/LoVcrwA mLADin/icA phe:Vi|A 12 VSEBINE: ^°main Rolland s red n) tv Wlcwfc. • Novembr-*u Pesem * Vajeni-"L ° vP'aianle • ?|msku Pesem deklesFrance I ' “ ^ “ j i V o t o r • Vpra-J» nas« srednje Sole • * R«rRledni-rod mladega mi U. Hodobue (,rf'nskc revi/o • M/o- * 0a* ^ n° ,UIW1 zn (!;d^nJlaam,: otcd°- . Kuliumi paberki ''dnlikt uti h fr Ul Ali nisem pel o žalosti, ker je bilo v mojem srcu hrepenenje po veselju. Slikal sem not pusto in sivo, polno sramote in bridkosti, d« 6£ ofco fem silne jse zako-prnelo po tisti luči. Zato je bila moja beseda, ako je bila trda in težka, vsa polna upanja in vere. Iz noči in močvirja je bil v nebeške daljine uprt moj verni pogled, vi pa ste me razglasili za pesimista. IVAN CANKAR. CeNa DIN 3- | LJUBLJANA * JANUAR SLOVENSKA MLADINA mladinska revija za leposlovje in vsa kulturna vprašanja iihaja vsak mesec. Ureja jo uredniški odbor; odgovorni urednik je dr. Anton Slodnjak, profesor v Ljubljani. Izdaja jo konzorcij »Slovenske mladine«; predstavnik je Ivo Grahor, novinar v Ljubljani. Celoletna naročnina za 8 številk znaša din 20'—, za dijake din 16*—. Številka čekovnega računa Poštne hranilnice v Ljubljani je 17.827 Vsi rokopisi in dopisi za uredništvo in upravo naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo »Slovenske mladine«, Ljubljana, Mirje 13. Rokopisov ne vračamo. Tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani (predstavnik O. Mihalek). IZ UREDNIŠTVA IN UPRAVE NAROČNIKOM! »Slovenska mladina« je v zelo slabem denarnem položaju, ker večina naročnikov do danes še ni poravnala naročnine. Zalo ne moremo lista sproti plačevati, kot zahteva dogovor s tiskarno in je zaradi tega obstoj listu resno ogrožen. Nimamo ne sredstev ne časa za drago in zamudno opominjanje. Nujno prosimo naročnike, ki jim prejemanje »Slovenske mladino« ni le neljuba vljudnost, du še danes pošljejo skrajno nizko naročnino. Določili smo jo v prepričanju, du jo bo vsakdo poravnal« Kdor tega ne stori, ta je zavestni grobar »Slovenske mladine« in bo tudi njegova malomarnost kriva, če bo »Slovenska mladina« zamrla. Nuš list se mora tudi brez tega boriti z neprestanimi ovirami, zato nam vsaj s tem ne delajte sitnosti! I Kritikom Mar mislit)!, da no sami premalo zavedamo, da »Slovenska mladina* se ni takšna, kakršno Hi želimo?! Prav zato, ker na lena v polni meri zavedamo, smo tudi veseli, če nam kdo pove pametno, »lasti pa nesebično besedo, /ato ne odklanjamo nobene#1* dobro mišljenega nasveta, ker ne spadamo med one, ki mislijo, da je Je vse v red« in ni treba ničesar vež izpreminjati. 51 i vemo, da list ni namenjen uredniškemu odboru, ampak bravcem. Oc teli ni, potem je izgubil svojo upravičenost in propade. ldst, posebej mladinski list, se neprestano gradi, ker je pač odraz mladib ljudi, ki ga pišejo. i'rav zato pa moramo odločuo zavrniti one, ki nam očitajo, da je v »Slovenski mlailii" premalo modrosti mladib ljudi in si jo zato moramo izposojati pri »starih«. Menda n* zahtevajo od nas, da bomo pisali kot stoletni starci? ('e mislijo, da je pomen ndaii>n; skoga listu v starčevski modrosti in moraliziranju, sc pač motijo. Prav tako si nckater še danes ne morejo razjasniti našo neodvisnosti. To le dokazuje, kako temeljito tič< sami v lastni in otipljivi odvisnosti, v kateri se pa menda kar dobro počutijo, ker s ^ danes po njihovem mnenju le še norec ne ravna po ujihnvum ilvljenjskcni pravil«* »Pri m um vivere.,,«. Toda vsi, najsi nas hvalijo ali grajajo, naj vedo, da nas ne bodo omajali in na naši poti. Hočemo izraziti to, kar mladina čuti in misli in jo vzgajati na podlagi i«> j svobode, enakosti in bratstva v resnično nado slovenskega naroda. To poslanstvo bol” vršili »dokler Ik> pač iivela še zdruva in svobodna slovenska mladina, ki bo pisala brala svoj list« (»Slovenska mladina« I, str. 91), in dokler nas ne bodo zatrle (lenaril ali drage sodobne težave. Romain Rolland srednješolcem Dragi tovariši! Prosite me, naj vam kot star prijatelj povem nelcaj nasvetov za 'vašo novo organizacijo. Dajem vam jih iz srca, rad. Ko vam pišem vidim sam sebe v dvojni podobi: vidim namreč °b istem času, Icalco sedim z vami ti srednješolskih klopeh in vidim starega moža na koncu njegove, z ovirami in pastmi posejane življenjske poti, oboroženega s svojimi izkušnjami, za katere bi rad, (>a bi bile mlajšim v prid. Med mojo in vašo gimnazijsko dobo so velike razlike. Res, nebo zta mojih mladih dni ni bilo mirno: — (zadnjih petdeset let, z izjemo kratkih, varljivih dob nikoli ni bilo). A vendar, svet ni bil kot danes razmajan prav do svojih globočin s tem nepretrganim zaporedjem potresov in viharjev: z vojnami, fašizmi in revolucijami. Zadnjih l>(,t in dvajset let se je evropska misel razburkala do dna. Le malo Prostora, je še ostalo brezskrbnosti. — Prostor pa je. In zahtevam 1,(1 zaradi zdravja duha, posebno kadar je duh čil in voljan. Ta pro-*■t°r pa sme biti danes odmerjen samo oddihu. Vi le predobro poznate vse nevarnosti, ki groze vaši prihodnosti, va£im sedanjim in bodočim dnem, vašemu najdražjemu imetju, vaši varnosti in vaši svobodi. In biti morate oboroženi. Glejte torej od-Vrtih oči na svet, Ici se ruši in svet, ki se znova gradi okoli vas. rnanizirati je treba vašo družabno in politično izobrazbo. Treba vam je krožkov, knjižnic, predavanj, svobodne debate. Treba vam ■e enotnosti vseh demokratskih struj, da boste v njej brez ozkosrčnosti in zagrizenosti razpravljali o svojih nazorih in si bistrili svojo Vse to že veste in) tega si želite. Rad pa bi poudaril nekaj drugega. Naj politika nikar nasilno nf zaslepi duhov našega časa, naj vam nikar ne zastre vsega vašega °bzorja! Za nobeno ceno ne sme škodovati razvoju vašega učenja. Mi starejši le preveč vidimo, kako uničujoče se polašča najboljših auhov nujnost političnega boja. Zaradi njega so jalovi na kulturam poprišču, v znanosti in umetnosti, v svojem delovnem pod-°čju, kjer bi lahko bili in bi morali biti vodilni veščalci svoje stroke. , Mi vsi smo združeni pod praporom obrambe kulture in v tej et>edi pojmujemo najvišje vrednote človeškega duha, v prvi vrsti socialno pravico in svobodo, že stoletja se najboljši možje bore in trpe zanje. In nikdar niso bile bolj ogrožene! Mladi tovariši, imejte orožje v rokah! Najboljše orožje si boste skovali v letih svojega učenja. Ves napredek tehnike in uma mora biti naša last! Pripravite se! Izobrazite se! Meščanska mladina, mladi delavci in kmetje, biti\ morate v miru in vojni prvi na bojišču, kjer koli si stoje nasproti sile sveta, šibkost nas starejših je bila v tem, da nas je bilo premalo: peščica intelektualcev, ki je morala biti na vseh frontah in hiteti zdaj na to zdaj na ono. Stopite na naša mesta, bodite številni in mo čni! N aš e majhno število ni odpovedalo, toda moglo je le zadržati naval in ubraniti divje nas le a kovane meje. Vi, ki prihajate za nami boste morali znova v plemeniti in nezadržni napad človeškega napredka. Vi morate zmagati. To je vaša naloga. Fred Kališ: Novembrska pesem (1939) Ne morem roke ti več dati, skozi moje prste sije težak mralc, v brezup spremenil bi poslednji tvoj dekliški strah in ti ne mogla bi več mirno spati. Glej, ko v prah se rušijo svetovi, še sred plameni vdanostno medlijo — roke moje tiho in brezmočno kamenijo in so kot cevi, po katerih zvodeneli poljejo tokovi. Ne, ne morem roke ti več dati, skozi moje prste sije težek mrak — mordU že čisto od sred — in jaz brezsrčen sem prostak, čeprav bi hotel se močno — v človeka preoblikovati. Le mladina, ki je stopila v življenje razvneta od velikih človečanskih stremljenj, prežeta z voljo, ustvariti narodu in človeštvu polen materialni!* dobrin tudi nove etične in duhovne vrednote, ho — čeprav po težkih porazih in osebnih tragedijah — vzdržala in oplodila rodove, ("'e hi njeno Kihanje ne vsebovalo vseh teli kvalitet, 1)0 ostala mrtva mladina, kakor .[•' ona, ki ho jo starejše generacije pripregle, da bi laže vozile po močvirnatih tleh. Kajti le mladina je zmožna v mladini vžgati plamen iu jo vzbudi** k naporu. Vsaka mladina pa mora skozi napore in težave do eilja. J in? Kotak• Vajeniško vprašanje Peterlin Peter Zastoj v razvoju slovenskega gospodarstva, ki je zlasti očiten od izbruha velike gospodarske krize in katerega korenine so predvsem v političnem položaju slovenskega naroda, nas stavlja pred nov problem — vprašanje mladine. Mladinsko vprašanje je le del našega splošnega socialnega in narodnega vprašanja, je prvič vprašanje socialnega položaja, zdravja, dela in izobrazbe mladine, drugič pa vprašanje njene zaposlitve in bodočnosti. Položaj srednješolske in akademske mladine danes nikakor ni rožnat, vendar pa je mnogo ugodnejši od položaja delavske in obrtniške mladine, kateri se danes posveča vse premalo pozornosti, dasi jo vprašanje njenega položaja in zaposlitve najbolj pereče, kajti ta mladina predstavlja najširši krog slovenske mladine. Ker so vprašanja te mladine manj znana, si hočemo na kratko osvetlili probleme predvsem obrtniške mladine. Socialni položaj vajencev Propadanje slovenskega gospodarstva in posebej še propadanje obrtnega stanu poostruje problem obrtnega naraščaja, katerega položaj postaja čedalje slabši. Vajeniški naraščaj ima vedno manjšo možnost za izučitev, izobrazbo in zaposlitev. V naši državi je bilo leta 19155. 7*2.5:52 vajencev, in sicer 59.747 fantov ■n 12.776 deklet, od katerih jih največ zaposlujejo oblačilna in kovinska industrija ter trgovina. V Sloveniji pa je okrog 11.