734
I. Fajdiga : Obup.
poved pri ljudeh in pri Perunu, ki je dober le dobrim, toda zle besom daruje ter ne jemlje v raj zeleni."
„On ne mene, jaz sem tudi močna, babica, in braniti se znam kakor mati," ugovarja Grimislava in se zaradi zarad misli babičine.
V tem hipu stopi Motižir v izbo in Grimislava brata iskro srdito pogleda, morda bas tudi nekoliko zarad one babičine strašne misli, kaj bi se bilo zgodilo, da ni starka mladeniču, predno je šel po svetu, na-teknila na levo nogo nad členke zlati obrski obroč ravno tak, kakerš-nega je Grimislava nosila na desni nogi.
-S-~^-+X9<|     Konec I. dela.     Jgj^^—1_
Obup.
(sf|vet ječa je, jetnik jaz v nji po sili, Iz nje izhodi vsi so mi zaprti! Čez groba prag le, v hišo bridke smrti Me poti ob slovesi bi vodili.
Oj, upi "vi  — kako ste me slepili: Prej sreče mi cvetoči, dični vrti, Zdaj ječe so zidovi mi razdrti, Ki name skoro bodo se zgrudili.
Naj se! V temini grozni mirno čakam, Ko trhlo name ruši se tramovje, Ko spe pogibelj se na teme moje.
Li tožim naj in kakor dete plakam?
Nikdar! Trup stare palo naj zidovje,
Protivnik v duhu sem usode svoje!
Ivan Fajdiga.
i                       Moja oporoka.
|o boste položili                                               „Kar je gorja na sveti,
Pod hladno me zemljo,                                 Ki človek ga trpi,
Ni treba, da tožili,                                        To moral je trpeti,
Vi bratje, bi zato!                                          Ki v tem-le grobu spi!"
A vendar dovolite,                                          »Prevare bridke same
Da prošnjo vam povem:                                Bil žitja mu je tir;
Spominek naredite                                         Vsaj v krilu hladne jame
Z napisom mi le-tem:                                   Dodeli, Bog, mu mir P
Janko Leban.