180 | Slovenska pediatrija 2022; 29(4) Pregledni članek / Review article Izvleček Žensko mleko, zlasti materino mleko, je optimalna hrana za dojenčke. Dojeni otroci primerneje rastejo in pridobivajo telesno maso, so manj bolni in imajo boljši nevrološki razvoj. Edinstvena sestava ženskega mleka, ki vsebuje dejavnike proti okužbi in vnetju, skupaj s kožnim stikom pri dojenju zagotavlja optimalno rast, varuje pred vplivi okolja in spod- buja razvoj otrokovega imunskega sistema. Žensko mleko za razliko od mlečne formule nudi dolgotrajno zaščito pred aku - tnimi boleznimi v prvih letih življenja. Dojenje je povezano z dolgotrajnimi prednostmi za zdravje zaradi nižjega tveganja razvoja številnih kroničnih bolezni. V raziskavah utemeljuje- jo dejstvo, da so številne akutne in kronične bolezni, kot so vnetje srednjega ušesa, akutna driska, okužbe dihal, nena- dna nepričakovana smrt v postelji, vnetne črevesne bolezni, levkemija, sladkorna bolezen, debelost, povišan krvni tlak, astma in atopijski dermatitis, manj pogoste, če so bili otroci v zgodnji mladosti dojeni. V preglednem prispevku obravnavamo nekatere prednosti dojenja in hranjenja z materinim mlekom ali ženskim mle- kom za otroka. Ključne besede: dojenje, žensko mleko, materino mleko, zdravje otroka. Abstract Human milk, especially mother's milk, is the optimal food for infants. Breastfed children grow and gain weight more appropriately, are less often ill and have better neurologi - cal development. The unique composition of human milk, which contains anti-infective and anti-inflammatory factors, along with skin-to-skin contact from direct breastfeeding, promotes optimal growth, protects from environmental risk factors, and promotes the development of the child's innate immune system. Human milk, compared to infant formula, also provides continued protection against acute illnesses in the first years of life. Breastfeeding has been associated with long-term benefits by reducing the risk of several chron- ic diseases. Extensive research confirms that many acute and chronic paediatric disorders, such as otitis media, acute diar - rhoeal diseases, lower respiratory illnesses, sudden infant death syndrome, inflammatory bowel disease, childhood leukaemia, diabetes mellitus, obesity, hypertension, asth- ma, and atopic dermatitis, occur less frequently among chil- dren who were breastfed at an early age. In this review article, some of the benefits of breastfeeding and feeding with breast milk or human milk for the child are discussed. Key words: breastfeeding, human milk, mother' s milk, child's health. Prednosti dojenja in hranjenja z materinim mlekom za otroka Benefits of breastfeeding and feeding with mother's milk for the child Andreja Tekauc Golob Slovenska pediatrija 4/2022.indd 180 21/12/2022 21:26 Slovenska pediatrija 2022 | 181 Uvod Izključno dojenje se priporoča v prvih šestih mesecih otrokovega življenja, nadaljevanje dojenja ob drugi dopol- nilni hrani pa vsaj prvi dve leti otroko- vega življenja ali še dlje, dokler materi in otroku to ustreza. Priporočila podpi - rajo Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) in številne druge zdravstvene in strokovne organizacije, kot sta Ameri- ška pediatrična akademija (angl. Ame- rican Academy of Pediatrics, AAP) in Ameriški kolegij porodničarjev in gine- kologov (angl. American Collegium of Obstetricians and Gynecologists, ACOG). Priporočila