(XX) vajencev in vajenk, dotok vsako leto pa znaša povprečno 'i do 4 tisoč. Največji dotok vajencev v obrti je iz mest, predvsem iz industrijskih središč Kranja, I rbovelj 'n Jesenic. S podeželja je večji dotok le iz novomeškega in ljutomerskega okraja, iz česar sledi, da prihaja v obrt zlasti mladina iz obrtniških in , najtežji pa je položaj onih, ki morajo s pomočniškim izpitom poprijeti z“ nekvalificirano delo. Ta pojav neprostovoljnega odpadanja iz poklica Podstavlja eno izmed najbolj perečih vprašanj obrtniške mladine. Se preden si ogledamo resničen položaj vajencev, je potrebno, da se S(‘/.nunini<> /. glavnimi zakonskimi določbami, ki ščitijo vajenca. Naša ;s°cialna zakonodaja je moderna, saj vseskozi Ščiti vajence, ''•“nje velja le osemurni delovnik, vsako prekočasno delo pa se plačuje s kr«jevno primerno mezdo in 50% poviškom. Nočno in nedeljsko delo je ^•‘povedano. Za učenca s biti sprejet samo oni, ki je dovršil 14 let. '“ieiiiško razmerje! se sklene s pismeno pogodbo, ki je registrirana pri <)!)r*ni zadrugi. Da se prepreči izkoriščanje vajencev kot nič ali slabo InaCano delovno silo, je izdana naredim, po kateri sme obrtnik, ki za-,,0s|"je | |k)močnika', zaposliti 1 učenca, če zaposluje 2—5 pomočnikov 2 učenca, na 6—10 pomočnikov 3 učence in 4 učence, če ima več kot 10 pomočnikov. Več učencev pa se istočasno ne sme učiti v istem obratu. Učna doba traja 2—4 leta. Po prvem letu pripada učencu odškodnina, ki ne bi smela biti manjša od najnižje mezde delavcev s slično zaposlitvijo v istem kraju. Mojster mora skrbeti, da se učenec izuči v stroki, ne sme Ra uporabljati za dela, ki niso v zvezi z njegovo stroko. Dalje mora skrbeti za njegovo zdravje in dati učencu med delovnim časom prost čas za obiskovanje šole. Vajenci so tudi zavarovani za primer bolezni ali nezgode v najnižjem razredu Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Tako naša socialna zakonodaja, praktično življenje pa izkazuje popolnoma drugačno stanje, kakor bi moralo biti po zakonu. Anketa o socialni zaščiti in vzgoji vajencev v Sloveniji, ki jo je priredila Delavska zbornica v Ljubljani dne 28. marca 1937., je vsaj nekoliko prikazala resničen položaj vajencev. Anketa je obsegala 1556, t. j. nad 12% vseh vajencev, oJ teh jih je bilo 1056 iz Ljubljane in Celja, 497 pa iz manjših mest in trgov. Glede odškodnine, ki je določena po zakonu, je anketa ugotovila, da 658 ali 62% vajencev prve skupine in 4<)9 ali 82% druge skupine ni prejemalo nikake odškodnine v denarju. Odškodnino v višini najnujnejše oskrbe — v denarju ali naturalijah — pa je prejemala v prvi skupini ena tretjina, v drugi pa le ena četrtina vajencev. Ne samo, da vajenci ne dobivajo zakonite odškodnine, ampak se dogaja celo, da morajo vajenci dajati odškodnino mojstrom. Kot tak primer navaja Bratko (1. Bratko: Mladinsko vprašanje, Sodobnost 1938, str. 230) izjavo vajenca iz kočevske okolice, ki pripoveduje: »Namesto plačila za delo, ki bi ga morali dati mojstri vajencem, moramo pri nas še mi nositi mojstrom. Naši revni starši jim morajo dati edino kokoš, purana, jajca, peščico krompirja, ki ga pridelajo, zelja, fižola, da nas ne vržejo ven, kajti vajencev je na izbiro.« Delovni čas je navedlo 965 vajencev iz Ljubljane in Celja. Zakonito določeni čas 8 ur je delalo le 122 ali 11,5% vajencev, 10 ur je delalo 325 vajencev, 11 ur 102, 12 ur 95, nad 12 ur pa do 18 ur pa 90 vajencev. Da bi spoznali, kako je razdeljeno delo v a j t' n c a, navaja anketa nekaj posamičnih primerov. Vajenec B. 1).: Ob 5. uri zjutraj pospravi pekarno, potem raznosi kruh |>o hišah. Od 10. ure dopoldne do 9. ure zvečer opravlja razna poljska in hlapčevska dola. Odmori pri zajtrku in kosilu, kolikor so potrebni za použitje hrane. Take so razmere v mestih, anketa na deželi pa bi pokazala š(> hujše stanje. Zanimiva je izpoved mladega kmečkega človeka, ki jo navaja Bratko v že omenjenem članku, kjer pravi: »Mizarji in čevljarji (na vasiL ki se s svojo obrtjo težko preživljajo, iščejo pomoči pri svojih vajencih. Ti naj delajo. Zjutraj vstajajo ob 4., 5. uri, nanositi morajo vodo, opraviti pri kravah in svinjah, varovati deco in delati na polju. Pozimi, ko ni drugega dela, smejo prijeti tudi malo /.a oblič in šilo. Spijo v hlevih, na hodnikih, v kleteh, oblečeni in obuti, da jih ne zebe, poleti pa na senu. Hranijo jih z nezabeljenim fižolom, zeljem, krompirjem... in še to samo dvakrat na dan. Pretepa jih lahko vsakdo pri hiši. Ko jo učna doba končana, jih mojster odpusti in na vrsto pridejo drugi. Iz teh primerov in na podlagi statističnih podatkov vidimo, da so razmero, v katerih živi naša obrtniška mladina, skrajno nepovolju‘‘ in vseskozi škodljivo vplivajo na fizični kakor tudi duševni razvoj teh mladih ljudi. Bolj kot učenci, so to mladi hlapci in dekle, ki delajo za mojstra, za svoje delo pa dobe nezadostno protivrednost ali pa sploh ničesar. Odraz teli razmer je njihovo zdravstveno stanje. Dr. Trtnik izjavlja v že omenjeni anketi: >Splošno zdravstveno stanje vajencev ni p o vol j no. Vajenci so v svojem razvoju zaostali za svojimi vrstniki iz dijaških vrst.« Zdravstveni pregled vajencev je zelo pomanjkljiv, ker se vrši le ob vstopu vajenca v obrt ali trgovino, ne vemo pa ničesar o njegovem razvoju v poznejši dobi. V Sloveniji je bilo tako preiskanih od leta 1929. do leta 1936. 26.731 vajencev in vajenk, od katerih je bilo 2% spoznanih za nesposobne, bodisi da so bili bolni, bodisi da fizično niso bili še dovolj razviti. Ti mladi ljudje, ki so v najbolj kritičnem obdobju svojega razvoja, v dobi pubertete, morajo največkrat pod skrajno neugodnimi i>ogoji zelo naporno delati, česlo pod neomejenim delovnim časom in pri neprimerni ter nezadostni hrani. Da se zdravstveno stanje mladine izboljša, je nujno potrebno, da se uvedeta vsakoletni sistematični zdravniški pregled in kontrola. Dalje se mora izvesti učinkoviti nadzor nad izvajanjem socialne zakonodaje, ki ga sedaj vršijo obrtna združenja mojstrov, kar ne more biti zadovoljiva rešitev. Omogočiti bi se moral vajencem vsako leto vsaj štiritedenski dopust in to po možnosti na morju ali v planinah. Končno so nujno potrebni tudi vajeniški domovi. Strokovna priprava in izobrazba vajencev Pri vajencih je velike važnosti njihova strokovna priprava in izobrazba za bodoči obrt in poklic. Obrtni zakon zahteva, da poseča vajenec do 18. leta °brtno-nadaljevalno šolo. Mojstri pa so dolžni dajati vajencem in pomočnikom prost čas za obisk pouka in skrbeti, da tudi redno obiskujejo šolo. Pouk je brezplačen, le oni, ki niso prav siromašni, morajo nekaj prispevati za šolske potrebščine. Učna doba traja 2—4 leta in nato polaga učenec Pomočniški izpit. Zaradi netočne formulacije obrtnega zakona se danes dogaja, da vajenci obiskujejo obrtno-nadaljevalne šole do IS. leta, potem pa se prenehajo ll('iti, ne glede na to ali so napravili vse razrede šole. Praksa je sedaj taka, da se vajenec pripusti k pomočniškemu izpitu, čeprav ni dovršil nadaljevalne šole. Nejasnost zakona je v tein, da se ne -ve, ali mora vajenec končati nadaljevalno šolo preden dela pomočniški izpit ali ne. Škodljive Posledice te nejasnosti se kažejo zlasti v tem, da je število vajencev, ki •<°nča vse tri razrede šole, silno majhno, še manjše pa je število onih, ki polože na koncu šole izpit. Poleg toga trpi s tem obisk, ugled in uspeh °*)rtno-nadaljevnlnih šol in se s tem onemogoča pravilna in zadostna iz-°bra»ba našega obrtnega naraščaja. Stanje našega strokovnega šolstva in število vajencev, ki so te šole obiskovali v letih 1936,—1937., kaže naslednja tabela: Značaj šole ^bč«> Htrokovne nadalj. Solo tokovni tečaji.............. ^"'•'ialna strok, nadalj. Sola . reWiJalne trnov, nadalj. Solo Skupaj Število Število Štev. učencev Skupaj število šol razredov m. ž. učencev učiteljev 32 13« 2818 8(i0 3682 286 20 724 76 obči 20 434 115 strok. 10 148 27 K 53 805 372 1177 02 10 26 355 244 51)9 57 70 245 4455 1627 6182 511 77 Presenetljivo je dejstvo, da je strokovne nadaljevalne šole in občasne strokovne tečaje obiskovalo le 0182 vajencev in vajenk od celokupnega števila 11.000. Iz tega sledi, da je še vedno skoraj polovica vajencev brez pouka v strokovno-nadaljevalnih šolali. Vzrok temu je predvsem pomanjkljiva stilizacija obrtnega zakona in dejstvo, da v krajih, kjer ni 25 učencev, po zakonu ni treba ustanavljati obrtnih nadaljevalnih šol. Ker je takih krajev na deželi mnogo, je veliko število učencev brez strokovnega pouka, pri čemer trpi njihova strokovna priprava in izobrazba. Stanje obrtno-nadaljevalnih šol je izredno nezadovoljivo. Za vse strokovno šolstvo nimamo niti ene zgradbe, tako da morajo strokovne šole iskati gostoljubja na ljudskih šolali, kjer je vsak uspešen razvoj nemogoč. Pouk se vrši v mnogo premajhnih klopeh in le tedaj, ko ni ljudsko-šolskega pouka. Posebno pa trpi pouk radi pomanjkanja strokovnih učnih knjig in drugih učil, kakor predlog za geometrično in strokovno risanje, zbirk in vzorcev gradiva, slik, fotografij, zemljepisnih ter zgodovinskih kart. Na šolah učijo ljudskošolski učitelji s strokovnim tečajem, ki pa za svoje izpopolnjevanje nimajo na razpolago niti strokovnih knjižnic, niti sredstev za nabavo strokovnih knjig. Poleg tega je občutno pomanjkanje šolskih delavnic, kjer je edino možno pridobiti splošno znanje v poedini stroki, kar jo danes spričo specializacije v podjetjih nujno in možno pridobiti le med učno dobo. V take nepopolne in slabo opremljene šole prihaja vajenec izmučen od napornega in prekomernega dela. Današnje življenjske razmere mu ne dopuščajo, da bi se mogel učiti tudi doma, kajti utrujenost od celodnevnega dela je tako velika, da se zvečer ne more učiti, četudi ima prostor in luč. Mnogo pa jih je, ki tega sploh nimajo in je njihovo učenje omejeno le na šolo. Če pa vajenec še te ne more obiskovati, potem je razumljivo, da se raven strokovne izobrazbe ne more dvigniti. Skrajno slabo stanje strokovnega šolstva nujno zahteva zgraditev vajeniških domov, ki bi nudili vajencem poleg duševne in strokovne vzgoje tudi življenjske eksistenčne pogoje. Za strokovno izpo|H>l-nitev je potrebno omogočiti vajencem poučna potovanja. Enako nujen za strokovno izobrazbo je tudi tehnološki muzej, kjer bi se zbralo gradivo, ki se sedaj po končanih obrtnih razstavah in velesejmih vedno porazgubi. Predvsem pa so seveda potrebna lastna poslopja za obrtno nadaljevalne šole, kjer bi bila na razpolago sodobna učila, knjižnice, pa tudi dovolj prostora, zraka in sonca. Izpolnitev vsega tega izgloda na prvi |>ogled