r Največji ■^•whiIo dnevnik ▼ Združenih državah VeUa za vse leto ... $6.00 a Za pol leta.....$3.00 1 Za NeW York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NAK0DA list slovenskih delavcev v AmerikL i largest SSovenian DajQ> «* $ I the United States jj i famed evety da; except Sunday* I And legal Holidays | I 75,030 Readers. , | ,iorih.aNP1- 2»7tt. Entered u Second Qiao Matuw, bepumoer 21. 1903. st th» Fort Office at yew York N Y„ nader ths Act of Congress at March 3, 1879 TELEFON. PORTLAND! 287* N0. 272T— ŽTEV. 272. NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 13, 1924- — TOREK, 18. NOVEMBRA 1924. VOLUME AXXII — LETNIK XXXi* POINCARE JE SOKRIV IZBRUHA VOJNE Poincareja so obdolžili, da je bil sokriv izbruha svejtovne vojne. — Odolžitve njegovih političnih sovražnikov temelje na privatnih pismih francoskega poslanika v Rusiji. — Listine so bi";e objavljene v radikalnem časopisju. — Bivši ministrski predsednik je odločno zanikal vsa natolcevanja, češ, da so iz trte izvita. Poroča Arno Dosch-Fleurot. Pariz, Francija, 17. novembra. — Prvikrat izza konca vojne so i<> pobilo v Franciji vprašanje, kdo je bil d ejanski pozvroeitelj vojne. Politični sovražniki Poincareja so naložili njemu delno odgovornost za to. Obdolži 1-ve temelje na privatnih poslanicah, katere je napisal freorges Louis, poslan od Oaillairxa v Petrograd kot francoski poslanik, a odpoklican, kakorliitro je prišel Poin-care na krmilo. Te poslanice, objavl jene a* radikalnem listu L'Oeuv-re. kažejo, da potiskal Poincare Rusijo v sovražno sta-fi-če proti Nemčiji, kar je nato dovedlo do vojne. Gliasi se, da je bil pri tem glavni zarotnik ruski poslanik v Franciji. Izvolski. Louis je umrl in njegov sin. v kojega posesti so se nahajala pisma, je tudi pred kraStkim umrl. Ocividno je, da so bila ta pisma objavljena ob času, ko se je pričelo pripravljati povratek Caillauxa v aktivno politično življneje. Razventega pa imajo ta pisma namen povečati dokazilni materijal glede vojne krivde, katerega so zbirali že dolgo časa. | Louis dolži Poincareja, da je bil so-odgovoren pri 1 -•'•uvanju na vojno. Navada I^ouisa je bila skrbno za-zTKvmovati rekel kajzer. "Vse sem storil, da pridem do soglasja, a sedaj je vse končano." :*ogovor ni naveden v podrobnostih, a tiče se naporov francoske vlade pod vodstvom Cauillauxa, da se u-reljavi zbližanje z Nemčijo in iuavgurira politiko, ki je Mla vržena na smetišče, kakorliitro je prevezi Poincare krmilo vlade. Soglasno z Louisom je rekel, Cambon koncem pogovora: "Poincare je deloma odgovoren za vojno." Po svojem pogovoru s Pichonom si je zaj asal Louis ugotovilo, da mu je povedal Paul Cambon, lu*at prejšnje-da. da je njegov naslednik v Petrogi+adu, M. PoLeologuv? 'potisnil Rusijo v svetovno vojno". Paul Cambon je rekel nadalje Pielionu, da je bila prava sre'a, do je postal Poinoare predsednik. "ker bi nam drugače odtujil vse naše takratne prijatelje." Ta pisma so bila oči vidno anti-poinearistična ter kažejo, »La je skuhal Louis dokazati sredi vojne da hi on i?: C lillaux lahko preprečila izbruh vojne, če bi še ostala na krmilu1. Objavljen je teh pisem je povzročilo značilno reakcijo. Sovražniki radi k alee v izjavljajo da so ta pisma h izit\7 "ogorčenosti odstavljenega javnega uradnika", kei je baje odpoklical Louisa radi njegove nezmožnosti. Prejšnji ministrski predsednik Poincare ie včeraj zvečer ogorčeno zanikal trditev Cambona in Louisa, da ie bil on odgovoren za izbruh vojne. Mudil se je v Štras-burgu. Objavil je, da !>o pa svojem povratku v Pariz obja-\ j I vso svo jo tozadevno korespondenco. MUSSOLINI O AMERIŠKI PRISELJENIŠKI POSTAVI. R:m, Italija, 16. novembra. — Včeraj j t* sprejel Musssolini v av-o drugače, se bo obrnilo izselje-v itn je prorti Južni Ameriki. USTAVLJEN JE MAROŠKE KAMPANJE. Madrid, Španska, 17. novembra. Xa navvnt nemških častnikov, ki se nahajajo pri nje-govrim štabu, je španski minedtraki predsednik de Rivera za enkrat opustil kampanjo v Maroku. Pripravljen je tudi mesti precej izprememb v svo ji diktaturi. - V NEMČIJI SO UJELI VELIKEGA KARPA. Kirchenbarken, Nemčija. 16. novembra. — V tukajšnji bHžrni so ujeli velikega karpa. ki je po mnenju ribičev star najmanj 100 let. Riba je tri čevlje dolga ter tehta trideset funtov. NAROČNIKOM V NAZNANJE. Preteče ni teden smo razposlali vsem naročnikom "CMas Naroda" stenske koledarje. Če ga slučajno kateri ni dobil, prosimo^ da nas o tean obvesti. Upravništvo. V SPOMIN AMERIŠKIM VOJAKOM. Na veliki skali ob St. Nazaire zalivu (Francija) bodo prihodnje leto postavili velik spomenik na čast ameriškim vojakom, ki so se borili v Franciji. Spomenik je izdelala ameriška kiparka Mrs. Pane Whitney. Solia, predstavljajoča ameriškega vojaka, je v.isoka petnajst čevljev. Or-lova krila merijo v premeru petintrideset čevljev. IZKORIŠČEVALCI OTROK I SKUŠAJO ZMAGATI i - !. Zagovornika otroškega dela ter]' njih nasprotniki so pripravljeni • boriti se v vsaki posamezni državi. — VeleindustrijaJce, izkoriščevalce otroškega dela, je j navdušila zmaga v Mass. ? Washington, D. C., 17. nov. — ■ : Dve dobro organizirani sili. kojili vsaka ima na razpolago obilo de-! narja za hitro in ljuto kampanjo, pripravljeni, da vznemirjata državne zakonodaje glede amendments k zvezni ustavi, tikajoecga • sc dela liedoletnih in otrok. Dejstvo, da niso hoteli v Massa- " chusetts sprejeti ]>redlaganega ■ amendmenta je obranilo nasprotnike te človekoljubne predloge in sedaj so pripravljeni boriti se proti njej v vsaki posamezni državi. Pet držav se je že odločilo glede ameiidementa, tikajočega se dela otrok, namreč štiri potom zakonodaj, ena pa potom ljudskega glasovalijxL Država Arksansas je glasovala za amendment, država North Carolina. Georsria in Louisiana pa prnii anvii« Ime m n. a zakonodaje teh držav lahko razpravljajo in sklepajo o primer no«ti referenda ljudskega glasovanja. Tri in dvajset organizacij, spojenih z gibanjem za odobrenje amendmenta proti otroškemu dolu, dol?i svt>je nasprotnike, da delujejo v interesu nekega tekstilnega trust a v Massachusetts. — Značilno je in voLilci bodo kmalu spoznali lo. — jtIh v: v n«-ki objavi, katero je izdal ratifika-eijski komite j. — achuset>. kjer je vse polno tekstilnih naprav, dvema velikima nadaljnimi bombažnima držai ama. Georgia in North Carolina v boju proti odobren ju tega amendmenta. — Tekstilna industrija ima za-posleirih več otrok in nedoletnih kot katerakoli druga industrija in llastninstvo južnih predilnic se nahaja v glavnm v rokah magna-tovi z Massaeliuscttsa. Ta kompa-nija v Massachusetts!! je'bila del narodne kampanje proti člov^ko-" .ljubnemu ameiwimentu. J Kongres je sprejel amendment tekom zadnjega zasedanja z več kot- dvetretinsko večino v poslanski zbornici ter s 61 glasovi proti 23 v senatu. Junija meseca je bil amendment predložen posameznim državam v odobrenje. &est državnih zakono-i daj je naprosilo kongres, naj sprejme ta amendment k ustavi, o meti temi tudi država Massa«. o chusetts. Ko pa je bil amendment j sprejet v kongresu, je bila zako-'nodaja v Massachusetts še v zase- KONFERENCA GLEDE i TRGOVINE Z OPIJEM Zavživalci opija povzročajo veli- < ke skrbi. Kitajski in Japonski. Mednarodno konferenca v Ženevi. — Sodelovanje z velesilami. I Ženeva, Kviea. 17. novembra. — 'Danes se je tukaj začela četrta I mednarodna konferenca za kontrolo trgovine z opijem. I Predsednik konference je Iler-Juf Zahle, danski p »-lanik v Berlinu. Namen konference je v prvi vr-1 sti omejiti eksport. oziroma import opija in drugih omami j i vi h sredstev. v drugi vrst.i pa omejiti »rojenje rastlin, iz katerih se omamljava sred>tva prislehijejo. Delegati so razpravljali o pred-; konferenci ki se je včeraj končala, ne da bi zaiznaniovala k ik u- peh.: Kitajski poslanik v Washing-tonu. Sze, je apeliral na velesile, ki imajo kolonije na Daljnem Vzhodu, naj pomagajo izboljšati obupen položaj kulijev. ki so naj-: st rast nejši zanživalei oanamljlvih sred-te v. | Japonski delegat Sugimura je' r-kol. da sta poglavitna faktorja \ trgovini z opijem denar in profit. Morala zaipadnega sA-eta je dospela na rob propada Razne evropske dežele črpajo iz trgovine t. opijem velikanske dobičke in treba bo velike odločnosti in napo rov. pretili o se bodo hotele odpovedati temu ogromnemu viru dohodkov. ANGLIJA GRADI VELIKANSKE VODILNE BALONE. London, Antrlija. novembra. 'Angleška vlada je začela graditi ( v Howdem največji vodilni ba^on. Balon bo še enkrat tako velik kot t je ameriški ZR—3. Dol j; bo 700 čevljev, vseboval bo ) pet milijonov kubičnih čevljev ^ nlina in v njrm bo prostora za 150 oseb. Vozil bo z naglico 70 milj ha uro. Veljal bo en miljon in pet-stotisoč dolarjev. 1 - GENREAL DAWES JE BIL OPE BIRAN. t - L- Chicago, 111., 16. novembra. — - Izvoljeni podpredsednik general i Dawes se je danes podvrgel operaciji na kili. Po zatrdilu zdrav- i nikov operacija ni bila nevarna, v V par dneh bo ž? zapustil bolniš- >- nieo. j " i, danju ter bi ga lahko odobrila, a u ta akcija je bila blokirana in cert lo stvar se je 'predložilo referen->- du ali spdosnemu ljudskemu gla-»- sovanju. SAMOMOR LEPEGA ! IN MLADEGA DEKLETA: - I : Samomor lepe in bogate deklice je , ■ postal še nepojasnjen. — Našli , so jo mrtvo v avtomobilu za kolesom. — Poznala je mladega moža, a je hotela ostati samica. Pet in dvajset let staro Made-lino Ilaberstroh. hčerko bogate družine iz Nassau okraja, L. I. so našli s krogi jo v glavi, mrtvo v j avtomobilu, v bližini njenega doma. Njeno truplo je ležalo preko vodilnega kolesa in na tleh poleg trupla je ležal revolver. Samomor deklice, ki je uživala lepoto, bogastvo ter sploh vse, ka.r lahko napravi življenje vredno življenja, je ostal dosedaj še nepo-| .iasnjen. vsaj v kolikor pride pri tem vpo.štev motiv. Deklica je za ; I pustila v soboto zjutraj ob osmih dom Mrs. Julius Davis v Stony Brook, da se napoti v gostilno, katero vodi Mrs. Leopold Dohr.e "v Northport. Čeprav bi lahko pre-• merila deklica pot v dvajsetih mi-I 'tutah. je prišla vendar tjakaj še-•'«• ro tridi nrali ter so ie nahniala | j v stanju, ki je mejilo na histerijo. Policija domneva, da predstav-. lja vrz 1 treh ur v času njene od-. -otno^ti ključ k skrivnosti, ki ob-!. daja dejanji!? deklice. Treba je - doprnati. kaj se je pripetilo tekom i toh treh ur in zakaj je postala pre. - je tako živahna deklica naenkrat . tako otožna in razburjena, da je sklenila končati svoje mlado življenje. Po kratkem obstanku v gostilni je rekla deklica gostilni-. čarki: — Kmalu boste čitali moje ime v listih in nobena živa duša ne bo mogla reči. zakaj sem storila to, 1 kar nameravam storiti. Mrs. Doline se je prestrašila teh i besed'ter takoj stopila v stik s sta-f - riši deklice. Stariši so takoj pre-'1 Iskali s£#bo hčerke in pogledali tu-q d i v predal, v katerem je imela ; spravljen revolver. Ta revolver je J izginil.' t- Možnost ljubezenske afere je po mnenju vseh. ki poznajo deklico. ^ izključena. Miss Ilaberstroh je več kot enkrat pokazala, da nima nobenega smisla za zakonsko življenje. a njena mati je rekla, da je j imela snubača. ki se je na vsak način hotel poročiti ž njo. Ta snu-L bač je neki Jack Hartma>n iz Free-porta. Glasi se. da je bila dogo-t' vo rje na s Hartmanom glede sestanka. ki naj bi se \"ršil v petek. - Stariši dekHce povdarjajo. da a ni mogla deklica namenoma izvr-e- šiti samomora m da je to razvid-n- no iz dejstva ke Federacije. Večina teli delegatov pa je odšla popoldne preko meje v -Juarez. Mehika, iz povsem razumljivih razlogov. Kovodošli so izjavili, da so bile vse diference političnega značaja uglajene, vsaj začasno. Pristaši I.a Folletta, v glavnem železničarji, se jeze nad obvestilom senatorja George Mosesa iz New Hampshire, da bo izgubil La Follette svoja važna komit-ejska mesta. "Kogar hočejo bogovi uničiti, tega napravijo najpr-vo blaznim," je rekel stari Sam Gompers, ko so ga opozorili na to novico. "Kaj poskusijo in videli bodo vihar ogorčenjia, ki bo šel preko cele dežele."" Mednarodni značaj je dobilo zborovanje vsled tega., ker se ga bodo udeležili tudi angleški, canad.ski in nemški delegati; ki zastopajo strokovne unije. rz\TŠeni so tudi načrti za splošno kampanjo, da se organizira tri miljonc in pol žensk, zaposlenih v različnih i industrijah dežele. Preiskava, ki je bila uvedena pod j vodstvom Gompersa, kaže. da je od teh treh milijonov in pol sedaj le nekako dvesto tisoč žensk organiziranih, v primeri z več kot poldrugim milijonom organiziranih ' žensk v Nemčiji ter več kot pol milijonom žensk v Angliji, soglasno z najnovejšimi statistikami. "Od treh milijonov in pol žensk, zaposlenih v nme-^ riških industrijah," je rekla ^Irs. Conlov, ženska dele-| gatinja na konvenciji, "jih je dva milijona ]x>ročenih. "Kar se tiče poročenih žensk in vdov, ki ostanejo v .! iiidustrijalnih napravah, hi ne mogel biti nikdo drugi , tako željan, da je deležen prednosti strokovne organiza- - eije. Številne teh žensk žrtvujejo svoje zdravje in življenjske sile vsled prenaporov dolgih ur v tvomicah. ka- t terim s!tde nadaljne ure napornega dela doma.'' - Konvencija bo naprošena, naj sprejme naslednja > priporočila, tikajoča se organiziranja žensk: "Stvari naj se organiziran svet, pod vodstvom Ame-i riške Delavske Federacije, in tega sveta naj bi se udele-žila vsaka prizadeta narodna in mednarodna unija v ve-1 likem kampanjskem gibanju, "Vodstvo dela potom izvrševalnega tajnika naj poveri kaki ženski predsednik Ameriške Delavske Federa-' c?je, z glavnim stanom v Washin^tomi. "Vsaka unija naj prispeva določeno svoto, da se pokrije stroške ter plača organizatorje." Razventega pa je bila vedno do- \ bre volje ter ocividno zadovoljna s svojim položajem. Poroča se razventega, da je ti-pela Miss Haberstroh na takozva-nem "hav-fever" in da je bila ra- di injekcij proti tej mrzlici v-.