vsaj spomnili,
kakšna je lastnica te mogočne
stavbe, ki je pred turistično
rajo pobegnila v svoj grad na
Škotskem. Morda bi lahko po-
čakala vsaj toliko, da bi poz-
dravila prvega obiskovalca,
Novozelandca Merva Dunna,
ki se je v vrsto za vstopnico
postavil že v četrtek opoldne,
da je lahko v soboto od devetih
ves srečen prvi zakorakal čez
dvorišče, oblečen v frak in
s klobukom na glavi.
Da ne bi kdo
pozabil...
Obiskovalec dobi pri vsa-
kem koraku po Buckingham-
ski palači občutek, da ni zaže-
len - vogali na stopnišču so
prekriti s trdo plastiko, da jih
ne bi umazale radovedne roke,
po tleh so pogrnjene cenene
črne preproge, s turisti posto-
pajo kot s čredo živine: najprej
jih seženejo na kup, potem jih
na hitro spustijo po začrtani
poti. Kraljeva družina je jasno
pokazala, da o umetnosti pre-
zentacije kulturne dediščine
nima niti najmanjšega pojma.
Vse skupaj je izredno nepre-
pričljivo, nezanimivo, urejeno
na hitro, kakor da bi nekdo
hotel reči: »Dragi radovedne-
ži, v teh prostorih niste dobro-
došli in jih tudi ne bi nikdar
videli, če ne bi kraljica tako
zelo potrebovala tistih vaših
osmih funtov, ki ste jih morali
odšteti ob vstopu.« V palači ni
ne stranišč za obiskovalce,
nikjer ne prodajajo osvežilnih
pijač, turisti ne morejo nika-
mor sesti (na ogled je na pri-
mer Modra dnevna soba s šti-
rimi zofami in 28 stoli, toda na
njih si obiskovalci ne smejo
odpočili), pa še fotografiranje
je prepovedano. Tako se ubogi
turisti kar hitro prikotalijo iz
palače in napadejo tisto, kar je
res namenjeno samo njim - tr-
govino s spominki. Ti sicer ni-
so nič posebnega, so pa kra-
ljevsko dragi: sveženj razgled-
nic stane 2 funta, lonček za
kavo ali čaj (s kraljevim grbom
in drugim okrasjem) prodajajo
za 10 funtov, za majhno bon-
boniero (bonboni imajo obliko
kraljeve krone) pa je treba od-
šteti 4 funte. Nekatere je boga-
to založena trgovina čisto
prevzela - neki japonski turist
je za spominke zapravil kar
1800 dolarjev.
V osmih tednih pričakujejo
400 tisoč obiskovalcev - vsak
dan naj bi se po palači spreho-
dilo sedem tisoč radovedne-
žev, kar pa se vsaj prvi dan ni
zgodilo. Kljub dolgi vrsti vda-
nih kraljičinih oboževalcev si
je palačo tisto soboto v začet-
ku avgusta ogledalo samo
4314 ljudi. Osem funtov za 18
izmed 661 soban. No, ja...
Novozelandec Merv Dunn je prvi zakorakal v palačo.
Št. 43 - 28. oktober 1993
št. 43 - 28. oktober 1993
št. 43 - 28. oktober 1993
3:
Kako nallažle prezimimo okenske in balkonske rastline?
Na uknih in balkonih gojimo
rastline v loncih, koritih ali če-
brih. Nekatere moramo v jeseni
zavreči, druge prezimimo. Kako
ravnamo, da bodo čim laže pre-
stale zimo?
V zimovališče bomo dali le
najlepše, dobro razvite in zdrave
rastline. Seveda bomo prezimili
tudi potaknjence, ki smo jih na-
redili v avgustu in septembru.
Za rastline je pomembno, da
je prezimovališče čim bolj po-
dobno prostoru, kjer so rasle vse
leto. To pomeni, da mora biti
prostor svetel, zračen, suh. Pole-
ti ne dežuje prav pogosto. Rastli-
na je vajena, da dobi vlago le
občasno. Najbolj jo potrebuje te-
daj, ko je gruda, iz katere raste,
suha.
Pred vzimovanjem bomo po-
skrbeli, da bodo rastline zavaro-
vane zoper bolezni in škodljivce.
Pametno je, da jih dvakrat v pre-
sledku desetih dni poškropimo
z ditanom in radotionom. Tisti
dan, ko bomo korita in lonce
znosili v zimovališče, morajo biti
rastline suhe. Suha mora biti tu-
di zemlja, iz katere rastejo.
Marsikateri gospodinji se
rastline smilijo. Pozimi so bedne,
večkrat odvržejo vse liste. Da bi
na novo pognale liste, jih gospo-
dinja zalije. S tem naredi rastlini
škodo. Rastlina mora pozimi po-
čivati. Zalivamo jo le toliko, da
ne propade.
Posebej občutljivi so na vodo
pozimi vsi kaktusi. Zato jih vso
zimo ne zalivamo. Le rosimo.
Zalivati začnemo le, če vidimo,
da je kaktus nastavil cvetove.
Tedaj ga prenesemo v bolj topel
prostor in primerno zalivamo.
Vse rastline brez izjeme so ob-
čutljive na sušo v času cvetenja.
Če tedaj nimajo v tleh vlage, od-
vržejo cvetove.