skoro da nemogoča, p"' sebno pri pičlih sredstvih, ki so pri nas na razpolago za ljudsko prosveto Toda če se pomudimo pri številkah, ki jih je objavil ing. Kregar na anketi, tedaj vidimo, da bi bilo to za samostojno upravljano Slovenijo popolnoma mogoče. Učne knjige in ostala učila bi stala ca. din 1,200.000'—, gradnja 0 strokovnih šol v naših mestih in industrijskih središčih 24 milijonov, isto toliko vajeniških domov 10 12 milijonov ter tehnološki muzej 0 mili' jonov. Če bi torej hoteli dvigniti strokovno šolstvo na višino drugih srednjeevropskih držav, bi bila potrebna vsota ca. 4.r> milijo n o v din, vzdrževanje tako iz|>opolnjenega šolstva pa bi stalo 8 do 4 milijone. Uspešen razmah industrije in obrti v Sloveniji je za možnost zaposlitve mladine tako važen, da tako majhna vsota gotovo ni prevelika, če se s teni lahko poveča konkurenčna sposobnost slovenske industrije in obrti in s tem omogoči mladim delavcem primerna zaposlitev. Če na kratko ponovimo, tedaj je za rešitev vajeniškega v p r a š a n j a potrebno: prvič izvajanje obstoječe socialne zakonodaje glede vajencev, t. j. uvedba osemurnega delovnika, delu primerna odškodnina, zadostna in zdrava hrana ter primerno stanovanje. Drugič zdravstvena zaščita, t. j. vsakoletni zdravniški pregledi, štiritedenski dopust, graditev vajeniških domov. Tretjič izpopolnitev vajeniškega šolstva, predvsem graditev šol, tehnološkega muzeja in izdaja učil. S tem pa seveda ni še rešeno vprašanje zaposlitve obrtniške mladine kot najtežje vprašanje, ki je pa nujno združeno z rešitvijo našega socialnega in narodnega vprašanja. Za izpolnitev teh zahtev je poleg materialne in moralne pod}>ore države potrebna tudi vajeniška mladinska organizacija, ki bi vajence podprla v njihovi borbi za svoje upravičene zahteve. Obenem pa je nujna tudi sprememba odnosov med mojstri in vajene i. Po zakonu o zaščiti delavcev imajo vajenci polno pravico združevati se v društva, ki bi ščitila njihove ekonomske, kulturne in moralne koristi. Zato je tem bolj neupravičeno in krivično odklonilno stališče mojstrov, ki ga oni zavzemajo do vajeniških organizacij in ki ga je zlasti jasno označil na anketi predsednik zveze obrtnih društev g. Josip Rebek z besedami: »V imenu vsega obrtništva izjavljam, da od nas nihče ne bo dovolil, da bi se naši vajenci kjer koli organizirali.« Tak odnos mojstrov do vaj« 'ncev in njihovih organizacij gotovo ni koristen v borbi za splošen napredek obrtnega stanu. Vprašanje izboljšanja ekonomskega, socialnega in kulturnega nivoja vajencev je danes gotovo eden izmed naših najbolj perečih problemov ne samo mladine, temveč celokupnega naroda. Sedanji položaj obrtniške mladine usposablja to mladino za življenjski boj, ki ga mora biti v skrajno »•‘ugodnih in trdih razmerah. Pri tem mora ta del mladine spoznati, da bo mogel uspešno izbojevati svoj boj le v tesni zvezi z ostalo delavsko, kmečko in intelektualno mladino in ob naslonitvi na ostale napredne tokove v našem narodu, kajti le tako bo mogoče rešiti vajeniško vprašanje v sklopu našega splošnega socialnega 1,1 narodnega vprašanja. Dolžnost 11 a s intelektualne mladine je, da spozna-v a ni o p r o b I e m e o s t a 1 e mladine, da postanejo njihovi Plohle m i tudi n a š i problemi in se tako pove z a n i v s k u p n i borbi za naše mladinske interese pridruži m o °81 a 1 e m u delovnemu ljudstvu v boju za rešitev slovanskega narodnega in socialnega vprašanja. Viri: Socialna zaščita in vzgoja vajencev. Delavska zbornica 1937. — vilo Kraigher: Usoda vajencev v današnjem družbenem sistemu. Sodobnost 19!17, št. 4. — Ivan Bratko: Mladinsko vprašanje. Sodobnost 1938, št. 4-9. Kailar je flovek oženjen in ima trojo otrok, ga obide spoznanje, da je vnuku beseda, bodi še tako lepa in gosposka, le metafora za poglavitno 8®do: kruli. , r . Ivan Cankar Zimska pesem dekle France široka bela je ravan in dolga je snežena gaz in tih je ta samotni dan in vsa premrla, majhna jaz. Kako sem sama sred ravni! Kako se širi mi srce, oj širi se na vse strani in v vse daljave bele te! In moje so vse te snežinke, ki spuščajo se od neba, in moja bela je svetloba in moja vsa ta čista tla. Zdaj je za mano služba mestna, uboga romam zdaj domov; bog ve, če mogel bo sprejeti me podse naš domači krov. Bog ve, kaj mati bo dejala, ko videla bo vrhu klanca, iz službe da domov prihaja najmlajša njena hčerka, Franca. Ostal si v mestu, ljubi fant. Zdaj tolčeš s kladivom krepko in žar železa vročega svetlo razžarja ti oko. Kaj le sanjari tale smreka, osamljena na sred ravni, ko še na njene bele sanje nenehoma sneži, sneži. In tudi name lega sneg, na roke, prsi in na rame, z vso težo spušča se nebo z višine bele tiho name. Težko skoz te snežine orjem; a zdaj že čutim za obzorjem vse polno živih ptičjih jat, ki vikajo: pomlad, pomlad! Za vsak slučaj, so rekli politiki in generali, ko so letos poleti poklicali iante pod orožje. Takrat res še ni divjala vojna vihra, toda vse je kazalo, da se na miren način položaj ne bo dal urediti. In so morali tisoči in tisoči mladih ljudi od doma, na mejo, v vlažne betonske luknje in pod zemljo. Poleni so z napeto puško čakali, kdaj se na nasprotni strani pokaže prav tako mlad in nesrečen človek in prav tako s puško v roki. Vsak dan so nestrpno pričakovali, da bo padel prvi strel. Dokler se ni začelo... Tisti večer, preden je Albert odšel na fronto, je hotel preživeti s svojo Jeanne. Saj prav radi nje mu je bilo najtežje oditi. Kes, da je moral pustiti dobro delo, betežno in staro mamo, lepo urejeno stanovanje, toda največ, kar je moral pustiti, je bila Jeanne in načrti, da bosta nekoč skupaj gradila nov dom. Letaki, ki so razglašali mobilizacijo, so pobrali najprvo fante od triindvajsetega do tridesetega leta. In Albert je bil prav letos star štiri in dvajset. Opoldne, ko je šel iz delavnice, je prebral besedilo letaka. Sklonil je glavo iti z drsajočimi koraki počasi odšel domov. Mati je jokala, ko ji je povedal, da je razglašena mobilizacija in da se mora v dvanajstih urah javiti. Popoldne ni šel več na delo. Delavnico so zaprli, ker so pobrali Polovico mehanikov in vse uporabne avtomobile. Lastnik se je pripravljal, da se preseli na posestvo, katero je imel v Normandiji. Albert in Jeanne sta hodila vse popoldne po trgovinah in kupovala stvari, ki jih potrebuje vojak. »Mogoče Iniste morali ostati notri celo zimo, kupiva še volnene Nogavice.« Ko sta kupovala v železnini močan nož za odpiranje konzervnih škatel, s(> bila skoraj sporekla, 011 je hotel tistega z lesenim ročajem, Jeanne Pa je trdila, da je kmečki in naj vzame rajši belega. Pa sta vzela močnej-■soga, čeprav je bil kmečki... In konzerve, prepečenec, kekse, čokolado, S|i\ vsega je bilo treba, če ImhIo dolgo ostali in lx> primanjkovalo hrane. *>i Jeanne je skrbno izbirala in se na vse spomnila. Nosila je polno zavojčkov in jih pri Albertu doma zložila v kovčeg. Mati jima je med tem Pripravila večerjo in neprestano naročala Albertu tisoč stvari, da se ne Prehladi naj pazi in da ne 1k> prinesel mrčesa, ko bo prišel domov. 'Za kak priboljšek in cigarete bova že midve skrbeli.« Po večerji mu je Jeanne tiho dejala čez mizo: »Albert, rada bi šla nocoj v Boulogneski gozd, morda zadnjikrat s tal)o!« Mama ju je sicer malo nerada pustila, ker bi bila tudi rada s svojim S|uom, t<«la ko je pričela zehati, ji je rekel Albert: »Mama, le i>ojdi spat, saj bova še Jutri zjutraj govorila, midva z Jeanne Krova še malo ven, ko je tako lej) večer.« V mčtroju so vsi govorili le o mobilizaciji in obrazi vseh so bili tako rosni. Pri zadnji postaji sta izstopila in krenila pod kostanji v gozxI. Počasi in molče sta stopala po nekoliko dvigajoči se gozdni poti. Pri roli skupaj zraščenih drevesih sta se ustavila. 'Najina klopca,« je tiho dejala Jeanne, ga potegnila za roko in mu Spdla na kolena, Skozi goste krošnje dreves povsod naokoli so se kradli prameni lunine svetlobe in risali na belem pesku svetle lise. Iz vile igralke Denisove v bližini so prihajali skozi poletno noč mirni akordi radijske glasbe. Koliko večerov sta poslušala tu radio, po cele ure, ne da bi bila spregovorila besedo. Prižgala sta si cigareti. Jeanne je komaj slišno ihtela. Zdaj, zdaj se ji je na solzi, ki je polzela po belem licu, razlomil žarek lunine svetlobe. Albert je mislil na jutrišnji dan, na Jeanne, nase, na kruto resnico, da se je pričela vojna. Kaj če se ne vrne več? Kako škoda bi bilo pustiti tako lepo življenje, posebno sedaj, ko sta se imela z Jeanne tako rada. Z besedami, ki jim sam ni verjel, jo je tolažil: »Zakaj jočeš, dragica, morda pa le nc bo tako hudo. Dal Bog, da ne bi bilo! Saj ne sme biti, saj ne sme biti vojne; saj je minilo komaj dvajset let, odkar je bila zadnja vojna in ta je bila kruta dovolj! Ne, 110 smejo nas pobiti, nas, ki smo pričeli šele živeti in ki imamo še toliko upov in načrtov...« »Ljudje so hudobni, Albert, ne privoščijo nam sreče ... Toda, Albert, ne smem te izgubiti, kako bi živela brez tebe. To je grozno, če pomislim, da morava narazen, da bom morala živeti v tej strašni negotovosti. In toliko spominov, kako hudo mi bo šole ob njih; Albert, to je prehudo, ne bom mogla prenesti.. .< »Boš prenesla, 1k>š videla, da boš. Nisva midva edina in najino gorje ni niti največje. Pomisli na druge, ki jim je še mnogo hujše, ki so izgubili še več. Toda ne morem od tebe, Jeanne, tako mi je hudo. Saj midva občutiva le svojo bol in ta je za naju najhujša.< In privil jo je še tesneje k sebi, kakor da je ne bi hotel nikoli več izpustiti. Potem je pomislil na možnost lepše bodočnosti in kakor sončni žarek 11111 je prišla misel: »Kako bo lepo potem, ko se vrnem, ko bova pričela novo življenje, vse lepše, brez skrbi. Medtem pa ti bom vsak dan pisal in li mi boš odgovarjala dolga pisma. 111 vedno bom mislil nate. Ponoči, ko bom kje sani na straži in mi bo dolgčas, pa si bom zažvižgal tisto najino pesmico in pomislil na vse prostore, kjer sva bila skupaj in ti se boš spominjala vseh malenkosti in se boš nasmehnila ob misli na tisto staro babo, ki smrdi po žganju... In spomnila se boš na vse večere in noči, ko sva se ljubila.