- -i krat plen otozkosti. •GLAS NARODA,f, THE DERT JUGOSLAV ADVERTISING MBDIUM DENARNA IZFLACiL^ V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OŽEMLJTT. Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA : 1000 Din. — $15.40 2000 Din. —$30.60 5000 Din. _ $76.00 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in droge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni iekovni urad", ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE: 200 lir..........| 9.90 500 lir..........$23.75 300 lir.......... $14.55 1000 lir..........$46.50 Pri naročilih, ki znašajo manj kot 206 lir račnnamo posebej po 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trstu. «a »ufliljatve. ki presegajo PETTISOČ DINABJSV all pa DVATIBO LIB dovoljujemo po mogočnosti Se poseben dopust, frednost Dinarjem in Liram sedaj m stalna, sseaja se ve&rat In aepr iakorane; Is tega razloga nam al mogače podati aatnčne eene rmm»ri ačunamo po ceni tistega dne, ke nam prMe psslsni denar t rek«. c*OŠILJATVB PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRSUJEMt NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKI $1. glede lgplačfl ▼ amer. dolarjih glajta po—bm oglaa t tam listi Denar nam je poslati najbolje pe Domestic Postal Money Order ali po New York Bank Draft. Bancn Adnatiea v Trstu ie prenehala poslovanje za nedoločen ras. Na5a (lenama nakazila izplačuje in razpoiUlja v zase^Ionem ozemlju Ranta di Credito di Lubiana v Trstu, to je podružnica Ljubljanske kreditne banke. Razume s«\ da mi odjrovarjamo popolnoma za vsako nam poverjeno pošiljarev dokler se ne Izplača naslovniku, in da se bo denar tudi v bodoče točno in v redu Izplačeval kakor dosedaj. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. T Telepbaae; Cortlandt 4087. ____ GLAS NAHODA, 18. ffOV. 1924. "GLAS NARODA" | •L9VRMI MILVt —"»i aatf PubllatM« tor Ipgrii Publishing OoafUf IA Corporation) ~ WUUIM «A«aW. PriililM__LiOII MW1BIK. Tfi—irii Plao* mt mvlmtmm «f Uw Corporation inl AMrtmt *f Abovo Offloorai M Cgggg Krm, »orouBti of Manhattan, Ww Vtfc CUr, N. Y. ••(.A« NARODA" _(Volo ef tho NotU)_ _Vrnarnm Iwry Pay Kxcopt Sunday «n< Htfltew._ .«• Za M lata ............——— J10 Ca Mi Ma .................IMO Za inozemstva sa aala Mi ..rte.. JJ« €a HW Ma .—re....— ■—.... I1J*'H aol lata — IMP _»ubacrlptton Yearly »8—_- A«vf-tIaomont en Agreatnant__________ _Ha Nar—a" Ixhaja vaaKI dan tevzamil nadall In araawlfcaa. DojIbI. fcroa potfplaa la oaabnoatf a« aa prlobčujejo. Denar naf aa kUforoH wo SUatf pa Money Order. Prl aprcmemM kraja naroCnlkoT, prosimo. da. aa aaa. _to« araHnJl M-ralliCe naana nl. da hitreje najdamo ■aalomtta._ "•LAI NARODA'* ■ W*m*mm trse I. Borou«h ef Manhattan, Na« Vk«, ■> V, Telephone: Cortlandt MT»___________ MUSSOLINI Nekateri ugledni ameriški listi so bodisi zagrizeni, bodisi slab'* informirani. Tako je ueprimer pisala te dni newyorska 'Tribune'. "Italijanski diktator Benito Mussolini je izvojeval sijajno zmago. Italijanska poslanska zbornica mu je izrekla \ soboto zaupnico. Za zaupnico je bilo oddanih 315 glasov, proti zaupnici pa samo 6 glasov. Take večine ni -losedaj dosegel še noben državnik. Ves italijanski narod je priznal nevenljive Mussolini j eve zasluge za italijansko domovino." Bolj ne more nihče zaobrniti resnice, kot jo je zaobrnil ta list. "Večina*' v laškem parlamentu, ki se je izrekla za ministrskega predsednika, je obstajala izključno iz njegovih pristašev oziroma iz ' ljudskih' zastopnikov, ki jiJi je izvolila fn^istovska stranka. Sest nasprotnih glasov so oddali Giolitti in njegovi prijatelji, ki so prišli v zbornico v namenu, da preprečijo soglasno zaupnico. Musolini je dobil zato veliko večino, ker ni bilo ob času glasovanja v zbornici razen omenjenih šestih nobenega njegovega sovražnika. Doma je ostalo 133 članov opozicije. Med te spada osemnajst komunistov, 2"> reformskili socijalistov, dvaindvajset f\oci ialistov. dva Nemca in trije Slovenci, zastopniki Julijske Benečije. Ako ratrmčiio promatramo to Mussolini je vo "zrnato", ]>ridejno do zaključka, da pomenja ta ''zmagavelikanski no raz in da ni več daleč dan, ko bo strinoglav-Jjen fašistovski režim. MussoMnijeva zvezda zahaja. Fašizem se bliža svojemu padcu. Italijanski bandit ni mogel izpolniti obljube, ki jo je tako svečano zadal italijanskim kapitalistom, namreč, da bo ustvaiil v deželi gospodarsko prosperiteto in da bo iztrebil revolucij on arno delavsko gibanje. V gospodarskem oziru je Italija na robu prepada. i>eže>a ie do vratu zadolžena. Industrija peša, poljedelstvo ti*j »i vsled splošnega gospodarskega propadanja. Delavci so vsled brutalne zatiralne politike fašizma izročeni na milost in nemilost izkoriščevalcem. Njihova edina rešitev sta boj in zmaga na političnem polju. Mussolini ju bi bil uspeh zasiguran. ako bi zamogel delavce tako zatirati, da bi jim onemogočil vsako javno udejstvovanie- To se mu pa ni posrečilo. Delavci ga smatrajo za slepo orodje velekapitala ter ga bodo preialislci vrgli na gnojišče, kamor tudi spada. Dopis. Detroit, Mich. Že precej časa zasledujem nas priljubljeni list Glas Naroda, in pazim. ako se bo kdo oglasil iz De-troita, pa dosedaj š«* ni bilo ne duha ne slidia. Z delom se je zadnje čase obrnilo preeej na bolje. Vsaj med našimi rojaki se ne pozna nobene brezposeln os* i. Tudi Fordove naprave v Higland Parku so začele zopet delati 6 dni na teden. Seveda je vprašanje, ee bo tako ostalo. Star pregovor pravi: upanje je najboljše mazilo za delavea. Torej upajmo, bo že Bog dal, da ne b«nno nič imeli. Veseliee v prosti naravi so se za to sezono končale. Povean vam. da bilo jih je dovolj, tako da ni bilo noibenemu treba ob nedeljah doma se dolgočasiti. Kako pa rojaki Detroitu, za to bolezen, ki se imenuje dolgčas. skriiijo. vam hočem navesti ne4coliko programa, deloma že končanega, deloma, ki še pride. Takoj po zatvoritvi piknikov je socijalistični klub priredil vinsko trgatev, ki se je zelo pohvalno obnefda. Bolj zidane volje bi ne mogel biti kakor sem bil, ne samo jaz pač voto $54.000. Prva sveta maša je bila. prvo nedeljo v novembru. Veselica se je vršila v korist cerkve dne 8. novemibra. S tem je bil storjen zopet en velik korak za detrodtsko slov. javnost. Druga ravno tako pomembna zabava se je vršila 10. novembra. Bil je bankdt in zvečer veselica, ki jo jp priredilo I>riištvo Detroit-skih Slovencev, št. 121 S. N. P. J. To društvo je namreč obhajalo svojo 15-letnico. Jaz se moram \ resnici čuditi slovenskim ženam in dekletom za tako požrtvovalnost. Bilo je vsega dovolj in še več kot potreba, in vse najboljše pripravljeno. Tudi zlate kapljice in govornikov seveda ni manjkalo. Opazili smo -tudi odličnega gosta iz Clevelazida v osebi Dr. Kerna. •ki nam je v zbram ih besedah marsikaj lepega, "povedal. Vse mi je prav ugajalo. Veselja in plesa je bilo dovod j. pozno v noč. De nekaj moram kritizirati, in j Res je! "Le malo nas je tukaj v Ameriki.. I ki res cenimo, kar imamo. Ako 1 vzamemo naprimer cigarete, imamo I HELMARS. Dajte, da vam dopo- 1 vem, prijatelji: Vi lahko potujete I po vsem svetu, pa ne morete najti 1 bolj zadovoljive in osvežujoče ciga- I rete kot HELMAR." I Če ne kadite turških cigaret, po- I skušajte HELMARS. Ako kadite 1 cigarete iz cenenega, mešanega to- 1 baka, boste gotovo z zadovoljstvom 1 začeli kaditi turški tobak. I HELMARS so popolnoma čiste ter 1 so v lepenkastih škatljah, da se ne 1 lomijo. I Kot drugi, boste z veseljem I začeli kaditi turške. I 11 Izdelovalci prvovrstnih turSkih 1 /tttlWl&l$Miš in egil-čauskih cigaret 11a I ^ svetu. I ^ BOXES ofl0°«20| ■ EZZšSsflK* tm/zV/ Jif JjTS^S^J^fc^/^^^^^^^^ I f^J^ml—M. Hcf/ ^ V flf g ^ — t ^^^^^ 1<> je občinstvo in njegova točnost. Občinstvo 1 > 1 moralo na vsak način poznati diferenco med banketom in veselico. Vsak človek bi moral imeti toliko srca do žensk, da bi si ne pustil posebej streči, pač pa naj bi bil dosti za časa na mestu. To se mi je zdelo umestno omeniti raditega. ker mi vsi dobro vemo, da so take dobrote redke itn če ne bomo jezili na ti>te, ki jo znajo narediti, nam bodo pokazale fige. Tudi o Slovenskem Narodnem Domu bi kaj več omenil, ker je p;« lir. Kiern v svojem govoru sveto-tftva!. naj se o taki stvari po časopisih ne piše in je žel za to precejšen aplavz, moram seveda to v poste vat i. To je bil program, kater: se je izvršil dosedaj. Sedaj pa hočem navesti, kaj pride. Slovensko Pevsko in Dramatično Društvo '"Ljubljanski Vrh"' priredi nekaj posebnega. Pele se bodo pesmi, katere se še sploh niso pele nikjer v Ameriki. No. pa nekaj bo v resnici moralo biti. ako se pevci, moški in mešani zbor. učijo čez štiri mes>ece neprenehoma. Zraven pride še kvartet in afrikanski možicelj. katerega slovenska javnost ni nikdar videla tukaj v Ameriki, kakor tudi ne v stari domovini. No pa saj že vemo in poznamo Klopčičeva dela. Kadar on nastopi, je res nekaj. G. Fr. Hularja pa že tudi vsi dobro poznamo kot izvrstnega humorista in sem prepričan, da tudi njegovo delo "Lovec pod kad jo" in afrikanski možicelj ne bo za Mr. Klopčičevim zaostajalo. Kakor st-m ravno danes čul. bodo prisotni trije pcvovoilje. Ime-j na drugega ne vem. izsledil sem sumu eenga in ta je Mr. Pri-moš Kogoj iz Clevelanda. Zelo bi bilo j želeti tudi njegovega naVtopa. k;i.i-ti že dolgo let ga nisano čuli tu \ I Detroitu. Nisem pevec in ne pojem. ker nimam glasu, vrjeinite }>a, da čez vse ljubim krasne pesmi, le žal. odpiramo pevskih in kulturnih društev. Po mojem mnenju bi moral vsak Slovenec in Slovenka spadati h kakem kulturnem društvu. To -u edina društva, ki se v resnici bojujejo za izobrazbo in obstanek slovenskega naroda. Se laj je še čas. ali ne bo dolgo. Iz stare domovine jih ne puščajo več sem. naši otroci se pa amerikani-zirajo. Vsak naj bo zaveden! Pojdimo vsi na veselico dne 22. novembra in pokažimo, da smo jim tudi mi pripravljeni pomagati izvršiti veliko delo. katero so začeli. Nasvidenje"v soboto dne 22. novembra v Hrvatski Dvorani na 1331 E. Kirby St. Vsi brez izjeme od prvega da zadnjega! Pozdrav! A. M. Meyers. ŠTORKLJA. Pri dobrotznanem rojaku Mr. -Tohn Pirnatu v So. Norwalk, Con., se je te dni oglasila štorklja ter pustila krepkega fanta. Mati in. sin sta 7drava. Pirnatovi družini naše prisrčne čestitke! | Peter Zgaga j V Nemčiji je izšla knjiga, ki sts na dolgo in široko bavi z bivšim kajzerjem Viljemom. Knjago je izdal znani nemški urednik Wolff. In v nji je natančno povedano, kakšne sorte vladar je bil Viljem, kakšne napake je imel in kakšne dobre lastnosti, če je sploh imel kako dobro lastnost. V knjigi je najzanimivejše poglavje, ki govori o samomorilnem pc-tkusu bivšega nemškega kaj-zerja. Kajzer se je spri leta 1906 s knezom Buelowom ter »i gnal to stvar tako k srcu, da se je skušal usmrtiti. No. pa se j-e premislil. Kajzer bi bil napravil veliko napako. če bi si bil leta 1906 upihnil življenje. Sicer bi bil mrtev, toda niti napol toliko mrtev kot je sedaj, ko še vedno živi pregnan v Doornu na I lol and stke m. ★ Pravijo, da je žena božji dar. Pravijo, da je žena možu v to-lažbo in podporo v težkih dneh in I hudih urah. Blagor pečlarjem. ki ne poznajo te tolažbe in te podpore. ★ Neka gledališka igralka je začela modrovati o lepoti. Pravi, da edinole lepota srca in duše odgo-virja ter da je lepota obraza stranska stvar. I>o+iena gledališka igralka je stara že kropr petdesetih let in nv ma takega obraba, da bi se mogel kdo zaljuihiti vanjo. Odtod tudi njicno modrovanje. ★ Vojaški .strokovnjaki pravijo, da bodo pri prihodnji vojni igrale ženske odgovorno vlogo. Najodgovornejša vloga, ki jo morejo igrati ženske pri prihodnji vojni je. da prihodnjo vojno preprečijo. Kclo drugi naj odločuje o življenju in smrti človeka kot tisti, ki je človeka rodil? ★ Senator Borah je dandanes najuglednejši. najvplivnejši in najmočnejši mož v Washington!!. Tako je ugleden in tako močan. da n:nn niti najmanjše prilike. da bi bil kdai izvoljen predsednikom Združenih držav. ★ Pre 1 krp'kim se je pripetil zanimiv slučaj. I Aretirali človeka, ki ima na vesti nebroj zločinov. Preskali so J ga strokovnjaki ter izjavili, da je blazen. Poslali so ga v um oboi-s nico. ) On pa vztrajo zahteva, naj ga postavijo pred sodišče, češ. da je . duševno popolnoma zdrarv. Možak je potemtakem res bla- Te dni sem čital v listu značilen oglas. Zakonski mož oznanja, da mu je t ušla žena ter jo javno poziva, naj se mu oglasi, češ. da bi ji rad ne , kaj povedal. i Jaz skoraj vem. kaj bi ji pove-, dal. In menda veš tudi ti. dragi rojjaik. 7 Najbrž ve tudi žena. kaj ji hoče p povedati. Sugoslmmttjska ^^^ KatnL Sebtmta j Ustanovljena L 1898 l^^gy Inkorporirana L 1901 i GLAVNI URAD v ELY, MINN. _____JI Glavni odboraki: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 93S E. 185 St.. Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALA NT. 180% E. «2no Street, Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely. Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA. Box 961, Ely. Mina. Blagajnik neizplačanih amrtnln: JOHN MOVETRN, 41S — llth At«, Bu« Duluth. Minn, Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 80S American State Bank Bld«, #0« Orant Stre*« m* Sixth Ave. Pittsburgh. Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBASNTK, Room 206 BakeweU Bld«. aor. Diamond and Orani Streets. Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIČ. 1334 W. 18 Street. Chicago. 111. FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street. Denvar. Col®. Porotni odbor; LEONARD 8LABODNTK, Box 480. Ely. Minn. GREGOR J- PORENTA, 310 Stevenson Bldg.. Puyallup, Wash. FRANK XORICH. «217 St. Clair Avenue. Cleveland. O. —_ Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda". -- Vse stvari tlkajoffe se uradnih sadev kakor tudi denarne poitljatr« na] se poSiljnJo na glavnega tajnika. Vse prltolb« naj se poSlla na pred-■ednlka porotnega odbora. Profinje «a sprejem novih Članov in bolnilka ■pričevala naj se poSUJa na vrhovnega zdravnik*. Jugoslovanska KatoliSka Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom aa I obilen pristop. Kdor želi postati Clan te organizacije, naj se zglasi tajnik« bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih aruStev se pa obrnite n« gl tajnika. Novo druStvo Be lahko vstanovl z 8 člani ali članicami. Iz Jugoslavije. Meščanske šole na Hrvatskem. V smislu resolucij, sprejetih na novotsaiddkem koingresu mntešean-skill učiteljev je raiiiižstrstvo pro_ sv3te >• kllenilo, da se \>e dosedanje višje ljaid^ke in višje dekliške Sole na Hrvatskem in v Sloveniji ter v Bosaiii iai Hercegovini v boil oče naKivljajo "gi-adjattisike šole", kakiar -se mazivijajo te šole v ostalih pokrajinah. A' Sloveniji se take šole imenujejo "meščanske šole". Izseljeniški dom v Zagrebu. V ministrstvu za socialno politiko se je \TŠila konferenca v zadevi zgradbe izsp^jeniScega doma v Zagrebu. Ko.nfer«nat< umrl, morilca pa so izročili sidi. šču. Nesreča na tramvaju. V Beogradu ^ta trčila p< krivdi voznika r.n prometnegf stražnika pre^l po-dopjeni; vo.jn< akademije tramvaj št. 7 in št. 68 Pri tej priliki sta bila Maca Se-bova in visokošnlec Vladiimir Bur. garski težko rainjfna. Oba voz; sta biLi močno poškodovana. potnilki je nastala velika panika Zaradi davka v smrt. Vdova sarajevskega gostilni, carja, ParvKna Begovič. je preje la te dni od davčnega urada pla oilni nalog za .20,000 Din kot za ostanek na davku. Ž etna pa je i mela le toliko gotov'une, da si j< nabavila potrebna sredstva za po na drugi svet. Kupila je 300 gramov Itzola ter par metrov vrvi. 1 Lizol je popila, potem pa se je ! skušala obesiti na neki kljuki v i zidu. Kljuka pa je padla na tla in j 7. njo vred tudi žena. ki je umrla j v težkih mukah. Ker je živela nalila v .-tanovanju, >0 našli mrtA o trupi šele t ni dni po izvršenem ' sam orno m. 1 i Velika defravdacija. V Zagrebu mi aretirali in izročili sodišču a* Djakovu Ivana ;X\ispela. ravnatelja tamkajšnje koaiKiimaie zadiuge. ki je obd«»l-' žen, da poneveril zadrugi nad t 3 milijone Din. , Smrtna nesreča na kolodvora v j Brodu. j K svojemu možu, ki je d-dal na 1 k-'lodvom v Hrodu. jf prišla ^e-| ljjik-iija Vidaikavičciva. .r1 šla [ preko proge, je pridrvel brzo_ J vlak. česar se je /.tflisi tako pre-J plašila, da je začela bežati preko i tirov in padla v nep -i je razbila glavo 111 onesve-,' >tila. Pretreda si je možgane in je kmalu nato izdihnila. i Rockefeller jeva štipendija. t Kalcor znano, j.- Pockefeill^r-, jev fond razp:-al let» štipendijo, \ namenjeno jugosloven. zdravni-> ku v s vrh o. da -popolni svoje znanje na inozemskih medicinskih institutih. Štipendia j«* bila ped«'-I i jena dr. Vasiliju Saviču. zdrav-' rrikn v \'elikem Bečkereku. 1 \ Alija se je zopet pojavil. li Na Hruški gori >e je zadnje dni zopet pojavil zagonetni razb- .jnik, '•ki je znan pri kmetih ]>.'k1 ime-"l nom "Alija". Izvršil je že celo vrsto -iliito drznili roparskih na_ j' jvadov. .Vajbrže si lr< če pridobiti sloves J o van a ^Oaruge. Orožniki ga za.sledujrljo noč in dan. a brez uspeha. S zagTebške univerze. -j Podpredsednik stola sedmorice - clr. Ant(rn Verona, je imenovan - za naslovnega ja\inega rednega _ profesorja za pomorsko pravo e na zagrebški visoki šoli za trgo-t vino in promet. Kakor običajno, hoče se tudi letos večina našega priseljenega naroda spominjati svojih dragih v domovini z večjim ali manjim božičnim darom. Razun že znane točnosti pri vseh bančnih poslih, posvečuje naša banka posebno pažnjo izvrševanju božičnih denarnih darov. Naše izborne zveze v stari domovini omogočijo nam izvrševanje vseh naročil brzo, točno in po najnižji ceni. "Radi tega Vam priporočamo, da se za vse Vaše božične pošiljatve že zdaj obrnete na nas ter tako zasigurate pravočasno izvršitev Vaših naročil, ker se bodo, kakor vsako leto, pošiljatve jako nakopičile. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street , New York, N. Y. Božične denarne pošiljatve! Brca in točna postrežba! Najzmernejše cene! GLAS NARODA. 18. NOV. 1924. Zagonetno, toda resnično. Smrt ustrahovalca banditov. Stokrat in stokrat, tekom eno b i in petde?>etih Jet svojega delova- F nja kot glavni sovražnik tako zva. s ni '*bad men" v Oklahomi, je bil j Bili Tilgham izpostavljen ognju p bančnih banditov, roparjev na via . h kih. morilcev, živinskih tatov in p slične take gospode, vedno je vra- ^ eal krogljo za krogi jo in skoro ve- s dno je pogodil svojega moža. Du- d cat ali mogoče petnajst zločincev j p je poginilo iz njegove roke in ne-' c številni banditi so se mu rajše u-!j dali kot se izpostavili njegovi kro-jv glii. ki ni izgresila cilja. , iti "Nato. ob desetih ponoči, dne l.H novembra je prišel majhen avto-' p raobil z dvema možkima in dvema j\ ženskima navzdol po glavni cesti ■ i ("romwella. najhujsejra gnezda o'c lahomksih petrolejk i h polja tir i se ustavil preti plesno dvorano č "matere" Murphv. En moški ."o -stopil Lz avtomobila, potegnil re-'< volver ter ustrelil po cesti navzdol i oeividno brez cilja. Bil je tako pi- t jan. da se je opotekal, so izpove- I dale price. 1 Tiltrham. takrat maršal Cram- ; Avella. ki je dobival ^."»00 na mesec. < je stopil iz plesne dvorane, da p«- i miri nov izbruh. Spoprijel se je z i izgred nikom ter mu izvil iz roke revolver, ne da bi mu pri tem pa- < dlo v glavo potegniti svojega la- : stnega. Pijani streljač pa je potegnil -jih življenja so bila izključno le vojna proti zločinu v mejah Okl.i-home. Indijanski skant. lovee, mar šal Združenih držav. državni senator. ki je spravil v kazenski r( ti dosti življenja, šerif in enkrat e%-lo policijski načelnik v Oklahon a City, je vodil Tilgham bolj presenetljivo in doživljajev polno življenje kot marsikatera manjša hi*', ki je postala splošno znana. Bil ?>° namreč skrajno skromen. miren in redkih besed. Rajše je razpravljal o farmah in konjih kot pa o svojih lastnih doživljajih. Cini vseh drugih bantlitov in policijskih ura dnikov, zablefle vspričo doživljaje Tilghama t«»r njgovih drznih činov. Tilgham je spravil Al Jenning sa, znanega band rta in roparja via kov, v jetiiišnico ter razgnal njegovo tol]>o na vse štiri vetrove. Razbil je tolpo Daltona ter je bil v prvi vrsti v obupni bitki, ki m-je končala s smrtjo večine tovarišev Daltona. Razbil je Htarrovo tolpo bančnih roparjev, spravil št! ri njih v kazniilnieo ter bil ravno na j joti. da ujame Jstarra samega, ko je slednjega ustrelil neki bančni predsednik v Arkansasu trkom roparskega napada. Vse člane Doolinove tolpe, kar jih ni padlo v boju s šerifi, je spravil pravici v roke. V treh letih je izpremenil Dolge City. Kans.. naj tam pridobil sloves, da je najbolj varni stre lec Amerike. Pogosto so mejili doživljaji Tilghania naravnost na blazno drznost. Nekoč, ko je zasledoval tolpo Doojina. je postavil svojo poso na razdaljo pol milje od taborišča tolpe. Sam pa je šel poizvedovat in ker je slabo cenil moč tolpe, je sklenil zajeti jo lastnoročno. Posrečilo se mu je dospeti do koče, v kateri so bandili taborili, a ko je stopil skozi vrata, je zrl v žrela šestih pušk. namerjenih nanj. Še eno sekundo in njegova karijera bi se tam končala, kajti to so bili vsi ljudje, na katere je čakala vrv. Bili Doolin. voditelj, pa je skočil na tla ter rekel ljudesn, da pe smejo streljati. V istem trenutku je bil Tilgham skozi vrata ter izginil. Privede! je svojo poso na lice mesta, a banditi so medtem že odšli. Več let pozneje je riskiral Tilgham svoje lastno življenje, iz hvaležnosti do Doolina, kajti ujeti ga je hotel živega ne ga pa ubiti. (Zasledil ga je v Arkansasu ter se skril v sobo hotela, v kateri je ban i dit stanoval. Ko je Doolin vstopil, ga je pozdravil z revolverjem. Doolin je prisegel, da se ne bo dal u-jeti in da ne bo prišel živ oblastim v roke ter potegnil revolver. Tilg-ham mu ga jc takoj izstrelil iz roke, odvedel nazaj v Oklaliomo. da ga obesijo ter pazil na to. da se j * ves denar bandDta in lastnino izročilo j ego vili udovi in otroku. Za zadrege bi bil Tilgham nikdar v skrbeh. Kadar so prišle, ni čakal pomoči nobenega človeka. Nekoč je bil v malem prerijskem gnezdu, kjer je iskal nekega morilca. Ob istem času so vprizorih trije banditi napad na k rajev n> banko. TiLgham je videl spopad, pohitel na lice mesta ter se spopr -jel s tremi v bitki pištolami. Ene-ga je na mestu ubil. dragega je ri nil in tretjemu je ubil konja. Ranjeni je okreval in on ter njegov tovariš sta romala v ječo. Tekom celega tega boja se krajevni mai* šal niti ni pokazal na licu mesta.. Trije predsedniki Združenih držav in vsi govemerji Oklahoma razven enega so ob tem ali onem času pozvali Tilghama. naj izvede kako prav posebno nalogo. V vsakem slučaju je bila to kaka obupna misija in nikdar se ni vrnil j il-gham praznih rok. kajti pri edel je svojega moža. če le mogoče živega, drugače pa mrtvega. Ob neki priliki hiša je bila v plannenih. polovic-branilcev je bila mrtva in Indi i janci so se ravno pripravljali n: odločilni naskok, ko je padla ka valerija po njih kot strela iz jajčne ira. De malo Indijancev je pobfg nilo in Til^rham jih je zasledova več dni. dokler se jim ni posrečil • izogniti se mu. Ob neki drugi priliki so bili Til ?ham in dva njegova tovariša pre senečeni od neke potikajoče se to! pe rdečih maroderjev in celil osem in štirideset ur so ti trije za vračali napad za napadom. Mrtv konji so jim služili kot braniki Ker niso mogli prodreti skozi smr t on osni ogenj skavtov in ker so st bali ostati toliko časa. da jih iz stradajo, so se Indijanci umaknil ter pustili za seboj kak ducat mrt vih. Eden škafov je bil ubit ir Tiljrliam in njegov tovariš sta bila lahko raujena. Pokopala sta svo jega tovariša, prekanila Indija ie* s tem. da sta jhn ukradla dva ko nja ter dospela srečno na varnost. Z izjemo indijanskih vojn se jc srlasilo. da ni Tilgham nikdar upi hnil nobenega človeškega živi je nja, raevon če je bilo absolutno TAQTHU I za 75 labelnov 7AQTflM.ID 0 B E A P 1 P A ll L HO I UnU SKUPINA ZAPESTNIH GUMBOV*-"« ■ "llU za 65 labelnov II Star in Magnolia Mleka | Vsak moški potrebuje par manšetnih POSZBNA PONUDBA čs ho" gumbov za svojo srajco. Vedno jih je po n u kuu n v tem ogiasu ter ga odnest"£bhž: dobro imeti še en par v rezervi. Če je nJ° prem.jsko irgov.no kot je označba s=odaj. r a. d* p. . narrt. in doiitli boste ilustr.rjn kadilec, je vesel tudi dobre pipe. Oboje, mam in hosebno Fremi.sko Karte, ki je vred- . r.a 10 brezplačnih labeinov. Sprejme ne samo manžetni gumbi in pipa, kar je tukaj ena taka Frem.jska Karta od odjemalca s 40 J^V-" «1 T "• niif.ioira a' več tabelni. Vsaka naša Prem:|ska trgovi- naslikano, je do^rc ooojega na bo spre.c!a to Karto zaeno 2 nekaterinii aIi boste veseli, Z obojim zadovoljni. Mi jih vsemi vašimi labelni S teh kan, Če ni v vašem dajemo brezplačno z labelni naših vrst —^^blTF^r^U. kondenziranega mleka. Ce hočete resni" jih pos jite Borden premiii^comnm/, 44 H^cion eno vrednost za svoj denar, kupujte sa. ^r^^^'sL^ mo naše vrste kondenziranega mleka. n mi v:m bomo pcsu.i brezplačno. PREMIJSKE TRGOVINE NEW YORK CITY. N. Y. BRONX. N. Y. LONG ISLAND CITY. N. Y. 44 Hudson Street, 578 Courtlandt Avnue 44 Jackson Avenue near Duane Street f near 150th Street, near 4th Street 434 West 42nd Street rear Ninth Avenue BROOKLYN. N. V. JERSEY CITY. N. J. 1427 Third Avenue 570 Atlantic Avenue 350 Grove Street near 80th Street " nesr 4th Avenue near Newark Ave 61 East 125th Street 2 Sumner Avenue £84 Summit Avenue i near Madison Avenue near Broadway near Newark Avenue Ml "Hranile lafct'lne za dragocena »la- ,„___ potrebno, da resi svoje lastno. Ver-kot enkrat so mu tovariši očitali, i da spravlja svoje in njih lastna - življenja v nevarnost, kt-r je lie- . rad streljal na prvi polled (shoot r : on sight), a vsa ta očitanja ni>o j . riti malo vplivala nanj. Bil pa je | ! brezobziren in neumoren v izvrš*- y . vanju svojih dolžnosti ter ni nik- x , dar opustil gonje, dokler ni bil njegov mož ali mrtev ali pa v ječi. , j-tudi ee je bil začn^uo prisiljen po- j svetiti svfjjo pozomust driigim j . stvarem. j Snxrt l'neb' Bili Tiljrbama je t l navdala z ž;Llo-tj-o celo Oklaliomo. LJ Čeprav razcepljena v najo-trej- ^ jšem političnem lx>.ju v z«ro(lovini : I države. j<* ]><►/.