temeljijo na kratko- ročnih in dolgoročnih prednostih doje- nja za otroka in mater pa tudi za družbo in za okolje. Medicinski razlogi za opus- titev dojenja so redki (1). Materino mleko 1 (MML) je biološka tekočina, ki ima specifično sestavo za ustrezno hranjenje lastnega otroka. Sestava mleka ni stalna, ampak se pri- lagaja otrokovim potrebam. MML vse- buje vse sestavine, ki jih novorojenček in dojenček potrebujeta v določenih fazah razvoja. Poleg hranil vsebuje tudi številne dodatne sestavine, ki sodelu- jejo v obrambi pred mikrobi, vpliva- jo na razvoj otrokovega imunskega in prebavnega sistema ter sodelujejo pri presnovi. Dokazali so koristi dojenja in hranjenja z MML za otroka in za mater ter tudi za družbo in za okolje (2). Prednosti v razvoju otroka Telesna rast in pridobivanje telesne mase Leta 2006 je SZO izdala rastne krivulje, ki upoštevajo rast izključno dojenih otrok (3). Njihova rast se namreč razli- kuje od rasti otrok, hranjenih z mlečni- mi formulami. Raziskave so raznolike in 1 V prispevku uporabljamo termina žensko mleko (ŽML) in materino mleko (MML). Žensko mleko je izloček žen- skih mlečnih žlez (v splošnem) in se pomembno razlikuje od materinega mleka, ki je izloček mlečnih žlez otrokove matere, in je torej prilagojeno njenemu otroku ter se med materami razlikuje. jih zaradi neenakih pogojev raziskova- nja težko primerjamo. Kljub vsemu pa so v metaanalizi pokazali le blago poča- snejšo rast izključno dojenih in delno dojenih otrok, zlasti po 3.–4. mesecu starosti, v primerjavi z otroki, hranjeni- mi po steklenički samo v razvitih deže- lah. Izsledki randomizirane raziskave z Islandije, v kateri so primerjali rast otrok, ki so bili izključno dojeni 4 ali 6 mesecev, niso pokazali razlik v rasti, zato je bojazen, da dojenje po 4. mese- cu ne zadošča za ustrezno rast, povsem odveč. Rast je v večji meri odvisna od genetskih potencialov, dojeni otroci pa imajo nižji indeks telesne mase in manj - šo verjetnost za razvoj debelosti (4). V številnih raziskavah potrjujejo pre- ventivni učinek izključnega dojenja v prvih mesecih življenja na razvoj debe- losti kasneje v življenju (5). Na pojav debelosti v starosti 24–36 mesecev vpliva trajanje dojenja v mesecih in ne čas uvajanja goste hrane (6). Dojenje in uvajanje goste hrane po 6. mesecu sta povezana z manjšim tveganjem debe- losti in večjo verjetnostjo normalne telesne mase pri otrocih v starosti 6 let (7). Molekularno-genetski mehanizmi, s katerimi dojenje zaščitno deluje na uravnavanje telesne mase, niso pov- sem znani. T rajanje dojenja vpliva na pojav debelosti najverjetneje z epige- netskim uravnavanjem gena za leptin (gen LEP), ki je povezan z debelostjo, saj so ugotovili statistično značilno razliko v metilaciji DNK na štirih cito- zin-fosfat-gvanin mestih lokusa LEP (LEP CpG) pri dojenih otrocih v staros- ti 10 let ter povezavo med metilacijo DNK in indeksom telesne mase otrok ( 8 ) . G e n e t s k e s p r e m e m b e i n v p l i v e nedojenja na debelost so potrdili tudi v raziskavi, v kateri so sledili otroke od rojstva do starosti 30 let, saj je dojenje zmanjšalo vpliv polimorfizma gena FTO (rs9939609) na telesno sestavo (9). Dojen otrok sam uravnava vnos mle- ka. Otroci, hranjeni z MML ali mlečno formulo po steklenički, so nagnjeni k popolni izpraznitvi stekleničke (2). Kognitivni in psihološki razvoj V zadnjih letih izključno dojenje in podaljšano dojenje