Pogosto se zgodi, da smo pred
vzimljenjem pozabili rastline
poškropiti zoper bolezni in
škodljivce. Oboji se v zimovališ-
ču razmnožijo. Kaj naj storimo?
Če je zimovališče ločeno od bi-
valnih prostorov, rastline poš-
kropimo. Če ne, si pomagamo ta-
ko, da rastlino pokrijemo in jo
pokrito, zavarovano pred mra-
zom, prepeljemo k prijatelju ali
v kak rastlinjak, kjer naj prezi-
mi. Po škropljenju prostor pre-
zračimo. Odpremo vrata v sosed-
nji prostor in naredimo prepih.
Prepih naredimo s sušilnikom za
lase tako, da sušilnik vključimo
na najnižjo temperaturo.
Pozimi bodo rastline odvrgle
liste. Te sproti pobiramo in sež-
gemo. S tem preprečimo nastaja-
nje in širjenje bolezni.
Zgodi se, da se na listih naen-
krat pojavijo luknje, ki imajo ze-
len, gladek rob. Take luknje dela
gosenica. Vzemimo si čas in jo
zgodaj zjutraj presenetimo, ko se
še prehranjuje. Čez dan jo bomo
težko našli. Tedaj navadno spi
pod kakim listom.
Za rastline, ki jih pozimi pre-
zimimo v hladnem prostoru, je
pomembno, da jih čim manj zali-
vamo, skrbimo, da so primert
osvetljene, prostor redno zraj
mo. Sproti pobiramo odmrle ]
ste in pazimo, da prostor ni \\
žen. Rastline, ki jih prezimujen
ob centralni kurjavi, morai)
bolj zalivati in redno rositi. H
simo jih s plastičnimi škropilj
cami. Primerno zalivane in ot
sene bodo brez večje škode pt
stale zimo.
IDA TEPi
Služba za kmetijsko svetovat
Pisani svet čebulnic
Vsak lepo urejen in negovan
vrt postane še bolj atraktiven, če
v njem posadimo dve ali tri sku-
pine čebulnic ali gomoljnic. Po
zunanjem videzu so to zelišča,
kajti stebla jim nikdar ne olese-
nijo, a v zemlji hranijo zalogo
hranilnih snovi v čebulnicah, go-
moljih ali v odebeljenih kore-
nikah.
Domovina čebulnic je v Sre-
dozemlju, na Bližnjem vzhodu in
v Južni Afriki. Že stari perzijski
vrtovi so bili znani po prelepih
cvetovih čebulnic. V 16. stoletju
pa so prve čebulnice tulipanov
tihotapili iz Turčije v Evropo ter
jih za zlato prodajali. Šele sto-
letje pozneje so prišle v Evropo
hijacinte. Danes je Evropa,
predvsem Nizozemska, največji
proizvajalec čebulnic in gomolj-
nic; tu so nastale nove sorte, ra-
zlične po obliki in barvi cvetov.
Zaradi prelepega in dekora-
tivnega cveta čebulnice vseka-
kor posadimo v našem vrtu. Sa-
dimo jih v za to pripravljeno
prekopano in pognojeno zemljo.
Ce je zemlja ilovnata in zbita,
dodamo nekaj mivke in šote.
Globina sajenja je odvisna od
vrste čebulnice, a osnovno pravi-
lo je, da se sadijo v globino, ki je
2-krat večja od višine čebulnice.
Po sajenju moramo čebulnice za-
liti.
Prve čebulnice začnejo cveteti
že konec februarja, sicer pa jih
največ cveti od aprila do maja.
Po cvetenju sproti odstranjuje-
mo cvetove, da rastlina ne tvori
semena. Listov ne odstranjuje-
mo, pustimo, da se sami posuši-
jo. To obdobje je namreč čas, ko
se v čebulnici nabirajo zaloge
hranilnih snovi za cvetenje v na-
slednji sezoni. V času, ko listi
dozorevajo, je treba čebulnice
dognojevati in zalivati, potem ko
so listi popolnoma suhi, jih odre-
žemo.
Spomladi cvetoče čebulnice
sadimo jeseni - v oktobru in no-
vembru (tulipane, hijacinte, nar-
cise, hrušice, lilije in drugo).
V zemlji lahko ostanejo nekaj let
•kot cvetoče trajnice.
Poleti cvetoče čebulnice sadi-
mo spomladi, od marca do maja.
Te so bolj občutljive in v glav-
nem ne prezimijo na prostem.
Jeseni jih izkopljemo in shrani-
mo za naslednjo sezono (dalije,
gladiole...)
Čebulnice imajo zelo atraktiv-
no, a žal kratkotrajno cvetenje,
omejeno na kakšen teden ali dva.
Zato jih navadno sadimo v sku-
pinah, po 20-30 skupaj. Za oza-
dje uporabimo vedno zelene gr-
movnice ali iglavce. Sadimo jih
pod krošnjo dreves ali pod gr-
movnice, v cvetlično gredo
z ostalimi trajnicami ali v združ-
bi z vrtnicami.
Posebno pozornost je treba
dati kombinaciji barv, obliki, vi-
šini in času cvetenja. Učinkovite
so skupine cvetočih čebulnic
v eni ali največ v dveh barvah,
ali večja skupina v odtenku ene
barve. Na primer: lepe so kombi-
nacije roza in belih tulipanov;
nmieni tulipani z modrimi hru-
šicami, odtenki belo, rumeno,
oranžna skupina tulipanov; sa-
mo modre hijacinte ali v združbi
kot kontrast z roza hijacintami;
skupina rumenih narcis, zasaje-
na pod krošnjami grmovnic.