«bila na ^ \ oja sovra- j , štva. ko je prišla vt-st <» nj^irovi j smrti, smrti moža. ki ji* izeistil O-! klahomo in kojepra enostavna na- j zoenost v kakem kra ju je zadosto- ■ vala. da so ženske in otroci mirno , spali in da so se napotili zločinci j drugam, da si poiščeo drugih po-;; ii«. _ Bili Tilgham je bil tudi izvanre- , ■ dno priljubljen pri otrocih. — Vsi otroe.i v okolici ga bodo pogrešali. , j — je izjavila njegova vdova. — Vsi so g;j poznali i21 ljubili, ker se j<» rad mudil med njimi, uravnal I j njih spore ter jih pozival, naj po- - stajiejo dobri državljani. Kroglja iz revolverja pijanega f) prohibieijskega uradnika ]>a- je napravila nenaden konec njegovemu koristnemu življenju, a *' a.' Falz^cirane bilance. Kakor javljajo iz Osijeka je bi_ j «' ti lo K-ibarsko društvo d.d. v Xaši-eah nedavno obsojeno na tni mi-j lijone dinarjev, ker je v zadnjih j štirih letih predlagal/ finančnim ^ oblastim falzifieirasne bilainee. Fal-aifikaeije je povzročil ravnatelj in solastnik društva Šandor Soj*-ger. S takimi bilancami ni oškodovan samo finaniini erar, temveč tndi drugi solastsnik grtof Pejače-vK-. Zaradi nekega siwporazuma 1 ? je bil odpuščen knjigovodja Bi-1 linski brez odpravnine. To ga je tako razkačilo, da je falzifikacijo ovadil oblasti, ki je zadevo preiskala in obsodila društvo na glo- [ ] be 3.000,000 Din. Polovica globe j j 1 pripade o vaditelju. Grof Pejače--j vič je oškodovan za približino 8 . } jnilijomov dinarjev ire je proti Sor-gerju že vložil tožbo za odškod- j reino. Zaideva ie p^Tn^očila v Osi- p , , 1 jeku silno senzaci jo. j 1 > ROJAKI, XAROČAJTE SE XA i 'GLAS NARODA* NAJVEČJI' - ! SLOVENSKI DNEVNIK V 1 » ZDRtfŽENtH DRŽAVAH. i Industrija sovjetske Rusije« o0. septembra se je končalo proračunsko leto 1923-21. V teku tega l*'ta se je narodno gospodarstvo URSS v splošnem dvignilo in z«v znamovati imamo važne in številne uspehe. Kar se tiče valute, je to leto prineslo njeno reformo iti stabilizacijo rublja. V državnih financah se proračun bliža enako1ves ju. V zadnjem četrletju se je ustanovilo izdajanj«' papirnih liovčanie. Industrija je dobivala vedno več naročil in produkcija se je zvišala, povprečno za 80 oustot-, kov. j Kar se tič? m tranje trgovine, se ! je trgovanje uredilo, industrijski produkti so padli a* ceni povprečno za 24 do 30 odstotkov in uvedle so se maksimalne cene za M vari, ki so za vsakdanje življenje lte rb-hoilno potrebne. V trgovanju z inozemstvom, ki se strogo vodi kot državni monopol. so se razmere tako izboljšale, da je bila bilanca aktivna. Foljedeljstvo; obdelana površina zemlje se je povečala za 6 odstotkov, obenem se cene poljedelskih pridelkov bližajo višini cen industrijskega blaga. Delavske mezde so se povišale za 30—c d sto. Državna industrija je v zadnjem poslovnem letu znatno napredovala. Dobra žetev leta l')23 in obenem naraščanje cen polje-deljskih pridelkov je povzročilo močno povpraševanje po industrij skih proizvodih s strani seljaške-ga prebivalstva. Valutna reforma je storila ustaljen uovec in omogočila normalno izmenjavo med knnti in mestom. Z druge strani pa je bila industrija izdatno financirana in je lahko razvila svojo produkcijo sorazmerno z naročili. Premoga se je v državnih rudnikih pridelalo leta 1923-24 —859 i miljonov pudov. proti 659 mi1 io-(nom leta 1922-23. Narastek znaša 30 odstotkov. Produkcija petroleja se je dvignila na 3o3 miljonov pudov proti ; 315 miljonom prošlega leta. Petro-j lejska industrija se naglo popravlja in produkcija prošlega leta jf* že dosegla 61 odstotek predvojne. Kovinarska industrija jc v t»dvu leta 1923-24 producirala 42 miljonov pudov litega železa in 60 miljonov pudov jekla, napram 18 mi ljonom pudov litega žejeza in 3fi miljonom jekla leta 1922-23. Železne rude so nakopali 55 miljonov pudov proti 26 miljonom prošlega leta. Bombažna industrija je prod i-cirala 95 ti^oč ton sukanca proti 74.000 prošlega leta in 780 miljonov metrov bombažnega blaga pro ti lanskim .";sl miljonom metrov. Sladkorna industrija j<* dala leta 1923-24 — 23 miljonov pudovl sladkorja, med tem ko je prošlo leto producirala samo 12 miljonov mulov. V t"ku zadnjega gospodarskega leta se je produeiralo l.s miljonov zabojev užipralie proti 1.4 mil. v prošlem I« tu. Izjemo tvorita >amo kavčukova in tobačna industrija: v kaveuko-. I vi industriji so se zaloge tako nakopičile. da »je padla pr^lukcija, od lanskih 10 miljonov parov g i-!oš letos ti:i 5.-S milijonov par^»A*. Tobačna industrija j«» dala 12 S milijonov funi-ov tobaka ]>roti lil . milijon v lanskem letu. FRINCESINJA JE VZELA FEKA. Beri n, Nemčija. 17. novembra.! I i Prince-inja Joachim, vdova naj-' mlajšega kajzerjevega sina, ki se ; jc ustrelil, bo postala v kratkem , bogata ženska, ko se bo poročila s . Tod or jem Beine-rt. Njen zaročenec . je lastnik največje peka rije v 3 DraždanJh in njegov kruh je či-. slan pri vseh saških hišnih gospo-■) dinjah j Princesinja. je izjavila, da je - vesela,-da bo kmalu isstopila iz i kajzerjeve družine ter našla srečo - in zadovoljstvo kot navadna i;ie'i-l čanka. i Družina Beinart si je priborila - 4'prostor na solncjj". kot je rektd ) kajzer z ust rajnim e novinarje. Vsakemu je podal roko. nato pa jih je vprašal: "Kaj,imate novega za mene?" Nato se je razvil neprisiljen razgovor in \\>*ak novinar je pazil na ton in št imun vh izrekov, ker strikt ne iz:ave ni podajal Clemenceau nikomur. Ari.- de Br:and je kadil eiga-rete in covoril novinarjem anek-• dote. Nikdar pa ni pokazal ranlji-j \ u mrv+o. Bil je prijazen, toda nobene obvezne izjave ni podal. Barthou je bil vedno ljubeznjiv. Viviani pa je brl navdušen. Nato pa j<» prišla vojna. (Temenecau je hotel nadaljevati s sprejemi novinarjev, toda nje-gova desna roka Maxidel £»a je na-«lome^toval. Ta je pustil novinarje ure ddirn eaika.ti. nato pa je poslal svojega tajnika s sporočilom, da ni nič novecra. M ill era ud je l o odpravil in priče! z^pet sprejemati novinarje. Ni pa jim dajal pojasnil, temveč jih .je sam izpraševal. Če se ni bote! spim izstaviti, potem je poslal svojega tajnika Betrhelota. ki je po tem novinarje vprašal in jim dal tudi pojasnila. Poincare je nastopal zelo različ- no. Včasih je bil resen in je spregovoril komaj tri besede. Navadno pa je prišel v predsobo in de-jal: "Gospodje Ničesar vam nimam povedati". Nato mu je stavil kdo kako vprašanje in s klobukom nt* glavi, akt no taško pod pazduho, je odgovarjal novinarjem tudi celo urQ. 1 le r riot je nad vsem spreten. Pusti .si staviti vprašanja. Če so ta nespretno postavljena, tedaj postane llerriut sarkastičen in poslušalci skoraj spoznajo, kako je bilo vprašanje slabo postavijerso. Ce je vprašanje pametno. j>ntem odgovarja Ilerriot kratko in eksftkt-no. Ce pa je vprašanje nevarno^ potem odgovarja Ilerriot tudi. to-■ da nikdar se ne priprti, da bi se zagovoril. Končno vpraša Ilerriot: "In drugih vprašanj nimate go- • spolje?" Ko vse vstane in se hoče - posloviti, tedaj reče Ilerriot: "Si- - eer pa bi inojrli iia>]>:sati sletle- * če . . ." In tedaj Šele prejmejo no-1 vinarji zaželjene informacije. i - - AMERIŠKI POSLANIK NA JA-i P0NSKEM. i - t Tok'o, -Japonsko. 17. novembra. Danes je dospel sem ameriški podanik za Japonsko E.lgar A. ! Bankroft. Jutri bn predložil prineregentu poverilne listine. ZA GOSPODINJE Piie ISABELLE KAY Slovenska gospodinja v Ameriki vedno z veseljem sprejema nasvete, k pomočjo katerih za more boljše vršiti svoje obra hišna gosiNMlinja l»i morala pripraviti svoje olnile na tak narhi. da ln» nudila il nižin i primerno raz-delifev živilskih elementov, kot s., eneržija. sladkor, karlio-hidrati. j.ro-teini in takcnlaljt*. Ne s<^rvirajtc j.n-vee mesa ali prevee živil, o katerem se t;.ko malo ve. da dobavlja energijo, šn molasses. Nasleilnji r«-«ept je eden onih. v katerih se dela ko-laeke z moiasi in katere je lahko ohranili najmanj dva teih:a. »LASNI KOLAČKI 11 «*aše evai»oriranejra mleka. zred«?ene:;a s 1 čaše vode «'aša koruznega škroba 1 eajna žiiea zmletih cloves 1 eajna žlica zndetejra cimeta 1 <"-}ijjie žlice orešeka 1 in Vi čajne /Aice dvigalne sode ' <"aše maščolte \/'\ čaše sladkorja II/H f-tfše molasov ;ii čaše sekljanih rozin ali ilate-Ijev. - in V-s čaše moke Eno jajce 1 čajna žlica soli. Zmešajte sodo 7. dišavami in škrobom. Nato zmešajte pritkline na označeni način. Sjtušc-ijte na to z veliko čajno žlico v namazano posodo. da bodo stali po tri in če nara-zen. Postavite oreh ali rozino na sredo vsakega kolačka ter speeite v zmerno vrinbazcvine. d««lajle v«Mli malo bo-raksa. kajti i»>r;iks bo {»omagal o- liranili ban-o v blagu. K;idar jiostanejo vaši medeni ali srebrni svečniki i»ejiasti. vsled voska. jih namočite v zelo vroči vodi in vosek se bo po|toliioma odtajal. 1 »a osnažite srebrne in zlate verižice, jih ]K»mažitc \časih s mešanico I'lcsejani'^a vajmenca ter amoniju ter izbtsite z mehko cunjo ali mehkim usnjem. I »a z lahkoto spravite nesnago iz umazane obleke, zagritijnl in rjuh: jih namočite preko noči v boraksovi vodi. boste sledili tom navodilom, boste spoznali, da pridobivate stalno na teži in da uživate jtopolno zdravje. Mi priporočamo naslednje Izdelke: Poslužujte se Bordenovega Evsnoriranega Mleka za vsa navodila, kajti Borieeovo je čist« mleko z dežele s smetano v sebi. Odgovarjalo bo vsaki svrlii v vaši kuhinji za mlečna navodila. Začnite danes hraniti laične Sta»- & Magnolia Mleka in dobite žari j a dragocena darila. Star & Magnolia Mleko je tisto mleko, ki ga neprestano potrebujete v vaši kuhinji za različna navodila. Novice iz Slovenije. ' Umrli v Ljubljani Anton Strupi, po^estaiikov sin, 29 let. — Frančiška Faja. novoro-jenka. 1 dan. — Ivana Račie. žena pisarskega pomočnika. 36 leo. — Ljudmila Pritekel j. he* mizarske-* pa {Konocnika, 11 mesecev. — Ivan Logar, kočar. 43 let. — Fran Jordan, mestni učitelj, 55 let. — Angela Okršlar. delavčeva hči. 6 let. — Stanko Pipan, čevljarev sin. 5 mesecev. — Anton Arih. lc-| .sni trgovec, 38 let. j Razne nezgode. Posestnik Ivan Gradišar iz Z.:~ lo-s pri Ovšišah je doma med delom padel z voza in si zlomil le-vo nogo. Enaka nesreča se je zgodila pri padcu z drevesa ko_ čarju Lovencu Breeelju ii Vikrč pod šinanio poro. i Za rudniškega ravnatelja j v Zagorju .je imenovan inž. lvo-k"t. dosedanji vi S ji inšpektor Trb. premog, družbe pri rudniku v Trbovljah. Jlevnal.-lj Lo-k-.t 'ližjva v vva*n.V» in simpatije. Samostojna vas Rožna dolina. ^ Veliki župan ljubljanske oblasti je odredil, da se ustanovi v krajevni občini Vič pri Ljubljani poleg dK*M*danjdh dveh samosfcoj-iiih vasi Viča in G3ine še samostojna vas z imenom "Rožna dolina". lliše v Rožni dolini se morajo na novo numeriratu. Smrtna kosa V Skrvenjgradeu je nenadoma premenfirl I>i » P&nterič. anžem»jer in šef tamkajšnje okrožne gradbene direkcije. Pokojnik je bil izvrsten sfr«>kovnj;tk v svojem poklicu iai Tjubezsniv čL vek, ki je užival velik ugled med prebivalstvom. V Mariboru je umrl Nujos Ho_ fer, trg- vec muzikalij v Zolski ulici. — V Gradcu js» umrl dne 30. oktobra Ijutjt merski :trpV)vec F end o llerzopr, oče kapelnika mariborske vojaške jrodl>e. Fmrlega prepeljejo v Ljurtomor, kjer bo pokopan. Carinama v Rakeku okradena. V sldadiwV carsnarne na Rakeku s»» je vtihotapil te dni neki Anton Krži<5nik ter odnesel mnogo svile in 33 ženskih svilenih p!et"V. Orožniki so ga že aretirali, a je na fcskorti rečeno odnesel pete. Poskusen samomor. Bivša privatna * uradmea Ela Doliušek, doma iz lj<>k 326, je bila te dni i^^mana iz Zagreba. Ko se je v sredo v spremstvu p< li-cijskih organov odgc«nnkim potom vačala v Laško, je na pottt v sarmomoilnem namenu zaužila •tri lablete sublimata. Prepeljali s.v* jo v splošno bolnico v Ljubljani. Kaj je bil prav za prav vzrok po.skušeaiega samomora, ni znano. Samomor ali nesreča- Te dni so našli železničarji na progi nuni postajo Dravi je in Viž-marje. pred uvoznim signalom irnplo 20-letnega mladeniča z odrezano glavo, ki je ležala nekaj metrov ob progi. Truplo je bilo bržkone povoženo ool-žela. Vzi**k. ki je gnal mladega človeka v obup, je nepoznan. Truplo je bilo po ogledu komisije prepeJjano v mrtvašnico na šentviško pokopališče. Mizerija naših bolnic. V Krškem je padla služkinja Mlakar s podstreša ter se težke poškodovala. Km."tje so Mlakarjevo ponoči prepeljali v Zakladn* bolnico. kje. Andrej Hofer ....................M o Boy, roman trd. vez...............80 £ Baron Tejpethof, zmagalec na morju M Beneška vedeževalka.............35 1 Belgrajski biser ................ ^5 I' Bedakova izpoved............... 1.— T Boli rojaki, trdo vezano .......... 1.00 3 Balkanska Turška vojska..........80 Burska vojska....................40 1 Bilke (Marija Kmetova) .......... .25 !! Cvetke .......................... .25 S Črni panter......................65 Ciganova osveta ..................35 ? Čas je zlato ...................... 30 I Cvetina Borograjska...............50 I Čarc\Tiica starega, gradu...........25 I Črna smrt in Gregor, zabavna knji- I žica .........................60 l Deteljica, življenje treh kranjskih 1 bratov francoskih vojakov.....35 1 Doli z orožjem....................50 2 Dve sliki — Njiva, Starka — (Meš- ] ko) .........................60 I Dolga roka.......................60 I Devica Orleanska..................50 1 Duhovni boj .....................50 1 Dedek je pravil. Marinka in škra- teljčki........................40 Elizabeta .........................35 1 Fabijola ali crkev v Katakombah .. .45 Fran Baron Trenk................35 Filozofska zgodba .................60 Fra Diavolo ......................50 1 Gozdovnik (2 zvezka) ............ 1.20 Grešnik Lenard (Ivan Cankar).....75 Gočevski katekizem .............. .25 ] Gruda umira .....................50 Golem, roman......................70 i Gentleman vlomilec, trdo vezano ... 1.20 • Gadje gnjezdo, povest iz dni trpljenja in nad, trda vez............75 V broširana .....................50 , Hadži Mnrat, trda vez.............80 I Hči papeža, trda vez.............1.25 Hedvika .........................35 Helena (Kmetova) ...............40 Humoreske, Groteske in Satire, vez. .80 broširano .....................60 Iz dobe punta in bojev.............50 Iz zapeške globeli ................ 