vse več raziskujejo tudi v povezavi z otrokovim nevropsi- hološkim razvojem (10). Ugotovili so spodbudne učinke dojenja na kognitiv- ni, govorni in intelektualni razvoj (11). Dojenje zagotavlja boljše možnosti za psihično navezavo med materjo in otrokom. Zgodnji stik med materjo in otrokom po rojstvu prinaša večjo nave- zanost na otroka ter več ljubkovanja in poljubljanja. Doječe matere so bolj pozitivno razpoložene do otroka. To povečuje verjetnost daljšega dojenja in zmanjšuje možnost zlorabe, malo- marnosti in zapustitve otroka kasneje v otroštvu. Dojeni otroci so bolj aktivni in več časa budni ter se hitreje prebu - jajo in prej shodijo, medtem ko nedo- jeni otroci izkazujejo večjo bojazljivost in psihično preobčutljivost (2). Učin- ke pripisujejo sestavinam ŽML, torej dolgoverižnim večkrat nenasičenim maščobnim kislinam ter vplivu oksito- cina na mater in na otroka (12). Tveganje za srčno-žilna in presnovna obolenja Dojenje znižuje tveganje povišanega krvnega tlaka (13), inzulinske odporno- sti in presnovnega sindroma ter razvo- ja srčno-žilnih bolezni v odraslosti. ŽML vsebuje dolgoverižne, večkrat nenasi- čene maščobne kisline, ki so povezane z znižanjem krvnega tlaka, povzroči- jo pa tudi zgodnje spremembe v ske- letnih mišicah, ki igrajo zaščitno vlogo proti inzulinski odpornosti in sladkorni bolezni tipa 2 (14). Dokazali so tudi, da je bila koncentracija inzulina višja pri dojenčkih, hranjenih z mlečno formulo (2). Dojenje povezujejo z nižjo koncen- tracijo serumskih in črevesnih kazal- nikov vnetja pri otrocih po rojstvu. Citokini v ŽML pomagajo dojenčkom pri zadostnem imunskem odzivu. V longitudinalnem spremljanju 38 imu- noloških kazalnikov (citokini, hemo- kini, rastni dejavniki) v serumu so pri otrocih, dojenih 6 mesecev ali dlje, ugo- tavljali nižje vrednosti 14 imunoloških Slovenska pediatrija 4/2022.indd 181 21/12/2022 21:26 182 | Slovenska pediatrija 2022; 29(4) kazalnikov v prvih dveh letih življenja, kot pri otrocih, ki so bili dojeni manj kot 6 mesecev. Dojenje povezujejo z manj- šim tveganjem sladkorne bolezni tipa 1 in avtoimunskih reakcij v trebušni slinavki (15). ŽML ima višjo vsebnost skupnega holesterola kot mlečna for- mula (90–150 mg/l oz. 0–4 mg/l), kar naj bi pomenilo kar trikrat manjšo sin- tezo endogenega holesterola v jetrih. Podaljšano dojenje je povezano tudi z nižjimi ravnmi lipidov in zmanjšuje tve- ganje dislipidemije, zlasti pri otrocih in mlajših najstnikih (16). Vse naštete spremembe so tesno pove- zane z boljšim samouravnavanjem hra- njenja in nižjo telesno maso pri dojenih otrocih. Imunski sistem Dojenje podpira nezrel imunski sis- tem dojenčka s številnimi imunološki- mi sestavinami v ŽML, ki zagotavljajo aktivno in pasivno imunsko zaščito dojenčka. Imunske dejavnike lahko raz- delimo v specifične in nespecifične celične in humoralne dejavnike. Celič- ne obrambne elemente predstavljajo levkociti, ki so v velikem številu priso- tni v začetku laktacije in spodbujajo v otrokovih prebavilih lokalni in sis- temski imunski odgovor. Prevladujejo makrofagi (40–50 %) in polimorfonu- klearni nevtrofilci (40–50 %), ki imajo fagocitne sposobnosti ter delujejo pro- tibakterijsko in protiglivično. Makrofagi sodelujejo tudi pri tvorbi podenot kom - plementa C3 in C4. Limfociti T (5–10 %) delujejo citotoksično na mikroorganiz- me in spodbujajo imunološki odgovor dojenčka, medtem ko so limfociti B odgovorni za