Bolj zahtevni lahko kombini-
rate mačehe ali marjetice s če-
bulnicami.
Predlog: modre mačehe in ro-
za ali beli tulipani; rumene ma-
čehe in rdeči tulipani; roza mar-
jetice in modri tulipani; modri
muskari in oranžni tulipani.
JAGLENKA LEBAN
Načrtovalka zelenih površin
Alergijske reakcije na
gumo in njene sestavine
Nekatera tropska drevesa,
predvsem iz rodu Euphorbi-
aceae, npr. Hevea brasiliensis,
Hevea guyanensis itd. imajo
v kavčukovem mleku - Latexu
-■ koloidno raztopljen kavčuk.
Kavčukovci (Hevea) rastejo
v gozdovih Južne Amerike,
njihovi nasadi pa so v Južni
Aziji, na Cejlonu in na Malaj-
skih otokih.
Leta 1839 je Goodyear od-
kril postopek segrevanja kav-
čuka, žvepla in svinca. To je
vulkanizacija, ki predstavlja
eno izmed oblik polimerizaci-
je. Zaradi počasnega procesa
vulkanizacije so uvedli snovi,
ki spreminjajo hitrost reakcij
- katalizatorje. Iz gume kot
produkta hladne vulkanizacije
kavčuka (5°-30°) izdelujejo
tanke, nepremočljive predme-
te brez šivov (rokavice, noga-
vice, steznike ipd.). Glede na
količino žvepla pridobivajo
z vulkanizacijo kavčuka meh-
ko in trdo gumo. Mehka je ela-
stična, nepremočljiva, z elek-
troizolatorskimi in podobnimi
lastnostmi. Trda - ebonit - ima
visok odstotek žvepla. Je trda,
kemijsko obstojna snov, ki se
lahko obdeluje. Gobasta guma
nastane pri topli vulkanizaciji
surovega kavčuka (160°), če
zmes vsebuje primesi, ki raz-
padejo v plinaste snovi. Med
prvo svetovno vojno so v Nem-
čiji odkrili postopek pridobi-
vanja sintetične gume iz buta-
diena. Te je več vrst: stiren,
butadien, butil, neopren, polu-
retan, silikonska in druge.
V gumo inkorporirajo niz or-
ganskih in neorganskih snovi,
odvisno od namena uporabe
gume.
Z gumo prihaja človek
v kontakt pri vsakodnevnem
delu, npr.: gospodinje, pred-
vsem pa delavci v industriji
gume (okrog 30 poklicev), vul-
kanizerji, delavci v zdravstvu,
v elektronski in farmacevtski
industriji ter industriji obutve.
Naše poročilo je le prva gi
ba informacija o alergijsk
reakcijah poznega tipa na g
mo in njene sestavine v šii
celjski zdravstveni regiji, ki
kažejo najpogosteje v obli
kontaktnega alergijskega de
matitisa, lokaliziranega pi
težno na rokah ali kot ekceni
tizacija druge dermatoze. P«
letno obdobje je za podroc
brez močno razvite tndustri
gume prekratko za trdnej
zaključke.
mag. sci. KAROLIN
GODINA,dr. me
Število epikutano testiranih bolnikov in bolnikov z dokazano ka,
taktno alergijsko preobčutljivost glede na skupno število pr\\
pregledov v dermatološki ambulanti Celje v obdobju 1987-1991.
V obdobju 1987-1991 smo
v alergološkem laboratoriju der-
matološkega oddelka Celje epi-
kutano testirali 1459 bolnikov,
518 moških in 941 žensk. Testi-
ranje smo izvajali in rezultate
vrednotili pa shemi Univerzitet-
ne dermatološke klinike Ljub-
ljana, ki se ujema s sklepi Inter-
national Contact Dermatitis Re-
search Group - ICDRG. Pri delu
smo uporabljali Trolabov testni
material. Vse bolnike smo testi-
rali s standardno serijo alerg
nov in ciljanimi alergeni. Rezi
tate smo odčitavali po dveh
treh dneh. Od 1459 testiran
bolnikov smo pri 869 ugotov
kontaktno alergijsko preobču
Ijivost, pri 252 moških in 6:
ženskah. Vzročni standard
alergeni, ki so pri naših bolnik
največkrat povzročili kontakt
alergijski dermatitis ali ekcem
tizacijo druge dermatoze, so pi
kazani v grafikonu 1.
V primerjavi s slovensko le-
stvico 10 najpogostejših vzroč-
nih alergenov, kjer Lunder,
Godina, Koražija in drugi
v obdobju 1984-1988 ugotav-
ljajo, da je na prvem mestu
nikelj, sledi krom, formaldehi-
di, kobalt, sestavine gume, pe-
ru balsam, detergenti, fra-
grance-mix, epoksidna smola
in lesne smole, lahko vidimo
bistvena odstopanja v vrstnem
redu dokazanih alergenov na
celjski lestvici v obdobju
1987-1991.