« Čez nekaj časa je počasi, negotovo dodal: »In ]K)tem bo konec vojne, in se bom vrnil. Dolg poljub 11111 je zaprl usta. Dolge, črne trepalke njenih velikih oči so se dvignile in lega njenega pogleda Albert ni pozabil vse tri mesece, ko se je plazil s puško v roki po razritih poljih »tam nekje v Franciji«-Vedno so ga spremljale te oči in ob misli na njena usta in nanjo vso, j<’ skrbno iskal zavetja pred drobci šrapnelov, ki so sejali smrt po zraku. Z mislijo nanjo je vzdržal najhujši mraz in smrtno nevarnost. Kadar pi> je dobil pismo od nje, mu je bilo, kakor da je ona sama pri njem. Vedno znova se je nasmihal ter štel dneve do dopusta, ki so 11111 ga obljubili . * Tretji mesec pa je dobil devet strelov iz strojnic«' v trebuh ter po treh urah na previjališču št. (t izdihnil. Zdravnik, ki je jezno odvrgel instrumente, se je zagledal v Albertov obraz in dejal sestri: »Škoda zanj, doma joka u\ njim deklo. Videl sem mu v očeh, da g11 nekdo ljubi.« Vprašanja NAŠE SREDNJE ŠOLE II. DANAŠNJI POLOŽAJ SREDNJEŠOLSKE MLADINE* 1. Nekaj podatkov o položaju današnje srednješolske mladine. Številčni podatki. Srednješolska mladina je najštevilnejši del intelektualne mladine. 2 e s a m a ta ugotovitev pove, kakšno pomembno mesto imajo že danes srednješolci v življenju mladine, j) o v e pa tudi, kakšno moč bi ta mladina predstavljala, ko bi bila povezana in organizirana. Leta 1936./37. je bilo v Jugoslaviji 110.742 srednješolcev. (Tu niso vštete trgovske akademije, učiteljišča in strokovne srednje šole.) Od tega števila srednješolcev jili je bilo v Ljubljani 5540. Ob koncu leta 1937. je prišlo v državi na eno srednjo šolo povprečno 88.783 prebivalcev. Na tisoč prebivalcev pa je prišlo v vsej državi povprečno 5,59 učencev, v dravski banovini 7,63, v zetski (>,42, v savski 6,37, v vardarski 3,83, v moravski 3,76 in v vrbaski 1,61. (Podatki so vzeti iz knjigo Ra do j e L. Kneževič: K im srednju školu I. Beograd 1938.) Za šolstvo v dravski banovini je najnovejše kazalo. Statistični pregled šolstva in prosvete v dravski banovini za šolsko leto 1937./38. Po tem pregledu je bilo v dravski banovini v šolskem letu 1937./38. 8 popolnih državnih gimnazij (v Celju 1, v Kranju 1, v Ljubljani 3, v Mariboru 1, v Novem mestu 1 in v Ptuju 1), dve popolni klasični gimnaziji (v Ljubljani in Mariboru) in 4 nepopolne dižavne gimnazije (v Kočevju realna s 6 razredi, v Ljubljani ženska realna s .i razredi, v Mariboru nepopolna mešana s 4 razredi in v Murski Soboti lealna s 5 razredi). Poleg teh državnih gimnazij sta še dve samoupravni gimnaziji (v Ljubljani mestna ženska realna s 5 razredi in v Murski Soboti realna z 2 razredoma) in dve zasebni gimnaziji (v Ljubljani ženska realna Pri uršulinkah s 4 razredi in v St. Vidu škofijska klasična z 8 razredi). V‘vseh gimnazijah skupaj je bilo v dravski banovini ob koncu šolskega leta 1987./38. 12135 rednih učencev. Socialni p o loža j. Socialni položaj srednješolcev je v ogromni večini odvisen od materialnega stanja staršev. Od materialnega stanja staršev zavisi možnost, da sin aU hči prestopi prag srednje šole. Socialna struktura srednješolske mla-di»e ni ista. (Točne podatke o srednješolskem izboru gloj v naslednjem Poglavju!) Toda čeprav beleži banovinska statistika, da poteka dobra Polovica srednješolske mladine iz vrst uradniškega sloja, ne smemo po-zabiti, kdo v pretežni večini tvori ta »uradniški sloj«. To m nikakršna uradniška aristokracija, ampak so to srednji uradniki, poštarji in drugi *lalx> plačani državni in privatni nameščenci. To je tista masa meščanstva, . * Zahvaljujemo so tovarišu Aleksandru J., stud. phil. i/. Beograda, ki nam je iftko£il um pomor pri izvedbi uiisi* m/pravo. ki z izjemo bogatašev kruto občuti i>osledice krize in vedno večji porast cen nujnih življenjskih potrebščin. Le majhen del srednješolske mladine je v resnici zadovoljivo preskrbljen. Približno štiri kategorije srednješolcev bi dobili s tega vidika: 1. Srednješolci iz višjih družabnih plasti, iz »gorenjih desettisočev«. Materialno so popolnoma preskrbljeni, šolanje jim ne povzroča v tem oziru nobenih skrbi. V šoli lahko prav radi tega dobro napredujejo (instrukcije!). Svoj prosti čas lahko uporabljajo na način, ki drugim tovarišem ni mogoč. Jasno je, da ima ta skupina srednješolcev, z redkimi izjemami, najmanj smisla za sodobna vprašanja, predvsem za položaj ljudstva, saj je od njega popolnoma odrezana. 2. Srednješolci iz malomeščanskih družin. To so otroci raznih državnih in zasebnih uslužbencev, ki jim je šolanje še, omogočeno, vendar postaja vedno težje. V šoli dosegajo večinoma povprečen uspeh. Sredstva za izvenšolsko izobrazbo in razvedrilo so skopa. 3. S r e d n j e š o 1 c i iz delavskih in obrtniških rodbin. Zelo slabo gmotno stanje staršev le v redkih primerih omogoča srednješolsko izobrazbo otrok. Pogoji za študij doma so navadno slabi, zaradi česar večkrat trpi uspeh v šoli. Prebijejo se le nadpovprečno nadarjeni in marljivi dijaki. V izvenšolskem času se ukvarjajo z inštrukcijami, ob počitnicah številni tudi s telesnim delom, da si pridobe sredstva za študij. 4. Srednješolci s kmetov. Po gmotnem položaju so v približno istih razmerah kot delavski sinovi, le da so še na slabšem, ker prebivajo izven družine. Podpora od doma je največkrat slaba in nezadostna. — V sličnem položaju so tudi srednješolci iz province, ki se šolajo po mestih Iz vsega tega sledi, da so pogoji, v katerih študira večina naše srednješolske mladine, težki. Kakšen odsev mečejo ti pogoji na življenje mladih ljudi, kako se odražajo v njihovem telesnem razvoju in njihovi duševnosti, ni težko sklepati in lahko dan za dnem opazujemo. Socialni položaj slovenskega srednješolca je pogojen s c e lot- il im položaje m vsega slovenskega 1 j u d s t v a. P r o 1 e t a -r i z a c i j a na š e ga ljudstva se k a ž e t u d i v usodi m 1 a d i h ljudi, ki obiskujejo n a S e srednje šol e. bomo govorili o reakciji, ki jo socialna nepravičnost povzroča v duši mladega človeka, kako ga topi ali pa prebuja v njem novo borbeno zavest, le to naj še poudarimo, da leži poglavitni vzrok za žalostni pojav, ki smo ga navedli v našem članku o mladinskem problemu (glej »Slovensko mladino«, I., str. 49), da namreč mladina slepo sledi političnim »voditeljem« prav v tej težki materialni odvisnosti, ko mora prodajati svojo pravico do samoodločbe za kos kruha in toplo streho poveljnikom naših »taborov«. Mladina, ki ji je po navadi še posebno v današnjim podobnih časih usojeno, da mora upogibati tilnik in služiti starejšim generacijam /.a skorjico kruha, se okuži, poleni, izgublja ideale in konkretne cilje, postane preko mere zagrenjena, živi v strupeni atmosferi, se grize med sabo, H,‘ predaja uživanju in s ciničnim posmehom izgublja značaj. Jiii Koztik- V brivnici. Velika zrcala se leskečejo s sten. Kabine so opažene z rumenimi zavesami. Topel zrak, pomešati z vonjem las, polni malo sobo. Na desni so razvrščeni stoli. Na zadnjem se kopičijo časopisi. »Filmwelt«, »Modezeitung«. Na obrabljenih platnicah so sloveče zvezde, fotografirane v različnih pozah. Deset žensk sedi pred zrcali z razpuščenimi lasmi. Tu je črnka, tam kostanjevka, one na koncu so plavolaske. Deset delavk stoji pri njih. Dvajset rok spleta lase, vihti vroče škarje in kodra. Bele so te roke, mehkužne, a na njih leži senca utrujenosti. Lastnik brivnice ne dela. S počasnimi koraki stopa od kabine do kabine in nadzoruje. Tu pa tam se ustavi. Popravi, kjer vidi napako in ko je pričeska dovršena, pobere denar. Melike, zalite roke ga spravljajo v žepe. Sobota je. Obiskovalke prihajajo in sedajo. Kup časopisov na zadnjem stolu se krči. S čitanjein si preganjajo dolgčas. »Koliko je ura?« »Štiri,« odgovori delavka in pripravlja špirit. Ena med njimi, ki sedijo v vrsti, vstane in se prične oblačiti. »Izključeno, ne morem čakati. Ob pol petih imam službo.« »Gos]>odična, takoj boste na vrsti!« »Izključeno, izključeno!« Vzame dežnik in odide. Lastnik priganja: »Hitite, gibljite!« Dvajset rok se zdrzne in pospeši ritem dela. Takt mu daje naglo škripanje Škarij. V zadnji kabini dola štirinajstletno dekletce. Na nelepem obiazu se pri očeh čisto tenko rišejo gube. Novinka je. V rokah se nima tiste spretnosti kot tovarišice. Lastnik ji prepušča samo lažja, navadnejša opravila, Pa še za ta mora hoditi po škarje v sosedno kabino. Naslonila se je na podboj in čaka tovarišico, da ji bo dala škarje. Medtem pride lastnik. (Irdo jo pogleda izpod starega čela: »Imaš dovolj Časa, kaj?« Dekletce se zdrzne, plašno pogledajo črne oči. tovarišica ji izroči škarje. Hiti v svojo kabino, pristavi škarje na špirit. V naglici so se njene Ustnice dotaknilo vročega železa pri jioskusanju. Velik mehui se ji je naredil na ustnicah. »Hitite, hitite!« ... Gospodarjev glas odmeva po zatohli in dišeči sobi ter se izgublja v ušesih novinke. »Ta pričeska mi ne pristoja. Kazčesajte jo. Navijte mi lase kako dru-ffače, lepše!« In spet podiranje pravkar s trudom dovršenega. Dama pač ne ve, da st<>ji delavka od sedmih zjutraj na nogah, da so njene noge utrujene. misli na nič, samo da l>o lepša. brivnica se polagoma prazni. »Tako sem že zaspana!« »Tudi jaz!« Delavke šepečejo. Ko odpravijo še lo in ono, se izprazni deset obešalnikov, deset rok pritisne na kljuko in odide. »Hitite, hitite,< šumi v glavi novinke, ki se vso noč zaradi bolečine premetava po postelji. »Imaš dosti časa, kaj?« »Hitite, hitite, gibljite!