proizvodnjo specifičnih protiteles proti številnim patogenim klicam. Entero-mamarna pot zagota- vlja, da vsak mikrob matere spodbuja tvorbo specifičnih protiteles, ki se izlo- čajo v njeno mleko (2). V prvih treh mesecih življenja ima otrok na voljo pretežno materine imu- noglobuline, ki jih je prejel preko pos- teljice v nosečnosti in jih je deležen z dojenjem, kar je ključno za oblikova- nje lastne imunosti in za obrambo pred mikrobi. Imunoglobulini ŽML sode - lujejo v homeostatskih mehanizmih novorojenčkovega črevesa, npr. sekre- torni imunoglobulini A (SIgA) vplivajo na delovanje mikrobiote v otrokovem črevesu in so pomembni pri prepreče- vanju razvoja nekrotizirajočega entero- kolitisa. SIgA so tudi najpomembnejši imunoglobulini v ŽML, saj predstavljajo 90 % protiteles v mleku in 10 % mlečnih beljakovin. Prav tako so v ŽML prisotni imunoglobulini G (IgG) in imunoglobuli- ni M (IgM), a v mnogo nižjih koncentraci- jah kot SIgA. Sestava imunoglobulinov v ŽML je spremenljiva in je odvisna od številnih dejavnikov, med drugim otro- kove gestacijske starosti in trajanja lak- tacije. Najvišje koncentracije SIgA so v mlezivu (~ 2,5 g/l), nato pa se njihova koncentracija stalno zmanjšuje (v pre- hodnem mleku ~ 1 g/l in v zrelem mle- ku ~ 0,7 g/l). Najnižje koncentracije SIgA so prisotne med 1. in 12. mesecem otro - kove starosti, nato pa znova naraščajo in najvišje vrednosti dosežejo po 2. letu otrokove starosti. Tudi IgG sledijo temu naraščanju vse do 4. leta. Koncentracija IgM ostaja stabilna ves čas laktacije (17). ŽML vsebuje tudi številne nespecifične dejavnike, ki otroka varujejo pred okuž- bami. Laktoferin je beljakovina, ki tek- muje z mikroorganizmi za železo, deluje baktericidno, protivirusno in protivne- tno ter spodbuja imunski sistem. Lizo- cim je encim, ki sodeluje pri razpadu bakterij in stimulira imunski sistem z razgaljanjem bakterijske stene. Belja- kovine, ki vežejo vitamin B 12 , prepreču- jejo, da se vitamin veže v bakterije (E. coli), in zavirajo njihovo rast. Tudi neka- tere maščobe ŽML imajo protimikrob - ne učinke. Pomembno vlogo v obrambi pred okužbo igrajo oligosaharidi, ki jih je v ŽML kar tisočkrat več kot v kravjem mleku. Trenutno so v ŽML prepoznali več kot 200 strukturno različnih oligosahari- dov, nekatere izmed njih pa sintetizira- jo tudi za namen prehranske industrije. So neprebavljivi ogljikovi hidrati, ki jih je največ v mlezivu (20–25 g/l) in manj v zrelem mleku (5–15 g/l). Pasterizacija, hlajenje in sušenje ne vplivajo na njihov obstoj. Sestava oligosaharidov je odvi- sna od faze laktacije, trajanja nosečnos- ti in genetske zasnove matere in njene prehrane ter se v posameznih področ - jih sveta pomembno razlikuje. Oligosa- haridi pomembno vplivajo na otrokovo zdravje. Preprečujejo pripenjanje mikro- bov na črevesno sluznico, vplivajo na imunski odziv telesa in delujejo kot pre- biotiki. S povečevanjem kislosti oko- lja v prebavilih stimulirajo rast bakterij roda Lactobacillus in tako ovirajo razrast patogenih bakterij (Shigella spp., Salmo- nella spp. in E. coli) ter njihovo zadrže- vanje v prebavilih (Pneumococcus spp.). Oligosaharidi vplivajo tudi na nevrološki in kognitivni razvoj otroka (2,18). V protivnetnem odgovoru sodelujejo tudi antiproteaze, peroksidaze, inter- levkini, prostaglandini, aktivatorji trombocitov, antioksidanti, vitamini, rastni dejavniki in hormoni (2). Razvoj črevesnega mikrobioma ŽML