Krom še vedno zaseda tradi-
cionalno 1. mesto. V primerja-
vi z obdobjem 1976-1980 na
Celjskem, kjer je nikelj na
5. mestu, močnemu porastu
niklja botruje tudi po našem
mnenju nezmerna priljublje-
nost cenenega nakita. Pri tem
se iz litine slabše kakovosti
rad sprošča nikelj. Visoko
3. mesto za fragrance-mix, ki
ga je po Lundrovem mnenju
(1990) potrebno vrednotiti kot
indikator alergijske preobčut-
ljivosti na dišavne snovi v naj-
različnejših produktih, vendar
največ v kozmetiki in predme-
tih za osebno higieno, pa nas
še posebej opozarjajo na bud-
nost pri razlikovanju toksične
od prave alergijske reakcije.
Medtem ko je terpentin izpa-
del iz standardne serije alerge-
nov v ostalih slovenskih aler-
goloških laboratorijih, ostaja
pri nas tako kot v obdobju
1976-1980 še vedno na 4. me-
stu lestvice. 6. mesto si del:
Peru balsam in guma ter nje
sestavine, ki so na sloveni
lestvici na 5. mestu. Mo:
alergeni v gumi so številni
v standardni seriji jih zajerr
mo 14. V proizvodnji gume
je zajetih več kot 100 moži
alergenov. Knajtner (191
uvršča vse kemikalije, ki
uporabljajo v proizvodnji g
me v nekaj skupin: merkaf
(MBT), tiuram (TMTD), pfei
- diamin (IPPD), karbami
(ZDMD) in naftil (PBN). Lu
der (1990) zato utemelje
opozarja, da je potrebno b(
nike testirati, kar potrjujf
tudi naši rezultati, še posel
s prinesenimi gumijasti
predmeti. Večkrat se tako zg
di, da je bolnik senzibilizir
na sestavine gume, vendar;
ne na tiste sestavine, ki
v standardni seriji alergene
Kakor na slovenski lestvici
tudi na celjski pomikata fc
maldehid, ki dela velike teža
pri interpretaciji pozitivnei
testa, in parafenilendiamin'
nižje mesto. Za epoksidi
smolo, ki je bila v tem obdob
šele uvedena v standardno s
rijo alergenov, pa tudi mi lal
ko trdimo, da skoraj ved)
povzroča kontaktni alergijs
dermatitis poklicne narave.
Nadaljevanje prihodnj
DELO
vedno
v središču
dogajanj
Št. 43 - 28. Oktober 1993
33
Septembra
slabša prodala
avtomobilov
Konec septembra so
v Sloveniji na novo ali pr-
vič registrirali 49.890 oseb-
nih avtomobilov. To pome-
ni, da je bilo v devetem le-
tošnjem mesecu pri nas
prodanih oziroma uvože-
nih 4.177 avtomobilov.
To je drugi najslabši le-
tošnji mesec (januarja je
bilo registriranih 4024
osebnih avtomobilov), kar
morda zadostuje za trditev,
da bo do konca letošnjega
leta prodaja vendarle pre-
cej slabša, kot je bila. Če
zanemarimo renaulte in ci-
troene, potem je bilo letos
prvič registriranih največ
škod (6225), nato pa for-
dov, oplov in fiatov. Najbo-
lje prodajani avtomobil
med vsemi je še vedno re-
nault 5 (6470), nato sledijo
škoda favorit, ford fiesta,
opel astra in drugi. Ker se
veliko govori tudi o prodaji
tako imenovanih luksuznih
avtomobilov (pa nihče jas-
no ne pove, kateri avtomo-
bili naj bi bili ta luksuz), je
statistika o morebitni kup-
čiji s takšnimi avtomobili
zanimiva. Tako so do
31. septembra v Sloveniji
registrirali en audi V8, pa
en BMW M5 in pet BMW
85 Oi, nato pet mercedesov
600, štiri ferrarije 348, štiri
jaguarje, en lamborghini
diablo, pet maseratijev, se-
dem mitsubishijev 3000
GT, tri porscheje 911, pet
volvojev 960 ipd.
Devet mesecev: ugodna
prodala, velik sivi uvoz
Po podatkih Ministrstva za
notranje zadeve je bilo v letoš-
njih devetih mesecih v Slove-
niji prvič oziroma na novo re-
gistriranih 49.890 osebnih av-
tomobilov.
To pomeni, da je bil izjemno
velik tako imenovani sivi
uvoz, kajti po podatkih Zdru-
ženja ekskluzivnih uvoznikov
tujih motornih vozil Slovenije
(konsignatorji) je bilo preko
uradnih zastopnikov prodornih
približno 18 tisoč novih avto-
mobilov, medtem ko sta obe
domači tovarni (Cimos in Re-
voz) prodali približno 15 tisoč
avtomobilov. Ko gre za sivi
uvoz, je po svoje značilno, da
je bilo na takšen način preko
slovenske meje uvoženih naj-
več oplov, fordov in fiatov. To
ob vsem drugem pomeni, da so
razlike med cenami pri urad-
nih (konsignatorji) in sivih
uvoznikih velike ali tako pri-
vlačne, da se kupci raje odlo-
čajo za takšen nakup. Statisti-
ka tako tudi dokazuje, da je bil
letos najbolje prodajano vozilo
renault 5, nakoliko zaostaja
'škoda favorit, na tretjem me-
stu pa je že opel astra. Seveda
pa utegne biti prodaja avto-
mobilov do konca leta nekaj
manjša, kajti sivi uvoz se zara-
di homologacije srečuje z ne-
katerimi težavami, vprašanje
pa je, ali niso slovenski kupci
že kupili tisto, kar so letos na-
meravali. Zanesljivo pa bo le-
tos prodanih vsaj 50 tisoč no-
vih avtomobilov. To bo rekord,
kar pa niti ni posebej prese-
netljivo, saj slovenska država
svojo avtomobilsko statistiko
ureja šele od časov državne
osamosvojitve.