1.50 Iz modernega sveta, trda vez.....1.40 Igralec, reman, spomini mladeniča .. .75 Jcs. Jurčič, spisi: Po Levcu zbrani spisi........1.00 Sosedov sin...................40 4.SV. Za Cvet in sad, hči mestnega sodnika etc.................75 5. zv. Soiedov sin. Sin kmečkega cesarja itd. Broširano..........75 Trdo vezano ................ 1.00 6. zv. Dr. Zober, roman, Tugom-mer, tragedija v 5. dejanjih, broširano ........................75 Trdo vezano ................ 1.00 Karmen, trdo vez..................40 broširano .....................30 Krivec, roman. trd. vez............75 Kralj zlate reke alč Črna brada.....45 Skrivec, roman. trd. vez............75 Kraljica mučenica, trd. vez........80 Kpsaki, povest iz Ruskega.........70 Kraljevi vitez (Zevacco) vez.......1.00 Kresalo duhov ...................70 Kraljevič in berač ................25 Kuhinja pri kraljici g. nožici. francoski roman...................40 Ludovika Beozija .................25 Ljubice Habsburžanov.............40 Levstikovi zbrani spis-i: 1. zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in le-gemle — Tolmač..............70 2. zv. Otročje igre v pesencah — Različne poezije — Zabavljice in pušice — Ježa na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač..................70 3. zv. Povesti in potopisi...... .70 4. zv. Kritike in znanstvene razprave........................70 5. z v. Doneski k slovenskemu jezikoslovju ....................70 i Ljudska knjižnica: 1. in 2. zvez. Znamenje štirih . Darovana, broš................90 trdo vezana ..................1.00 2. zv. Darovana. Zgodovinka I povest ........................50 3. zv. Jernač Zmagovac. — Med I plazovi .......................50 4. zv. Malo življenje...........65 | 5. z v. Zadnja kmečka vojska — .75 7. zv. Prihajač................60 9. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................60 . 10. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj)...................60 11. zv. Kako .sem se jaz likal, (Brencelj) ....................60 } 12. z v. Iz dnevnika malega pored- neneža, trdo vezano ...........60 14. zv. Ljubljanske slike. — (Brencelj) ...................60 ' 15. zv. Juan Miseria. Povest iz . španskega življenja...........60 16. zv. Ne v Ameriko. Po resnič- klh dogodkih .................60 Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti. Broširano .......................75 Trdo vezano ................ 1.00 5 Mimo . življenja, trda vez.........1__ . Mimo življenja, broširano.........80 ' Mlada ljubemi, trd. ves...........1.35 - Mladih zanikernežov lastni iivotopis .75 Morski razbojnik, trii ves......... .00 Mrtvo mesto .................... .70 - Mrtvi Gostač .................... .35 0 Materina trtev....................80 0 Musolino ...........'..............40 5 Mali Datei ..................... .70 Mesija ......................... .30 S Mirko Poštenjakovič.............._.30 Marjetica .......................•tfO Mož s raztrgano dušo. Drama na morju. (Meško) ..................1.— Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... .25 Mati Božja na Blejskem jezeru.....15 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino...............25 Notarjev nos, humoreska..........35 Narod ki izmira.................. .40 Naša Ančka .....................35 Naša vas, 1. del. 14 povesti.........90 Naša Vas, II. del, 9 pev......... .90 Nova Erotika, trd. vez............. .70 Naša leta, trda vez................ .65 Naša leta, broširano...............45 Na Indijskih otokih ..............50 Naseljenci .......................30 Ncvele in črtice...................90 Na Preriji .......................30 Nihilist ......................... .40 Narodne pripovedke za mladino: 3. zvezek .................... 35 4. zvezek .................... .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka ......... 1.50 Narodna biblioteka: Svitosla^ ....................35 Spisje ........................35 Krvna osveta......................35 General Lavdon ..............70 Napoleon 1...................... 1.— Babica .......................... 1.20 Nesrečnica........................70 )v gorskem zakotju ...............35 1 Za kruhom ........................35 1 Žalost in veselje..................1.— 1 Z ongjem in mečem ..............3.— ' Grška Mitologija, 2 knjigi ........ 1.40 Kranjske čebelice, poezije..........35 ) Obiski. (C.inkar). Broširano..... 1.— 1 Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25 Ob tihih večerih, trda vez..........90 ; Odkritje Amerike ................70 ' Petelinov Janez ..................90 Pesmi v prezi, trdo vez............70 > I Prigodbe čebelice Maje trda vez... 1.00 I Pabirki in Roža (Albrecht).........25 Poveslice. R:».bindranath Tagore, vse- \ buje 5 povesti.................40 Fasti in zanke. Kriminalni roman .. .35 > Pariški zlatar .....................35 ) i'cd krivo jelko. Povest iz časov Ro- kovnjačev na Kranjskem......50 Poslednji Mehikanec ..............30 i Pravljice H. Maj ar................30 * Pcvesti, Ber?č s stopnjic pri sv. Roku .35 * Pet za razpotjem. Trdo vezano ... 1.20 * Požigalec ........................25 ' Praprečancve zgodbe..............25 » Patria, povesti iz irske junaške dobe .30 ' Predtržani, Prešern in drugi svet- ^ niki v gramofonu..............25 ^ Pet tednov v zrakoplovu. Trd. vez. 1.50 j Pol litra vipavca...................30 . Poljub, povest iz gorskega življenja .40 Ptice selivke, trda vez..............75 ) Pikova dama (Puškin) ...........30 5 Pred nevihto .....................35 ) Pravljice in pripovedke za mladino. 1 zvezek.......................40 2. zvezek .....................40 Pegan in Lambergar...............70 j Rablii, trda vez...................75 Razkrinkani HabsburžanR (Larish) .. .35 Rožica s krasa.....................25 Revolucija na Portugalskem........30 Rinaldo Rinaldini.................50 j Robinzon .........................65 j Slovenski šaljivec .................40 Slovanska knjižnica. Zbrani spisi, j vsebuje 10 povesti.............60 Suneški invalid....................35 0 Skozi širno Indijo.................50 Sanjska knjiga, velika Arabska... 1.50 Sanjska knjiga, nova velika........90 Sanjska knjiga, srednja...........35 0 Spomini jug. dobrovoljca 1914-1918, 0 trda vez..................... 1.00 Spake, humoreske, trda vez........90 0 Spolna nevarnost..................15 Strelec ...........................30 0 Strahote vojne ....................50 5 Stezosledec ......................30 5 Sveta Genovefa...................50 0 Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30 Strup iz Judeje----i..............75 0 Sisto Šesto, povest iz Abrucev----- .30 Svitanje (Govekar), vez...........1.20 0 Šopek, samotarke (Komanova) vez. .50 Štiri povesti: Nagla beseda; Tujčeva 0 osvtta; Gospod Grahar; List papirja .........................30 10 Stric Tomova koča................50 Sin medvedjega lovca. Potopisni ro- K) man .........................80 Sveta Notburga ...................35 i0 Sredozimci, Sorosa Jerica (Bohnije) .30 ;o SPISI KRIŠTOFA ŠMIDA: 1. zv. Poznava Boga...........30 r5 3. zv. Pridni Janezek in Hudobni » Mihec .......................30 — 6. zv. Čudapolno življenje špan- W skega grofica ............. .30 » 7. zv. Jagnje .... ............30 r5 8. sv. Piriri...................30 M> 11. sv. Najboljša dedsčina .....30 TO 13. sv. Sveti večer.............30 J5 14. sv. ^ovodenj ............... .30 M) 15. sv. Pavlina ..............30 10 Sv. Roparski grad ............ .30 TO' 17. nr. Brala ________________ 5M1 SPLOŠNA KNJIŽNICA: I , t St. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 St. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., brotš......50 . st. 3. Ivan Rozman: Testament, i ljudska drama v 4 dej., broš. 105 str...........................35 Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broš. .50 Št. 5. Fran Milčiski: Gospod Fri- ^ dolin Žolna in njegova družina, vesek>modre črtice I.. 72 str., br. 0.25 ^ St. 6. Ladislav Novak: Ljub os um- ^ nest, veseloigra v eem dejanju. ^ poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., ; broš..........................25 J Št. 7. Andersenove pripovedke. Za ^ slovensko -mladino priredila Utva, 111 str., broš................. ' .3.- 2 št. 8. Emil Gaboriau: Akt štev. 113, roanan, poslovenil E. V. 536 str., broš......................(jo Št. 9. Univ. prof. dr. France We- -fcer: Problemi sodobne filozofije, \ 347 str., broš..................70 " št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter- ^ nouc, relijefna karikatura iz mi- milosti. 55 str., broš............25 ! št. 11. Pavel Gol i a: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah. 84 str., broš............35 J Št. li_\ Fran Mlčinski: Mogočni prstaTi. narodna pravljica v4 deja n.iili. 01 >-ti\. broš..............gp Št. V. M. Garšin: Nadežda Ni-kolajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broš..............30 St. 14. Dr. Ksrl Engliš; Denar, na-rcdno-gaspodarsiki spis. poslovenil dr. Albin Osrris . 236 str., br. .80 št. 15. Edmond in Jides de Gon-court: Renee Mauper.n, roman, ure vel P. V. B.. 230 str., broš. .. ,4o št. I?;. Janko Samec: Življenje, nosmi, 112 str., broš.............45 št. ii\ Prosper Marimee: Verne duše v vicah. povest, prevel Mirko Pretrar. SO str.................30 , St. is. Jarosl. Vrchlickv: Oporoka Irkovškega graiščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. F'-. Bradač. 47 wtr.. broš.....25 št Gerhart Hauptmann: Potop-.lieni zvon. dramatika bajka v perij rleianjih. no-lovenil Anton Funtek. 124 «=fr.. broš......... st 20 Jul. Zover: Gomnač^ in Komura=aki. japonski roman. i/, češe i ne prevel dr. Fran Bradač. 154 str., broš..................4n Št. 21 Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II.. 73 str., broš..........................05 I Št. 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerje-va sonata, roman, poslov. Fran Pcgačnik, 136 str., broš........50 1 Št. 23 Sophokles: Antigone, žalna ' igra, poslov. -C. Golar, 60 str., br. .30 ' št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji 1 dnevi Pompejev, I. del. 355 str., 1 ............................80 \ St. 26. L. Andrejev: Črne maske, i poslov. Jcsip Vidmar, 82 str. br. .35 Št. 27 Fran Erjavec: Brezposle-( nost in problemi skrbstva za brez- } poselne, 80 str., broš..........35 ( št. 28. O. Župančič: Veronika De-, seniška, tragedija v 5 dej.. 185 sir. broš............................ ! St. 29. E. R. Burroughs: Tarzan, I sin opice, rr^nan. poslov. — z —. ^ 304 str., broš..................85 „ št. 30. L. L. Lipovec: Spodobni [J Ljudje, I. Čisto rodoljubje, enode- .ia"ika. 40 «tr., broš............25 Št. 32 L. Lipovec: Spodobni lju-; dje, in. Živeti, enodejanka. 48 st. > broš....................... 25 ^ Št 33. L. Lipovec: Spodobni lju- ) dje. IV. Iskrena ljubezen, enode-) ^ janka. 28. str., broš............25 > St. L. Lipovec: Spodobni ljudje, Epilog; Prekvašeni svet, 64 str. ) broš..........................30 5 Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna z 5 Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 ^ str., broš..................... .50 > Št. 36. Ksaver Meško: Listki J I« str., ....................... J ) Spilmanove pripovedke: 5 2. zv. IMaron. krčanski deček iz Li- ^ banona .......................25 ® 3. zv. Marijina otroka, povest iz kav- 5 kaških gora...................25 4. zv. Praški judek.................25 8. zv. Tri Indijanske povesti........30 J 9. zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska 0 povest iz Japnskega........ 30 10. z v. Zvesti sin. Povest iz vlade 0 Akbarja Velikega.............25 5 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30 0 12. zv. Korejska brata. -Črtica iz mis- jonov v Koreji...............30 13. zv Boj in zmaga, povest........30 0 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30 0 15. zv. Angelj sužnjev. Braziljska povest........................25 0 16. zv. Zlatokopi. Povest...........30 !0 17. zv. Prvič med Indijandi ali vož- iO nja v Nikaragno..............30 tO 18. zv. Preganjanje Indijskih misjo- 10 narjev........................30 tO 10. sv. Mlada mornarja. Povest .30 tO Tatič, Bevk, trd. vez...............78 10 J Trt povesti .......................36 KhTimel, trd« vm...................I.OC Turki pred Dunajem ............. -60 Trenutki oddiha...................40 Tončkove sanje na Miklavžev večer, trdo vez..................50 Vesele povesti •...............30 Vera (Waldova) broš..........35 Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore broš..........................60 t nlo vezano.................75 Volk spokornik in druge povesti za mladino ..................... 1.00 Valenttln Vodnika izbrani spisi......30 Vodnik svojemu narodu ...........25 Zgodba Napol, huzarja vez.........1.50 Imisel smrti ......................60 Sadni dnevi nesrečnega kralja......60 Zadna pravda ....................50 Zmaj iz Bosne...................80 Zlatarjevo Zlato ................. 1.00 51očin ."n kazen, 2 knjige 1. del. trdo vezano ...................... 2.50 Zločin v Orčivalu, broš...... .75 7a. miljoni, trdo vezano .1.........65 Ženini naše Koprnele..............35 Smote in konec gospodične Pavle .35 Zgodovinske anekdoti .............30 "Sb'.rka slovenskih povesti: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo......35 2. zv. Hudo brezdno................35 1. zv. Vesele povesti................35 l. zv. Povesti in slike ........»