torej vsebuje dejavnike, ki varujejo nerazvit imunski sistem novorojenčka, a poleg tega s pomočjo oligosaharidov še dodatno spodbuja rast določenih bakterij, kot so bifidobakterije in lak- tobacili. Pri dojenih otrocih so prisotni tudi enterokoki, medtem ko pri otrocih, hranjenih z mlečno formulo, prevladu- jejo bakterije vrst Clostridium, Escheri- chia in Bacteroides (19). V mleko pridejo bakterije materine črevesne flore preko entero-mamarne poti. Med dojenjem materine bakte- rije naselijo prebavila novorojenčkov in tako preprečujejo naselitev zdravju škodljivih bakterij. Dojenje pomembno vpliva na razvoj črevesnega mikrobio- ma, saj zagotavlja kolonizacijo črevesa s primernimi bakterijami, kar se kaže z večjim deležem bifidobakterij pri doje- nih otrocih, pri katerih so opazili manj- šo raznolikost in počasnejše zorenje črevesnega mikrobioma (20). Mikrobiom odločilno vpliva na otrokov razvoj. Prvi dve leti življenja sta namreč kritično okno priložnosti za razvoj pre- bavil, imunskega sistema in mikrobio- ma (2,20). Slovenska pediatrija 4/2022.indd 182 21/12/2022 21:26 Slovenska pediatrija 2022 | 183 Vpliv dojenja na razvoj akutnih in kroničnih bolezni Pogostost okužb in umrljivost Dojenje zniža umrljivost dojenčkov zaradi optimalne prehranjenosti, bolj- še higiene hranjenja, boljšega pove- zovanja med materjo in otrokom ter edinstvenih imunoloških lastnosti ŽML, vpliva pa tudi na razvoj črevesne- ga mikrobioma. V nedavni obsežni raziskavi v Združenih državah Ameri- ke omenjajo povezavo med začetnim dojenjem in nižjo umrljivostjo novo- rojenčkov in dojenčkov v postperina- talnem obdobju pri vseh etničnih in rasnih skupinah (ARO = 0,74; 95 % IZ = 0,7–0,79), opazili pa so tudi značilno nižjo umrljivost zaradi okužb, nena- dne nepričakovane smrti dojenčkov in nekrotizirajočega enterokolitisa (21). Izključno dojenje do otrokove starosti 6 mesecev za kar 75 % zmanjša tvega- nje akutnih bolezni dihal, za 2/3 pogo- stost akutne driske in za 43 % tveganje vnetja srednjega ušesa do 2. leta sta- rosti. Če so otroci dojeni ali vsaj delno dojeni, se pogostost hospitalizacij zara- di okužb (neonatalne vročine) zmanjša za kar polovico (2). Pojavnost alergij in astme Učinek MML na dojenčkov imunski sistem zmanjšuje možnost alergij- skih bolezni v odraslosti. Vpliv dojenja na pojav atopijskega dermatitisa ter občutljivost na prehranske in respira- torne alergene so doslej večkrat pro - učevali v metaanalizah in kohortnih analizah. Rezultati so si bili pogosto nasprotujoči ali pa je bilo povezavo med dojenjem in zmanjšano pojavno- stjo alergij težko potrditi (22). Ob tri- mesečnem izključnem dojenju sta se pomembno zmanjšali pojavnost aler- gij na inhalatorne alergene in pojavnost astme pri otrocih brez obremenilne družinske anamneze (23). V metaana- lizi 89 raziskav so ugotovili, da dojenje zmanjša tveganje astme pri otrocih od 5. do 18. leta starosti (2). Ustno zdravje in malokluzije Dojenje je zaščitni dejavnik za razvoj zobne gnilobe pred prvim letom sta - rosti, medtem ko je po tej starosti o zaščiti ali poslabšanju zobne gnilobe zaradi številnih dejavnikov, ki vplivajo na zdravje zob, predvsem hrane, načina prehranjevanja, ustne higiene in upora- be fluoridov, to težko sklepati (24). Izključno dojenje je značilno znižalo pojavnost vseh tipov nepravilnega ugri- za (malokluzije). Tudi podaljšano dojenje je značilno povezano z boljšim razvo- jem zobnega