Mali BMVV za slabše čase
Letošnja avtomobilska rece-
sija je miinchenski BMW uda-
rila veliko manj kot druge av-
tomobilske tovarne. To je re-
zultat skoraj izjemnega imid-
ža, ki si ga je tovarna ustvarila
v zadnjih letih predvsem zara-
di kvalitete, pravih modelov,
dobre oblike, še boljše meha-
nike.
Zato je seveda že sedaj jas-
no, kaj naj bi bilo naslednje
leto novega v tej tovarni. Pred-
stavili bodo obnovljeno serijo
7. Ta se bo vsaj nekoliko zgle-
dovala po seriji 3 (na primer
prednje luči, zadek ipd.), nove
bodo nekatere različice (deni-
mo 728i, ki bo zmogel približ-
no 190 KM), medtem ko naj bi
bil najzmogljivejši 750i (dva-
najstvaljnik in 350 KM). Pravo
rojstvo pa bo na sporedu zgo-
daj spomladi, ko naj bi se na
avtomobilskem prizorišču po-
javil nov mali BMW. V dolžino
bo kombi limuzine z dvojnimi
oziroma tremi vrati in velikim
zadnjim oknom oziroma vrati
za dobrih 20 centimetrov
manj, kot je serije 3. Zunanja
podoba bo seveda povsem do-
kazljivo spominjala prav na to
serijo (oglejte si prednje luči
z ledvičasto masko), prav
takšni bodo motorji. Osnovna
izvedenka z oznako 316i bo na
voljo z znanim štirivaljnikom
in 102 KM, najmočnejša pa naj
bi bila različica z oznako
318iS (140 KM). S tem »mini-
jem« se bo BMW poskusil v ta-
ko imenovanem golf o vem ra-
zredu, kjer pa je konkurenca
ostra (opel astra, citroen ZX,
renault 19, mazda 323, toyota
coroUa ipd.), vendar si z avto-
mobilom kljub vsemu zago-
tavlja nekaj bolj brezskrbno
prihodnost. Na sliki: novi
BMW.
Westfalia tudi pod
Karavankami
Na slovenskem ti^ se poča-
si pojavljajo tudi tista imena,
ki jih doslej ni bilo in so po-
sredno povezana z avtomobili.
Nemška Westfalia je uveljav-
ljeno ime v svetu tistih, ki se
ukvarjajo s predelavo avtomo-
bilov, pri čemer se omenjeno
nemško podjetje loteva vozil
nemškega Volksvragna.
Manj pa je znano, da je
Westfalia zelo uveljavljeno
ime med izdelovalci različnih
prikolic. S tem programom se
je pri nas pred dobrima dvema
mesecema pojavil slivniški
Agrohit. Naprodaj je nekaj
vrst različnih prikolic, pri če-
mer vsaj v osnovi ločijo vsaj
med dvema vrstama. V prvo
spadajo enoosne prikolice
z nosilnostjo do 1600 kilogra-
mov in različno vrsto nadgra-
denj, v drugo pa tako imeno-
vane tandemske prikolice
z nosihiostjo od 1000 do 2500
kilogramov ter vsaj 60 različ-
nimi nadgradnjami. Na slo-
venskem trgu si obetajo tudi
dovolj ugodno prodajo priko-
lic za prevoz konjev, kjer sta-
na izbiro dve vrsti šasij, goto-
vo pa je zanimiva tudi ponud-
ba prikolic za prevoz avtomo-
bilov do dolžine šest metrov.
Westfalia izdeluje različne vr-
ste kljuk za prikolice in se lah-
ko na tem področju pohvali
z vrsto novosti oziroma zelo
zanimivo ponudbo. Izdelujejo
namreč priključne kljuke za
vsak avto ali tip posebej. Zad-
nja v tej poriftdbi je kljuka, ki
omogoča veliko stabilnost
vlečnega vozila, saj ga zadržu-
je v povsem ravni liniji. Za vse
prikolice pri Agrohitu veljajo
tolarske cene, pravijo pa, da so
povsem primerljive z nem-
škimi.