« Razglednica Tone Glavan To je bilo takrat, ko sem jedel še po dvakrat na dan, v prijetnih dneh, ko nisem imel toliko skrbi, kol jih imam danes. Takrat nisem skrbel, kje bom kosil ali večerjal in kaj. Tisti čas sem skrbel samo za stanovanje in za obleko. Danes je vse to prišlo nad mojo glavo. Kakor oblak so se razgrnile skrbi. Da, takrat sem hodil k večerji po ozki in dolgi predmestni ulici. Vedno se mi je zdelo, da hodim skozi domačo vas. Vsaka hiša se mi je zdela tako domača in prijazna in bilo mi je, kol da me vsi prebivalci ulice poznajo. Poznal me je v resnici samo eden, toda še ta ni vedel ne mojega imena ne kaj počnem v Ljubljani. Ničesar ni vedel o meni razen tega, da sem pač človek kot on. Nikdar se nisva predstavila drug drugemu, a sva so kljub temu poznala ... Mogoče se to čudno sliši, ko sklepamo vendar danes poznanstva s predstavljanjem, a je vendarle res, kar sem povedal. Ko sem začel hoditi po tisti ozki in dolgi predmestni ulici, sem vedno srečal človeka, ki je stal pred nizko hišo ali kje blizu nje. Bil je vedno bos in je nekoliko šepal. Oblečen je bil v stare, oguljene hlače, ki so se nerodno opletale okrog njegovih tenkih nog. Suknjič je imel sive barve, že ves jKrnošen, toda raztrgan ni bil. Na njem sem lahko opazil skrbno zašite krpe. Pokrivala ni nosil nobenega, da sem videl njegove goste, kratko ostriženo kostanjeve lase. Koliko je bil človek star, nisem nikoli vedel. A vendar se mi zdi, da ni bil zelo star, ker je imel fantovski glas in na obrazu še ni bilo sledu o razoranih brazdah Rekel bi, da je bil slar kakih pet in dvajset let. Kadar sem ga srečal, se je vedno smejal-Menda se je tudi drugače smejal. Kadar je s kom govoril, ga je bilo zelo težko razumeti. O tem človeku so pravili ljudje, s katerimi sem govorili da je norec. Mogoče, da je bil. Ne vem. Jaz dolgo nisem govoril z njim. Ko sva se že dostikrat srečala, sva se začela pozdravljati. Mislim, da je 011 prvi začel. Priklonil je glavo, zelo globoko, da si je zakril obraz in nekaj zamomljal. Tudi jaz sem se mu poklonil in šel svojo pot. Tako sva se pozdravila sleherni dan. Skoraj ni minil dan, da bi se ne srečala. Kadar se nisva, se mi je vedno zdelo, da mi neka) manjka, /ato sem šel ua sprehod in zavil v listo ulico. Ko sem ga srečal, sem bil zadovoljen. Tako sva se nehote navezala drug na drugega... Menda je bilo koncem maja. Ko sem šel k večerji, je stal tisti človek na sredi ulice in se smejal. V rokah je držal nekak papir. Ko sem prišel bliže, sem videl, da je popisana razglednica. Takrat me je tisti človek ustavil. Nič me ni pozdravil. Položil mi je roko na rame in mi pomolil razglednico pod nos. »Na, poglej !« mi je nerazločno velel. Jaz sem stal in ga nepremično gledal, meni nič mar? A kljub temu - da bi se ne zameril — sem jo vzel v roke in pogledal sliko. Fotografirano je bilo neko mesto, če se prav spominjam, Kranj. »Ne, ne,« je momljal moj znanec. »Ne, to! Obrni, da bos bral.« Razumel sem ga le težko. Prav za prav ga nisem razumel, ker mi je on obrnil karto na stran, ki je bila popisana. Preletel sem hitro tihte vrstice. Pisala je neka ženska čisto navadne stvari. Da ji je dobro in da bi rada prišla v Ljubljano, pa ne more. Na koncu je še pozdravila 111 se odpisala: Francka. Pregledal sem še naslov. Spominjam se samo se imena Joža in tiste ulice. Rodbinsko ime sem pozabil. Ko sem prebral, sem dal razglednico nazaj. »Kaj hočeš s tem?« sem vprašal človeka. »Saj vidiš! Francka mi piše, Francka, ki me ima rada. Hotel sem se nasmejati, a to bi ga užalostilo. »Kdo je ta Francka?« ... -t-i »Moja nevesta,« je ponosno izmomljal. »S Francko se bom jaz poročil. Pa še kmalu. Boš videl.« »Jaz sem stal in ga nepremično gledal. »Kaj me gledaš? mu je bilo nerodno. Molčal sem. , ... u „ ,,T ■ »Tudi tebe bom povabil. Na poroko, da veš. lo bo prijetno. Hm. Moje Francka je zlata duša. Zdaj dela, da bo kaj zasluzila. Midva se bova prijetno imela.« , Govoril je počasi in nerazločno. Da sem ga razume , s( 111 111 za posameznimi zlogi. »Tako,« sem dejal, »tudi mene boš povabil?« , , »Da,« je pritrdil, »ker me vedno tako lepo pozdraviš, li si človek, da Se reče.« Ilotel sem odkimati. »Nič ne kimaj! Dober človek si!« ., , . ... l f In še mi je razlagal o svoji Francki, o porok, o otrocih, lu ji h 1 bos ta imela in vzgajala. Govoril mi je na dolgo in široko in vse 1111 je lepo Pametno slikal. ... * Ko sem pogledal na uro, sem videl, da moram ih, če notem zai »Moram iti, mu pravim. nJVhtei«1'dl,e .va večkrat govoril«. Povedal mi jo vodno kaj novo«« '» zanimivega. Jaz nisem govoril, samo poslusal sem ga. Zdaj, ko ne hodim več po tisti ulici k večerji in ko ne vidinonega Človeka, dvomim nad razsodnostjo onih ljudi k. pravijo, da je Jože "orec... Jože je pameten in 011 se bo gotovo ženil. IMKo*un.io nazadnje ni življenje; preveč je zlobe in neumnosti na "Vetu, da bi moglo biti dolgočasno. jvan Cankar RAZGLEDI MLADEGA RODU OSNOVE SODOBNK MLADINSKE REVIJE Med vrsto bolj ali manj zrelih dopisov, nanašajočih se na našo anketo o tSlovenski mladini«, smo prejeli tudi pismo ptujskega tovariša, osmošolcu. Njegov odgovor je gotovo najtehtnejši, kar smo jih doslej prejeli. Prinašamo ga zato v celoti. Tovarišu bomo odgovorili v zasebnem pismu. Prosimo pa ga Se sedaj, naj naše delo še dalje spremlja z isto ljubeznijo, zlasti pa, naj postane naš redni sodelavec. — P i e m o p a n a j si pr e b er o in dobro premislijo vsi, ki si š c sedaj tii s o na jasnem o naši neodvisnosti! Pred menoj leži lanski letnik in leto&nje tri številko »Slovensko mladinec. Razvoj, ki ga je list opravil od svojo uvodne Številke pa do dani!«, je jasen in neutajljiv. Od prvih dokaj nejasnih tipanj se je »Slovenska mladina« priborila do trdnih pogledov na svoje poslanstvo. Danes je »Slovenska mladina na najbolJSi poti, da postane resnično glasilo mladega slovenskega rodu. Prav zato, ker sem pojav »Slovensko mladine« [»ozdravil z iskrenim navdušenjem in ker si od srca želim, da res postane to, kar sem omenil zgoraj, namreč glasilo vse mlade, slovenske generacije, vam izražam nekaj svojih misli, ki so se mi porajale ob spremljanju vašega dela. Neodvisna mladinska revija jo bila in jo tudi danes nujna potreba. Ko pravim i neodvisna mladinska revija se popolnoma dobro zavedam, da j<- treba oba izraza, namreč »neodvisna« in mladinska« točno opredeliti, kajti vsaka površna oznaka v tej smeri lahko dovede, in jo nedvomno budi dovedla, do nevšečnih nesporazumov in |>omot. »Neodvisnost«, če ni zadostno osnovana, se lahko izprevržo v običajno puhlico, ki naj le prikrije meglenost v pojmih. Morda jo ta nevarnost pri mladini še večja. Mladina je udarna in bi najraje pometila z vsem, ikar ji kali razgled. Mladina se hoče osamosvojiti, rada bi se postavila na lastne noge. V želji po čim večji »neodvisnosti« zavrača vplive, naj prihajajo od koder koli. V svojih Člankih o mladinskih problemih in drugod ste se postavili na edino pravilno mladinsko stališče, ki daje obenem že tudi odgovor, kakšna mora biti trezno pojmovana »neodvisnost« mladinskega pokreta. Izredno hvalevredno je, da ste pri postavljanju svoje programntične 'linije izšli iz dejanskih razmer, iz slovenske in občečloveške stvarnosti, da sle program mladinskega dela razvili iz konkretnih |>odnlkov o usodi mladine v današnji družbi. Ubrali ste pot, ki edina vodi naprej, namreč pot z zemlje na nebo in ne narobe. Splošen položaj ogromne večine slovenske mladine je danes lak, da je treba nemudoma zavreči kot skrujno škodljive tradicionalne strupene spore, ki spravljajo mladino v dejansko odvisnost političnih taborov, ki so si delili na Slovenskem oblast in o katerih bo zgodovina napisala svojo neizprosno besedo. Podčrtali sle, da je mladina posebna družbena plast, plast, ki je v neprestanem razvoju, ki se Sole oblikuje. To plast teže njej lastni problemi, ki pa so usodno važnosti za bodočnost vse družbe. Vse to ste vi lepo izrazili in morda je odveč, da tu ponavljam- 1'isto, o čemer bi rad povedal nekaj besed, je osvetlitev pojma neodvisnost v sodobnih slovenskih razmerah. Mi mladi, ki šele vstopamo v življenje pa smo uzrli žo toliko ogabnosti in občutili marsikatero gorje, danes jasno vidimo, da pomeni »neodvisnost slovenske mladine v prvi vrsti odločno odpoved hlapčevanja obem starim slovenskim političuini strankam, kajti v okviru |>olitike teli dvoh strank mladinskega vprašanja ni mogoče reševati. Ce ima mladina od koga pričakovali pomoči, potem je več kot jasno, da od teh gosposkih političnih aparatov nuna pričakovati več od sklede loče v smislu znanega Cankarjevega izreka. Prvi pogoj za resnično mladinsko neodvisnost, za pravo, napredno mladinsko gibanje, je korenit prelom mladine s tema dvema trdnjavama. Če je politika v resnici »delo /.a blagor ljudstva«, kot beremo v logiki za osmo šolo, potem je pivu dolžnost poštene slovenske mladine, da odpove slepo tlako takim delavcem za narodov blagor, kot jih imamo pri nas. Keševanje mladinskega vprašanja I*1 svobodno mladinsko delo sploh, ni mogoče v okviru vplivnega območju teh politikov. To je prva ugotovitev, ki pride v poštev za posebno definicijo »mladinske neodvisnosti« na Slovenskem. Mladina hoče živeti, mladina hoie pravice do dela, mladina hoče rasti v jasni svobodi in no v megli laži in spletk! To so dejstva, na katerih mora graditi sodobna mladinska revija in veliko veselje me prevzema, ko vidim, da se tovariši prebujajo in sc je tudi »Slovenska mladina« globoko zakoreninila v tein spoznanju. »Slovenska mladina« je zrasla iz slovenske mladinske nujnosti; naj bi se po tej nujnosti tudi bodoče dni usmerjala! Naj bi iz srednješolskega lista rasla v osrednji organ vse slovenske mladine! Vesel sem, da živim z vami v tem času, ko se odpirajo človeštvu široki vidiki v bodočnost in vidim, da se tudi slovenska mladina s svojimi najboljšimi predstavniki udeležuje po svojih močeh današnje velike borbe. V času velike borbe, ki lx> morda preobrazila 6vet, ali pa nas pahnila v še težjo temo, izhaja »Slovenska mladina«. Odgovornost njenih sodelavcev je zato večja kot bi bila kdaj koli. Vse dosedanje njihovo delo me prepričuje, da svojih načel socialne naprednosti ne bodo izdali kljub vBem tažkočam, s katerimi se morajo dan za dnem boriti. Kadar koli bi morda utrujeni in razočarani želeli delo pustiti v nemar, naj pomislijo na opomin Ivana Cankarja, natisnjen v uvodniku tretje številke, naj pomislijo na vrzel, ki bi nastala, ko bi »Slovenska mladina« morala zamreti. Vsako pošteno delo, opravljeno v prid slovenske mladine in slovenskega ljudstva, naj bo še tako neznatno, je pomembno in dragoceno in krivda bo padla na onega, ki ga je zanemaril, ko je bil čas. »Slovenska mladina« je danes morda skromen prispevek v tem delu. toda nič manj važen. Z vsemi močmi pa moramo stremeti, da kal. ki je pred dobrim letom pognala prvi cvet, *ori dalje v lep in bogat sud. Osmošolec. V. S. številne konkretne predloge za ureditev lista smo zaenkrat izpustili hi jih bomo, ker so zelo zanimivi, objavili v naslednji številki. MLADINA PRI NAS IN NA TUJEM PRAZNIK SLOVENSKE BESBDE V PTUJU 1‘2. decembra 1930. je priredila XV. Podružnica Počitniške Zveze v dvorani Mladiko »večer slovenske besede«. Nekaj minut |k> 20. uri se je akademija pričela, tleslo vso prireditve je bila Medvedova »Slovenska govorica«. Tov. Janžekovič Bogdan jc govoril o vstajenju slovenske besede. Najprej jc orisal svetovni položaj, vsa trenja med različnimi tabori, krvave Spopade, ogroženost malih narodov in Ijiuistva, ki v tem kaosu trpe kakor ie niso nikoli. Prešel je nato na začetke naše besede. V (I. stoletju smo se Slovenci naselili na tleh, kjer danes živimo. Ločenost od drugih Slovanov in iivljenje pod germansko oblastjo sta povzročila nastanek samobitnega slovenskega naroda. Brata Ciril in Metod sta prva kulturna delavca, nato pa nimamo Slovenci do brižinskih spomenikov nobenega pisanega vira. Naš književni jezik dobi deloma ustaljeno obliko v dobi reformacije in protireformacije, prosvetljenstvo in racionalizem pa nam dasta, prvega slovenski ga pesnika Vodnika. Odpor proti suhemu izrazu racionalistov pa je romantika, ki usposobi nas jezik twli za čustveno izražanje in preoblikuje dokončno naš črkopis. V tej dobi ogroža ilirizem samobitnost slovenskega jezika, toda Prešeren stoji na branilcu slo-venščine, boj pa izvojujejo »Novice*. V letu 184N. so dobili avstrijski narodi več svobode, cenzura je bila odpravljena, vsakemu jc bil dovoljen jezikoven in narodnosten razvoj. Vri nas je pričelo izhajati mnogo listov, Najvažnejši med njimi je bil Janežičev »Glasnik«. V tej dobi je živel tudi najboljši pripovednik Jurčič. Franc Jožef I. />« je z Bachovo pomočjo spet začel tlačiti podložne narode. Res «<: je strahovlada kmalu zrušila, naša literatura pa se je znova povzdignila. V tej dobi je bila naša literatura verna slika socialnih, gospodarskih in političnih razmer. Liberalno gospodarstvo je povzročilo obubožanje ljudstva, vprašanje delovnih ljudi postaja bolj in bolj pereče. Nekateri se še vdajajo Stritarjevemu svetobolju, Tavčar in Aškerc pa preideta v realizem. Kapital dobiva vedno večjo moč. Po svetovni vojni nadomesti narodnostne borbe boj med kapitalom in' proletariatom. V literaturi se za krajšo dobo uveljavi naturalizem, nato pa ga izpodrine modema. Cankar, Kette, Murn in Župančič so povzdignili naš jezik med prve na svetu. Mnogoštevilni nadarjeni sodobniki so nam priče, da naša literatura še ni dosegla svojega viška, a m p a k da 8 e bo vedno bolj razvijala. I’o govoru je zapel moški oktet Sattnerjev-Gregorčičev »Pogled v nedolžno oko . Zboru se je poznala neizvežbunost in negotovost, solist pa je kar zatajil. Vera Rcmfeva je zelo dobro recitirala Klopčičevo Deževno pomlad«, prav tako je uspel Darin Hassl s Kettejevim sonetom 0 Ho«; svetlobe' in z Murnovimi Vlahi.. Janez Ribič je zapel Vi livar jev-Prešernov Kum , Živo Lasič pa je recitiral Aškerčevo »Celjsko romanco«. Po odmoru je oktet zapel dve narodni pesmi, Vinko Rakuš pa je prečital dva ostra Stritarjeva sonete, ki ata povzročila v dvorani precej zadrege, |ki tudi mnogo navdušenja. Sergej Vošnjak je podal Selivkarjeve »Sedmorojenčkec z izredno dovršenostjo in je bila to sploh najbolj zrela recitacija vsrga večera. Orkester je zaigral Parmov venček narodnih, Mitja Vošnjak pa je čital dva zelo aktualna odlomka iz Cankarja. Po drugem odmoru je sledil višek prireditve, Župančičeva »Duma«, ki jo Je izvajal recitacijski zbor |x>d vodstvom tov. Mitje Vošnjaka, Tekst je bil izredno poživljen s polglasnim |>etjenu zbora, ki je spremljal soliste. Kriki vdove nad sinovim grobom so učinkovali pretresljivo, zadnje pesnikove tolažbe pa so se kar izgubile v temo in molk. Prireditev je zaključil Mitja Vošnjak s kleno sklepno besedo. Zahvalil se je navzočim za zanimanje in povzel vodilne misli vsega večera. Povedal je, da smo ogroženi, da ni naša moč v bogastvu, ampak v kulturi in v naši slovenski besedi. Spomnil nas je na preslano gorje in na boj, ki nas še čaka. 1’ezival nas je, naj se /.družimo, da bomo kos viharjem. Vse malodušje mora izginiti, umakniti se mora čut suženjstva, ki živi v nas. Mladina daje s svojo strnjenostjo sturejšim vzgled. V današnjih resnih časih ne smemo poznati malodušja, z zaupanjem moramo zreti v bodočnost. Polno priznanje občinstva nas ji' nagradilo za ves trud. Žalostno je, da se prireditve niso udeležili v večjem Stievilu delovni ljudje, ki se sicer |M>leg dijaštva najbolj zanimajo za našo kulturo. Vso grajo pa zasluži nezanimanje n«ka; terih takozvanih iuteligentov , ki jim je kultura vedno v ustih, |m se v rosnioi zanjo sploh ne meniijo. V cidoti Je akademija izredno lepo uspela. Pokazala je moč in sposobnosti ptujskega dijašl/va. Želja vseh je, da bi še večkrat doživeli tako prijeten večer. M. V. POGLKI) NA S0D011N0 ANGLEŠKO MLADINO O angleški mladini vladajo pri nas zelo megleni pojmi. Najraje si predstavljamo mladega Angleža kot mišičastega športnika, ki vi\s svoj Čas zapravlja P° nogometnih in teniiških igriščih. Lahko rečemo, da smo gledali na angleško mladino zgolj v luči njihovega slovitega veslaškega dvoboju ()xford-('ambridge, ki je v naših očeli nekako zajel vse delo angleško mladine. Skupina iz ()xforda je s svojim odločnim dejanjem leta 11KU. pokazala pot in kmalu se je začela angleška mladina uveljavljati kot samostojen laktor. Prvič v zgodovini britanskega imperija st* je pripetilo, da so leta 19S7. angleški vajenci složno mmtopHli « |M>močjo stavke za svoje pravice in so stavko tudi zmagovito zaključili. Pričujoči sestavek, ki je |HM francoskih Les Cahicra do la Jeunesse-naj pripomore k Izpopolnitvi našega poznavanja angle&ke mladine in angleških razmer. Videli bomo, da kot nikjer, tudi tu ne smemo cnaMtl politiki«, ki i(> vodijo londonski oblastniki s |K>jmovaujii in sim|Nitijami angleškegu delovnega ljudstvu, zlasti |m ne g težnjami zavedne angleške mladine. Anglija je dzrazito industrializirana dežela, zato je umljivo, da je v industriji zaposlenih okoli G milijonov in pol mladih mezdnih delavcev v starosti 14 do 25 let. Z dedom prične angleški deček, ko mu je 14 let. Delati pa mora v tako nevšečnih razmerah, ki se jdm po učni dobi pridruži Se brezposelnost, da se ne more niti duševno niti telesno zadovoljivo razviti. Ze samo dejstvo, da je bilo preden so uvedli obvezno vojaško službo zavrnjenih 70% vseh novincev, kaže v kaj slabi luči ]>oložaj angleških vajencev. Delovni čas se zelo izpreminja po strokah. V velikih tovarnah traja marsikje tudi 70 ur tedensko. Razumljivo je, da «e je z izbruhom vojne, ki stavlja industriji še vse težje zahteve, kot v mirnem času, usoda mladih delavcev le poslabšala. V :UK).0o majhnih industrijskih obratih in iki ne uživa nobene socialne zaščite. Delovni čas zanjo ni določen z nobeno zakonodajo. Eden najznačilnejših pojavov v angleški gospodarski zgradbi je naglo padanje kmečkega prebivalstva. Beg v mesta je zlasti pri mladini še težji problem, kot pri nas. Plače na kmetih so nizke, knjižndc in športnih prostorov ni, hrana je na doželi razmeroma slabša kot v mestu. Zato skrbi angleški mladenič, da ys čimprej dokoplje v mesto. Na univerzah je vpisanih okoli 50.(XK) dijakov, čeprav so pogojii za študij med sabo različni po raznih visokih šolah, so vendar v splošnem takse in stroški, ki jih povzroča akademski stan tako neznosni, da je manj premožnim plastem dostop na univerzo dejansko zaprt in se akademska mladina večinama rekrutira iz vrel imovitega meščanstva, drugi mladi ljudje pa si morajo iskati kruha v industriji in obrti ter jx> raznih trgovinah dn pisarnah. Organizacija angleške mladine AngleSka mladina je na splošno kaj slabo organizirana. V tem pogledu so še na najboljšem študentje, ki 'imajo predvsem sledeče organizacijo: Y. M. C. A. (Krščanska zveza mladih ljudi) in V. W. C. A. (Krščanska zveza deklet) sta ' rganizaclji, ki ju tvori obširna mreža društev po mestih in deželi. Svojim članom omogočata Športni trening, pouk v prvi pomoči, higieni in jezikih. Skrbita tudi za glasbeno vzgojo; imata umetniško in dramatske odsek<\ Njili osnova jo strogo religiozna. Skavtska organizacija šteje blizu pol milijona Članov; poučuje mizarstvo, zdrtivniško pomoč in vceplja mladdni ljubezen do narave. Veže jih prisega zvewlobe Hogu in kralju in pomoči bližnjemu. Politične organizacije angleške mladine, od Zveze mladih komunistov na ♦»krajni levici do Junlor Imperial League na skrajni desnici so razmeroma Šibke. Omeniti je treba zaradi |>o|>olnosti še nekaj drugih nepolitičnih organizacij, ki Pa ne stoje tudi na religiozni podlagi. Med lake organizacije spadajo na primer: Sodelovanje mladih, ki ima zlasti vzgojne smotre, Zveza mladine Društva narodov, Mladinski dom in številni športni klubi. Do nedavnega delo vseh teh organizacij ni bilo povezano. Leta li):$G. pa so (*novali Mirovno zvezo mladine, ki združuje delo 27 mladinskih organizacij na osnovi miru in socialne pravičnosti. Med temi organizacijami so tudi v«a pomembnejša dijaška društva. Lista mladinskih zahtev Mirovna zveza mladine, ki smo jo pravkar omenili, se je rodila na Svetovnem kongresu mladine v Ženevi septembra 1930. Na tem kongresu je. mladdna Podčrtala, da se vprašanje miru in vojne ne dn ločiti od drugih socialnih in KOs|>odarskih vprašanj, in da je potrebno združiti delo vseh mladinskih organizacij ' ju za mir in družabno pravico. To nadogo je v Angliji prevzela Mdr ovna *v e z a m I a d 1 n e , iki jo izdelala na svojih skupnih sejah skupno osnovo v borbi Zl> mir. Ta mirovna zveza je tudi natančno preiskala nocialni položaj angleSike "'uidine in tudi postavila verske, moralne in filozofske osnove, na katerih se naj Kradi trajen mir. N« podlagi temeljitega študija o položaju angleške mladine, je sčasoma dozo- 11 posebna Mladinska lista, ki je izrazila najnujnejše potrebe angleške '"Mino. Ta lista pomeni najodločnelSi korak vse, angleške mladine v boju za izboljšanju njenega položaja. S t i rii d os e t u r n i tednik, ukinitev noč ! 