... .35 zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh .........................65 Tbrani spisi za mladino (Gangl) : zv. trdo vezano. Vsebuje 15 povesti ...........................50 , 2. zv. trdo vezano. Pripovedke in pesmi ...........................50 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove- , sti ...........................50 t. zv. trdo vezano. Vsebuje S. povesti ...........................no . zv.. trilo vezano. Vinski brat.....r»0 zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .50 > IGRE: Jeneški trgovec, lgrokaz v dejanj .60 Burke in šaljivi prizori, eno in več dejank ...................SO Oolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedšč.na. Trpini........ 1.00 Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .30 1 Jyrano de Bergerac. Hoerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 Je sta dva. Šala v enem dejanju.....35 ivji lovec. Narodni lgrokaz 3 petjem v 4 dejanjih.................50 Gda, drama v štirih dejanjih........30 Hlapec Jernei, v 9 slikah...........50 šrivoprisežn k. Narodna igra s petjem ^ v 3 dejanjih ..................35 Mati, Meško, tri dejanja...........70 Marta, Semenj v Richmondu 4 deja- 5 nja ......................... .30 Medved snubac....................30 Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju .30 0 Ob vojski. lgrokaz v štirih slikah.. .30 Pogodba, burka s petjem v dveh deja- 0 njih .........................30 Pcljub, v dveh dejanjih............30 Tončkove sanje na Miklavšev večer. 0 Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih ..........................60 0 Revizor, 5 dejanj trda vezana......75 Ujetnik carevine, veseloigra v 2 janjih ........................30 5 Veronika Deseniška, trda vez.....1.50 Za križ in svobodo, igrokaz v 5 deja- njih.........................35 ^ Ljudski oder: 3. zv. Miklcva zala, 5 dejanj........70 4. zv. Tihotapec, 5 dejanj ...:......60 ■> 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja........60 Zbirka ljudskih iger. 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, 5 Sanje........................60 9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne -zostane. Oče-tova kletev, Čašica kave........30 12. snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa-stirici in kraiji, Ljudmila, — Planšarica ....................30 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije De- vice, Marijan otrok............30 0 14. snopič. Junaška deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov........30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fa- i0 bjola in Neža,................30 18. in 19. snopič. Pijavka, Skriven za-►5 klad. Rešitelj. Kmet avtamat; Dekla Božja; Junaška Blejke.. .30 20. snopič. Sv. Jnst; Ljubezen Marijinega otroka...................30 55 RAZGLEDNICE: J5 Zabavne. RazLčne, ducat...........25 >5 Newyorške. Različne, ducat ... .25 jO Velikonočne, božične in novoletne ducat ........................25 jO Iz raznih slovenskih krajev, ducat.. .40 Posamezne po ................05 >5 Narodna noša, ducat...............40 jO Posamezne po.................05 Planinski pozdravi, ducat.........40 50 posamezne po.................05 30 Importirane prorokovalne karte 1._ 30 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini. Money Order ali poštne znamke 25 po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino re— 50 komandira.He pismo- Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. 30 Knjige pošiljamo poštnuiaio prosto. »' "GLAS NARODA" 75 SLOVE NIC PUBLISHING CO. 35 00 82 Cortlandt St*___Nffg Jtadfe Zanimivosti o M ti Harfo (italiansko arpa) pri5te-j varno v vrsto instrumentov, čigar fctrune in ton »ramo s prsti. O nje- j nih predhodnih dobimo že v letu 20C0 preti Kr. \ v staroegipeanski gr in judovski literaturi natančne poda: ke; irtitrament ki je bil precej manjši od današnjega in imel zelo ^ malo število strmi, se je imenoval ^ takrat 4*tebuni" ali "kinor". Po- va zneje so harfo uporabljali pevci grškega staTega veka pod imeni: . lira, kitara, pektis. alaga lis itd. kot -premijevani instrument za . heroične pevmi in »lavospeve. Tu-d' Sirci so že poznali harfi podo-ben in tmment, ki je bil precej ^ manjši od današnjega in-'trumen- , , ... S8 ta. V 6. stoletju pr. Kr. so dobili ^ harfo v za pa d ni Evropi naseljeni i . pt-rmanski in keltski narodi, tako ; da so od morja obdani britski oto-\ vi prav za prav domovina našega m daniSnj« ira invtrumenta. Kronika 1 P1 nam poroča o malih trioglatih bar j ^ fah. ki so jih nosili godci, ki so pv ' . i n I ovali skoz!": de že! o. na traku okoli i vratu. o harfah, ki so jih igrali vi- pi tezi in jih podajali pri veseliji poje linah iz rok v roke. j>a tudi n harfah, iki so bile tako velike, da m bi se lahko skril človek v njiho- _ vem resonančnem dnu. Celo Gali- (1 lei in Dante navajata. «la so irske harfe najboljše in da jih izdeluje-jo v veliki množini. Brezdvomno n! je služila harfa začetkoma le za ' »-premijevanje pobožnih pesmi, še- n< le pozneje je uporabljajo za spre-mljevanje ]>osvetnih pesmi in in- ( ' strnme^tov. Skladatelj Gluek jo 7i je prvi uvedel v francosko epero. vi Od 17. stoletja dalje je bila hat- ^ fa uglašena po es-dur tono\>;ki ska li (es. i g. as. b, e. <1). Igrali so to- tl rej na nji lahko -samo kompozi-eije v tem duru. in sicer brez to-1 nov e. fis. a. h. cis; pomagali so si ^ pri tem na ta način, da so priti- u skali strune na harfin vrat, kar so 1 v pa ni vsdej obneslo, ker je delalo l včasih prccf jšnje tehnične te?.ko- • -če. Zato je * koli leta 1720. Iloch- <« brucker namestil na spodnjem de-]\\ retsonanenega dna sedem peda-l^ lov ali tako zvani pedalni mehta- ^ nizem, s katerim je bilo mogoče iz-1 vajati na harfi kroanatične tone in J iprrati v vseh drusrih tonoA-skih I ^ skalah. Instrument je h 11 s tem ta-1 y ko izpopolnjen, da so vedno bolj I uporabljali za sol it ič no igranje in J ^ z uspehom tudi v velikih orke- J ^ strih. Eno ^cletje pozneje pa je L harfo izjiopolnil znani izdelovalec L klavirjev SeJbastian Erard. po na-j,, rodnosti Francoz, in ga imenoval L dvojno ptira -e v violinskem in basov- . skem iključu. I ^ Najnovejša harfa, ki pa nima I i tako močnega in polnega tona kot I prejšnja in ki ho enkrat skoraj i gotovo izpodrinila staro dvojno-j ] pedalno harfo, je kromatična liar-1, fa. Konstruiral jo .K1 Gustav Lvon. j: ravnatelj klavirske tvrdke .Tievel I v Parizu. Istrnne na tej harfi sol razvrščene krom a t i eno. kakor na I klavirju bele in črne t ipke, in ne j fMitrebitjejo vsled tega nobenih pri dalov. rporablla} > jih zaenkrat j samo v Franciji. Belgiji in Holan-J diji. j V današnjem orkestru, tako sin- j femičnem kot gledališkem, je har-1 fa potreben instrument. Kompo I nisti jo uporabljajo v svojih sklad-1 bali zaradi njenega — lahko bi re-l kli — dražestnega tona. s katerim I izraža naijmežnejše lirične momen-1 te. Rikard Wagner predpisuje v nekaterih svojih operah celo šest harf. Toni in akordi harf v orkestru so izrednega sijaja in ožarja-jo druga godala in petje z bleste-eo krasoto; posebno strune zadnje zgornje oktave dajejo ljubek, kri-stalnočLst ton, ki vzbuja v nas naj-nežnejše čarcAne »slike. Dattdanes se goji igranje na harfo posebno na Angleškem: kajti klavir je prišel tako rekoč že iz mode in dame iz uglednih, pridobitnih angleških krogov se uee ta blagodoneči m-strumeoat, na katerem se da doseči •zvanrednejše in frapantnejše n-činKe i n^tAHfei barvnimi tohi ' fc&fiftBAtietiiau. . - asa ■ -<--- Lana ga je nesla na pravo' mesto. Stanovalci Iličeve ulice- v Beogradu so te dni doživeli neobičajno noč. v kateri »o jim vstajali lasje dokler ni prišla policija in napravila njihovemu strahu konec. Krajem imenovane ulice stanuje v pritlični hiši vdova Mihajloviče-va s -svojo hčerko Jova i ko. Slednji je 35 let. Pred dmbrimi desetimi leti je bila zaročena z nekim Rusoan. po imenu Vasilijem, ki je bil uslužben na tedanjem ruskem poslaništvu v Beogradu. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je bil Vasilij poklican in je moral opasati sabljo. Dolgo časa ni bilo nobene vesti, kje je in kako se počuti. Naenkrat pa je Jovanka dobila , p'-mo, v katerem je i-ta! cn ,,-taveik. Ta se je glasil: '"Čakaj na me. jaz pridem prav gotovo!"' To i pismo hrani dekle še danes. Na ža-| lo>t se n * da razbrati poštni žig na njeni, vsled česar je tudi nemogoča dobiti informacije, od kod je t » pi mr> pr.šlo. Po tem pismu hb dal Rus V as H j od sebe nobenega glasu. Kaj je bilo ž njtm — ali je padeil na bojišču. ali je umrl na posledieah kake bolezni. — tega ni mogoče dognati. Vasilj se po omenjenem p.smu ni več oglasil. Jovanka pa si ga še ■ danes ne more izbiti iz glave in ve nomer o n jem sanja in pričakuje, j da se njen zaročenec -vrne k nji in j da jo, zve-1 svoji cbljubi. vzame I za ženo. ^ Jovar.ka je vsled tega pričako- t vanja postala precej nervozna. Po j noči bdi. večkrat vstane in si v to- p lažbo razburjenim živcem kuha turško kavo. Ko se je te dni p*> (^ svoji navadi dvignila na noge in i 'je hotela iti v kuhinjo, je ugledala' pred svojo sobico, ki ima okno naJ j , ulico, belo oblečemo moško po-ta-; c , vo. Postava se ji je vedno bolj in j ^ j bolj približevala in ko ji je pr: -la ,x čisto blizu, je Jovanka vzdihnila : j ( *1 Saj to si ti. Vasilij!" In res. Va-L silij je stopil skozi okno v sobico. ( Ipovaso^-al. nato pa zopet odšel. T I kakor je prišel. l j Naslednjo noč se je dogodek po- j ' no vil. Obe noči pa sta bili jasni in 1J svelli in ulice so bile tako čiste. ( " J bele kakor da se po njih preliva , ' srebro. Slučaj je nanesel. da >e je , 1 to noč zjbudila iz spanja tudi Jo-vankina mati. Hdtela je takisto v kuhinjo, da zakuri ogenj in skuha ' j kavo. Gospa. Miha jlovičeva je mo "jrala pri tem skozi Jovanikino ro-1 bo. Tofla kakšf-n strah jo je prev-, zel, ko je videla, da ima Jovank:-j odprto okno in da izteza roke pro-1J ti neznani moški postavi, ki se j«* ~ tiho. kakor strah bližala oknu in j 1 pravkar hotela stopiti v sobo. Ma-j : ti se je tega prizora tako prestrašila. ela je zibežala v kuhinjo, orl j tam skočila čez hišni prag ter za-j a j čela vpiti za pomoč, t Krna iu j e prit eklo n ekaj 1 j udi, j hned njimi t ud ipolicijski agent. »Iki je stvar bi-zo poj ami l. Šli so \ ■- Jovankino sobo. kjer je tuji mož i. j sedel na divanu iu držal Jovanko d I za roko. Oba sta molčala. Agent olje na j popre j zaslišal Jovanko. in a I ta mu je dejala, da je moški, ki je ic I bil samo v nočni spoelnji eibleki, I njen zaročenec Vasilij, katerega j«* it j izgubila pred desetimi leiti. Nato i-l se je agent obrnil do Vasilija. Ta I je sprva molčal, potem pa se j?- | stresel in se zbudil ter se prestra- ii-l r Išeno oziral po ljudeh okolu sebe. I Za silo so ga oblekVi in potem se ^ j je izkazalo, da je mož mesečnik in Ida ob luninih nočeh blodi po s*vc- e-1 m j jem okolišu. Jovamka pa, prevze- I ta od hreipenenja po svojem Vasi- lliju, katerega ni videla deset let. ^ j je menila, da se je vrnfd njen Va- S I silij. Cviden slučaj igre je namreč e-1 . Iv tean, da je tudi Rufeu ime Vasi- 3 llij. kakor njenemu nekdanjemu e- . I zarocencu. je I pj I Rus je bil seveda v zadregi in se • I je opravičeval, ker se je iakazalo, ^ Ida »o njegovi podatki resnični, se I je agent umaknil in odšel naprej. .. I Je pač križ. če se ljudje zanašaj« ^e|na prikatzni. o katerih sanjajo ^I ženske! m-1 e6i ROJAKI, NAROČAJTE SE Ni ^ l 'GLAS NARODA* NAJVEČ-T J ffDRU&EKlH DRŽAVAH- GLAS NARODA, 18. NOV. 1924. POROČNIK NELSON SE BO POROČIL. Eden ameri":kih letalcev, ki so poletedi krog sveta, poročnik Eric Nelson, se bo v kratkem poročil z Mi-s Ruth Rutler. znano gledališko igralko. Ona je stara 29 let. on pa 37. Nelson je bil rojen v Sftoekhoimu na Švedskem. 1 Morilec bolgarskega ministra pred poroto. Pra::ki li.-ti prinašajo zelo dolga J h poročila, o obnovitvi procesa pre*-ji ti mciiilcu bolgarskega ministra j t Daskalova pred iv»roto v mestu. | s Kakor znano, je bil morilec -Tor- v dan Čičankov najpreje lansko leto r pred jiraško poroto oproščen, to- r >la na pritožbo drž. pravništva je A moral ostati še nadalje v zaporu, i Državno pravdništvo je doseglo . obnovitev procesa in za razprav« <" Je bilo delegirano porotno sodišči- l v Taboru. Državno pravdništvo • obenem t ml i zbralo zanimiv polt- , rični in diplomatični materija!, ki j osvetljuje delovanje make Ionske , revolucionarne organizacije in zi— , 10 brutalno politiko nedavno ubi- i tega T'nlora Aleksandrova. Zelo dramatičen in viharen pro- ' ces se je mestoma pretvoril v političen proces s širokim ozadjem. Zadnji dnevi procesa so l>i!i pn*na sičeni težke atmosfer«' in ^o poelali mnogo jasnosti v razmere na Bolgarskem in v Makedoniji. Po nekaterih formalnostih in rešitvi formalnih od strani zagc»-vorništva stavljenih predlogov začelo zasliševanje obtoženca morilca Jordana Cičankova. ki se je drugače v potnih dokumentih ime noval At an as Nikotlov. Obt oženec i je izjavil: | ''Nečem ničesar govoriti, ker I sem svoboden. Prečitajte samo ono. kar sem izpovedal pred praš-, ko poroto. Kar sem tam povedal je • j-iva resnica. Bil sem član tajne; makedonske organizacije. Ta me je poslala, da izvršim smrtno obsodbo organizacije nad Daskalo-vom." Iz zapisov je predsednik ugotovil podatke o identiteti obtoženčevi in o-njegovem življenju. Obtoženec j«' na posamna vprašanja zelo nerad in nejevoljen odgovarjal. Izjavil je. da je pohajal v srbsko jrirrina'zijo do leta . ko je Ma- kedonija zapet prišla ipod srbsko vlado. ^Zapustil je šolo. ker se ni Bolečine I bodisi revmatične, nevral- I giČne ali krči hitro olajša- j| 11 te, če rabite § ■ SEVERAL I G0THARD0L i 1 I ^ Izvrstno lokalno sredstvo | i- za hrbtno hrom ost, oko- p o reloat in otrplost mišic. I 0 I imejte £a vedno pri rokah. fl m Ccut SO ali 60 centor. | H I hotel učiti srbski. Pobegnil je let:. 