Kmalu novi alfa romeo spider
Italijanski Fiat in njegova
areška tovarna Alfa Romeo
imata v načrtu nekaj novosti,
ki sestavljajo del orjaškega
plana, uresničljivega do leta
2000 (18 novih avtomobilov,
40 tisoč milijard lir vredna in-
vesticija). Med te novosti spa-
da tudi novi alfa romeo spider
(na sliki). -
Sedanja alfa spider je tako
rekoč že upokojena, kajti pod
avtomobilskim nebom je že
skoraj 15 let in v časih straho-
vito hitrega napredka je prišel
čas za vožnjo v muzej. Novi
spider naj bi se na trgu pojavil
prihodnje leto, verjetno pa šele
1996. To bo spider v pravem
pomenu besede, brez zaščitne-
ga loka in z veliko mero karo-
serijske elegance. Na pred-
njem delu bodo značilni štirje
okrogli žarometi, potem pa se
bo karoserija proti zadku kli-
nasto širila. V paketu serijske
opreme bo tudi zračna var-
nostna blazina za voznika in
ABS, motor bo poganjal pred-
nji kolesni par. Tako bodo pri
Alfi Romeo dokončno pometli
s pogonom na zadnji kolesi,
kar pa tudi pomeni, da je ko-
nec tovrstne avtomobilske tra-
dicije. Alfa spider, gotovo av-
tomobil za prav posebno vrsto
kupcev, bo naprodaj le z enim
motorjem, in sicer 3,0-litrskim
šestvaljnikom s predvideno
močjo od 180 do 200 KM.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBiLOV
Močno deževje je tokrat zaznamovalo zadnji sejem rabljenih avto-
mobilov pred dvorano Golovec v Celju. Kljub temu je bilo na prodaj
550 vozil, od katerih jih je 12 tudi zamenjalo lastnika. Največ zanima-
nja je vladalo za vozila nižje kategorije.
Cene vozil so v nemških markah in so le okvirne.
PŠ
Št. 43 - 28.oktot)er 1993
št. 43 - 28. oktober 1993
št. 43 - 28. oktober 1993
št. 43 - 28.oktot)er 1993
št. 43 - 28. oktober 1993
Ši.43 - 28. oktober 1993
št. 43 - 28. oktober 1993
40
Poletni počitek kot priprava za delovno jesen. Da o zimskem
spancu ne govorimo...
Zakaj imajo na mozirski
občini nov stroj za foto-
kopiranje?
Zaradi pregovorne
zgomjesavinjske skoposti
ne kupujejo časopisov,
pač pa si članke kar foto-
kopirajo. Saj poznate,
slab tisk, slab papir, sla-
ba fotokopija. Ce vse sku-
paj sešteješ, je nov foto-
kopirec res potreben.
Zakaj poslanci v držav-
nem zboru naj ne bi dobi-
li plače za oktober?
Zato, ker do konca ok-
tobra niso »pospravili«
niti septembrskega dnev-
nega reda. Žal predloga
o ne-plačah poslanci za-
gotovo ne bodo obravna-
vali.
Zakaj je v šoštanjski ter-
moelektrarni na dnevu
odprtih vrat zmanjkalo
elektrike?
Zato, ker so jim številni
obiskovalci pokradli vse
zaloge.
Zakaj celjski IS večino
točk, ki jih ob prvi obrav-
navi umaknejo z dnevne-
ga reda, v drugo sprejme
soglasno in brez raz-
prave?
Zato, ker v prvem po-
skusu ob brušenju jezi-
kov na zvečine prazni
slami vendarle dobro
napnejo ušesa in nasled-
njič vedo, kaj sploh
obravnavajo.
DobtI stari časi h
Celjskemu ministru Željku
Ciglerju, ki je v prostem času
šef Združene liste SD, se
očitno toži po starih časih,
čeprav takrat še ni bil mini-
ster. Svoje strankarske so-
druge vztrajno nagovarja
s tovarišicami in tovariši, pa
če se ti strinjajo ah ne. Za
vsak slučaj doda še gospe in
gospode, da lahko vsak izbe-
re, kar mu najbolj ustreza.
Dobri stari časi 2.
Srd člana celjske občinske
vlade Matjaža Železnika
v razpravi o reorganizaciji
celjskih vrtcev smo prisotni
»razumeli« šele tisti trenu-
tek, ko je izrekel svojo ogor-
čenost nad skupnostjo otro-
škega varstva, ki mu že tako
ali tako trga od plače za de-
javnost vrtcev. Se Železniku
kolca po starih časih, ali pa
si po treh letih (kar smo
v Sloveniji ukinili sise) še
vedno ni opomogel od njih?
Razjasnjen misterij
Končno se je razjasnil mi-
sterij nakupa orožja za bivši
velenjski izvršni svet. Sodi-
mo, da so člani poznali (ne-
jsposobnost svojih plavih
angelov varuhov, pa so se ra-
je sami zaščitili. Samo spom-
nimo se, da sta pred nedav-
nim brata (2!) dvojčka iz Šo-
štanja namahala pet (5!) po-
licajev. Pretepeni trdijo, da
sta tudi grizla.
Prestavljanje čustev
Mozirjani so še v lokalni
samoupravi pravi dedci. Po
sugestiji »svojega« poslanca
Jožeta Zupančiča, da im
odločitev o vključitvi v ce\
ski, ne velenjski upravi
okraj, čustven naboj, so t
takoj umaknili, češ odločito\
ni bila najbolj modra. Goto.
vo pa je modro to, da si kai
naprej nekaj zmišljujejo, m
koncu pa jih nihče ne bo ho.
tel. Tudi to ne bi bilo prese>
nečenje.
Muba enotJnevnica?
(Zlo)glasni celjski borec i
okolje Peter Kavalar, ki ^
v prostem času tudi novina
je vsaj za odtenek poprav
vtis iz zadnjih dvajsetih le
Ko je v imenu Slovenske^
ekološkega gibanja pred či
som vodil okroglo mii
o ekologiji in kazenskem Zi
koniku, je dal vsem udel
ženccm možnost, da so pov(
dali, kar so hoteli in to ne c
bi jih vsako minuto pouč
val, da nimajo prav. Upam
da ni šlo le za muho enoi
nevnico.