0 K a dela, to č n o d o I o 6 ene mezde, štirinajstdnevni p 1 a č a n i u°pust, primerna podpora mladim brezposelnim, začetek vajeniške dobe s šestnajstim letom in odškodnina vajencem, možnost šolanja za vse, zgraditev telovadnih in športnih prostorov za mladino, uvedba podeželskih knjižnic in društev, ki naj postanejo žarišče mladinskega dela in 11 a j dvigajo izobrazbo kmetske mladine, to so glavne zahteve, ki jih je postavila angleška mladina v svoji Magni Ca rti. Sestal se je poseben mladinski p a r 1 a 111 e n t, ki je podrobno pretresel vsako teh zahtev in jili izpopolnil z vidika krajevnih potreb. Ta parlament je končno dal tej 'listi obliko zakonskega načrta in ga predložil angleški skupščini.1 Orl« za zbliža nje z mladino |>« svetu in p«dp«ra narodnih osvobodilnih pokretov Za čim ožje stike med mladino razlifindh narodov se posebno trudi Univerzitetna travajistična zveza ( = mladina angleške delavsko stranke), ki je organizirala bojkot japonskega blaga, da bi s tem manifestirala svoje simpatije do kitajskega ljudstva, ki ga koljejo ja]x>nski imperialisti. Na kongresu v Bristolu je angleška mladina jasno izpovedala, da je zahteva pravičnosti popolna neodvisnost kitajskega ljudstva in da mora biti konec japonskemu gospodarjenju po kitajski zemlji V svoji resoluciji so pozvali mladino vsega sveta, naj |X>maga po svojih močeh kitajskemu narodu, ki se bori za pravico do življenja in so naslovili na vlado apel, naj prepove dobavljanje vojnega materiala Japoncem. Il«rha zn enotnost vse angleške mladine Omenili smo že napore angleške mladine za strnitev vseh demokratskih sil. Največji uspeh v tej smeri pon veni nedvomno že navedena Mirovna mladinska zveza. ki je povezala vse politične organizacije angleških študentov in izdaja list »Študent Forum«, ki je skupna tribuna vse v Zvezi zbrane mladine. Težnja po združitvi vse mladine se kaže tudi drugod. Mladina laburistične (= delavske) stranke je 1. 1037. izglasovala na svoji skupščini združitev z mladino skrajno levice. Končna odločitev je bila odvisna od stranke same, ki pa je ta predlog zavrnila in s tem razbila zaželeno mladinsko enotnost. Vendar pa je mladini sami uspelo strniti delo obeh skupin vsaj na nekaterih področjih (pomoč španski armada 'itd.). MED KNJIGAMI 1)H. ANDHKJ (iOSAH: BANOVINA SLOVENIJA Ljubljana 1040, založilo Dejanje*. Danes ko se že tako dolgo obljublja in baje tudi pripravlja samostojna banovina Slovenija, danes ko ni med nami več pošteno in iskreno mislečega čtoveka, ki si ne bi želel, da bi končno enkrat tudi nam Slovencem na|>očul čas, da bi mogli o svojih zadevah odločevati mi sami, čujenio še vedno glasove, zlasti v našem dnevnem časopisju iz vrst takozvanih gospodar-stvenikov, ki malodušno dvomijo v to, da smo mi gospodarni«) in politično sposobni, da se samostojno upravljamo. Zato se je v naši gospodarski dn politični literaturi že dolgo čutila potreba po deiu, ki bi jasno, odločno in podkrepljeno s točnimi statističnimi podatki dokazalo, da je Slovenija popolnoma sposobna zaživeti v okviru naše države docela samostojno gospodarsko in kulturno življenje, in da so vwi dvomi in pomisleki o tem le plod |K>litične nezrelosti ali bojazni pred izgubo materialnih koristi, ki jih imajo gotovi krogi od današnjega stanja. Razprava dr. Andreja (Josarja Banovina Slovenija v precejšna meri ustreza zgoraj omenjenim zahtevam. Delo obsega Članek o odnosu Slovencev do sporazuma, razpravo o finančni in gospodarski strani vprašanja o slovenski banovini, pripombe k vprašanju o novi ureditvi državnih in banovinskih financ ter nekaj tplošnih smernic za sestavo, organizacijo in delo banovinskega zbora Slovenije- Nas bo predvt\>an zanimala finančna stran vprašanja o slovenski banovini, ki je z njeno ustanovitvijo neposredno zvezana in Je obenem tudi najvažnejši del brošure. 1 Zal nam ni znana nadaljnja usoda tega načrta, kot sploh nimamo podatkov o delu in borbi angleške mladine v najnovejšem času, to je, v razdobju druge avetovne 'Vojne. Dr. Gosar j® v svoji razpravi zbral, izračunal in sistematično uredil veliko število dragocenih podatkov, ki v veliki meri osvetlijo vprašanje naših dajatev in prejemkov v in iz državne blagajne. Ustavili se bomo zJasti pri celotnem pregledu naših prispevkov k skupnim državnim dohodkom, ki ga je dr. Gosar sestavil na podlagi uradnih statističnih podatkov iz leta 1930./.51. in po sklepnem računu za leto 1937./38., in ki nam nudi naslednjo «liko: Neposredni davki...................... 854 Si mil. ali 13 1% monopoli.............................. 1944 „ „ ljO/ž carine................................ 1560 „ „ J5 0/ž takse.................................^ ” ” i o ••">«/ ]>otrošnine...........................1110 „ „ 1--/6 |K>5ta, železnice itd.............. • » » _________________ Skupaj . . . 1.053-0 milijona. I 7. tega sledi, da znaša celokupni delež Sloveni j e p r i vseh državnih dohodkih najmanj okrog eno milijardo petdeset mi 'lij on o v. v Oglejmo si sedaj še našo udeležbo pri državnih izdatkih: Pokojnine in invalidnine . . • • ; 111 neposredni delež pri kreditih različnih ministrstev '—1,- ,, » prispevek k kritju skupnih potreb (vMevši osebno . izdatke ministrstev)..................................... 44(>,H „ „ lUjMi________ Sku|xij . . . 839,6 milijona II »kupnim potrebam spadajo predvsem vrhovna državna uprava, odplačevanje državnih dolgov, zunanje ministrstvo, vojska in mornarica ter zandaimenja. Celotna razlika med našimi prispevki v državno blagajno in vsemi prejemki iz nje znaša torej polniti ^10 nn- ‘J nasilje že to ogromna vsota, ki smo jo plačevali preveč državi, vendar je v rrsnici razlika še večja, kajti dr. Gosar .še ni tu našteval osrednjih *™dov k. jih je preko 100 z blizu 1.H00 milijoni kapitala, m v katere zelo mnogo plačujemo, pa izredno malo dobivamo nazaj. Pri določevanju odstotka, naše u leležbe pri skupnih državnih izdatkih pa je vzel 10%, dasi bi po števi u Prebivalstva morali prispevati lo 7'9%, kar bi znašalo letno skoro 100 milijonov razlike nam v prid. Da hi si laglje predstavljali, kaj ta vsota 210 milijonov za nas pomeni, navaja 'Ir. Gosar, .la znaša naš banovinski proračun le 162,6 milj., vra gradbena irL čes na dela v poslednjih štirih letih pri nas pa znašajo 54,5 milj., ton J le eno u titino 'šote, ki jo mi letno j>reveč plačujemo. , . „ . In če sedaj pomislimo, da smo tako 20 let P Ja' '^00 milijonov letno, ne da bi vsaj nekaj od t c « i v k a-kršni koli obliki dobili nazaj, tedaj se ne BHieni« ll-J® •lovensko gos|)od«rstvo na robu propad«, če je naš kmet prew(lolžen če se naš; Industrija im razvija in se celo seli na jug, Če se naš 1,11 ‘.vw".I,1'!’ra!,1’ K‘opaj z drugimi natanko v istem koraku, glej z njihovimi očmi, misli njih "•»Mii. Kar je družim ustanovila, jo moralno; kar se no sklada i njenimi *akonl, j<> nemoralno. Ivan Cankar GLEDALIŠČE OB NOVI SLOVENSKI KRSTNI PREDSTAVI (Ferdo Kozak: »Profesor Klepec«) »Pisati litikle kritiku u ovim prilikama znoči boriti se za (/lunice i cesto protiv glumača, a u v i j e k pr o ti v publike i novinarske kritike, i to junački, za spasenje objektivnosti prikaza, da se ustanovi kako se je zapravo igrao teatar u ovim bijednim civilizacijama, kada je jedna kultura propadala, a druge još nije bilo.« (Krleža: »Otuc Augusta Strindberga*.) Po neprestanem padanju kvalitete našega letošnjega dramskega repertoarja od /Antigone- in Hudičevega učenca , preko Kozarca vode pa vse tja do Averčenkove: Kupčije s smrtjo«, se je naenkrat pojavila na programu nova. izvirna slovenska komedija in kot taka vzbudila zavidanja vreden interes. Seveda ni manjkalo onega : kritičnega*: odnosu, ki je lasten ljubljanski publiki pri »ocenjevanju izvirnih slovenskih umetniških stvaritev. Na dijaškem stojišču pa so ugotovili, »da bo stvar polomija ali jo bodo pa i>o premieri prepovedali.« V takem vzdušju se je dvignila zavesa in se je začel odigravati [vred nami dialog prve desetminutne scene, med katero mi jo sosed šepnil, da »se vleče kot: smrkelj«. . Toda že hip nato je. napeto ozračje v dvorani razpršil nastop »pučista Skoftirja«, publika se jo začela smehljati (avtor se je v loži udobneje namestil) in končno se je gledalstvo smejalo že brez običajnega skeptičnega pridržka ter se gledalo I><> dolgem času (od lanskih korigiranih Hlapcev ) zopet enkrat v ogledalu odrske umetnosti. In že po prvem dejanju je 'dijaško stojišče glasno zahtevalo avtorja. Toda čeprav se jo to navdušenje stopnjevalo do konca, je vendar potrebno spregovoriti še par besed o delu samem in o kritiki , ki jo je izzvalo. Povsem pravilno ugotavlja I. Vidmar, da nam manjka del, ki bi kazala v ogledalu podobo slovenskega razumnika, da bi se videl in spoznal v njem in si z njegovo pomočjo iskal poli. (Gled. ltot, 10.) In mislim, da prav nič ne pretiravam, čii trdim, da je bilo jalovo prizadevanje vseh kritikov izpodbiti lej malo smešni in bržkone tudi malo žalostni zgodbi vlogo odkrivanja osnovnega smisla, slikovito utelešenega (v umetnosti), spopolnjeuega z globokim smislom mitske romantike, katere neprecenljiva korist leži prav v terni, da mnogo doprinaša k prebujanju revolucionarnega odnosa spričo stvarnosti, to je onega odnosa, ki svet praktično spreminja.