ugriza. Otrok, ki je dojen manj kot 6 mesecev, ima štirikrat več- je tveganje nepravilnega ugriza zadnjih zob, kot otrok, ki je bil izključno dojen 6 mesecev ali dlje (25). Možni mehanizmi, ki pojasnjujejo zaščitni učinek dojenja pri nepravilnem ugrizu, se nanašajo na sesanje v procesu dojenja. Pri dojenih otrocih namreč opažamo večjo aktiv- nost obraznih mišic, ki spodbuja bolj pri - merno rast in razvoj obraznih kosti (25). Ostale prednosti dojenja in materinega mleka Dojenje deluje protibolečinsko in ga s pridom uporabljamo pri vseh bolečih posegih pri otroku ali po njih. V MML so tudi številni epigenetski dejavniki, ki lahko spremenijo poti izra- žanja genov (26). Varno skupno spanje in dojenje zmanjšu- jeta tveganje nenadne smrti v postelji (27). Z metaanalizo so ugotovili tudi, da podaljšano dojenje več kot 6 mesecev značilno zmanjša tveganje vseh vrst levkemije v otroštvu (28). Prednosti hranjenja z materinim mlekom ali ženskim mlekom na oddelkih intenzivnega zdravljenja Zagotavljanje MML za novorojenčke z zelo nizko porodno maso (≤ 1.500 g) v enotah intenzivne terapije in nege (EIT/ EIN) je normativ, ki otrokom zagotavlja kratkoročne in dolgoročne prednosti za zdravje. Vsaka mati nedonošenega otroka bi morala prejeti zadostne in ustrezne informacije o pomembnosti njenega mleka za njenega otroka. Ose- bje EIT naj podpira laktacijo in omogo- ča hranjenje z MML tako, da spodbuja zgodnje in pogosto izčrpavanje mleka ter kožni stik med materjo in otrokom in dojenje, ko seveda to dopušča otro- kovo in materino stanje. Družini pri- jazna EIT/EIN spodbuja vključevanje družine v medicinsko oskrbo otroka in s tem izboljša laktacijo. Če mati nima dovolj mleka, naj izbere pasterizirano ŽML, čeprav pasterizaci- ja, zamrzovanje in odtajevanje ter pre- livanje v različne posode in dolgotrajno shranjevanje mleka zmanjšajo količino bioaktivnih komponent (29). MML pomembno zmanjša tveganje nekrotizirajočega enterokolitisa, pozne sepse, kronične bolezni pljuč nedono- šenčkov, retinopatije nedonošenčka in slabšega nevrološkega razvoja (30). Tudi hranjenje z darovanim ŽML doka- zano zaščitno deluje na pojavnost nekrotizirajočega enterokolitisa, neko- liko manj na pojavnost pozne sepse, a prepričljivo na pojavnost retinopati- je. Napoved je boljša, če otrok prejme vsaj nekaj MML ali ŽML, kot da je hra - njen izključno z mlečno formulo (31). Manjša pojavnost okužb in nekrotizira- jočega enterokolitisa pri dojenih nedo- nošenčkih posredno vpliva na otrokov intelektualni razvoj in prispeva k neko- liko višjem inteligenčnem količniku v starosti 7 let (32). Zaključek Dojenje je povsem naraven in optima- len način hranjenja dojenčka. Vse druge metode hranjenja so primerne bistve- no manj, saj vplivajo na rast, razvoj in zdravje otroka ter imajo kratkoročne in dolgoročne posledice. Manjša uspešnost dojenja pomeni več- je tveganje obolevnosti in smrtnosti pri otroci h. Zat o sta spod bu j an je i n Slovenska pediatrija 4/2022.indd 183 21/12/2022 21:26 184 | Slovenska pediatrija 2022; 29(4) podpiranje dojenja osnovni dejavnosti za izboljšanje otrokovega zdravja, ki ju morajo zdravstveni delavci nuditi otro- ku in materi. Ključna je torej vloga pediatrov, da pri svojem delu v bolnišnicah, ambulan- tah in družbi zagovarjajo dojenje, za kar morajo biti primerno izobraženi – tako glede prednosti dojenja za mater in otroka, kot tudi glede reševanja morebitnih težav, ki lahko spremljajo dojenje. Literatura 1. Meek JY, Noble L. Policy statement: breastfeed- ing and the use of human milk. Pediatrics 2022; 150(1): 1–15. 