Kurji krempi bo špilu
Da bo Stanko Vrčkovnik iz Šoštanja »ta
prav« muzikant, se je vedelo zelo zgodaj, ko je
še kot osnovnošolec s svojo harmoniko zelo rad
zavil na kakšno ofiranje. Običajno je bilo na
takšnih zabavah več muzikantov, če pa je šlo
za dekleta, takrat je najraje šel sam.
»Saj so starši >ahtal<, da se kakšna ni preveč
zagledala vame. No, bili pa so tudi >pametni< in
so šli prej spat. Enkrat sem tako >prikolovratil<
domov šele zjutraj in mama, ki me je zaman
budila za v cerkev, me je že pri kozolcu prijaz-
no pričakala: >Dobro jutro Stanko.< To sem še
slišal, potem pa je izza hrbta potegnila fižolov
>perajgles<, ki je odmeval >za mojim hrbtom, da
se je kar kadilo.«<
Stanko pa ni ostal le pri harmoniki, obvla-
dal je tudi bariton in kitaro, imel je jezik. Vse
pogoje torej za idealnega muzikanta na ohceti,
ki so se res tudi vrstile ena za drugim. Nekoč
mu je eden od svatov za železničarsko kapo, ki
jo še danes rad nosi, zataknil kurji krempi in
tam je tudi ostal. Stanka se je prijel vzdevek
kurji krempi in sedaj večkrat slišimo: »Kaj!
Kurji krempi bo špilu, pol bo pa sigurno fajn.«
»Pa ni bilo vedno tako. Enkrat me je nekdo
nagovoril, da sem šel na ohcet s kitaro, češ, da
harmonikaša že imajo. Pa ta >hudič< ni znal
>špilat<, samo v enem duru je igral. Nobeden ni
plesal. Sreča, da sem v gostilni nagovoril neke-
ga znanca, ki me je odrešil. Takole se je znašel.
Med igranjem je ves zasopel vstopil v posebno
sobo in rekel: >Stanka Vrčkovnika iščem. Mo-
goče tukaj špila?<
>Ja, kaj pa je?<
>Tvoja punca se je ponesrečila. Menda je
hudo?<
Ob enajstih sem bil že doma.
Na drugi ohceti, kjer se ni pobiralo, je ob
koncu oče le stopil do mene in povprašal za
ceno. Minimalno sem povedal, on pa se je mal-
ce popraskal in rekel: >Ja, pa jedu in pil si celo
noč. To bomo pa odračunal.<
>Zakaj pa niste povedal, bi si s sabo prinesel
kakšen kos suhega kruha,< sem bil skoraj mal-
ce užaljen.
Stric, ki je bil tudi dober muzikant, me je
marsikaj naučil in prav na gostiji njegove naj-
bližje sorodnice me je spodbudil: >Glej, da boš
prvi v hiši zavzel mizo. Potem jo pa svatom
odprodaš. Boš videl, da se bo fajn zaslužlo<, je
rekel. Jaz pa sem tudi tako storil. Ko so prišli,
sem že bil glasen: >Kaj pa bi radi. Veste tu
imamo gostijo, celi dan in celo noč sem se
namatral, pekel, kuhal in zato bo treba plačat.<
>Kaj, ti si se namatral, ti si pekel? Mi smo to
delali, tudi jaz. Mrš ven,< je rekel eden od
starešin, ki je menda resnično bil za to zaslu-
žen in komaj smo ga pomirili.
Ohceti po starem so večkrat pripravljali,
predvsem tisto, ko najprej petelina spustijo
ven. Ce ga muzikant dobi, je njegov, pa našem-
ljeno staro babo in na koncu nevesto. Enkrat
sem se tako zagnal za petelinom, da so se mi
hlače po celem čez ta zadnjo razparale. Smeha
je bilo še več, ko sem si jih pred vsemi slekel in
zašil. Na neki drugi gostiji pa ni bilo najprej
peletina ven. Ženin, suh kot prekla, je takoj, ko
so se odprla vrata objel nevesto, široko kot
omara. Najprej sem mislil, da je kakšna baba,
ki so jo našemili. Nisem se mogel zadržati, ušel
mi je smeh, tudi ostali so se smejali in mislim,
da sem takrat prvič in zadnjič pomočil hlače
od smeha.
Ena iz Stanl(ovega rolcava
Tovarišica v šoli zopet ni nič znala in ka
drugega ji je prišlo na misel, kot da problen
reši z vprašanjem otrokom.
»No, otroci - kaj je najtežje na svetu?«
»Tršica - slon.«
»Tršica - ladja.«
»Tršica - svinc«
»Tršica - najtežji je od mojega atiji
*pimpek<.«
»Saj sem si mislila, da bo kaj takega prišlo h
tvojih ust, Janezek! No, pa obrazloži zakaj."
»Veste, saj to si nisem jaz zmislil. Od mariH
sem sinoči slišal, ko mu je rekla: >Živ bog ti gi
več ne dvigne!<«
Po več dni sem se včasih pripravljal za oh-
cet, vsaj kar se rekvizitov tiče.. Tistih, ki sera
jih potem uporabljal v šaljivih igrah. Saj poz-
nate piskroveza, ki zaflika vsako luknjo. Z še
flo sem marsikatero ruknil med plesom med
noge, marsikateri tudi >štunfe< strgal.