1 1P21. iz Srbije. k»*r ni hotel služi :j ti v srl>ski vojski. Na begu se j< spoznal s T (Klorom Aleksandro r vom ter je po-ital legalen član taj- v ne makedonske organizacije. Pri-deljen je bil komitski četi vojvode Veljanova. ki je hajtlukoval oko- s ii Skoplja. Tam mu je Aleksati s drov na tajnem zborovanju sporočil. da je nanj padla kocka, da u- \ bije Daskalova. Organizacija je izrekla smrtno obsodbo nad Daskalovom in ka- 1 je to utemeljeval Todor Alek sandrov zato. ker je Daskalov za svetovne vojne pobegnil > fronte, ker j«' pr zneje po prevrat: 1 pobijal makedon-ke begunec iz R: -bije. ki so pobegnili na Bolgarsko J ker je potpisal niski s porazim« I med bolgarsko in jugosloven kc-vlaelo. Ko j<» ( ičankov pripomni: Todorn Alek-sandrovu. da ne zn?- . češki in da 11111 bo težko v Pragi izvršiti umor. je Aleksandrov njemu kratko prečit al statute tajn«-organizaeije. posebno oni paragraf. da mora vsak član izvršit! sklenjeno sodbo, ker drugače je sam v 24 urah ubit. če se je bran1 izvršiti. Odpeljali sn ga nato v Sofijo. kjer je dobil denar in pot tri iist. Potoval je skozi Romansko In-Madžarsko v Prago. Seboj je dobil tudi revolver. V Pragi je obče val z jugoelovenskimi dijaki, izda-I jajoč se ekrat za Srba. drugikrat ! za Bolgara. Ko mu je pošel denar ' je pisal v Sofijo, od koder je a* kra tkem prejel tisoč Kč. Obenem je dobil dopis, kjer je -talo. da -e preje ne sme vrniti na Bolgarsko, do-1 j kler ne ubije Daskalova. Končno' mu je uspelo . 28. avgusta ob S. zjutraj ustreliti Daskalova ravno v trenotku. ko je (nlhajal iz svoje n i I vil<'" Predsednik: "Kaj >te delali kot član tajne makedonske organiza-o cije?" Obtoženec: "Z ostalimi čeitmiki- - mi sem pod vodstv. Veljanova ho- Idil po vaseh, koder je Vel jamo v iiril med kmeti ideje makedomske organizacije." Predsednik: "Ali ste kdaj rabili orožje?" Obtoženec: "Sem. Tako 2. sep tembra 1923. v selu Raška. ko si — ]>oslali Srbi na nas iz Skoplja poln M pehote da na* polove. Po noči sme | se z bombami prebili, neiznam p* H če smo takrat koga ubili. Dne 2S | septembra je prišlo do boja, v ka | terem sta padla dva moja tovari H ša in 5 Srbo%-." I Predsednik: "Ali je vam uga jalo komitavitvo?" Obtoženec: "Da!" B Med nadaljnim zaslišanjem j m postal obtoženec nervozen in j g vznemirjen pripomnil: "Gospe* f predsednik, neham odgovarjat ■ Človek se mora vznemiriti, če sta ■ ljate taka in tolika vprašanja. .K« kor koli me obsodite, zadovoljen' 192 bom." Za govorništvo je nr«to predla- j P galo, da naj se prečitata dva ela-u- no ka in sicer etlen francoskega pn don blicista Pavla H err iota, priobčen i naj v pariškem "Le Journal u" in dru eleh gi znanega angleškega generala jih in moralnega podpornika make- cen (Ionskega gibanja Thompson a. ki' ia .-je bil priobčen v londonskem "Ob;tov serveru". Državni pravclnik je u-j fij( govarjal temu predlogu, češ da l»o ,mx1 v toku razprave dana prilika, se j je točno in jasno vpoznati z razmera- l>oi mi v Makeiloniji in se bo tudi do- za volj primemo pojasnila vereelo-|>-a\ stojnost informacij, ki sta jih pri-1 1 občila ta dva publicista o Makedo-jne nri. V zasliševanje je bilo predlaga no IS prič. Zet umorjenega Sta.m da bolij-tkega Bojadžijev je opozoril j ho na notico sedanjega bolgarskeg« . Pr poslanika v Pragi Mihalceva. kjjne: je bila takoj po atentatu priebče-.nii na v "Prager Pre.-se." Poslanik ; ku je trdil, da se ni nikdar interedral j je za Daskalova. da ni znal za lijego-. za vo adreso. čeprav je to adreso ja-1 va vil novinarjem na Bolgarskem in pripombo, kako sijajno živi vodja m< bolgarskih zemljoradnčkov Da-; j skal m* v emigraciji. V1 Prcdsetlnik priči Bojadžijevu . dci "Ali so prejemali člani vlade; ea Stambolijskega grozilna pi. ma?" ja Priča Bojadžijev: "Govorili so. Ia jili prejemajo, sam jih nisem so videl. Kratko pred atentatom mi j ve je dejal Daskalov, da ve. da je ob- tu >ojen na smrt. Grozilna pisma so lj1 le.'bivaili nkoraj vsi bivši ministri :n mnogi zemljoradniški poslanci. A i a kor na pr. Kalačev in Krompo-pov; lai sta bila 14 dni po prevratu jn< v Sofiji lanskega leta res niči: o te - bita. V5 Med razpravo je vprašal predsednik obtoženca: "Ali obžalujete svoje dejanje.'" Obtoženec: "Obžalujem vsake - vrste umor, posebno pa umore pri «1 ^ , v Predsednik: "Odobravate, da u Vas je Aleksanelrov poslal ubit i J as Jalova t" ! Obtoženec: "Odobravam, kar - jC Aleksandrov pri na^i iz\i"šil in = hvalim ga kot svojega voditelja. . Aleksandrov je bil dober za ve* , makedonski narod. Jaz sem M a- 1 i, kedonec, torej je bil tudi za me- i ! j Predsednik: "Ali ste imeli kaj f- proti Daskalovu?" rj Obtoženec: "Net" Predsednik: "Ali je Vam bilo znano, da je Daskalov odnosno i- vlada Stambolijskega delovala rza ti /.bližanje in ujedinjenje vseh slo-' \<> vansMh narodov na Balkanu T' j v Obtoženec: "O tem nisem niče-. r>- *ar vedel. Cital sem samo v listih, t tri da so Stambolijskeg?. čete ogroža-nJ le Sofijo." o-1 Predsednik: "Ali odobravate, e la je Vas Aleksandrov poslal v j a- Prago, da ubijate." ar Obtoženec: "Bil jc moj vodja 1T> i.n odobrav am vse, kar mi je zapo-ve dal." Je Zagovornik dr. Rcnuer: "No-re own se, gosjKJd predsednik vmeša-[o" vat-i v vprašanja, opozarjam samo, nt' Ja je za obtoženca kot. kom it a od-govor na taka A*prašanja za res 110 zelo težak." ,Jt" Preelsednik: "Po naši in i>o morali celega sveta je slaib lovek, ki coT pošilja ljudi ubijati druge." Zagovornik:''Toda tam doli velja druga morala!" Predsednik: "Ni pošten človek, 1 takega človeka ne more nikdo bra niti! To izjavljam ei praesidio!" ske , -1 Zelo politično zanimiva je bila izpoved priče Petra Čokova, biv-šega tajnika v bolgarskem poslaništvu, sedaj pravnika v Pragi, »ep- Ta je med drugim izpovedal. so "Nisem poznal osebno in ne dru olJt gače Atanasa Nikolova. Po umoru iino Daskalova sem proizvedoval, kdo Pa je ta Atanas Nikolov ter izvedel 2S- iz dunajskih makedonskih klubov, ka- ^ more to biti samo srn ravnate-a™* lja bolgarske gimnaizije v Carigradu. da je propatica in ubijaleo iga po poklicu, tako da ga i sam oče m hotel več spoznati za svojega." Glede napačnega potnega lista je je vprašal predsednik: "Obtože-j<- nec, ali je bil ta potni list pravi-pod len?" jati. Obtoženec: "Na potnfem listu ?tav ste se podpisali Niklov mesto Ni-Ka- kolov. Povsod do 19. novembra L .923. ste se izdajali za Atanasa J fcrkolova.'' Priča Čokov je nato zelo obšir-io opisal delovanje tajne make-lonske organizacije iu one na lhi laju. Dunajski Makedonci so iz-lelovali napačne potne liste te: jih potem izdajali raznim morilcem. Ta pisarna na Dunaju je :ni a svoje posebne kurirje, ki so pt> t ovali v Prago, Budimpešto in Sofijo. Na zadevno vprašanje pred-sedniikovo je priča wlgovoril. d*: je bila vlada Stambolijskega za pomrrjenje med Bolgari in Srbi za federacijo jugoslovenskih tir-Jav. Priča je nato podal etnografi'-ne podatke o Makedoniji ter je na , glašal, da so navdihe direktorja "Narodnich Listov" Si>a. kakor da ni ok<»li Skoplja iv.kakih Srbov. neresnične in tenedecijozne. Prt*! »iva.* st vo ilakedtinije š.> danes deli na ^rbomane ii> bolgar» mane in celo za časa bolgarske r kupacije med svetovno vojno s«, ie naziva 1 velik del pivbivaKtva za srbomane. Izjavlja, da je Sinova knjiga <> ilakedoniji netočna in ila ne dogovarja devjar.sk:m ra:-. meram v Makedoniji.. ^Zagovornik dr. Rf-nner je n;ifi vprašal pričo t "Kaj znate o t; m. Ida je bil Tak in vesvli ira bosti kot s« i sni drugi. mmmmm——— Rad bi izvedel, kje se nahaja JOHN ZIMPERMAN, podoma- če Gorjup iz Cerknice, .laz mu imam poročati več važnih novic iz starega kraja. Kdor ve zanj. naj ga opo::ori na ta oglas. Gašper Krašovic, Camp 68, B:mis, W. V... (2x IS. 19) POTREBUJEM tarejšo žtir-ko za gtispodinjstvi* in Oskrbo otrok. Pišite n.» : Charles Rsnar. 236 Elton St.. Brooklyn, N. Y. ŽENITNA PONUDBA. Fant. star :10 let. se ž li seznaniti S Slovenko o.I IS—24 let staro, tudi vdova brez otrok se lahko ' ogla-i. če jo veseli mimo zakonsko življenje. Po?l.ii1e sliko, ki jo ' vrnnn nvpoškodovano. — Tom B. Pcwhatm Point, 0 , Box 297. ADVERTISE in GLAS NARODA -- ---- t Blaznikova PIMT1KA za leto 1925. Cena 20 centov. 'Sloveaic Publishing Co. 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Tukaj je nov način kako si pn-(; hraniti zdravniške stroške. I C'<* po ne počuUte ravno prav. e-udili ! «f boste kak« hitro odpomoč no morete spa-I" ! ti ponoči In ste bolj vtrujeni vjutro ko i vstanete kot ste bili zvečer, k > £Tt<- šli 1 spat. potem poskusite t<» novo zdravi-t- i lo, Nugu-Tone. Xiiua prtra za slabo pre-j ii ivo, slab tek. zaprtje, glavobole, slab I duh. umazan jezik. Nuga-Tone popravi 1 zmučene živce, prinaša trden, poživlja-I ;>»• spanec in stimulira jetra, obisti in j čreva da normalno delujejo. I'oj navodi-; lili za par ^nl jnmstvotrr. ako niste zado-voljni 2 rezultati. «la se vam p »vrne jidoiL-Jcf m dvoru, ki se imenuje Aguilar. Ker je šifrirano pismo ta j- k no, je važno, tla L* posvarim in vsled toga riskiram tudi to. da napi- š šem njegovo 'me. izza onega pisma '-em izvedel.se več glede tega ve- b liffflŠa, kajti dejal".ski je velikaš. Čeprav se imenuje enostavno Don s A^ruihr. ji v resnici markij Al orel 1 a in na eni strani celo kraljevske j] krvi. ce ne na obeli, kajti poroča se. da je sin princa Carlos de Via-na. polbrata kralja. Povest pravi, da se je Carlos, ki je zelo učen in k nc?i n. zaljubil v neko,maroško gospodično iz Aguilarja, ki je bila vi- p so k o rojena ter zelo bogata in ker se ni mogel poročiti ž njo radi rai- p like stanu in vere, je živel ž njo izven zakona ter imel sina. Predno g je princ Carlo> umtl ali bil zastrupljen, ko je bil še vedno jetnik v Moruia. je preskrbe! otroku naslov markija s priimkom Morella. po t Kraj:;. •* k;:terej»i je toliko trpel. Določil mu je tudi par privatnih č zemljišč. p Po smrti princa j« odšla mati dečka., ki je postala na skrivnem v ki'stijanka s svojim sinom v Oranado, kjer je umrla pred desetimi let: ter nn« zapustila svoje veliko premoženje. Otb onem časti se je <] glasilo, dj» r.jcgoio življenje v nevarnosti, ker se je kljub temu. da je bil napol Marokanec. pretakalo po njegovih žilaih preveč kra- v Ijeve krvi. Markij pa je bil pretkan in posrečilo se mu je pregovoriti } kralja in kraijieo. da nima nobenih drugih ambicij kot uživati življenje. Tndi cerkev se je zavzela zanj. kajti izkazal se je dobrim vernikom. k< - je zasledoval vse krivoverce. posebno pa Žide in tudi Ma- f lokance. čeprav so bili slednji njegove lastne krvi. Koncem konca je nil potrjen v vseh svojih posestih in pustili so ga v miru, čeprav .ni v holtl postati duhovnik. x — Od takrat napr> j je nastopal kot agent krone v Granadi in j j poslan je bil večkrat v Lordon. Kim in drugam v zadevah, tikajočih t se vere ter nstanovljenja svete inkvizicije. Raditega se je seda i tudi mudil v Angliji, kajti dobil je nalog, da izve imena in druge podrob- ^ nosti glede v>eli M a m nos. ki žive tam, posebno če so v trgov-k i h zve- (" ;.aii s S|)ansko. Videl sem imena onih. glede katerih mora poizvedo-\a;i iiajiioilj natančno in pišem ti tako podrobno raditega. ker si ti ^ prvi n«i m znamu. Mislim vsled teara. da bi bilo pametno, če bi zaklju- c čil svoje poisle s to deželo ter prav posebno prodal svoje ladje, kajti , drugače jib bodo zaplenili ter prijeli tudi tebe. če bi prišel semkaj, j V'slrrl tega ti svetujem, da sknj svoje bogastvo, ki bo veliko, ko t' borno vse plaval? ter pojtli v kraj. kjer boš pozaibljen za nekaj časa. ] kajti ta kr vni pes Aguilar te ni zastonj zasledo-val do Londona. Hva-K Ja Tiogn. da t:i padci še noben sum 11a kaikega med nami. Mogoče ra- j dit^ga. ker jih imamo dosti v svoji službi. Ko j» Castell prepisal ta*odstavek. ga je še enkrat skrbno preči- « tal. Odšel j,. v dvorano, kjer je gorel ogenj, kajti dan je bil mrzel ter « vrgel prevod v ogenj, čakajoč dokler ni zgorel, naikar se je vrnil v 1 pisarno tei skril pismo v tajni predal za tapetami. Ko je opravil trr. } jc sedel na stol ter pričel razmišljati. -- Moj dobri prijatelj Juan Bernaaidez ima prav, — si je rekel. — Aguilar ali markij de Morella ne zasleduje mene in drugih za-nihn. Ne bi bil vat en na Španskem in denar je ludi spravljen, kjer , ga ne bo nikdar našel in še na dobre obresti. Vse je varno ter bi le še rad, da bi se Margaret in Peter hitro poročila, nakar bi se vsi trije ' natrtanili v Dedliam. Predolgo sem igral to igro. (Zaiključiti bi mora! svoje knjige pred Vniju letom. Trgovina pa je bija tatko dobra, dr t« ;.'a ni»em mogel storiti Bilo je tudi pametno, kajti v tem enem srečnem letu sem skoro podvojil svoje premoženje. Vendar pa bi bilo varnejše, š,> predno so izvohali moje veliko bogastvo. To je le lakom nost, starodavni greli našega plemena. Ko je razmišljal tako. je nekdo potrkal 11a vrata. Hitro je prijel za pero. pa pomočil v črnilo ter rekel: —Noter! _Nato je pričel pisat j številke na polo papirja. Vrat« so od pri a, navidez ^e 7,i fcrigal za to, zatopljen v račn 110. Čeprav je irlcd.