2. Tekauc Golob A. Importance of breastfeeding for term and preterm infants. In: Paro Panjan D, Fister P, eds. Prehrana in prebavila pri novorojenčku. Ljubljana: Klinični oddelek za neonatologijo, Pediatrična klinika, UKC: Medicinska fakulteta, Katedra za pediatrijo, 2018; 8/1: 37–46. 3. Dosegljivo na: https://www.who.int/tools/ child-growth-standards/standards. 4. Patro-Gołąb B, Zalewski BM, Polaczek A, Szajew - ska H. Duration of breastfeeding and early growth: A systematic review of current evidence. Breastfeed Med 2019; 14(4): 218–29. 5. Rito AI, Buoncristiano M, Spinelli A, Salanave B, Kunešová M, Hejgaard T, et al. Association between characteristics at birth, breastfeeding and obesity in 22 countries: The WHO European Childhood Obesity Sur - veillance Initiative–COSI 2015/2017. Obes facts 2019; 12(2): 226–43. 6. Bell S, Yew SS, Devenish G, Ha D, Do L, Scott J. Duration of breastfeeding, but not timing of solid food, reduces the risk of overweight and obesity in children aged 24 to 36 months: findings from an Australian cohort study. Int J Environ Res Public Health 2018; 15(4): 599. 7. Ortega-Garcia JA, Kloosterman N, Alvarez L, Tobar - ra-Sánchez E, Cárceles-Álvarez A, Pastor-Valero R, et al. Full breastfeeding and obesity in children: a prospec - tive study from birth to 6 years. Child obes 2018; 14(5): 327–37. 8. Sherwood WB, Bion V, Lockett GA, Ziyab AH, Soto- Ramírez N, Mukherjee N, et al. Duration of breastfeed - ing is associated with leptin (LEP) DNA methylation profiles and BMI in 10-year-old children. Clin Epigenet - ics 2019; 11: 128.. 9. Horta BL, Victora CG, França GV, Hartwig FP, Ong KK, Rolfe ED, et al. Breastfeeding moderates FTO relat - ed adiposity: a birth cohort study with 30 years of fol - low-up. Sci Rep 2018; 8(1): 2530. 10. Kim KM, Choi JW. Associations between breast- feeding and cognitive function in children from early childhood to school age: a prospective birth cohort study. Int Breastfeed J 2020; 15(1): 1–9. 11. Horta BL, Loret de Mola C, Victora CG. Breastfeed - ing and intelligence: a systematic review and meta- analysis. Acta paediatrica 2015; 104: 14–9. 12. Krol KM, Grossmann T. Psychological effects of breastfeeding on children and mothers. Bundes- gesundheitsblatt-Gesundheitsforschung-Gesund- heitsschutz 2018; 61(8): 977–85. 13. Miliku K, Moraes TJ, Becker AB, Mandhane PJ, Sears MR, Turvey SE, et al. Breastfeeding in the first days of life is associated with lower blood pressure at 3 years of age. J Am Heart Assoc 2021; 10(15): e019067. 14. Horta BL, de Lima NP. Breastfeeding and type 2 diabetes: systematic review and meta-analysis. Curr Diab Rep 2019; 19(1): 1–6. 15. Miettinen ME, Honkanen J, Niinistö S, Vaarala O, Virtanen SM, Knip M. Breastfeeding and circulat - ing immunological markers during the first 3 years of life: the DIABIMMUNE study. Diabetologia 2022; 65(2): 329–35. 16. Li Y, Gao D, Chen L, Ma T, Ma Y, Chen M, et al. The Association between Breastfeeding Duration and Lipid Profile among Children and Adolescents. Nutrients 2021; 13(8): 2728. 17. Czosnykowska-Łukacka M, Lis-Kuberka J, Królak-Olejnik B, Orczyk-Pawiłowicz M. Changes in human milk immunoglobulin profile during prolonged lactation. Front Pediatr 2020; 8: 428. 