Ce je kolega zob bolel, že doma sva pripravi-
la kakšnega groznega svinjskega, sem mu se-
veda najprej dal ogromno injekcijo - z vinom
Med izdiranjem zoba z ogromnim >francozoiii'
sem mu tudi ustrelil, s plašilko seveda, da se j«
korenina razmehčala.«
Stanko Vrčkovnik je ponosen muzikant. Po-
nosen je tudi na sodelovanje na zlati harmoni-
ki, kjer je izpustil samo prvo tekmovanje, po-
tem pa sodeloval na vseh preostalih. Ponosen
je tudi na svojo družino, na ženo, ki mu je stala
ob strani, in na hčerki, ki sta tudi glasbeno
nadarjeni. Še posebno Irenca, ki je svojo kari-
ero pričela prav na ohcetih z očetom, potera
nekaj časa ni hotela slišati za tovrstno muziko,
naredila pevsko kariero in se spet vrača k svo-
jim koreninam. Jabolko pač ne pade daleč od
drevesa in morda bom nekoč prav na tej strani
pisal še o enem članu iz družine Vrčkovnik.
EDI MASNEC
V najnovejši Petici so objavljeni novi pot-
niki za izlet šaljivcev, ki jih vsak mesec
izžrebamo med pošiljatelji vicev in šal na
naš naslov. Med kuponi, ki ste jih poslali za
Šalo tedna, pa smo za našo standardno na-
grado, kaseto in čestitko, izžrebali Jožico
Tamše iz Polzele 138, ki je tako kot velika
večina glasovala za šalo V letalu, Alenke
Tovornik iz Planine pri Sevnici.
Vse naše prijatelje, dopisnike in bralce
vabimo na Martinovo soboto 13. novembra
na potep Od zidanice do zidanice. Prijave
sprejema agencija Dober dan, šaljivci pa
imajo poseben popust.
Šaia tetina
¥ letalu!
Francelj se prvič pelje z le-
talom. Pilot mu reče: »Sedaj
bom letalo malo nagnil. Če
boste začutili spremembo,
povejte!« Ko pilot res nagne
letalo, pravi Francelj, da ne
čuti nobene spremembe.
Še enkrat ga nagne, Francelj pa spet pra-
vi, da ne čuti spremembe. Nato obrne avion
čisto okoli, tako da visita z glavo proti zem-
lji. Pilot ga spet vpraša in Francelj pravi:
»Zdaj pa čutim spremembo. Tisto kar sem
imel prej v hlačah, imam sedaj za vratom!«
Nezaslišano
Oče tepe sina in ga vpraša: »Ali veš, zakaj
si jih dobil?«
»Ta je pa dobra! Tepeš me, pa še sam ne
veš zakaj?!«
Policaj Tone
v času policijske stavke policisti sestav-
ljajo svoj novi ansambel. Komandir določi
novo sestavo, nakar ugotovijo, da manjka
samo še harmonikar. Določi Toneta ter mu
izroči naročilnico za nakup harmonike in
mu dodeli še teden dni dopusta za učenje.
Tone z veseljem odide v trgovino z glasbili.
Prijazna trgovka mu pokaže eksponate. Po
krajšem času se Tone odloči in pokaže z ro-
ko na stvar pod oknom. Prodajalka ga z za-
čudenjem vpraša, češ, od kod takšen talent.
Vrli Tone se hitro pohvali in pove, da je
v službi pri policiji. Prodajalka mu razloži,
da je vzrok njenega začudenja po talentu
radiator in ne harmonika.
Gasilec
Sosed je napravil izpit za poklicnega ga-
silca. Pride domov in reče ženi: »Sedaj se
boš držala mojih povelj! Ena, dve, tri... Ko
rečem ena, greš v sobo, ko rečem dve, se boš
slekla, na tri pa začneva.« Mož reče ena,
dve, tri, žena pa se oglasi in reče:»Štiri!«
Mož: »To ni pravo povelje!«
Žena: »To je pravo povelje, pomeni po-
daljšaj cevi in zvišaj pritisk!«
Najboljši poklic
Marko: »Peter, kaj meniš, kateri poklic je
najboljši?«
Peter: »Jaz mislim, da je to peka.«
»Zakaj?«
»Zato, ker se tam rijlažje pride do
kruha.«
Mini krilce
Starejši moški stopi v gostilno v kateri je
bila vesela družba. Pa se mu približa mlado
dekle z mini krilcem in si poje: »Še kikVco
prodala bom, za sladko vince dala bom...«
Mož jo gleda od glave do pete in pravi:
»Veš kaj punca, če boš ti svojo kikVco pro-
dala, še za 2 del ne bo.«
Klic ob polnoči
Ob polnoči zazvoni na Policiji telefon:
»Na pomoč! Maček je vdrl k meni!«
Policist pa pravi: »Oh, zato se pa res ne
izplača klicati. Kdo pa sploh kliče?« »Papa-
gaj,« je bil odgovor.
Šale so prispevali: Angela PEČOVNIK iz Loč
pri Poljčanah, Jovan BERNARD z Dobrne,
Damijana LEVA s Frankolovega, Zoren MIR-
ČlC iz Celja, Marica HRIBERNIK s Polzele in
Hilda LOKOVŠEK iz Šmarja.
Št. 43 - 28. Oktober 1993