« (Po Gorkem-Krleia: O tendenciji u umjetnosti .) Tako in prav nič drugačno nalogo si je naložil F. Kozak in jo vsekakor mnogo bolje rešil, kot pa gospodje v svojih običajnih formalističnih kritikaht (katerih kvaliteta neizmerno zaostaja za njihovo kvantiteto dveh piekostovrstičnlh stolpcev, oz. preko 1 (K)‘— din znašajočega honorarja). In če eden i/.med te gospode mimogrede namiguje, ar; j terja niso dojeli tistega, kar je mladina na dijaškem stojišču (ter na premieri tudi J večina ostale publike) čuli'la in spoznala brez njihovih v praznino problema udar-j jajočih komentarjev. Numreč, da je osrednja osebnost, prof. Klepec, si m bo* 1 i č n o i z k r 1 n t a I i z i r a n tip s 1 o v e n s k o ga i n t e I i g e n I a , ko so (šele malo vinjen) izpoveduje: »Ko sem bil Se mlad, sem tudi ja zasedaj sem pa že star... in tako v tem smislu dalje. Torej v simboličnih stavkih, kakor se že celo stoletje v prav malenkostnih odtenkih ponavljajo kot turobni napev in višek življenjske krivulje slovenskega izobražencu, katerega l"1' je usmerjeval in uravnal avstroogrsiki, zbirokratizirani cezaropapizom z odličnimi pedagoškimi metodami vseh kategorij. Ta pot pa je dokončno izoblikovala malomeščanskega »inteligenta , ki je pač za vekomaj odigral svojo neživljenjsko vlogo v slovenskem narodu. Za takega »izobraženca naše dandanašnje slov. stvarnosti ni čudno, temveč značilno dejstvo, da si želi samo Se miru in zatišja pred burjo življenja tor se zateka med štiri »tene svojega doma, kjer je življenje tam zunaj pred vrati, doma pa le mir, tako zaželeni mir. Kot prikaz te naše usodne stvarnosti :je Kozakova komedija brez dvoma stva- ' ritev, ki jo lahko mirno postavimo v vrsto Cankarjevega »Pohujšanja« in podobnih. Toda žal tudi nič več kot to. Torej posrečen portret nase neposredne realnosti., kateremu se lahko samo smeješ kot se lahko kokošjemu mozgu nekega »duhovno razgibanega bežigrajskega filistra, kateremu mlačni duh po kuhinji ni »le sled domačnosti, temveč tudi sled ne praznih skled , po katerem z g. I. Hribarjem »svet napreduje, če le dolgove v redu odplačuje in jih dela znova, ter zopet odplačuje« in za katerega nimajo podedovani odrti naslanjači le pietetne vrednosti, temveč predstavljajo včasih največjo dragocenost« (morda za zastavljalnico?), kar vse lahko dobesedno in še mnogo obširneje komentirano beremo v globoko občutenem sestavku, ki je našel zavetje iti zagledal dan (najbrže prav tako iz pictetnih ozirov do svojega dolgoletnega vestnega in neutrudnega bravca) na straneh najstarejšega slovenskega dnevnika (»Slov. Narod 20. I. 1940.), s čimer si je naša oficiaftm stvarnost postavila zopet neminljiv spomenik in se kronala z novim kulturnim škandalčkom. Mi pa bomo samo še dejali, da je spričo naše tako banalne vsakdanjosti zavisel uspeh premierske vprizoritve Kozakove komedije ter njenega pravilnega razumevanja v veliki meri od publike, ki je je bil avtor lahko prav od srca vesel. N. K. (JKOIU; BCCHNER: VOJf KK (Ob premieri Gledališča mladih« v frančiškanski dvorani.) Zanimiv je pojav tolikih novih gledališč v zadnjem času. »Slovenska scena j mladih«, Mrakovo gledališče«, Žižkov teater v Ptuju, sedaj Gledališče mladih« —-vsi ti več ati manj uspeli poizkusi pričajo, da niso samo izraz ekstravagantnosti posameznikov, teni več da limajo — kljub različnim gledanjem — vsi vendar neko-•sto osnovo in to ji* reforma gledališča, ki v taki obliki, kot je, ne more več ^dovoljevati. Ustvarjati dandanes igralske družine, je dokaj riskantuo. Ne samo iz strogo Uinetnoetniiii (bolje: strujarskih) vidikov, temveč tudi iz finančnih in moralnih. Kajti lak poizkus terja danes borbenih, kremenitih ljudi, Ui so pripravljeni na ,l<*nehne žrtve in ki imajo dovolj vztrajnosti in notranje sile za resnično delo; zuhlcva ljudi, ki jim je teater — življenje (in ne narobe)! Pri lakih novih igralskih skupinah je za oceno njihovega dela važno predvsem troje: kakšen je |>ogled take skupine na gledališke probleme in kako jih rešuje, •lalje delo, ki ga skupina uprizarja in končno kvalitetna višina uprizoritve. Gledališče mladih« se ni nikjer izjavilo o kakšni strujarski pripadnosti in Ka tudi ne moremo kar prišteti v la ali oni kalup. Vprašanje je, kakšno rešitev Problematike današnjega teatra si je izbrala la skupina, kaj hoče prav za prav doseči (popriinitivljenje teatra? osamosvojitev od tradicije? skrajni teatre;ki reali-Zom?). Zdi se, da hoče doseči maksimalno koncentracijo gledalca s tem, da Ismeni njegovo pozornost na majhno krožno ploskev, ki je prostor vsega dogajanja, katero |m z nagnjenostjo še bolj postavi pred nas ter se lioce na la mirili I’1 'kopati do čim večje odrske plastičnosti. Ostali pripomočki (film, glasba) imajo "fljbrže v prvi vrsti namen |>0večali sugestivnost predstave. Delo samo spada med tako zvane >ležke> drame. Mogli bi ga uvrstiti nied •‘KKpreKjonjsUčne drame in ravno tu je po našem mnenju temeljna pogreška, n«mreč la, da je bila drama za te igralne. pretežka, da ji nit-o dorasliil Kur se namreč igranja liČe, se je videlo, da tu se ni nekih izklesanih, ^•vestni), skupnih hotenj, da je vse bolj slučajno brez Milne (vsaj približne.) ""‘»tnosti. Občutila se je okornost, nesproščenost (nagnjenost odra v tem primeru •■'‘dvonino ne vpliva blagodejno!). Posamezne slike, ki jih je — 1 (!), so izzvenele '"■'•več modlo, hi ko da nismo mogli občuti« tiste nujne notranje povezanoHli ‘JPlotne tragedije. — Min! vsemi je najbolj zadovoljil g. S. Raztresen ko je v "jeku dosegel res lepo višino podajanja in ustvaril silovit, v sebi zaključen lik* 11a v lepo se je uveljavil tu g. M. Kovič, kol doktor in izpričal lep igralski talent. K. Blanča smo v vlogi stotnika pač nekoliko več pričakovali, vendar se je "iii ‘11 ' n‘H izvrstno podanim norcem Kolikor so se omenjeni dvigali nad Ul|,,tant»tvo, toliko so bile ženwke vloge pod tisto nujno normalo. Tako je predvsem gdč. M. Trelčeva kot Marija pokazal La dobršno mero antitalentn in odrskega neobčutja, tako v gesti kot glasu. Delo, ki ga je režijsko in scensko priredil g. Z. Sintič, bi v celoti kar lepo i uspelo, ko se ne bi le preveč opazilo, da so na odru res igrali samo nekateri, i drugi pa so spadali že bolj v scenerijo. Mnenja smo, da bi tisti igralci, ki so rey zadovoljili, uspeli prav tako na ravnem odru in brez filmske pomoči, prav tako, kol drugih tudii taki pripomočki niso mogli rešiti! Omeniti moramo, da nam »Gledališče mladih (!)< ni dalo nič novega, mladega, reproduciralo nam je probleme, iki so bili aktualni pri nas in ^ v svetu že prod dvajsetimi leti, in še te brez mladostne svežosti, iskrenosti in domiselnosti. F. J. KULTURNI PABERKI KOMAIN ROLLAND Samo kratko beležko, da ga predstavimo onim, ki ga še ne poznajo, v zvezi s pismom srednješolcem, ki ga prinašamo okrnjeno v tej številki! Rolland so je rodil 29. januarja 1868. v Clainecyju (dčparteinent Nifcvre). Na ficole Normale, kjer je bil med drugimi njegov učitelj tudi kritik Brunetifcre, je študiral zgodovino, obenem pa preučeval razne filozofske sisteme in si gradil svoj življenjski nazor. Že od mladosti se je strastno ukvarjal z glasbo in je v lotih 1iK)H.—1912. tudi predaval zgodovino glasbe na fccole Normale. Poslej se je ves predal propagiranju svojih humanističnih idealov. Roli a n d je namreč humanist v n n j d o $ 1 e d n e j š i obliki. Njegov pogled na človeka bomo najgloblje doumeli i/. enega samega stavka, o Tolstoju: li i 1 je slab. Bil je človek. In zato ga ljubimo. To jo najostrejše nasprotje Nietzschejevega »nadčloveka Do tega pogleda, ki vidi v slehernem filoveškem bitju resnično individualnost, se je dokopal po težkih duševnih borbah, pokoravajoč se izključno glasu svoje vesti in svoji' osebne poštenosti. Ta svoj humanizem je v obliki odločnega pacifizma izpovedoval tudi v naj-krltičnojčih trenutkih, v svetovni vojni. V plačilo se je izlila nanj poplava sramotitev. Šovinisti so ga hoteli izobčiti. Vse svoje življenje je dajal svetel primer poguma in poštenosti. Čeprav je njegovo literarno delo |>omembno (o njem se lahko poučiš v Članku Vere Sermazanove, LZ I!)il8, št. 9—12), je Uolland ivendar predvsem močna, avtonomna osebnost, okoli katere so se zbirali in se zbirajo vsi neuklonljivi duhovi Francije. »Slovenski mladink se je zdelo primerno, objavili njegovo pismo francoskim srednješolcem, ki pa jt' namenjeno po svoji vsebini srednješolcem vsega sveta. Tudi slovenski srednješolci vodo ceniti vrlino duha in moško zavest, ki se razodeva v tem pismu. Resnično, za hlapca nisem rojen. Morda Iti bil rad napojen in nasičen, morda Iti rad sladko počival pod gospodarjevo streho, ali moje koleno j'“ tako ustvarjeno, da se ne upogne rado; ne iiltogn, pa če mu sam ukažem-Ni bilo treba, da ste mi prišli oznanit, sam sem vedel, kakšna sodba mi j<‘ govorjena. Za mučenca nimam veselja, za junaka ne daru; ali zgodi ne, kar se mora zgoditi — oskubite jastreba, v goloba se le ne bo spremenil; in naj se škrjanec devetkrat zakolne, lajal ne bo nikoli. Ivan Cankar Zemlja, ki hoče živeti, mora roditi mladino in se ji zaupati. Najsi so premiki in tresljaji še tako nezaznavni, bo moral človek z vestjo in prepričanjem vendarle pred tribunalom časa priznati, da je mladina, ki j'1 rasla i/, zemlje, terjala delo, resnico, svobodi* za rodove in je za svoje ideje bila voljna polagati žrtve, dokaz in potrdilo: »K pur si muove.c Jai Košak. Uredniški paberki B. Slavin: »Zdelo ee je, da »e je povsod ustavilo življenje, da to ni re«niSe, TYRŠEVA 1 Najmodemeje urejena lekarna D" G. PICCOLI LJUBLJANA, TYRSEVA 6 (Nasproti »Nebotičnika«) Velika zaloga tuzemskih in inozemskih specialitet: Oddaja zdravila na recepte *a vse boInUke blagajne. Priporoča malinovec, pristen, naraven, na malo in veliko. NonreSko ribje olje, naj flneJSe, sveže, vedno v zalogi. Naročilo točno proti povzetju. OGLAŠUJTE V NAŠEM IJSTU! KUPUJTE PRI TVRDKAH, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU! URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, montja ifi lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh TOVARNA OS. REICH LJUBLJANA Za zimo se oblečete dobro in M najceneje pri nas tifatoufaUhusa VUto/frU LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 15