18. Cheng YJ, Yeung CY. Recent advance in infant nutri - tion: Human milk oligosaccharides. Pediatr Neonatol 2021; 62(4): 347–53. 19. Lozar Krivec J. Dizbioza in bolezni novorojenčka. In: Paro Panjan D, Fister P, eds. Prehrana in prebavila pri novorojenčku: [učbenik]. Ljubljana: Klinični oddelek za neonatologijo, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana; Medicinska fakulteta, Katedra za pediatrijo, 2018. p. 121–31. 20. Ostrowski B, Krawczyk B. Breastfeeding as a regu - lating factor of the development of the intestinal micro- biome in the early stages of life. Eur Food Res Technol 2022; 11: 1–3. 21. Li R, Ware J, Chen A, Nelson JM, Kmet JM, Parks SE, et al. Breastfeeding and post-perinatal infant deaths in the United States, A national prospective cohort analy- sis. Lancet Reg Health Am 2022; 5: 100094. 22. Nuzzi G, Di Cicco ME, Peroni DG. Breastfeeding and allergic diseases: What’s new?. Children 2021; 8(5): 330. 23. Bigman G. Exclusive breastfeeding for the first 3 months of life may reduce the risk of respiratory aller- gies and some asthma in children at the age of 6 years. Acta Paediatr 2020; 109(8): 1627–33. 24. Branger B, Camelot F, Droz D, Houbiers B, Mar - chalot A, Bruel H, et al. Breastfeeding and early childhood caries. Review of the literature, recom- mendations, and prevention. Arch Pediatr 2019; 26(8): 497–503. 25. Teshome A, Girma B. The Impact of Exclusive Breastfeeding on Malocclusion: a Systematic Review. SN Compr Clin Med 2021; 3(1): 95–103. 26. Tekauc Golob A. Epigenetski vplivi materinega mleka. In: Bratanič B, ed. Dojenje: ključ do trajnostnega razvoja: zbornik prispevkov. Ljubljana: Slovenska fun- dacija za UNICEF, 2016. p. 119–25. 27. Landa-Rivera JL, Pérez-Pérez J, González-Núñez MD, Gil-Miralles RA, Jover-Escolano Y, Fernández-Pan Astacio V. Population-Based Survey Showing That Breastfed Babies Have a Lower Frequency of Risk Factors for Sudden Infant Death Syndrome Than Non- breastfed Babies. Breastfeed Med 2022; 17(2): 182–8. 28. Su Q, Sun X, Zhu L, Yan Q, Zheng P, Mao Y, et al. Breastfeeding and the risk of childhood cancer: a sys - tematic review and dose-response meta-analysis. BMC Med 2021; 19(1): 1–23. 29. Colaizy TT. Effects of milk banking procedures on nutritional and bioactive components of donor human milk. Semin Perinatol 2021; 45(2): 151382. 30. Parker MG, Stellwagen LM, Noble L, Kim JH, Poin - dexter BB, Puopolo KM. Promoting human milk and breastfeeding for the very low birth weight infant. Pedi - atrics 2021; 148(5). 31. Miller J, Tonkin E, Damarell RA, McPhee AJ, Suga - numa M, Suganuma H, et al. A systematic review and meta-analysis of human milk feeding and morbidity in very low birth weight infants. Nutrients. 2018; 10(6): 707. 32. Lapidaire W, Lucas A, Clayden JD, Clark C, Fewtrell MS. Human milk feeding and cognitive outcome in pre- term infants: the role of infection and NEC reduction. Pediatr Res 2022; 91(5): 1207–14. prim. Andreja Tekauc Golob, dr. med., IBCLC Oddelek za perinatologijo, Klinika za ginekologijo in perinatologijo, Univerzitetni klinični center Maribor, Maribor, Slovenija andreja.tekauc-golob@guest.arnes.si prispelo / received: 8. 8. 2022 sprejeto / accepted: 28. 11. 2022 Tekauc Golob A. Prednosti dojenja in hranjen- ja z materinim mlekom za otroka. Slov Pediatr 2022; 29(4): 180−184. https://doi.org/10.38031/ slovpediatr-2022-4-01. Slovenska pediatrija 4/2022.indd 184 21/12/2022 21:26