-d na papir, je čutil, da stoji za njim Aguilar, ka.'ti zavestno ali nezavestno je spoznal njegove korake. Za trenutek ga je zazeblo, kajti bal se je tega. kar bo prišlo. KLiob temu pa je dobro igral svojo ulogo. — Zakaj me motiš, hčerka. — je rekel, ne da bi se obrnil naokrog. _ Stvari stoje dosti slabo, kajti polovica tovora je uničena od ntorsk« vode in zaposlen sera /. izračunanjem svojih izgub. Od i oži l je pero ter se htiro obrnil v stolu. Da. pre*I njim je -tal Aguilar. zelo lepo oblečen ter klanjajoč se. kot je bila njegova navada. i Osmo poglavje. AGUILAR GOVORI. — Izgube? — je rekel Aguilar. — Ali čujem govoriti bogatega Jo4in Castcllar ki ima polovico trgovine s špansko v svoji ro6i, govoriti o izgubah — Da. gospod, vi me čujete govoriti o izgubah. Slabo se je godilo moji ladji i »i krmaj jc prišla skozi spcmladatnske viharje. Sedite.) — Ali res tako: — je rekel AguiHr ter sedel. — Kako lažnjrve so l;m!ske govorice. Izve Ar kadi j Averčenko: Plesalka Leona rda. (Groteska.) Urednik "Večernega lista" Bry kini se je vrnil zelo pozno domov. ; šel je tako v jx>steljo in nastavil budilko na sedmo uro, da ne bi za-. ■spal . . . Zavil se je tesno v odejo ; in se počutil tako blagodejno, da ye kmalu sladko zaspal. Spal je komaj pol ure. ko ga nenadoma prebudi repot. Energični udari s , pestjo so toekli po vratih in ženski j glas je klical smehljaje : j • 11 Preneumno! Saj je doma. Vra ( t ar mi je povedal.'' Brykin je sko-iz postelje, se zavil v odejo, prižgal električno luč in stopil k j vratom. "Kdo je zunaj? Kaj se je zgo-' dilo? Kdo ropoče?" | "Odprite! Odprite, sicer napravimo tak živ-žav. da se zbudi vsa hiša!" "Vrag vas vzemi! - . . Takoj!" Brykin -se je zavil še tesneje v odejo, odklenil vrata 111 — v liipn je pridrvela v sobo s krikom in vikom. smehom in krohotom njegova lepa prijateljica, plesalka Leona rda. Njej sta sledili a dva gospoda.. katerih pa Brvkvn ni poznal! j "Posetili smo vas!" je reki? • plesalka. "Prosim, da sprejmete dostojno svoje goste!" j "Toda, dovolite!" je zavpil j obupno Brykin. " Ali je sedaj čas ; obiskov?'' Neverjetno! V sredi j noči — obiski!! — Kako pozno jv pravzaprav ?"' "Presneto zgodaj — dve! — Popiva.lL smo a- najrazličnejših barih in ker je sedaj že povsod zaprto. srno mimogrede zavili še k ram je dejala plesalka -smehljaje . . . "Ljubeznivo, kajne?! — Gosopd s plešo je priznani komponist Pnl-toraci in oni z malimi očmi inže-njer in tovarnar rada j a — Kircli-heLni." "Zelo ljubeznivo in laskavo", je pripomnil Brvkin, "toda. vendar ... V najboljšem spanju . . . Jutri moram vstati ob sedmih . . . Totej . . •" "To nič ne de! A k stvari: Ali je kava pripravljena ?!" • "Toda, ljubo dete. odkod naj vam v pozni uri pričaram kavo?!' je vzdihnil Brvkin nervozno. "Pridrveli ste k meni kot obsedeni. Nimam niti kapljice vina doma!" "Vino?" se je razveselil inže-njer. "Vino bo takoj tu! V avtu imam dve steklenici sekta in dve bordoja. Pojdite, maestro! Greva po vino!" 4 Poltoraei in Kirchheim sta izginila. Brykin se je oblekel skrajno nezadovoljen. se prikazal izza španske stene in rekel svoji prijateljici : "Kakšna blaznost je to. da v pozni noči budite ljudi iz najslajšega spanja?! Zakaj niste povabili oba gospoda v vaše stanovanje?" "Ljubi prijatelji! Dobro veste, da ob tej uri še ne morem zaspati, ^edaj je čas. ko se je "treba veseliti, kaditi, kramljati . . . Saj poznate program mojega življenja: podnevi spati, ponoči lumpati! To je junaštvo! . . . Čemu buiite v oraznino?!" "Rpaiti hočem!" "Prekrokajte to noč! In povejte imi že %*endar: Imate kavo?" Medtem sta se vrnila. Poltoraei in Kirehheim. vfea razgreta in obložena s steldewiea m i- "Gospod Brvkin. ali imate vi- Ijak za zamaške ?" "Kjer naj g a vzamem sredi no či?!" -- j. "Takoj vam ga preskrbim!" je 1 zaklical Kichheim in odhitel iz sobe. 1 v "Kirchheim je zelo pazljiv in galanten dečko!" je poudarjala j* Leonarda. "Poltoraei, zaigrajte lj nam medtem kak širni." L "Imate klavdr, gospod Brykin? n je vprašal Poltoraei. "Da . . . tam v vogalu ... za v: stolom . . . pod škatljo za klobuk. ..." Poltoraei ga jc pogledal po stra- s] ni: ar I "Slabo ste razpoloženi. • . Zdi se mi, da smo vas prebudili iz spa- k nja..." H i "Ne. nikakor ne! Kako neki. . . Zelo prijetno mi je, vendar ..." J p "Ostati hočemo le kake pol n urice. Izpijemo skodelico turške t( in odidem o." Nenadoma se pojavi Kirchheim n z vijakom. s< "No. kaj sem rekel?! Tu je! d .Ali hočete piti rdeče vino ali sekt?" n "Sekt!" je odgovorila do'bro-| voljno plesalka. "In vi, gospodje, • pijte bordojčana!" 2 "Kje imate kozarce?" je vpra- k i šal Poltoraei. I "Tu sta samo dva." je dostavil ^ Brvkin. "In služkinja spi ..." P j "Grem iskat kozarce!" je pripomnil Kirchheim in urno zapu- ^ stil sobo. 1 "Brvkin!" je za vpila Leonarda. "Pijte vendar vino!" c "Ne morem! Jutri zjutraj mo- v ram vstati ob sedmih. Kakšno vi- r uo pijete ?" "Originalno francosko! Toda. ^ če vam ta znanka ne dopade, pri- ' nese Kirehheim drugo." '' Vrag naj vzame vašega Kirch-heima!" 1 V tem trenotku se je pojavil 1 Kirchheim s kozarci. Plesalka ie ' 1 natočila kozarce iu veselo vzkliknila : "Poltoraei, plesala bi rada! jZa- . .. .. . .....r,. 1 žvižgajte mi svoj najnovejši sami!" i Ura je bila. že pet, ko so gosti , neizprosno izahtevaili črno kavo. "Izključeno!" je poudarjal Brykin. j Kirchheim je izginil dz so.be, a se ] kmalu vrnil s štirimi skodelicami krasno duhteče "turške." | "Kirchheim!" je jecljala Leo-L nardi napol vinjena. "Vi ste ga- ■ lanten kavalir . . . Prklite bližje, ( da vas pcJjubim . . ." ( Okrog sedmih zjutraj so gosti . zapustili Brvkinov dom- Časnikar 1 . se je vrgel izmučen na posteljo. . Ali že po preteku petih minut je skočil divje pokonci, kot bi mu : gorela tla pod posteljo. Budilka je pniČela zvoniti. Oz- - nanjala je sedmo uro. Hočešr — - nočeš je vstal in šel na delo. To-daj komaj je sedel za pisalno mi- . zo, že je nekdo potrkal na vrata . in v sobo sta stoprli ve mladi, kra- - sni dami: filmska zvezda Larina - in prrmadona Ka-rina. "Ljubi prijatHj!" sta začeli i dami. "Prišle sva k vam na čašico r čaja. Znano vama je,tda obe zgodaj vstajava" Brvkin je pogledal začudeno i- obe dami. nato p<# smehljaje dejal: >i '4 Izborno! Erasrna ideja! Takoj »- se odpeljemo -vsi skupaj k moji prijateljici, plesalki Leonardi, na i- čašo Čaja!" "Toda, gospod urednik, medve dame nk i ne poznava !" "To nič ne de. Saj je moja pri- V JUGOSLAVIJO Naravnost v Cherbourg in Hamburg. PRIHODNJE ODPLUTJE: ORCA ........ 22. novembra Posebno BOŽIČNO ODPLUTJE ORDUNA____ 9. decembra Potniki bodo dospeli v svojo domače mesto pravočasno za Božič in Novo leto. Posebni družbeni zastopnik bo spremljal potnike ter skrbel za njihovo prtljago. Potom svojega agenta v vašem mestu preskrbite prostor. THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO. Sanderson & Son, Inc., Agents 26 BROADWAY NEW YORK ————=-===:——————_ J jateljica. Zelo je bo razveselilo. Torej, pojdimo!" "Pojdimo! Toda na. vašo odgo-v or not!'' Bilo je okrog 10. dopoldne, ko je je stal Brvkin s svojima spremljevalkama preti vrati plesalke Leonardi. Pritisnil je divje na zvo nee. "Kdo je zunaj?" se je začul za vraitd sobaričin glas. "Odprite! Zelo nujno!" "Toda, oprostite milost j i va še spi. Prišla je domov šele ob sedmih zjutraj." "Nujna zadeva! Zbudite jo takoj- Recite ji, da je . . . umrl Puškin. Odprite!" Sobarica je obostavljajoč še odprla vrata iai vsa družba se je s šumom in trusčem navalila v na pol temno sobo. "Kako?! Ali se vaša milostjiva ne sramuje, da spi ti.ko dolgo; ]>t-•?et je že ura ! Sporočite ji vendar, da so doMi gosti !** "Da. da . . . toda ne morem . . . ne smem ..." "Pustite! Potem grem sam." 1 Brvkn je stopil v spalnico in ' glasno zaklical: "Vstanite! Puškin je mrtev! Vstanite!" "Moj Bog! ... Kdo je mrtev? Kaj se je dogodilo?" je zazvenel pol zaspani glas. "Vstanite! Gosti so tu! Jaz in dve divni devojki- Postrezite nam irno sS čajem!" "Ali ste zmoreli?! Ali je sedaj čas obiskov in po.setov ? Moram se vendar naspatii. Ob 1. imam skuš-njo." "To ni sedaj važno! Se pač enkrat ne boste naspali. Zato sem prišel tu sem z dvema damama. — Gospodična. . ^., kako vam je že ime ? Mala-ša! Brž samovar! Pripravite nam urno jajčno .jed! Priskrbite nam surovo maslo, gnjat, sir . . . Brzo. brzo! . . .Milostjivi pa prinesite vodo v umivalnik . • . Dekliei, odložita! Zaplešita šimi, poskočni širni" ____ Ko je stopila Leonarda v elegantni spalni obleki v sobo, je že .vse plesalo . . . "Dobro jutro, gospoda moja!" je pozdravila plesalka. "Oprostite, da vas sprejmam v tej toaleti. Brvkin ali je to čin maščevanja!" "Niti z daleka! Vedeli nismo, kaj naj bi šli. ko se naenkrat spomnimo na vas. In hajdi! Tu smo! Dovolite, da predstavim: gospodična Larina, gospodična Karina. — To nič ne de. da niste spali. Tndi ja znise mspal . . .Malaša, pri-• nesite samovar! Malaša, jajčno jed! Malaša. rdeče vino! * . - Lfa-k ba prijateljica, ne delate verni ar l tako kislega obraba T" ... Čez teden dni je poiskal Brv . kin plesalko za kulisami . . . "Dober dan gospodična Leo-. -laTda!" '' Dober večer, gospod Brvkin !"' 1 "Briljantno izgledate! Sijajno . ste se okrepili! . . . Ali vas smem 1 po predstavi povabiti na supe?" "Ne. hvala", je pomislila ple-i sal k a, zamahnila z roko in dosta-> vila : j "Ljubi prijatelj! Odslej ne smete povabiti le na zajutrek. To je } pametnejše! Verjemite svoji mali, . ljubi prijateljici." j ALI VESTE, — j da bo bili pri občinskih volitvah v -Mariboru Nemci popolnoma poraženi 3 in da je bil izvoljen županom dr. Loskovar? Ali veste, da dvajset tnr-e Škili cigaret ne stane več kot dvajset navadnih cigaret in da so nekajkrat več vrtnine? Tndi vi boste x veseljem L- začeli kaditi tnrgke. Kretanje pamikov - Shipping New§ 11. novembra: Paris, Havre, Aaultanla, Cherbourg. 20. novembra; MlnnekaUda, Cherbourg; Tburtngl« Cherbourg in Hamburg. I 22. novembra: ^ Homeric, Cherbourg: R.ynilam, Bou o^ne; Republic, Cherbourg, Bremen Orca (Bermuda). Cherbourg. 26. novembra: Bet angaria, Cherbourg. 27. novembra: America, Cherbourg in Bremen Zf eland. Cherbourg; Deutachland Cherbourg in Hambrug; Minnekahda Cherbourg in Bremen. 29. novembra: Majestžc, Cherbourg: Rotterdam Boulogne: Duilio, Genoa; President -Wilson, Trst. 3 decembra: 1 Mauretania, Cherbourg. 4. decembra: Cleveland, Cherbourg Hamburg Mongolia. Cherbourg in Hamburg. 6. decembra J Leviathan, Ch"-bourg Olympic. Chi-rbc.urfr, Rochambeau j Havre; Martha Wasshington, Trieste; Conte Verde. Genova. 9. decemora: Pittsburgh. Hamburg: Orduna. Cherbourg. Hamburg; Colombo. Genova. 10. decembra: Paris. Havre rpsuuc*imp Naravnost v Jugoslavijo Presidente Wilson — 29. nov., 3. feb. Martha Washington 6. dec., 24. feb. V Duorovnik ali Trst. { Železnlna v notranjost zmerna. Nobenih vizejev. Vprašajte pri bližnjem agentu ali pri PHELPS BROS. * CO.. 2 Wert St., N. Y. Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupu-| jete ali naročate in ste i njih postrežbo zadovoljni,' da oglašujejo v listu 4' Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava "Glas Naroda Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda". 11- decembra: Stuttgart. Cherbourg, Bremen. 13. decembra: Aquilania. Cherbourg; Pres. Roosevelt. Cherbourg; Veendam Boulogne^. Rotterdam. , 16. decembra: / France. Havre; Bremen. Bremen. 17. decembra: Majestic, Cerbourg. 20. decembra: Tres. Harding. Cherbourg: New Amsterdam. Boulogne, Rotterdam. 24. decembra: Minnekahda. Cherbourg. Hamburg. Albert Ballin. Cherbourg, Hamburg 27, decembra: Olympic, Ch°rfv>ifg, VolonJnm Boulogne, Rotterdam. 30. decembra: 1-1 Savoie. Havre; Arabic. Cheu< bourg, Hamburg. 31. decembra: Zeeland, Cherbourg; Ohio, Cherbourg Hamburg. 3. januarja: Aqultanta, Cherbourg: j\m«-rlc.i. , Cherboure: Colum»»is. Cherbourg. Bre-I men: Suffern. Havre. 6. Januarja: Duilio. Genovi. 7. januarja: Paris, Havre Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. K .UU1 jO unujn potovati v •Url kraj, j« potrebna, da i« natančno poučen o potnih llitik, prt« IJagi In dragih stvareh. Pojasnila, ki vam jih aamoreoM dati valed oiAe dolgoletne lakn£nja, yam bodo gotovo ▼ korist; tnal pri poročamo vedno le prvovrstne par nike, ki Uaajo kabina tndi ▼ IJL ra* nAL / t Glasom nove BuelnUke postave, k) ie stopila v veljavo s 1. Julijem 1924 camorejo tndi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno lete-1 ln ako potrebno tadl delj; tozadev na dovoljenja Izdaja generalni na selni^kl komisar v Washington, D.C ProSnjo za tako dovoljenje se labko napravi tadl v New Torku pred od-potovanjem, ter se pošije prostima t itarl kraj glasom najnovejše odredb« Kako dobiti svojce Iz cur# ga kraja. j Kdor Seli dobiti sorodnika aH j svojca Iz starega kraja, naj nam prej j plfie za pojaanila. Iz Jugoslavije bo i pripu56enih v prihodnjih treh letih od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Predajamo vozne liste za vse proge ; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati Frank Sakser Stat« Bani 82 Cortland* g*.. Maw York ADVERTISE in GTxA.S NARODA Ako ste se odločili obiskati staro domovino in dospeti tja za BOŽIČNE PRAZNIKE, treba je, da si že sedaj nabavite pot-ni Jist in druge potrebne listine, da boste pravočasno pripravljeui za odliod. Za vsa navodila glede potovanja v domovino in povratka v Ameriko obrnite se na nas. kjer jih dobite brezplačno. Mi zastopamo vse prekmorske parobrodne proge. Vse bančne posle izvršujemo brzo, točno in zanesljivo. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. i Posebna ponudba n^WgL našim čitateljem! ^ggg^f'P Miil^ Prenovljeni pisalni stroj ^^^^^^^^^^^^^ S strešico Ta slovenske čr- * OLIVER1 PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lah-fo vsak pii€. Hitrost pisanja dobite i vajo. BLOVENIC PUBLISHING COMPANY 0 Cortlandt fttrwf Htw York, H. T.